Glasilo Občine Lukovica Maj 2023, letnik XXIV, številka 4, izid: 25. 5. 2023 stran 7 Intervju z Ivanko Smerkolj stran 9 Odprtje nove ceste v Rafolčah stran 21 O kvaliteti naših voda 2 OGLASI Rokovnjač Smo majhno ambiciozno podjetje, ki izdeluje različne strojne dele ter razvija nove stroje. Pooblaščeni servis Renault tudi v ZA REDNO ALI OBČASNO DELO Moravčah zaposlimo delavca ali delavko za samostojno delo na CNC obdelovalnem centru in na CNC stružnici. Avtohiša KRULC www.avtohisa-krulc.si - Servis osebnih in gospodarskih vozil - Optične nastavitve podvozja - Polnjenje in servis klimatskih naprav - Vulkanizerstvo in hotel pnevmatik Prijavo pošljite na: info@komastroji.si ali na naslov: KO-MA stroji d.o.o., Negastrn 8, 1251 Moravče 01 72-31-200 - Sklepanje zavarovanj - Karoserijska in ličarska popravila - Cenitve kasko škod - Ročna avtopralnica in poliranje Veljavnost od 20. 4. do 12. 6. 2023 www.lekarnaljubljana.si Čas za sejanje dobrih misli in navad! izbrano iz kataloga ugodnosti OMEGA 3 B-KOMPLEKS Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Za nego kože s sokom aloje vere, izvlečkom kamilice, oljem mandlja in jojobe ter eteričnima oljema čajevca in sivke, 50 ml. redna cena: 17,11 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 7,19 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 12,90 € cena s Kartico zvestobe Prehransko dopolnilo z omega 3 maščobnimi kislinami v obliki mehkih kapsul, 60 mehkih kapsul. 13,69 € 3 POPUST: 20 % ALOE OLJE, ALOEVERA X2 Prehransko dopolnilo z vitamini skupine B v obliki žvečljivih tablet, z okusom pomaranče, s sladkorjem, 60 žvečljivih tablet. 5,75 € 2 POPUST: 10,32 € 20 % 3 POPUST: 20 % LAK ZA NEGO NOHTOV VITRY DNEVNA KREMA POSIP ZA OTROKE MALČEK Vsakodnevna nega kože obraza in vratu, z vitaminoma C in E, 50 ml. Za vsakodnevno nego dojenčkov po kopanju in previjanju, za zaščito pazduh, kožnih gub, vratu in dimelj, 100 g. redna cena: 17,90 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 7,01 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 6,47 € cena s Kartico zvestobe Ščiti in krepi poškodovane, krhke, razcepljene in lomljive nohte, 10 ml. 14,32 € 3 POPUST: 20 % 5,61 € 2 POPUST: 20 % 5,18 € Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 2 POPUST: 20 % na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 20. 4. do 12. 6. 2023 oz. do prodaje zalog. VSEBINA UVODNE BESEDE Drage bralke, dragi bralci, v rokah držite novo številko Rokovnjača, ki vam prinaša aktualne novice iz življenja in dela v občini Lukovica. S prihodom pomladi so ponovno zaživele številne aktivnosti, dogodki in prireditve, ki so obenem tudi priložnost za druženje. Letošnje nepredvidljivo vreme je povzročalo veliko sivih las organizatorjem prireditev, ki so pogledovali v nebo in upali, da se jih bo vreme usmililo. V vsako organizacijo prireditve je namreč vloženega veliko truda in časa, zato je logično, da si vsak želi, da bi mu bilo vreme naklonjeno. Ker pa na to ne moremo vplivati, je dobro imeti rezervni scenarij. Tega so imeli v načrtu tudi člani in članice Godbe Lukovica, ki so svojo 25-letnico delovanja najprej želeli s slavnostnim koncertom obeležiti na Starem trgu v Lukovici. Ker se z vremenom ni izšlo, je koncert z rezervnim scenarijem potekal v Sončni dvorani na Brdu, kjer so zbranemu občinstvu predstavili svojo četrtstoletno zgodbo. Več o njihovem praznovanju si lahko preberete v tej številki. Naša osrednja gostja je tokrat 91-letna gospa Ivanka Smerkolj, ki je bila kar trideset let predsednica Društva podeželskih žena Lukovica. Njeno celotno življenje je bilo povezano z delom na kmetiji, ki je tudi neke vrste njena ljubezen, saj zelo rada dela z zemljo. Kot otrok si je želela postati šivilja ali vrtnarica, ta njena želja pa se ni nikoli uresničila, saj je pri delu na domači kmetiji še kako prav prišel tudi njen par rok. Jo pa še vedno spremlja velika ljubezen do rož, saj je ves čas obdana s cvetjem. Odlične novice prinašamo tudi vsem ljubiteljem knjig. V Krajevni knjižnici v Šentvidu je začel delovati bralni klub, ki združuje ljubitelje pisane besede. Na srečanjih, ki potekajo vsako prvo sredo v mesecu, se člani pogovarjajo o izbranih knjigah. Na Trojanah pa je konec aprila zaživela izposojevalnica knjig, za katero si želijo, da bi postala kraj, kjer se bodo srečevali, poklepetali in si izposojali knjige. Druženje in klepet sta balzam za dušo, knjige pa so hrana za naš um. V majski številki Rokovnjača vas tudi tokrat čaka veliko zanimivega. Vabljeni k branju. 3 UVODNIK maj 2023 Uvodnik županje Občinske investicije Intervju z Ivanko Smerkolj Odprtje nove ceste v Rafolčah Novo knjižno srečevališče Prvomajsko srečanje v Tuštanju 25 let Godbe Lukovica 4 5 7 9 10 14 15 O kvaliteti naših voda Šport Kolumna Pisma bralcev Obvestila Zahvale Križanka 21 22 24 25 26 28 30 KRIŽNIKOV PRAVLJIČNI FESTIVAL TUDI NA TROJANAH! Sobota, 10. 6. 2023, ob 10. uri, Trojane, pred gasilskim domom Boštjan Gorenc Pižama in Goran Završnik: Čuknjene zgodbe Domačinu Boštjanu Gorencu – Pižami se bo na letošnjem Križnikovem festivalu pridružil Goran Završnik, ki ga poznate kot glasbeno polovico pripovedovalskega dueta Vroča župa. Z mešanico pripovedovanja in glasbe bosta otroke in otrokinje spravila v tak krohot, da za vsak primer priporočamo uporabo plenic, tudi če že znate sami na kahlico ali stranišče. Dogodek je omogočila Občina Lukovica. Miha Ulčar Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 15. junija 2023; rok za oddajo člankov je 5. junij 2023 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski obliki (word, PDF). Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; v.d. odgovornega urednika: Miha Ulčar; uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Čokl, Viktor Jemec in Drago Juteršek; ustanoviteljica: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00; jezikovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si; e-naslov: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 2.048 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se obračunava 5 % DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Godba Lukovica ob 25 letnici delovanja, foto: Erik Kralj Serša. 4 UVODNIK ŽUPANJE Rokovnjač Ponosna sem na vse, ki ustvarjajo našo skupno zgodbo Drage občanke, dragi občani, spomladansko vreme je letos sicer bolj muhasto, je bilo pa življenje v naši občini v zadnjem mesecu vseeno zelo pestro, saj so se odvile številne prireditve, dogodki in srečanja, ki sem se jih z veseljem udeležila tudi sama. ra in Poveljstva GZ Lukovica za obdobje 2023–2028. Za predsednika GZ Lukovica je bil ponovno izvoljen Robert Maselj – dosedanji predsednik. Na Občnem zboru sem se zahvalila dosedanjemu vodstvu GZ za uspešno opravljeno delo, novemu pa prav tako zaželela uspešno delo. Ob koncu aprila je potekalo odprtje rekonstruirane ceste skozi naselje Rafolče. Lokalna cesta skozi naselje Rafolče je več kot dvajset let klicala po novi preobleki in bolj varni ureditvi. Prenova ceste in pripadajoče infrastrukture se je začela lansko jesen, potekala pa je v dveh fazah. V prvi fazi je bilo obnovljeno cestišče v dolžini 300 metrov, v drugi fazi pa 280 metrov. Ob temeljiti rekonstrukciji ceste, katere investitor je bila Občina Lukovica, je bil zgrajen tudi enostranski pločnik za pešce, meteorna kanalizacija, prenovljena je bila javna razsvetljava ter zgrajen elektro kabelski vod. Rekonstrukcijo ceste je izvajalcu del, podjetju Lavaco d.o.o., uspelo zaključiti dva meseca pred rokom. Več o tem si boste lahko prebrali v tej številki Rokovnjača. V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale je v aprilu Uprava za obramV organizaciji Kulturno umetniškega društva Fran Maselj Podlimbarski je bo Ljubljana izvedla seznanitev vojaških obveznikov letnika 2005 iz občin na predvečer dneva upora proti okupatorju v Društvenem domu Krašnja Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Na dogodku sem nagovoripotekalo tradicionalno srečanje ob prepevanju partizanskih in domola prisotne, ki na pragu odraslosti prevzemajo odgovornost za svoja dejaljubnih pesmi. Za spremljavo so poskrbeli harmonikarji. Srečanje so z recinja in odgovornost do svoje domovine in države. Čeprav v Sloveniji nimatali obogatili člani društva. mo več obveznega služenja vojaškega roka, se mladi pogosto odločajo za Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica je na Starem trgu v Lukovisluženje domovini v različnih oblikah – ena teh je vključitev v Slovensko ci organiziralo tradicionalni Peregrinov sejem, ki je bil tudi tokrat zelo pevojsko. Kot državljanka in kot županja Občine Lukovica sem ponosna na ster in zanimiv z raznoliko ponudbo, zato je vsak obiskovalec lahko našel vse naše vojake: tiste, ki delujejo na vojaških misijah v tujini, in tiste, ki nekaj zase. Poleg sejma je istočasno v Pungartnikovi hiši potekala indiviljudem pomagajo ob vseh naravnih nesrečah in človeških stiskah. Biti vodualna razstava del članov Likovne sekcije Društva upokojencev Lukovijak Slovenske vojske pomeni služiti ljudem in naši domovini. To je častno ca. Svoja dela so razstavili Irena Gorenc, Martina Kozamernik in Silvester delo. Imamo mlado državo in naloga vseh nas je, da jo varujemo in da se Cerar. Njihove umetniške stvaritve so me prevzele. zanjo vsak dan trudimo vsi. Slovenija, tako kot vsaka država, potrebuje Tudi letos so članice in člani Godbe Lukovica na predvečer prvega maja dobro opremljeno vojsko in zavedne vojake, ki svojo domovino nosijo v izvedli popotovanje od Trojan do Prevoj, saj so zaigrali na prvomajskih nasrcu. stopih po naših krajevnih skupnostih. Z odigranimi koračnicami so obeV sredini meseca aprila so potekale delavnice za pripravo strategije loležili praznik dela. kalnega razvoja LAS Srce Slovenije. Delavnice za našo občino, ki je poV začetku maja je v dvorani Doma kulture Velenje potekalo srečanje vodtekala v Društvenem domu v Krašnji, sem se udeležila tudi sama. Na teh stva Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije z delavnicah smo številne ideje za razvoj občine delili s predstavniki občin županjami in župani. Vodstvo ministrstva nam je predstavilo načrte za in javnih zavodov, podjetniki, nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, vlaganje ministrstva v športno infrastrukturo v letu 2023, prav tako pa predstavniki društev, zavodov in drugimi posamezniki. Na podlagi pridosmo tudi izmenjali poglede in pričakovanja županj in županov ter okrebljenih razvojnih pobud in predlogov bodo V LAS Srce Slovenije do junija pili medsebojno sodelovanje na tem področju. Župani se zavedamo izje2023 spisali strategijo lokalnega razvoja, v kateri bodo opredelili ključne mnega pomena športne dejavnosti za zdravo, zadovoljno in kakovostno priložnosti in ukrepe za programsko obdobje do leta 2027. Strategija bo življenje. Prav s tem namenom izvajamo številne projekte, ki spodbujajo podlaga za razdelitev evropskih sredstev za razvoj podeželja od leta 2024 športne aktivnosti. Gospodarski minister Matjaž Han je povedal, da bodo dalje. Glede na zaključke delavnic bodo zagotovo izpostavljena področja razpisi za športno infrastrukturo ciljni z namenom omogočiti vsem otrovarstva okolja in voda, vključevanja mladih, starejših in priseljencev, pokom ukvarjanje s športom, tudi tistim, ki prihajajo iz socialno šibkih druvezovanja med različnimi akterji v lokalnih okoljih, lokalne samooskrbe s žin. hrano, podjetništva, turizma, rekreacije, vseživljenjskega učenja itd. V čast in veselje mi je bilo, da sem 13. maja skupaj s številnimi obiskovalci V Državnem zboru RS je aprila Klub parlamentark organiziral srečanje s v Sončni dvorani na Brdu prisostvovala enkratnemu dogodku – koncertu slovenskimi županjami. Na srečanju smo razpravljale o največkrat izpoGodbe Lukovica, na katerem smo prisluhnili njihovi zgodbi ob 25-letnistavljenih težavah, s katerimi se srečujemo županje pri svojem delu, npr. ci delovanja. Vsaka obletnica govori zgodbo o uspehu, podprto s prijapovprečnina, pomanjkanje sredstev za nujne investicije na področju izoteljstvom, združevanjem generacij, skupnimi interesi, strastjo do glasbe braževanja, kritje stroškov prevoza učencev, pokrivanje stroškov dela za in skupnim ciljem. Zgodbo so začeli pisati kmalu po ustanovitvi Občine specialne pedagoge, neprimerno nizki osebni dohodki režijskih delavcev, Lukovica, saj se je pokazala potreba, da bi imeli tudi v naši občini instrumožnost dodatne finančne pomoči obmejnim območjem. Opozorile mentalni orkester, ki bi postal jedro kulturnega utripa v Črnem grabnu, smo še na nedostopnost države/ministrstev v postopkih sprejemanja obenem pa bi ta utrip predstavili tudi navzven. Za nas so postali nenaOPN in pri sprejemanju lokalnih projektov ter na nerazumevanje statusa domestljivi. So živa šola, iz katere rastejo glasbeniki, so kulturna znampodeželja s strani države. ka Občine Lukovica. Obenem so tudi navdih za nove generacije, ki bodo Ob svetovnem dnevu knjige je na Trojanah v organizaciji Društva prijateskrbele, da bo Godba Lukovica v Črnem grabnu pisala zgodbo še naprej. ljev družine Trojane in KS Trojane potekalo odprtje izposojevalnice knjig. Godbenicam in godbenikom pri nadaljnjem delu želim, da se s ponosom To izvirno pobudo gospe Nade Smrkolj in še nekaterih drugih članic druozirajo na svoje dosedanje dosežke in naj jih še naprej žene nemiren glasštva ter našega kulturnika Boštjana Gorenca – Pižame toplo pozdravljam, beno-ustvarjalni duh, ki jim bo prinašal nove izzive za njihove prihodnje izposojevalnica knjig na Trojanah pa bo pričala o tem, da človek ne živi umetniške užitke, s katerimi nas bodo razveseljevali, kot so nas vedno do samo od kruha, ampak tudi od besede. Ne dvomim, da bodo knjige našle sedaj. Ob tej priložnosti godbenicam in godbenikom iskreno čestitam za svoje bralce in da bodo tovrstna druženja oplemenitila življenje te kranjihov praznik in se jim zahvaljujem, da so že četrt stoletja nepogrešljiv jevne skupnosti, da se bo izposojevalnica udomačila, da ji bodo kulturni del naše skupne zgodbe, ki jo ustvarjamo v občini Lukovica. ljudje darovali tudi knjige s svojih polic in jih tako rešili pred pozabo. VerPočasi se zaključuje šolsko leto. Učencem, dijakom in študentom želim, jamem v duhovno moč našega človeka in društvu želim veliko uspeha ter da do konca šolskega leta uspešno opravite vse obveznosti, da bodo vaše vztrajno rast. počitnice brezskrbne. Občankam in občanom pa v prihajajočih dneh žeV dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika Lukovica je v drugi polovici lim čim več lepega vremena, da jih boste lahko izkoristili za razne aktivnoaprila potekal Občni zbor Gasilske zveze Lukovica. Na dnevnem redu je sti in druženja v naravi ter opravila na vrtovih in poljih. bila tudi razrešnica dosedanjim funkcionarjem in organom GZ Lukovica ter volitve predsednika, poveljnika, predsednika NO in članov NO GZ Lukovica za obdobje 2023–2028 ter imenovanje članov Upravnega odboVaša županja maj 2023 OBČINSKA UPRAVA 5 Investicije v izvajanju Dokončanje ceste skozi Rafolče Na podlagi izvedenega postopka javnega naročila je bila 27. 7. 2022 podpisana izvajalska pogodba za izvedbo »Rekonstrukcije LC 072041 Rova–Dolenje–Šentvid«, odsek skozi naselje Rafolče. Vrednost pogodbenih del je znašala 680.065,93 EUR z DDV, izvedba je bila predvidena v dveh fazah. Prva faza je obsegala gradnjo meteorne kanalizacije z izpustom v vodotok Tanika, novo izvedbo javne razsvetljave z modernimi in varčnimi LED svetilkami, gradnjo enostranskega hodnika za pešce in celovito rekonstrukcijo vozišča, vključno z zamenjavo spodnjega ustroja. Ob tem je bila v sodelovanju s podjetjem Elektro Ljubljana PE okolica zgrajena tudi nova elektro kabelska kanalizacija. Skupna dolžina trase v prvi fazi je 300 m. Za zavarovanje vozišča pred erozijo ja bilo v prvi fazi zgrajenih še 140 m opornih konstrukcij v obliki kamnite zložbe ali klasični betonski izvedbi. V drugi fazi dolžine 280 m sta bila izvedena prestavitev kozolca ter rušenje lesene strojne lope in enega opornega zidu. Ostala dela so bila podobna tistim v prvi fazi, se pravi gradnja meteorne kanalizacije, nadaljevanje gradnje elektro kabelske kanalizacije, rekonstrukcija vozišča z zamenjavo spodnjega ustroja, gradnjo enostranskega hodnika za pešce z javno razsvetljavo ter kompletno polaganje finega asfalta za obe fazi. Ob tem je bilo treba izvesti še dodaten oporni zid za zavarovanje nove lokacije kozolca ter gradnjo nadomestnega opornega zidu namesto porušenega. Ta faza je bila izvedbeno zahtevnejša od prve, saj je bilo treba tudi zavarovati temelje starejšega stanovanjskega objekta in ob tem izvajati monitoring stanja samega objekta. Na celotni trasi je bilo izvedenih za 135.835,66 EUR dodatnih del, ki so obsegala gradnjo elektro kabelske kanalizacije v drugi fazi, zavarovanje temeljev in monitoring na enem izmed stanovanjskih objektov ter dve oporni konstrukciji in ploščo kozolca. Skupna vrednost vseh del torej znaša 815.901,59 EUR z DDV. Osnovna pogodba je predvidevala dokončanje vseh del do 30. 6. 2023, kar pa se na veselje vseh ni uresničilo in je bila cesta z vso pripadajočo opremo predana v uporabo 26. 4. 2023, kar je dobra dva meseca prej. Za to gre zahvala v prvi vrsti dobro organiziranemu izvajalcu, dobri strokovni podpori nadzornega inženirja, predvsem pa velikemu angažiranju vseh mejašev, zlasti njihovim predstavnikom. Želimo si, da bi nova pridobitev pomenila dvig nivoja varnosti v cestnem prometu, predvsem pa več strpnosti in prometne kulture. Rekonstrukcija Gasilske ulice Gradbena dela na Gasilski ulici se bližajo zaključku. V sklopu investicije bo izvedena celovita rekonstrukcija vozišča z enostranskim hodnikom za pešce v dolžini 220 m. Ob tem bo prenovljeno omrežje javne razsvetljave, na novo zgrajena meteorna kanalizacija in podaljšek sanitarnega kanala, ki bo omogočil priklop na javno kanalizacijsko omrežje zadnjih dveh objek- tov. Gre za objekta na naslovih Gasilska ulica 7 (blok) in Gasilska ulica 3 (Gasilski dom PGD Prevoje). Hkrati je bilo treba zgraditi še oporni zid, ki varuje nivo pločnika napram sosednjemu zemljišču. Največji problem pri gradnji je povzročalo pomanjkanje prostora za umestitev vseh potrebnih komunalnih vodov, saj le-ti poleg naštetih obsegajo še dve kabelski kanalizaciji za elektro vode, ki vodita do obstoječe transformatorske postaje in do lokacije, kjer je predvidena nova. Ker je bilo treba v traso vozišča umestiti še pet velikih revizijskih jaškov, je bilo za uspešno dokončanje projekta potrebno veliko usklajevanja. Vrednost pogodbenih del je 308.581,14 EUR z DDV, pogodbeni izvajalec Lavaco d.o.o., ki je delo pridobil na javnem razpisu, pa je z deli dolžan zaključiti do 31. 5. 2023. Besedilo: Občinska uprava; Foto: Občinska uprava, Domžalec 6 OBČINSKA UPRAVA, OGLAS Rokovnjač Prostofer – brezplačni prevozi starejših v Lukovici Vabilo k sodelovanju Leta 2021 je Občina Lukovica pristopila k vseslovenskemu prostovoljskemu projektu za mobilnost starejših. Občina Lukovica k sodelovanju vabi zainteresirane prostovoljne šoferje, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje in so v svojem prostem času pripravljeni pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Vabimo vse voznice in voznike, ki želite postati prostoferji, da to sporočite Občini Lukovica na telefon 01 72 96 300 ali e-naslov: info@lukovica. si, kjer vas bomo vpisali v seznam prostoferjev in vam podali nadaljnje informacije o projektu. Pridružite se nam in postanite prostofer! Poziv zlatim maturantkam in maturantom Občina Lukovica poziva vse srednješolke in srednješolce s stalnim bivališčem na območju občine Lukovica, ki bodo v letošnjem šolskem letu dosegli izjemen splošni uspeh in jim bo šola ob zaključku šolskega leta 2022/2023 izdala maturitetno spričevalo s pohvalo – summa cum laude »zlati maturant«, da nas z namenom, da vas spoznamo in čestitamo k vašemu osebnemu uspehu, obvestite na elektronski naslov info@lukovica.si, najkasneje do 14. 7. 2023. Poziv velja tudi za vse študentke in študente, ki so naziv »zlati maturant« dosegli že v šolskem letu 2021/2022. Uspešnim maturantkam in maturantom bo ob občinskem prazniku septembra letos podeljena pohvala. mag. Občina Lukovica Občina Lukovica Olga Vrankar, županja Poziv najuspešnejšim študentkam in študentom Občina Lukovica poziva vse študente in študentke s stalnim bivališčem na območju občine Lukovica, ki so v študijskem letu 2021/2022 in 2022/2023 študij zaključili s posebno diplomo – summa cum laude, da nas z namenom, da vas spoznamo in čestitamo k vašemu osebnemu uspehu, obvestite na elektronski naslov info@lukovica.si, najkasneje do 14. 7. 2023. Uspešnim študentkam in študentom bo ob občinskem prazniku septembra letos podeljena pohvala. mag. Občina Lukovica Olga Vrankar, županja NOVI PEUGEOT 308 SW IZJEMEN Tehnološko napredni i-Cockpit Modularnost in izjemna prostornost Bencin, dizel in priključni hibrid peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 1,0 do 6,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 22 do 150 g/ km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0215 do 0,0582 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00025 do 0,00091 g/km. Število delcev: od 0,04 do 2,37. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si Peugeot_308-SW_oglas-AC-PROFEKT_A5_maj2022_uk-V2.indd 1 09/05/2022 13:51 INTERVJU maj 2023 7 Ivanka Smerkolj: »Če bi bila še enkrat mlada, bi šla spet živet na kmetijo!« Gospo Ivanko Smerkolj dobro poznajo predvsem članice Društva podeželskih žena Lukovica. Kar trideset let je bila namreč predsednica tega društva. Leta 2009 je bila predlagana celo za kmetico leta. Sama sem gospo, ki je letos dopolnila 91 let – rojena je bila sedemnajstega aprila leta 1932 v sosednji Moravški dolini – spoznala šele ob pripravi tega intervjuja. Ko sem jo v začetku maja obiskala, so me najprej presenetile številne rože, ki krasijo njeno stanovanje nad Gostilno Furman. najmlajša. Danes nimam več sester in bratov, vsi so že umrli. Tudi dva vnuka sem žal že izgubila. Odraščala sem v času druge svetovne vojne, takrat je bilo težko, trdo smo delali … Oče je umrl, ko sem bila stara devet let, tako da nas je mama sama vzgajala. Imeli smo kmetijo, dve kravi, konje … Takrat seveda še nismo imeli traktorjev, zdaj imajo na moji rodni kmetiji vse to, pa več kot dvajset glav živine. Jedli smo tisto, kar smo pridelali doma, predvsem polento, kislo zelje, žgance. Nikamor nismo hodili, samo delali smo. Zelo vesela sem bila pri dvajsetih, ko sem dobila kolo. S kolesom sem potem lahko šla v trgovino po 'fasengo'. Kaj pa ste najraje počeli, ko ste bili otrok? Najraje sem klala drva, tista za v 'šporget'. Tudi če ni bilo kosila, samo da sem lahko zunaj klala drva, to sem res rada počela … Pozimi smo pa platno delali, sami smo doma pridelovali lan. Posejali smo ga, tudi predle smo same, tako da je bilo doma veliko stvari narejenih kar iz domačega platna. Imeli smo ga le za lastno uporabo, saj je to težaško delo, ni ga bilo dovolj, da bi ga še prodajali. Nismo imeli denarja, da bi kupovali obleko, zato so bila naša oblačila, posteljnina, tudi recimo moške spodnjice, iz našega platna. Pa jajca sem nosila v Ljubljano, s kolesom, makadamska cesta je bila. Mama so pripravili jajca, jaz pa sem jih peljala v Ljubljano na tržnico. Mama mi je rekla, da če jih peljem, je lahko ves denar moj in sem si potem lahko kaj kupila. Kakšno posodo, kaj da je bilo samo zame, za mojo balo … Saj se še danes vsi spomnijo, kakšno balo so peljali, ko sem se omožila v Lukovico, res sem s seboj pripeljala veliko blaga. Iz Kosez je nekdo prišel z dvema konjema in vozom, toliko je bilo, da so komaj vse naložili. Tu pri Smerkoljevih pa takrat ni bilo veliko, moževa starša sta kmalu zbolela in umrla, vsega je manjkalo, na prazno sem prišla. Šestindvajset let sem imela takrat. Ivanka je vedno rada obdana z rožami. Prejšnji mesec ste praznovali 91. rojstni dan, čestitke! Hvala. Letos smo praznovali kar cel teden. Sem rekla, da zdaj, ko sem toliko stara, lahko dalj časa praznujem, ne le en dan. In so res kar cel teden hodili ljudje k meni in mi nosili rože, ogromno sem jih imela. Vedno ste imeli radi rože … To pa! In to vse. Zdaj že težko hodim, ampak grem vseeno ven pogledat, ali je recimo neka roža zacvetela, ali druga raste ali ne … To vse spremljam. … tudi zdaj ste obdani z njimi. Joj, koliko jih imam letos! Imam sobo, ki je samo za rože, polna je cvetja. Soba je bila prej prazna in odločili smo se, da v njej poskusimo prezimiti zunanje rastline. In zdaj mi ni treba nobene nove rože kupiti, lanske so zelo lepe in bujno cvetijo. Tudi razmnožujem jih sama, če se kaj utrga, dam vse v zemljo in zraste nova. Nekateri raje nove rastline kupijo, meni pa je všeč, da jih sama vzgojim, da vidim, kako rastejo. In vsi mi pravijo: 'Jaz tebi najraje rože prinesem,' jaz pa odgovorim: 'Ja, saj je to najboljše!' Vedno smo imeli pri hiši rože, tudi na pokopališče redno nosimo domače cvetje, vedno kaj primernega raste in cveti tu pri nas. Do letos sem tudi sama skrbela za vse te rože, zdaj to skrb prevzemajo hčere. Pravite, da imate radi vse cvetje, ampak vendarle imate gotovo tudi svojo najljubšo rožo? Najljubše so mi pelargonije. Starinske rože, vem. Ravno jutri bodo prišle hčere, da jih znosijo ven in jih presadijo (pogovarjali sva se v začetku maja, op. a.). Sama tega zdaj ne morem več, nimam dovolj moči, poleg tega imam trenutno še prst poškodovan. Lani so mi tudi vrt razdrli, otroci ne želijo, da še delam na vrtu. Saj res ne morem. Prihajate z moravškega konca, v kakšni družini ste odraščali? Naša družina je bila kar velika, sedem otrok nas je bilo, jaz sem bila Ste že v otroštvu vedeli, da boste tudi v odrasli dobi živeli in delali na kmetiji, je bila to od nekdaj vaša želja ali ste želeli morda delati kaj drugega? Da, to je bila moja želja. In če bi bila še enkrat mlada, bi šla spet živet na kmetijo, tako rada delam z zemljo. Če je bilo treba, sem hodila tudi kam drugam pomagat, na druge kmetije … Sem pa kot otrok želela biti tudi šivilja. Torej šivilja ali vrtnarica, to je bil moj načrt v rani mladosti. Želela sem, da bi mi mama pustila, da se izučim za šiviljo, vedela sem že, kam bi se hodila učit te obrti, gospa šivilja je bila tako prijazna … Ampak me niso pustili, so rekli 'Kdo bo pa doma delal?!'. Vam je zdaj zaradi tega kaj žal? In ali vseeno poprimete kdaj za kakšno ročno delo, kot je šivanje? Ni mi žal, saj vse rada delam. Tudi kosila sem, ko sem imela štirinajst let, smo imeli dva travnika. In smo kosili, en fant, eno dekle in tako dalje, da smo oba skupaj pokosili. Šivala sem, zase, za otroke … Imam svoj šivalni stroj, ki ga je kupila mama. Ravno pred kratkim sem ga dobila nazaj, ker smo ga dali popraviti. A zdaj ne šivam več, roke ne ubogajo tako, kot bi morale. Za otroke sem vse sama sešila – pižame, bluzice, srajčke, hlače … Šivilji sem nesla urezat blago, ker krojiti nisem znala, potem sem pa vse sama sešila. Pa pletla sem tudi veliko, sploh za otroke. Imela sem pet otrok, med njimi tudi dvojčka, in je bilo vedno vse strgano in umazano. Leta 1958 ste se poročili in se preselili v Lukovico. Tako, takrat sem postala Smerkoljeva. Smerkoljevi ste tu v Lukovici kar dobro znani … Seveda, nekoč je bila to velika kmetija. Štirinajst hektarjev zemlje. Toliko, da je bilo veliko dela. Strojev še ni bilo, vse smo delali ročno. Pa sam breg, pri košnji na roke se je to kar poznalo. Kdaj pa se je tej kmetiji pridružila gostilna? Uf, je bila že v stari Jugoslaviji. Imela sta jo že mama in oče mojega moža, samo sta oba zbolela in v roku štirinajstih dni oba tudi umrla. To je bila stara furmanska gostilna, zato je tudi ostalo to ime, Furman. 8 INTERVJU Rokovnjač Seveda, delovati so začela tudi druga društva podeželskih žena, na primer na Trojanah, v Blagovici … Skupaj smo kdaj pripravile kakšen dogodek, predvsem pa smo predsednice hodile na skupne sestanke, tisto je bilo tudi luštno! (smeh) Torej prijetno s koristnim, marsičesa ste se naučile na predavanjih, obenem pa je bilo tudi zabavno. Danes je verjetno dogajanje nekoliko drugačno, življenje in delo na kmetiji sta se precej spremenila … Zdaj manj rade hodijo na sestanke (smeh). Imamo jih vsak prvi četrtek v mesecu. Jaz, dokler sem lahko šla, sem redno hodila, tudi zdaj, če le lahko grem, se udeležim dogodkov, ampak veliko ne morem več hoditi okrog. Dobim pa vedno vabilo. Včasih smo precej sodelovale tudi z brdsko šolo, večkrat sem bila povabljena, da pridem kaj povedat, na primer kaj je prečmuh in kako se ga pripravi. Veste, kaj je to? Praznovanje lanske 90-letnice s članicami Društva podeželskih žena. Dolgo jo je nato vodil moj sin, šestnajst let sem mu tudi jaz pomagala, pospravljala sem kuhinjo. Imate pet otrok, veliko za današnje razmere. In pri tem nisem imela nobene varuške, nobene tete, nobenega strica, da bi jih čuval. Otroka sem dala v koš, pa je šel z mano na njivo … Plazil se je tam okoli in se tako sčasoma vsega navadil, tudi dela. Tri dekleta in dva fanta imam, ena od hčera je šla živet v moje rodne Moravče, ena je v Rafolčah, ena v Lukovici. Sinova sta eden v Kosezah, drugi tu v tem bregu, ki sem ga omenjala. Glede na število otrok so verjetno vaša družinska praznovanja precej pestra … Ja, zelo pestra! Imam osem vnukov in že tudi enajst pravnukov. Zadnjič, ob mojem rojstnem dnevu, je bilo tu vse polno, pravi živ žav! Ampak je luštno, ko pridejo. Lani ste praznovali okroglo obletnico in takrat so vas, kot se ob takem jubileju spodobi, obiskale tudi članice Društva podeželskih žena Lukovica. S tem društvom ste močno povezani, pravzaprav ste bili njegova pobudnica in dolgoletna predsednica. Res, ustanovile smo ga leta 1978 in potem sem bila njegova predsednica kar trideset let. Nato me je nasledila gospa Vida Capuder. Zakaj ste takrat dali pobudo za ustanovitev društva podeželskih žena? Iz Ljubljane sta prišli dve ženski in nam predstavili in priporočili tak način povezovanja. Rekli sta, da ne smemo ves čas le doma sedeti, da moramo tudi na kakšen izlet … In potem smo res vsako leto enkrat tudi šle. Poleg tega smo imele sestanke, različna predavanja, ženske so rade hodile na te dogodke. Tu v moji domači kuhinji, ki je precej velika, je večkrat potekal tudi kuharski tečaj. Medse smo povabile kakšnega kuharskega mojstra, jaz sem tu pripravila stole … Tudi sami radi kuhate, pečete … Zelo! Rada sem kuhala, pekla piškote, zdaj jih žal ne morem več. Tudi kuham ne več, zelo rada pa gledam različne kuharske oddaje, da vidim, kako drugi to počnejo. Kaj pa je bila vaša glavna specialiteta, kaj ste najboljše skuhali? U, to je bila pa moja špehovka! Je bila vedno velika uspešnica, ko sem jo prinesla na trg. Nekoč smo veliko tega, kar smo same naredile, spekle, potem tudi prodajale. Nato je prišla uredba, da moraš imeti vse uradno, polno papirjev, tega pa nismo zmogle, nobena ni tega vajena … Za to je že treba znati delati z računalnikom, zato smo nehale prodajati naše izdelke. Kar trideset let ste bili predsednica Društva podeželskih žena Lukovica, kaj iz tega dolgega obdobja vam je najbolj ostalo v spominu? Najbolj luštno je bilo, ko smo šle že zjutraj iz Lukovice, na izlet. Z nami je bila tudi gospa, ki se je rada šalila, in ko smo se pozno popoldne ali zvečer vračale, je začela prositi: 'Samo domov ne, ne še domov, pojdimo še kam!'. (smeh) Iz tega smo se potem že vnaprej šalile … Ste sodelovale tudi s kakšnimi drugimi društvi iz bližnje ali daljne okolice? Nekaj s fižolom? Kuhan fižol, najbolje je še svež, je pa tudi suh v redu, pa jabolka posebej skuhaš, sladkaš in zabeliš s 'špehom'. To sem razložila otrokom, tudi nekatere druge jedi smo jim predstavile. Učenci so potem napisali brošuro o starih jedeh. Če se vrneva na začetek delovanja društva, vi ste dali pobudo za ustanovitev, kakšen pa je bil takrat odziv domačink, koliko je bilo članic? Veliko, takoj smo imeli sedemdeset članic! Sicer je bilo društvo največje nekoliko pozneje, ko nas je bilo kar osemdeset. Zdaj je veliko tistih starejših že pomrlo, okoli petdeset članic ima zdaj društvo. Je tako kot v mnogih drugih društvih glavna težava, da ni podmladka, novih in mlajših članic? Ja, to povsod jamrajo, ne pridejo ženske več v društva, tudi na kmetije ne. Vi kmetujete že od malega, kako se je v teh devetih desetletjih spremenilo življenje in delo na kmetiji, življenje kmečkih družin, kmečkih žena? Zelo veliko se je spremenilo. Predvsem to, da se otroke na vzgaja več za delo na kmetiji. Ko smo mi 'gor rastli', smo veliko delali, nikamor nismo hodili. Spomnim se, da je enkrat brat dobil priložnost za obisk Postojnske jame, mama mi je rekla, da bom lahko šla tudi jaz, če bo proso opleto. Proso žal ni bilo pravočasno opleto in ostala sem doma, nisem smela iti z bratom. Nikamor nismo hodile nekoč, zato je bilo prav luštno, ko smo z društvom vendarle kdaj kam šle. Vi ste verjetno svoje otroke vzgajali tako, da so pomagali na kmetiji. Seveda, vsi so delali. Kosili so, pomagali hraniti živali v hlevu … Mož je pozneje delal tudi opeke, meni je preostalo delo v hlevu, otroci so šli potem tudi v šolo … Je bilo kar pestro! Mladi zdaj nočejo več ostati na kmetiji … Najslabše je to, ker so taki davki. Previsoki so, potem samo za druge delajo, nič pa ne ostane njim. Pa za mleko se govori, da je škodljivo … Pa ti predlogi zdaj, da bodo ljubitelji živali kmetom po hlevih hodili in preverjali, kako delajo z živino … Ja, naj jih dajo za en mesec delati na kmetijo, naj delajo to, kar delajo kmetje, da bi videli, kako je to. Delaš od jutra do pozne noči. Saj je luštno delati, ni nič hudega, samo da si zdrav. Dolgo je že, odkar ste se iz Moravške doline preselili v Črni graben. Se počutite domačinka, Lukovčanka? Ja, seveda. Dolgo sem že tu, nisem več Moravčanka. Kako pa se po vašem mnenju živi v Lukovici? Kaj pogrešate, kaj bi pohvalili? Manjkajo ljudje. Hiše so prazne. Mi smo zdaj oddali vse, le še ena soba je prazna, sicer pa je malo nižje, prav tu v središču Lukovice, cela vrsta hiš praznih. Ne vem, zakaj jih nihče noče vzeti v najem. Pa kakšno malo večjo trgovino pogrešam, tako, ki prodaja tudi meso, kot je v Radomljah. Potem bi bilo tudi malo konkurence, tu je žal ni in je vse dražje. Pa prenova šole na Brdu … Nova dvorana je prazna, nič se ne dogaja. Mislim, da je slabo izkoriščena, no, morda bo sčasoma bolje. Drugače pa sem z življenjem tu zadovoljna. Gospa Smerkolj, hvala za pogovor in še na mnoga leta! Besedilo: Andreja Čokl; Foto: Osebni arhiv družine Smerkolj DOGODKI maj 2023 9 »Kdor bere knjige, živi tisoč življenj. ... Ideja o bralnem klubu je med obiskovalci krajevne knjižnice v Šentvidu zorela kar nekaj časa. Vztrajnim ljubiteljem lepe besede in dobre knjige se je želja izpolnila v preteklem oktobru, ko se je skupina petih bralk prvič zbrala v knjižnici. Kaj je 'bralni klub', kateri so njegovi cilji? Bralni klub združuje ljubitelje pisane besede; na srečanjih se člani pogovarjajo o izbranih knjigah. Moderator običajno predstavi delo, pisca, morda kakšne zanimivosti oziroma posebnosti, povezane s prebranim delom. Nato se odpre po- govor o knjigi – vsak bralec predstavi lastno doživljanje vsebine in kritičen pogled na prebrano, kaj ga je pritegnilo, kaj ne, bi knjigo priporočil v branje … Osnovni cilji bralnih klubov so vzpodbujati bralno kulturo, vzgajati kritične bralce, postati družba ljubiteljev – bralcev knjig, ki nam odkrivajo neznane, nove svetove, pomagajo reševati težave, nam nastavljajo ogledalo, plemenitijo življenje … V našem bralnem klubu nas je bilo sprva pet, spomladi sta se nam pridružili še dve bralki. Odnos do knjig oziroma nasploh lepe besede smo izrazile v poimenovanju skupine Besedoljubke (smo namreč same ženske). Mentorica in pobudnica bralnega kluba je Kristina Galun, v pomoč nam je tudi Vojka Sušnik, obe prijazni knjižničarki v Knjižnici dr. Jakoba Zupana Šentvid. Sestajamo se prvo sredo v mesecu v knjižnici v Šentvidu. Beremo dela slovenskih in tujih avtorjev, knjige izbiramo skupaj. V srečanjih in pogovorih o različnih knjižnih svetovih uživamo. V sedmih sredah smo prebrale sedem romanov domačih in tujih avtorjev. Odkrivanje novih skrivnostnih književnih svetov bomo zaključile v juniju, ko bo vsaka predstavila svojo knjižno izbranko. Ponovno se bomo srečale v septembru. Naj za zaključek dopolnim misel iz naslova: … Tisti, ki ne bere, živi le eno.« (George R. R. Martin) Odprtje in blagoslov nove ceste in pločnika v Rafolčah Čeprav je cesta skozi naselje Rafolče lokalna, je promet po njej precej gost in v času obnove je na račun izvajalcev del prav gotovo padla kakšna opazka s strani uporabnikov ceste. Od srede, 26. aprila, pa je življenje v vasi spet prijetnejše. V sodelovanju Občine Lukovica in Krajevne skupnosti Rafolče je bila namreč dokončana investicija rekonstrukcije ceste in pločnika ter predana v uporabo krajanom in vsem ostalim. Odprtje prenovljene ceste skozi naselje se je začelo nad Barletom iz smeri Vrhovelj, od koder so ob koračnicah Godbe Lukovica udeleženci krenili po obnovljeni cesti skozi naselje do znamenja, ki stoji na začetku vasi. Na čelu povorke je peljala okrašena kočija z narodnimi nošami, županjo mag. Olgo Vrankar in župnikom Bernardom Rožmanom. Za njo so se zvrstili krajani in gostje, prenovljeni Ford T Touring Marka Kvedra, Godba Lukovica, starodobni motocikli članov AMD Lukovica in gasilci PGD Prevoje z gasilskima voziloma. Povezovalka programa je bila Ana Kveder, ki je najprej povabila župnika Bernarda Rožmana, da blagoslovi prenovljeno cesto. Sledila sta pozdravna nagovora nekdanjega predsednika KS Rafolče Marjana Kvedra in člana gradbenega odbora Janeza Bernota, ki je podrobno predstavil potek del obnove ceste. Seveda je bilo ob tem treba omeniti težavnostne stopnje prve in druge faze obnove ter razumevanje, ki so ga vaščani ob tem izkazali, za kar se je vsem tudi iskreno zahvalil. Zdajšnji predsednik KS Viktor Jemec je povedal nekaj zgodovinskih podatkov o nastanku in delu v KS Rafolče ter se ozrl tudi v prihodnost in načrte, ki čakajo na uresničitev. Vse je pozval, naj se zgledujejo po besedah nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki je dejal: »Ne vprašajte, kaj vaša država lahko stori za vas. Vprašajte se, kaj jaz lahko storim za svojo državo, občino, krajevno skupnost, družino.« Jemec se je zahvalil vsem vaščanom, ki so kakorkoli doprinesli za skupno dobro, za inovativnost in prostovoljstvo. Prav tako se je zahvalil tudi svetu KS, nekdanjima predsednikoma KS Janezu Bernotu in Marjanu Kvedru, občinskemu svetu, občinski upravi, posebej še županji mag. Olgi Vrankar, ki je podprla potrebe kraja po večji varnosti in ureditvi ceste. Vsem uporabnikom je zaželel srečno vožnjo na rekonstruirani cesti, prijetne sprehode po novih pločnikih ter veselo praznovanje. Pred slavnostno otvoritvijo je zbrane nagovorila še županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, ki je izrazila veselje, da so se dela, ki bi se po pogodbi morala zaključiti 1. 6. 2023, zaključila dva meseca prej. Seveda se je dotaknila tudi sredstev, ki so bila v ta namen porabljena, a vendar se je z njimi gospodarno ravnalo in naredilo še več, kot so predvidevali. Zagotovo je tu treba pohvaliti dobro organizacijo izvajalca del, dobro strokovno podporo nadzornega inženirja, predvsem pa veliko angažiranje vseh lastnikov parcel ter njihovih predstavnikov, ki so tako doprinesli k lepi in koristni pridobitvi ne samo za Krajevno skupnost Rafolče, ampak tudi za vse tiste, ki se vozijo po tej poti v Radomlje in naprej. Zato naj nova cestna povezava pomeni dvig nivoja varnosti v cestnem prometu ter več strpnosti in prometne kulture. Vsem je zaželela še varno vožnjo ter poudarila, naj nova cesta ne bo hitrostni poligon. Cesta bo služila in nudila varnost pešcem, kolesarjem in voznikom motornih vozil le, če jo bodo uporabljali po pameti. Besedilo in foto: Drago Juteršek 10 DOGODKI Rokovnjač Novo knjižno srečevališče na Trojanah »Branje je najboljše učenje.« (Puškin) Na svetovni dan knjige, v nedeljo, 23. aprila, smo na Trojanah dobili izposojevalnico knjig. Pobudnika sta bila Društvo prijateljev družine in KS Trojane. Ideja za našo izposojevalnico knjig je nastala čisto spontano med klepetom. Naša članica Vlasta Gorenc je povedala, da se seli in ne ve, kaj bi storila s kupi knjig, za katere ne bo več imela prostora. Tedaj je Zvonka Dobršek predlagala, da bi v naših prostorih odprli izposojevalnico knjig. Tako bi knjigam vrnili življenje. Akcija je stekla in tudi v KS Trojane so bili pripravljeni sodelovati. Knjige so se začele stekati z vseh strani in članica ter dolgoletna predsednica DPD, Mira Potrbin, jih je pregledala, označila in vpisala. Zdaj nas urejene čakajo na knjižnih policah. Ob odprtju smo pripravili tudi krajši kulturni program, ki ga je vodila Lucija Pustotnik. Z obiskom nas je počastila tudi županja mag. Olga Vrankar, ki je nagovorila vse prisotne. Med drugim je omenila pomen branja in ohranjanja slovenskega jezika. Pozdravila je tudi našo idejo o izposojevalnici knjig. Naš gost je bil tudi pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc, ki se je razgovoril o pomenu knjig in domačih knjižnih polic. Med pregledovanjem naših polic je zagledal knjigo, ki se mu je vtisnila v spomin v otroštvu, in jo vključil v nagovor. Z glasbo so nas razveseljevali citrarka Katarina ter otroci iz Javorja, Loga, Suše, Trojan in Zidov, ki so nam s prisrčnimi pesmimi ogreli srca. Nastopila je tudi članica društva Anica Pungartnik, ki nam je prebrala nekaj pesmi iz svoje zbirke Anine pesmi. Predsednica DPD Trojane, Nada Smrkolj, je izrazila željo, da bi bila izposojevalnica knjig kraj, kjer se bomo srečevali, poklepetali in si izposojali knjige. V teh časih vsi potrebujemo druženje in klepet, saj sta balzam za dušo, knjige pa so hrana za naš um. V imenu DPD in KS Trojane se je najlepše zahvalila prvim darovalcem knjig: Vlasti Gorenc za obsežno zbirko, Darinki Mariji Dežman, Cirilu Smrkolju, Ani Armeni, Miri Potrbin, Vidi Smrkolj in Mojci Grdina. Hvala tudi mizarju Denisu iz Podmilja za izdelavo knjižnih omar. Posebna zahvala gre tudi Miri Potrbin za urejanje naše izposojevalnice. In seveda vsem nastopajočim. Hvala tudi vsem članicam za pomoč in podporo pri uresničitvi naše ideje, prav tako tudi KS Trojane. Po kulturnem programu nam je gospa županja v sodelovanju s predstavnico DPD Nado Smrkolj in predsednikom KS Trojane Borutom Smerkoljem pomagala prerezati trak. Obiskovalci, ki so se dotlej gnetli pred stavbo, so z zanimanjem stopili v prostor in si ogledali knjige. Nedeljsko popoldne se je zaključilo s prijetnim druženjem. Posladkali smo se s pecivom, ki so ga spekle naše članice in krajanke. Izposojevalnica knjig bo odprta vsako prvo soboto v mesecu od 10. do 12. ure. Upam, da se srečamo v njej, saj knjige čakajo tudi na vas! Besedilo: Nada Smrkolj; Foto: KS Trojane Prvo sveto obhajilo v župniji Krašnja Letošnja generacija prvoobhajancev in prvoobhajank je bila v primerjavi s prejšnjimi leti kar številčna, saj je trem fantom družbo delalo sedem deklet. Na slovesnost v župniji so se prvoobhajanci poleg rednega verouka pripravljali še z duhovnimi vajami in s tridnevnico pred nedeljo prvega obhajila. Dan pred slovesnostjo so skupaj s starši uredili okolico cerkve ter očistili in okrasili notranjost cerkve in župnišča. V nedeljo, 7. maja, so se prvoobhajanci skupaj s starši zbrali pred župniščem, nato pa v sprevodu z župnikom in ministranti odšli v cerkev. Ob vstopu v cerkev jih je spremljala pesem »Bodi pozdravljen", ki jo je pel otroški pevski zbor Brda in Krašnje, ki je s svojim angelskim petjem in ob spremljavi Tjaše Klopčič na orglah ter zborovodkinje Petre Avbelj s kitaro polepšal celotno slovesno sveto mašo. In ker je tak dan velik družinski praznik, so pri sveti daritvi sodelovali tudi starši z branjem beril, prvoobhajanci s prinašanjem darov in zahvalami po obhajilu. Prvoobhajancem in zbranim v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji je župnik Gregor Luštrek spregovoril o Očetu, Jezusu in družini. Sledila je obnovitev krstnih obljub in nato darovanje, pri katerem so prvoobhajanci na oltar prinesli darove in o daru povedali še nekaj besed. Kot se spodobi, so se ob koncu slovesnosti starši zahvalili najprej Bogu za svoje otroke, župniku za vso pomoč pri pripravi otrok na prejem prvega obhajila, pevcem, ministrantom in vsem, ki so kakorkoli, tudi z molitvijo, podpirali prvoobhajance v času priprav na prejem prvega svetega obhajila. Seveda pa mora na tak dan ostati tudi kakšen spomin na papirju, za kar je poskrbel fotograf, ki je v svoj objektiv ujel že marsikateri pomemben trenutek pri slovesnosti in na koncu naredil še skupno fotografijo vseh za spomin na čudovit praznik. Besedilo in foto: Drago Juteršek DOGODKI maj 2023 Budnica AMD Lukovica Vremenska napoved za letošnji 1. maj ni napovedovala sončnega in jasnega vremena, a ker v zgodnjem jutru ni nič kazalo, da bo deževalo, so se pred gostiščem Furman začeli zbirati motoristi in vozniki motornih vozil, da z budnico obeležijo prvi maj, praznik dela. Število voznikov – med njimi tudi kar nekaj voznic – takšnih in drugačnih motorjev ter avtov se je počasi večalo in glede na zgodnjo uro je še kako prav prišla kavica iz gostišča Furman. Gesta, ki se je potem ponavljala še na drugih točkah v Črnem grabnu, kjer so se budničarji ustavljali. Kolona vozil je speljala. Najprej slovesen krog okoli trga v Lukovici, ki se je zaradi števila udeležencev ponovil, nato je kolona organizirano krenila proti Prevojam do Lešarjeve domačije in potem nazaj. Obiskali so večino krajev v občini Lukovica, da bi občanom hrup naznanil praznik. Budnica je uspela, saj ni bilo nobenih poškodb ali okvar. Celo možje v modrem, ki so se znašli v bližini, so bili zadovoljni z odlično organizacijo AMD Lukovica. Naj živi prvi maj, praznik dela. Besedilo in foto: Drago Juteršek Kresovanje v Zgornjih Lokah Beseda da besedo in tako smo se fantje iz vasi odločili, da bomo po 10 letih premora ponovno organizirali kresovanje za vse prebivalce Zgornjih Lok. Vsak je bil zadolžen za nekaj, skupaj pa smo pripravili prostor za druženje pod "kofčičovim kozolcem". Seveda brez ognja oz. kresa ne gre, zato smo ga na dan dogodka ob večeru zakurili malo stran od prizorišča. Dobre volje ni manjkalo in res je bilo užitek gledati, kako se cela vas zbira, saj je na kresovanje prišlo preko 100 Ločank in Ločanov. Za hrano in pijačo smo poskrbeli fantje, razne sladke dobrote, ki jih je bilo na pretek, pa so prinesle žene in dekleta. Uspešno kresovanje je trajalo dolgo v noč. Ko vidiš nasmejane in zadovoljne ljudi, veš, da je vredno nekaj prostega časa vložiti v organizacijo. Zahvaljujem se vsem skupaj za udeležbo, seveda pa tudi tistim, ki ste pomagali in omogočili, da se je kresovanje lahko izpeljalo. Močno upam, da drugo leto ponovimo in se zopet vidimo. Besedilo in foto: Blaž Judež 11 Delavnice za pripravo nove strategije odlično obiskane V začetku maja smo zaključili s serijo delavnic za pripravo strategije lokalnega razvoja LAS Srce Slovenije, ki smo jih izvedli v občinah Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Lukovica, Litija, Moravče in Kamnik. Rezultate smo predstavili na skupni delavnici 9. maja 2023 v Dolskem. Vseh delavnic se je udeležilo kar 190 prebivalcev območja LAS, od tega tudi 20 občanov Lukovice. Številne ideje za razvoj občin in območja so z nami delili predstavniki občin in javnih zavodov, podjetniki, nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, predstavniki društev, zavodov in drugi posamezniki. V času priprave strategije smo sodelavci LAS izvedli tudi individualne sestanke s posameznimi prijavitelji, s katerimi smo preverjali izvedljivost posameznih projektov in možnost njihove umestitve v strategijo LAS, ki bo podlaga za razdelitev evropskih sredstev za razvoj podeželja od leta 2024 dalje. Na spletni strani las-srceslovenije.si imamo odprt tudi spletni obrazec, v katerega lahko potencialni kandidati vpišejo svoje projektne ideje. Na podlagi pridobljenih razvojnih pobud in predlogov projektov bomo v LAS Srce Slovenije do junija spisali strategijo lokalnega razvoja, v kateri bomo opredelili ključne priložnosti in ukrepe za programsko obdobje do leta 2027. Glede na zaključke delavnic bodo zagotovo izpostavljena področja varstva okolja in voda, vključevanja mladih, starejših in priseljencev, povezovanja med različnimi akterji v lokalnih okoljih, lokalne samooskrbe s hrano, podjetništva, turizma, rekreacije, vseživljenjskega učenja itd. Besedilo in foto: Mija Bokal, LAS Srce Slovenije 12 DOGODKI Rokovnjač Na predvečer praznika Na predvečer praznika dneva upora proti okupatorju, 26. aprila, je Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje v Društvenem domu Krašnja pripravilo tradicionalno prireditev, na kateri so prepevali partizanske in domoljubne pesmi. Če smo vajeni, da pevci nastopajo na odru, je bilo tokrat popolnoma drugače, saj so bili pevci vsi obiskovalci, ki so napolnili dvorano. Rdeča nit prireditve je bila tokrat obuditev spomina na življenje in delo Karla Destovnika. V programu so recitatorji Mojca Avbelj Korošec, Blaž Lukacs, Gabriel Gales, Roman Podmiljšak in Mojca Beguš Tič recitirali pesmi Karla Destovnika Kajuha. Lani je namreč minilo 100 let od njegovega rojstva, letos pa smo obeležili 79. obletnico njegove smrti. In ker je beseda le beseda, petje pa le petje, so za bolj živahen del srečanja poskrbeli harmonikaši, med katerimi je bil tudi Srečko Strehar, ki šteje že 94 križev in nas pri teh letih še vedno razveseljuje s svojim igranjem na harmoniko. Poleg številnih krajanov in krajank sta se prireditve udeležila tudi županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar in podžupan Vincenc Dragar. Zbrano občinstvo je skupaj z nastopajočimi zapelo kar nekaj znanih partizanskih in domoljubnih pesmi, med njimi Kdo pa so ti mladi fantje, Slovenci kremeniti, Le stopimo v korak, Hej brigade hitite, Šivala je deklica zvezdo, Na oknu glej obrazek bled ... In ker so bili prisotni harmonikaši, smo na koncu slišali še Na Roblek, V dolini tihi, Mi pa še ne gremo domov, Eno luškano dekle, Sosedov Francelj in po golažu ob veselem druženju verjetno tudi tisto, brez katere ni veselice. Besedilo in foto: Drago Juteršek Obisk rejnic 2023 Smo skupina rejnic z najdaljšim stažem, saj se od januarja 1990 na našem Centru za socialno delo, enota Domžale sestajamo kot skupina za samopomoč. Skupino trenutno redno obiskuje šest rejnic, ki imajo dolgoletno rejniško prakso. Nekaj rejnic ima v rejništvu vsaj enega otroka s posebnimi potrebami. Dogovor naše "torkove" skupine rejnic je, da enkrat letno obiščemo zavod, institucijo, s katero naš center in rejnice sodelujemo. Do sedaj smo obiskali že kar lepo število institucij, in sicer: Vzgojno izobraževalni zavod Smlednik, Cirius Kamnik, Dom Lokavci in bivalno enoto Veržej, Center za usposabljanje, delo in varstvo Ig, Cirius Vipava, Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica, Vzgojno izobraževalni zavod Logatec, Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, Krizni center za otroke Palčica, Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora, Vzgojni zavod Planina, Varstveno delovni center INCE Mengeš, bivalno enoto Naša hiša, Mladinski dom Malči Beličeve, Stanovanjsko skupino Črnuška gmajna, Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, v letošnjem letu pa Oddelek za invalidno mladino in rehabilitacijo Stara Gora. Tako z našimi obiski spoznavamo njihovo delovanje, specifičnosti njihovega dela ter samo organizacijo zavodov in institucij. Zahvaljujemo se vsem za prijaznost, pozitivno energijo ter čas in pripravljenost za posredovanje znanja, izkušenj in pripravljenosti za sodelovanje. Domov odhajamo z novimi znanji, poznanstvi in predvsem zavedanjem, da vsi skupaj opravljamo plemenito in lepo delo. Kot je dejala že Mati Terezija, je vsako naše delo le kapljica v morje, ampak če ne bi bilo teh kapljic, ne bi bilo morja. Besedilo in foto: Marta Hočevar, socialna delavka Pri Rudolfu je grmelo! Bilo je lepo, mirno ponedeljkovo dopoldne, iz kotla je lepo dišalo po sveže kuhanem golažu. Pisal se je prvi maj in kot je pri nas v Šentožboltu v navadi, so bar pri Rudolfu obiskali budničarji, kljub temu da jim v začetku vreme ni bilo naklonjeno, saj je bilo jutro kar sveže. Za golaž je poskrbel Dušan, za pijačo pa Ida. Hvala vsem! Besedilo in foto: KS Trojane maj 2023 DOGODKI 13 Peregrinov sejem v Lukovici Na praznični dan, 27. aprila, je Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica v središču Lukovice pripravilo že tradicionalni Peregrinov sejem. Organizatorjem se je tokrat nasmehnilo tudi vreme, ki v času sejma ni skoparilo s toplimi sončnimi žarki. In ravno zaradi vremena je bil sejem dobro obiskan, številni obiskovalci pa so imeli kaj videti in kupiti. Številne dobrote tako domačih lokalnih pridelovalcev kot tudi drugih ponudnikov so kar same vabile k stojnicam, saj se je za vsakega nekaj našlo. Stojnice so se tako šibile od tekstila, obutve, suhe robe, pridelkov in izdelkov, tudi z znamko Zakladi Črni graben. Poleg suhomesnatih izdelkov več ponudnikov, tudi s Štajerske, ter stalno prisotnih domačih ponudnikov (gostilne Bevc, mesnin Soud in turistične kmetije Pr'Cesarju iz sosednje občine Moravče) ni manjkalo niti čebeljih izdelkov, kot so med, propolis, matični mleček in pa seveda najbolj cenjena medica. Času primerno je bilo tokrat na sejmu možno dobiti tudi številne sadike zelenjave in rož, lončene izdelke in unikatne izdelke rokodelcev ter številne sladke in manj sladke dobrote. Tako kot včasih je bil tudi tokratni sejem priložnost, da si nakupimo dobrote ali se le sprehodimo in srečamo katerega od prijateljev, znancev, s katerim se že dolgo nismo videli. Na stojnici AMD Lukovica smo lahko spoznali utrip društva in izvedeli, kakšne načrte še imajo za letos. Spoznali smo se tudi z Moto revijo in prednostmi članstva v AMZS. Zahvaljujoč lepemu vremenu je bil sejemski utrip več kot živahen in upam si trditi, da je bil v zadovoljstvo tako prodajalcem kot kupcem in predvsem organizatorjem. Besedilo in foto: Drago Juteršek Planinski pohod in srečanje rejniških družin pri Lovski koči na Prvinah V sredo, 27. aprila 2023, smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale skupaj s CSD OSV, Enoto Domžale, pri lovski koči na Prvinah izpeljali srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. Zbralo se nas je 82 oseb. Najmlajši pohodnik je imel le dve leti in je z nekaj postanki uspel premagati razdaljo iz Petelinjka mimo Javorja do Loga, pa naprej po mirni in lepo urejeni gozdni poti do lovske koče na Prvinah. Tam so nas razveselili konjeniki iz različnih krajev Črnega grabna, Tuhinjske doline in Zbilj, ki so prišli skupaj z našo rejnico Natašo Frankovič. Konji so bili umirjeni, konjeniki pa pripravljeni pomagati vsem, željnim jahanja, da so doživeli svojo prvo lepo izkušnjo s konjem. Pod njihovim varnim vodstvom so se otroci naučili, kako pristopiti h konju, ga pobožati, osedlati in jahati. Obiskal nas je Dejan Grilj, ki je z nami delil svojo izkušnjo o tem, kako se je rehabilitiral po nesreči, v kateri je kot 24-letni fant utrpel opekline z elektriko in posledično ostal brez obeh rok. Njegova neizmerna energija, volja in moč za pozitivno ustvarjalno delovanje so nas vse navdale z občudovanjem, kaj se da in zmore, če ima človek voljo in dober odnos z najbližjimi pomembnimi ljudmi v družini. Danes vozi avto in ima smiselno polno življenje. Posladkali smo se s trojanskimi krofi in malinovcem. Dobre volje in veselja nam ni zmanjkalo. Srečanje je minilo v prijetnem in sproščenem druženju, spontanih pogovorih, izmenjavi izkušenj in medsebojni podpori. Ob tej priliki se želimo v CSD OSV, Enoti Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale zahvaliti prijateljem konjenikom naše rejnice Nataše Frankovič za prelepo doživetje, Dejanu Grilju za delitev svoje izkušnje, Lovski družini Trojane-Ožbolt za brezplačno uporabo lovske koče, občinama Lukovica in Moravče za posluh in finančno podporo našemu programu. Hvala tudi donatorjem podjetju Mirosan iz Petrovč, Žitu Ljubljana, Mlekarni Celeia in pekarni Srček, s pomočjo katerih smo družine pocrkljali z njihovimi dobrotami. Vsem prisrčna hvala. Besedilo in foto: Marta Tomec in Dani Zaberložnik Zadonele prvomajske koračnice Mednarodni praznik dela, 1. maj, je Godba Lukovica, tako kot že vrsto let, tudi letos obeležila z nastopi po številnih krajih krajevnih skupnosti Občine Lukovica. Tradicionalno so prvomajske koračnice zadonele na predvečer praznika. Članice in člani godbe so najprej zaigrali na trgu v Lukovici, nato pa so se podali na skrajni vzhod občine, na Trojane, kjer so jim pred gostinskim pod- jetjem prisluhnili številni turisti in seveda tudi domačini. Naslednja postaja je bila Blagovica. Godbeniki so prikorakali na tamkajšnje športno igrišče in odigrali železni repertoar koračnic. Enako je nato sledilo v središču Krašnje. Peta postaja je bilo Zlato Polje, kjer je bila, tako kot lani, med poslušalci tudi županja mag. Olga Vrankar. S prvomajskim golažem so godbenike pričakali v Dupeljnah, nato pa je sledil še tradicionalni zaključek na Prevojah. V vseh krajih je godbenike pričakalo lepo število poslušalcev. Skupaj so tako pričarali pravo praznično vzdušje. Lepo je bilo videti, kako se vaščani krajevnih skupnosti zberejo v večjem številu in se družijo. Tako se vse od leta 1999 nadaljuje tradicija prvomajskih nastopov. Tudi tokratni so bili zelo uspešni, potekali pa so tudi v duhu praznovanja 25-letnice delovanja Godbe Lukovica. Ob že triindvajsetih prvomajskih nastopih se godbeniki zahvaljujejo krajevnim skupnostim in krajanom ter vsem obiskovalcem za prisrčno dobrodošlico in pogostitev. Besedilo in foto: Leon Andrejka 14 DOGODKI Rokovnjač 28. Prvomajsko srečanje v Tuštanju pri Moravčah Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na množične proteste delavcev leta 1886 v Chicagu, ki so jih nasilno zatrli. Danes, ko marsikje spet vlada brezobzirni kapital, se zdi, kot da se zgodovina ponavlja … Moravška godba z mažoretkami in županom. Prvomajsko srečanje v Tuštanju (Cegunci) pri Moravčah je dolgoletna tradicija, ki jo že 28 let prireja Društvo krajanov naselij Spodnji in Zgornji Tuštanj. To je priljubljena prireditev, ki privabi veliko obiskovalcev vseh starosti iz bližnje in daljne okolice, ki se radi družijo, uživajo v dobri hrani in pijači ter se zabavajo ob različnih kulturnih in športnih dogodkih. Srečanje se je začelo ob 10.30 z nastopom Pihalne godbe Moravče in dveh skupin mažoretk Moravških Lilij, ki so s svojo glasbo in plesom popestrili vzdušje. Ob 11. uri se je začel Živ-Žav z Alenko Kolman in plesno zabavno glasbo ter obiskom Pujse Pepe. Ob 12. uri je zbrane zabaval ansambel Gregorja Kobala, ob 13. uri pa se je na pot od gostišča Soklič v Zalogu pod sv. Trojico proti Tuštanju podala povorka oldtimerjev. Videli smo starodobnike znanih in manj znanih znamk (motorji, traktorji, avtomobili, vojaški jeepi …), ki so navduševali prisotne. Pod šotorom je potekala veselica z glasbo in plesom. Na voljo je bila tudi bogata ponudba hrane in pijače, med katero ni manjkalo tradicionalnih prvomajskih specialitet, kot so klobase, čevapčiči, postrvi, pečenka … Dr- Zvone Dolenc kot miličnik s fičotom. žavno prvenstvo v ročni košnji pa je zaradi neugodnih razmer odpadlo. Obiskovalci so si imeli priložnost tudi ogledati notranjost gradu Tuštanj, ki ima bogato zgodovino in zanimive zbirke predmetov iz preteklosti. Med njimi so bili pohištvo, jedilni servisi, orodje, helebarde, puške spredovke in ročni stroj za hladno likanje. Posebno lepa je bila poročna dvorana, ki je namenjena civilnim porokam. Ob gradu je tudi kapela z Jelovškovimi poslikavami in slikami križevega pota, ki jih je daroval papež Inocenc iz 17. stoletja. Prvomajsko srečanje v Tuštanju pri Moravčah je bil po nekaj kovidnih letih resnično čudovit dogodek, ki je ponudil raznolik program za vse obiskovalce. Predsednik društva Franc Cerar je bil z zelo dobrim obiskom zadovoljen. Ob glasbi skupine Mambo Kings se je plesalo še dolgo v noč. Ta dogodek, sponzoriran tudi s podjetniki iz naše občine, je resnično vreden obiska za vse, ki iščejo zabavo in druženje na prijeten in sproščen način in upajmo, da bo v Lukovici kmalu tudi kaj podobnega. Besedilo in foto: Viktor Jemec Spomladanska delavnica na prostem v okviru projekta »Učenje za življenje« Na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, enota Domžale smo v okviru projekta socialnega učenja za otroke organizirali spomladansko delavnico na prostem. K sodelovanju smo povabili študenta Mateja, ki je v svojem prostem času tudi lovec, ribič, gozdar in planinec. Otroci so se spoznavali z opremo, delom ter posebnostmi teh zanimivih dejavnosti. Dobili so odgovore na najrazličnejša vprašanja ter aktivno reševali in se urili v prepoznavanju in povezovanju živalskih sledi, vrst voda ter drevesnih plodov. Raziskovali smo naravno okolico in obiskali bližnjo lovsko opazovalnico. V času našega druženja smo bili tudi gostje v domu divjih živali, saj smo opazili več srnjadi, ki so se sprehajale ob robu gozda. Zahvaljujemo se podjetju Lidl, ki je za namen pogostitve namenilo sredstva v obliki Lidlove darilne kartice. Po aktivnem in poučnem sprehodu smo se okrepčali s sokom, rogljički in sadjem. Povabilo Več desetletna praksa projekta Učenje za življenje kaže, da je družinam z mnogimi izzivi pogosto v veliko pomoč sodelovanje z laičnim sodelavcem CSD, ki ob mentorstvu strokovne delavke CSD skozi daljše časovno obdobje kontinuirano (vsaj enkrat tedensko) prihaja v družino in v prvi vrsti pomaga otroku oz. mladostniku s tem, da z njim vzpostavi zaupen odnos ter mu nudi psihosocialno podporo. Ob tem vabimo k sodelovanju prostovoljce, ki bi si želeli svoj čas nameniti delu in druženju z otroki. Za vse informacijo se lahko obrnete na socialno delavko enote Domžale, vodjo projekta Učenje za življe- nje, Tjašo Vehovec, na tel. 01/724-63-74 ali na elektronski naslov: tjasa.vehovec@gov.si. Besedilo in foto: Tjaša Vehovec, CSD OSV enota Domžale DRUŠTVA maj 2023 15 Godba Lukovica zgodbe piše že 25 let Lukov'ški godbeniki in godbenice so v soboto, 13. maja, proslavili 25-letnico delovanja. V Sončni dvorani na Brdu pri Lukovici so pripravili slavnostni koncert z naslovom Zgodbe, ki jih pišemo ... Pri Godbi Lukovica so se ob tokratni obletnici odločili, da pripravijo nekoliko drugačen format koncerta. V ospredje so postavili člane godbe in jim dali besedo. Zgodovino, razmišljanja, dogodivščine, anekdote in misli so strnili v kratke video-dokumentarne zapise, ki so jih predvajali na velikem platnu v dvorani. Tako torej ni bilo napovedovalca in klasičnih napovedi skladb, ampak so številni godbeniki pripovedovali svoje zgodbe. Godbeniki in godbenice iz Lukovice so zgodbo začeli pisati leta 1998 in tistih začetnih trenutkov se je spomnil prvi predsednik Kamilo Domitrovič. Kako so od začetne ideje preko uvodnih sestankov in ustanovnega zbora uspeli jeseni 1998 izvesti prvo vajo. Z veliko voljo, delavnostjo, vztrajnostjo in željo jim je uspelo. 30. aprila 1999 so izvedli prvi nastop. Del ekipe, ki je na noge postavila orkester, je bil tudi grafični oblikovalec Božo Stupica. Zasnoval je godbeni grb v obliki lire, ki predstavlja glasbo, znotraj nje pa sta občinska zastava in rokovnjač. Razložil je tudi, kako so že v začetku želeli biti prepoznavni po svojih črno-rdečih unikatnih uniformah. Godba je v vseh teh letih rasla, se razvijala in imela številne cilje. Vzpostavili so kar nekaj stikov z godbami iz tujine. Spomine o tem, kako so spletli vezi s prijateljsko godbo iz St. Lambrechta, je obudil nekdanji dolgoletni predsednik Bojan Andrejka, ki je bil tudi pobudnik in glavni vodja projekta pridobitve in gradnje godbenih prostorov nad Vrtcem Medo. Godbeniki so takrat postali prava ekipa, ta projekt jih je zelo povezal. Sodelovali so vsi in se tako v nove prostore vselili leta 2010 in s tem dobili odlične pogoje za delo. Prijateljstvo z godbo iz avstrijske Štajerske jim je dalo še veliko več. Kot je v eni izmed video zgodb na koncertu pripovedoval Vili Gošte, se je pri njih naučil osnov predvodništva, ga kasneje še nadgradil in tako popeljal godbenike na dve tekmovanji v korakanju. Na obeh so bili izredno uspešni in dobili zlati priznanji, enkrat tudi s posebno pohvalo. To je bilo v Radečah leta 2019 in takratni nastop so si na tokratnem jubilejnem koncertu na velikem platnu obiskovalci lahko ogledali v celoti. Eden izmed ciljev in usmeritev godbe je v svoje vrste priključevati mlade glasbenike. Doslej jim je to zelo dobro uspevalo, aktivnih je kar nekaj. Urh, Klara, Matija, Ema in Ajda so predstavili svoja razmišljanja. Izpostavili so druženja in dobro voljo na vajah, kjer med premori med drugim veliko igrajo ročni nogomet. V svoje vrste pa so povabili še ostale nadobudne glasbenike. Godba je bila in je še vedno odlična odskočna deska za glasbenike. To je potrdil Blaž Andrejka, saj je bila godba njegov prvi stik z glasbo, v kateri kot učitelj sedaj deluje poklicno. Poudaril je še, da godba niso samo ljudje, ki igrajo na različna glasbila. Njemu je dala veliko več: vrednote za življenje, prijateljstvo in disciplino. Svojo zgodbo je povedala tudi flavtistka Brigita Pavlin, ki je godbenica že 43 let. Dolgo časa je igrala pri Godbi Litostroj, ko se je preselila na Prevoje, pa se je vpisala v Godbo Lukovica in, kot je dejala, bila zelo toplo sprejeta, se takoj tudi aktivno vključila v delovanje ter s pomočjo Toneta Juvana pomagala urediti arhiv lukoviške godbe. V zadnji video zgodbi smo slišali, da se godbeništvo pri mnogih družinah prenaša iz roda v rod. Izpostavljena je bila družina Andrejka iz Vrhovelj, iz katere trenutno v Godbi Lukovica igrajo kar tri generacije. Tradicijo je začel Miha, ki se je pri svojih 48 letih, takoj ob ustanovitvi godbe, v interni glasbeni šoli začel učiti tubo, dve leti kasneje pa je že postal član orkestra. Nato se je godbi leta 2002 priključil njegov sin Leon, v lanskem letu pa sta kot tretja generacija iz te družine godbenici postali še Neža in Nika. V glasbenem programu so obiskovalci lahko spoznali posamezne sekcije orkestra in soliste. Uvodne fanfare so pripadle sekciji trobil. V skladbi Gabrielova oboa filmskega skladatelja Morriconeja je ušesa vseh v dvorani razvajala oboistka Ana Stoschitzky. Polko za klarinet so najprej izvedli starejši in nato še mlajši klarinetisti, saj, kot so dejali godbeniki, mladi glasbeniki vedno najdejo svoje mesto pri njih. Sledili sta skladbi, v kateri so se predstavile flavtistke in nato še trobentači. Ob koncu solo nastopov pa je na pisalni stroj »zaigral« Rok Capuder. Svoje misli je z zbranimi delil tudi Daniel Leskovic, ki Godbo Lukovica 16 DRUŠTVA pozna že več kot dve desetletji, v začetku lanskega leta pa je prevzel njeno dirigentsko palico, in je po koncertu dejal: »Godba Lukovica je v 25 letih spisala veliko zanimivih in lepih zgodb, ki so predvsem plod medgeneracijskega in predvsem družinskega sodelovanja. Ena izmed njih je bila tudi priprava in izvedba tega koncerta. Za aktivno in ustvarjalno sodelovanje se vsem zahvaljujem in čestitam za izvedbo koncerta. Vsi člani in podporniki so dokazali, da so zmožni ustvariti čudovito prihodnost. Prihodnost, kjer bomo povezani in kjer si bomo še naprej trudili za izmenjavo bogastva izkušenj. Verjamem, da se bodo v Godbi Lukovica tudi vnaprej rojevale čudovite zgodbe uspeha, ki vse navdihujejo, da premikamo meje in uresničujemo svoje sanje.« Vseh teh uspešnih projektov in zgodb pa ne bi bilo mogoče izvesti brez podpornikov in sponzorjev. Zato se je v imenu Godbe Lukovica vsem zahvalil njen predsednik Sandi Oražem. Še posebej pa seveda Občini Rokovnjač Lukovica, ki godbi ob strani stoji vse od njene ustanovitve. Zato so k pozdravnemu govoru povabili županjo mag. Olgo Vrankar, ki je godbenikom namenila izbrane besede: »Za nas ste nenadomestljivi. Ste živa šola, iz katere rastejo glasbeniki, ste kulturna znamka Občine Lukovica. Obenem ste tudi navdih za nove generacije, ki bodo skrbele, da bo Godba Lukovica v Črnem grabnu pisala zgodbo še naprej. Pri vašem nadaljnjem delu vam želim, da se s ponosom ozirate na svoje dosedanje dosežke in naj vas še naprej žene nemiren glasbeno-ustvarjalni duh, ki vam bo prinašal nove izzive za vaše prihodnje umetniške užitke, s katerimi nas boste razveseljevali kot ste nas vedno do sedaj.« Godbeniki so ob koncu sporočili, da se že ozirajo za novimi izzivi in so se zato poslovili z besedami koračnice Vinka Štrucla: VESELO NAPREJ! Besedilo: Leon Andrejka; Foto: Erik Kralj Serša Aktivni upokojenci v marcu in aprilu V društvu upokojencev smo zelo pridni. Naj začnem kar s pohodno sekcijo. Pohode imamo dvakrat mesečno in potekajo po začrtanem planu. V mesecu marcu smo se odpravili na Janče in na Vilinsko pot Homec. Udeležba je bila lepa in kot vedno smo se imeli lepo. V aprilu smo se v hladnem in vetrovnem vremenu podali na Boč, ki je bil po lažjih pohodih v preteklih mesecih kar lep zalogaj. Povzpeli smo se na razgledni stolp. Tam je šele pihalo, tako da smo ga kar hitro zapustili. Vse drugačen pa je bil pohod na Reber v lepem vremenu. Kratek, ampak strm vzpon smo hitro prehodili in na razglednem stolpu uživali v lepem razgledu. Po prihodu na Trojane smo se še na kratko ustavili pri Konšku in lepo zaključili pohod. Vabljeni, da se pohodov udeležite tudi vi, saj so prijetni in vedno se najde za vsakega nekaj. Konec marca smo pripravili predavanje na temo »Pravica do pomoči v tretjem življenjskem obdobju in kaj lahko sami storimo za dobro počutje«. Udeležba je bila sicer lepa, vendar bi bila lahko glede na veliko število naših članov vseeno malce boljša. Predavala nam je ga. Irma Markovšek. Dobili smo precej koristnih podatkov in napotkov, če bomo kdaj kaj potrebovali. Nadvse pa so delavne naše članice v programu dela »Ustvarjalni upokojenec«. V mesecu marcu smo izdelovale butarice. Na prvem srečanju so nastajale iz krep papirja. To delavnico je vodila Lojzka Zajc in z njeno pomočjo smo izdelali lepe butarice. Drugo marčevsko delavnico pa smo izdelovale butarice iz naravnih materialov pod vodstvom Nade, ki je prava umetnica. Na koncu smo prav vse naredile lične izdelke. V mesecu aprilu smo kvačkale pod vodstvom Stane Stopar. Seznanila nas je z reliefnim vzorcem, ki smo ga osvojile ene bolj, druge manj. Kljub temu so te delavnice sproščujoče in nenazadnje tudi družabne. V mesecu aprilu smo začeli s kolesarjenjem. Naša prva trasa je bila do Kamnika, da ni bilo preveč zahtevno. Udeležba je bila lepa, zaključek pa kot ponavadi. Udeležite se teh dejavnosti, pa boste videli, kako prijetno se imamo. Ljubitelji prstometa se vsak četrtek zbiramo na hudih borbah med »punčkami in fantki«. Ker pa včasih ni dovolj fantkov, je morala naša Majda postati Majdek. O rezultatih pa ne bi, saj sta na koncu pomembna druženje in dobra volja. Tako nam je svetovala ga. Irma Markovšek na svojem predavanju. Mislim, da se pri nas res veliko dogaja. Vabljeni, da se vključite v kakšno dejavnost, ki vam ustreza. Veseli vas bomo. Besedilo: Danica Osolnik; Foto: Silvo Maselj Izobraževanje podeželskih žena Naj se sliši še tako čudno, povsem drži, da so kuharski tečaji v društvu najbolje obiskani in priljubljeni. Zato smo se z gospo Marijo Benkovič dogovorile, da v njihovi nekdanji gostilni organiziramo tečaj peke »filane pečenke«. V četrtek, 11. maja, se nas je okoli 20 članic zbralo v njeni kuhinji. Skupaj z mentorico smo zavile filo v svinjsko in telečje meso ter v pečici spekle. Med tem časom smo pripravile še hladno krompirjevo solato ter za zaključek tokrat samo sadje. Vedno smo polne pričakovanja in želje po novem. Morda le kakšna majhna skrivnost, trik oziroma ideja, kako doma laže in bolje skuhati. Gospa Marija se drži svojih pravil in je mnenja, da je tudi tu »manj bolje in več«. Skratka, ona prisega na okus, ki je domač in priljubljen večini, nikdar ne pretirava z dodatki in neznanimi okusi. Moramo priznati, da je bilo vse, kar smo skuhale z njeno pomočjo, vedno zelo dobro in okusno. Zahvaljujemo se ji za prijaznost, gostoljubje in pripravljenost deliti svoje znanje tudi z nami. Z veseljem ji bomo še prisluhnile. Besedilo: Društvo podeželskih žena Lukovica; Foto: Marija Pavlič DRUŠTVA, OGLAS maj 2023 17 DPŽ Blagovica-Trojane na strokovni ekskurziji na Kozjanskem Na rahlo oblačno soboto, 15. aprila, smo se članice DPŽ Blagovica-Trojane odpravile na prvo strokovno ekskurzijo v letu 2023. Iz Blagovice smo se z avtobusom odpeljale čez Trojane, se vmes posladkale z odličnimi trojanskimi krofi in v prijetnem druženju prispele do minoritskega samostana Olimje. Prijazno nas je sprejel župnik, sošolec blagoviškega župnika Draga Markuša, in nam predstavil cerkev s prekrasnim črno-zlatim oltarjem Marijinega vnebovzetja, zgodovino samostana in eno najstarejših lekarn v Evropi. Nekatere so zamikala zelišča in zdravilni pripravki, druge pa so se raje odpravile do čokoladnega butika – Čokoladnice Olimje, ki se nahaja v neposredni bližini samostana. Naše potovanje po Kozjanskem smo nadaljevale proti Babni Gori, kjer smo si ogledale zanimiv Rafov Rov. V podzemlje Babne Gore je namreč Rafael Artiček izklesal rov v dolžini 35 metrov z ličnimi prostori in zanimivimi detajli. V prijetnem ambientu kremenčevega peska smo degustirale tudi njihovo odlično vino, ki ga pridelujejo na strmih pobočjih Babne gore. Na tem delu ekskurzije so nam koristile dolgoletne šoferske spretnosti našega voznika avtobusa Franca Pestotnika. Tako nas je srečno pripeljal do naše tretje lokacije na ekskurziji – turistične kmetije Žurej, ki je bila nekdaj pristava gradu Žusem in kjer so posadili prvi krompir na tem koncu Slovenije. Predstavili so nam cikasto govedo, ki ga redijo, hladnokrvne pasme konj, ekološko pridelavo jagod in malin, ogledale smo si tudi nekdanjo grajsko ječo, zaradi katere nosijo domače ime »Ječovo«. Postregli so nam z odličnim poznim kosilom in rujno kapljico; gospodar in naš šofer Jože pa sta celo raztegnila harmoniko. Polne lepih vtisov smo se vrnile na Trojane in v Blagovico ter že delamo načrte na našo jesensko popotovanje. Pridružite se nam! Besedilo in foto: Katarina Hočevar V ZEKZŽ ponovno mandat staremu vodstvu Predzadnji dan v marcu je imelo Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje svoj redni občni zbor. Zbrali smo se v Gostišču pri Čebelici na Brdu pri Lukovici. Poleg članov, ki prihajajo iz več občin osrednje Slovenije, so bili povabljeni tudi župani oz. predstavniki teh občin. Sledile so redne volitve, kjer smo za predsednika ponovno izvolili Janeza Ocepka, ki to funkcijo odlično in vestno opravlja že od samega začetka. Prav tako je bil še en mandat zaupan zdajšnjemu upravnemu in nadzornemu odboru. Nekateri predstavniki občin so se opravičili za odsotnost, edini prisotni gost, Ivan Vidic, podžupan Občine Moravče, pa je pohvalil naše delo in nam zaželel uspešno še naprej. Pisno je besede vzpodbude in pohvale poslala tudi lukoviška županja mag. Olga Vrankar, ki je vseskozi velika podpornica ekoloških kmetov. Kot pritiče takemu dogodku, so sledili še pogostitev, druženje v prijetnem vzdušju ter sproščen klepet. Besedilo: Francka Toman; Foto: Jože Ocepek mednarodni odd_oglasi_Rokovnjac in Modre novice TISK.pdf 2 5/15/2023 8:40:55 AM Najprej smo imeli kratko izobraževanje. Pavla Pirnat, terenska kmetijska svetovalka pri KGZS – Zavod Ljubljana, nam je na kratko predstavila Ekološko kmetijstvo in Zbirno vlogo v luči nove SKP 2023–2027. Nato se je začel uradni del z izvolitvijo delovnih teles in poročili za preteklo leto, ki smo jih soglasno sprejeli, prav tako plan dela za letos. Kot ponavadi so bila organizirana razna izobraževanja, delavnice, zanimive strokovne ekskurzije, deluje redno obveščanje. Tako bo tudi letos, ko se pričakuje več lokalnih sejmov, na katerih bosta možni udeležba in predstavitev ekoloških kmetij. Planiran je nakup vzorčnih modelov raznih pripomočkov, ki bi bili namenjeni za izposojo članom, kot je že dolgoletna praksa z okopalnikom Glaser. Prav tako se že pripravljamo na 25-letnico delovanja društva, ki bo naslednje leto. Predsednik je izpostavil zelo dobro sodelovanje Združenja s kmetijsko svetovalno službo. Na njihovo pomoč računamo tudi pri pridobivanju novih članov. C M Y ZAPOSLUJETE TUJCE? Vodimo postopke za pridobivanje in podaljšanje Enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v RS. CM MY CY CMY K T: 01 300 32 02 E: info@proevent.si www.racunovodski-servis.si 18 DRUŠTVA Rokovnjač Likovna razstava treh članov Likovne sekcije DU Lukovica Tretji Gasilski dan PGD Prevoje odlično uspel! Na dan Peregrinovega sejma v Lukovici so bila odprta tudi vrata v Pungartnikovo hišo, kjer so svoja likovna dela v galerijskih prostorih za en dan na ogled postavili Silvester Cerar, Martina Kozamernik in Irena Gorenc. Članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Prevoje so v drugi polovici aprila organizirali tretji »Gasilski dan PGD Prevoje«. Silvester Cerar že več kot 30 let tankočutno prenaša motive krajin na slikarska platna. Najraje slika na mestu samem, ker občuti utrip kraja. Posebej so mu dragi motivi slovenskih gora in starih hiš, ki jih dopolnjuje z igro oblakov in dreves, tipičnih za gorsko krajino. Motive oživi s kombinacijo toplih in hladnih barv, ki gledalca pritegnejo, sami motivi pa, čeprav so vzeti iz realnega okolja, postanejo mistični. Nekateri motivi starih hiš so skozi leta pridobili tudi dokumentarno vrednost, saj se krajina neprestano spreminja, stare hiše izginjajo, ostaja le spomin nanje. Martina Kozamernik je odlična portretistka, kar odraža prav vsak njen razstavljen portret. Iz položaja portretiranca gledalec lahko občuti čustva osebe v »zamrznjenem trenutku« upodobitve. Ljuba ji je tehnika suhega pastela, obvlada pa tudi tehniko akrila, v kateri je izdelan njen avtoportret. Po obisku črne celine, v katero se je »zaljubila«, je nastalo nekaj portretov tamkajšnjih prebivalcev, kjer z upodobitvami oblačil nakazuje, da prebivalci tradicionalno nosijo izredno barvita oblačila, kar je prava paša za naše oči, vajene umirjenih barvnih tonov. Irena Gorenc predstavlja krajine in tihožitja, ki so nastajala tekom let na različnih slikarskih razpisih in po lastnih navdihih. Kraje, ki jih upodablja, najraje obišče sama in motive fotografira. Tako uporabljen motiv ni samo fotografija, pač pa tudi občutenje kraja v danem trenutku, ki ga nato prenese na slikarsko platno. Čeprav so motivi vzeti iz realnega sveta, njene slike niso realistične, ampak se spogledujejo z naivo. Besedilo in foto: Irena Gorec Športno društvo Lukovica na bowlingu Tokrat smo člani Športnega društva Lukovica preživeli malo drugačno sobotno dopoldne – ob metanju krogel po bowling stezah. Ponovno smo se v številčni udeležbi zabavali vsi, od najmlajših, ki so krogle metali z obema rokama, do tistih malo starejših, ki so keglje podirali kot za stavo. Se že veselimo naslednjega druženja. Besedilo in foto: Teja Prašnikar Sama ideja za tovrstno prireditev sega v leto 2021, ko organizacija veselic zaradi epidemije koronavirusa ni bila dovoljena oz. je bila močno otežena. Zato so pred dvema letoma za krajane in podpornike v dovoljenih zakonskih okvirih za tisti čas organizirali dogodek, ki zdaj postaja stalnica v urniku aktivnosti prevojskega prostovoljnega gasilskega društva. Pred začetkom aktivnosti na samem gasilskem dnevu so zbrani člani čestitali svojemu operativnemu gasilcu, ki je pred kratkim pridobil čin višjega gasilskega častnika, in mu izročili simbolično darilo. Čestitkam se pridružujemo tudi v uredništvu našega glasila. Gasilski dan se je začel z vajo na temo delovne nesreče: operater valjarja je doživel srčni infarkt in pri tem povozil sodelavca. Gasilci so se z nesrečo spopadli z dvema voziloma ter devetimi gasilci. Član PGD Prevoje je ob tem prisotnim krajanom razlagal standardne operativno-taktične postopke, tako da smo lahko tudi laiki razumeli, kako gasilci postopajo v takih vrstah nesreč. Po končani vaji je vajeti v svoje roke prevzela mentorica mladine. Pred gasilskim domom in na bližnjem športnem igrišču so namreč za otroke in mladino pripravili bogat program z najrazličnejšimi igrami in animacijami, ki so potekale skozi ves dan. Pomočnica poveljnika za prvo pomoč, operativna gasilka ter študent zadnjega letnika medicine so vmes poskrbeli še za prikaz temeljnih postopkov oživljanja. Prikazali so tudi uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja, ki ga v letošnjem letu pričakujejo tudi v svojem prostovoljnem gasilskem društvu. Vseskozi je na »polnih obratih« delovala tudi kuhinja s šankom. Od enajste pa tja nekje do sedemnajste ure so tako postregli okvirno kar sto sedemdeset slastnih burgerjev z najrazličnejšimi prilogami in dodatki. Glede na povratne odzive obiskovalcev so z zadovoljstvom ugotovili, da je bila odločitev glede njihove gostinske ponudbe povsem na mestu. Krajani so s svojo množično udeležbo na tretjem Gasilskem dnevu PGD Prevoje počastili gasilke in gasilce ter s tem izkazali veliko podporo delovanju njihovega društva, kar je samo še dokaz več o konstantni odličnosti delovanja prevojskega prostovoljnega gasilskega društva. Prevojske gasilke in gasilci ob tem obljubljajo, da se bodo tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh trudili, da s tovrstnimi prireditvami krajanom približajo svoje plemenito poslanstvo in da za gasilstvo navdušijo čim več naših najmlajših. Predvsem pa, da brezhibno izpolnjujejo svoje temeljno poslanstvo – da lahko vselej računamo nanje, ko jih potrebujemo! In v to ne dvomim, saj so s svojimi dejanji že v preteklosti dokazali, da se nanje lahko vedno zanesemo. Srečno, PGD Prevoje, in naj vas vaš zavetnik sveti Florijan, čigar god smo nedavno praznovali, spremlja in varuje na vseh vaših poteh. Besedilo: Gregor Berlec; Foto: Arhiv PGD Prevoje ŠOLA IN VRTEC maj 2023 Izdelki iz odpadne embalaže Drugošolci so postali pravi arhitekti. Doma so poiskali odpadno embalažo in zgradili različne zgradbe, robota, igrače, junake iz risank, glasbila, osebe ... Pri delu so bili zelo ustvarjalni, izvirni, motivirani in so zelo uživali. Izdelke so ob koncu tudi predstavili, kar prikazujejo fotografije. Sporočilo tega tehničnega dne je predvsem to, da lahko odpadno embalažo še kako zanimivo in ustvarjalno uporabimo in tako varujemo tudi okolje. Ustvarjanje iz odpadnih materialov postaja vse bolj priljubljena in pomembna tema, saj lahko iz teh materialov izdelamo edinstvene in trajnostne izdelke, hkrati pa zmanjšamo količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali v naravi. Vse to so ob koncu ugotovili tudi drugošolci. Besedilo in foto: Tina Pergar Obisk Kekčeve dežele Z otroki iz Vrtca Medo smo v mesecu maju držali pesti, da bo vreme zdržalo in nam dopustilo obisk Kekčeve dežele, ki smo ga dolgo planirali. Kljub slabi vremenski napovedi smo se odločili, da nismo »iz sladkorja« ter se popolnoma opremljeni za vse razmere podali dogodivščini naproti. Avtobus je skupini Sončki iz Krašnje in Medvedki s Prevoj po zajtrku odpeljal proti naši lepi Gorenjski. Tam nas je že pričakal nov prevoz, ki po skrivni poti pelje v Kekčevo deželo. Čez drn in strn smo jo ucvrli proti Bedančevi kolibi, kjer je drnjohal Bedanec. Čisto potiho, da ga nismo prebudili in razjezili, smo iz ujetništva rešili ubogo Mojco, ki nas je popeljala do Brinclja. Otroke je navdušil dvižni most, s katerim se Brincelj zavaruje pred hudobnim Bedancem. To pa še ni vse! Naravnost iz njegove hiše smo se po toboganu spustili nazaj v gozd in na lepem zagledali umazanega, kosmatega Bedanca. Bil je besen, ko je ugotovil, da smo rešili Mojco iz njegovega ujetništva. Zato smo hitro začeli oponašati sovje skovikanje ter ga pregnali na goro, od koder ga ni bilo naslednje tri dni. Sreča za nas, saj smo tako lahko v miru poklepetali s Kekcem, ki nas je nato skozi podzemni rov odpeljal do gostoljubne tete Pehte. Zabavali smo se ob poslušanju njenih in Kekčevih prigod ter se zraven sladkali z odličnim zeliščnim čajem in pecivom. Ob spremstvu razigranih koz in obdani s čudovito naravo smo ob petju Kekčeve pesmi polni vtisov zapustili Kranjsko Goro ravno takrat, ko je nežni majski dežek pobožal planine. Besedilo: Vrtec Medo 19 Medvedkova olimpijada ob 20. obletnici Vrtca Medo V torek, 9. 5. 2023, smo v Vrtcu Medo z Medvedkovo olimpijado obeležili 20 let njegovega delovanja. Kako pomembna je ta številka, je vedelo tudi vreme, saj nas je ves popoldan razvajalo s prijetnimi, toplimi pomladanskimi sončnimi žarki. Za naše najmlajše smo v sodelovanju s starši pripravili pester program. Otroci so se zabavali v vožnji s kočijo, skakali so po napihljivem gradu, se preizkusili v spretnostni vožnji z otroškim električnim avtomobilom, ciljali tarče z žogicami, uživali na športnem poligonu, ustvarjali glasbo v kotičku z glasbili. Predvsem dekleta so po želji dobila modne frizure in tatuje v frizerskem kotičku, v likovnem kotičku so izdelovali igrače vrtavke. S pomočjo donatorjev smo pripravili bogat srečelov. Nekatere dejavnosti so otroci izvedli ob predhodni menjavi za žetonček. Sredstva, zbrana s prostovoljnimi prispevki v obliki žetončkov, so napolnila sklad vrtca. Poleg slastnih palačink smo otroke razveselili s prav posebnim presenečenjem – ob koncu prireditve nas je obiskal čarodej in nam pričaral čudovito predstavo. Zelo smo veseli, da je dogodek tako lepo uspel, še bolj pa so nas razveselili veseli otroški obrazi in njihov nalezljiv smeh. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešni izpeljavi dogodka. Še posebej se zahvaljujemo: Avto Kveder Lukovica; Gostilna in pizzeria Furman; Sam d.o.o. Domžale; Zaključna dela v gradbeništvu DRA-M; Čebelarstvo Nakrst; MIŠ Založba; Fiat Veit Domžale; Knauf Ljubljana; AMD Lukovica; LUŠTN' POD HRASTOM, gostinske storitve, Dijana Mikać s.p.; KUL ZABAVA, oddajanje napihljivih igral in šotorov, Kristjan Rokavec s.p.; Pekarna Pečjak; B-Forma d.o.o.; Družini Votek; Družini Dežman; Družini Urbanija; Družini Novak; Družini Zadnikar; Družini Kveder, Družini Berlec ter ostalim donatorjem. Besedilo in foto: Andreja Peterlin 20 OKOLJE Rokovnjač V naše domove priteka dobra in zdrava pitna voda Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe pa z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je zato izpostavljena strogemu nadzoru. Iz letnega poročila o kakovosti pitne vode iz vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2022 je razvidno, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče pijemo dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Pitna voda je strogo nadzorovana Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Kranj, ter državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemijskih analiz so določeni v letnem načrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga izvaja NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo določene okoliščine pri uporabnikih in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Nadzorovani parametri so skladni s Pravilnikom o pitni vodi Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednost pH vode. Parameter Enota Mejna vrednost Elektroprevodnost µS/cm 2500 pH ≥ 6,5 do ≥ 9,5 Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Klorid mg Cl/L 250 Krom µg/L 50 Železo µg/L 200 Svinec µg/L 10 Atrazin µg/L 0,1 Desetilatrazin µg/L 0,1 Pesticidi – vsota µg/L 0,5 Trihalometani µg/L 100 Escherichia Coli v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 Tabela prikazuje pogosto nadzorovane parametre pitne vode, enoto merjenja in njihove mejne vrednosti. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih (patogenih) organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, zato je le-teh več v primerjavi s fizikalno-kemijskimi. To pomeni, da v pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) ter v kakšnih koncentracijah. Rezultati analiz v okviru notranjega nadzora so ustrezni Mikrobiološke preiskave Za zagotavljanje skladnosti s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) se pitna voda pred distribucijo v vodovodne sisteme tretira s klorovim preparatom na sistemih Ples–Podoreh–Krulc, Selce–Poljane in Bršlenovica–Šentožbolt. Na sistemih Domžale-Mengeš-Trzin in Kolovec se voda večinoma ne tretira – preventivno se dezinfekcija s klorovim preparatom izvaja le v obdobju visokih zunanjih temperatur. V okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2022 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 528 vzorcev pitne vode: 232 na vodooskrbnem sistemu Domžale–Mengeš–Trzin, 77 na Kolovcu, 87 na Črnem grabnu, 22 na sistemu Mengeš M1 – Dobeno, 95 na sistemu Ples–Podoreh–Krulc, 7 na Dešnu, 6 na sistemu Selce–Poljane in 7 na sistemu Bršlenovica–Šentožbolt. Od 347 vzorcev na omrežju je bilo 7 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, vendar niso predstavljali tveganja za zdravje ljudi. V 1 primeru je do neskladnosti prišlo zaradi stanja na interni instalaciji. V letu 2022 je bilo od 347 vzorcev, odvzetih na omrežju, 7 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, od tega 1 na interni instalaciji. Na vodovodnem sistemu Domžale–Mengeš–Trzin je bil neskladen 1 vzorec, na sistemu Kolovec je bil neskladen 1 vzorec (na interni instalaciji), na sistemu Mengeš M1–Dobeno ni bilo neskladnih vzorcev, na sistemu Ples–Podoreh–Krulc je bil neskladen 1 vzorec, na sistemih Dešen, Selce–Poljane in Bršlenovica–Šentožbolt ni bilo neskladnih vzorcev, na sistemu Črni graben pa je bilo neskladnih 5 vzorcev. V vseh primerih so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorčenje, ki so dokazali ustreznost vzorčene vode. Pri tem je treba poudariti, da v nobenem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Pri 1 neskladnem mikrobiološkem vzorcu v sklopu notranjega nadzora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za katero so odgovorni uporabniki sami. Zato želimo uporabnike opozoriti, da je za varno oskrbo s pitno vodo pomembno tudi, da redno in ustrezno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave. Fizikalno-kemijske analize V okviru notranjega nadzora je bilo skupno odvzetih in laboratorijsko preiskanih 111 vzorcev pitne vode za fizikalno-kemijske analize: 77 vzorcev na vodovodnem sistemu Domžale–Mengeš–Trzin, 5 vzorcev na sistemu Kolovec, 5 na Črnem grabnu, 2 na sistemu Mengeš M1–Dobeno, 12 na sistemu Ples–Podoreh–Krulc, 1 na sistemu v Dešnu, 1 na sistemu Selce–Poljane ter 8 na sistemu Bršlenovica–Šentožbolt. Izmed vseh odvzetih vzorcev sta bila dva vzorca neskladna s Pravilnikom o pitni vodi. V tem primeru je bilo vzorčenje takoj ponovljeno in razširjeno. Rezultati so pokazali skladnost ciljanega parametra s pravilnikom. Skupaj poskrbimo, da bo iz naših pip še dolgo tekla čista pitna voda Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je voda, ki priteče iz pip, zdravstveno ustrezna in varna za uporabo. Ključnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravočasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo, ter redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki pa morajo poskrbeti za ustrezno hišno vodovodno omrežje, saj je kakovost vode, ki priteče iz pipe, odvisna tudi od stanja interne vodovodne napeljave. Vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja varovati in ohranjati vire dragocene pitne vode. Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2022 je objavljeno na spletni strani https://prodnik.si/oskrba-s-pitno-vodo/vodni-viri-kakovost-vode. Javno komunalno podjetje Prodnik OKOLJE maj 2023 21 Slika prikazuje osem oskrbovalnih območij, ki so določena glede na geografsko lego. Prebivalci na teh območjih se oskrbujejo s čisto pitno vodo iz vodnih virov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. O kvaliteti naših voda Projekt Mreža vodnih poti Kamniško-Savinjskih Alp, s katerim smo želeli opozoriti domačine na vodno bogastvo, ki se nahaja okrog nas, in jih spodbuditi, da bi ga cenili in ohranili za svoje potomce, se počasi zaključuje. Veseli smo, da nam je uspelo med lokalnimi prebivalci zbuditi zanimanje za vodne vire. Jernejev studenec, Gradiško jezero Na širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp in tudi na območju LAS Srce Slovenije smo v zadnjih dveh letih popisali številne naravne izvire pitne vode. Skupaj s strokovnjaki iz Jamarskega kluba Kamnik smo precej vodnih izvirov na območju Srca Slovenije tudi podrobneje analizirali. Lani v avgustu, na vrhuncu suše in poletne vročine, ko se še posebej hitro pokaže onesnaženost vode, smo vzeli vzorce in opravili fizikalno kemijske in mikrobiološke raziskave. V vsaki občini LAS Srce Slovenije smo vzeli do tri vzorce vode, skupaj 15, v Kamniško-Savinjskih Alpah pa je bilo skupaj analiziranih še dodatnih 50 vzorcev naravne pitne vode. Zanimali so nas zlasti tisti naravni viri pitne vode, ki so urejeni, dostopni in v uporabi tako med domačini kot tudi pohodniki. Izkazalo se je, da je več kot polovica vodnih izvirov primerna za uživanje, res pa je, da bi morali za bolj zanesljivo in celovito sliko vzorce vode jemati večkrat zapored in v različnih vremenskih situacijah, saj vse to vpliva na kakovost naravne vode. Žal v nekaj izvirih, ki so imeli velik potencial, zaradi velike suše ni bilo vode. Rezultati vzorčenja vode so objavljeni na spletni strani www.las-srceslovenije.si. Vodne izvire Srca Slovenije, ki so se izkazali kot najbolj kakovostni, lahko obiščete tudi sami, saj se nahajajo na lepih lokacijah, primernih za obisk. Povezali smo jih v Mrežo vodnih poti Srca Slovenije, ki sega od Kamnika pa do Dola, Litije in Šmartnega pri Litiji in na drugi strani do Lukovice in Moravč. Na območju Kamniško-Savinjskih Alp smo skupaj s partnerji iz Gorenjske, Zgornje Savinjske doline in Železne Kaple naredili še korak naprej in zasnovali daljinsko pohodniško krožno pot, dolgo 190 kilometrov, ki poleg vodnih izvirov, slapov, rek in jezer povezuje še druge naravne in kulturne znamenitosti na območju Kamniško-Savinjskih Alp. Trasa Korito, Koreno Korito, Selce (Rokovnjaška pot) daljinske pohodniške poti je skupaj z opisi naložena v mobilno pohodniško aplikacijo maPZS, ki si jo lahko brezplačno prenesete na svoj telefon s spletne strani mapzs.pzs.si. Projekt Mreža vodnih poti Kamniško-Savinjskih Alp preko LAS Srce Slovenije sofinancirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Besedilo in foto: Mija Bokal, LAS Srce Slovenije 22 ŠPORT Rokovnjač Futsal ponovno navduševal v Krašnji Mali nogomet ali futsal ima v občini Lukovica bogato zgodovino igranja. Včasih so prebivalci Krašnje in okoliških krajev svoj prosti čas preživljali na šolskem igrišču v Krašnji z igranjem malega nogometa. Da je bilo igranje bolj zanimivo, so vsako leto pripravili tudi turnirje. Ker se generacije menjajo – nekaj časa namreč ni bilo organiziranih turnirjev –, so se nekdanji pobiralci žog na turnirjih odločili obuditi tradicijo malega nogometa oz. futsala ter k igranju privabiti čim večje število otrok in odraslih. V soboto, 13. 5. 2023, se je na igrišču pri podružnični šoli zbralo veliko število ekip in navijačev. V dopoldanskem času se je pomerilo 12 ekip iz okoliških krajev. Dve najboljši ekipi iz posamezne skupine sta napredovali v izločilne boje. In priznati si moramo, da so bili vsi dobro pripravljeni in uigrani, le da nekateri na ta dan niso imeli športne sreče, kot tudi organizatorji z vremenom ne. Zmagovalci turnirja so postali igralci ekipe Šentlambert Gamsi, ki so po napetem finalnem dvoboju premagali stare znance iz zasavskih nogometnih igrišč ŠD Mlinše z rezultatom 2 : 0. Za tretje mesto se je borila domača ekipa Bar pod Lipo Krašnja, ki je izkoristila boljše poznavanje domačega igrišča in premagala ekipo Jasko team, a šele po streljanju šestmetrovk. Najboljše ekipe so prejele pokale in denarne nagrade. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Alen Kvartič iz ekipe Šentlambert Gamsi, njegov soigralec Jan Holešek je bil izbran za najboljšega vratarja turnirja. Za korektno sojenje in poštene dvoboje na turnirju je skrbel sodnik Almir Fetić, ki ni pokazal nobenega rumenega ali rdečega kartona. Kljub slabemu vremenu se je zbralo veliko število navijačev, ki so poskrbeli za izjemno vzdušje in pošteno navijali za vse na turnirju. Številni obiskovalci so jamstvo, da smo pogrešali tekme v malem nogometu, in spodbuda, da se tekmovanja pripravijo tudi v prihodnje. Seveda ne gre brez pokroviteljev oz. donatorjev in vseh tistih prostovoljcev, ki so si vzeli čas in priskočili na pomoč. Upajmo, da se srečamo ponovno na turnirju v Krašnji prihodnje leto, če ne prej. Besedilo in foto: Drago Juteršek Tilen Strmšek in Canifit Team izvrstni v prvi polovici sezone 2023 S članskim piknikom in tekmo na Prevojah pri Šentvidu, kjer so se kljub deževnemu vremenu zbrali v velikem številu, so člani in članice prevojskega Športnega društva Canifit Team zaključili spomladanski del sezone vlečnih športov. S sezono nadaljujejo konec avgusta, ko se bodo udeležili evropskega in svetovnega prvenstva v vlečnih športih, ki bosta potekala v Franciji oziroma v Nemčiji. Naš občan Tilen Strmšek, član Canifit Teama, je v prvi polovici letošnjega leta ponovno nanizal nekaj zavidljivih rezultatov. Zimski del sezone so morali tokrat sicer izpustiti, saj so zaradi pomanjkanja snega v tujini odpovedovali vsa tekmovanja, ki bi morala potekati na sneženi površini. Kljub temu so čez zimo improvizirali in opravili nekaj treningov na tekaških smučeh, ko jim je to možnost dopuščala »mati narava«, ki pa je, kot vemo, zadnja leta s snegom precej skopa. Sezono so zato uradno odprli šele enajstega marca v Osijeku na Hrvaškem, kjer je Tilen Strmšek zmagal v kategoriji canicross. Nadaljevali so konec marca s tekmo v Hrašah pri Smledniku, na devetem memorialu Henrika Sečnika. Tu je Tilen stal na stopničkah kar v dveh kategorijah. Osvojil je prvo mesto v disciplini scooter in v canicrossu. Naslednja v vrsti tekem je bila ponovno tekma pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem, v začetku meseca aprila. Mesto Đurđevac je gostilo spektakel z nazivom »Sahara Trail«. V kategoriji canicross je Tilen ponovno stal na najvišji stopnički. Tik pred prvomajskimi prazniki pa je zmagal tudi na dveh domačih tekmah, najprej v Trzinu in nato še v Mekinjah pri Kamniku. Tilnu Strmšku, ki tako z rezultati kot tudi z organizacijo orje ledino tega športa na Slovenskem, v imenu našega glasila izrekam iskrene čestitke za vse letošnje uspehe, z željo, da si v tem spomladansko-poletnem premoru nabere moči za nove podvige v drugi polovici tekmovalne sezone. Kot nam je zaupal, je že kar željno pričakoval to prihajajočo nekajmesečno tekmovalno pavzo, da si fizično malo »napolni baterije« zaradi obilice tekmovanj in potovanj. Predvsem pa ga veseli dejstvo, da bo imel zdaj nekaj mesecev več časa za svoje najbližje in za druženje s svojimi prijatelji. Besedilo: Gregor Berlec; Foto: Osebni arhiv Tilna Strmška ŠPORT, OGLASI maj 2023 23 Slovenski lokostrelci na čelu z Miho Rožičem izvrstni tretji na svetovnem pokalu v Turčiji Slovenska moška lokostrelska reprezentanca, katere del je tudi naš občan Miha Rožič s Prevoj pri Šentvidu, je z olimpijskim lokom na svetovnem pokalu v turški Antalyi dosegla zgodovinski dosežek – odlično tretje mesto! Izjemno nadarjeni lokostrelec Miha Rožič je letos postal član najvišje rangirane ekipe v Sloveniji in je obenem tudi kategoriziran športnik Olimpijskega komiteja Slovenije. S svojo vztrajnostjo in predanostjo lokostrelskemu športu daje zgled, da je z delom in odrekanjem moč priti v sam svetovni vrh sleherne športne panoge. Po kvalifikacijah, ki so se streljale posamično, je v tekmi, kjer je močan veter krojil rezultate, ekipa v sestavi Miha Rožič, Den Habjan Malavašič in Žiga Ravnikar v skupnem seštevku dosegla devetnajsto mesto. V dvanajstini finala je nato slovenska ekipa z rezultatom 5 : 3 premagala Veliko Britanijo, v osmini finala pa z enakim izidom še Italijane, ki so po kvalifikacijah zasedali visoko tretje mesto. A naši fantje se niso ustavili in so v četrtfinalu odpravili še Francijo, kar jim je prineslo uvrstitev med štiri najboljše ekipe na svetu. V polfinalu so morali priznati premoč izjemnih Kitajcev, a so nato s ponovnim sijajnim streljanjem proti ekipi Nizozemske več kot zasluženo osvojili izvrstno bronasto odličje. Gre za zgodovinski dosežek slovenskega lokostrelstva, saj je s tem Slovenija osvojila svojo prvo medaljo na tekmah svetovnega pokala. V dolini Črnega grabna smo na ta dosežek lahko še posebej ponosni, saj je naš soobčan Miha Rožič prispeval svoj doprinos k temu odličnemu športnemu dosežku. Miha je v Antalyi prav tako dosegel lep dosežek kot posameznik – sedemnajsto mesto. Na poti k še višji uvrstitvi ga je zaustavil le aktualni olimpijski prvak, Turek Mete Gazoz. Slovenske lokostrelce letos sicer v svetovnem pokalu čaka še izredno pester program, saj bodo v mesecu juniju kot ekipa zastopali našo državo v kolumbijskem Medellinu, v začetku avgusta pa v Berlinu in malo za tem še v Parizu. Mimogrede, za informacijo – prenose vseh večjih svetovnih lokostrelskih tekmovanj si v živo lahko ogledate na aplikaciji YouTube na kanalu »World Archery«. Toplo vabljeni k spremljanju in »stiskanju pesti« za naše lokostrelce. Miho in njegove reprezentančne kolege bomo pozorno spremljali pri njihovih lokostrelskih izzivih tudi v prihodnje. Sploh, ker je naslednje leto t. i. »olimpijsko leto«, cilj slovenske lokostrelske reprezentance pa NEPREMIČNINE BCaktiv Kamniška 19c, Domžale Kvaliteta ni naključje! 041 31 86 42 bogdan@bcaktiv.si je, da prvič kot ekipa zastopa našo Slovenijo na olimpijskih igrah. Fantje, srečno in iskrene čestitke za zgodovinski uspeh v Turčiji tudi v imenu celotnega uredništva našega glasila. Le tako naprej! Besedilo: Gregor Berlec; Foto: Arhiv Urške Rožič Terapija las: • BC Fiber Clinix • pH Plex FRIZERAJ Pogačar Irena s.p. Tel.: GSM: info@frizeraj.si www.frizeraj.si      …    ­         ­     €‚ƒ„  €‚ „        … 24 KOLUMNA, OBVESTILO Rokovnjač Neznosna lahkost odločanja o življenju in smrti V zadnjih dneh nemo opazujemo prizadevanja zagovornikov evtanazije, ki pod okriljem Društva Srebrna nit zbirajo podpise za vložitev Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Brez strokovnih argumentov in ob izrecnem nasprotovanju Komisije RS za medicinsko etiko, Slovenskega zdravniškega društva, Odbora za pravno etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije se zdi, da manjšina skuša uveljaviti in celo uzakoniti novo človekovo pravico, pravico do evtanazije. Postavlja se vprašanje: kakšni so pravi razlogi zanjo? Lahko dobesedno čez noč, brez široke javne razprave in strokovne javnosti, spremenimo zakonodajo in nekaj, kar je stoletja veljalo za umor in za kaznivo dejanje, spremenimo v sprejemljivo in dovoljeno? Naj spomnim, da je v Sloveniji evtanazija ali pomoč pri evtanaziji (ali prostovoljnem končanju življenja) prepovedana in pomeni kaznivo dejanje. Da Resolucija Sveta Evrope poziva države članice, da uzakonitvi evtanazije nasprotujejo, saj izkušnje držav, kjer je ta postopek uzakonjen, kažejo na številne zlorabe in strah starejših obolelih, da se bodo morali posloviti: na Nizozemskem je proti svoji volji evtanaziranih (podatki so preverljivi) 20 % oseb, največ pred poletnimi dopusti. Res je, da oskrba na smrt bolnih v zadnjem obdobju njihovega življenja pomeni veliko finančno breme javnega zdravstva in da je evtanazija najpreprostejši in najcenejši način reševanja problema hudo bolnih. In tukaj je srčika problema razvajene moderne družbe, ki starejše, bolne in invalide vedno bolj potiska na rob družbe. Postajajo odveč in veliko stanejo. Kot je pred časom izjavil nekdanji profesor na Filozofski fakulteti in politični komentator levice Igor Pribac: “Evtanazija je bistveno cenejša od stroškov večine bolnikov v bolnišnicah ob koncu njihovega življenja.” Po drugi strani pa skrb za dolgotrajno oskrbo ni več prioritetna naloga (mimogrede, sedanja vlada je razveljavila prejšnji Zakon o dolgotrajni oskrbi, ker naj ne bi imel zagotovljene celotne finančne konstrukcije. Pred dnevi pa je sedanji minister za solidarno prihodnost zagotavljal, da bo novi zakon pripravljen do konca tega leta, vendar ni vedel povedati niti enega podatka o virih zagotovljenih sredstev!). Če bi zagotovili sredstva in pogoje za paliativno oskrbo in paliativno medicino (dejavnost hospica tudi za pomoč na domu), potem bi lahko rekli, da smo humana družba, sočutna in solidarnostna do najšibkejših. Medicina je danes tako napredovala, da lahko lajša zadnje trenutke bolnih, izjemno redki so primeri, ko kljub zdravilom bolniki trpijo neznosne bolečine. Danes je umreti težje kot kadarkoli prej, ko se je človek poslovil doma. Smrt je imela človeški, moralni in družbeni smisel. Bila je del življenja. Danes se o zadnji uri ne želimo pogovarjati, postala je tabu. Se pa z neznosno lahkostjo pogovarjamo o pomoči pri samomoru. Predlagatelji odpirajo Pandorino skrinjico neskončnih zlorab in ne želijo prisluhniti argumentom stroke, ki med drugim opozarja tudi na to, da je ocena stopnje trpljenja povsem subjektivna zadeva, ki jo je nemogoče definirati “na splošno”. Tako na hitro in politično izglasovan zakon o temeljni vrednosti človekovega življenja bi bistveno spodkopal in zamajal temeljna humanistična, etična, filozofska in verska načela. Tako se človek igra boga in si tlakuje pot v samouničenje. Življenje ni več sveto in nedotakljivo. Takšen korak odpira pot v celo spiralo zlorab in postavlja pod vprašaj Hipokratovo prisego kot zavezo zdravnikov službi življenja in njihovemu ugovoru vesti ter zavaja javno mnenje s poenostavljenimi vprašanji. Društvo Srebrna nit in politika manjšine nimata kompetenc odločanja o odnosu do zadnjega obdobja življenja. Uvajanje evtanazije odpira široka vprašanja, ki bodo vplivala na celotni družbeni odnos do zadnje človekove svetosti in do same starosti. Onemogli bolniki bodo čutili svojo nemoč kot breme, kot tihi pritisk javnega mnenja, tudi mladi z vse pogostejšimi depresijami bodo še laže posegali po samomoru, saj bo javnost videla v teh ravnanjih pogumno dejanje. Namesto da bi vlagali vse napore za lajšanje trpljenja starostnikov z novimi možnostmi oskrbe v prijaznem okolju, družba išče nevarne rešitve, ki spodbujajo k samousmrtitvi. Namesto da bi bili veseli številnih pogumnih gibanj za svetost življenja od spočetja do naravne smrti, smo padli v vrtince degeneracije in razkroja tisočletnih vrednot, ki so ustvarile najvišjo civilizacijo, ki je iskala smisel življenja in smrti. Zdaj osvobojeni človek jemlje življenje in smrt v svoje roke, kakšen pa postaja svet, pa vsak dan vidimo od blizu. Res je žalostno, da smo Slovenci v obdobju zadnjega leta zabredli v nesluteno brezno; izumljamo nove in nove človekove pravice. Zahtevamo človekovo pravico do splava, pravico do posvojitve otrok v istospolne zakonske zveze ali partnerske skupnosti. Zahtevamo človekovo pravico do evtanazije. Sledila bo nedvomno tudi zahteva za pravico do spremembe spola brez strokovnega mnenja ali soglasja staršev mladoletnikov, na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za nekatere je to napredek človeštva, za druge začetek konca zahodne civilizacije. Mojca Stoschitzky Grinijev nagradni natečaj za otroke: kako lahko odpadki postanejo grinastične igrače Z željo po lepšem bivalnem okolju in ozaveščanju mladih generacij o pomembnosti recikliranja in ločevanja odpadkov smo v Javnem komunalnem podjetju Prodnik pripravili zanimivo in interaktivno kampanjo za otroke do četrtega razreda osnovnih šol na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Skupaj z našo maskoto, priljubljenim vesoljčkom Grinijem, želimo mlajše otroke spodbuditi, da na odpadke ne gledajo le kot na smeti, ki jih je treba zavreči, pač pa da jih lahko večkrat in ponovno uporabimo in iz njih izdelamo nove stvari – potrebno je le malo domišljije in iznajdljivosti. Za sodelovanje v natečaju otroci ustvarijo igrače ali druge uporabne izdelke iz odpadnega materiala in s pomočjo staršev (ali kot skupina s pomočjo učiteljev oziroma vzgojiteljev) pošljejo fotografijo izdelka do 31. maja 2023 na elektronski naslov grini@jkp-prodnik.si. Najboljši izdelki bodo na svetovni dan okolja, 5. junija 2023, objavljeni na spletni strani www.grini.si, izmed njih pa bo izžrebanih 15 nagrajencev, ki bodo prejeli plišastega Grinija. Tri vrtčevske oziroma šolske skupine (razrede), ki bodo po mnenju strokovne žirije izdelale najboljše izdelke, pa bo Grini tudi osebno obiskal. Na spletni strani Nagradni natečaj: Grinijeva misija (https://grini.si/grinijeva-misija/si) lahko preberete več o nagradnem natečaju in si ogledate nekaj predlogov za izdelavo igrač, ki jih je pripravil Grini. Vabljeni k soustvarjanju in varovanju okolja. POLITIKA, PISMA BRALCEV maj 2023 25 »Neodgovor« gospe županje v zvezi z »afero proslava« Spoštovane občanke, spoštovani občani. Sicer je od slovenskega kulturnega praznika »preteklo že kar nekaj vode«, a stvari v t. i. »aferi proslava« na žalost še vedno ostajajo »v megli«. Glede takratnih neljubih dogodkov smo svetnice in svetniki spodaj podpisanih list (strank) v OS gospe županji na 2. seji Občinskega sveta Občine Lukovica, 15. 2. 2023, zastavili sledeča vprašanja: 1. Kateri posamezniki so izvajali pritisk in Vam izrekali grožnje zaradi Vašega vabila kulturni ministrici kot častni gostji na proslavi? Kakšna je bila vsebina teh groženj in pritiskov? 2. Kateri posamezniki so izvajali pritisk na zaposlene v občinski upravi zaradi Vašega vabila kulturni ministrici kot častni gostji na proslavi? Kateri izmed zaposlenih so tisti, ki so prejemali omenjene grožnje in kakšna je bila vsebina groženj, ki so jih prejeli? 3. Ker so pritiski in grožnje po ustavi kazniva dejanja v RS, zakaj se niste odločili tega prijaviti ustreznim organom RS? 4. Kakšne posledice bi bile po Vašem mnenju (in za koga), če vabila ministrici ne bi preklicali in bi ostalo pri prvotnem načrtu – nastopu ministrice na proslavi? Na podlagi česa ste se odločili za takšno potezo? 5. Zakaj o pritiskih in grožnjah na Vas in občinsko upravo niste obvestili svetnic in svetnikov občinskega sveta ter se skupno posvetovali z njimi glede odločitve o preklicu vabila kulturni ministrici? Tako naš dopis kot tudi županjin odgovor lahko v celoti preberete na spletni strani Občine Lukovica, kjer so objavljena gradiva iz posameznih sej občinskega sveta, ter na Facebook straneh Liste Mateja Kotnika in OO SDS Lukovica, kjer smo pred dnevi v celoti objavili oba dopisa, da si boste iz prebranega lahko sami ustvarili svoje mnenje. Županjin odgovor nas je izjemno razočaral, saj nam ni odgovorila konkretno niti na enega izmed navedenih vprašanj. Še več, gospa županja je celo dejala, da so zgoraj navedena vprašanja žaljiva?! Sami presodite, a naše mnenje je, da iskanje resnice nikoli in nikdar nikakor ni žaljiva, temveč plemenita stvar – je odgovoren odnos do občank in občanov. Županjina »mantra« o njenem transparentnem delovanju in sodelovanju z vsemi dejavniki v občini se je tudi v tem primeru izkazala za prazne besede. Žalosti nas, da se je že na začetku mandata v občinskem svetu ustvarilo ozračje nezaupanja, saj se tudi na večino ostalih vprašanj in pobud (kot je npr. občinski proračun) gospa županja odziva z ignoranco oz. v najboljšem primeru z »zamegljenimi«, nepopolnimi odgovori, kot je bilo to v primeru proslave. Z naše strani je zaupanje v gospo županjo močno omajano, saj se glede na dogodke okoli proslave utemeljeno sprašujemo, kako se gospa županja v ostalih primerih odziva na pritiske pri vodenju Občine. Predvsem pa je pri tem ključno vprašanje – kdo pravzaprav vodi Občino? Na funkciji župana/županje za dobro občank in občanov nikakor ne sme sedeti oseba, ki podlega kakršnimkoli pritiskom s strani. Če pa se poleg vsega z molkom ščiti določene osebe, ki so izvajale pritiske na gospo županjo in se želi vse »pomesti pod preprogo«, pa je vse skupaj še toliko bolj žalostno. Lista Mateja Kotnika Lista za KS Blagovica, Krašnja, Trojane, Češnjice OO SDS Lukovica VZDRŽEVALNO-SERVISNA POT Okoliški prebivalci Blagovice dobro poznamo vzdrževalno-servisno pot oz. tako imenovano »vinsko cesto« – pot, ki poteka ob avtocesti med krajema Zgornje Loke in Blagovica. Pot je bila prvotno narejena za družbo DARS d.d. in kot vzdrževalno-servisna pot namenjena za vzdrževanje okolice avtocestne trase, ki poteka ob tej poti. Prav tako pa je pot namenjena lastnikom zemljišč ob tej poti. Uradni odgovor, ali je bil status omenjene ceste spremenjen, od pristojnih inštitucij še čakam, vendar nisem zasledil, da bi bilo danes kaj drugače. Mnogo let nazaj je bil na obeh straneh poti (v Zgornjih Lokah in v Blagovici) postavljen znak za prepoved prometa na cesti v OBEH SMEREH, razen za lastnike zemljišč. S smeri Zgornjih Lok proti Blagovici ga sicer zaradi vandalizma že dolgo časa ni več, iz smeri Blagovice proti Zgornjim Lokam pa znak še vedno stoji, vendar ga nihče ne upošteva. Za dopis pa sem se ponovno odločil, ker bi dne 8. 5. 2023 ponovno lahko prišlo do hujše nesreče, saj je osebno vozilo (SEAT), ki se tam sploh ne bi smelo voziti in seveda ni upoštevalo hitrosti, na nepreglednem ovinku z veliko hitrostjo švignilo mimo sprehajalcev, ki so bili k sreči dovolj ob robu, da jih ni zbilo. Sprehajalci so bili moja družina – 2 otroka in žena s prihajajočim dojenčkom. Na tej cesti se je 3. 1. 2020 že pripetila nesreča med motornim vozilom in mojo starejšo hčerjo (dogodek je obravnavala tudi policija), in sicer na bolj preglednem, skoraj ravnem delu, kjer je bila mlada družina na sprehodu sicer vidna, vendar se je zaradi nepremišljenosti voznika vseeno zgodil trk na desnem robu cestišča med motoristom in hčerjo. Sreča v nesreči je, da hči, kot kaže zaenkrat, ne bo utrpela hujših poškodb. Od te nesreče pa si aktivno prizadevam, da bi omenjeno cesto ponovno omejili in bi po njej vozila samo vozila družbe DARS d.d. ter lastniki zemljišč s svojimi traktorji. Zaradi VARNOSTI mojih otrok in vseh ostalih udeležencev, ki se sprehajajo na tem delu ceste, za katere verjamem, da imajo prav tako izkušnje s prehitrimi vozniki na tem delu poti. Da ne omenjam, kaj vse se vozi po tej poti, ko je zaprta avtocesta in mogoče še magistralna cesta na tem odseku. Zato vse voznike prosim, da upoštevate cestno-prometne predpise in iz smeri Blagovice upoštevate znak za prepoved nadaljnje vožnje, iz strani Zgornjih Lok pa vedite, da bo v prihodnje tudi to urejeno in se zato že danes raje odpeljite po magistralni cesti, ki je za to namenjena. V kolikor ima še kdo od domačinov slabo izkušnjo z vozniki na omenjeni poti, pa prosim, da svojo izkušnjo opiše in mi jo posreduje na moj e-mail: blaz.judez@gmail.com. Prosim za razumevanje, saj gre za VARNOST MOJIH in drugih otrok ter ostalih pešcev in kolesarjev na tej poti. Blaž Judež 26 OBVESTILA Rokovnjač Ženska klapa Kamelije vas toplo vabi na koncert dalmatinske glasbe s priboljški iz sveta slovenske popevke Pridruži se nam DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA BLAGOVICA-TROJANE SEKCIJA MLADINKE Dalmatinski pušeljc, v sobota, 17. 6. 2023, ob 20. uri, v KD Franca Bernika. Gosti večera: Klapa MALI GRAD Cvetlična delavnica, ginekološko predavanje in šiviljska delavnica so le nekatere od aktivnosti, ki jih imamo v planu, da popestrimo letošnje leto. Spremljaj nas na socialnih omrežjih Facebook in Instagram ter bodi na tekočem z društvenim dogajanjem Nakup vstopnic: blagajna kulturnega doma Franca Bernika www.facebook.com/kamelije Turisticno društvo Gradišce pri Lukovici Društvo kmetijske tehnike Slovenije Hacquetova 17, 1000 Ljubljana tel.: 01-2805-262, fax.: 01-2805-255 E-mail: info@dkts.si Vabljeni na SKOK (starodobniški klepet ob kavi) v družbi traktorjev oldtimerjev. Dragi otroci, spoštovani starši, ZPM Domžale in ZLRO Ljubljana vas vabita na zanimive, ustvarjalne, aktivne, varne in zdrave počitnice na morju in v hribih. Organiziramo zdravstveno letovanje za otroke in mladostnike med 5. in 19. letom starosti s stalnim bivališčem v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Omogočamo tudi sofinanciranje letovanja otrokom iz socialno šibkejših družin. Podrobnejše informacije o letovanjih ter prijavi so objavljene na spletni strani Zpm Domžale. Vabljeni. ZPM Domžale Druženje bo v soboto, 17. junija 2023, od 11. ure dalje. Lokacija druženja je idilični prostor v samem osrčju Slovenije, ob Gradiškem jezeru. Za vse zainteresirane je predvidena promocijska vožnja po bližnji okolici. Dodatne informacije: bostjan.godec@kis.si, tel.: 031 283 832 viktor.jejcic@kis.si, tel.: 041 220 656 jo.dular@gmail.com, tel.: 041 619 970 Društvo kmetijske tehnike Slovenije, Sekcija ljubiteljev stare kmetijske tehnike in Turistično društvo Gradišče pri Lukovici OBVESTILA maj 2023 VABILO Društvo upokojencev Lukovica 27. 5. 2023 organizira srečanje članov našega društva s sosednjimi društvi. Zbrali se bomo ob 9. uri pri cerkvi v Šentvidu, kjer bo predstavitev znamenitosti Šentvida, nato pa sledi skupni odhod k brunarici v Rafolče. Tu bo zaključek s kulturnim programom in družabnim srečanjem. Lepo vabljeni! Turistično društvo Sv. Vid vabi na Vidov večer in Vidov sejem Gostja letošnjega Vidovega večera, ki bo potekal v petek, 16. junija, ob 20.30, bo Nastja Omahna, ki bo še s tremi glasbeniki nastopila v KD A. M. Slomška. V nedeljo, 18. junija, pa vabljeni na Vidov sejem, kjer vas bo tudi letos čakala bogata ponudba slovenskih izdelkov. Po nedeljski maši sledi blagoslov piva, nato pa se bodo pomerile ekipe v kuhanju golaža (vabljeni, da se prijavite!). Letošnja novost je tekmovanje ekip v metanju gumijastih škornjev, ki bo nedvomno popestrilo sejemsko dogajanje. Vabimo vas, da oblikujete trojke in se čim prej prijavite! Lepo vabljeni na Vidov večer in Vidov sejem! Moto klub Rokovnjači vabi na krvodajalsko akcijo MOTORIST ZA ŽIVLJENJE, ki bo v petek, 2. 6. 2023, ob 10. uri, v Zavodu za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva ulica 6, Ljubljana. 27 28 ZAHVALI, OGLAS Rokovnjač Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši. V mislih si, v besedah naših, le da korak se tvoj nič več ne sliši … (J. Medvešek) Delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Zdaj pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. Zdaj rešen vseh si bolečin, za teboj ostal bo lep spomin. Hvala ata! ZAHVALA ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 77. letu starosti sklenila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti sklenil naš dragi ata, stari ata, pradedek, tast, brat in stric TONE LEKAN VERONA PETERKA, s Prevoj pri Šentvidu. po domače Rojinčeva Vera iz Preserij pri Lukovici. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter jo boste ohranili v lepem spominu. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Olgi Ložar in patronažni službi ZD Lukovica za vso bolniško oskrbo. Iskrena hvala g. župniku Gregorju Luštreku, pogrebni službi Vrbančič, Cvetličarni Vesel, praporščakom ZB Lukovica in g. Zoranu Dernulovcu za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na pot v večno življenje. Vsi njeni Vsi njegovi DOMŽALE Park Martina Krpana sobota 17. JUNIJ www.pohodobreki.si Glavni pokrovitelj dogodkov Modrih novic 2023 Brezplačna udeležba! KAMNIK Slovenia Eco resort OGLASA maj 2023 Novi Nissan Townstar Prostoren in praktičen za vsa družinska doživetja Prostoren prtljažnik (775 litrov) Sistem kamer 360° Navigacijski sistem NissanConnect in povezljive storitve 8 LET * JAMSTVA Kombinirana poraba goriva: 6,8 l/100 km. Emisije CO2: 155 - 153 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisije NOx: 0,0114 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00027 g/km. Št. delcev (x1011): 0,54. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Podaljšano jamstvo 8 let vključuje 5 let jamstva oz. 160.000 skupno prevoženih kilometrov (3 leta tovarniške garancije in 2 leti podaljšanega jamstva Real Garant) in dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant oz. 160.000 skupno prevoženih kilometrov, kar nastopi prej. Podaljšano jamstvo je storitev zavarovalnice Real Garant Versicherung AG in velja od izteka tovarniške garancije pod pogoji navedenimi v pogodbi o podaljšanem jamstvu in pogojih jamstva. Nissan si pridružuje pravico, da predčasno zaključi akcijo ali jo podaljša. Pridržujemo si pravico do napak. Slike so simbolne. Pooblaščeni uvoznik: GA Adriatic, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na nissan.si NOVI RENAULT AUSTRAL 8 let jamstva* že za 190 €/mesec** *V obdobju 2 let od nakupa vozila velja tovarniška garancija. Po preteku tovarniške garancije sledi 3 leta podaljšanega jamstva Renault oz. 100.000 km, kar koli se zgodi prej, ter nato dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant oziroma 150.000 km, kar koli se zgodi prej. Kupec prejme dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant samo ob nakupu vozila z Renault Financial Services. **Mesečni obrok velja za model Renault Austral equilibre mild hybrid 140 in začetno ceno 27.900 €. Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Informativni izračun mesečnega obroka je narejen na dan 1. 4. 2023 za skupni znesek kredita v višini 4.621,37 €, za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 6,49 % in polog v višini 8.407,93 €. EOM je 7,52 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 190 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 14.870,70 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 24.465,44 €, od tega znašata zavarovalna premija 225,74 € in strošek odobritve kredita 249,00 €. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Ponudba velja ob nakupu vozila z Renault Financial Services. Poraba pri mešanem ciklu: 4,6-6,6 l/100 km. Emisije CO2: 104-149 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0184-0,0495 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolična. GA Adriatic d. o. o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča renault.si 01/20 00 500 | www.avtohisamalgaj.si 29 30 KRIŽANKA ROKOVNJAČEVA NAGRADNA KRIŽANKA Uredništvo Rokovnjača Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Dovžan d.o.o. Podjetje Dovžan d.o.o. bo štirim izžrebanim nagrajencem podarilo naslednje nagrade: 1. nagrada: 10% popusta na redno ceno prikolice TPV, 2. nagrada: Podložno kolo z objemko, + kapa Böckmann, 3. nagrada: 5 litrov olja za verige za motorno žago EUROL, 4. nagrada: Majica TPV. Nagrado bodo prejeli štirje prejemniki, ki jih bomo izžrebali med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko pošljete do petka, 2. junija 2023, na naslov: Uredništvo Rokovnjača, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elektronski naslov: rokovnjac@lukovica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek ter naslov). Nagradna križanka številke 3/2023 Geslo nagradne križanke: PENZION IN GOSTILNA REPANŠEK Nagrade v Gostilni Repanšek Homec prejmejo: Marjan Sovec (1. nagrada: kosilo za dve osebi), Miro Urbanc (2. nagrada: 1x ocvrti piščanec), Joži Pervinšek (3. nagrada: 2x sardelice s prilogo, ki jih nudijo ob petkih). Nagrajenci bodo po pošti prejeli nagradne bone, ki jih bodo lahko vnovčili v Gostilni Repanšek Homec. Rokovnjač OGLAS maj 2023 31 14. februar – VALENTINOVOa Semenski krompir KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. Trgovina BLAGOVICA, Blagovica 10, tel: 041/370-437 Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. Trgovina MORAVČE, Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT VSE ZA PAŠNIŠTVO pašni aparati, baterije, izolatorji, količki, žice, trakovi, zvonci, … V prodaji SADIKE ZELENJAVE, MALINE, RIBEZ, BALKONSKO CVETJE Ugodna in pestra izbira Vse za zalivanje vrta Ugodne cene zidnih barv OKRASNE TRAVE CEVI, PRIKLJUČKI ZA ZALIVALNE CEVI, ZALIVALKE KEMOPOL Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! PRODAJA RABLJENIH VOZIL Akcija Fiat Tipo 1.6 Multijet 16v acc, navi, vzv. kamera PDC, USB – 1598 ccm, 88 kw (120 KM) L. 2017/11 – 43.553 km. Odlično ohranjeno vozilo z znano zgodovino, od prvega lastnika. Acc (aktivni tempomat), vzvratna kamera, city volan, parkirni senzorji zadaj, avtomatska klima, navigacija, usnje, multifunkcijski volan, bluetooth, USB, alu platišča, potovalni računalnik, ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 13.880,00 € www.avtohisamalgaj.si Akcija Akcija Nissan juke 1.5 dci 360 premium navi kamera keyless 84313km, 1461ccm, 81 kw (110 km), L. 2018/09, 150.839 km. Zelo lepo ohranjen, z znano zgodovino in od 1. lastnika. Gretje prednjih sedežev, f1 prestave, originalna vlečna naprava, navigacija, bluetooth, tempomat, parkpilot – parkirni senzorji spredaj + zadaj, delno usnje ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. 2019/04 1. lastnik, ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino, tempomat, bluetooth, navigacija, start/ stop, led dnevne luči, pdc spredaj + zadaj, … Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Odlično ohranjeno vozilo, samo 84.313 km, navigacija, vzvratna kamera, avtomatska klima, bluetooth, usb, usnjen multinfukcijski volan, električni pomik stekel spredaj in zadaj, potovalni računalnik, start-stop sistem, original alu platišča. Akcijska cena: 13.980,00 € Akcijska cena: 14.480,00 € ŠKODA Octavia 2.0 tdi dsg 110 kw navi 2xpdc f1 gr.sed vl. kljuka, 1968 ccm, 110 kw (150 km) – L. HOFER trgovina d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica Nakupovanje brez kartic zvestobe, brez zbiranja pik omogoča nižje cene. Veste, zakaj? Zagotovo ste se tudi vi že znašli v situaciji, ko ste s polnim vozičkom stali pred blagajno, nato pa ugotovili, da ste doma pozabili trgovčevo kartico ali kuponček za popust. Ne pri nas. Z zavestno odločitvijo, da pri nas programov zvestobe ni, namreč omogočamo, da lahko prav vsak nakupuje po vedno enako ugodni HOFER CENI – vedno in vsepovsod. Nakupovanje brez kartic, zbiranja pik in izrezovanja kuponov pomeni hkrati tudi manj dodatnih stroškov za računalniško podporo, programsko opremo, kadre in komunikacijo. Vse prihranke, ki jih na ta način ustvarimo, pa pretopimo v naše nizke cene. Ker verjamemo, da je to edino fer. HOFER CENA je naša prednost. Preberite več na hofer-cena.si.