Štev. 33 Nedelja, 19. avgusta 1934 Vinko Bitenc: Citronček Pravljica o metuljčku 6. Citrončkovo prvo potovanje. Brez prestanka je letel Citronček po zraku naprej in naprej. Pod njim so bežale v nasprotno smer zelene trate, posute s cvetlicami, pisana polja in raz- kega drevesa in je takoj spet odjadral dalje. Kam letiš, Citronček, kam potuješ? Ali v kraj, kjer v zlatih gradovih kraljuje Solnce in zlati s svojimi žarki prostrane vrtove z opojno dehtečimi cvetlicami? Ce ne tja, pa morda na tiste bajne poljane, ki se razprostirajo v čudežni deželi Sreče? Tam, Citronček, boš našel vsega v izobilju. Toda če niti tja ne potuješ, kam potem? Citronček leti naprej, naprej... Ne zmeni se niti za solnčne žarke, ki so ga bili opazili in bi se radi pozabavali z njim. »Ej, prijateljček Citronček, kam hitiš? Ustavi se, počakaj, poigraj se malo z nami.« A Citronček ne posluša vabila. Po-čemu bi se ustavljal in se poigraval s solnčnimi žarki, ko je vendar lepše, plavati svobodno, brezskrbno po zraku. In orane lehe. Po dolinah so se vili potočki kakor srebrni trakovi Citronček je letel nizko nad gozdovi, ki so ga s svojim šumenjem pozdravljali. Za hip se je odpočil na vrhu ka- SVftfAT navsezadnje bi ga solnčni žarki spet uka-nili! Ne, nikoli! Citronček je pameten, on že ve, kako in kaj. Solnce se je bilo že skrilo za daljne griče, z njim so izginili tudi njegovi žar- ki. A Citronček je še vedno letel nad polji, travniki, preko zelenih bregov, mimo vasi in temnih gozdov. Mrak je legal na zemljo. Citronček se je spustil iz višine in obsedel na cvetu rdeče vodne lilije, ki je rasla ob robu močvirja. Bil je silno utrujen, lačen in žeje:.. Toda rdeča lilija je bila že zaprla svoj cvet. Citronček je milo poprosil: »Prelepa rdeča cvetka, odpri ubogemu, lačnemu metuljčku svojo čašo, da se napije tvojega medu.« Rdeča lilija se je usmilila Citrončka. Polagoma je odprla liste cveta in Citronček se je do sitega nasrkal sladke pijače. Lepo se je zahvalil cvetlici in je zletel na široko travno bliko, ki je štrlela iz močvirja. Tam se je hotel odpo-čiti, da naslednje jutro odpotuje dalje. Pričelo se mu je dremati. Trdno bi bil zaspal na bilki, da ga ni nenadno predramil vrišč in hrup, ki je prihajal iz močvirja. Rega-rega-kvak-kvak-skuk-skuk- so se oglašali glasovi iz plitve mlake. Citronček je videl, kako so v velikih skokih poskakali na breg čudni prebivalci močvirja in še glasneje pričeli kva-kati. Tako se je bil prestrašil, da se je moral z vso močjo oprijeti bilke, če ne bi zdrčal na tla. »Kaj takega pa spet še nisem videl,« je pomislil in hotel odleteti, da si poišče mirnejšega prenočišča. Tedajci pa je zagledal spodaj ob stebelcu čudno prikazen. Še svoj živ dan ni videl Citronček tako odurnega bitja. Bila je velika žaba s hrapavo, rjavkasto kožo. Neprestano je mežikala z debelimi, izbuljenimi očmi. Čepela je na zadnjih nogah, s prednjimi se je opirala na močvirna tla. Citronček je nepremično zrl vanjo. Drobno telesce mu je trepetalo od bojazni; če bi prav hotel, bi sedaj ne mogel zletetL Danilo Gormšek: Pesem o pajku Pajek zjutraj: samo bede, zla, nadloge nam naprede. Pajek na večer le sreče ■vprede v ure nam trpeče. Bilo sreče, bilo bede — pajek prejo naj doprede, mi pa sami srečo skrajno, poi sd kvišku dioločuijmo! Janez Rožencvet: Zlati kralj Dva brata sta podedovala premoženje po očetu. Z naglo preudarnostjo lakominika je starejši od pogreba grede dejal mlajšemu, ki je imel počasnejšo pamet poštenjaka: »Delež po očetu ti pri meni ne odide. Pošteno ti ga izplačam, kadar boš hotel. Aili tako-le mislim in tak svet ti dam: mlad si in čvrst, poizkusi srečo, dokler je lahko. Pojidi k zlatemu kralju, ki ima neki leto dni hoda odtod svoje kraljestvo. Če mu služiš in dobiš iz njegovega gradu samo smeti enega dne, boš že bogat, zakaj vedi, pri zlatem kralju mečejo zlate smeti na gnoj.« Pogolltinik je računal: Trapše neumno, ki v svoji poštenosti vsako bajko rado verjame, bo šlo po svetu in blodilo, dokler se ne bo poguibilo; meni bo pa vse očetovo premoženje ostalo, ker mi ne bo treba deleža izplačati. In starejši je mlajšemu toliko pripovedoval o zlatem kralju, ki ima v svojem gradu vse iz čistega zlata, in ki hodijo pri njem celo svinjske dekle vse dfni v zlatih oblekah, da ga je čisto premotil Po osmini za očetom se je mlajši odpravi v svet; v tisto stran, kjer je bila neki dežela zlatega kralja. Brat mu je dail popotmijo, in ker je mlajši dejal da bi mu na poti prav prišla še kakšna posoda, žlica in nož, mu je sti-slkavi lakomniik daJ star pipec. šikatilli-co od vojaške koniserve in loseno žlico, ki je bila rdeča, ker jo je bil rajni oče rabil, kadar jima je pirhe barval. Dolgo je mlajši hodil. Ker se je po poti pošteno z delom preži vilijal, je hodil leto dlni, pa še ni prišel v deželo zlatega kralja. Vsi so mu dejali, ta dežela je še siltno daleč; a marsikdo mu je reikei, da je pripovedovanje o zlatem kralju samo prazno govorjenje; naj bo raje pameten in naj takim čenčam ne verjame. Fant si je pa mislil: Kako naj te ljudi poslušam, ko mi je vendar o stvari pravil brat, ki ne laže in mi hoče saimo dobro!? Drugo leto je fant res prišel v kraj ob puiščavi, kiiar so mu rekli, da je pač onkraj nekje zlata dežela, zakaj ta ali otri je odoodod prinesel zlato in zabo-gaiteL Ce bo imel srečo Ln ne bo v pustih krajih zablodi!, najde morda tudi ou zlato. Fant se je podal v puste kraje in je imel res srečo. Prišel je naravnost v deželo zlatega kralja, v najlepšem vremenu in najlepšem letnem času. Po polju je zorela zlata pšenica in drevje je billo polno zlatega sadja. Fant je sitmme gledal to krasoto in od samega sitrmeoja mu ni bilo na misili, da bi utrgal en sam klas. Ko je tako strmel in zijal, ga je zagledal zlati kralj, ka se je baš v zlati kočilji in z zlatimi konji peljal po polju pogledat, kako kaže leitdna. Kralj se je čudil nenavadni obleki, srajci in obutvi tujca. Še nikoli ni kaj takega videl. Hlapci in dekle se mu pač praviti, da so kdaj iz polj in vrtov prepodili čudno oblečene ljudi, ki so kradli zlata jabolka in zlato klasje, afi ta tujec ni mogel biti tiste vršite. Saj ni kradel, samo gledal je. Kraili je domneval, da mora biti neizmerno bogat, ko je tako od siile žlahtno oblečen, da mi ne trohice zlata na njem. Velel je ustaviti, stopil iz kočije in povabil čudinega tujca v svoj grad. Spotoma je fant videl na paši zlato-rogo živino, po vrtovih zlate rože in po brajdah trte z zlatimi grozdi. A še bolj je strmel, ko sta se s kraljem pripeljala na grajsko dvorišče. Dvorišče je bilo z zlatim peskom posuto, okrog zlatih svinijakov so se motale dekle, vse v zlatih oblekah, hlapci so v zlatih Skorajiih kidali zlat gnoj. Hlevi so bili tudii zlati in z zlatom kriti. Skozi odprta vrata konjušnice je videl, da zobtjejo v nji zlati konja iz zlatih jasli. In seveda je bi tudi grad od zunaj in znotraj zlat, če nd bilo zidovje celo vseskozi iz čistega zlata. Kralj je gostu razkazal svoje sobe, kjer je bila sleherna stvar, od kavllja na stropu do p Umivalnik a v kotu, zlata. Fant je nad tolikim razkošjem strmel in od čuda vzklikal. Kralj si je pa mislil, da gost vse to le iz vljudnosti' na glas občuduje in hvali, ker kdo ve, kakšno razkošje ima sam v svotjii deželi. In da bi se pred tujcem resnično postavil, ga je povabili, naj si ogleda še njegovo zakladlnioo. Ko je kralj z debelim zlatim ključem odpiral težika zlata vrata, mu je pravil, da ima v zakladnici dragocenosti, ki so jih v stoletjih zbrali njegovi predniki, ki so se podajali v daljine čudežne dežele. Stopila sta v zakladnico, kjer so bile sicer stene in police zlate, na nijih razloženi zakladi pa tako čudni, da je gostu prvi hip beseda zastala. Drugi hip bi se bil pa najraje na glas zasmejal, a se je še srečno premagal, ker se je spomnil, kaij se spodobi. Modro se je dlržal in ni nič reikei, ko mu je kralj dragocenost za dragocenositljo razkazoval. In kakšne dragocenosti so Me to! Zarjaveli žab®, veliki m majhni stnte podlkve, ki še kovač nič zanje ne da, lesen konjiček brez ušes in brez leve zadnje noge, odrezan hlačni žep, nekaj zmečkanega srebrnega papirnja od čokolade, konci žice, drobci pisanega stekla, ščepec iti obrabljena pila, oblič brez ktinje iin zagozde, porcelanast po-krovec od posode za sladkor, zama-ški, kosci pisanega blaga, matica debelega vijaka, okrašena steklena posodica za sol. odrezki bakrene pločevine, železen obroč od keblice, strt ločeni in še polno druge šare, ki jo pri nas v smeti mečemo. Koncem ogleda sta prišla do police, kjer so bili spravljeni največji zakladi: navaden povezan lonec, šolarska tablica s počenim škriljem in lesenim okvirjem, kupček pisanih kamenčkov s proda, stare burki e brez bunklišča, doga z ušesom od mecesnovega škafa, zaponka od hlačnega jermena, črne očali in tri frnikule, vsaka spravljena v posebni škatljici od vžigalic. Ena je bila bela, druga modra, tretja zelena. Keir je gostt videl, kako kralj te stvari visoko ceni, je iz uljucLnosti vendar dejal: »Lepo, lepo!« Ali ta pohvala je bila tako medla, da je kralj precej uganil, da ni prišla iz srca. In mislili si je: Ce je pred iz gole uiijudnosti tako hvalil in občudoval moje sobe, ki so iz navadnega zlata, zdaj pa za moje največje zaklade sikoro besede ne najde, se mu mora zdeti moja zakladnica neznansko revna. Bog ve, kakšne kupe dragocenosti premore ta tujec v svoji deželi! Kralju je bilo žal, da se je hotel pred gostom pobahati, alti kar je bilo, je bito, in molče ga ie peljal v obednico. V ob edin i ci so strežajS v zlatih oblekah nosili v zlatih skledah jedi na mizo, ki je bila seveda tudi zlata. Na oko je bilo vse imenitno, za okus pa ni bilo dosti prida. Zlatoroga živina je dajala žilavo meso, toruih iz zlate pšenice je bil trd in težak, prikuha je bila iz lisitia in trave, zabela žalitava. Zlata jabolka so imela strašno debelo in trdo lupino, le mato lesnikovega mesa in še najboljše so bile pečlke; zliato grozdje ie bilo pa tudi hudo lupinasto in kislo ko vriisik. Kralj se zaradi slabe volje ni skoro ničesar doteknil, ali tujec je bil lačen in žejen. Ta je jedel kakor volk. čeprav to ni bilo spodobno. Vidlši, kako gost v slasit je, si je pa kralj dejal: Vendar sem mu dobro storil, ko sem ga povabil. Morda se le kaikio domeniva, da mi prepusti svojo dragoceno obleko in obutev, ki bi jo tako rad imel! — In ko se je gost ono stvar iz zakladnice