t
i 28988 ^
J
v* r/šksšif
? Ljubljani, v torek 1. oktobra 1935 \\ ^V* -•
Naročnina mesečno 89 Din. r.a Inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
UredniStv« je v Kopitarjevi aL 6/111
SCOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.610 ia I0 W za inserolet Sarajevo 6tv. 7565,
Zagreb itT.39.0Ut Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 29<J3
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — aočna S994, 2994 In 205»
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka tn dueva po praznika
Za naš socialni program
Jesen s svojim dolgimi večeri otvarja novo sezono v našem družabnem in društvenem življenju. Tokrat ji gremo veselo in upapolno nasproti, saj jo nov političen režim v državi dal možnost razvoja vsem zdravim ljudskim silam. Pri tem pa se zavedamo, da imamo kot Slovenci in kot katoličani prav posebne dolžnosti z ozirom na našo mlado državo. Znana je naša pozitivna usmerjenost k Jugoslaviji, ki jo diktira glas srca, krvi in jezika; pa tudi naraven razvoj življenja nam pravi, da imajo te zemlje in pjiii narodi še veliko bodočnost, ako nam le Bog da v miru preživeti nekaj desetletij. Vsi naši veliki narodni voditelji so s svojim programom in s svojim delom izražali vero v zdravje naše skupno narodne bodočnosti. '1 o vero in zaupanje delimo ludi mi in hočemo zlasti podčrtati, da more baš katolicizem, ki ni drugega kakor integralno krščanstvo, bistveno doprinesti k notranji utrditvi in zdravemu razvoju naše mlade države.
Drugoverci imajo včasih nasproti katolicizmu neke predsodke. Toda to je privzgo; jena bojazen. Kar nudi katolicizem po svoji socialni plati družbi — in o tem naj tu govorimo —. je socialna pravičnost in ljubezen. Zato ni mogoče tajiti, da jo kljub slabosti mnogih katoličanov socialen vpliv katolicizma na moderno civilizacijo nad vse plodovit in mnogostranski. Papeži zadnjih desetletij so nam spričo liberalizma, ki je bil velika moda preteklega stoletju, iu socializma, kj si v naši dobi lasti njegovo dediščino, podali v svojih socialnih okrožnicah sintetično za; okroženo krščansko Hocia'no doktrino, ki naj hi tvorila jedro našega delovnega programa in postala vodilo pri vsem našem družabnem in društvenem življenju.
V ospredju našega socialnega krščanstva mora stati pravo vrednotenje človeške oseb; nosti. Mi ne postavljamo trditve, da smo vsi ljudje v vsakem oziru enaki, kar bi bila zjuota. Pač pa krščanstvo uči bistveno enakost vseli ljudi: enaki smo si po svoji sestavi, ker ima sleherni unirljivo telo in duhovno, neumrljivo dušo; po svojem izvoru. Ker je Bog vsakemu človeku posebej in neposredno ustvaril dušo; po svojem zadnjem namenu, ki jo posmrtno življenje in družba z Bogom; enaki so si končno ljudje tudi po svojih bistvenih pravicah in dolžnostih, ki potekajo iz tega prvotnega dejstva naravne enakosti med seboj. — Itadi spoštovanja človekove osebnosti je trebu, da podredimo gospodarstvo slehernemu človeškemu življenju. Tudi v gospodarskem procesu mora biti cilj človek, gospodarstvo pa le sredstvo za dosego človekove sreče. Zato je treba, da z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, stojimo na strani teh, ki za pošteno delo zahtevajo pravično plačilo. Naša dolžnost je, da se bojujemo proti kapitalističnemu izrabljanju delovnih stanov; da izpolnjujemo postavo, ki urejujejo delo žena in otrok in odmerjajo nedeljski počitek; da smo iskreni bori-'teiji za socialno zavarovanje, tudi ko gre za bolne in starostno onemogle. Imejmo kot verni katoličani neprestano pred očmi, kar je trdil ž.e sv. Tomaž Akvinee za tedaj gotovo mnogo ugodnejše gospodarske razmere kot so današnje; da .je namreč neka stopnja blagostanja nujen predpogoj, da človek sploh moro živeti krepostno in človeka vredno življenje.	.
Ne uči pa krščanstvo golega mdividua-lizma. V človeštvu no vidimo le poedincev, osamljenih in v vsem sproščenih, kakor je to delal liberalizem, ki je presojal človeka kakor da je angel brez prednikov in brez potomstva, ali kakor dela socializem, ki bi rad družino nadomestil z državo, pri lom pa ka-eerniziral družbo in jo podvrgel črednemu režimu na zgol.j animaličnih instinktih. Temu nasproti mora takoj na drugem mestu biti naša skrb posvečena družini. Družina je zgodovinsko starejša kot država in je zato kljub vsem fašističnim zmotam celo bolj naravna, kot sama država. Država mora torej spoštovati svetost družine in to ne le kar tiče ne-razdružljivosti zakonske vezi, ampak tudi v pogledu njenih gospodarskih osnov. Vsako državno gospodarsko politiko, ki onemogoča ali bistveno otežuje osnovanje družino^ ali njeno vzdrževanje, smatramo za pogrešeno in družabno škodljivo. Država jc tudi dolžna spoštovati relativno samoupravo družine, ki se posebej nanaša na pravico družinske vzgoje otrok, na svobodno šolstvo in na pravico dedovanja.
Socialno krščanstvo namreč priznava lastnini naravno pravni značaj, kar pa ni isto, kot egoistično pojmovanje. 2e sv. Tomaž uči, da mora koijist skupnosti odločati o vporabi lastnine. Vtdirao pa dvojno možnost, kako s pridom služiti obči blaganji: na heroičen način s prostovoljnim uboštvoin, ki z veliko odpovedjo in celo navdušenjem za višje nadnaravne dobrine praktično ustvarja družabni ii gospodarski komunizem. To je komunizem prve cerkve v Jeruzalemu in verskih redov še dandanes. Njegov gospodarski prespeh je sad nesebičnega, plemenitega dela in predanosti višjim ciljem. kakor pa so tnaieriolni.
Toda takšnega plemenitega zanosa je mod ljudmi le mali. Na splošno le opazujemo, da gospodarstvo nima zaleta, ako nima opore v zasebni in lružinski lasti. Prisiljen ali obvezen komunilom slabo.pospešuje splošno blaginjo. Zascbfa lastnina je torej splošnemu gospodarskemu napredu socialno koristna prav tako, l<akor prava osebna svoboda ne nasprotuji družabnim interesom, liiti pa mora podrejena obči blaginji, ki je n,jen rnison d etre. Lastnina ima torej socialne obveznosti, li niso le socialnega in pravnega, ampak tuli moralnega značaja. Investiranje premojMija v socialno koristne svrhe (ne pa ga trositi za brezploden lnksuz), plačevanje davkov, (odpiranje občekoristnih ustanov, — to so le lekatere zahteve, ki jih družba opravičeno itavlja na kapital.
Zadnji apel Italije
Nihče še ne ve, V _ __ _ „ kaj se bo zgodilo l^OflOO«! JC?
na Anglijo trdovraten
Anglija in Francija gresta skupaj
Sodelovanje v Sredozemskem morju ?
Pariz, 30. septembra.
Poročilo, ki ga ie poslal abesinski cesar Zvezi narodov, da je bil primoran odrediti mobilizacijo, kakor tudi komunike o seji italijanskega ministrskega sveta preteklo soboto, nista prinesla še nobene jasnosti v abesinsko zadevo, tembolj, ker cesar zdaj naenkrat izjavlja, da je sicer podpisal mobVizacijsko povelje, da ga pa ni še proglasiL Gotovo je samo to, da bo Italija odredila pohod v Abesinijo, kaj pa bo temu sledilo, jc slekoprej popolnoma negotovo.
Mussolini se v omenjenem komunikeju naravnost obrača na Anglijo, naj bi dala svoj placet na italijansko ekspedicijo, za kar Italija obljublja, da bo skušala v polni meri upoštevati interese Anglije v abesinski zadevi. To se pravi, da bi Italija najraje videla pogajanja z Anglijo mimo Zveze narodov, ker upa, da bi to imelo večji uspeh. Ta način bi v resnici najlažje doprinesel k lokalizaciji spora, tako da ne bi imel nobenih posledic za Evropo, in takega izhoda bi vsekakoi bilo bolj želeti, nego če bi se nadaljevala pogajanja v Ženevi, ako bi le-ta slejkoprej ne prinesla nobenega rezultata Toda Anglija trdovratno vztraja na tem, da se ona sploh ne nahaja v nobenem sporu z Italijo, ampak da spor obstoja samo med Italijo in Zvezo narodov. Seveda je to nekoliko sofistično, potrjuje pa dejstvo, da hoče Anglija vprav po Zvezi narodov, to je po mednarodnem pravdoreku, doseči to, kar je njen lastni največji interes: da namreč Italija ne postane gospodar v Abesiniji, ampak da se zadovolji z nekaterimi gospodarskimi privilegiji in nekaj ozemljem, ki pa se Italiji po pravici zdi brezpomembno. Zato je iz abesinske zadeve postal pravi circulus vitiosus, ki ga ni mogoče rešiti. V tem nas potrjuje tudi današnji angleški tisk. Ko »Daily Telegraph« piše o komunikeju rimske vlade, pravi, da bo apel Mussolinija na britanski narod ostal brez odgovora. Prav tako bo, — kakor se izraža —	Mussolin«;ev poziv bri-
tanski vladi, naj stopi z njim v razgovore glede zaščite britanskih interesov v vzhodni Afriki. Podobno je pisanje labourističnega »Daily Hcralda«, ki pravi, da se britanska vlada ne misli spuščati v kakšne posebne razgovore z Iialijo, ker gre spor med Italijo in Zvezo naroodv in ne med Italijo in Anglijo.
Kako se bo torej našel izhod iz tega brezizhodnega položaja? Veliko jc odvisno od tega, kaj je angleška vlada odgovorila francoski, ki jo jc prosila točnega odgovora, kako bi se Anglija zadržala, ako bi n pr. Nemčija izzvala v Evropi kakšen spor, ker je od tega zadržanja nujno odvisno, kako daleč bi mogla iti Francija, ako bi Anglija zahtevala njeno pomoč v kakšnem sporu, v katerem bi bila napadena ali ogrožena Anglija Angleški odgovor je že skoraj teden dni v Parizu, kjer ga pa še niso objavili. Dobro informirane osebe pravijo, da je angleški odgovor zadovoljiv, da pa še ni zadosti precizen.
Torej tudi v tem oziru še ni polne jasnosti.
Italijanska letala
nad Dardanelami
Nad Dardanelami je krožilo te dni več italijanskih letal, kar je seveda Turke razburilo. Letala so krožila 1500 do 2000 metrov visoko in so najbrž skušala opazovati gibanje turškega brodov-ja. Odnošaji med Turčijo in Italijo so se v zadnjem času precej poslabšali.
Angleško vomo posoiilo
»Daily Expres« poroča, da se bavi angleški kabinet z načrtom razpisa posojila za okrepitev 1 angleške obrambe. Posojilo bi znašalo 150 do 200 ■ milijonov funtov, kar odgovarja 48 milijardam v } našem denarju! Z načrtom se bavi finančno mini-| strstvo; posojilo bi bilo kratkoročno in b* bilo že v par dneh podpisano, ker je v Angliji pacifistično razpoloženje naenkrat skopnelo ko spomladni sneg.
Dunajska vremenska napoved; Močno oblačno, ponekod dež in temperatura še brez izprememb.
Zagrebška vremenska napoved: Postopoma naraščanje oblačnosti, vetrovno in precej toplo, pričakujejo se pa vremenske motnje.
Pariz, 30. septembra. Danes so objavili odgovor angleške vlade na francosko vprašanje, ali bo Anglija v smislu pakta ZN branila ludi v Evropi mir proti vsakemu neizzvanemu napadalcu. Odgovor je pozitiven.
Ob tej priliki je llavas iz uradnih krogov objavila sledeče:
Francoski uradni krogi pozdravljajo angleško noto. Smatrajo, da ta odgovor z vso svojo vsebino in z vsako besedo ustreza glavnemu vprašanju francoske vlade. Ta listina pomeni v bistvu svečano potrdilo politike sodelovanja brez pridržkov, ki jo hoče angleška vlada sedaj izvajati napram Društvu narodov Obenem pomeni formalno obvezo tako za sedanjost kakor za bodočnost, da bo Velika Brita-pirje po 5%. Kakor dr. Schacht v Nemčiji, tako z vsemi silami proti neizzvanemu 'lapadu«, kakor to odrvja čl. 16. pakta. Pri tej priliki povdarjajo ti krogi, da je Laval po Uoareovem govoru v Ženevi izjavil, da se je začela nova doba DN. Angleški
odgovor potrjuje te Lavalove besede.
Ženeva, 30. septembra. AA. Angleški odgovor na francosko noto o bodočem držanju Velike Britanije v evropskih sporih je bil sprejet z velikim zadovoljstvom v krogih DN, ki smatrajo, da je ta odgovor zelo važen za varnost Evrope, zlasti za varnost malih narodov. V Ženevi so prepričani, da se zdaj vrše posebna pogajanja med Francijo in Veliko Britanijo o morebitnem sodelovanju v Sredo zemskeui morju.
V zvezi s tem se govori, da bi mogla zdaj abe-sinska zadeva stopiti v popolnoma novo fazo, tako, da bi Italija utegnila svoje dosedanje stališče revidirati.
Italija noče iti do skrajnega!
London, 30. septembra. A A. Italijanski poslanik Grandi je danes popoldne odšel v angleško zuna nje ministrstvo, kjer je ostal poldrugo uro
Prisrčne in odločne besede pred-sednika vlade s'°Jn?,med s,ovenci'Srbi in Mus,i-
mani se mora razširili še na Hrvate
Sarajevu, 29. sept. Po govoru g. predsednika vlade ob sprejemu v Marijinem dvoru (ki ga je priobčil »Ponedeljski Slovenec«) je bil zvečer v hotelu »Evropa banket. Bahketu so prisostvovali predsednik kraljevske vlade g. dr. Milan Stojadinovič s soprogo, ministri ing. Bobič, dr. Spalio, Stošovič, ISehmen, Kaludžerčič, predsednik občine Vikudžič. ban drinske banovine Lukič s soprogo, nadškof Šarič, predstavniki ostalih veroizpovedi, generala Tomič in Mutadžič in večje število uglednih sarajevskih meščanov.
Sarajevski načelnik Vikadžič je pozdravil g. predsednika vlade v daljšem govoru, po katerem je godba zaigrala državno himno, ki so jo prisotni poslušali stoje.
Nato je povzel besedo g. predsednik kraljevske vlade dr. Stojadinovič, ki je rekel:
»Lepo ste rekli, da je Sarajevo mala Jugoslavija v miniaturi, kjer se spajajo plemena in kjer se mešajo veroizpovedi. Kakor imajo drugi dogodki v Sarajevu svoj odmev, tako naj velja tudi obratno: Sarajevo lahko prednjači s svojim primerom vsej državi. Versko sloijo in strpnost smo že imeli. Bila je Irdna, da je ni bilo mogoče omajati. Majati se je začela šele v zadnjem času. Našli so se ljudje, ki so se na vsakem koraku, vsak dan ! in tudi p« večkrat na dan tolkli na prsa in govorili: Mi smo za državno in narodno edinstvo. Toda ti. ki so to vsak dan ponavljali, so v zadnjem času dosegli tu v Bosni, da so razdvojili pravoslavne in muslimane, ki so desetletja živeli v popolni slugi. (Splošno pritrjevanje.)
Videli ste, kako ho ti integralni Jugoslovani, kako je skupina pogorelcev, pardon, pohorcev (bučen smeh) imela Iu svoj sestanek. Videli ste. kako razumejo državno politiko in kako pojmujejo državno in narodno edinstvo. Razdvojili so. kar je desetletja bilo združeno in kar je hodilo skupaj in delalo ramo ob rami.
Maji prijatelj, vaš odlični someščan, minister dr. Spaho (burno ploskanje in vzkliki: Živci dr. Spaho!) in jaz, midva sva storila korak, da bi vsaj tu ne bilo več korakanja nazaj. Ustvarila sva nekaj, kar še ni popolnoma dokončano, kakor hi želeli, — kaj ne, g. Spaho —, da hi bilo še širše, da hi obsegalo vse tri brate v enem kolu. Za zdaj pa je to začetek. Storili smo nekaj, da morejo muslimani in pravoslavni v Bosni sedaj in za vedno korakati ramo oh rami, da sklenejo slogo, ki jih nikoli več ne bo ločila. (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Moja želja jc, naj hi se la sloga razširila ludi na druge tirale, na tiste, ki do zdaj šc niso v leni kolu. Upam, da samo začasno nismo ž njimi. Prepričan sem; Ko bomo io dosegli, potem bomo rešili tudi druga težka vprašanja, mislim ljudske šole, gimnazije in da uredimo ludi vprašanje ne-
dograjenega poslopja, ki sem ga videl pri vhodu v Sarajevo, in ki ga ti integralni Jugoslovani niso mogli dokončali, čeprav je la stavba že dolgo pod krovom. Mislim ludi lislo, kar je omenil gos|>od predsednik občine, kajti če kaj služi edinslvU, po tem je to gotovo normalna proga iz Belgrada do Sarajeva, ki jo I: integralni Jugoslovani niso mogli izvesti.
Ko bomo izvedli narodno slogo, -c bomo lahko posvetili tudi velikim gospodarskim in finančnim <prušanjem in jih zadovoljivo rešili.
Ko je v stalili časih neki francoski kralj vprašal svojega finančnega ministra, zakaj so finance slabe iu zakaj gospodurslvo ne uspeva, je tu odvrnil:
Dajte mi dobro politiko, pa vam boni lahko dal dobro gospodarstvo in dobre finance!
Potrudili sc moramo, da dobimo v svoji državi dobro politiko, dobra pa jc lista, ki se opira ua ljudstvo in ki dela za ljudstvo. Mislim, da bomo mogli s lo dobro politiko rešiti vsa gospodarska in finančna vprašanja in ludi la, ki jih je s- predsednik vtise občine malo prej navedel.
S to željo, in za (a slogo, za ta sporazum, za splošni narodni sporazum, za ta pogovor, ki hiši gradi, dvigam svojo čašo in valu kličem Živeli! Hvala vam!
(lovor predsednika vlade so prisotni poslu šali z največjo pozornostjo. Na kraju so ga nagradili z navdušenim ploskanjem in s splošnim odobravanjem. Banket je potekel v najlepšem razpo loženju. Govorila sla Se poslanec Dragiša Cvetku-vič in prometni minister Mehmed Spaho.
Seja ministrskega sveta
Belgrad, 30. septembra, m. Po nocojšnji sej! ministrskega sveta je minister Gjura Jankovič sprejel časnikarje ter jim dal o seji naslednji komunike:
»Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila od 17 do 20, je med drugimi resornimi Zadevami ministrski svet sprejel:
1.	uredbo o olajšavah domači gozdni indu striji;
2.	uredbo o taksnih olajšavah onim industrijskim podjetjem, ki so hudo prizadeta radi gospodarske krize, tako da je njihov obstoj ogrožen;
3.	uredbo o zaščiti kmeta.
Glede prijave politične stranke pod imenom Jugoslovanski narodni pokret »Zbor.- je ministrski svet sklenil, da se osrovanje te stranke ne dovoli, ker niso izpolnjeni pogoji § 12, zakona o društvih, zborovanjih in posvetih.«
Po seji ministrskega sveta jc bila konferenca ministrov, ki še traja.
Socialno krščanstvo priznava veliko gospodarsko važnost modernega gospodarskega napredka. Saj industrija zagotavlja premoč človeškega duha nad materijo, trgovina pa pomaga izmenjavati zemeljske dobrine, ustvarja vezi med narodi in državami in goji zavest velike človeške skupnosti. Pač pa odklanjamo gospodarski materializem, ki stremi za nadvlado materielnih, mamonistič-nih gonov nad duhovnimi vrednotami. Družba z materialistično civilizacijo je slična človeku, čigar trebuh je neizmerno napihnjen v primeri z glavo in ostalimi udi. Krščanske strokovne organizacije imajo poleg drugega tudi to nalogo, da z duhom pravičnosti in ljubezni izravnavajo to materialistično deformacijo družbe in uvajajo vanjo pravega socialnega duha, ki šele omogoča pravilen krogotok gospodarstva. Pri tem pa smo daleč od liberalističue miselnosti, da jo gospodarska in socialna harmonija mogoča sama od sobe. Potrebna je avtoriteta najvišjo oblasti, to je države, ki ne pripušča gospodarstvo lastnim gonom in ambicijam, ampak gn usmerja k skupni blaginji.
Dobri katoličani so vedno tudi dobri državljani. Oblast v državi jim je naravna, ker ima
svoj izvor v večnem Zakonodajalcu. Zato pa morajo državne postave liili pravične, to je v soglasju z večnim, božjim zakonom. Brez lega soglasja državni zakoni nimajo notranje moči in ne vežejo v vesti. Katoličani, ki spoštujejo dr-žuvno avtoriteto, pa nikdar picrl njo ne inali-kujejo in ne poklekajo. Oni (lajajo državi, kur jc njenega, zahtevajo pa tudi od države, da je pravična in da spoštuje človečunske svoboščine in prepričanje slehernega poštenega državljana. V tem svojem naziranjti je katoliško pojmovanje države osnovno nasprotno modernim fašističnim zamislim o totalni, vsemogočni državi. Fašizem zmotno misli, da je človek radi države, zato pred njo malikuje in jo smatra za izvor absolutnega prava. Socialni katolicizem tudi priporoča vladam, da se varujejo despoiičnih oblik in da ne zatirajo individualnih pobud v javnem življenju. Pruv tako naj država ne jemlje delovnega in upravnega delokroga manjšim naravnim edinicam. ki morejo boljšo in hitreje opravljati njim bližje ležeče in takorekoč vrnjene posle, šal tudi Stvarnik narave vlada svet na ta način, da z že podanimi sredstvi dosega »drugotne smotre«. Socialno krščanstvo torej odklanja etatizem, ki neposredne družabne edinke med poodiucem in državo izločuje iu jih
zatira. Zahteva, da država spoštuje opravičeno svobodo poedincev iu samoupravnost naravnih družb: družine, občine, pokrajin iu združenj vseh vrsi, ki so nuruven izraz človekovega hotenja.
Z ozirom na mednarodno družbo je socialni katolicizem o/nanjevaler miru in zagovornik mirnega sporazumevanju. Sicer vneto goji ljubezen do domače zemlje iu pospešuje / mnogi mi izdatnimi sredstvi nacionalni patriotizem zameta pa absoluten in sebičen nacionalizem, ki žali druge narode in pripravlja razdore iu kr vave vojne. Katoličani podpiramo Zvezo narodov in vsako ustanovo ki more doprinesti k mirnemu sožitju in skupnemu napredku celo k u p n e človeške družbe.
To so obrisi našega socialnega programa! Izvujajmo gu v praktičnem življenju, v podrobnostih naj gu popularizirajo naše tako lepe znova oživele organizacije. Potem smemo upati, da bodo smernice živega socialnega krščanstvu in njih praktičen zgled sčasoma prodrli tudi izven okvirju Slovenije iu postale last eele naše Jugoslavije, ki bo nnš najlepši skupni dom. ako ho zgrajen nu temeljih krščanske pravičnosti.	drin
Zaupanje in zvestoba dr. Korošcu
Ljubljana, 29. septembra.
V nedeljo je imel r. minister dr. M. Krek tri nad vse uspela zborovanja in sicer na Dobrovi pri Ljubljani, v Polhovem Gradcu in v Šmarlnem pod Šmarno goro. V vseh treh krajih so bile ob te) priliki ustanovljene tudi krajevne organizacije Jl</..
Na Dobrovi pri Ljubljani
Pred vasjo jc g. ministra žc pričakovala velika množica kolesarjev in trije fantje na konjih z velikimi zastavami v rokah, ki so ga v sprevodu peljali v vas, vaščani pa so z veselim vzklikaniem g. ministru, g. dr. Korošcu in celokupni vladi pokazali svoje veselje nad tem obiskom.
Zborovanje se je vršilo v dvoruni ljudskega doma, ki je bila že ob prihodu g. ministra do zadnjega kotička napolnjena. Po volitvah odbora krajevne organizacije ,)KZ, pri katerih je bil za predsednika izvoljen g. Alojzij Ambrožič, ;e povzel besedo g. minister, ki ie, ko se ie poleglo viharno pozdravljanje, v jedrnatih besedah lazlozd navzočim sedanji politični položaj, očrtal smernice sedanje vlade, na kratko se je dotaknil tudi namenov JRZ in opisal dogodke, ki so privedli do
njene ustanovitve.
O ,JNS ie g. minister govoril le v toliko, kolikor ie potrebno za razumevanje sedanjega stanja, poslušalci pa so ob tistih besedah zelo jasno pokazali svoje veselje nad tem, da je njenega bica konec in da se je vsaj zdaj pokazalo, da ona m isto kakor država, ker država še obstoia in celo trdneje kakor pa takrat, ko je obstojala — država v državi - zloglasna JNS. Za dokaz mene notranje slabosti in slabosti vsake vlade, ki sc je na njo opirala, je navedel dr. Krek to, da si nobena prejšnja vlada ni upala preprečevali m zabran,e-vati sestankov, k iso jih imeli vodilni srbski krogi z voditeljem slovenskega naroda dr. Korošcem, ko ic kot izgnanec samolaril na Hvaru, čeprav so vsi pulitično poučeni krogi vedeli, da ti sestanki oripravljajo konec samodržtvu.
Mi čakamo Hrvatov
Ponovno je dr. Krek izjavil, kako je povsod prevladovala iskrena želja, da bi bili pri sedanjem vodstvu države udeleženi s svojimi zastopniki tudi Hrvatje, toda radi njihovega posebnega gledanja na pereča vprašanja sedanjosti, radi njihove posebne politične taktike do tako ozkega sodelovanja š c ni moglo priti, niso pa Hrvatom zaprta nobena vrata Vsak čas lahko tudi oni primejo za državni voz.
Konec vladanja z bajoneti
Sedanja vlada ima najtrdnejši namen napraviti konec vladanju z bajoneti zoper ljudstvo, ta namen uresničuje še pod veljavo prejlnjih zakonov, Se bolj jasno pa ga bo izrazila v novih političnih zakonih, ki bodo prežeti demokratičnega načela-vladanje z ljudstvom in za ljudstvo, ker ljudstvo samo na najpopolnejši način vzdržuje mir in red v državi«.
Pnlno zaupanje v dr. Korošca
Jasno je. da moramo pri tej preroditvi države, ki smo si jo že toliko let želeli, sodelovati tudi
Razburljiv lov na roparja Košajnca
I Slovenci. Po obstoječih zakonih, ki jih ni delala j sedanja vlada, ampak jih samo priznava, da more ' pripraviti tla za nove, pa lo sodelovanje ni mo-' goče drugače kakor v vrstah JRZ. »In če dr. Korošec, preizkušen voditelj slovenskega naroda in državnik evropskega slovesa, želi, da Slovenci stopimo iz prisiljenega miru v aktivno sodelovanje, potem mu pač moramo zaupati, da je za državo in nas same res najbolje, da sodelujemo. In če okvir JRZ smatra za najprimernejšo, oz. edino sedaj možno obliko sodelovanja, potem bomo pač sodelovali v tem okviru.«
Poslušalci so navdušeno pritrjevali besedam j govornika in vneto zagotavljali zvestobo in ne-| omajno zaupanje svojemu političnemu vodstvu.
V	Polhovem Gradcu
Kraj sam ne leži ravno ob najbolj prometnih | žilah, vendar pa so ga našli eksponenti JNS, ki so | pod krinko nacionalizma in skrivaje se za neke j zakone naravnost na iznajdljive načine zagrenje-vali življenje temu ljudstvu, in ako Slovenci ne I bi bih tako politično izobraženi in potrpežljivi, bi mu omrzili državo samo. Ko so se zadnje dni raznesle po deželi iz trte izvite govorice v nostalnosti vlade, so zadnji ostanki teh krogov prirejali že cele "bankete- na račun prezgodnjega veselja.
Zborova n(e se je vršilo po dopoldanski službi božji, ko pa so se zborovalci pričeli razhajati, je že zdavnaj odzvonilo poldne. Čeprav je bila dvorana nabito polna, se niso utrudili ne poslušalci ne priljubljeni govornik. Napeto so sledili njegovim 1 izvajanjem in zlasti odobravali sklep sedanje vla-i de, ki hoče postopno popraviti vse krivice, ki so | se pod prejšnjimi režimi zlasti v teh krajih vršile ) kar na debelo.
V	Smartnem pod Šmarno goro
To zborovanje je bilo tako po udeležbi kakor po navdušenju zborovalcev pač največje tekom da-I našnje nedelje. Vodil ga je g. Jovan Franc, mlinar iz Gaitielj. Vršilo se je na prostem, in čeprav je i bilo lo že tretjo zborovanje, na katerem je g. minister govoril kot edini govornik, je z nezmanjša- j nim veseljem v nad eno uro trajajočem govoru utemeljeval nujnost tega političnega koraka, ki so ; ga slovenski politični voditelji iz ljubezni do drža-I ve, kakor tudi iz ljubezni do svojega naroda, mo- I j rali storil' ob popolnem |->olomu prejšnjih režimov, ki so poslednjič zaro|>o!ali ob zadnjih volitvah. Strnjenosl, neomajno zaupanje vodstvu in trdna zvesioba lo so predpogoji, ki nas bodo pripeljali do srečnejše bodočnosti. Ob dokazovanju g. ministra, da jc lugoslavija za nas kot Slovence in kot Jugoslovane nujen okvir, ki ga bomo branili tudi radi našega lastnega obstoja, so zborovalci pokazali toliko navdušenja in ljubezni za kraljevino Jugoslavijo, kakor ga fiomiiimo samo iz dobe prevrata. Vsi nacionalistični govorniki zadnjih lel z vsemi svojimi naročenimi opričniki niso mogli, niti znali tako priljubiti države širokim plastem naroda. Da delo vlade, zlasti gospodarska obnova države, o kateri je govoril g. minister, ne gre tako hitro od rok. čeprav jc JNS že zdavnaj jx>kopana, je neki poslušalec razložil z duhovitim medklicem, da je treba plačati še pogrebne stroške«.
Streljalo se je kot na fronti, varno obstrclil preganjalca.
Kolajne ne-
Dr. Maček ne mara
demokratov
»Vreme* poroča, da se v kratkem sestanejo načelniki združene opozicije, to je dr. Maček, Da-vidovič in Jovkn Jovanovič. Sestanek bo v Ku-pincu na stanovanju dr. Mačka. Spričo napovedanega sestanka sc vesti o spojitvi demokratske in zemljoradniške stranke nc potrjujejo. Vprašanje ie bilo zaenkrat odloženo. »Vreme navaja, da obstoji med dr. Mačkom in bivšimi samostojnimi demokrati, ki tvorijo del seljačko-demokratske koalicije, precejšnje trenie. Dr. Maček ni kaj posebno navdušen za samostojne demokrate. V tej skupini menda imajo glavno besedo levičarji, ki ne marajo Svetozarja Pribičeviča in njegovih prijateljev. Prav lako ne marajo ti Jovana Jovanoviča. Oni so tudi ovirali sestanek načelnikov združene opozicije. Dr. Maček bo po napovedi Vremena-javno razglasil svoj program, kakor hitro izidejo politični zakoni.
•
Zakon o korupciji ie pripravljen in minister pravde dr. Miškulin bo predložil zakonski načrt ministrskemu svetu že na eni izmed prihodnjih sej.
•>Pnl v okolici Šibenika. Policija je odkrila v okolici Šibenika več organizacij »Pofa«. Člani organizacije so bili lakoj zaslišani in denarno kaznovani. Policija je zaplenila mnogo obtežilnega gradiva.
Osebne vesli
Belgrad, 30. septembra, m. V tobačni tovarni v Ljubljani jc postavljen za monopolskcga kontrolorja 7. pol. skup. Franc Zalar, dosedaj pomožni kontrolor 8 skup. v isti tovarni Za primarnega zdravnika v državni bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani-Studenec jc postavljen v b. pol. skup. dr. Mihael Kamin doslej asistent iste bolnišnice.
Naša jnbolfea
llerlin. '10. sepl. Naša jabolka so v soboto prodajali v Berlinu po 2.S mark. smederevsko grozdje pa |io 31 mark za 100 kg. Opozarjajo so naši izvozniki, naj nekaj časa ne pošiljajo grozdjii na nemške trge. ker so natrpani z grozdjem iz drugih držav. Za pojasnila se lahko prizadeti obrnejo na Zavod z.a pospeševanje zunanje trgovine, toW. br.
28327 od 10 tlo 12 in od IR do IR ure.
*
Boljevac, 30. snpl. m. število smrtnih zrter nh priliki zadnje rudniške nesreče je sedaj narasti« na I«.
lielgrad, 30. sepl. m. Jutri bo napredovalo s kraljevim ukazom na predlog vojnega ministra 260 absolviranih gojencev 110. razreda nižje vojne akademijo v čin podporočnika. Istotako bodo gojenci 61. razreda napredovali v čin narednika, gojenci 62. razreda pa v čin podnnrodnikn. Po dveletnem šolanju je končalo višjo šolo vojne akademije. in sicer 35. razred, večje šlevilo častnikov. Prvi po činu jo z odličnim uspehom dokončal to
šolo konjeniški poročnik Velimir Slanojevie. •
Praga, 30. sept. AA. ČTK poroča: Dr. Beneš sc je vrnil iz Ženeve in je odpotoval na svoje malo posestvo v- Taboru. Tu se je dr. Benešu dogodila nezgoda, ki pa je bila brez posledic. Dr, Beneša je v levo roko ugrizel pes. Rano, ki je zelo lahka, so takoj previli. Dr. Beneš se bo že jutri vrnil v Prago, kjer prevzame vodstvo zunanjih poslov,
Pariz. '10. septembra. AA. V vasi Lavoier je proslavila starka Elizabeta Oerard svoj 102. rojstni 4u> Nien 74 letni sin je župan.
Maribor, 30. sept.
Danes popoldne se je odigraval v Mariboru dogodek, ki je spravil na noge vse meslo. Razburljiv lov za roparjem Francem Košajncem, za katerim se jc streljalo kakor na fronti, je nudil mnogo filmskih prizorov, zahteval pa je celo nevarno ranjeno žrtev. Brez dvoma bo ta dogodek še nekaj časa predmet vseh razgovorov,
Franc Košajnc
je nevaren zločinec, ki je odsedel v Celju 9 letno ječo, ker je ustrelil nekega sodnega paznika. Rodom je iz Gradca, pristojen v Mihalovce pri Ormožu ter je nezakonski sin. Izučil se je za natakarja. pa je žc zgodaj zašel na zločinska pota. Pred letom dni jc prišel iz ječe ter se naselil pri svoji materi v Pobrežju. Začel jc takoj z vlomi in tatvinami ter jih izvrševal tako spretno, da mu niso mogli priti na sled. Šele pred nekaj tedni je policija zvedela, da je on glavni krivec vseh teh vlomov in takrat se je začelo za njim preganjanje, kateremu se je znal vedno spretno umikati. Združil se je z nič manj nevarnim pajdašem Paj-manom in oba sta na begu pred policijo naprej vršila vlome in tatvine. Tako sta izvršila drzen rop pri Slov. Bistrici, potem so ju zasačili v Studencih ,kjer sta pa oba pobegnila orožnikom. Košajnc je na begu parkrat ustrelil ter tako ušel preganjalcem. Medtem se je Košajnc podal v Avstrijo, kjer je izvršil v graški okolici več vlomov. Tudi tam so mu postala tla prevroča ter se je povrnil nazaj v Maribor, Bil je izredno predrzen ter je pisal mariborski policiji nekaj grozilnih pisem.
Lov za zločincem
Na nepojasnjen način si je pridobil Košajnc avstrijski potni list na ime Ostachio Anton, ekonom. S tem potnim listom se jc z vlakom povrnil v Maribor in se snoči nastanil v nekem tukajšnjem hotelu, Danes popoldne se je mirno sprehajal po mestu. Okrog 2, ure je zagledal na Glavnem trgu svojo ljubico Ljudmilo Kavčičevo, ki je kupovala grozdje. Pristopil je k-njej ter jo prosil, naj pride na staro mestno pokopališče, kjer se bosta nekaj pomenila. Nato se je podal po mestnih ulicah na izprehod. Ko je šel po Aleksandrovi cesti, ga je srečal njegov znanec Albin Sclič, Ker je vedel, da zasleduje Košajnca policija, jc takoj neopaženo odhitel za njim po trgu Svobode na Jugoslovanski trg, kjer je stal neki orožnik. Tega je obvestil, orožnik pa je takoj odhitel na Grajski trg po stražnika, ki je poklical še policiste od okrajnega glavarstva. Obenem je bil obveščen lelelonično policijski komisarijat in v hipu je bil na nogah ves varnostni aparat. Policija in detektivi so pohiteli za zločincem na kolesih. Košajnc je medtem nič hudega sluteč šel po Krekovi ulici proti mestnemu pokopališču, zasledovan od Scliča.
Abesinska ehspedicija
in italijanske finance
Pariz, 30, septembra. Rayrnond Cartier je izvedel v Rimu časnikarsko preiskavo o političnem in finančnem |x>ložaju Italije glede na možnost vojne z Abesinijo. Njegovo gledanje na razmere Italije je značilno, ker se pisec sam imenuje »vročega prijatelja Italije«. V zadnjem dopisu se bavi z vprašanjem. ali Italija lahko financira veliko vojno v Abesiniji. Clankar ugotavlja, da plača italijanski erar vsakemu vojaku ali miličniku v Abesiniji po 5 lir na dan. Temu jc treba še prišteti stroške za prehrano in za druge vojaške naprave. Izdatki za vojsko v Afriki so znašali v prvih treh mesecih po 4 in pol milijona na dan; v drugem tromesečju 6 milijonov iu pol, v mesecu juliju in avgustu pa 10 milijonov in pol. Ko bodo lo|xivi zajieli svojo strašno pesem in pričeli bruhati iz sebe tako drago miinicijo, se bodo stroški silno dvignili. Pravijo, da bodo znašali okoli 25 milijonov lir na dan. Od-I kod bo vzela Italija ta denar?
Clankar zavrača mnenje nasprotnikov fašizma, ila pride v kratkem času do finančnega poloma Fašizem je danes lako gosjiodarsko in finančno organiziral državo, da bo lahko vzdržala gospodarsko ravnotežje. Če znaša dividenda več kakor b%, i mora delničar za ta višji znesek kupiti državne papirje po 5%. Kakor dr. Sclilacht v Nemčiji, tako . vodi danes vso zunanjo trgovino in ves denarni i promet z inozemstvom g. Guarneri. To gre vse po ' načrtnem gospodarstvu. Da bi zmanjšali uporabo j bencina, je država uvedla nov davek na bencin. Pi- : sec napoveduje nov ukrep v tem pogledu: vlada bo J prepovedala ob sobotah in nedeljah rabiti avtomo- j bile za izlete. Devize si je vlada preskrbela s tem, ' da je zaplenila imetje italijanskih državljanov v : inozemskih papirjih. Ker je bilo zlato kritje denarja zvišano, bo italijanska narodna banka financirala vojno z Abesinijo s svojo zlato rezervo. Pisirc ugo- ; tavlja, da sc v Rimu zavedajo, da Italija lahko financira samo kratko vojno z Abesinijo. Ce bi se pa vojna podaljšala .nadaljuje Raymond Carlier, bodo italijanske linance prišle v krizo. Tega se v Rimu dobro zavedajo, zato pa računajo, da bi se po dol) Ijeoi vojni kredit Italije lakoj dvignil in finance popravile.
»Mlada Italija stavi ves svoj kapital v lo lepo in ležko podjetje,« pravi pisec, »zalo je prisiljena iti do konca. Kdor zahteva od nje. naj se umakne iu jiusti svoj plen, zahteva, da žrtvuje vse svoje upe in dve ali Iri milijarde lir, ki bi jih še porabila za prevoz svojih čel v Evropo. Fašizem ne lio v to privolil nikdar.«
Monarhija v Grčiji že 10. oktobra?
Atene, 30. scjitembra, TG. Tukaj sc govori, da lio narodna skupščina, ki sc sestane 10. oktobra, proglasila monarhijo / navadno večino in da nc bo čakala plebiscita. Rojalisti hočejo izrabiti tedanji mednarodni položaj, v kalereni jc Grčija navezana na Anglijo ki podpira kralja, da rešijo zadevo na pospešen način. Icmbolj, ker so v Solunu venizelisli skupaj s komunisti priredili prolimonarhistično ma nifcslacijo,
*
Ainsiredam, 30. septembra. A A. Nizozemski prvak v šahu dr. Maks Emve je povabil ni dvoboj sedanjega prvaka sveta dr. Aljehina. Ta je vabilo sprejel. Prvo parlijo bosta igrala 3. oktobra v Amsterdamu.
London, 30. ««pl. AA. Veliki prckooccanski , parnik .Normandie- je za pet ur potolkel svoj preiinji hitroatni rekord za vožnjo čez Atlantik.
Na pokopališču ga je na dogovorjenem mestu že čakala Knvčičeva. Prosil jo jc, naj mu preskrbi prenočišče, ker se boji, da bi ga izsledila v hotelu policija. Kavčičeva mu je rekla, naj gre k prijateljici v Delavsko ulico. V tem hipu pa je Košajnc že zagledal policijske stražnike, ki so prihajali na pokopališče.
STRELI PADAJO
Bliskovito se je obrnil zločiocc ler sc podal v beg. Vhod na pokopališče so krili stražniki. Vi Jel je, da prihajajo še vedno novi. Pognal se je med grobove in spomenike ter v hipu imel v vsaki roki pištolo in začeli so jvadati streli. Skrit zn spomenike je streljal Košajnc na stražnike in detekiive, om pa nanj. Ker zločinec ni videl drugega izhoda, ie |iia-nil proti obzidju ler se zavihtel čez ograjo na igrišče SK Maratona na Livadi ler od tam po Gregorčičevi ulici. Varnostni organi in civilisti so drveli za njim. Košajnc jc vdrl na dvorišče liisc Gregorčičeve ulice 14 ter skušal skočiti preko plota v Krekovo ulico, ki je pa bila zastražena. Obrnil se je nazaj skozi vrata na Gregorčičevo ulico, i;jer pa sla se že srečala s stražnikom Mo/ekom. ki ga je skušal zgrabili, pa se mu je izmuznil Nekateri preganjalci so skušali zastavili zločincu pol, pa je dvakrat ustrelil in jih pregnal. Drugič ga je spet dohitel stražnik Mo/ek. Toda Kosanje mu jc spretno jiodstavil nogo, da je padel. V lem hipu pa ie planil na zločinca 21 letni sodarski jxniiočuik Sa-dek Franc iz Koroške ceste 3S ter ga podrl na Ila. Še med jiadccm je Kosanje obrnil pištolo ler ustrelil preko ramen. Zadel je Sadena v glavo, da mu je krogla prebila čeljust in lobanjo uad levim očesom. Še predno pa sc je zo|>et dvignil, ga jc Mož.ek zopet zgrabil, prijeli pa so ga še drugi policisti ui v hipu je bil zločinec nklenjen ler so (d nato nesli proti stražnici. Bi! je ves krvav, ker se je |>ri fiadcu nn tla močno pobil na glavi.
4200 DIN IN TRI PIŠTOLE
Na slražnici so Košajijcu izpraznili žepe. Našli so pri njem jx)lui list, denarnico z 42 stolaki in tri pištole. Dve sla bili skoraj izstreljeni, tretja pa še nabilo polna. Prijeli so tudi njegovo prijateljico Kavčičevo ler jo zaprli. Ker je Košajnc močno krvavel, so mislili, da jc obstrcljcn ter so ga z reševalnim uozom prepeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da ima lc lažje poškodbe. Obvezali so ga in ga zopet prepeljali nazaj na policijski komisarijat, kjer ga je šc enkrat pregledal jxi-licijski zdravnik dr, /orjan, nadzornik policijskih agentov dr. Cajuko |u ga jc Kratko »asiišal. Nato so ga prepeljali v policijske zapore, kjer ga stroge stražijo. Jutri ga bo policija izročila sodišču.
2RTEV RAZBGRI.JIVEGA LOVA
Sodar Franc Sadel leži v bolnišnici. Po mestu se je razširila vest, da je podlegel poškodbam Izkazalo pa se jc, da ic ni res. V bolnišnici so ga takoj rentgenizirali in ugotovili, da možgani niso . ranjeni, pač pa je poškodovano desno <ko ter je nevarnost, da bo izgubil vid.
Dve nesrečni smrti
Maribor, 30. sept.
Iz Ptuja smo prejeli poročilo o dveh smrtnih nesrečah, ki sta se tam zgodili. Nn železniški progi pri Ptuju so našli davi v prvih jutranjih urah strašno razmesarjeno truplo neko ženske. Preiskava je dognala, da je t.o 43-letna soproga železničarja Amalija Vrdlovee iz Brega. Ali se jc zgodila nesreča, ali pa je šla sama v smrt, se ni moglo ugo toviti. Doznalo se je samo. da je že nekaj let trpela na živčni bolezni in toroj ni izključeno, da so je morda v hipni zmedenosti vrgla pod vlak.
Druga snirtna nesreča so je. zgodila na cesti v Pod lesni ku. Okrog 7 je snoči vozil tovorni avto tvrdke Peenik iz Ptuja proti Pod-lešniku, nasproti pn so mu je pripeljal na kolesu 2-Hotui delavec Ignac Pulko iz Krn piue. Na nepojasnjen način jo avtu zadel v kolesarja, ga vrgel na cesto in gu povozil s prvim kolesom. Pri tem mu je kolo zdrobilo lobanjo in je Pulko obležal Sredi ceste nezavesten. Šofer je ranjenca takoj naložil na avto in ga odpeljal v ptujsko bolnišnico, k.ior pa je kljub takojšnji pomoči umrl.
Predavanje o Makedoniji
Ljubljana, 30. sepl.
Danes jc ua povabilo Muzejskega druživa v Ljubljani imel v zbornični dvorani naše univerze predavanje o slarih Makedoncih profesor breslau-ske univerze dr. Kornemaiin. Dvorano je najx>lnilo elitno izobraženstvo, otvoril pa je večer rektor univerze dr. Samec s |>ozd ravni nt nagovorom na go- j spoda jiredavalclia. Nato jc začel g. predavatelj, ki , se je predstavil kot zadnji učenec slavnega zgoilo- j vinarja Mominsena, s svojim govorom, v katerem je na jiodlagi spisov kralja Ptolomeja (umrl v Alek-sandriji 283 pr. Kr.), ki jc bil sam Makedonec, očrtal vse karakteristike starih Makedoncev, ki niso j bili Grki, vendar pa še danes ne vemo, kaki narod-nosti stare makedonske zgodovine, pri Filipu in torej še sjiorna in negotova. Nadalje je orisal značaj Makedoncev ,ki ji bil različen od finih Grkov: bili so mlad narod, jx>ln moči in svežih sil, kmečko robusten v primeri z Grki, pa zelo vztrajen in po-božen. Dalje se je zadržal pri najslavnejših osebnostih stare makedonske zgodolvne. pri Filipu in Aleksandru Velikem, katerega slavni govor na obotavljajoče se vojake jc tudi citiral v Mominsc-novem prevodu. Svoje predavanje jc zaključil z razmišljanjem, zakaj Balkan ui ustvaril velikega svetovnega imperija kol jiozneje Rim. Vprašanje je razložil na la način, da je makedonska država prišla prehitro na svoj višek ler jc bila Ic bolj plod posameznih oseb, ter se ui mogla ]x>časi razvijati v Irdno svetovno gospodslvo kol rimska država. Zato je tudi naglo razpadla. - Predavanje, ki je bilo v nemškem jeziku, so poslušalci z veliko napetostjo spremljali ler je želo mnogo odobravanja.
Drobne vesti
Rio de Janriro, 30. septembra. AA Brazilija ima zdaj največji demant na svetli. Težak je 488 ka-raiov in so ga našli v pokrajini Berabi v državi Minasgcraes.
Pariz, 30. septembra. AA. Leto; so našli na Francoskem mnogo gob velikega obsega. Največjo je konec ledna našel v Roannu neki postni uradnik. Goba ima obseg več ko 1 meter in tc lita 40 kg! Izročili so jo botaničnemu vrtu v Roannu.
Tunis, K), septembra, AA. Med predvajanjem filma v nekem tukajšnjem bioskopu se je nžgal film. Ker je bila kabina predvajalca zaprta po predpisih, je ta popolnoma zgorel.
B?lfort. 30. septembra. A V Tu :e neki olrok obolel nn polimielilisu. V ineslu slučajno ni bilo več potrebnega seruma. Neki letalec se je lakoj napotil z lelalom v Slrassbourg in sc vrnil pravočasno $ serumom lako, da so otroka še rešili.
Poseben vlak na Dolenjsko
Z ozirom na trgatev na Dole.njskem je pričakovati pri izletniški! vlakih izredno veliko frekvenco. Zato bo voril v nedeljo dne 6 oktobra, poleg izletniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol, ob 6 uri 10 iniiV na progi Ljubljana gl. kol,-Novo mesto še potniški vlak ?. odhodom iz Ljubljane gl kol. ob 7 uri .'0 min. Ravno lako bo vozil v obratni smeri v razbremenitev izletniškega vlaka še potniški vlak z odhodom iz Novega mesta ob 18. uri 6 min. in prihodom v Ljubljano gl kol. ob 20. uri 32 min.
Opozarjamo pa potujoče občinstvo, da ima samo prvi vlak iz l.juliijane glavni kolodvor ob b uri 10 min. zvezo na' stranske proge in /ozi do Karlo v ca. Drugi vlak, ki odhaja iz' Ljubljane gl. kol. ob 7 uri 20 min. p.i nima zveze na stranske proge in vozi samo do N'ovega mesta. Zato sc naj poslužujejo potniki za kočevsko in fcntjanško progo t?r za Stražo Toplice in Belo Krajino prvega vlaka, potniki za progo Ljubljana-Nova mesto pa drugega vlaka,
Pri povratku odhaja prvi vlak iz Novega mesta ob 18 uri (> min, ter nima zveze i v. priključnih stranskih prog. Zato se naj poslužijo tega vlaka samo potniki s proge Novo mesto-Ljubljana, Drugi vlak iz Bele Krajine, odi.osr.o Karlovca. odhaja iz Novega mesta ob 19 uri 30 min. in ime zvezo iz vseh priključnih stranskih prog.
Htnelj
Žalec, 30, septembra.
Danes zoptl znatno večji prevzemi in dovoz kakor minulega ponedeljka. Povpraševanje kljub židovskim praznikom živahno.
Večjo količino prvovrstnega blaga — nc sicer »Ausstich« se jc včeraj kupilo in prevzelo na domu pri produceulih r Dravski dolini |w 20.75 dinarjev. Cene sicer neiznremenjene, položaj zelo čvrst.
Žalec, 30. septembra.
Pri sicer nekoliko bolj mirnem, vendar stalnem zanimanju in povpraševanju za vse vrste blaga se nadaljuje z. nakupovanjem letošnjega pridelka v glavnem po ncizpremenjenih cenah. Tendenca je zlasti za res prvovrstno in ludi v barvi brezhibno blago prav čvrsta, kar so nekateri hmeljarji izkoristili ter pridelr-k še enkrat prebrali in pri tem prav dobro priši na svoj račun. Razven za najboljše blagu po 28 30 Din je. povpraševanje, zlasti tudi za cenejše tretevrstno blago po 15—20 Din za kg. Razmeroma! n anj zanimanja pa je za sicer dobro blago, ki je vsicd nepravilneg-ravnanja močno trpelo v >arvi.
Žatec, 30. septembra.
Z nakupovanjem sc nirno nadaljuje po nespremenjenih cenah za bolj.c in najboljše blago po 39—35 Kč., t, j. 52—6» D n za kg. Tudi v Roudnici in Ošteku ie kupčija /.To mirna in se plačuje za najboljše blago do 25 Kr„ t. j. 45 Din za kg. Za drugovrat-no In slabše blago ni zanimanja
Belgrad, 27. septembrj m. Notranji minister dr, Korošec je na podlagi fj§ 10 in 139 zakona a občinah predpisal uredbo, j katero sc spremeni ime občin« Ratyče v Rateče-PIanica.
Rim, 27. septembra. AA. Tu se vrši prvi med ■ narodni kongres za transh/ijo krvi. Kongresa sv udeležujejo znanstveniki in zdravniki iz 20 držav.
Varšava. 27. sepl. A A V vzhodnih In južnll) krajih Poljske so se v .'..-j. pripetile hude elemea-lame nesreče. Dve vasi sa po|>olnomu zgoreli. V j mestu Lucku jo slreln nevarno ožgnlu 15 ljudi.
Hiicuns Aires, 27. sepl AA. V predmestju IVI-grami se jc podrla novo grajena še ne dozidana dvonadstropni! hiša. Zasulo je več ko 30 dolav-; rev. Doslej so |iolegiilll iipod ruševin 5 mrtvili in I o nevarno ranjenih.
Vojaštvo gradi novo cesto.
Za sprejem odličnih gostov je bilo menda vse Brčko na nogah. Potem ko je pozdravil odličnike voditelj manevrov, g. general Krstič, je pozdravil goste še župan in drugi predstavniki oblasti. Samo betežni in težko bolni ljudje so ta dan ostali doma. Množica, ki je napolnila ulice skozi mesto, se je morala vzeti še od drugod. Brčko samo je premajhno zanjo.
Dolgotrajne in naporne priprave za vaje gredo h kraju. Severna stran, ki bo prodirala v smeri od Vinkovcev proti Brčkem, je do popoldneva prišla v predpisano ozemlje. .Ie to cela divizija s tremi pehotnimi polki po 4 bataljone z mitraljez-kimi četami, pionirji, bolničarji ter bojno in četno komoro (vozarji). Njej pripadajoči topniški polk s štirimi divizijami ima topove različnih kalibrov kakor tudi protiletalske baterije. Njen konjeniški polk bo, ojačen s kolesarskimi, četami, imel nalogo, da ob začetku »sovražnosti* prvi prodira naprej. tako da bodo druge čete bolj nemoteno napredovale. Seveda tudi ne manjka zračnih sil. Za opazovanje bojišč in manjše zračne napade je pripravljena ena zrakoplovna eskadrila in balonska četa. Posebni mesarski in pekovski oddelki bodo skrbeli za kuhinje na vozovih, ki se zalagajo tudi z velikim voznim parkom iz posebnih skladišč.
II^tcL«.-,
Konjeniška patrulja.
Južna vojska, ki bo branila ozemlje pred »severnjaki«:, bo manjši samostojni odred, ki bo ojačen z vpoklicanimi obvezniki. Obsegal bo 1 peš-polk, približno sestavljen kakor v vojni, topniški polk z dvema divizijama ter eno protiletalsko baterijo, konjeniškim eskadronom in manjšo letalsko eskadrilo. Za prehrano moštva bodo skrbeli posebni pekarski in mesarski oddelki s kuhinjami. Vsega skupaj sodeluje pri vajah nad 30.000 mož, ki spe vsako noč skupaj s svojimi starešinami v taborih pod šotori.
Odpeljali smo se na oglede k »severnjakom«, ki so taborili na določenih jim mestih. Mimo maloštevilne »južne« konjenice in njenih straž, ki so stale kakih 15 km daleč na levem bregu Save, smo nekoliko naprej oil vasi Drenovci prišli na »mejo«. 5 km naprej, v bližini vasi Vrbanja, je že taboril konjeniški polk »severnjakov«. Tabora ni bilo videti, le modrikast dim, ki te je dvigal nad gozdom ob cesti in nekaj straž je izdajalo, kaj se skriva v gozdu. »Ne biti vMen, a vse videti,« je geslo v sodobni vojni. In polk , ki je bil najbližji bodočemu »neprijatelju«, ja rešil to sicer težko nalogo kaj lepo. Privezani ib drevje so stali konji v vrstah, eskadron za Oskudronom, prav tako v vrsti so bila za njimi zložena sedla in druga oprema. Ob straneh so bili, tudi pod drevjem in razvrščeni po eskadronih, široti za moštvo in oficirje. Veselo je plapolal ogdaj pod kotli v prevoznih kuhinjah, večerja se je že kuhala. In glej ga •/.lunina, celo kantiner s svo nn vozičkom spremlja polk. Ima pa maksimirane trne: kava stane 1 Diu, druge delikatese pa so tu( izredno poceni. Vsa oprema, ki jo imajo vojaki, e nova: kar je usnja, je vse tako močno namazan , da je čim bolj voljno. Treba je pač varovati čl veka in žival. Ožulje-na in odrgnjena bi jezdec i konj težko vzdržala pojezde, ki se obetajo. Okr® šatorov so izkopani majhni jarki, da se bo voda mogla odtekati, če bo deževalo. Samo tako ostanej) s slamo pogrnjena tla pod šatorom suha, kar le za počivališče go tovo važnejše, kot streha naj glavo. — Na drugi strani ob gozdiču tabori na itrnišču par sto kolesarjev. Lepo v dveh vrstah ivoje šatori, za njimi pa raste lep vrtiček: kolo oU kolesu.
Večeri se. Medtem ko trojenta kliče na gorko večerjo, odhajamo proti sevep. Ob cesti srečava-
Manevri so se začeli
Brčko, 28. septembra. Voditelj manevrov general g. Krstič je 27. t. m. ob 8 zvečer dostavil začetno nalogo komandantoma severne in južne strani, ki sta v teku noči izdala vse potrebne zapovedi na podlagi sporočene jima predpostavke. Vse čete, ki so bile doslej nevtralne, so dobile svoje naloge, nasprotstvo je začelo in z njim manevri. Splošna predpostavka, po kuteri sta se morala ravnati oba komandanta, je sledeča: Močnejši deli južne vojske se zbirajo na odseku Doboj—Tešanj Maglaj—Gračanica, slabši pu v okolici Donje Tuzle. Izvidniški obrambni deli južne vojske so se pod pritiskom »severnjakov«* morali umakniti pri Brodu, Samcu in Orašju na desni breg Save. Na levem bregu Save je ostala slabotna konjenica v smeri vasi Otok—Brčko. Glavna sila severnih čet je na otoku Kobaš—Brod—Orašje že dosegla levi breg Save, dočim so slabši deli prodrli do črte Liman—kota 89—Želj—postaja Vrbanja—vas Vrbanja, tako da jih še okrog 15 km loči od Save.
Komandant »severnjakov« se je odločil, da bo prodiral naprej proti Savi, komandant »južnjakov« pa, da bo po vseh močeh oviral napredovanje »sovražniku«. Za primer pa, če se bo moral pojiol-lioma umakniti na desni breg Save, bo dal porušiti most čez Savo pri Brčkem. lako da bodo čete z juga imele čas. priti mu na pomoč, dočim »severnjaki« ne bodo mogli čez Savo.
Zgodnja jutranja zora je prinesla novo življenje v tabore po gozdovih in poljih. Šotorska krila so že lepo zložena na nahrbtnikih, in le povaljana slama, mali jarki okrog nje in izhojene steze pričajo, da je nočevala na takih mestih vojska, ki se pripravlja na odhod. Ukaz, najvišja sila za vojaka, je potisnil ogromni valjar, ki je doslej ležal mirno v dolžini 40 km južno od Vinkovcev, naprej. Kdo ga bo ustavil?
Ob 8 zjutraj je prvi začel prodirati severni konjeniški polk, ki je kot lahki odred imel nalogo da požene južno konjenico čimprej čez Savo. Patrole so kmalu trčile druga ob drugo, zapokale so puške in zaregljali mitraljezi. Toda sila kola lomi. Južni so se morali umikati, čeprav so uporabili vsak jarek, vsako koruzno polje za zasedo. Saj je bila njihova naloga le ta, da se premoči severnjakov upirajo čim delj in jih zadržujejo, lako da bo mogoče zbrati nove ljudi in sredstva, ki bodo posegla v boj. Kakor mogočna pesem so korakali za prodirajočo konjenico in zavarovani še z lastnimi putrolami (predstražami) pehotni polki, ki so včasih korakali kar v dvojnih kolonah po cesti. Za njimi takoj je vozila bojna komora, nato izvidniške artiljerijske čete, gorska artiljerija in zopet pešaki. Valjar je prišel v zalet.
Okrog 12 se je umaknila južna konjenica, jx>-tem ko je napela vse sile, da zaustavi prodirajočo gmoto »severnjakov« čim delj. že 15 km nazaj ter čez most pri Brčkem prešla na desni breg Save. Pionirji so v teku dopoldneva pripravili potrebne mine pod 800 m dolgim železnim mostom pri
Kolesarska patrulja.
Brčkem in ko je ob četrt na eno zadnji južni jezdec zdirjal čez most, je dimna petarda z velikim pokom naznanila, da bi v tem trenutku zletel mosl v zrak, če bi bil na enem bregu pravi sovražnik. Obe vojski je v tem trenutku ločila 500 m široka in težko prehodna — Sava.
Južna vojska' je seveda storila vse, da ustavi premoč »severnjakov«. Mobiliziranih je bilo zato več tisoč obveznikov v tuzlanskem okraju. Vest o mobilizaciji je završala po vaseh v prvih večernih urah. Kdo se ne bi ustrašil mobilizacije v teh težkih dneh, ko vse kaže, da utegne kmalu izbruhniti nov vojni požar, če drugod ne, pa vsaj v Abesiniji. Kakor mora je leglo na žene in matere, moški pa so se brez oklevanju in brez vpraševanja zakaj in kam, odpruvili na pot. Bosi in s torbami na ramah so jo ob junaških popevkah korakali iz vtisi. Starci so z iskrečimi pogledi spremljali odhajajoče sinove in marsikdo je vzdihnil: »Ej, sine. da mi je iti s tohonil* V nekaj urah so bili obvezniki iz na jodu) j uejših vtisi že na potu. Mnogi so v noči prehodili 20—30 km. dokler
Schichtov
RADEON
pere sam
niso prišli do zbirališč. Vojaške oblasti so kar strmeie. Takega navdušenega odziva niso pričakovale, še manj pa vestnosti, točnosti in take požrtvovalnosti. Klobuk z glave pred njim, ki je pustil doma stari voz, vpregel najboljšega konja pred novi voz ter se z njim odpeljal z besedami: »Za vojsko je še najboljše komaj zadosti dobro! : Ena sama noč je postavila obveznike na določena mesta in vojaške oblasti so morale zaradi nepričakovanega — prenaglega — odziva spre-
meniti nekatere ukrepe zaradi odpreme obveznikov. Pa naj kdo reče, da ne živi več v ljudstvu stari duh, ki nam je prinesel svoIhkIo! Živi še vedno, le gniloba, ki plava na površju javnega življenja, nam gu zakriva. Narod je ostal zvest sam sebi, zopet jc dokuzul, dn kadar kliče domovina, odpadejo vse malenkostne razlike v veri in narodnosti. In le tak bo mogel vedno iu povsod zdržati na branikih domovine, kar tudi jasno dokazujejo sedanji manevri.
Na zborovanju ministra dr. M. Kr eka v Šmartnem pod Šmarno goro.	i<oin m-a<
Prosvetni tabor na Prežganjem
Lepa prežganjska župnija je v nedeljo, dne 20. septembra slavila blagoslovitev prosvetnega in občinskega doma. Majhna hribovska župnija ni bolela zaostajati zn nižavskimi župnijami na prosvetnem polju. Prijazno zvonjenje je vnbilo na 057 m visok hrib svoje župljane, soobčane in prijatelje prosvete. Oh 10 je bila slovesna sv. maša s cerkvenim govorom, katerega je imel tajnik Prosvetne zveze g. Vinko Zor. V lepem govoru je dokazal, kako je cerkev skozi stoletja pospeševala gospodarsko, socialno in umsko kulturo. Koliko je Žrtvovala za znanost in umetnost.
Po »v. maši je otvoril prosvetni lahor pred novim domom župan g G a I e. Njegove besede so bile prisrčen pozdrav vsem občanom, katere je pozdravljal s prestreljeno roko izza doba režimskih bojev. Kljub preganjanju in trpljenju je dočakal la veseli dan blagoslovitve prosvetnega domu. Deklica v narodni noši je v lepi vezani besedi pozdravila navzoče. Nalo je povzel besedo šmarlinski dekan g. Franc Gornik, ki je^ razložil pomen slovenskega katoliškega izobraževalnega društva, šolski upravitelj g. Iglic je prinesel pozdrave prosvetnega društva pri Sv. Heleni in pozdrave krščanskega učiteljstva. Množica je govor spremljala z burnim odobravanjem in živjo klici na kralja Petru II. in na vlado. Bratski so bili pozdravi zastopnika prosvete iz llrušice g llabiča in g. Jelniknrjn iz Janč G. Lebinger je pozdravil v imenu litijske prosvete.
/	Folo SeSel 1
Tsijnik Prosvelne zveze g. Vinko Zor je orisul zgodovino in pomen slovenske katoliške prosvete, katero sta z apostolsko vnemo širila Janez Ev. Krek ;in nadškof dr. A. B. Jeglič. Ker je bil slovenski narod tako prebujen, je takoj sledil dr. J Ev. Kr!';ku lela 1017. ko je pokazal nu naš jug nn našel bodočo jugoslovansko državo. Stotisoče podpisov "\s° zbrali člani in člunice prosvetnih društev, zato , pač ni Iti prosveta zaslužila drakonič-nega Maruišičevega dekreta od 17. februarja 1033. ko je bilo i vse prosvetno delo ustavljeno, ker se. ni hotelo udinjati za politično deklo režimu. Z? nevihto privit- sobice, ki je zasijalo z dekretom dr. Antona Korošca našemu prosvetnemu delu. Novi dom fitij bo dom domače župnije in občine dom slovenski in dom jugoslovanski, kjer naj se vzgajajo p/ravi državljani, ki so pripravljeni zn državo tudi trpeti, ne iskati osebnih koristi.
Nalo ^e sledila blagoslovitev domu po gosp dekanu Glorniku, medtem pa je množica zapela »Povsod Boga . Domači g. župnik ,1. Stopica je 7inključil prosvetni tabor in se zahvalil zlasti Prosvetni zvezi.
Popoldanska prireditev se je začela ob pol 3 v dvorani z igro, ki je povzeta iz delovanja domačega prosvetnega društva ob ustanovitvi, druga slika ob razpustu in tretju slika ob |Kiživitvi. Igro društva lahko dobijo pri Prosvetni zvezi. Lepo ubrano pet.je je spremljalo igro in prireditev se je zaključi tu t občnim zborom. Bil ie to krasen prosvetni iflaa
Nad 30.000 mož pri manevrih
TfoGioci morvlflhcUi
Kocka je padla
Brčko, 27. septembra. Žafetck manevrov v noči od 27.-28. septembra.
Kakor pester film v burvah je bil dunašnji dan zu časnikurje, ki so prišli nu velike munevie v lirčko. Kar 10 zastopnikov naših večjih časopisov zasleduje razvoj vaj, ki po svoji obsežnosti in velikih pripravah obetujo mnogo več, kot smo pričakovali. 27. septembru je sprejel novinarje že zgodaj zjutraj načelnik štabu voditelju manevrov general g. Antič, ki jim je razložil predpostavko vaj. Nad vse prisrčen pu je bil pozdrav voditelju liiunevrov, generala g. Krstiča, ki je povduril, du so bili časnikarji povabljeni nu vuje zato, da objektivno poročujo o vsem. Nič jim ne bo ostalo prikritega in nu lastne oči se bodo prepričali, du če kdo zasluži pohvulo, zasluži to prav gotovo naš vojak — prostuk.
Ob pol dvanajstih so se pripeljali s posebnim vlakom iz Belgradu najvišji predstavniki vojske, ki bodo v Brčkem zusledovuli razvoj vaj. Zu vojni svet sta prišla generala gosp. Milovanovič in gosp. Belič, za ministrstvo vojske in mornarice pomočnik ministra in inšpektorji vseh rodov vojske. Francoska mujorja g. Lumote in g. Roulot sta se pripeljulu skupaj z odličniki in bostu kot nuša vojna stažista ves čas sledila poteku vaj. Inozemski poslaniki in vojnški atnšeji Fruncije, Anglije, Italije, Amerike, Avstrije, Cehoslovuške, Poljske in Grčije pa pridejo v nedeljo ter se bodo ustuvili
mo tubore pešnkov, detomu v gozdičkih, deloma nu travnikih. Po cesti se ves čas vleče procesija z vrči in posodami. Iz bližnjih vusi donušajo vodo, ki je vsukomur v taboru važnejša kot nujokusnejša klobusa. — V vasi Bošnjuci je štnb severne divizije; juvimo se pri poveljniku severne vojske, generalu g. Stunisavljeviču. Ljubezhivo nam dovoli, da se razgledumo po njegovem delokrogu. Glnsovi godbe nus zvnbijo nu sredo vasi. Izgledu, dn je vsu vus pozabila na večerjo. Velika gručn je obkolila vojaško godbo, ki igra kolo. Iu v krogu v sredi se sučejo v kolu čelado, klobuki in šajkače, prav tuko, kukor da bi prišli sosedje nn — že-gnanje.
Za vasjo so velike poljske pekarije. Deset dimnikov gleda iz zemlje, peči sume pa so zgrajene v zemlji. Nad njimi se boči, ne več šotor, ampak majhna cirkuškn strehu. Noč in dan tli žrju-vicn v pečeh, neprestano mesijo pridne roke testo in v 24. urah je pečenih 20.000 hlebov. Tukoj poleg pekurij je pod velikim šotorom sklndišfe kruha. Kaj pravite, koliko je v dva metra visokem skladu, podobnem veliki in široki piramidi, hlebov. Samo — 15.000. V dveh gričih, ki sta bilu zložena, je čakalo 30.000 hlebov, 30.000 pu jih je že ta dan odšlo praznim želodcem naproti. Poku-sili smo gu tudi lili in obujali ob tem spomine na dneve naše kudrovske službe.
V bližini je še naprej proti severu razvrstil topniški polk svoje baterije, in poslednje ustanove, zlasti prevozni park, komore in rnznn skladišča so mejila že na Vinkovce. Na 40 km dolgem ozemlju v smeri prodiranja je stala severna vojska, ko je padlu noč nu njene šotore. Bil je to poslednji počitek v »miru«, še to noč bo izšla zapoved, ki bo spremenila »severnjake« in »južnakec v nasprotnike, jim prinesla trde dneve, polne naporov in žrtev, pa tudi veselja in mogočnegu občutku vestno izvršenih dolžnosti. — Skozi noč drvi naš nvto mimo straž ob tuborih: dal Bog, da nikogar ni prebudila hupa iz lepega sna.
sftiafcfcsescMufR 'Radtinom
Ljubljanske vesti:
Frančiškanski general v Ljubljani
Ljubljana, 30. sepl.
Davi ob 9.S7 jo dospel v Ljubljano general vsega frančiškanskega reda p. Leouard Maria Bello. Prišel je v spremstvu nekaterih jugoslov. in slovenskih frančiškanskih dostojanstvenikov. Frančiškanski general Bello se je zadnje dni mudil na obisku pri frančiškanih v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, nalo je predsedoval frančiškanskemu kongresu v Zagrebu. Iz Zagreba i»* nato obiskal Slovenijo, kjer se bo mudil nekaj dni.
Pranriskanskega generala p. Leonarda Bello -o na kolodvoru pozdravili zastopniki ljubljanske frančiškanske družine. Slovesen sprejem pa je bil v tukajšnji frančiškanski cerkvi Pred vhodom v cerkev je pričakovala gent tala vsa frančiškanska družina, nakar je v cerkvi, polni občinstva, imel kratek nagovor liane, general Bello, v katerem je
Pomočnik bana
prevzel posle
Ljubljana. 30. sept.
Včeraj ie v Ljubljano dospel novi pomočnik bana g. dr. Slanko Majcen ler se takoj po prihodu javil u. banu dr. \allaivnu. Dnnes dopoldne jn pomočnik bana prevzel posle ler obiskal vse podrejene 11111 oddelke.
•	Kalehetski sestanek. V sredo ob 5 popoldne bo v posvoloviiliiici KTD sestanek ljubljanskih kaleliolov. Nn sporedu je pre-davanje g. katolieta Zaplotnika »O enotni izgovorjavi slovenščine pri verouku«. Poleg toga še pogovor o tekočih zadevah. — Odbor.
Kongregccija .Marije Pomočnico za
gospe pri sv. Jožefu prično danes novo kon-gregaeijsko lelo. Shod bo danes točno ob 5 popoldne, in sicer zaradi popravil kapelice,
v	dvomili nad kapelo. Vabimo k polnoštc-
vi	111 i udeležbi. Odbor.
Spominska oblelnica smrti kralja Aleksandra. Pripravljalni odbor naznanja: V petek, dne 27. scptmchrn so je vršila prva seja pripnivljtilncga odbora za izvedbo koineuioraoi.ie oh priliki prve obletnice Ira gične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelju, katero so se udeležili na informativnimi sestanku vseli organizacij, dne 23. I. ni. izvoljeni predstavniki. Na tej seji so ie odobril načrl za izvedbo proslave, ki .se iu v kralkem objavil v celoti po ča.so-pisju in rudiju. Vse priprave so v polnem toku in prepuščene ožjemu eksekutivneiilu odboru, ki se je istočasno kostituiral sledeče: Predsednik: dr. Ra\ uiliai- Vladimir, predsednik mestno občine Ljubljanske iposlcvodcči podpredsednik: dr. t.Vpiiiler Josip, predsednik Oblastnega odbora Narodne Odbrane, delovodju in tisk. poročevalec: Jankovič Bra-tislav. predsednik četniškega združenju, žo sedaj ,si1 opozarja celokupna javnost, nuj sledi objavam v časopisju in radiju, in naj se pripravi, da dostojno počasti spomin našega velikega mučenika. - Ta odbor jo i-z-dal poziv vsem društvom, naj Narodni odbrani v Šelenburgovi ulici 3-1. do 5. oktobra opoldne sporoče imena treh nfieijoliiih zastopnikov, število uniformiranega članstva in število zastav.
•	Služkinje! T)revi ob I) se pričnejo pevsko vaje v Služkinjskein domu. Vabljene no vse staro pevke in prosimo, da se pvigla.sijo tudi nove.	•
■ Prošnja mestnemu poglavarstvu. Najemniki mostnih hiš nujno prosimo mestno poglavarstvo kol gospodarja, da 1111111 javnim nameščencem zniža najemnine vsaj od 25 do 30%, ker su sc mnogoterim znižali prejemki še več	Znlo prosimo mestno po-
glavarstvo. ila smatra našo prošnjo za nujno i 11 naše najemnine žo s I. oktobram zniža našim dohodkom primerno. Najemniki.
Na Ul. prosvetnem večeru Salezijan-ske prosvete na Kodeljevein prihodnji čclr-Irk ob i^O bo imel g. Lojze Demšar D. J„ ki namerava v decembru odpotovati v misijone, skioptičnfk predavanje o niisijoiiili v Indiji Vstopnine \ie bo, pobirali se bodo prostovoljni prispevki./.u povrnitev potnih stroškov g. misijonarju^
pozdravil slovenske vernike ler jim podelil blagoslov sv. očeln in svoj blagoslov.
Frančiškanski general p. Bello bo v lorek ob li zjutraj daroval slovesno službo božjo v frančiškanski cerkvi. Pri lej službi božji lin pel cerkveni zbor frančiškanske cerkve izključno snmo Sntlnerjeve pesmi.
N'a prošnjo uredništva »Slovenca za kršilko izjavo, je odvrnil, da jp presenečen nad prisrčnim sprejemom med katoliškimi Slovenci, vendar pa bo počakal ie nekaj dni, da zbere vliso iz. Slovenije, nakar podu našemu lislu ločno izjavo o svojih vtisih." Frančiškanski general p. ličilo odide iz Ljubljani; obiskat razne frančiškanske naselbine v Sloveniji, kakor Kamnik in Brezje. Visokega cerkvenega dostojanstvenika in predslnvnika enega najbolj odličnih cerkvenih redov vsi Slovenci prav Joplo pozdravljamo v naši sredini.
0 Ogenj nn Barju. Vse letošnjo poletje ] prebivalci llarjii neprestano trepetajo pred nevarnostjo požara. Po liarju se namreč | klati mnogo delomrznožov, ki so zelo mašče-1 valni ter požiga.jo domove in gospodarska i poslopja listini posestnikom, ki jih odklo-I ni jo. Barjanski kmetje pa so sami reveži in nikakor ne morejo vzdrževati velike armade prosjakov, ki se klatijo po Barju. Letos je bilo tudi več požarov, ki so nastali zaradi tega, ker so se na kozolce in skednje splazili ljudje, ki so tnm kadili in z ogorki zanetili ogenj. V noči na ponedeljek je zopet gorelo, in sicer tokrat pri posestniku Antonu Kiinšeju na Knezovem stradomi. Goreti jo začel pod, ogenj pa se je razširil na dvojni kozolec.. Zgorelo je okoli 4000 kg sena in slame, več orodja in nekaj metrov drv. Gasiti «0 prihiteli gasilci z Barja, Rudnika iu iz Ljubljane. Gasilcem se je posrečilo omejiti požar, tako ila se ni razširil na hiše. Škode jo okoli 35.000 Din, lastnik pa je zavarovan lo za 30.000 Din.
© Goljufija z nemškimi markami. Med dolgo vrsto ogoljufaueev. ki so jih osleparili razni nemški pustolovci z_ inflacijskimi ali predvojnimi bankovci, so .ie te dni uvrstila tudi neka Ljubljančanka. Z njo se jo seznanil pred dnevi 4l-!etni Ernest Robci, doma iz Hamburga. Izdajal se je z.a inžonjorja. Ljubljančanki je dopovedoval, da bo njena vloga v Poštni hranilnici v znesku R750 Din proiindla, ker jugoslovanski denar ni nič vreden, 011 pa je pripravljen zamenjati ta znesek za avstrijski ali nemški denar. Ljubljančanka 11111 je res izročila hranilno knjižico. Pri slovesu na kolodvoru .jo prebrisani Nemec izročil Ljubljančanki za jamstvo več nemških bankovcev v znesku 21)00 mark. Začudeno je Ljubljančanka pogledala v banki, kamor se je šla prepričal o vrednosti tega denarja, ko so ji povedali, da je že davno izven veljave, ker .ie bil izdan leta 1!)10. Za Nemcem seveda ni nobene sledi.
0 Tatvina zlatnine. Ga. Danica Erjavec, žona referenta za osli. šole Franca Erjavca, je. naznanila, da .ie neznan tat ukradel prejšnji teden iz lijene vile nn Kodeljevcni št. 17 več zlatnine, in sicer zlato žensko gladko enokrovno uro zapestnico iz tula-srcbra. zlato ovratno verižico z obeskom v obliki lnedal.iona z rdečim kamenčkom, moški poročni prstan z nanisom »Danica — 15. 11. Iftlll*. navaden moški prstan z enim rdečim in dvema belima kamenčkoma ter par zlatih uhanov z diamanti. Skupna škoda znaša nkoli 40110 Din. Tatvino sta linibrže izvršila dva moška, stara okoli 30 let. ki sta sc kla, lila okoli stanovanja ge. Erjavčeve.
0 Kino Kodeljevo igra danes in jutri ob 20 po globoko znižanih cenah film Bela sest ra».
0 Uprava Roberl Kollmanove ustanove ho prodajala na prostovoljni javni dražbi dne 3. oktobra t. 1. od 0 dopoldne naprej in po potrebi tudi še naslednja dva dni ob istem času razne pre-] mičniiie iz le zapuščine kakor: spalno, salonsko, jedilno sobno upravo, preproge, zastorje, okrasne predmete, kuhinisko opremo iti razne gospodarske predmete. Dražba bo ob zgoraj navedenem času v vili Večna pot šl. I (Kollnianov gradič). Interesenti si dražbene predmete lahko ogledajo v dneh 1. in 2. oktobra od O. do 12 ure dopoldne na licu mesla. Dražbeni pogoji se bodo sooročili pred pri-četkom vsem navzočim. Po pooblastilu predsednika: tneslni uradni direktor: Jančigaj, 1 r
Mariborske vesti:
Zupan dr. Juvan
mestnemu uradništvu
Maribor, 30. septembra.
Danes ob četrt na 13, so se zbrali vsi magi-stratni nameščenci v posvetovalnici mestnega magistrata, kjer jih ie sprejel novi župan dr. Juvan ter jih prisrčno pozdravil, V svojem govoru je poudarjal, da prihaja zopet nazaj na vodstvo mestne občine kot star znanec magistratnih nameščencev, katerih delo dobro pozna in ga ]e vedno znal ceniti. Prav lako poznajo nameščenci njega in zaradi tega bi bilo odveč delati kake posebne obljube, ker nameščenci vedo, da bo tudi sedaj posvečal vso skrb in pozornost njihovim upravičenim težnjam. Pričakuje pa tudi podporo in lju-
bezen do dela od njihove strani. Bob ga, da stopa na vodstvo mariborske občine vprav sedaj, ko je nova uredba o znižanju prejemkov mestne uslužbence tako prizadela, obljublja pa, da bo zastavil vse svoje sile, da nameščenci ostrine le uredbe ne bodo preostro občutili. — Tople besede župana so izzvale pri nameščencih spontano 111 živahno odobravanje, saj je bilo po dolgem času zopet prvič, da jim je prvi predstavnik mariborskega mesta tako govoril in jim javno priznaval veliko delo, ki ga vršijo v dobrobii javnosti. V imenu uradništva je pozdii.,il g. župana magistralni ravnatelj gošp. Rodošek.
Neprijetna dediščina
Maribor, 30. septembra.
Novi ljudje stopajo na čelo mariborskega mesta. Prav za prav niso novinci, videli smo jih že na teh položajih, poznalo jih jc mesto kot delavne in sposobne gospodarje, ki so znali varno in mirno voditi občinsko barko tudi v časih težav in stiske. Ljudje ,ki so prevzeli po svetovni vojni neprijetno dediščino razrvanih občinskih financ, praznih blagajn in splošnega nezaupanja, Takrat se jim je z železno pridnostjo, poštenostjo in *amozatajeva-njem lastnih interesov posrečilo spraviti občinsko gospodarstvo v red Kratka leta njihovega delovanja so vtisnila Mariboru nczbnsljiv pečat. Iz provincijalnega mesta je zrastlo mesto, ki je v državi prednjačilo v vsakem oziru. Potem so se morali umakniti z mest, na katera jih je meščanstvo postavilo kot svoje zaupnike. Me zaradi nesposobnosti in nedelavnosti, temveč zaradi političnih strasti naših nasprotnikov so se morali umakniti. Na njihovo mesto so prišli drugi, res novinci, ki jih ni postavilo na to odgovornost zaupanje ljudstva, temveč njihova lastna politična ambicija. Ne bomo očitali prejšnji občin-ski upravi nedelavnosti in nesposobnosti. Vemo, da je bilo tudi dokaj dobre volje, vendar posledice, ki sp kažejo povsod in jih vsi vidimo in občutimo, govorijo svoje. Atmosfera nezaupanja se je razširila med meščanstvom. Še nikoli ni bilo toliko protestnih akcij v javnosti, še nikoli toliko javne kritike o delovanju občinske uprave in vods-va. ka or po decembru leta 1931.
Neprijetno dediščino so prevzeli možje, ki so sedaj po treh letih vnovič stopili na čelo mariborskega mesta. Morda šc težjo in odgovornejšo, kakor prvič, ko so vzeli krmilo občinske politike po vojni v svoje roke .Cela vrsta vprašanj je, ki čaka nujne rešitve, ker se v vseh preteklih treh letih nihče ni znašel, ki bi jih umel pravilno in pravično uravnati V prvi vrsti bo treba ustvariti ozračje zaupanja med meščanstvom, da bo videlo v občini res svojo potrebno upravo in gospodarsko edinico, ne pa ustanovo, ki mu nalaga z dneva v dan samo nova bremena in nove dolžnosti. Sama vrsta negativnih postavk je v tej dediščini: Mestna podjetja, ki še čakajo dokončne ureditve, ker 6e šc vedno nahajajo samo v za-snutku. Velika bremena, ki so se naložila občini brez stvarne potrebe z nakupi starih ropotarnic, ki praktično niso uporabljive in nikoli ne bodo rentabilne. Nerešeno pereče personalno vprašanje, ki jc zlasti težko sedaj v zvezi z nižanjem prejemkov, nujno pa zlasti pri Mestnih podjetjih. Vprašanje Me6tne hranilnice in njene likvidnosti. In še cela vrsta takih vprašanj, ki jih bo treba v javnosti načeti in obravnavati. Težavna in odgovorna naloga, ki je ne bo lahko reševati. Vendar nam imena mož, ki so prišli na vodstvo občine jamčijo da sc bodo vsa ta vprašanja reševala sedaj drugače, kakor doslej; z večjo voljo, večjo
delavnostjo in gotovo tudi večjim uspehom. *
□	Tajništvo JRZ za mesto Maribor ima začasno svoje poslovne prostore v hiši podžupana v Loški ulici 10. Tajništvo posluje ob delavnikih od 3 do 5 popoldne. Tam se tudi sprejemajo novi člani JRZ.
□	Močan pretres možganov je dobila v Sv. Kungoti 29 letna Marija Talcer pri padcu z drevesa. Nezavestno so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Slična nezgoda je zadela pri obiranju sadja 35 letnega Franca Vuteja iz Selnice, ki si je pri padcu zlomil levo nogo. Oba se zdravita v bolnišnici.
O Tujci v Mariboru. Septembra je bil v Mariboru 2401 tujec, od tega 859 inozemcev.
Lj Dnevno zavetišče v Magdalenskem predmestju. Na dnevnem redu zadnje seje občinskega sveta, ki se ni vršila, je bilo tudi vprašanje dnevnega zavetišča na desnem dravskem bregu. V načrtu je bil nakup hiše z vrtom v Magdalenski ulici, ki je last magistralnega ravnatelja g. Rodoška.
□	Obrtniki so proti. Že nekaj časa se je raz-motrivalo vprašanje, da bi se Vajeniški dom nastanil v onem traktu nove zgradbe Delavskega azila. Mariborski obrtniki* so pa proti temu, da bi bili vajenci skupaj pod isto streho z brezposelnimi, katerim je Delavski azil pravzaprav namenjen.
G Občinska seja. Mestni župan dr. Juvan je sklical prvo sejo novega občinskega sveta v četrtek ob 6 v mestno posvetovalnico. Izvršila se bo zaprisega novega župana, podžupana in občinskih svetovalcev. Pol ure nato bo druga seja, na kateri se bo novi občinski svet konstituiral ter se bodo izvolili člani odsekov.
□	Cela hiša okradena. V nedeljo popoldne se je pripetila v Meliu velika tatvina. Neznani tat, ki so mu bile razmere v Mayerjevi hiši v Wilso-novi ulici dobro znane, je izrabil priložnost, ko je bilo radi lepega nedeljskega popoldneva v hiši vse prazno, ter ie vdrl skozi pritlično okno v notranjost. Najbolj je oškodoval tiskarskega mojstra Franca Kiihnla, ki mu je odnesel 4000 Din gotovine. V sosednjem stanovanju je odnesel Greti Bethke tri zlate zapestnice. Luciji Meyer pa 100 Din. Odprl je vse omare in vse predale prebrskal, pustil pa je pri tem poslu nekaj prstnih odtisov, ki jih jc našel policijski daktilbskop Grobin.
□	Saje gorijo. Včeraj dopoldne je dimnikar izžigal v Benkovi hiši na vogalu Gosposke ulice in Glavnega trg;; dimnik. Dim gorečih saj, ki je šinil iz dimnika, je povzročil alarm gasilcev, ki so prihiteli z občudovanja vredno naglico kar s tremi brizgalnami, pa jim k sreči ni bilo treba intervenirati.
Q Kopalna sezona Še traja. Skoro poletna opoldanska vročina vabi v dravska kopališča še vedno veliko kopalcev Tu in tam si upa še kak posebno korajžen v Dravo, ki je sedaj izredno nizka. V soboto in nedeljo pa je bil znaten obisk tudi v kopališču na Mariborskem otoku, kjer se je solnčilo par sto ljudi. Na otoku imajo srednji bazen napolnejn z vodo, katere toplota je čistr i ugodna za kopanje.
□	Še je čas, da se abonirate v gledališču! Po-| goji so zelo ugodni n lepih mest je ...še dokaj na
razpolago.
□	Putnikovi izleti v oktobru: Sobota, 5. oktobra, v Gradec, vozna cena Din 75; nedelja, 6. ok-
, tobra, na Vrbsko jezero, cena Din 110; nedelja, 1 13. in ponedeljek, 14. oktobra v Marijino Celje za ! Din 220, izlet na Senimering; četrtek, 10. oktobra, j v Gradec za Din 75 20. in 23. oktobra na Dunaj za Din 220. —- Vse informacije, prijave in nabava valut pri Putniku v Mariboru ter njegovih podružnicah v Celju, Gor. Radgoni. Dravogradu in v Št. i Ilju.
□	Drevi se odpre gledališka sezona. Maribor-i sko gledališče otvarja drevi s predstavo »Bratov
Karamazovih« svojo novo sezono. Delo je razdeljeno na 8 slik, ki jih veže lektor. Režiser in inscena-tor na krožnem odru je J. Kovič. Odmora sta po j 3. in 7. sliki. Občinstvo naj zasede svoja mesta nekaj pred 8, ker začne predstavo lektor z uvo-j dom, ki je vsebinsko važen, Veljajo bloki. Dru-I ga premiera bo v četrtek, 3. oktobra. Vprizori se I Molierova komedija »Tartuffe« v Župančičevem | prevodu.
□	Prijet tihotapec. Pri Dravogradu so prijeli I stražniki na meji Viliema Benedikoviča iz Pregra-! da, ki je tihotapil večjo količino saharina in vži-! galnih kamenčkov. Privedli so ga v Maribor, kjer
so mu na carinarnici prisodili zaporno kazen.
KuHart** obromik
Slernenov strop
pri, Frančiškanih
?.e nekaj časa sem se obifavlja notranjščina ljubljanske frančiškanske cerkve, ki\spada v vrsto ostalih ljubljanskih svetišč iz jioznotoaročne dobe. Ni nam znan načrt obnovitvenih del, t(e podjetnik, ki je delo prevzel, kaj šele avtor načrti); zalo je naša sodba lahko popolnoma nepristranska;
Frančiškanska cerkev se ne odlikuje z arhitekturnim bogastvom stolnice, nunske ali šen^tneter-ske cerkve; izmed ljubljanskih svetišč bi ji) arbi-lektumo-estetsko prisodil dokaj podrejeno mesto. Se slabšo usodo pa deli v pogledu svoje Notranje okrasitve. Langusov dekor so uživali satr)*> ljudje prejšnjega slolelja. dočim 20. vek od njegov i li fresk ni našel drugega kot razpndlino. Oh z;yčelku slolelja je dobil znani Nemec slikar Kasjnier, ki je tudi šenlpelersko cerkev nanovo okrasil, naročilo, da propadli okras popravi. Kastner je,naročilo izvršil na la način, da je Langusova d t/a kratko in malo prepleskal in obiskovalci cerkve s»i imeli pred rencvacijo priliko na stropu ladje in( prezbilerija gledali samo njegovo slikarijo. Malokdo se je zanimal za te slike nad seboj in jc verjetno, da nc obstoja noben fotografski posnetek teh Ikompozicij. To občutimo sedaj, ko se cerkev vsa obnavlja, kol veliko pomanjkljivost in tudi je pomanjkljivost, če bo Kastnerjev in po njeni I angusov Jlekor brez spomina izginil.	f
Cerkev pa je bila poslikana, odnosi 10 okrašena ludi v spodnjem delu, lo je na baza i pilastrov, pilastrih iu kapitclili, kakor ludi na vei čnem ziden tn sploh na vseli praznili ploskvah. I a dekor je bil kar sc da neokusen; človeka jc nc lole spominjal na lapetirane iu marmor i rane v< stibule gledišč. V glavnem je avtor restavracij* <ega načrla dekor obdržal v njegovi prvotni obli ti. česar ni mogoče odobravali. Lahko si mislimo, kako moderno in okusno bi Izgledala notranjščina te stavbe, če bi za (telo priiel moderen umetnik — saj se
človek za nobeno ceno ne more sprijazniti s temi voščenorutneiiimi kapiteli, rjavkasto barvo s temi marnioriiiranimi pilaslri in sploh s celim inter-jerjem, ki izvira prav za prav še iz časov makart-tkega stila.
Obnova gole stenske slikarije bi bila en del programa, drugi pa je menda restavracija fresk v cerkvenih kapelah. Tudi večina teli fresk gre, mislim, še v dobro Mateja Laugtisa restavriral pa jih je Matej Slemen. Ce primerjam relief, ki ga ima Jelovškova freska na stropu šentpeterske cerkve, odkar je spodnji del ladje prebeljen, obžalujem, da ludi frančiškani niso dali cerkve prebeliti že radi fresk v kapelah. Restavracijsko delo je videli zelo dobro, vendar pa ni glavno delo v lej cerkvi. Kajti krono vsega obnavljanja pomeni restavracija stropne freske v prezbilcriju in ladji, izmed katerih je zdaj dovršena šele prczbilerijska freska. Tudi lo delo izvršuje Malcj Sterilen.
Freska v svetišču predstavlja vnebovliod Marijin. Ploskev, ki jo zavzema, je 17 m dolga in 0 m široka, kar je doslej pač ena največjih površin modernega slovenskega slikanja. Končno ie freska v brneti nad glavnim oltarjem še Kasltierieva, ves arhitekturni okvir s figuralnimi medaljoni pa v bistvu Langusov. Ker se je Sterilen tn omejil na golo reslavriranje, je stropna kompozicija, če pravilno čitam Gabrovo poročilo, le idejno dolžnica starejše slike, namreč zgolj v motivu vnebovhoda. V vsem ostalem je po istem piscu in sodeč po stilu dokončane slike, la res originalno Slerneitovo delo Pred seboj imamo tedaj novo slovensko moniimeii-talno sliko in človek je tega dogodka lahko vesc. Menumentalno slikarstvo spnda med najlepše vrste slikanja in hvala Bogu nismo za la del \ Ljubljani v zadregi: Stolnica, šentpeter. Sv. Jakob, knjižnica v Semenišču, v okolici pa Gnoblje. Skaručina, šmarna gora itd. to so muzeji naše monumentalnc freske. Oko današnjega človeka že zo|iel išče vsepovsod, odtod razlaga, zakaj se veseli tako toplega odziva v dušah naša gotska stenska slika in zakaj mora človek ljubili tudi novo fresko pri Frančiškanih. čeprav se mu ne zdi rešena tako, kakor bi pričakoval.
V bistvu predstavlja poslikana ploskev banjnsi svod, ki ni izdatno usločen, vendar pa toliko, da
je treba izdatno upoštevati perspektično skrajšavo odnosno lomljenje iti kar je še lega šmenta. Po 1 tej svoji naravi je ploskev kar se da pripravna za mogočno iluzijonistično sliko Po nekaterih detajlih pa se vidi, da si slikar in njegov pomočnik nista lula v zadostni meri svesla perspeklivične posebnosti in zlasti ne globinskega pogleda. Tako so naslale nekatere nerazumljive partije ita svodu, da omenim satno roko zadnjega, skrajne levega apostola.
Ako sem pravilno razumel slikarjevo misel, jc v splošni koncepciji skušal podati prizor, ki se odvija v različnih višinah. Cisto spodaj jc skupina žene Dobrote in apostolov, nad njo je |5as z Marijo, nad tem pa najvišji pas s sedečim Jezusom. V prostoru je scena lako urejena, da se nahaja prvi pas nad oltarjem, Irelji pa ob slavoloku. Ta vertikalni značaj freske posebno močno poudarjajo stoječa žena na stopnišču, Marija z obdajajočitni jo angeli in sedeči Jezus; dejanski imamo tedai pred seboj v leh treh monien. |»slikano ploskev, lovile, |X)dobno oljni sliki, razpeti in prilepljeni na svod. Kad bi, da bi se o vsakem detajlu [reške dalo reči, da |iodpira vertikalno zasnovo slike. Toda se ne da. So stvari, ki jih } njo ne moreš spraviti v sklad itt ki dajejo slutiti, da je hotel slikar vezati s letu principom nekega drugega.
Perspektiva templja In stebrov nad stopnjiščein nikakor nc ustreza lemu redu. Desni angel v |iasit sedečega Jezusa sega iz ploskve, vzporedne z ba-njastim svodom, v dimenzijo višine odnosno globine. Levo nad Kristusom imamo dva angela kol da ju je zamislil Manlegna na svoji inantovanski balustradi; zasnovana sla za l. zv. navpično iluzijonistično kompozicijo in ne za loile. Pod njima imamo dve skupini jiiillov, ki imata smisel samo, če smatramo naslikani prostor za podaljšek resničnega prezbiterijskega prostora navzgor in v la podaljšani oziroma nadzidani in uadslikaui |irostor od strani kukajo ti putli. Tndi Irije pulti nad desnim že omenjenim angelom mi nc gredo skupaj s predstavo freske kot slike, ki jc zgolj položena nad svod. Še manj utemeljen je gornji zaključek le slike, ki se nahaja ob slavoloku; če je cela freska zamišljena kot navadna oljnata podoba, ves ta za-
kiuček nima zmisla, Ler |ia je tak, je jasno, da je slikar hotel kompozicijo poslikali v smislu iluzijo-nizma, to je: nad resničnim prostorom resničnega lirezbiferija se med naslikanim okvirjem odpira drug, višji, nebeški, a seveda zgolj naslikan prostor. 0 tej nameri slikarja me potrjujejo tudi jki-liolnoma različne velikosti figur, ki pomenijo, da se nekatere nahajajo bližje, to še pravi nižje nad ; nami, druge jM so od itas bolj oddaljene. Tako ; je na pr v primeri z Marijo lezus v oddaljenejšem j prostoru in skrajno majhni pulti na robovih so i še bolj oddaljeni.
Na freski se tedaj mešala po teh nedvomnih dokazih dva principa in to njej ni v korist Kakor smo tu videh, napravi ona skladnejši vtis, ako jo joojmujemo kol na istrop položeno sliko, dasi je tega značaja radi rahlih iluzijonističiiili iugredienc ne moremo brez pridržka priznati Prav kot po-! izkus iluzijonistične freske jc pa lo delo posebej zanimivo in mu dolgujem dokaj lepih ur študija metode starih baročnih freskantov in modernega impresionista. Kjub vsem |ioizkiisom izdelati formo v prostoru, angcia v plavanju, figure v raznih i plasteh odprtega Kczmosa itd., je delo vendarle j zelo ploskovito. To dejstvo, ki označuje Sternena | kot otroka svojega časa in impresionistične forme, radi česar je njegov čopič prikladriejši za restavra-! cijo ploskovite gotske freske, si razlagani jxileg : vsega drugega ua dva načina. Prvič je za iluzijo-| nislično prostorno vizijo v Slernenov; Ireski pre-! tnalo one matematične risbe in konstrukcije, ki je conditio sine qua ton baročnega perspeklivizma \ in iluzijonizma. Po letu lahko presodimo, kako daleč smo že dejanski od baroka, da se je ta uinel-| niški kapital doccla izgubil. Drugič pa nasprotuje j vsa morfologija Slertenove poteze nastanku tluzijo-| Mističnega slikanega .prostora.
Norma vsakega iluzijonista od nekdaj je, dn vsako formo na činn manjšem in krajšem prostoru zaključi in to čc se lc da v obliki kroga ali kak« druge koncentrične slieme. Te oblike so garancija da na krivih ploskvlh svodov nc nastanejo nemile nevšečnosti in da j (j možno zgraditi iluzijonistični prostor, saj je znatp, da prvi primeri tega slika-! n j a bazirajo na sisthnu vedno manjših krogov — to je na kolobarjih ;prim. Dantejevo podobo pekla
Minister dr. Miha Krek
med svojimi Bohinjci
Bitnje v Bohinju, 29. septembra.
V	soboto, dne 28. septembra se je minister dr. Krek za nekaj ur odtrgal od svoje velike zaposlenosti in pohitel med svoje domače v lepi bohinjski mir. Ne daleč od Bob. Bistrice lezi, pri-»lonjena v breg, majhna vasica Bitnje, sicer skromna, skrivaj pa le ponosna, da ima najmlajši slovenski minister tam svoj dom.
Bilo je že pozno zvečer, zadnje krave so se leno zibale po cesti od napajališč proti hlevom, po hišah so žc gorele luči, ko so postavni bohinjski kmetje nekaj strcljajnv pred vasjo ustavili avlo g ministra. G. minister, ki se s svojim godom niti najmanj ni ukvarjal, Prosvetno društva ga je prav za prav izvabilo v Bohinj na slavnost svoje 30-letnice, je izstopil in bil z domačini takoj ves domač, ne kakor visok državni uradnik, ki misli, da je najbolj demokratičen, čc se poniža kmetu stisniti roko, ampak kakor Bohinjec, ko pride med Bohinjce in povpraša za letino, za zdravje pri živini in pri družini, ki pozna vsakega kmeta, tudi tistega, ki živi svoje na kruhu revno, po duhu pa silno bogato življenje visoko gori pod planino. Kmetje so svojega rojaka prisrčno pozdravili in ga brez posebnih deklamacij, v domačih, iskrenih besedah spomnili, da je jutri Mihaelova nedelja In njegov god, pri leni pa kar niso mogli skriti, da so ponosni nanj. Saj bi bili drugi tudi!
V	prijetnem razgovoru se je majhna družba približala domači hiši, kjer so ga domači z velikim
veseljem sprejeli v svojo sredo. Med preprostim okrepčiloni so mu pokazali rožo, ki so jih otroci prinesli svojemu sorodniku za god, med, s katerim je največji čebelar bohinjskega kola počastil svojega rojaka, surovo maslo, s katerim so sc gospodinje poklonilo svojemu sovaščanu — sama kmečka vezila, kakor sc za Bohinj spodobi.
Medlem pa so je že v Irdem mraku pred hišo zbrala družba fantov in vzdignili so pesem, da jc veselo odmevalo od temnih bregov. Ko jc g. minister stopil na prag. so mu k godu čestitali, S. minister pa je vso čast v lepih besedah odvalil od sebe in jo njim dal — za trpljenje in ponižanje, ki so gn morali prestati za tisle. ki bi jih že prej radi slavili, in za domačo pesem, ki jc niso marali pozabiti, čeprav je ta njihova trdna volja po krivici rodila težke posledice. — Nato so fantje še — poleg drugih, za take prilike običajnih pesmi — zapeli: »Oj hišica očetova, kdaj se bova vidla spet,- ki je vsakemu poštenemu Slovencu tako ljuba kakor »hišica očetova«. Kakor narodna molitev sc je pesem vzdigovala proti jasnemu nebu, ki se je vse z zvezdami posuto bočilo nad ozko dolino Z brega jc tuintani butil strel čez šumečo vodo v drugi breg, kakor silen duh naroda, ki se pod svojimi voditelji bije za svoje pravice in vstaja in pada, včasih omahuje, nikdar pa ue omahne, nikdar ne umre.
Tako vezujejo slovenski ministri! —
Pri zaprtiu, motnjah v prebavi
vzemite zlutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grentice.
Registrirano od Min. «oc. pol. in nar. xdr. S. br. 15.485 od 35. V. 1915.
Našim naročnikom!
Položnice
prilagamo v današnji izdaji »Slovenca« za vse poštne naročnike, dn se z njo poravna naročnina zh mesec oktober t. 1. in morebitni zaostanki iz, prejšnjo dobe. Prosimo vljudno vse prizadete, da sc položnice posl uži jo jn čim prej mogoče, du nc bo oviro pri dostav- j 1 j u ii j ii listu.
Po teh položnicah p. n. naročniki tudi lahko , plačajo naročnino za »Ponedeljski Slovenec«, i vendar naj sc to vrhu srednjega dela izrečno I pripomni.
Pri tej priliki ponovno opozarjamo, dn imajo pravico do »Slovenč«-ve« snirtnonezgodne podpore samo oni p. n. naročniki, ki so imeli ob čutili nesreče naročnino plačano vsaj /n tisti mesec, v katerem sc jc pripeli!« nezgoda.
Oni p. n. naročniki, ki bi |>oložnice trenutno 1 lic potrebovali, naj jo shranijo zn prihodnje | plačilo ali nuj pridobe z njo novega naročnika.
Naročnina za dnevnih „Slovenec44
Mesečno......Din 25,—
četrtletno......Din 75.—
polletno......Din 150.—
letno........Din WO.—
Za inozemstvo mesečno	Din 40.—
Nedeljski „SIovenec" slane
Mesečno.......Din 8,—
polletno.......Din 48,—
letno........Din %.—
Za inozemstvo mesečno .	Din 10.—
Ako izveš pisa, da
iz časo-nisi zadel glavnega dobitka ...
ne vznemirjaj se ..,
iel
Slavnost katoliške
prosvete v Tržiča
Tržič, 29. septembra.
Ves Tržič je danes pod vtisom obnavljanja katoliškega prosvetnega dela. »Prosvetno društvo sv. Jožefa- jc temnih letih stopilo na plan. Snoči je za žarel na Počivalnikovi skali v Kamncku in pri cerkvi sv. Jožefa mogočen kres, pročelje Našega domač je bilo pa lepo okrašeno in razsvetljeno. Davi jo bila po Tržiču budmea priznane domačo cerkvene godbe in ob 9 je bil v slavnostno okrašeni dvorani redni in slavnostni občni zbor. Polna jc bila obširna dvorana zborovalcev, navdušenje in veselje je vsem žarelo iz obrazov. Vodil je občni zbor podpredsednik g. Sinitek, ki je predlagal pozdravne brzojave predsedniku dru-btva bivšemu kaplanu g. Zakrajšku, dalje g. ministru dr. Korošcu in našemu ljudskemu banu g. dr. Natlačenu. Po nagovoru g. Smitka je povzel besedo domači župnik g. Vovk, ki je klesal besede, dnevu in slovesnosti primerne. — Izvoljen je bit novi odbor in sprejetih jc bilo še nekaj predlogov, nakar je bil občni zbor zaključen. Nato je pa slo 1 'članstvo v slovesnem sprevodu po mestu na grič sv. Jožefa, kjer je bila sv. maša za umrle člane društva. Sv. mašo s primernim govorom je daroval g. kaplan Forluna. Sprevod je bil jako velik in v njem je korakalo več ko 40 narodnih noš in posebno veliko moških. Spredaj sta jezdila dva konjenika v narodnih nošah. Iz večine hiš 60 plapolale zastavo in s tem je pokazal skoraj ves Tržič, da obsoja krivico, ki jo je moralo društvo trpeti dobra tri leta.
tt
Ptuj
Policijske vesti. Policija je aretirala 5 mlajših postopačev in vlačugarjev, ker so na surov in nasilen način beračili po Ptuju Pri aretaciji so se uprli varnostnim organom, tako, da so jih morali vklenjene spraviti pod ključ. Vseh pet postopačev so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju.
- Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zaštaianje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude sanje, splosno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josciove« grcilčicc.
Dobro jutro >—■	Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana - Šiška
itd.), ili da se je celo visoki barok k temu vrnil. Ko sem ure in ure primerjal dela naših baročnih freskantov s Sternenovim, se mi je ta princip kroga razodel kot ključ uspeha baročnih freskantov. Značilno je, da jc tudi Jakopičeva slika na Meksiki, ki bo seveda v nekaj letih izginila, tako je solidna, zgrajena na taki umišljeni obliki. Osnovna oblika Stcrncnove forme (oprostite podvojitev) pa ni krog, temveč iztegnjen pravokotnik, zato ni nič čudnega, če so na freski najbolj markantna mesta peruti angelov: ves sistem barv na stropu vzbuja vtis vi-hrajočih perjanic. Ta stvar je pa za iluzijonizem zelo nevarna, ker dejanski ves prostor ubije in iz njega napravi ploskev in gre celo tako daleč, da tudi dejansko usločenost stropa napravi v očesu gledalca za ravnino. Na splošno radi tega lahko rečemo, da so vse forme (peruti, obleke, oblaki itd.) ua stropu predolge, treba bi jih bilo namesto lega sto in stokrat pretrgati in v sebi zaključiti, kar bi povzročilo potrebo večje modelacije in končno rezultat — iluzijonističen prostor. Če gremo Iu še korak dalje, opazimo tudi, da je na stropu za ilužijonisličm etekt preveč luči, izražene v pisanih barvah; posledica lega je dekorativnost barve, ne pa odprti nebeški prostor. Bolj bi bilo treba upoštevati atmoslerično perspektivo in senco, ki modelira in nijansira in kot posebno poučen pri; mer za lo naj navedem, da noben naš baročni freskanl ne postavi največje svetlobe na najvišje mesto (kol je Slemen Kristusa v gloriji), temveč v slran, na najvišjem mestu pa stoji skoro vedno nejasni azur neba. v katerem je omenjena svetloba saino plastično in voluminozno nam bližje stoječe telo.
V vsem tem kot rečeno pa vidim le izgubo baročnega kapitala, ki je nastalo brez krivde modernega slikarja. Sternenova freska je prepolna lepili mest, da je ne bi človek iz srca ljubil; posebno kot impresionističen ]X)izkus stare freske mora ona biti zadeva vsakega res sodobnega duha. Najboljša tradicija našega slikarstva tam od Subičevskih časov živi v njej. Prav za to ker je ta tradicija dana v taki obliki, je naloga Sternenove freske v ladji, da nam poda resnično in pristno moderno iresko v stilu in gledanju impresijonisla, ki mu Sternen ne bo ušel, ker mu kot otrok te epohe niti ne inore	R Ložar.
Smrtna nesreča
s kolesom
Ljubljana, 30. sept.
O smrtni nesreči znanega ljubljanskega športnika Staneta Seuniga, ki sc je ponesrečil v nedeljo popoldne pri motociklisličnih tekmah na Gradu, je poročal »Poned. Slovenec«.
Istega dne pa se je smrtno ponesrečil tudi drugi znani ljubljanski športnik, namreč II. tajnik Ljubljanske nogometne podzveze, zobotehnik gosp. Ivan Novak.
Novak se je odpeljal v družbi dveh svojih prijateljev, Stanka Logarja in ing. Tavzesa e kolesom proti Turjaku. Vsi trije so zmagali naporno strmino do turjaškega gradu, kjer so nekaj časa počivali ter malicali, nato pa se vrnili proti Ljubljani. Vozili t« že v mraku, Novak pa se je vozil zadnji. Naenkrat je Novak zavpil: »Na pomoči* nakar sta se njegova tovariša vrnila proli njemu. Našla sta Novaka nezavestnega ležati na tleh. Novak jc bil ranjen na glavi, udaril se je namreč pri padcu ob obcestni kamen. Prihiteli so še drugi ljudje, ki so Novaka dvignil ter ga prenesli na avtobus, ki je slučajno vozil mimo. Avtobus je prepeljal Novaka v bolnišnico, vendar pa je bila zdravniška pomoč brezuspešna ter je davi okoli pol 9 umrl. Ivan Novak je bil rojen 1. 19<Xi. Kot pristen Trnovčan se je mnogo udejstvova! v športu. Sodeloval je pri klubih »Jadran«, prejšnjem klubu »Krakovo« ter pri klubu »Mara; Kot za-slopnik kluba »Mars.- je bil izvoljen tudi v Ljubljansko nogometno podzvezo, kjer je bil 7 let drugi tajnik. Dobremu športniku ohranimo dober spomin. Naj mu sveti večna luči
Imetje zažgal
in se ustrelil i
Maribor, 30. septembra.
Snoči se je pripetil na Janževi gori 66 pTi Selnici ob Dravi pretresljiv dogodek. Okrog pol 10. , zvečer so planili proti nebu ognjeni zublji iz gospodarskega poslopja in šupe posestnika Ivana Ser-šena. Strehi obeh poslopij je zajel plamen istočasno ter je bilo jasno, da jih je nekdo nalašč zažgal. Ko so bili vsi domači in sosedje preplašeni vsled ognja in so skušali gasiti in reševati zdaj to, zdaj ono, so pogrešali domačega gospodarja, 56- I letnega Ivana Seršena. Okrog 10. ponoči, pol ure po izbruhu požara, ki je med tem upepelil obe poslopji do tal, pa je odjeknil iz bližnjega gozda nenadoma strel iz puške Ljudje so domnevali, da je strel v zvezi z odstranitvijo gospodarja Seršena in s požarom ter so naglo odhiteli v gozd, kjer so našli kakih 150 metrov od domačije truplo pogrešanega. Seršen si je pognal iz dvocevne puške stre! v prsi ter obležal pri priči mrtev. Pokojnik se je pred leti priženil na svojo sedanjo domačijo. Poročil je vdovo z dvema, sedaj že odraslima otrokoma. Zakon ni bil srečen. Včerai so se pri Seršenovih sprli. V najhujši jezi je planil Seršen iz hiše ter zažgal gospodarsko poslopje in šupo. Povzročil je s tem škode nad 10.000 Din. Ko je videl, da objemajo plameni domačijo in ni nobene rešitve, je obupal, vzel puško ler se v bližnjem gozdu ustrelil.
Vlom v pošto v Polhovem Gradcu
Polhov Gradec, 29. sept.
V noči od 28. na 29. sept. je neznan obiskovalec na zelo drzen način prišel v uradne prostore polhograjske pošte Zgoditi sc jc moralo to šele po polnoči, ker je uradništvo ob polnoči bilo še v poslopju, kjer jo nastanjen poštni urad. Zločinec, je bil zelo previden, in kakor je videti, že precej vajen svojega posla. Skozi podstrešno okno, ki ga je najprej snel in po vrvici oprezno spustil na tla. potem pa še gosto mrežo, ki je zapirala okno proti muham, se je splazil v sobo, ki pa je bila prazna. Vlomil jc vrata v kuhinjo, nato pa še pokrov, da je po stopnicah prišel v pritličje. Najprej sc je nekoliko pomudil v trgovini, kjer jc ukradel aktovko in jo natrpal s tremi šlrucami belega kruha, >Zeta< cigaretami, večjimi kosi sira in čokolade. Vse to je moral na begu pustiti na dvorjšču, ker ga je splašila služkinja, ki jo jc ropot odhajajočega tatu prebudil. — Iz poštnega urada pa je odnesel ročno blagajno, v kateri je bjlo 73 Din gotovine, za 2000 Din pa poštnih vrednotic. — Danes dopoldne so že prišli semkaj policijski organi, ki so vzeli prslnc odtise s posameznih predmetov. Oblast je že ukrenila vse potrebno, da čimprej najde storilca In zdi se, da je že na popolnoma zanesljivem sledu.
„Ponedeljski Slovenec
Tednik »Ponedeljski Slovenec« jc dopolnilo dnevnika »Slovenec«, ki ali ponedeljkih ne izhaja. »Ponedeljski Slovenec« prinaša čitn-teljcm v zanimivi obliki nedeljske novice iz domovine in iz inozemstva. Posebno pazljivo zasleduje življenje naših bratov za mejami. Izčrpno poroča o vseli panogah domačega in tujega športa. Za onega, ki hoče hiti o vseh dogodkih točno poučen, je nujno potrebno, da si poleg dnevnega »Slovenca«.
„Ponedeljshi Slovenec44 slane
Mesečno.......Din 5,—
polletno.......Din 26.—
letno .......Din 50.—
Za inozemstvo letno Din 70.— ' ■■■■■■■■■■■^■■■■■■■■■■aaaiiHHM
Koledar
Torek, 1. oktobru: Remigrij. škof: Janez DukL, spoznavalee. Ta mesec se dan skrči od 11 ur 37 za 1 uro 36 min. na 10 ur in 1 min.
Osebne vesti
= Upokojen jc g. Ignacij Rus, tajnik pri okr. načelstvu Ljubljana-okolica in ne pomočnik tajnika, kakor smo pomotoma po-ročali v nedeljskem Slovencu pod osebnimi vestmi na drugi strani.
— Imenovan je za arhivskega uradnika IX. pol. skupine Josip Cimcrman, doslej uradniški pripravnik.
Donbon
PROIZVOD: »UNION« ZAGREB.
S kolom nad žensko. Izredno surov dogodek sc je pripetil v petek zvečer v vasici Medvedi«), v občini St. Jurij pri Grosupljem. 25 letna Mari ja Kraljičeva, hčerka posestnika, ji' stala v domači sobi, s hrbtom obrnjena proti odprtemu oknu. Mimo jc prišel neznan mo-ki, ki jc pograbil kol Icr z njim sun.l dekle v hrbet ter ga močno ranil. Nato je napadalec zbežal. Dekle jc moralo v ljubljansko bolnišnico.
—	Avtobusni iilel v Opatijo 0. X. priredi Put-nik, Ljubljana. Cenil Din 105.—. Prijave do 4. X.
Vir zdravja — Pelanjska Slatina!
—	VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ (sestali desetmesečni) za odraslo prične na Cliri-stofovem učnem zavodu 3. okt. oh pol osmih zvečer. Pouk trgovskih predmetov, stenografije, strojepisja, reklame, jezikov. Šolnina zn vse obvezne predmete 100. - Din. vpisnina 30.—. Prijave in brezplačne informacije na Doniobrimski časti 15.
Celie
3 Umrljivost v Celju mcseca septembra. Meseca septembra je umrlo v mestu Celju 23 oseb, 22 v bolnišnici in 1 izven bolnišnice.
& Kopališča ob Savinji zaprta. Z včerajšnjim dnem so bila zaprta vsa kopališča ob Savinji. Zaradi izredno lepega vremena, ki je vladalo ves mesec september, so se kopališča zaprla letos mesec dni pozneje kakor lansko leto.
0 Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla Lenko Marija, 66 let, dninarica z Ljubnega na Ostrožnem št. 10, in 68 letni prevžitkar Vclcnšek Franc. N. v m. p.
20 dinarski falzifikati so se pojavili zadnje dni v Celju. Kovanci so zelo slabo izdelani ter so. upogljivi. Pri previdnosti se jih spozna na prvi mah. Opozarjamo prebivalstvo, naj bo previdno pri sprejemanju denarja,
& Kolesarski karambol na Polulah. V nedeljo okrog 7 zvečer je neki kolesar na Polulah podrl na tla 9 letnega Celcstina Gučeka iz Košnice in njegovo mater. Oba sta padla takoj v nezavest. Ko je prišel na mesto nesreče avtomobil rešilne postaje, sta bila oba že pri zavesti. Otrok je dobil težje poškodbe po glavi in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, mati, ki se ie pa pri karambolu očividno bolj prestrašila, pa jc tudi dobila lažje poškodbe po glavi, a je odšla takoi domov.
-C Namesto žgauja occtno kislino. 36 letna dninarica Podhraški Kati z Zg. Brezna pri Humu ob Solil je pila po pomoti namesto žganja ocetno kislino in so jo morali zaradi tega prepeljati v celjsko bolnišnico,
ISasznanila
Ljubljana
Ostale vesti
— Končana preiskava proti morilki matere.
Kazenska preiskava proti 201etni Amaliji Vode-tovi, ki jc v začetku septembra ponoči umorila i svojo 60 letno mater Marijo v Zapotoku pri Tur-i jaku, je končana ter je državni tožilec Vodetovo ' obtožil zločina umora. Proti njej se bo v kratkem vršila obravnava, ki bo lajna.
M. Hajuk: Teoretična tamburaška šola. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 41) Din. Po naših prosvetnih drii; štvih je dosti tamburaških zborov, ki pa radi pomanjkanja dobrega učbenika ne napredujejo v igranju in s tein izgubljajo veselje. Tamburaška godba, če je slaba, je dvakrat grda. Zato vsi tamburaški zbori prav temeljito potrebujejo, da to Bajukovo šolo dobro predelajo in si s tem ustvarijo trdno podlago za dober in hiter napredek. Bnjukova šola j obsega najprej kratko razlago o osnovnih pojmih glasbene abecede, potem podaja natančen nauk o tamburaških instrumentih, kako se nanje pravilno igra, kako se ugla-šajo, kako se z njimi ravna itd. Končno sledijo vajo za vsak instrument posebej in za zbor. Slednjič pa so natančno in izčrpno na-značeni prijemi za T. in 11. bugariju.
—- Perite sami svilene in volnene, obleke! Pred nekaj dnevi je ustanovila tvrdka Schicht na Mestnem Irgu št. 23 nasproti rotovža Rad ion posvetovalnico, v kateri se vršijo brezplačno poskusna pranja ler se dajejo navodila, kako sc pere posamezne vrste svile, volne in ostalega perila. Namen le posvetovalnice jc, da se gospodinje pouče, kako bodo v bodoče same doma oprale svoje ob-
1 A* i no Kodrliero. Punc« in jutri oli SA: llela siv htra . Cone globoko znižane: 1..V1. s.."«. S.Sti in «.SI) Pin.
I.tkati. I,!nt) iiiontantstov r Ljubljani priredi dno 7. decembra iki Uvclotnem pre«lodku zopoi .svoj tradicionalni Skok preiko kože . Naprošajo -e vs.-i ilruKtva in ustanove, dn na la dim nc prirejajo »volih prire ditev.
1 Scntpctrrslii šahovski kluh Iki priredil drevi ob SII v klubov ili prostorih Kostilne Mencinger nn Sniar-tinsk-i cesti siuillltanko, ki Jo Iki igrnl ir. .Torže šorli. S to MiiniillJlliko pričnemo redno šuhovsko seAono. Vljudno vabimo vse člane in prijatelje, 'tn Iti se vsi udeležili nn£e prve letošnje prireditve. 1'rs. tako pri srčno vabimo vsakogar, ki lii želel vslopiti v naše šahovske vrste, dn bi se malo pred napovedanim časom 7. glasil.
1 Filafrlintirni kluh IJnbljuna priredi |«*iialelj.-ki sestanek danes /.večer v restavraciji Pri šeslici na Tyrscvi cesti. Vabljeni vsi. Odbor.
I \očno služIlo imajo Irkarnr: ntr. Ilnknu-ic, Sv. Jakoba trs !l; mr. Ranior, Miklošičeva c. Sil in mr Onrlim, Moste.
Cerkveni vestnih
flrutor.ftinu sv. RrittJcija 'Ti lrsn Ivo iniehi s\ r,ni ! mesečno pobo/nost v četrtek .1. oktobra v in>tilin»k1 cerkvi. Zjutraj ob .'» bi prvu .sv. uinšn. oh pol S pridi • pa in oh ft sv. m»š:i ■/. hlnffo«h>voiu /;i žive in rajne ude bratovščine. Vse častilce sv. TJeftnjeira Tl'Wn i I binio, 'la se udeleže evharistične pobožnosti v nr-ulin i skl cerkvi.
Kalni, prosrr/na ilrilštrn za fra)nliAlrnnsl,n inpiiiin r LJubljani začno I. oktobra ob S zvečer v. rednimi pt ■ svetnimi večeri. Otvoritveno prodnvnnjc ho Imel p. dr. p. Tonilnee Roman, In sieeT o evhnrlstlčnčm konfrrc-Polt«ff predavanja bo tudi film in skiopte-nc slike o kongresu. Man i in prijatelji društva vabljeni!
LJUBI I AiNSKO Ol.FDALIš^E
DRAMA. Začetek ob 20
Torek, 1. oklobraiKrn/j Edin. Kniin.tifi nu.it. Otvoritven« predstava sezone lft.Vi-.1fi. Ited A. Kreda, 2. oktobra: Direktor (''miipa. Premiera, tf.nl Sreda.
čutljivo perilo. Ze takoj prvi dan so |iokazale naše i Četrtek, a. oktobra: .1 trd /'črtaj in juhi. Premiera. T.inhlInnč^inltn 7n In nosvclnvalnicn veliko zanima- i	Red Cetr|eik.
Ljubljančanke za lo posvetovalnico veliko zanima nje. Vsaka gospodinja, ki si ne upa oprali sama doma svoje svilene obleke, jumperja ali slično. j opere lahko te stvari zastonj pod nadzorstvom žen-j skega osebja v tej posvetovalnici, Tam stoje na 1 razpolago tudi likalniki, tako da si lahko vse le stvari takoj tudi zlika. Zdaj, ko se lahke poletne 1 obleke hitro mažejo, bo ta poslovalnica zelo koristna.
—	Oblasti eno dovoljena razprodaja inanufak-tumega blaga pod tovarniško ceno — ugoden nakup za trgovce. Jos. Petkosig — Ljubljana — Stari trg 4.
—	Večerni trgovski tečaj v središču Ljubljane priredi Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2/11. Vpisovanje vsak delavnik med uradnimi urami. Začetek pouka 15. oktobru, vsa pojasnila brezplačno. Ker poučujejo samo na tem večernem trgovskem tečaju strokovni profesorji, se tečaj najbolje priporoča.
—	Polovična vožnja za pnset III. nlirlne razstave v Kranju je dovoljena na osnovi odloka generalne direkcije drž. železnic v Belgradu z dne 27. IX. 1985 št. 112.435/35 Znižanje velja za odhod od 28. septembra do 7. oktobra, a za povratek od 29. septembra do 9. oklobra 1935 zaključeno. (>|ioznr|ni!io na to ugodnost, ki omogoča poset tudi najbolj oddaljenim v naši državi. Zalo se poslu-žite te izredne ugodnosti.
—	Na sveto Ooro pri Gorici bo zadnje letošnje romanje z avtobusi 7. oktobra. Fotografijo, ločen naslov, ime očela, poklic, rojstne podatke in 125 Din je treba |x>slati do L oktobra na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sentpetcrska vojašnica
Pstok, 4. oklobra: /.uprto. Sobota, 5. oktobra: Tlllr ctrtr.
Premiera. Rod B.
MARIBORSKO GLEDALIŠKE
Torek, 1. oktohrn ob •_¥»: Hratjc Knrama:r>vi. Otvoritvena prodMnv*. Srftfla, 2. oktolvra: Zaprta. Četrtek, 3. oktobra ob 20: Tartuffc. Premiera.
Radio
Programi Radio Ljubljano}
Torek, /. oktobra: 11.1X1 Šolska ura: Ob IDO lo.lniei Simona .lonka (dr. Rudolf Kolarič); 1:!.00 V nevo 7,iv-UeniJo (koračnice na ploAftah); 1(2.45 Vromc, pomnila; KI.00 (''lus, obvestil«; 1.1.16 Hladna Jenen /v prihaja (plošče); 14.00 Vreme, borza;; 18.00 KonroTi opt-rne Klnsbe. Rad ork.; 18.10 Vzgojna vrednost prirotk (<ir. Stanko (Jojrnla); 19.00 C a«, vreme, porodila, sporni, obvestila; 19.,>1 Nae. ura: ManeAni jk>1H. pregled (r/. Helfrrmla); 'JI.01) Sprehod po Tnrojtnlju s pesmi/m in beseilo (sodelujejo; g. Vladimir lirtrallv. predavanje ln Pevski zhor Camkar Radijski orkestri m plt^^<>: '22.00 Cn$. vreme, porodila. *i»or»'r|; '22.1.S Zii ples (plo We): 32.30 ArmrlcAke phrftfe Ko-nec oh -jn.
Dragi program it
Torek, 1. oktobra, Helvrart: Hl.OO R »lin-album; >2.110 Raci. ork. Zapreb: 20.Ki Klav. k«>n<\ 21.00 Tam bnraAki zbor 32.1A Plesna irla#-ba - Dunaj: 17.») Klavir s»ka glasba 20.00 Zabavna tfbiKba J2.I0 Godalni kvintet 23.20 Ja/.'/,. — lliirtint)ifita: 19.30 Prenos opore 22.3"> ( it?, jrlasba — Trst-Milun: IT.iVi Lahka gln.sbn 20.4.) Iz operet 22.IS Orgelski koncert Him-llari: 17.1.*» Zabavna tri. 20.4» Pestra ura 22.00 Kotnurna glasba Priipa: 10.30 Vnjatika god h a 21 2f» Onkfistralni in p^v^ki koncert '22.15 PlowJe — Brno: 20.10 Slika iz. vojnAkctfa življenja —
Ko bo zadonelo povelje: Avanti!
vztrajnostjo tudi Abesinci strumni vojaki, čeprav so zdaj dozdeva, da jim je nemogočo ubiti v glavo znanje reda, točnosti, natančnosti.
Višji smotri
Stavbarstvo v Abesiniji
Pogieu na industrijske naprave v Klaipede
Jugoslovanska družina pred tekmo. Poljska : Jugoslavija dne 8. septembra v VarSavl.
Pri italijanski armadi v Eritreji.
Avanti: ta edina Mussolinijeva besedica bo zadoščala, pa se bo zgenila največja, kar najmoderneje urejena armada po svetovni vojni. Največja bo ta armada, kar jih jo kdaj nastopilo v črni Afriki, odšla bo na abesinsko mejo, med divjo gorske do 4000 m visoke velikane. Saj se imenuje pokrajina Donakil v Abesiniji »Peklensko žrelo sveta«. To je eden izmed najbolj divjih pokrajin na Svetu, ki je 70 m nad morjem in je puščava brez vode. Samo dva bela človeka slu bila žo tukaj in sta povedala, da je vročina do 70 stopinj in so ondi divjaki Donakili, ki še
Egipt ni drugega ko Nil. Na obeh straneh Nila vidiš lo dve ozki, zeleni progi, ki je edina obdelana zemlja, sieer na daleč in široko — sama puščava. Zatorej: kdor ima izvirke Nila v oblasti, ima tudi Egipt v rokah. In: Anglija je pač zares v skrbeh radi Abesinije prav radi Modrega Nila, ki nudi izvir. Italijansko-abesinski spor je zaeno hudo vprašanje Anglije in Italijo.
V pristanišču Aleksandrije je videti bojne ladjo, križarke, rušilee, ladje za letala in minerje. Pravijo, da je 30 angleških vojnih ladij v vodovju krog Aleksandrije. Ladje za letala imajo baje več ko 100 bojnih in
namrdnejo ne, ko tu in tam tudi otroci smuknejo med rokruto, se pomešajo mednje in vsrkavajo vase povelja — a gauche — a droito — tudi sntrkavčki štirih let. ki imajo samo robček krog ledij. In smuknejo spot iz vrste in se hihitajo po cestah in tvorijo svoje rokruto a gauehe, a droito... Časih dobiš -vojaške oddelke, ki so že popolnoma uniformirani. Za čuda usnja imajo na sebi in ek-sercirajo v polni opremi in orožju in v tropskih čeladah.
Kaj se da iz Afrike napraviti.
Abesincern je tako tuja sleherna organizacija, da se človeku, ki stopi med te uboge črne sirote, ki se gnelejo drug na drugega ko klobčič ubogih zvijajočih se črvov, zdi kar brezplodno, da bi mogel kdo iz take zmede napraviti kake vrste, kak red, kako strum-nost. Toda poznavalec Afrike se zaveda, da je tem, navidezno neurejenim vrstam čut za ritem kar v krvi. Kaj Afričani zmorejo, je bilo videti tedaj, ko so imeli še Nemci Tan-ganjiko in so imeli čete, ki so bile tako disciplinirane in izvežbaue kakor kako evropsko vojaštvo. Brez dvoma bodo s potrpljenjem in
Saj je vsa Etiopska tudi prepričana, da bodo njihovo na novo izvežbaue četo v enem letu	pn bodi, da ho
zdaj vojna ali ne. Toda izvežbanost vojaštva Abesincev nima le tega, vojaškega pomena, ki zdaj prevzema vso Abesinijo, Marveč je tu višji, važnejši in pomembnejši smoter: da se bodo Abesinci narodnostno zavedali, da bodo združeni v moči enega samesa naroda, da si poedina plemena ne bodo več sovražna, marveč da se bo vsa Abesinija združena oklenila svojega cesarja, ki ima e,no samo željo: da postane njegovo ljudstvo zrelo in dostopno — evropski — kulturi!
Mobilizacija
Cesar Hajle Selasje jo že podpisal ukaz o splošni mobilizaciji. Vsi Abesinci, ki so zmožni vojaškega stanu, so se zbrali pri svojih poglavarjih. Najvišji abesinski škof, Abuna (Knobleharju so rekli: Abuna Soli-manl), je bil poklican k ministrski seji. Alni-' na je pa invalid in sicer nikoli ni pri sejah. Vendar mora tud on oddati svoj glas, če je kdaj mobilizacija, kakor je določeno v abe-sinskih državnih pravilih.
Pobili kličejo! Tretjega dne po koncu deževne dobe je neguš razglasil mobilizacijo. Povelje so izvedli po davnih šegah z bobnanjem, ki se razlega od kraja do kraja ko ne; kakšen brzojav in že kaj kmalu zve vsa dežela za povelja. Na sliki je prastari vojni
boben.
dandanes tako dobivajo ogenj, da drgnejo les ub les in ki slehernega tujca koj napadejo in umorijo.
Na jugu, v Somaliji, stojijo Grazianove čete, prod njimi pa je na stotine milj daleč samo nizko goščavje, ki pokriva nizke doline brez vode, Ogadena, kjer se neguševi voj-ščaki zbirajo, da bodo branili Harrar. Ti, od vsega sveta oddaljeni kraji, kar mrgolijo samih vojščakov: 200.000 zarjavelih vojakov v kaki-uniformah in temnih ščitnikih spričo sonca in v čeladah zoper žgoč« vročino. To vojaštvo je opremljeno z vsem modernim orožjem; tu so najmodernejše mrtvaške raglje, urni tanki, oklopni avtomobili, radio-napravc v avtih, metalci ognja, artilerija plina in topov, na stotine bombnih in lovskih letal in ročnih granat in bodeče žice.
Pota na mejo so kar živa neskončnega sprevoda: tu je na tisoče avtomobilov v oblakih prahu, je polno munieije. Kraj potov se vijejo ua kilometre dolge kače samih otovorjenih mul, ki jih poganjajo prepoteni poga-njači s palicami. Mule so nakupili po vsej Evropi in jih s tovorom opremljene poslali 3500 kin daleč. Mimo izrednih težkoč, ki jih bodo morali prestajati laške čete, bo pa še jako težavno preskrbovati vojaštvo z živili in drugimi predmeti. Skoraj vse, karkoli potrebuje danes moderna armada, je bilo treba 4500 km daleč pripeljati skozi Sueški prekop. Vse te množine blaga je bilo treba izkrcati in razložiti v Massani, ki je nabolj vroče mesto na svetu, ki ima zdaj v senci 47 stopinj vročine in kjer morejo napol goli težaki delati radi vročine le v samem jutru in pozno na večer pri luči. Nato sn morali vse tovore spraviti na strmine do 2500 m iu na daljavo 65 km (zračne črte) po eni edini železnici in edini cesti. Čete, municijo, živino, pšenico, riž, makarone, olje, zmrzlo ineso, sadje, vino, celo seno, barake, petrolej, bencin — vse to so morali spraviti po tej ozki poti ko skozi vrat steklenice. Iste razmere so v Mogadišu (it. Somalija). Večkrat je do 35 ladij v Massani, kjer neprestano dela 1500 mož. V 10 urah so razložili z ladij 4000 mož z vso opremo.
Druge stotine delavcev delajo nova pota proti Abesiniji. Neznanska je ta organizacija, ki jo vodita De Bono in Graziani brez prestanka. Dalje je treba izvrtati 62 vodnjakov, da bo rešeno vprašanje pitne vode in izvedba 100 km strateških cest in lazaretov. Za zdravje jemljejo četo kinin.
Na poletu 1200 milj ob Mila navzgor na poti v Asmaro moreš natančno videti, kaj pomeni italijansko-abesinski spor za Anglijo in Egipt. Videti moreš, da je Nil-Egipt, in
bombnih letal. Razen tega pošilja Anglija razložena letala v Egipt. Druga letala prihajajo preko Grčije. Vrsta hiš ob mestu je najeta, da bodo ondi piloti spravili svoja letala. Na letališču v Kairi je 60 angleških bojnih letal.
Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem...
Abesinija se vežba
Vsa Etijopska (Abesinija) eksereira in kmalu bodo vsi ti goreči novaki prav imenitni vojaki. Seveda ni nič kaj po vojaško slišati, ko kak vojak pozdravi častnika in trči s petami skupaj, — pr, ni"' -a:- 110 sliši! Ker so namreč vsi ti vojaki ..osi. Le kak stržmojster-konjenik ima nekakšno obuvalo na nogah, pri čemer pa gledajo prsti ven.
Neenotna šola.
Moški in mladeniči, ki jim po vsej deželi ubijajo v glavo vojaško znanje, takoj na bte-sedo ubogajo. Povelja pa niso prav nič enaka. Ker — ta podčastnik se je izučil v belgijski vojašnici, oni v švedski, tretji v — nemški. -- Tudi takih učenikov je dosti, ki samo >dišijo« jio Nemcih: ti so prišli iz bivše nemške afriške kolonije — Tanganjika. Vnema bosih črnih novakov iu njih dobra volja, da bi vse dobro in prav izvedli, se podvoji če zaslišijo poleg sebe sklapljanje fotografskih aparatov. Torej se vzravnajo, trpotajo z bosimi nogami in se delajo še bolj divje, kot so že. In »a gauehe« (levo!) in »a droite« (desno!) zadonita spodvojeno silo.
Vprašanje o tanku
To je pa vprašanje, ki ga bodo bržkone morali rešiti čarovniki... Zakaj, v Abesiniji ne morejo korakati na en—dva, en—dva, — mareč na: en, dva, tri, štiri, pet, šest, sedem! Čeprav jim ob koncu ostane ena noga v zraku, pa jo kar mirno postavijo na tla brez štetja. Tuje je tem ljudem, da bi obstali ob določenem številu in vsi naenkrat. Povsod opaziš, kako »galijo« rekrute, tudi na cestah in ulicah, tudi po travnikih, celo na pokopališčih. Zdi se, da imajo četo, ki je do dna izvežbana in člani te čete so zmeraj pomešani med novaki, da jih sunejo ali butnejo v hrbet, če ta ali oni le ne ve, kaj je ena, dve, — sedem. Tako pride slednjič le v vse glave tisti vojaški duh in tista vojaška strumnost, ki jo mora dobiti tudi Abesinec.
Tudi otroci...
Etijopci so tako močno zaverovani v vojaško organizacijo, da se podčastniki niti ne
Iz pragozda Jabani
Opoldne smo počivali ob neki reki. Čiko si je prizadeval z ognjem. Jože pa jc odšel v gozd na lov. šel sem na breg. se usedel na kumen ter si prižgal pipo. Komaj pet metrov je bila reka široka, nasprotni breg pa se je skrival za gostim, v vodo segajočim vejevjem. Zazdelo se mi je, ko da sem z druge strani zasliša1 človeške glasove. Pa nič nisem videl, nit sc ni ganilo. Tih in mrtev je bil pragozd, kot vedno pou opoldanskim solncem. Iznenada pn je nekaj zafrčalo nad vodo ter padlo na tla tik mene. Pobral sem. Puščica, izstreljena i/ mebur-juste puške, zastrupljena kot vse indijanske puščice v tej vražji krajini. Takoj sem se pomaknil za bližnje drevo ter zapiskal na piščal — znanec svojim ljudem, du smo v nevarnosti. Čiko, ki je bil blizu, je takoj prišel. Pozorno si je ogledal puščico. »Jabani« je dejal Po stre-lici jc spoznal indijansko pleme, kamor je sodil strelec Nato pa so se razmaknile viseče
veje tam na drugi strani. Indijanski čoln s petimi veslači je odrinil ter numerjul čez. vodo luko daleč pu Indijancev ne smemo pustiti. Jabani so srditi lovci na glave m celo kunibuli. Njiliove puščice, majhne, iz trdega lesu. pu lepo rezljane, so zastrupljene s kurarom — strašen strup Gvajanov. Najmanjša praska, gotova smrt. Proti kuraru ni pomoči Iz samokresa sem ustrelil proti rdečekožcem Vseh pet je kriče strmoglavilo v vodo tei naglo odplavalo na bližnji breg, nato pa so izginili med vejevje. čoln so pa pustili na vodi, malo bolj doli ga bodo že prestregli.
Jože je med tem prinesel dve opici, nakui smo pohiteli. Po peturni hoji smo se nu večer ustavili v majhni naselbini Santa Kruc na K a-sikvaru. trudni, lačni, raztrgani, ranjeni in mr žlica se nas je lotevala. Sklenili smo, da ostanemo tamkaj nekaj dni, da si opomoremo. preden odrinemo dalje na jug.	hd
Ker bomo o Afriki skoraj več vedeli ko o bivši Kranjski, je prav, če povemo še nekaj besed o abesinskom stavbarstvu. Spočetka, ko se jo Abesinija začela obračati po »belem svetu«, so zidali le državna poslojija in upravne palače. Kakih pet let pa so Abesinci tudi ua stanovanjske hiše pozorni. Za hiše uporabljajo zdaj večinoma jeklo, ker se hočejo zavarovati spričo viharjev, hudih ur, zasipanja s peskom in nesreče požarov. Kjerkoli postavljajo po mestih nove jeklene 111 kamenite hiše, ki naj stoje v vrstah, jih postavijo tako, da je pročelje obrnjeno na vzhod. Odondod prihajajo hladnejši vetrovi, ki vejejo nad morjem in pihajo v abesinska
naselja. Na jugu pa so le peščene puščave in na severu le vroče, nezdrave sape. Večkrat privihrajo peščeni vrtinci in zasipajo pokrajine. — Število onih kamnitih in jeklenih stavb, ki so jih postavili v abesinskih i mestih do 1. oktobra 1934 je 14.328. Od teh pa je le 6900 stanovanjskih hiš, vso druge so upravne, industrijske in skladiščno stavbe. A do leta 1937 je v načrtu še 12.000 modernih hiš, ki bi bile dvonadstropne; polovica teh bi bilo v Addis-Abebi in Sidarju. V de-i želo so poklicali turško stavbenike, ki bodo i s pomočjo angleških, francoskih in ameriških i tovarišev dosegli svoj načrt, — če — ne bo I posegla vmes vojna zmeda.
Tudi Francija pošilja ojačenja. V francoskem vojnem pristanišču Tonlouse se jo vkrcala močnejša četa domačinov-vojakov, ki poj de za ojačenje čet v francosko Somalijo.
Stev. 220.
..SIX) \ KNflf v, line i.ukioijch i9sa.
Kreditna inflacija v Italiji
Zmanjšanje podlage, povečanje posojil in obloka bankovcev
Prejeli smo najnovejši izkaz italijanske emisijske banke, ki kaze, da se je v dobi od 10. do 20 septembra zlata podlaga zmanjšala od 4.562.94 na 4.334.04 milj lir, nadalje valutni zaklad in drž. boni rad 432.05 na 417.0 milj. Menični portlclj je narastel od 4.048.7 na 4.419.6 milj lir, posojila pu od 2.303.4 na 2.630.3 milj. lir. Med pasivi se je obtok bankovcev povečal od 14.234.6 na 14.917.16 milj lir. Naložbe a visla so narasle od 375.14 na 455.2, depoziti v tek. računu pa 60 sc zmanjšali od 462.1 na 459.7 milj, lir,
Iz tega izkaza je razvidno nadalpije zmanjšanje zlate podlage italijanske valute, pa tudi naraščanje posojil bank, v zvezi s čimer je obtok bankovcev dosegel skoro 15 milijard lir, kar je rekordna višina, ki že dolgo ni bila zabeležena,
Da podamo sliko gibanja v izkaz.ili italijanske emisijske banke za dalj časa, navajamo nekaj po-
k razstavi. čeravno so letos čebelarji vsled neugodne letine močno prizadeti Doscdcnp obisk raz,stave je zelo zadovoljiv in tudi obiskovalci se v splošnem zelo laskavo izražajo o okusnem sporedu razstave in o razstavljenih predmetih.
banke	v milj.	lir:	
	31. V.	30. VI.	31. VII
1.	5.829.2	5.589.2	5.237.6
2,	54,4	295.3	362.2
3.	3.409.0	3.440.2	3.528.3
4.	1.425.1	2.111 5	1.899 9
5.	12,877.5	13.028.6	13.856.2
6.	487.2	407.5	452.4
7,	496.7	409.6	477.0
31. VIII, 4.704.5
438.1 3.950.3
2.189.3 14,094,2
377.2 493.4
20. IX. 4.384.0 427.9 4.419.6
2.630.3 14.917.2 455.2 459.7
Zborovanje vinogradnikov v Ljutomeru
Ljutomer. 29. sept.
Ljutomerska podružnica Vinarskega društva razvija zadnji čas voliko delavnost z ozirom na zaščito ljutomerskih vinogradnikov iu ljutomerskega vina. Čast in priznanje agilnomu odboru! Sa.i je zadnji cas, <la se tudi vinogradniki strnejo v močno organizacijo. Tako jc tudi za danes sklicala podružnica zborovanje v prostorih hotela Bes-nik. Zborovanja se je udeležilo lepo število vinogradnikov. Glavna točka dnevnega reda je bilo predavanje kletarskega nadzornika g Žmavcn o zaščiti ljutomerskih vin. Kaj vse se po svotu prodaja kot IjutoraerčauT Sa i ie zanimivo, da .io pred kratkim neka vinska trgovina iz bližine Ljutomera dobila dve vagonski cisterni južnih vin, kijiti bo mešala z ljutomerčanoin in kot pristnega prodajala naprej. Razpasla so je trgovina s šmarničnim grozdjem, ker je, prodaja pre; šane šmarnice prepovedana. U. predavatelj je predlagal, naj se pri podružnici ustanovi zaščitni odsek, ki bo združil vse vinogradnike ljutomerskega in ormoškega okraju, ki imajo kvalitetna vina, da zaprosijo za zaščito, takoj izvoljeni odsek bo vse potrebno pripravil iu nato sklical zborovanje interesentov.
Drug« važna točka dnevnega reda je bila določitev cen letošnjemu moštu. Razni prekupčevalci namreč trosijo mod ljudstvom neresnične vesti, da bo letos dosti vina, zlasti v južnih krajih, da ga ljudje ne bodo mogli prodati itd. Ponujajo soveda sramotne cene in že sklepajo kupčijo ua zeleno, katere, im so v zrni slu zakona neveljavne. lako pogodbo sme vsak vinogradnik takoj razveljaviti in kaporo vrniti. Nujno potrebno je torej bilo, da je podružnica vprašanje proučila in določila minimalne cene, ki so za ljutomerski okraj sledečo: do Ki stopinj sladkorja II Din; takih vin v Ljutomeru l|e bomo imeli; do 18 stop. sladk. 4 Din; nad IS stop. slarlk. od 4,50 Din naprej; za sortna vina. od o Din naprej. Navedene ceno so ros minimalne in podružnica pričakuje, da se Jih bodo vinogradniki držali v svojo korist.
Od navzočnih strokovnjakov jc Iu o izraženih še več koristnih nasvetov glede letošnjega vinskega pridelka, nakar so se razdelile letošnjim razstavljaleem vina prizna-niee in diplome. Jutri priredi vinarska po-drijžnieu poučno ekskurzijo v banovinski nasad v Vukanovcc v Medmiirju.
Stanje naših kliringov
Stanje naših kliringov. V našem kliringu ■/. Nemčijo je saldo padel od 314.8 milj. Din dne 19. septembra na 310.7 milj. dne 25. septembra. Zadnjo izvršeno izplačilo je št. 7.254 17.118) z dne 4. aprila (31. marca).
(1. zlalo, 2. valute, 3. menice, 4. lombard, 5 bankovci. 6. vloge a v., 7 tek rač.)
Ta pregled nam kaže zmanjšanje italijanske zlate podlage, ki jc bila le deloma kompenzirana s povečanjem valutnih rezerv. Od .jiibhzno 5.8 milijarde lir je v dobi treh mesecev padel zlati zaklad na 4.3 milijarde lir, kar je razumljivo, ker mora Italija velik del potrebnega uuira sirovin in drugega materiala plačati v zlolu.
Na drugi strani pa pada v oči veliko povečanje posojil banke tako na lcnict kol na vrednostne papirje, To pomeni, da jc razširjenje kredita v Italiji v polnem teku in da ga niso mogla ustaviti zvišanja diskonta. V dobi od konca maja pa do 20. septembra so se menična posojila povečala za približno 800 milj. lir, lombardna posojila pa za 700 tnilj., skupno torej za ibOO milijonov lir kar je prišlo tudi do izraza v povečanju obtoka bankovcev v tej dobi za nad 1060 milij mov lir Naložbe gospodarstva pri banki so ostale v glavnem na ifiti višini.
K tem podatkom je še pripomniti, da je na koncu leta 1934. znašal italijanski zlati zaklad 5811, valutni pa 72 milj. lir, obtok bankovcev se je gibal nad 13 miljard (točno je /n&šal 13,145 milj, lir). Najvišje stanje jc dosegel obtok bankovcev v Italiji leta 1925. z 21.450 milj. lir (na koncu leta),
Narodna banka dajo v tem kliringu posojila do 60% vrednosti po 5%, nadalje vrši odkup v omejeni višini z odbitkom .1—12%.
V italijanskem kliringu je saldo narastel od 128.4 na 137.fi milj. Din, zadnje izvršeno izplačilo ima št. 74.389 (74.247) z dne 19. julija (18. julija) in so .ie tako čakalna doba podaljšala od 62 na 68 dni,
Kmetijsko-obrtr« razstava v Pluju. Kakor smo že poročali, imamo v Ptuju kmetijsko-obrtno razstavo, ki jo je g. ban dr. Marko Natlačen otvoril na svečan način v soboto 28. t m. ob udeležbi velike množice ljudstva ter ob navzočnosti predstavnikov oblasti in raznih društev ter korporacij. Razstava je bila žc prvi dan prav dobro obiskana. Razporeditev in vsebina razstav,, je izvrstno izvedena in moramo razstavnemu odboru za njegov trud in požrtvovalnost le čestitati Razen Društvenega doma, kjer se nahaja glavni de' razstave, moramo omeniti tudi lovsko razstavo v Narodnem domu, razstavo mizarskih izdelkov v poslopju Glasbene matice, razstavo perutn.nc in zajcev ter razstavo konjske in goveje živine na mestnem sejmišču, kjer so razstavili kmetje iz vsega ptujskega okraja svojo prvovrstno živino nad 200 glav. V soboto, na dan otvoritve, je bilo predvajanje lovskih in prirodnih tilmov na Cvetkovem trgu ob veliki udeležbi. V nedeljo 29. t. m sc imeli obrtniki svoj prijateljski sestanek v Narodnem domu, nato so si ogledali razstavo, mestni muzej ter ostale ptujske znamenitosti. Ob 10 pa jc bilo predavanje s lilmom o gozdarstvu v mestnem gledališču. V ponedeljek dne 30. se je vršilo predavanje o ple-tarstvu v Narodnem domu. V torek 1. oktobra ob 10. pa bo predavanje o zdravju na deželi v mestnem gledališču, V sredo 2. oktobra ob 10, pa sledi predavanje o poljedelstvu istotako v mestnem gledališču. V čet: tek 3. iktobra ob 9. bo sestanek gostilničarjev ir vinskih trgovcev, nakar sledijo izleti v Haloze in Slovenske gorice. V petek 4. oktobra sestanek sadjarjev in sadnih trgovcev v Narodnem domu ob 19. uri. Zatem sledi predavanje o sadjarstvu. Popoldne igled vzornih sadovnjakov. V soboto 5. oktobra sestanek čebelarjev ob 9. v Narodnem domu, kjer se vrši predavanje o čebelnih kužnih boleznih. V nedeljo 6 oktobra ob 10. predavanje o vinarstvu v mestnem gledališču. Ob 11. koncert na razstavišču. Ob 18. pa zaključek razstave. Razstavni prostori so odprti dnevno od 8. do 18 Razportd razstave: Razstava kmetijskih izdelkov sadja in grozdja. Temu oddelku je posvečena posebn? pažnja V kleli se predstavijo naše Gornje Srednje in Spodnje Haloze s svojimi izvrstnimi vini, katerih krono nosi naš znameniti »Zavrčan« s svojim »Gorenjeanom« in »Turškovrhčanom«. Ormoški okoliš ie zastopan s slavnim »Jeruzalemčanom« Ostale prostore v Društvenem domu izpolnjujejo obrt, industrija in trgovina. Posebni oddelek nam prikazuje zdravstvo na deželi, naše denarništvo nam prikazuje ogromno delo, ki ga |e v zadnjih 10 letih izvršilo v našem okraju. Veterinarski oddelek prikazuje, kaj moramo vedeti o zdravstvu domačih ž vali in njen- pravilni negi. Tudi čebelarstvo prispeva po svoj' moči
Borza
Denar
Dne. 30.septembra.
Neizprcmenjeni so ustali tečaji Berlina, Bruslja in Ciiriha, narasli so Amsterdam. Praga in Trst, popustili so pa London, Newyork in Pariz.
V zasebnem kliringu jc avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi iicizpremenjen ua 8.56 S.oS, dočim je v Zagrebu narastel ua 8.57- 8.67, v Belgradu pa jc popustil na 8.50 8.00 (irski boni so nolirali v Zagrebu 31.65 32.35, v Belgradu |ia 32.15—32.85. Angleški luni je v Zagrebu popustil ua 232.615—234.215, v Belgradu pa na 234 blago, španska pezela jc notirnla v Zagrebu 5.65 bi., v Belgradu pa 5.70 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2r>0').S6 2978.40, Berlin 175b.08 -1769.95, Bruselj 739.00 744.00. Curih 1424.22—1431.29, London 214.91—216.97. Newyork 4347.51 4383.82, Pariz 288.79-290.23, Praga 181.19 -182.30. Trst 357.10-360.18.
Celotni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 706 041 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.27, London 15.105, Nowyork 307.62.5, Bruselj 51.075, Milan 25.00, Madrid 42. Amsterdam 208.15, Berlin 123.80, Dunaj 57.00, Ptockholiu 77.875, Oslo 75.875, Kopenhagen 67.425, Praga 12.73, Varšava 57.90, Atene 2.00. Carigrad 2.45, Bukarcšla 2.50, I lelsingtors 6.67. Buenos-Aires 0.8375.
Vrednostni papirji
Slaba tendenca za državne papirje ie prevladovala ludi danes in so vsi tečaji več ali manj popustili. Promet je bil izredno slab.
Ljubljana. 1";, invest. pos. 78.70, agrarji 44 46, vojna škoda pomptna 357 359, begi. obvez. 62—63,
Bler. nos 79- 81, 1% Bler. pos. 68 -71, 1% pos. DHB 74—76, 17, stab. pos. 80 bi.
Zagreb. Državni papirji 1% invesl pos. 75-70, vojna škoda pomptna 357 358 (357), 10., 11., 12. 356—359 begi. obvez 60.50—62.50. S% Bler. pos. 80.50 bl„ 1% Bler pos. 70.50 bi., 7% stab. pos. 78.81. — Delnice. Priv. agrarna banka 227— 229, Trboveljska 100 den., lsis 40 bi., Osj slad. tov. 120 den.
Belgrad. Drž. papirji. 1% invesl, pos. 81 zaklj., agrarji 46.50 bi., voiua škoda promptna 359 360 (160), begi. obvez. 64.75 65 (65.75), 1% Bler. pos. 70 bi., 1% stab. pos. 80.50 -81 (81). - Delnice Priv. agrarna banka 229.50—231.
Žitni trjs
Novi Sad. Koruza: bč. in srem, 94 -00, ban. 92— 94. Vse ostalo neizpr. Tendenca iieizprem. Promet srednji.
Sputl
o««	»r u»> "i i« Ul ush.
Balkanske igre v Carigradu
Gledalec prvih dveh dni balkanskih iger v Carigradu nam je poslal o tekmovanju sledeče poročilo:
100 in: Oba predleku in finale na 10(1 m si tekači absolvirnll « pravim viharjem v hrbet. Pri predtekih jn bilo po 1—5 nepravilnih starlov, pri finalu pa kar 0. — Slarlor (ki je bil Madžar) ni opominjal nikogar, pač pil je pustil tekače v boj šele po popolnoma uspelem in regularnem startu. — Krivda za neuspele sltirle leži predvsem na tekmovalcih, ki so bili zelo nervozni, kar Je popolnoma razumljivo. — Naš Bauer je odpovedal |K)|)olnomu in bolj kakor kjerkoli do sedaj. <v so njegovi časi na domaČih tleh (10.7), ki jih je letoR že večkrat dosegel, regularni, hi moral pii takein vetru teči vsaj I0.fi, ce ne boljše! — 1| sekund jo )>od takimi okoliščinami za njega in zn nas — neuspeh. Mazzi jo v predleku Izpadel, ker je imel premočne sotekniovalce. — Kovačič, če bi bil zdrav in v formi, kakor s|>omladi. hi pii takem vetru sigurno tokol pod 10.11. veter je bil pri finalu 100 ni lako močan, da je nosil atletom sprlnterlce |io igrišču, kakor dn bi bile suho list je. — Rezultat: 1. Kranguolls (G) 10.0, -t. naučili sek.
Disk liel. stil: Sylns je s predposlediijlm meloni dosegel prvo mesto; naša dr. Nuruiiflč in Klcut sta metala dobro — Rezultat: 1. Sylas 41.80, 2. dr. Narančič 39.79, 3. Klcut »0.41.
Met kopja: Naš Smejola je bil tretji. — Ce ne bi metal v strun iu če Id imel bolj povezan zabil, skratka boljšo tehniko, bi bil sigurno prvi. — Urez
dvoma pu ga čaka v tiielu kopja lepa bodočnost. Marjan je odpovedal. - Le "ii met si' mu je posrečil (52 ni), vsi drugi so bili okrog 40 in Nikolič nli Murkušič, |iu ludi Kleut oziroma Kovačevič bi se bolje iilimirali. Naša zveza bi morala v bodoče boljše proučiti moč pojedincev in niib rutino, ker morebitni Irenolni uspeh nc nudi še dovolj garancijo, da bo naše barve dotični uspešno zastopal. — .Metalo se je \ smeri vetra. Rezultat: 1. K a rn kil s (T) 50.20. 3. Sniojda |.l| 57.20. 0. Marjan (.1) 52.
Tek 5000 m: Bručan jo sijajno zmagal. — Glavna borba se jp vodilu med njim in Kiiiniinom Dinu Criiitev. katerega se je otresel v predzadnjem krogu; Kangler. ki jo bil peli. jo lekel dobro v svoji običajni formi.	Rezultat; I. Urnimi (J)
Ki minut, 5. Kangler (.1).
Tek SIKI m: Nikhazi. ki je Int drugi, je tekel dobro, vendar je bil (ioorgucopulos (li) v finisu močnejši. Goršek je bil četrti 2 3 ni za Laptisa-nom (2.02). — Bil jo pn hlajen ler uedispuniran, pa tudi Adaniltis gu ie med tekom nepravilno oviral. — Zvedeli bi radi, zakaj ni zveza upoštevala poslednji rezultata Žotge A. z 2.02 ena desetina; prepričan selil, da je ?.orgn sposoben prcleči to jirogo v času 2 minuto.
Skok v višino: Mikič je kljub blesuri skakal zelo dobro in ima sijajno višino. l*'e bi bil zdruv, bi sigurno preskočil 1.85 ni Mor, ki je bil tretji, je Imel smolo, ker je lato pri višini 1.80 dvakrat z roko podrl. — /al Martini rudi bolezni ni mogel nastopiti, sicer bi zasedli sigurno prvo in drugo mesto. Rezultat: I. Mikič 1.75, 3. Mor 1.75.
•štafeta 4x41111 m: Huiiščak kol prvi v našem moštvu je lekel dobro in jo bil v vodstvu; preda llofferju z malim naskokom. V začetku ga prehiti liiimuii, loda v tini.su jo lloller močnejši in |iruda Šlelnnoviču z 10 m prednosti. Štefanova; je predolgo čakal in zelo slabo prevzel palico, vendar drži razdaljo do finisn, kjer |>u omaga in |ireda Nikhaziju li- s 3 metri prednosti Grk Mautikas po 150 m prehiti Nikhuzija in kol prvi reže cilj. — ■šlefanovič je bil najslabši mož v štafeti iu je tekel svojih 100 m v času 53.7 58.8. ■ Zorga A., ki leče to progo sedaj v času okrog 52 sekund, bi bil gotovo boljši in štrifeto Id dobili I Stara pesem so pa zopel šlaletne predaje, ki se nikoli nc ujemajo: lo jo ludi 1'opolnotiin razumljivo, ker se vedno poslednji dan kliče atlete skupaj iz vseh koncev države in je vsak skupni trening šlafetnih mošlov nemogoč. Le poglejmo Grke. kuko so se pripravili in kuko mi! Kdo je temu kriv? Vsi smo | radovedni nu niišo šlafolo 4X100 ni! Rezultat:
1. Grčija 3.2.S šest desetink. 2. .luguslavlja il.20.
Disk; Zmagal je. kakor se |e pričakovalo, | Sylas, ki pu je šele v predzadnjem metu prišel pred naše -- ravno lako Vevsi (T), tli. Narančič ie bil tretji in Kleut poti.	Rezultat; I. Svlas
18,81. H. di. Nu ranči? 13.53. o. Kleni 11,75.
Tek 2t!l| ni: V sjilošnein ista -tika kakor na Hlil m; velika uervoza iu več neuspelih startov. .Mazzi jo Izpadel \ predleku radi močne k.mku-■ renče, V flciilu od miših samo Bauer. Zelo močan i veter je zopet |ioniiigu| tekmovalcem do dobrih časov. Iluiiei do 1110 ni drži višino z ostalimi tekmovalci, nulo pa naglo popušču in reže cilj kol peti. Ta lučka bi bila Kovačičeva brezdvouuia zmaga; rla veš Fonzl kuko le pogrešamo! Rezultat: 1. Krnugudit- 2,2.2, 5. Bauer 23.1.
(.Nndul jev on je sledi.)
I/ni',-1:1 ii i, lliri.in opn/.ur in eelok ti pno rdtii)*lvo, dti si1 koi*|Kinillvni) odrlež.i imurviin i:. SIioilUii Seiiiiiuu, ki bo v torek, lliio I oktobra ub 1 po|.,i|ilne Srninimi, otr |i"l I |»rt'i| tiiiviiniu Kvriuiri .
Jugoslovanska zavarovalna banka

SLAVIJA

Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osifelc, Novi Sad in Split
v Ljubljani
Gosposka ulica 12. Telefon S*. 2176-2276
Likovič Joža:
12
ril > f » Na tezertscu
šmarne maše med sončnicami, šmarne maše v barskih razorih, med zlaticami v nerodnih zakot-ljah in strniščno ajdo kraj zrntc.I Mjlosl božja in zadovoljstvo v srcih, pospravljeno žilno blago v suhih kaščali. potešene sanje in upanje, poživljena ljubezen zn rdečimi zastori, To so poslednji uvgu-siovi Oiievi, ko so poslavlja poletno sonce brez sušeče prigrevicr in vročega vetra; njegovi, žarki so poslali mehki in prijelni, liliolna, malce oložna pesem se ponavlja, vedno milejša, vedno bolj proseča, večer zn večerom, ko so sklenejo božje zarje za polhograVdiimi gromadami. Pastirski ognji so žo bolj pogosti, hlad veje od jezeriSč in mokrih šolišč... Ko st spočno jasne noči, letijo čez Barje svetinje, zlato tn drobne; zareče drobtinc se neprestano zatrlnjajo in tajinstveno pregorevajo za Menišijo. Poleni sr vnamejo ognjene solze sv. Lovrencu in polže po mehkem obličju polnočnih nebes. Mesec koprni onstran Sinrekovca in Išče rimsko cesto.
Stari Anžol se je dvignil z grč.ka nad ajdovo leho. Malo je pogledal za čebelami, da sc zamoti in pfltuhi Žale misli, ki sla 11111 jih povzročila nehvaležna otroka. Zazrl se jc med oblake, ki so hiteli obračali lica k soncu. Ko luko razmišlja, opaža z bridkostjo, da hrzijo lastovke prav nemirno in nizko nad jaški; njihovi beli životki se ljubko ble-slikajo v mirili vodni gladini, poslednji utrinki pobija jih opominjajo k odhodu. Na Žalostni gori so udarili zvonovi, oznanili sobotni popoldan in pripravljali ljudstvo na šmarni nedeljski shod. V. Ljubljanice je prinesel veler raztrgan odmev glasov. G roga rje vi čolnarski hlapci so se napili pri Marsu. Sedaj vriskajo in ropotajo z vesli in dro-
govi, prešerne misli jili napravljajo predrzne, no boje se povodnega moža, ki preži v šivčevem grabnu, niti nagajive krnice, da jim zvrtinči čoln in ga potegne na blatno dno.
Anžol obuja spomine in obrača misli med prijetnim prizvanjanjeni. Tudi on je nekoč čolnaril, mlad In krepak; zvesto je pomagal očetu na lehi in vodi, kjer je vedno po slranl toliko prislužil, da so shajali. To so bila letal Prevužal je jio Ljubljanici šoto z bevških ledine v Podpeč, mrvo in sladko deteljo z bistriških sonožeti zn vrhniške voznike, ki so jih zmagovati lo^ttskl klanci. Z belega mahu jc vozii v Ljubljano ajdo, ki so jo kujKivali Posuvci, To so bili časi na Barju! Za vsak udarec z veslom je dobil pošten belič in požirek sladke ižanske sli-vovke. Peto ni bilo piškavo, čolnarji so uživali poseben ugled. Tako so se vrstile vožnjo v megli in soncu, od prvih sušfevili dtli, ko je pokal led po rakitah in inočavah ter so se odpravili žerjavi preko Krima, do pozne jeseni, ko so je začel lov nn jezerlščih, kjer so se zbirale In pasle race ter druga vodnu perjnd.
Slarcc zre otožno za Inslovičjimi družiiiicanii, ki sedajo na pokopališki zid; lam zorita bezeg in leščevje, smrt žrli na razkopunem groblju. sleherna bilka in drouljka sta zapisani njej. Tudi Anžol ve zn njo, saj počiva v senci njenega mrtvaškega plašča njegova Mretu, lo se jo trudila z njim vse življenje. Ta drobna Mretal Anžolu se stori milo, ko se spomni, kako je vnsoval pri njej kraj Podpeči. Saj so bili tudi včasih neudržni in neugnani. loda staršev niso zametavaill Tudi pretantali so jih ke-daj, sc opravičuje starec pred sumim seboj, ko so spomni nokuga voScra pred peldosolluii leti. Bilo jo med šmarnimi mašami. Kdo bi mogel spali, ko se prašljo zlati gostoitvčkl In kričijo hudourniki na pogoreleah. Goričevski fantje pojo, meglica se krade b ccsarsltega mahu, na šotariji jezljajo zeleni
ptamenčkl, hudič je razgrnil začarano rjuho in suši i zlatnike. Tisti večer ni mogel spati, fantovska vo- \ I ja ga je dvigala z ležišča. Očeta je prekanil, da gre nastavljat mreže k račjim mlakam. Toda odšel i je na Ljubljanico in pripravil čoln. Mulo je počakal, i da so se zgostile zvezdo in razbislril šmarni križ. I Oblil jn z vodo razrušene leravnice iu. razrahljal stremenice, dn bi plul čimbolj neslišno. Vrhniški čolnarji so se vrnili že zn dne iz Ljubljane; popolnoma neo|>aŽen se ho odpeljal v Podpeč k de-klctu. Previdno je odrinil čoln ln ga naravnal ni-zdol; reka je skrivnostno zašumljala. valčki so pljusknili in poželjivo obliznili liokij čolna. Prestrašena riba se je pognala iz vode in nerodno zato polala nazaj. Zvezda se je zatrnlla in v žarečem metu spolzela nekam za Trebevnik. Urilo le potiskal čoln, val za valom, dokler se ni približni zaželenemu ineslu in zavesial k bregu. t'oln je pripel na rogovilasto koračo in gn zavaroval zu naočniki s kljuko. Ozrl se je okoli, nič se ni ganilo: zvezde so gorele mirno in liho, nočna narava je enakomerno in prilajeno dlluila Včasih je votlo zahrslolo v kamnolomu jiod Sv. Ano; ua Žalostni gori je odbila enajsta ura, pred polnočjo se mora vrnili, da se odpočije, ker bo runo vozil romarje na goro... In potem so minili trenutki ljubezni in obetov. Rosa je kapuln z brez, mesec se je nenadoma znašel vrli Srnbuluika in oblil Burjo z mlečno srebr- j niuo. Polnočni glasovi so se začeli buditi, bele sence so vstajale iz jam pod Sv. Jožefom. Mreta ga ' je ljubeče odpravila od okenca in 11111 svareče sve- j iovala. naj bo previden. Toda on se je čutil juna- I škega, da lil vrgel vsakega nasprotnika na slržon, j Skokoma se je vrnil k vodi.
.še enkrat se je ozrl nn vas. v kateri je utrl- ' piliti njegova ljubezen. Tam v svetlem somraku je bilo skrito okence, ie nočni veirič je našel 0110 to- \ plo mesto, kjer je slonela Mleta. Šc se io oziral i
nazaj, ko jo začulil, rla ne drsi čoln lako voljno kakor sicer! Pogledal jo pu dnu in zapazil svetlo liso. Voda? Kaj se jo zelenec motovilil okoli čolna. ali se je nabralo sunin zlato? Vznemirjen je pognal. valovi so se bleščali v jarki mesečini kakor srebrni povitki, polnočna tišina i'1 ležala |iovsod, [1,hI vrbami, po vaseh, med zvezdami Le voda v čolnu jc votlo žiuui kljuln in |>olago>na naraščala. Zamahe so začele popuščati, čoln je zn|>|esnl na krnici. Anžolu je obšla vročica, skušal je dotipiili razpoko in jo zamašiti. Toda predivaslo mašilo je vedno bolj odstopalo. Nevoljen jc zavesla! v bi-čevje in potegnil čoln na Irdino. Tedaj jc zn le-šfevjem zašuniolo, neznanec se ie spustil zu niejico v dir in se zlohotno hehelal. Tako! Nekdo gu je bil opazil iu mu med vasovanjem nuvrtul čoln, dn bi se sredi vožnje potopil. Toda zamahe so preje popustile. Za silo je zadelal luknjo s Irebeženi. iako da so je neo|«iženo vrnil preil svitom domov. Drugo jutro je peljal romarje nu goro iu dobil od Mroio šmarni odpustek, s knterim se jp pnstiivil jired fanti, ludi pred onim, ki 11111 ie hotel pokva-rili vasovanje...
Tako je bilo nekoč. Hnnes je ta nepriliku (10-zahljenal Mrela spi v grobu, nebeški škrjački ji oznanjajo večno |iomlad. Pozneje je zvedel tudi za onega negodnežn, ki 11111 i" nuvrtul čoln: odšel je v liške šume, kjer se je prehladi!, in doma končno shiral.
Oslal ie samo še on, starec mod šmarnimi ma šaini. ves sključen in siv. Dlani so uvele in onemogle. žulji so se iioluščili. ravnil ramena zlezla v dve gubi, nogo mu lotijo kakor čiru. ki je z jesi-bom prebrenlačll pol Krasa in Menišijo. Nemo zre čez svetle senoželi. za katerimi se gube klici čolnarjev. On nc čuti sonca, komaj da čuje zvonenje nn žalostni gori. komaj du sluti prihajajočo jesen in hlud.	(Dalje sledi.)
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din i'—s zenltovanjskl oglasi Din T—. Najmanjši znesek zn mali ogla« Din 10-—. Mali oglati se plačujejo lakoj pri ■aročllu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm lisoka pelllnn vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloilll znamko.
„Sloven£eva" podružnica
Llubljana, Turševa cesta
(palača Poštni ilorn) »sprejema vsakovrstna naročila, tičoča se „Slovenca", in daje tozadevne informacije
(Enzn mssm
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert salonskega orkestra.	(h)
E2BE0!
Pisarniški pult
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pult«.	(k)
Mlad fant
vaien vsega dela — išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12069
_(al
Sigurno potrebujete
mladega prodajalca manu-fakturista ali specerista, skromnega in vsestransko uporabnega. Dobite ga pod »Procvit trgovine 500« 12136, uprava »Slovenca«.	(al
Želim službo
gospodinje. Sem srednjih let, samska, vajena gospodinjstva in kuhe. Sprejmem službo tudi na deželi. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hvaležna« št. 12135.	(a)
lUMJJ
Dekla
vajena oskrbovanja prašičev in vseh poljskih del. dobi službo v graščini Pogonik pri Litiji. (b]
Sprejmemo hlapca
poštenega, zanesljivega — za poljska dela in k živini. Graščina Pogonik pri Litiji. (b)
ll	■s	HSSRI	7!
			
Gospodične
sprejme šivilja v dnevni in večerni pouk v šiva-niu lastile garderobe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12067.	(u)
Posojila
na vložne knnžice daje Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10
Posojilo 120.000 Din
rabim proti vknjižbi na prvo mesto lepe enonad-slropne vile. Vrednost hiše najmanj še enkrat tolika. Plačam ugodne obresti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vila«. (d)
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
takoj oddam. Prule, Cim-permanova 3.	(č)
Sobo s kuhinjo
oddamo. Orlova ulica 7.
(S)
Štirisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami in komfortom, v centru Ljub Ijane, oddamo z novem brom. Vprašati upravo »Slovenca« pod »Udobno št. 12.086. (č)
Vsakovrstno
siato kupuje
po uaivišiib cenah CERNE, mvelit, Liubltana Wollova ulica št. 3.
Vinske sode
rabliene, od 200 do 500 1, za en vagon takoj kupi Homan, Sv. Petra c. 81.
(k)
V oglasnem oddelku
»Slovenca« dvignite
sledeča pisma:
Advokat 11731 Brez službe 10131 Ceno 11048 Dobite takoi denar 9924 Dolžnik 9823 Gnoj 11017 Hamaleska Hranilna knjižica 10700 Kolesar 10228 Konfekcija 11630 Ljubeznivost 10968 M. B. P. 11669 Na deželi 10890 Nova hiša sredi mesta 11420
Otroška posteljica 9515 Perica 10534 Plačam takoj 10011 Podjetna 11862 Poštena 10051 Poštena in pridna 10401 Pridna 11024 Pridna in poštena 10401 Realizat 10643 Res zmožna 11749 Soba 10780
Spreten tapelnik 11756 Stalen 11827 Stalno uslužben 10136 Točen plačnik 10577 Trajna služba Ugodnost 10084 Večja trgovina 11717 Veselje 10251 Vezalka 11715 Vzoren dijak Zdravnik 10954 Želi službo 10395 »60« 10996
Posestva
Nova hiša
dvostanovanjska, solnčna lega, voda in elektrika, po ugodni ceni naprodaj. Tudi za hranilne knjižice Mestne hranilnice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12140.	(p)
Gostilna »Ljubljana«
v Šibeniku (na obali). Izborna slovenska kuhinja, prvovrstna vina, sobe za tujce, cene zmerne Priporočata se Franja in Andrej Zuljan.	(r)
Glasba
Več novih harmonijev
zaradi preselitve naprodaj od 1800 Din. Naslov pove uprava »Slovenca«. (g)
Muzika
prodaja klavirje, harmonije. violin« kitare, strune in vse glasbilo« potrebščine. — Popravlja in ugašu o vsa glasbila stro-kovmaško in najceneje Izposojevalnica klavirjev
Liubliana
Miklošičeva cesta štev. 4
ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA«
Brez posebnemu obvestila.
+
Bridka usoda nam je iztrgala iz naše srede ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda
Staneta Seuniga
trgovca
dne 29. t. m., v 30. letu starosti. Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 1. oktobra 1935 ob štirih popoldne iz hiše žalosti Tyršcva cesta št. 15 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 30. septembra 1935.
Vera por. Ulepič, Jože, Marjan, Vital, sestra in bratje; Rado Ulepič, svak; Nives, Tjaša, nečakinji — ter vse ostalo sorodstvo.
I
Automotor
i
Dvctonski Chevrolet
model 1929, lahko v neuporabnem stanju, šasijo ali dele — kupim. Ponudbe z navedbo cene na: Simon Pire, Podnart. (f)
Ct avto sv o/ stari prodaj ar motorja bi znebil se rad tiri kuno v tt mn»%o prižem Slovencev nnimnni? inserat
Hubertus plašči
nepremočljivi — otroški 165 Din, za odrasle 250 Din, v vseh barvah, pri Preskerju, Sv. Petra c. 14.
Kmetovalci
sejte jeseni
zimsko grahorico
za svežo krmo, košnja že sredi majnika. Dobi se pri Ivrdki
Fran Pogačnik
d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa c. 33 v Javnih skladiščih.
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Železne postelje
zložljive, otroške, angleške in žične vložke nudi solidno Novak, Koroška c. 8, Vetrinjska c. 7. (1)
Jabolka
namizna, vseh vrst, vagon-ske dobave — kupuje po najvišji ceni Franc Renier — Podčetrtek.	(k)
Ia kostanj (maroni)
kg 4 Dm — la orehi kg 6 Din — vreče po 50 kg razpošilja franko vsaka postaja G. Drechsler, Tuzla.	(b)
Za vsakogar
je mali REMINGTON portable pisalni stroj, v več modelih. To so praktični stroji po zelo zmernih cenah Ugodna odplačila po originalnih nezvišanih cenah pri Remingtonovem reprezentantu:
Draeotinu GrUnberger - L«ub iana
Gajeva 6-1. nadstropje. — Telefon 3419
Enoletni tečaj
za otroške negovalke
v Domu materinskega udruženja prične 1. novembra 1935.
Najnižja šolska izobrazba za sprejem v tečaj so 4 razredi osnovne šole. - Kandidatinje ne smejo biti mlajše od 18 in ne starejše od 28 let.
Prošnje za sprejem v tečaj naj se pošljejo piavilno taksirane in z vsemi potrebnimi dokumenti najkasneje do 20. oktobra t. 1. Domu materinskega udruženja, Beograd, Kralja Mi-lutina 62.
Vsa natančneja pojasnila se dobe ustmeno ali pismeno v Domu materinskega udruženja.
Zahvala
Podpisana se tem potom javno zahvaljujem gosp. profesorju dr. Zalokarju in njegovemu asistentu g. dr. Lunačku, kakor tudi vsem ostalim gg. zdravnikom, ki so se s tako ljubeznijo zavzeli zame in izvršili težko operacijo, ki se je popolnoma posrečila, z največjo skrbjo in pazljivostjo. Prav tako se prisrčno zahvaljujem č. s. Klavdini, ki mi je s svojo angelsko dobroto in ljubeznivostjo ves čas stala ob strani. Iskrena hvala vsem!
Mokronog, dne 29. septembra 1935.
Anica Kostanišek
..TRIGLAV"
Šivalni stroj
pogrezljiv, ki je pripravljen tudi za štikanje in štopanje, poceni naprodaj Nova trgovina, Tyrševa št. 36.	(1)
Harmoniko
kromatično zamenjam za moško dvokolo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12134.	(1)
industrija perila in oblek - Ljubljana
Lastnik 1.0LUP
Za jesen in zimo, ako želite sebe in svojo družino dobro, poceni in toplo obleči, pridite in se prepričajte v poslovnih prostorih:
Stari trg 2 - - - Pod Tranto 1 Kolodvorska ulica 8
Obleka in perilo se izvršuje po najnižjih cenah tudi jx> meri in po najnovejši modi.
Trgovci znaten popust
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljoni
lahko plačate naročnino za »Slovenca« »Domo liuba« in »Bogoljuba« naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od doI 8 ziu-irai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030
Enosobno stanovanje
s kuhinjo oddamo za mesec november. Vprašati v Vošnjakovi ulici št. 4, pri hišnici.	(č)
Enosobno stanovanje
novo, prijetno, kompletno, soba parketirana itd. oddamo solidni stranki. Zglasiti se je pri hišniku Sv. Petra cesta 79. (č)
Dijakinjo
ne izpod 15 let, sipreime fina rodbina na stanovanje s hrano. — Vprašali: Dvofakova ulica 6, I. nadstropje.	(D)

PADEL JE KOT ŠPORTNIK NAŠ DRAGI
STANE SEUNIG
NEIZMERNO TE2KO GA BOMO POGREŠALI V NAŠIH VRSTAH V LJUBLJANI, DNE 29. SEPTEMBRA 1935
MOTOS. 2. S. K. HERMES
SABLJAŠKI KLUB PIESNO-SPORTNI KlUB
Tinčkove in Tončkove prigode
14 2.
Zaupanja vredna družba.
t?m
Prvi ljudožrski zdravnik je planil na splav v polni bojni opremi, kakor da gre sovražnikom sekat glave in ne zdravit majhnega bolnega dečka. V levici je vihtel dolg, ostro nabrušen nož, v desnici pa dolgo palico, s katere je bingljala popolna cula, napolnjena z vsakojakimi zdravniškimi pripomočki.
Tonček, ki je tako nestrpno in goreče čakal zdravnika, se je ob pogledu na oboroženega možakarja kaj hitro ohladil. Zastokal je:
»Ojej, ojej, meni se vse tako zdi, da bo ubogi Tinček prišel z dežja pod kapi Primožek, ali naj res pustiva tega divjaka pred bolnika?«
»Seveda,« je pokiinal Primožek. »Saj nama drugega ne kaže. Klicala sva zdravnike —■ zdaj so tul Pa si pomagaj, če si moreš.«
Iiekši je Primožek z vljudno kretnjo povabil ljudožrskega zdravniku, naj vstopi.
Medtem, ko je prvi zdravnik dostojanstveno prestopil prag kolibe, so se pred splavom razvrstili še drugi zdravniki-črnuhi. Ta pisana, čudovito našemarjena družba Tončku pač ni mogla zbuditi zaupanja. Mnogo bolj so bili podobni pustnim šemain kakor pa zdravnikom.
»No, v lepo druščino sva zašla!« si je mislil Tonček in milijon mravljincev mu je zagoniazelo po hrbtu.
Tvrdka Artenjak & Schosteritsch naznanja tužno vest, da je nje soustanovitelj in šef, gospod
Liudevit Schosteritsch
vcletrgovec in posestnik
po mučni bolezni dne 30. septembra 1935 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokoinika bo v sredo, dne 2. oktobra ob štirih popoldne na mestno pokopališče. Nepozabnemu pokojniku, ki je bil vzor marljivosti, ohranimo trajen spomin. P t u i, dne 30. septembra 1935.
\