Ormoški grad okrog 1950. leta; gospodarski trakt prislonjen na stolp so porušili v 60-ih letih. Last: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož. Ana}anžekovit Zadnja ormoška grofica Maria Irma Wurmbrand-Stuppach V članku želim predstaviti nekatere zanimive podrobnosti iZ tfv!Jef!Jske :>obremenjene z realno obveznos~o dajatve kruha in mesa za 12 oseb Bolnišnici viteškega reda v Ormožu ali pa nadomestila v gotovini in s služno srno pravico stanovanja za iste. 53 Ormoški park je preučevala in o njem precej zapisala Maja Botolin Vaupotič (Ormoški park - ali ga poznamo?, Sprehod po parku: od gradu do vinske kleti, Ormoški park - neznani znanec, Skozi park po poti spominov), podrobno pa ga je opisal tudi Mirko Šoštarič." Park je znan po zanimivih in redkih drevesnih vrstah, ki so jih skozi leta zasadili različni grajski lasmiki. Park se je začel takoj za gradom in je segal do sedanje Vinarske ulice na vzhodu ter do sedanje Ljutomerske ulice na severu. Iz ledinske karte, ki jo hranijo v muzejski enoti Ormož, je znano, da je bila tukaj tudi vrrnarija, zraven pa je bil tudi rastlinjak." Iz dokumenta iz leta 1934," ki je hranjen v arhivu, pa je razvidno tudi, da je bilo v parku teniško igrišče približno na področju, kjer je danes Picerija Park. To igrišče je bilo najverjerneje uničeno takoj, ko je bilo posestvo odvzeto po 2. svetovni vojni. Marsikdo še pomni, sta bila na območju sedanjega lernega kopališča nekoč igrišče in atletska steza, posuta z lešem." Idejni načrt za javno odprto kopališče je bil izdelan leta 1964, vendar se je gradnja zavlekla do leta 1969, odprto pa je bilo 23. julija 1970." Na južnem koncu parka je še danes ohranjena grobnica, ki jo je v spomin svojemu prvemu možu Wilhelmu dala postaviti grofica Irma? V njej so pokopani" Irma Wurmbrand-Georgevits, Guido Georgevits, Oscar von Pongratz in Casimirvon Sark6zy-Georgevits. Ob vzhodnem koncu naj bi se park zaključil s »špalirjem« z vrmimi vrati, nadalje pa so posestvo obsegale njive, pašniki, ribniki in gozd. Še danes se področje okrog nekdanje Tovarne sladkorja Ormož imenuje Zverinjak, saj so v tistem delu gojili divjačino za lov in prehrano. 60 Iz enega izmed dokumentov iz leta 1924, ki so na voljo v arhivu, lahko preberemo, da je grofičino veleposestvo veljalo kot >>eno največjih v Slovenskih goricah, ki prideluje najboljša vina ... Na ekonomiji veleposestva se vzdržuje večje število konj in rogate živine (12 kom krav mlekaric simentalske in montafonske pasme). Važno za 49 SLZAP 0041/001 Občinski ljudski odbor Ormož 1955-1960, št. 6, ovoj 48 (Prevzem ormoškega gradu). 50 Prav tam, ovoj 52 (Park v Ormožu - zaščita). 51 Janko !itampar, s. Jožefa Ogulin: Križniki v Sloveniji, Agencija Baribal, Ljubljana, 2010, str. 40. 52 Katja Krnjak: Ormoška gospoščina, Zgodovinski zapisi, letnik IV, št. 1, Zgodovinsko društvo Ormož, Ormož, 2007, str. 23. 53 SLZAP/0008 Mestna občina Ormož 1715-1947, št. 16, ovoj 71-1. 54 Mirko !ioš!arič: Podoba krajine in narava v ormoški obČini, Zgodovinski zapisi 1, Založba Obzorja Maribor, 1973, str. 29~03. 55 Maja Botolin Vaupotič: Ormoški park - neznani znanec, Zgodovinski zapisi, letnik 3, št. 1, Zgodovinsko društvo Ormož, Ormož, 2006, str. 98. 56 SLZAP/0008 Mestna občina Ormož 1715-1947, št. 16, ovoj 71-2. 57 Leš - pogašeni delci premoga. Pogovor z Janezom Paušnerjem, Martino in Marijo Lah ter Ljubo Fišer. 58 Kresnik: Ormož v času KaradordeviČBve in Titove Jugoslavije, str. 50, 51. 59 Op. avtorice: Domnevam, da grof Wilhelm ni pokopan tukaj, ker je umrl na bojišču v Galiciji. 60 !ioštarič: Podoba krajine in narava v ormoški občini, str. 302. 21 mesto Ormož in okolico poleg mlekarstva je vzgoja mlade plemenske živine (10 kom) ter vzdrževanje bikov (2 kom) in 5 kobil čistokrvne lipicanske pasme.«61 Kot že omenjeno, je pod ormoško gospoščino spadalo tudi veliko vinogradov, predvsem na področju Cerovca, Litmerka, Vuzmetincev in na Gomili. Vinograde so obdelovali viničarji, ki so dobivali naturalno plačo, in sicer stanovanje ter dva orala deputatskega zemljišča. Družina je tako imela na voljo petnajst arov orne zemlje in toliko pašnika, da so lahko vzdrževali dve kravi. 62 Porekar v svojih spominih piše, da I Casimir.von Sarkii?y:.Na zod,!!i stranije napis 48, kar bi lahko o:(!lačcvalo letnico nastanka grofovska družina delavcem ni plačevala fotograft.;e. Last Marye Lah. v denarju, temveč naj bi dobivali »oklest« in štorovje od krčenja gozdov zlasti v bližnjem Zverinjaku. Cele družine so delale v gozdovih in si tako prislužile kurivo, izkrčeno zemljo pa so lahko dobili v najem. H gradu je spadal tudi marof, kjer so grofje imeli konje in govedo za delo na polju in za razplod. Graščina je imela še vrtnarstvo in je prodajala svoje pridelke, blizu gradu pa je bila še zasebna vrtnarija.63 V nadaljevanju podajam o ormoški grofici še nekaj osebnih pripovedi, zaupali so mi jih ljudje, ki so jo poznali. ErnaŠpur Erna in Janez Špur sta živela v Nemčiji, kjer sta spoznala Floro Wurmbrand. Erna se spominja grofice, pa tudi njena starša sta delala v graščini. »Moja mama je bila kuharica na gradu, ata pa je bil logar ali pa preddelavec za vse. Mami je bilo ime Alojzija Zorjan, ata pa je bil Matija/Ma*ž Zorjan. Ne vem točno, kdaj sta tam delala, verjetno nekje od leta 1935 dalje. Na gradu so delale še mamina mama in njeni dve sestri. Ena je bila sobarica, druga je šivala oblačila. Veliko ljudi je delalo na gradu; imeli so različna dela: skrbeli so za pse, popravljali in krpali oblačila, kuhali, pospravljali. Drugi so delali na njivah, sušili seno - to je bilo na tistem mestu, kjer so danes hiše. Dobili so plačano, vendar mislim, da je bilo bolj malo. Mama je bila glavna kuharica, imela pa je še pomočnice. Veste, ko so imeli obiske drugih grofov, so vedno dobro in bogato jedli. Grofje, ne služabniki. Moja mama, njena mama in sestri so živele v marofu. Veste, moja babica je bila samohranilka, ker ji je mož padel v vojni. Težko življenje je bilo. Ja, na marofu so bila tudi stanovanja, ko pridete na dvorišče, na levi strani. Ko so gospodje prišli na obisk, so šli na lov. Nekam proti Središču, se mi zdi. Tam kjer je bil marof, so imeli tudi živino. Moj oče je hodil z njimi. Imeli so veliko psov, takšnih belih s črnimi krogi. Bili so to lepi, visoki psi. Delavci so jih vodili na lov. Pa tudi šprancirati so jih morali. 61 SLZAP/0008 Mestna občina Ormož 1715-1947, št. 16, ovoj 71-2. 62 Prav tam. 63 Porekar: Ormož na prelomnici devetnajstega v dvajseto stoletje. 22 Še to vam povem; v graščini je bila velika kača. Moja mama jo je večkrat videla. Ob kuhinji je bila velika jama in tam je bila. To je bila grofičina kača. Pa saj jih je še dosti notri po rovih. Pod graščino je veliko rovov, ki so vodili v različne smeri. Grofice Marije se spomnim. Bila je zelo odločna in pedantna, tako bolj moško, se mi je zdelo. Znala je tudi nekaj hrvaško, ampak ne kaj dosti. Flora je živela v Miinchnu v stanovanju. Dnevna soba je bila cela hala. Spomnim se, da je notri spalo pet psov, bili so stari, kosmati in umazani. Flora je sicer dobro živela, a preveč dobro pa spet ne. Imela je prodajalno robcev. Vem, da je imela dva otroka, sina Petra in hčerko. Ko smo bili tam, je imel sin Peter prometno nesrečo, ker je rad divjal z avti.« Marija in Martina Lah Marija in Martina Lah sta poznali grofico, ker je občasno prihajala k njim domov. Veliko bolje pa jo je poznala njuna mama Paula Lah, ki jima je povedala kar nekaj zanimivosti o življenju ormoških grofov. »Grofica Irma je občasno prišla k nam, ker si je spo soj ala denar za elektriko. Denar je vedno vrnila, včasih pa je prinesla šopek rož ali robce, ki jih je prinesla Flora iz Miinchna. Rože je tudi prodajala, prav tako pa je prodajala pohištvo, ki ga je imela shranjenega v gradu. Grofica je imela tak bolj globok glas. Živela je v Kuharičevem stanovanju, na njihovem vrtu pa je gojila tulipane in narcise. Njen mož Guido je imel eno nogo leseno. Ko se je vozil z mopedom, mu je tista noga štrlela na stran, ker je ni mogel upogniti. Guido je prodajal muhe za ribarjenje, ki so jih izdelovala dekleta s Hrvaške. Mama je govorila, da je bil precej strog in oster. Ko se je v kočiji ali koleslju vozil po mestu, je rad z bičem ošvrknil mimoidoče. Casimir je imel nekakšno paralizo desne roke. Včasih nam je v zameno za denar prinesel rože. Za praznike so hodili k maši, pri glavnem oltarju pa so imeli molilnico. Živeli so v Kuharičevem stanovanju, ne vem pa, če so ga plačevali. Stanovanje je bilo temno in zakaj eno in po navadi je celo noč svetila luč. Malčka, mama Jožice Skoliber, ji je hodila čistit in pospravljat stanovanje. Mama je govorila, da so še pred prvo svetovno vojno veliko hodili v Monte Carlo v igralnice. V parku za pristavo pa je bil ribnik, po katerem so se v čolnu vozile kontese.« I Grqjski služabniki pred glavnim grqjskim vhodom. Fotograft.ja ni datirana. Last Marije Lah. 23 I Sobar BlaŽ Golubič pred glavnim grqjskim pročelJem. Fotograft.ja ni datirana. Last Marije Lah. IS obarice v gradu. Fotografija ni datirana. Last Marije Lah. Jožica Skoliber Jožica Skoliber in njena mama Amalija Skoliber sta pomagali grofici in njeni družini, ko je ta že živela v Kuharičevem stanovanju. Takole je pripovedovala: »Moja mama je kuhala za njih. Skuhala je doma pri nas, nato pa jim je hrano v velikem cekarju odnesla v njihovo stanovanje. Grofica ji je vsak dan dala listič z naročilom za kosilo in večerjo, ter sestavine, iz katerih je potem mama skuhala zanje. Jaz sem jim hodila pospravljat stanovanje in jim na vrtu zalivala rože. Kolikor se spomnim, je vedno redno plačevala mami za njeno delo, ampak takrat sem bila še zelo mlada in na nekatere stvari nisem bila tako pozorna. Spomnim se, da sama ni nikoli delala na vrtu, ampak so ji delali delavci. Grofica je bila prijazna ženska, rada se je pogovarjala, govorila je samo nemško. Guido je bil prijazen, a redkobeseden. Bil je strasten ribič in spomnim se, da sem mu nabirala črve, za katere mi je celo dal kako malenkost, zato sem z veseljem pomagala pri tem. Casimir se je nameraval poročiti s hčerko Marijo (Minko), ne vem, ali sta bila uradno zaročena. Do poroke ni prišlo, ker je ta umrla v neki nesreči, a so imeli Casimirja zelo radi, zato so ga posinovili. Casimir je imel še brata Ištvana, ki pa je živel in delal na Marofu v Središču, kjer so gojili zelenjavo in rože. Njega niso imeli tako radi. Pokopan je na Ptuju; v bolnici na Ptuju je umrl, zato so ga pokopali kar tam.« Ana Ratek Ana Ratek je bila frizerka, ki je konec 60. let prejšnjega stoletja v frizerskem salonu Angele Imerovič opravljala pripravništvo. V letih 1968/69 je grofici Irmi hodila ob sobotah urejat frizuro. »Grofica Irma ni hodila v salon, ampak smo jo zaposleni iz salona hodili frizirat na dom. K njej smo šli vsako soboto in ji uredili lase. Po navadi je hodila šefica, vendar smo včasih šle tudi druge frizerke. Ko sem šla k njej domov, sem si nesla s sabo pripomočke in ogrinjalo. Najprej sem ji lase razčesala in jih nato še skrtačila; to je trajalo pol ure ali več. Počesala sem jo in ji poudarila kodre, nato pa je grofica zarila prste v lase in rekla: »Sehr gut. Danke.« Tako sem morala začeti znova, a je grofica spet uničila frizuro. To je ponavljala tako dolgo, dokler nisem ugotovila, da si grofica želi samo masažo lasišča, saj lasje niso bili oprani pol leta ali več. Kljub vsemu niso bili videti umazani. Grofica si je namreč umivala lase samo enkrat na leto in takrat smo ji naredili hladno trajno ondulacijo. Po trajni smo jo samo česali in to čast sem imela tudi jaz, ki sem imela veliko treme. Grofica je imela čudovite goste lase. Imela je globok, moški glas. Bila je strastna kadilka in po navadi je bilo stanovanje zakajeno, da sem jo komaj videla. Spomnim se, da je živela v stanovanju nad sedanjo trgovino Kormoran, ki je bilo opremljeno s čudovitim grajskim 24 pohištvom. Bila je ljubitelj ica vrtnic, ki jih je gojila na vrtu. Imela je dve siamski mački, ki sta vedno skakali po pohištvu in zavesah, ko sem prišla. Govorila je samo nemško, vendat sem jo dobro razumela, saj smo imeli družinske prijatelje iz Gradca in sem znala nemško. Casitnit je hodil k nam v salon; bil je posinovljenec njenega dtugega moža in je živel z njo v stanovanju. Jaz sem ga nami1ila in pomagala pri bri~u. Na roki je imel prstan z dtagim kamnom in vsi smo se spraševali, kdo ga bo podedoval. Občasno je v salon prišla tudi njena hči Flora, ko je prišla iz Miinchna. Kolikor se spomnim, je imela v Miinchnu trgovino s krznom. Ko sem jim pomagala pri friziranju, sem se vedno spraševala, kakšno je življenje grofov. Spomnim pa se še zgodbe svojega očeta. Včasih je bilo tod okoli veliko potočnih rakov in moj oče je lovil rake in jih prodajal v graščini. Za njih je hotel iztržiti malo več denatja, zato je prosil grofa," da mu plača več. Grof pa je hotel videti na lastne oči, kako poteka lov rakov, zato se je enkrat pripeljal s kočijo k nam. A oče je bil mlad in prebrisan, zato je grofa odpeljal na tisti del potoka, kjer rakov ni bilo veliko. Ne spomnim pa se, ali je potem dobil večje plačilo zanje.« Luka Trop Luka Trop je v mladosti živel v Ormožu in je dobro poznal Casitnitja, spoznal pa je tudi Floro. »Spomnim se grofice in njene dtužine. Takrat so že živeli v Kuharičevem stanovanju. Na vrtu so imeli prekrasne tulipane. Prodajali so rože in tudi pohištvo. Ko so jim po vojni vse vzeli, so bili zelo revni in tudi zadolženi. Grofica je zelo dobro govorila francosko, jaz sem se takrat učil francoščino v gimnaziji in sva se vedno pogovatjala vtem jeziku. Vem, da jo je Peter Lesjak hodil friziratinmanikirat, on bi vam znal matsikaj povedati o njej. Vedno so prihajali sorodniki na obisk, velikokrat so bili zunaj avti z avstrijskitni tablicatni. Med vojno ni sodelovala z Nemci; mogoče je res, da so jo zaprli v taborišče. Po vojni so vse Nemce zapirali, če so bili krivi ali ne. Po vojni so dali vse pohištvo ocenitvtrgoviniAntika v Ljubljani in so ga potem po teh cenah prodajali. Casitnit, ki je bil moj dober kolega, tni je povedal, da so morali dajati za hvaležnost darila različnim (vplivnim) ljudem. Spoznal sem tudi grofičino hčerko Floro in Florinega sina Petra. Govorila je, da so še pred prvo svetovno vojno šli na potovanje okoli sveta. Ne vem točno, kdo vse je šel, ampak trajalo je baje več let. Na tem potovanju so hodili tudi na lov po Afriki in Indiji, zato pa so imeli vse tiste trofeje.« Ljuba Fišer Ljuba Fišer je kot otrok živela v stanovanju, v prvem bloku, ki je bil zgrajen v Ormožu. Ker je bil blok v bližini Kuharičevega stanovanja, je grofico Irmo in Casitnitja večkrat videla. »Spomnim se grofice, ko je hodila po Ormožu oziroma ko se je sprehajala po mestu. Casitnit je imel povezano roko s črno ruto, zato smo se ga otroci bali. Spomnim se ga, da je hodil v trgovino Dom. Živeli so v Kuharičevem stanovanju. Vhod je bil z zadnje strani z dvorišča. Moral si iti po stopnicah na balkon. Tja smo hodili k Božu Kuhariču, ki je imel okoli leta 1960 prvo televizijo v Ormožu. Božo je bil sosed grofice Irme. Na balkonu je bila kletka in v njej je imela grofica veverico. Spomnim se, da smo vedno gledali to veverico. Za sedanjo pošto je bil ograjen vrt. Na vrtu so gojili tulipane, najbolj posebni so bili črni tulipani. Tulipane so 64 Op. avtorice: Guido Georgevits ni imel naziva graf, ampak baran, kljub temu ga vsi moji sogovorniki naslavljali z grafem. 25 verjetno vozili v Opeko." Na vrtn je bilo posebno to, da je tam rasla japonska češnja, ki je bila eruna v Ormožu, pa še eno drevo z majhnimi trclimi rdečimi jabolki. Jaz sem takrat hodila v vrtec, tam je bil, kjer je danes Ljudska univerza Ormož. Spomnim se, da smo se takrat z otroki hodili v park igrat, nikoli pa nismo šli preveč blizu h grobnici; pravzaprav smo se je bali, ker so nas strašili, da bo prišla huda grofica. Zato smo se tudi nje malo bali. Kjer je zdaj bazen, je bilo veliko lešnato igrišče. Leš je kurjeni premog, in če si padel na tem igrišču, se ti je rana vnela. Za prvi maj so vedno kurili kres. Kasneje so tam zgradili bazen. Okrog leta 1968 smo hodili otroci, takrat sem bila osmošolka, udarniško delat- kopat jame za bazen. Vem, da je bil za pristavo ribnik, a to je bila bolj stoječa voda, vse okoli pa je bilo zaraščeno. Spomnim se tudi rastlinjaka, ki je bil kar velik, saj se je dalo po njem hoditi.« Marta Gregorc Marta se grofice ne spomni, ve le, da je nekoč zanjo delal njen dedek. »Moj dedek Albert Križan je bil skrbnik na Gomili, na Bajzeku. Bil je oskrbnik - viničar. Tam je delal od leta 1916 pa do leta 1924, nato se je preselil na Cerovec in začel delati za grofa iz Avstrije. Dedek ni kaj dosti govoril o grofici, več nam je povedal o grofu, za katerega je delal. Vem pa, da je odkupil pohištvo od grofice. Andrej Kovačič Domačin Andrej Kovačič mi je o grofici in njeni družini pripovedoval takole: >>Stanovala je v Kuharičevi hiši v Vrazovi ulici v prvem nadstropju. Vhod na stopnišče je bil tam, kjer je danes današnji vhod v trgovino Kormoran. Otroci v tistem času smo se radi zbirali pri Božu Kuhariču, ki je bil invalid. Zraven splošne ormoške bolnišnice (danes Psihiatrična bolnica Ormož) je imel prvi TV sprejemnik in nam je omogočil gledanje otroških programov. Imel je veliko zbirko poštnih znamk, ki smo jih radi pregledovali in jih z njim izmenjavali. Grofovska družina je na neki način živela aristokratsko življenje, saj so vstajali pozno, okoli ene ali druge ure popoldan. Pred tem časom otroci nismo smeli razgrajati po spodnji verandi, ker bi drugače morili njihov počitek. Če se je to vendarle zgodilo, pa so nas spodili zverande Kuharičevih. Gtofovska družina je bila znana po gojenju rezanega cve*, saj so si tako pridobili nekaj sredstev za prežive*. Moja pokojna mama je oboževala tulipane in gladijole, ki so jih gojili po več vrtovih v Ormožu (v parku ob Ljutomerski cesti, na parkirnem prostoru sedanje pošte, pod parkom na začetku cestnega klanca v mesto). Ko me je poslala po cve*, sem na Kuharičevem poiskal g. Kasimirja, s katerim sva šla po cve*. Vedno so me povabili v stanovanje, kljub temu pa se grofice spomnim nejasno. To je bilo okrog 1958.-1960. leta. Spomnim se še grofičinega pogreba leta 1970. Bil sem študent prvega letnika gozdarstva v Ljubljani. Pogreb sem opazoval z okua moje stare mame, ki je stanovala v prvem nadstropju v Vrazovi ulici, nasproti vhoda v Kuharičevo hišo. V spominu mi je ostala slika pogrebnega voza s konjsko vprego. Uradni govornik je bil verjetno nekdo iz krajevne skupnosti, za neuradni govor pa je poskrbel mož moje tete Danice Šmigoc, roj. Kovačič, Ruda Šmigoc, ki je pregloboko pogledal v kozarec, zato je bil temu primeren tudi govor z nepotrebnim ponavljanjem in brez zaključka. Po pripovedovanju mojega pokojnega očeta Zlatka Kovačiča so ormoški grofje živeli pred drugo svetovno vojno preko svojih finančnih zmožnosti. V Monako so tako potovali kar s posebnim vagonom, domov pa so nato poslali telegram, s katerim so naročili, naj na marofu prodajo kar lepo število živine, da so lahko potem v Monaku poplačali svoje dolgove. 65 Op. avtorice: Arboretum Opeka na Hrvaškem. 26 Zanimivosti o življenju grofovske družine lahko najdemo rudi v knjigi Ruda Jurčeca (strica mojega očeta) "Skozi luči in sence." Zanimive podrobnosti pa ve o grofici verjerno rudi g. Čurin, upokojeni gozdar, ki je do leta 1945 živel v Ormožu. Služboval je na Koroškem, po upokojitvi pa se je vrnil domov v Ormož.« Sklepne misli v člankn sem opisala življenje zadnje ormoške grofovske družine. Osredotočila sem se predvsem na življenje grofice lrme. Družina Wurmbrand-Sruppach se je v Ormož naselila pred 11 O leti in uživala v življenju podeželskega Ormoža. Ne dolgo zatem se je začela 1. svetovna vojna in grof Wilhelm se je moral odpraviti na bojišče v Galicijo, kjer je v bitki izgubil življenje. Grofica Irma je ostala sama z dvema hčerama. Po koncu vojne se je poročila z Guidom Georgevitsem. Živeli so v gradu in upravljali z gospoščino, ki je obsegala veliko posestev v Ormožu in okolici. V 20-ih letih 20. stoletja jih je prizadela agrarna reforma in kar nekaj svojih posesti so morali dati agrarnim interesentom. Grofica Irma je skupaj s svojo družino živela v gradu vse do konca 2. svetovne vojne, ko sta ji grad in posestvo bila odvzeta v postopku nacionalizacije. Družina se je morala preseliti v Kuharičevo stanovanje, kjer so živeli v pomanjkanju vse do smrti. Grofica je bila znana predvsem po gojenju rož in po kačah, ki jih je bojda hranila in so imele prost dostop do gradu. Članek sem napisala na podlagi literature, arhivskega gradiva iz Zgodovinskega arhiva Pruj in na podlagi spominov različnih sogovornilrov. V sem, ki so mi pomagali s pripovedovanjem zgodb in z izposojo fotografij, se iskreno zahvaljujem, hkrati pa nagovarjam in prosim vse bralce, če morda hranite kakšne fotografije o grajskih lastoikih, me obvestite ali prinesite le-te v prostore ormoške enote muzeja. Tam jih bodo preskenirali, saj bomo tako lahko rudi z vašo pomočjo še bolj osvetlili življenje zadnje ormoške grofice in njene družine, ki se je tako močno zasidrala v spomin mojih sogovornilrov. Povzetek V Clanku so predstavljeni zadl!fa ormofka grofica Irma, I!fena druifjna in ormofko gospostvo v I!fenem času. Na koncu so zapisani spomini nekaterih starejfih mefčanov, ki se grofice in I!fene druifjne fe spomil!fajo. Ceprav so bili kot ftvdalci zadržani in za domače prebivalstvo verjetno tudi nedostepni, so nudili delo ve{jemuftevilu okolifkih ljudi. Prepričana sem, da so v Ormo!f!< pustili svojpečatin si zaslufjjo, da se del njihove '<'godbe zapife in ohrani. Ključne besede: grofica Irma, ormoška graščina, spomini Literatura Maja Botolin Vaapotič: Ormofkipark - ne"(!lani "(!lanee, Zgodovinski Zapisi, letnik 3, ft " Zgodovinsko dru/tvo Ormot Ormot 2006. Marjeta Ciglenečki: Oprema ormofkega gradu v preteklosti, Ormož skozi stoletja IV; S kapfčina občine Ormot Ormot 1993. Dokumenti in pričeva1!ja o povojnih koncentracijskih taboriSah v Sloveniji: koncentracijska taboMa Strnifče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci, zbral in uredil dr. Milko Mikola, Ministrstvo zapravosotfje RS, Ljubljana, 2007. 27 Gernot Fournier, Marija Hernja-Masten: Hiše in hišniposestniki v mestn Ormo~ Ormož skoZi stoletja III, Ormo~ 1988. Marija Hernja-Masten: Pečati in grbi Ormoža in okolice, OmtOž skozi stoktja Iv, Skupščina občine OmtO~ Ormo~ 1993. Zdenka Kresnik: Ormož v času Karailorifevileve in Titove Jugoslavije, MuW Ormo~ OmtO~ oktober 2007. Katja Krnjak: Ormolka gospolčina, Zgodovinski Zapisi, letnik IV; It. 1, Zgodovinsko druftvo Ormo~ Ormo~ 2007. Ormož in okolica, vodnik, S kapIčina občine Omtot Ormot 1990. Prim. dr. CirilPorekar: OmtOž naprelomnici devetnajstega v dvajseto stoletje, OmtOž skozi stoletja 1, Založba Obzorja Maribor, Maribor, 1973. Miha Preirifalk et al: Grafčinski, plemiški in osebni arhivi na Slovenskem, Arhivi, letnik 35, It. 1, ljublJana, 2012. Mariano Rugale, Miha PreinJalk: BlagoslovlJeni in prekleti, 2. de4 Po sledeh mlaj!ih plemiških rodbin na Slovenskem, Viharnik, d.o.Oo, ljublJana, 2012. Mirko Šoltaril: Podoba krajine in narava vormolki občini, Zgodovinski Zapisi 1, Založba Obzorja Maribor, 1973. Janko Štampar, s. Jožifa Ogulin: KrifJziki v Sloveniji, Agencija Baribal, ljubljana, 2010. &yko T apolovec: Omtolki Petriček, samozaložba, Ptuj, 2012. Viri Zgodovinski arhiv Ptuj SI_ZAP/0390 Gospostvo OmtOž 1747-1945, lkatk 2,3,4,5. SCZAP/0008MestnaobčinaOrmož1715-1947, lkatla 16, ovoj7! (1-3). SCZAP0041/001 Občinski ljudski odbor Ormož 1955-1960, škatla 6, ovoja48 in52. Matična kf!iiga ro/stev /908-1918, hrani Upravna enota OmtOži Matična kf!iiga smrti Opatije za kto 1941, hrani Upravna enota Opatija. Spletni viri Uradna spletna stran dru!fjne Wumtbrand-S tuppach: https:// www.oon-wumtbrand-stuppach.com/Jami/ie / genealogie- stammbaum/, dostop 23.4.2018. https:/ /www.geni.com/peaple/Maria-Minki/6000000024672851031. dostap29. 52018. https://www.geni.com/peapk/FLDRA-Maria-Oskar-Pauline Wilhelmine/6000000024672851036, dostop29. 52018. Ustni viri Marta Gregorc, ljuba Fišer, Martina Lah, MarijaLah, Maximilian von Pongrap.(; Jo!fjca S koliber, Ana Ratek, Ema Špurin Laka Trop. 28