n i ■ ,i ■
Največji tioreiuki dnevnik
v Združenih državah
■ Ž
I
Velja za vae leto - • .	$«.00
Za pol leta.....$3.00 Q
Za New York celo leto *	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
j
GLAS NARODA
List isloveriskih .delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily ki the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers*
TELEFON: C0BTLANDT 2876
Entered as Second Class Hatter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 8876
NO. 123. — ŠTEV. 123.
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 26, 1926. — SREDA, 26. MAJA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV,
GOVERNERJI PROTI PREDSEDNIKU
Kongres je obnovil napad na povelje predsednika Coolidge-a, da morajo državni in občinski uradniki nastopiti kot prohibicijski agenti in ovaduhi. — Senator Robinson je označil akcijo predsednika kot neveljavno.
WASHINGTON, D. C., 25. maja. — Z obnovljeno silo je izbruhnil vihar v političnih krogih Washingtona, katerega je povzročilo eksekutivno povelje predsednika Coolidge-a, namreč, da morajo državni, okrajni in občinski uradniki sodelovati pri izvedenju prohibicijske postave.
Glavno točko je tvorila izjava senatorja Robin-sona iz Arkansasa, za splošni narodni referendum glede prohibicije.
Senator Robinson je izjavil, da je večina ameriškega naroda za prohibicijo, a proti eksekutivni odredbi, ker je slednja neustavna, nepostavna in ker krši polnomoči in pravice posameznih držav. Rekel je nadalje, da bi ustvarili napačen vtis, če bi vprizorili splošno ljudsko glasovanje le v državih, ki so priznano mokre in da bi se moglo le potom splošnega narodnega ljudskega glasovanja določiti če želi narod prohibicijo ali ne.
Senator Robinson je poudarjal povsem odločno, da govori kot posameznik, ne pa za stranko, a kljub temu so pripisovali veliko važnost njegovim izjavam, ker je voditelj demokratov v senatu. Ta važnost je bila še povečana vsled resolucije, ki bi določala narodni referendum glede prohibicije.
V	poslanski zbornici je vprizoril kongresnik Lin-thicum iz Marylanda oster napad na predsednikovo povelje, kljub poskusom republikanskih voditeljev in suhačev, da mu zavežejo jezik.
V	Washingtonu prevladuje splošen vtis, da je predsednik podpisal povelje brez vsakega resnega razmisleka, ne da bi se zavedal posledic.
Eksekutivno povelje predsednika Coolidge-a, s katerim je avtoriziral uporabo državnih, okrajnih in občinskih uradnikov pri izvedenju prohibicije, je zelo razburilo governerje.
Pet governerjev se je odločno izrazilo proti povelju. Štirje so odobrili predsednikovo povelje. Governerji in uradniki sedmih nadaljnih držav pa so sporočili, da so velike ustavne in postavne težko-če glede sodelovanja državnih, okrajnih in občinskih uradnikov pri izvedenju prohibicije.
Governerji petnajstih nadaljnih držav so izjavili, da bodo še nadalje proučevali zadevo. Generalni pravdnik Californije Webb je izrazil svoje dvome glede postavnosti predsedniškega povelja.
Omalovaževanje državnih pravic so zasledili v tem povelju celo nekateri governerji, ki niso proti njemu. Tega mnenja je tudi governer Moore iz New Jerseya.
— Najboljše je, če takoj razdelimo državo v
zvezne okraje, — je rekel.
Proti odredbi so se izrazili governer Smith iz New Yorka, governer Richie iz Marylanda, Dona-Key iz Ohija in Pothier iz Rhode Island.
Governer Smith iz New Yorka, vodilni kandidat za demokratično predsedniško nominacijo leta 1 928, je rekel, da ne vidi nobene postavne ovire proti povelju, a tudi nobene potrebe, da se ga izvede, ker je že sedaj dolžnost državnih in okrajnih uradnikov aretirati kršilce Volsteadove postave. Dostavil je, da hodi zvezna vlada po napačni poti.
Dva governerja pa sta neoporečno odobrila predsednikovo odredbo, in sicer governer Ham-mill iz Iowe ter governer Sorlie iz North Dakote.
Velikanska nesreča Japonskem.
NAJVEČJI AMERIŠKI VODLJIVI BALON
ABDEL KRIM PROSI ZA MIR
Abdel Krim je baje naprosil Francoze za mir. — Pariz pravi, da je prodal Abdel Krim sebe in svoj narod Franciji. — Kabinet bo danes odgovoril. — Maroška plemena zapuščajo svojega glavarja. — Zadnji na,pori.
slika nam predeča ameriški vodjjivi balon "Lk*s Angeles'% Jersey.
COPVHlGMT UNDCnwOOD A UNDIRWOCD. N. V.
ko ipLuije Jiatl obalo tlržave- New
Prebrisan slepar pod ključem.
Robert Whitman, ki je nastopal kot plemeni-taš, je baje oplenil petdeset žensk za nekako miljen dolarjev. — Aretiran je bil po dveh letih uspešnega i * delo-
P • •	• 1 v*
Širjenje lazi -amerikanizma.
vanja
99
PHILADELPHIA. Pa., 25. ma ja. — Robert Whitman, ki je na- banketu trprovske zbornice:
Newyorski državni komisar za vzgojo je primerno ožigosal napačni amerikanizem. — Pretirane zahteve. — "Pruski duh" v Ameriki.
SYRACUSE, N. Y.. 23. maja. — Frank P. Graves državni komisar za vzjjojo. je rekel včeraj na
Najnovejši načrti gen. Pilsudskega.
Na Poljskem nameravajo uveljaviti diktaturo, da izvedejo potrebne "reforme". — Če ne bo dala narodna zbornica Pilsudskemu polnomoči, jih bo sam vzel.
VARŠAVA, Poljska 25. maja. Narodna zbornica ali Sejm se bo Go-! morala pod pritiskom "javnega
na
TOKIO, Jaf*»u>ka. 23. maja.' — Soglasno k poročilom na tokijski list Niči-Niči je izgubilo v neki vasi Tokači province vsled pre-plave in »bruha ognjenika dvetsto ljudi >f\*»je življenje. Ognjenik so mu a trait že <lolgo let« ugaslim.
V poročilu se glasi nadalje, da je moralo dva tisoe japonskih kmetov pobegniti v gone, ko jo ftfopila po iribrdhti ognjenika pre-
Okraj, v katerem se je za vršilca nova erupcija ognjenika je zelo bogat na žveplu.
Ameriško narodno premoženje.
WASHINGTON, D. C., 25. maja. Soglasno tz danes objavljenim poročilom trgovske komisije znaša narodno premoženje Združenih držav sedaj (petsto in petdeset tisoč milijonov dolarjev ter narasla vsako leto za petdeset tisoč milijonov.
stopal kot " lord Bea verb rook" je bil aretiran včeraj v nekem tukajšnjem hotelu. Glasi se. da je okradel ženske v različnih delih dežele za nekako milijon dolarjev.
Whitman, kojega žtrve so gr: zasledovale od mesta do mesta ,po eelem kontinentu in kojoga glavni znak je 'bil radoda most napram natakarjem in hotelskim uslužbencem, ni kazal niti naj-maaijstga presenečenja, ko je bil aretiran.
Včeraj zvečer se mu je posrečilo i/.omni t i so aretaciji v Atlantic Citv. a danes sta t<ukaj dva detektiva preprečila njegov beg.
Detektiv Brown je pozneje izjavil, da mu .je ponudil Whitman +10.000 k "ml odkupnino, da ira izpusti. Slične svate je obljubil tudi drli,tri m. Meecto tega pa so naložili sleparja na avtomobil ter ga odvedli na centralno policijsko postajo.
Ta an taeija je končala eno leto trajajoči lov, katerega so vtpri-zarjali detektivi iz St. Louisa. Minneapolis;* Buffala in San Fnarwisca.I^B
Na policijski postaji so «ra takoj odvedli v detektivski urad. kjer so ira konfront iiyili z detektivom Oibsonom. Slednji mu je pokazal dve leti .-tfaro zaporno povelje. v katerem je oibdolžen, da je odnesel neki Mrs. Francis Camp nal-ir v vrednosti $60.000.
Pred policijskim sodiščem, kamor so pa odvedli na to. je izjavil. da jo njegovo pravo ime Herman Kruger. To ime je bilo zaznamovan« na policiji kot ono številnih. katerih se je posluževal.
itman je odklonil vse na-dal in je informacije glede svoje osebe.
— Vse je moja lastna krivda. — je rekel. — Imam ženo in hčerko in nobenega vzroka ni. da bi ju zavlekel v to blato.
-Detektiv Curt m. ki je zasledil Whitmana v Atlantic City ter nato izvedel, da se nvu je -posrečilo pobegniti. je sledil svoji žrtvi v PhiladeVbijo. Newyorski detektiv.
v spremstvu detektiva i^ Philaidelphije. je vprizoril nat"> lov po weh hotelih. Iskanje je bilo omejeno na hotelske brrmice, ker je bilo detektivom znano, da daje tVfoitm«n napitnine v znesku $20.
vori ob priliki 4. julija in džin-govstvo nastopata danes kot čisti amerikanizem.
Nadalje je izjavil: Amerikan-ci se lahko marsikaj nauče od trije rojenega produkta amerikani-zacij-ki šol. Beseda amerikanizacija je postala zelo priljubljena kot posledica vojne, in danes jo rabijo vsepovtsod, ne da bi imeli ljudje o tem najmanjši pojm. Na-ziranje, katero ima narod danes o tej besedi v splošnem je džin-srov.st v o.
mnenja" takoj po izvolitvi predsednika sestati, da da novemu ek-sekutivnemu uradniku posebne diktatorske polnomoči ter se nato raziti, ali pa bo dežela izpostavljena novemu resnemu položaji-, ki hi vključeval nepostavno dikta-torsitvo. To je baje pomen izjavo. katerp je o'bjavifh včeraj začasna vlada, kateri načeljuje profesor Bartel.
Soglasno z zadnjimi informacijami so protirevolucijonrne sile izjavile, da .so pripravljene sprejeti kateregakoli kandidata
— Zahtevajo, naj tujerodec
. ,, . . *	- , da preprečno razkroj Sejma,
čimprej potzaibi svojo prejšnjo do-	1 i . .. 1.. ^^
movino ter postane " sto-procent -ni Am-?rikanec,\ To pa je dejanski nievrethno in smešno na žira nje rlede velike misli. Spominja na doktrino "pruskega duha".
Velika nesreča v Monako vem.
MONAKOVO, Bavarska 25. ma-,ia. — Štiri in dvajset oseb je bilo ubitih in številni nadaljni <so bili ranjeni, ko jo zavmzil danes na iztočnem kolodvoru pottniški vlak v drugega, ki jo čakal na postaji. Uničenih je bilo več vagonov s-toječega vlaika.
Nesreča je bila posledica t eg?. <ia se wi vlak. ki je privoz.il na pota jo. brigal za signale.
Iskanje je bilo uspešno in detektivi so sedeli na stolih bri v nice ter pozorno poslušali Whit-ma na. ko je pripovedoval brivcu, kako želi biti obrit.
Ko je Whitman j>ol ure pozneje vstal. .<90 se mu približali detektivi.
—	IIalio. Kruger. — je rekel ■detektiv Curtin.
—	Kaj je to? — je vprašal Whitman ošabno ter zrl od enega detektiva na drugega.
—	Well stvar je taka, — je pričel detektiv Brown. — Detektiv Omtin vas želi imeti radi onih $85.000 v New Yorku. Detektiv Gibson pa čaka v občinski hiši z zapornim poveljem glede onrh $60.000 v tukajšnjem mewtu.
—	Dobro, — je odgovoril Whitman, — vaš sem.
Whitman je jako izobražen ter jo baje dovršil dunajsko Vseučili-
<.'e pa bi prijatelji Paksuidskega vztrajali pri tem. da. nominirajo njega, je desnica v Poznanju pri-pravlejna Iboriti se proti vsakemu, ki bi skušal postaviti na krmilo države vstaša.
Med Poljaki je dosti reakcijo-liarjev, /ki izjavlja jo, da bodo pričele <po7marrylske čete korakati proti Varšavi, v slučaju, da bi postal Pilsiulski diktator.
Pro,gram je naslednji:
— Prihodnji pondeljek se bodo vršile predsedniške volitve.
Sprejelo se bo posebno zakonodajo za silo.
Razpuisitilo se bo parlament ter dalo predsedniku polnon\pč, da vlada eiw> leto deželi brez Sejma in senata.
Razpisane bodo nove volitve, če se ne bo zdelo primerno obnoviti diktatorske sile predsednika od leta do leta.
PARIZ, Francija, 25. maja.—Abdel Krim je zopet naprosil za mir. V sedanjem času pa ne namerava staviti pogojev. Izročil je sebe in svoj narod velikodušnosti in usmiljenosti francoskega naroda.
Njegova prošnja je bila poslana governerju Steegu potom francoskega zdravnika dr. Paren-ta, ki je prišel v rifsko ozemlje v namenu, da prouči razmere med jetniki in ki se je vrnil tjakaj, da privede s seboj Abdel Krima.
Odgovor francoske vlade bo najbrž objavljen še danes po zaključeni seji kabineta.
Medtem pa se nadaljujejo vojaške operacije. Napredujoče sile ne zadenejo na nikak odpor. Francozi so prodrli v deželo Beni Zerual plemena, severno od Uerga reke. Podvrženje plemena je neizogibno.
FEZ, Maroko, 25. maja. — Francoski armadni glavni stan je danes sporočil, da polagoma zapuščajo Abdel Krima plemena, ki so mu dosedaj verno stala na strani ter podpirala njegovo stvar. Trde, da je zavzetje Targuista, o katerem je rekel Abdel Krim, da je nezavzeten, zelo vplivalo na različna plemena ter pospešilo gibanje za predajo na milost ali nemilost.
Džeala pleme, eno najbolj mogočnih v Maroku, ki je dosedaj zvesto podpiralo Abdel Krima, se baje ni hotelo odzvati njegovim nujnim pozivom naj pošlje nadaljne čete v boj proti Francozom in Špancem, češ, da želi ohraniti svoje bojevnike za obrambo lastnega ozemlja.
Tukajšnji francoski glavni stan ni mnenja, da ie Abdel Krim resnično pripravljen zapustiti boj. Po mnenju generalnega štaba bo nudil zadnji in obupni odpor v naravnost nedostopnem zapadnem koncu rifskega ozemlja, kamor mu bo skrajno težko slediti. Tam pa se bo moral , obkoljen od fran-cosko-španskih čet, udati prej ali pozneje.
Po mnenju francoskih vojaških krogov, se bo udal prej kot pa se je pričakovalo. V podporo tega naziranja navajajo uspehe dosedanje kampanje, ki so baje večji kot pa so jih smatrali mogočim v času, ko je bila kampanja otvorjena.
Izkrcanje dva tisoč ranjenih.
TOULON, Francija, 25. maja. Iz Casablanca je ckwpela francoska bo^itška ladja "Circassie" z l dva t isoč ranjenimi in bolnimi vojaiki na krovu.
Nova naprava Westing-house Co.
PITTSBURGH. Pa., 2o. maja. Wecitinghouse Eelecbric Co. je objavila dane«, da je določila $«"3,525,000 za nove naprave v sedmih mestih. Te nove naprave se bodo nahajale v Shareon in Dairy, Pa., v S. Louisu, Mansfield, Detroit, Mich., Ealst SpržngfieM, Mass, in v East PfctsburgfoL
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
Jugoslavija: 500 Din. — $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — $18.60 5000 Din. — $92.00
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštna hranilnica" v Ljubljani.
Italija in zasedeno ozemlje:
200 Lir —$ 8.90 500 Lir — $21.25 300 Lir —$13.05 1000 Lir — $41.50

Prt nakazilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo p« 16 za poštnino In druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
Za poSiljatve. ki presedajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popnst.
Vrednost Dinarjem in Liram ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar t roke.
Pošiljatve po brzojavnem pismu izvršujemo v naj-krajšem času ter računamo za stroške $1.—.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all 99 New York Bank Draft.
FRANK SAKSEK STATE BANK
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK.
Telephone: CORTLANDT 4687.
Sli
Rojaki, naročajte se na: "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državalL
GLAS NARODA, 26. MAJA 1926
li '
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(PtrM«« Unauta* mftrmiUtn lirvtc* — 4ui««tn »ur»su.>
Owned and Published by 6LOVENIC PUBLISHING COMPANY ( A Corpora t ion)
Prank Saber, president.	Louis Ben edit, treasurer. »
Place of butane« of the corporation and Jbdresses of above officera: 82 Cortland t St.. Borough of Manhattan.
-GLAS
UBIJAJTE MUHE.
Novice iz Slovenije.
Muhe prenašajo bolezni.
NARODA"
"Voice of the People"	_
Issued. Every Day Except Sundays and Holidays.
Sedaj je pravi ea-s, da sc .začne New York City. N. Y. uspešna boriba pro* i nuvliani. Mu-i	he no spadajo v hišo. Roj muh v
hiši je ^nak neM na znojiti in kulturne z~aostalo4i. Radi svojih o_ bičajev je muha najbolj odurna1 žuželka, s katero clweft prihaja v dotvko. Zaraja se v nesnagi in živi v ne^azi vse nadaljne dni svojega življenj«^; zapuMČa jo le ko vdira v stanovanja, da okuži človeku njegovo hrano in širi bolezni.
Hišna nvuha je rar-trajen pože-Oopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se ? ruh a1i niena par»a je precej po-blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroeni-'	p^j SP ^ Mp^j jedi*
kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje : jn na izle'tih sitcne nosita s
Za telo leto velja list ta Ameriko
«n Kanado____________________$s>.00
Za pol leta________________________$3.00
Z« četrt leta.......................tl£0
Za New York za celo leto $7.00
Za pol leta ........................$3.50
Za inozemstvo ta celo leto ....$7.00 Za pol leta ________________________ 13.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda*' izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
najdemo naslovnika.
"GLAS
N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876-
iati v posodah ,v katere naj ne produra ni .zrak ni voda, opremljenih s te.suo zapiraj očimi sc pokrivali, 'tako da ni imuhe ni druga golazen nima pristopa do smeti. Xakoipieevanje smeti okoli hiše je odgovorno za o.arejanje muh in tudi javna smetišča iitegnejo biti dttorodc« o zarcjaJišee. Neomreže-na hiša in neobvarovano stranišče izven hiše ustvarjata nevarnost, ki je nikaka družina ne bi sineki prenašali. Mreže na oknih seveda ue držijo proč a-se h muh. ali petindevetdeset od sto izmed njih ne bo v stanu priti noter, in nevarno. It bo za toliko manjša. Vsaka soba v hiši bi morala biti omrežena: ako ni mogoče omrežiti vseh kocinah svojih sob _ pa vsaj kuhinja in ohQa.
Čudna kupčija.
Mariborski sanatorijj Petrovo selo baje kupuje državna oblast za db'paizer, oziroma otroško <bol-lico za ceno 1,300.000 I>in. Po trokovnjakib se je dognalo, da je ta ečoa naravnost'horendna. ki ni-ako rne odgovarja cenam his v MarlbonjL Sanatorij je namreč preurejena enodružinska stanovanjska hiša, kakoršnih je da-
NAJVEČJA SLEPARIJA STOLETJA
s^boj. z1a<Tti na
pn" kl5"p nalezljivih bolezni, j nica naj b<> opremljena e mreža. jaičeea narasitov in organieno n)i y slllt5aju boiczni trefca zln-nevnasro. Ko irnaha poseti vašo mi. L^ dbvarovati spalnico, kjer bol--o. odlaia to nevarno -nov na va-|rik !eži }H)sebno oko gre. za kašo hrano. Ako t*ka okužena hra-'ko na]cl7jl:ivo bolezen. Na km-.na gre v želodec, so utegne ra-vi- tih trcl)a 7,asli paziti ,na hlev h,
Naj »jzarji
.a 'eparija stoM.ja jc bila izvršena nad angleškimi pre-i! v ti*iii slučaju od strani vlade ter njenih trobil, predvsem Sir Herbert Samuela, možaka, ki je Obljubil generalnemu « mu komiteju •drokovuo-unijskega kongresa vse mogoče, v L da Baldwina le malo ui>oštevala te dbljrubc. Nadaljno
UVKi ie da lepa.
• j -	trr mi vrb h l tega prav tako krivi kot kreature Baldwi-
ta, Ilidk->a in Churchilla.
To ni^o ><-<iaj več domneve, temveč ugotovljena dejistva. Celo •\v\ 11 p.- Li "Times'* je moral poročati v nekem sporočilu iz Lon_ : i. <:.i >ii tii.;.* r'ani generalnega sveta srtrokovno-unijskega kon-■ t izja v ili. • da se ,;:h je zvodilo za nos. ko-so privolili v ratzveljav-jenje generalne stavke".
V neki i/juvi, naslovljeni na angleško premogarsko federacijo, >t;. vija jo ti trije člani Sir Samuela za uravnavo spora v premo-itliistti.-i v po vise m dobri veri, potem ko se je njim vsem za-. . da bo sprejela vlada predloge kot temelj za uravnavo vseh . Ko m je splošno razširilo to domnevanje, je bdla general-' ;a jroglaima za končano. Plemeniti "Sir" se je vspričo ' obtožbe zabnrikadiral za izgovorom, "da niso .bili po nje-lno-ti navzoči ti trije člani pri pogajanjih, kartera je vodil itjvu . To pa more veveda le pom cm j at i, da iso eksekutivni - v idealnem tekmovanju s Samuelom, — vodili iza nos ne-'ue člane generalnega stavkarstkega komiteja.
|K>>dala sedaj poi>olnon ria\nem za to, da iz?-ojuje zmago nad delavci. Prav ta_t
ti kaka nevarna bolezen.
Le t okrog hišne nmbe navadno ni obvezen. Horda redkokdaj od-letava <lalje kot apl milje od -svojega vališča in običajno ostane dvesto do tristo metrov okoli kr.v-ja. kjer ?e je rodila. Raditega.
v m I! tovile ej «*n< "?av javn.
lam.
s, izvršil- g..tovi dela v - ki politiki, ki no naščuvali vlado k ako sp nahajajo muhe. je prav
gotovo, da md sc zaredile v najbližji okolici.
Bolezni radi muh.
Tekom špaunkoč-ameriške vojne je bila iitozomo^ ameriškega naroda ]>rav dramatično oJ)rn.j<>na na nevarnost muhe kot razširje-vateljiee legarja. No stotine v o jakov je umrlo za to boleznijo, dasi jo je prav lahko preprečiti Isite razmere, ki so prevladovale v oni vojni, obujajo dandanes v tisočerih ameriških naselbinah.
Kjer se muhe morejo slobodno gibati med strani-šeem in jedilno miao, utegnejo okužiti vsako vr-
r	.	sto hrana. Zlaivti mleko je dosti
Dvojna igra Baldwina je ,>o^ala sedaj popolnoma jasna. Nje-	predmet takega okuženja m
^lo \ gla\nem za to. da i7»-ouue zma<ro atad delavci. Prav ta_'	•	. ,
našlo se je večkrat, da so cpide-
niso želeli jvoli«ik.mtje delavske stranke noii>ene .stvari bolj.
.	,	,	!mije tifusa in legarja imele svoj
orajsige uravr»ave generalne stavke, k, je resno ogrozaU nj.li ičetek v mlekamah. ki niso bi-
" ' i o .o nad <b lavskim gibanjem. A sled tega so -se torei siK)raizu-', ,	. t . . ^
.	.	"	'	le preskrbljene s potrebnimi sred-
in*!! I«» načrta, katere^n se je izvedlo nato z razdeljenimi uloga-
mi. Niti najmanjšega dvoma ne more biti, da so prevzeli Thomas,
II«* t: d«* rs on in MaeDonald nalogo, da dovedejo do skiepa, t» katerim
naj bi yc razveljavilo generalno stavko.
Napadi. kat«-re je Aprizoril neustrašeni tajnik preinogarske fc-
dt r.ieije. Cock, v svojem govoru v Portsmouth^ iproti Thomasu in
• Dona hi. so bili go1o\o v vsakem oziru upravičeni. Ta dva ter
nnbv in Henderson >o naslikali na steno posant krvave revolu-
. da poženejo delavce nazaj na delo. Izjavili so že takrat, da liu
I»r<
.'i
«> b|h nikdar za proglašenje generalne sitavke in sedaj ]>obiijo ko-i- n.' kapiLali.-l . jiega časopisja z dokaaji za to. da je bilo stališče, ka-t'.ro no zavzeli od prvega počet-ka. edino pravibio. Sedaj so celo t.j. o drzni, da pripisujejo izjalovi je nje generalne stavke levici, do-■im morajo eelo duševro najl>olj okorni spoznati, da je bilo od pr-vega dne razvidaio sovražno s4ališče napram generalni stavki od Strani desniee de'avskega gibanja vzrok, da je .mgasnilo bojno raz. 1 ož< njc :ned dela\-skimi masami in da se-^e \tsled ti>ga izjalovila slavka.
Sel<» sedaj s|>oznamo popolnoma pravilno, kakšnega kalibra Iju-<1 • so valili g«Mn ralno stavko, ko čujemo izjave odgovornih vodi-j.djev. Pn l>etlnik generalnega sveta angleškega wtroko\~no-uni j-^Iv.-^.t kongresa, pongh. j«' rekel iiekrniu časnikarskemu poročevalcu:
—	Vedno* smo >e zavedali, da bo treba vzeti vjxjstev znižanj" mezd, ei* hoermo. da okreva premogoma industrija . . . Ce je prišlo kljul. temu do -tavke. obžakvje to odkritosrčno generalni svet. Moral pa je prevzeti vodwtvo, ker bi ne bilo drugače nikake di>?cipliaie.
—	Obračamo >e proti temu. da bi se imenovalo to gibanje "gc li-ialno slavko' . Pri stavki so bile prizadete le take skupine delavstva, ki so prizadele »hI razl:roja premogovne industrije. Mi kontroli r.mu- gibaTije. da ga držimo v normalnih smereh ter smo šele danes prisilili elektiričarje. da so sc vrnili na delo. Naža odgovornost je velikanska, a jo znamo obvladati.
Ti junaki, so odklonili rusko pomoč in sploh vsako pomoč u inozemstva, ker j.' vliula Baldwina za pre til a, da bo zajdenila ves denar, poslan iz inozemstva. Mesto da hi protestirali proti tej brez primerni t rovokaciji, se klanjajo ter poljubljajo noge kapitalističnega malika.
VODNIKOVA DRU2BA
Kot smo že enkrat omenili, se_je ustanovila v Ljubljani "Vodnikova dmižba", ki bo vsako leto izdala štiri knjige, nalašč prijavljene za širše plahti slovenskega naroda.
Letos ho izda'.a <lva romana, eno knjigo gospodarske in eno knjigo zilravniške vsebine.
"Clas Narodaje prevzel zas*top^tvo za Združene države iu Kanado. Vse štiri knjige stanejo samo en dolar
•'Vodnikova družba" ima približno isti cilj kot " Mohor jeva družba". Razlika je le ta, da njene knjige ne bodo tako pristranske kot so bile Mohorjeve zadnja leta.
Upati je, da bo dosti rojakov naročilo te res poučne in. zajjiiai- j Iz tega se raavidi velika važnost v\ knjige. Čas za naroobo je do konca jutmja. Z naročilom pošljit« j največje smage. wMi^'W r ^ ^	' -	Vse hišne smeti se morajo dr-
stvi za odstranitev odpadkov. Hrana, ki jo .kupite v štaeuni. prenapolnjeni z mtuhami, -tudi utegne biti okužena m, ako jo snedete surovo, more direktno povzročiti kako bolezen. Tudi kuhana hrana utegne biti okužena po skuhan ju. V tem tiči velika nevarnost za zdravje. Torej vzide vsaki *pažnji, ki je individualno lahko obračamo na nevarnost okuženja s strani muh. sme vendarle podvrženi infekciji lesarja radi neniarnos-ti drugih. Radi tega je uničenje muh zadeva, za katero mora skrbeti vsa ot>eiiia. 'in je torej stvar občinske higijene.
Druga jako navadna infekcija ki ;<» muha prenaša, je poletfna driska (diarrhea). Ta bolezen se bolj poprijema otrok, ali trudi o 1-rali so ji podvržena. Leta 1920 je v Združenih državah 3.8r»14 otrok pod dvema letoma umrlo radi dri ^ke in.črevncsnega ^Tietja.
Kako naj se iznebimo muh?
Najbolj uspešen način uničenja muh v soseščini je organizirati ^ nadaljevati kampanjo v to svrho. Le potom skupnega prizadevanja vseh stanovalcev in zdravstvenih oblasti in organizacij je mogoča popolna iztrebitev1 muhe. S tem ri rečeno, da je prizadevanje in -naga poedinca podrejene vrednosti. marveč le da 4>i treibalo smatrati iztrebitev muh .kot "vprašanje. katerega treba lotiti se v njegovi celoti.
Natprej treba uničiti vsa zare. jališča muh: brez tega koraka vsed ruriro nič ne pomaga. R^di tega mora prevlado^ t i v občin* najvišji standard eistote; treba preprečiti na kopi če vanje odpadkov in smeti in skrbeti za pravilno odpravo istih. Že mali kupček smeti utegne tsVužfti kot zarejali-šče neštevila mušnih ličink (larv) ;
na
mleka.mo. Muh ne bi smelo biti v prodajalnicah. pekarnah in v drugih prostorih, kjer se hran.-, pripravlja. Kjerkoli je navad postaviti mreže na okna in vrata, naj služijo mreže ne le pro4i mu ham. ali tudi protn komarjem, radi tega treba uporabljati mrežno žico štev. IG.
Od snovi, ki so stmupene za muhe. morda najbolj primeren y formalin. Naj se pomeša z štiri desetkrat večjo količno vode n pretoči v skled ice, kd na.f* se po stavijo vse okoli Kobe; istočasno otlstranijo naj se vse druge tekočine. Ako muhe tekom nekoliko ur nimajo pristopa do drugih te kočiu. bodo napojile se na te raztopini in crkne to. Treba van vati •muS.nih «tnupoV, zlasti onih. ki so sestavlejni o<l aiseni k-i. Za st.-u pij enje otrok iz tega vira je preipogosto.
Prilepljivi niušni papir >]>oina-ga tiuli k uničenju muh. dasi n pravzaprav znak dobrega gospo dinjstva. Ubin j an je muh z batom ne 7>ados;huje za odpravo muh. Navadno se pobijanje muh za.ene v poznejši sezoni, ko je že vse pol no miuh in nvorc lov na muhe 1< neznatno znižati njžh število. Boise 'bi bilo, ako se bi to storilo ta koj v -spomlladi. ko je miuh, iz ka terih se 4>o rodilo še na milijone drugih, razmeroma še malo. Ako bi ljudje uporabljali takoj ob za eetlcu mušne sezone ves ona na por prota muham, ki ga rabijo kasneje, in hi zlasti pazili na ta kojšnjo uničenje vse nesnage in smeti tekom vsega leta. vprašanje muh bi bilo že zdavnaj rešeno.
nje ki je segalo celo v graško območje. Sedaj pa "so končno ugotovili, da je prinesel perilo iz Gradca Franc Krainbenger, hotelski sluga. Po informacijah graške policije je izvi-sil Krauvoerger v Gradcu več taitvin. posebno izna-menite so one v hotelu "Zu den drei Haeken" in v toplicah To_ belbad pri Gradcu. Tam je odnesel veliko množino iposteljnega
nes v Mariboru za ceno 300,000 ter namiznega perila, preprog in
T 'drugih dragocenih predmetov. Mariborska policija je izrodila ta-
tu v zapore okrožnega — odi^ča.
Iz Jugoslavije.
Emil Brichta — mrtev.
Kakor je bilo poroča no, je izginil h Zagreba uradnik na tam kaj" u jem jmžnem ko-lodvoiru, Slo-
Diu. na prodaj cel ducat. Ce privatnik vrže milijon dinarjev proč. volj« za (potratnega .človeka, če pa to delajo oblaisti, komurkoli na ljaibo. je to zapravljanje javnega denarja, vredno olbsodbe v javnosti.
Vlom pri frančiškanih.
Ktišar Ana, tajnica pri frančiškanih, kakor jo imenuje policij-ko poročilo, je prijavila, da s^ je med opoldanskimi urami vtiho. [venec Emil Brichta, rodom Ljub tapil v drnnStveno dvorano fran- jljaibčan. Načelnik postaje Južni čiškanov nepoznan zlikoa ec s po- j kolodvor je prejel brzojavno ob-
postaje Rakov na.šli pod rt?-
Din., iz neke omare pa je pobral jševinami Okič-grada truplo mla-voč kovanega italijanskega d<»- »le^a moža.
denarja.	po listinah, ki so jih našli pri
njem. se je ugotovilo, da je mr tvee Emil Brichta. želozniški u-Ko je vstopil poisestiiik Janez radoiik iz Zagreba. Blizu njega Zupančič iz Lipoglava v dolenj-' našli revolver. Brichta je torej ski vlak, se je prininil v gnječi^cela dva dneva blodil okoli fsa-do njega nepoznan žepar in mu mobora in starodavnega Okič-skrivaj odpel telovnik. V telo v-J grada. Brez dvoma je vodil v svo-nikovean notranjem žepu je začu-iji duši težko borbo, ki mu je k>*_ t.Ll dobro rejeno 'listnico, ki mu čila srce. Revolver je končal tra-
močjo iponarejenoli ključev. Odprl vest.ilo orožniške p ie mizni j»redal ter ukradel 1000 ,potok, da so sel.jaki
Žeparjeva žrtev.
jo je nato z lahkoto speljal. Da »e okraden, je Zupančič opazil š-*-šle v vlaku, ko je 'bilo že prepozno ter je bil storilec s plenom že davno na varnem. \
pančič 29S0 Din.
gedijo mladega življenja.
Zmečkala ga je skala.
Med Jablanko in Drežnico v j Hercegovini je v kamnolomu ukradeni listnici jc imel Zu-[tvrflke - Grain it" delavec Suljo
Holetič klesal rtbsežen 'kainen. Nenadoma so je v precejšnji višini utrgala skala, padla na nesrečnega delavca ter ga popolnoma zmečkala.
Novogradnje v Ljubljani.
Na Miklošičevi cesti prične tukajšnji >dravnik dr. ^F. Pogačnik še tekom letošnjega leta z zgradil jo dvonadstropne stanovanjske hiše. ki bo imela v pritličju trgov-t-e lokale. Hotel "Union" na Miklošičevi eesti doibti v kratkem prenovljeno fasado. Tomažičeva. prej Froelicliova hiša ob Dunajski cestto. z obširnim vrtom bo '^aje v kratkem prodana.
Proga Rogaška Slatina-Krapina.
Te dni se je mudila v Rogaški Slatini gradbena komisija, obstoječa iz inž. Raduloviča iz manistr-tva saoibračaja. Izvi-šilc so se zadnje predpriprave -za zgradbo nove proge Rogaško Slatino in Kra-pino.
Požar v Lajteršpsrgn.
Te dni je izbruhnil pri posestniku
Strela ubila mesarskega vajenca.
Ob priliki zadiuje nevihte je v Račaih v mariborskem okraju n-darila strela v hlev posestnika Brgleza ter ubila med hlevskimi vrati stoječega mesarskega, vajenca Franca Dolenca. Vkljub poizkusom umetnega dihanja nesrečneža avi bilo mogoče spraviti k zavesti.
Zdravnik dr. Rvsinski je ugotovil, da je nastopila smrt.
Štirje požari v Beogradu.
Beograjska kronika je- zaznamovala štiri požare na raznih krajih mesita. ki so bili zaradi močnega vetra .z velikim naporom o-mejeni. Ob jedrnih zjutraj je za-
Xa Poljskem so velike liomati-je in jako velik onga.
General Pilrsiidsnki jc prevzel državne vajeti. Za vzgled si je postavil M'ussoliiiija in Španjola Primo de Rivca-o.
Predsednik Wojehiehowskv je odstopil.
Moj prijatelj Ivo, ki stavi no« \jce za prvo stran, bo jako hvaležen. ker mu ne bo več treba staviti imena gospoda Wojchiohow-skega.
Nekateri ljudje imajo pa res smolo.
Neka brzojavka iz Chicaga se glasi:
— Charles Blanchard je padel z zunanje platforme med tračnice, po katerih vozi ekpresny v^ak. Ekspresni vlaik, sestoječ iz desetih voz. je voizjil preko njega. Na platformi je bila zbrana velika množica ljudi, ki so bili priča pošastnega prizora. Ko je odpeljal ekspresni vlak. se jc priplazil preko tračnic Blanchard povsem nepoškodovan.
Anibulančiii zdravnik je dognal. da je nepoškodovan, ker je k sreči padel med tračnice ter tam obležal.
Policija zatrjuje, da jc dišal po žganju.
V	sodišču se bo moral zagovarjati za.stran nespodobnega obnašanja.
V	Saniobo.ru se je vršilo veliko zborovanje, na katerem je skušal govoriiii tudi Stipica Ratf/rč, toda navzočr so ga i/žvižgali. Prišlo jc do pretepa, tako da jc morala policija presredovati.
Radič je poiicije že vajen, ker ga jc za ipete vlekla Lz pod postelje. Tisti dogodeik mu je tudi precej pomagal, da je postal jugoslovanski minister.
Bog ve, kam ga bo privede! ta zadnji policijski dogodek?
PelcAu požar, ki mu je vpepeliljčelo goreti v trgovini Milana Mi-dvoje gospodarskih posJopij. Na lovanoviča. Ko ta požar še ni bil
kraj požara so prihiteli maribor-
lokal?zirai. je bilo gasilno dmštvo
In contumaciam
ie bi! obsojen v Kopni bivši žup nik na Prembu Ignac Žganjnar jugoslovcoiski državl.ian, na 4 me sece za pora in 4010 lir globe, ker je kuhal, kakor trdi obtožba, skri voma žganje. Župnik se nahaja ^ Jugoslaviji.
Kadi hujskaških in razburljivih vzklikov,
zvršenih baje v nekem javnem 'okalu v Ospm v lanskem novembru je bila obsojena družba iz Trsta : R. Logar. Jos. in Ivan Ks-pelj, Kariž. Ferluga. F*urLyi in Ja-kin \s?aka oseba na en mesec zapora.
"Milizia Balila".
Tako -so imenuje faši>ovska organizacija vojaškega značaja, v katero sprejemajo dečke v starosti od 7 do 14 leta. V Trstu se vpisujejo sedaj dečki iz ljudskih n srednjih šol. Geslo organizacije je: Italija nad vse in pred vsem!
ki gasilci, ki so v petih urah obveščeno, da je v plamenu trgo-
ogenj pogasili.
Tat iz graških hotelov v mariboi. skih zaporih.
Pred dvema letoma je zaplenila palicija večjo množino po-itelj-nega in namiznega perila, kateremu pa so bil monourrami izrezani. Uvedeno je bilo poizvedova-
vina izvor/ne tivrdke Ma^ič, Stojič & Co. v bližini kolodvora. Istodobno se jc blizu klavnice vnel vagon sena; na drugem kraju ISeograda. na Velikem trgu. pa s<-je pojavil požar, v trgovini Josipa Bojoviča. Tako je bil skoraj istodobno Beograd na štirih krajih v plamenu.
INTERNACtJONALNA OD MINISTR. ZA TRG. in OBRT KONCE&. KROJA-ČKA AKADEMIJA, LJUBLJANA, IŠČE v svrho ustanovitve filiale v Amerfik! družabnika, ki je kroj^Ske-ga. pok!ica lahko tudi pomočnik ali i mojster in posreduje mali kapital, ter zna slovensko In Amerikansko. Kroj- j na Akademija nudi družabniku vse u- j rodnosti se izvežb&ti v tej stroki kot j učitelj ln bi omenjeni zastopal mesto ravnatelja v Ameriki. Ponudba z na- I ved bo kapitala na T>irekcijo Ljubljana. ' Stari trg 19, Jugoslavija.
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
po
4%=
Obresti vam prično teči že od prvega
maja naprej.	V
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Nemčija in boljše viška Rusija sta -sklenili v zadnjem časti dosti pogodb. Najbolj značilna med njimi je trgovinska pogodba.
Ameriški kapitalisti imajo naj l rž dovolj denarja, iker bi sicer ne opus-tiln t?ko ngodne prilike kot jo jim mudi boljše viška Rusija.
Rojakinja je tarnala:
— Fant mi je ipisal .pismo, v ka-terem pravi, da me ne mara več. Redaj pa res -ie vem. kaj bi storila. Ali naj kupim novo pomado za obraz ali naj kupim novo'kuharsko knjigo?
*
V nedeljo bo spominski dan.
Ljudje se bodo spominjali svojih- dragih, država <pa tistih ki so umrli za domovino.
Baje je <sladko n m ret i za domovino. Najbrž je pa še slajše za domovino živeti.
*
Naši stari očanei so govorili: Boj se Boga. Bogom se pa boj
tistega, kateri se Boga ne boji.
*
Znanega prot.ibodjšev;išikega generala Pctluro je ustrelil v Parizu neki židoviska št ud en.
Pctlura se je proslavil s tem. da jc pobil na tisoče in tisoče boljše-vikov.
Ena sama smrt je malo zadoščenje za detset tisoč smrti. *
Angleški mimstreski -predsednik Baldwin namerava naročiti iz inozemstva v Anglijo veliko množino "premoga.
Sedaj se n-udi prem o gar jem po svetu p'-ilida. da pokažejo svojo solidarnost z angleškimi štraj. karji.
Z davki, ki jili dobiva boljševi-ška vlada od prodaje ruskega narodnega žiganja — vodke — plačuje deset odstotkov narodnih obveznosti.
To ni n>č.
Z žganjem, ki ga popijejo v Washigtomi, Californiji in Orego-mi. plačuje Canada svoj vojni
dolg.
/


Gt*A& NAHODA, 26. MAJA 19^6
Edmosd Abont:
NOTARJEV NOS
a
( Nadaljevanje.)
—	Zdaj -4e si pa menda vendar zaplati njegov naslov?
—	Zdaj sem si ga <pa zapisal. Ali bi fanta radi videli f
—	čimprej, tem bolje.
—	Menite, da jc taka sila? Saj m i vendar ni« ni.
—	Kar irtopiva hitro do Ronia-gneta!
Četit ure, in gtvqxHla sta bila že p ml Vraftii tvndke Taillade &
rie v Se-vrski ulici. Velika, Iz fctrklenih 4to«6kov narejena nad-p«Mia de>Asa je ka/irla, s karteru ■vrsto ii*iu-trij»' se tvnlka peča.
—	Sva že tam, — je rekel notar.
—	Kaj. tukaj je v službi ?
—	Tukaj je; jav. e\ain moti mu *!ui>bo pradkiVi.
—	No, potem -|>a ni tako htulo. karitor nem mislil. Napravili Me pa vendar veliko neprevidnost.
—	Kako toT
—	Pojdiva naprej!
Prvi človek, ki sta naaij v de-lavniei naflet«!as je bil golorak in rmel je zavjhatno rokave. Bil je Auvergtnean, ki je ravno oblagal zrcalo.
—	Vidite! — je vzkliknil doktor, — e»aj sem vedel.
—	Kaj pravite?
—	Zreala <*e obirajo z živim *r^broin, ki «e potem am<atl<?amira s kositrom. Ali zdaj razumete! v
—	Ne razumem v a*.
—	Ta neoreČni človek tiči tu notmi do komolcev. Kaj pravim! Vse do pod paedulie!
—	Ne vtim, v ka.kstii rveori bi to mofrlo biti.
—	Vi torej ne veste, da ne boste mogli iinuti oča»1. ker je vaš nos del njegove roke in 'ker se /.lato »na vašo nesrečo ra-ilo vpaja
živim Krebrom?
—	Kaj vraga!
—Pa noske jeklena očala.
—	Jeklenih pa že ne!
—	Ce bi jih nosili, bi ne imeli vee takih neprHik, kvečjemu čc bi morda živo srvfbro na va« sa-nnega kakoi4u4i vplivalo.
—	A, jekleni pa ne! Potcin pa že rajši vidim, da se Romagnc eesf» drugega loti. Romague, alo s«>m ! Pusti de<lo, pa hitro z nama! Ali ne boš precej nehal, ti nero-da ti! Ti ne veš. v kakšno nevarnost me <sprav!ja».
Ko je šef tvT<ike zaslišal besede' je brž pritekel. Go>q>o<! L'Amibert' mu je »z vkokim poudarkom po-' vedal svoje ime in ga spomnil, da je tegr. človeka on priporočil. —: Gospod TaiUade je odgovoril, da' se tnjra prav dobro spominja. Da ' bi Ise prikupil gospodu L'Amber-tu in >i pridnfbil njegovo naklonjenost, je svojega delavca celo že ipoviaal za oblegale«.
—	Potemtakem je že štirinajst dni oblegalee ? — je vprašal uo-la-r.
—	Štirinajst duii že. gosjjod, ka-Jro to veslet
—	Da bi le tako ne vedel! Ramo tega ne vero. kako se more človek hgraiti s tako «ve»tinii rečmi.
—	Ali «enx se jafc. . .?
—	Ne, ne. nič. Denite ga v mojem interesu, v interesu vesoljne družbe. na/.aj tja, Icjer je bil! — AR pa rajši ne! Dajte ga memi. da prre z menoj! Iračani vam. kolikor tre»ba, samo hi ^ro. mnldi' ! — Zdravniški tjkaz! Romagne. prijatelj, alo n menoj! Bognt mož si. vse. kar imam. jc tvoje! ... Pa če tudi ne! I a: pojdi vseeno,- (boš videl, da bo« zadovoljen z menoj !
Komaj ga je p»wtril. da Se je oblekel, pa ga je že odvede* kakor plen. Gospod TaiKade in njegovi delavci so mislili, da se mu jr zmesšalo. Dobra Romagne je vpu ral oči v nebo in se mu je med potjo kar naprej vsiljevalo vprašanje. kaj neki še hočejo od njega
V vozu »sta gospoda ugibala o njegovi unodi. on se je pa pogovarja! z voznikom.
—	Dragi moj bolnik. — je rekel doletor milijonarju, — toga fanta bo~ pa tre<ba imeti pred očimi. Prav lahko raenmem, da dte ga dali iz hiše. Kaj pa »hočete*« tako družbo! Ampak mi ga bilo (treba poslati tako dadee. pa tudd vpra-
ikoga, kaj
PREDSEPNIKOVO POLETNO BIVALIŠČE
*	i 4 1 *

dela. Poiauite mu stanovanje v Beaunxki ali pa v Univerzitetni ulici, k j« blizu svoje hiše. Dobite mu službo, ki bo za vas manj nevarna. če pa hočete pravo pogoditi, mu dajte majhno rento in nobene sUi^be. Če dela, .>e speha ir. pride v neve-rnrf>st. Nobonega dela iie poznani, pri katerem bi človek ne noMl svdje (koše v nevarnost. Nesreča pride tako rada! Dajte mu toliko, da bo lalkko živ d ir. nič delal. Vendar pa glejte, da se mu ne bo predobro godilo. Samo pijančevai bi zopet, potem pa vc-*te, kaj se laliko zgodi. Kakih sto frankov mu dajte na mesec, plačajte mu stanovanje, pa bo.
—	Malo preveč bo to. . . Ne gre -a znesek, ampak jaiz bi mu rad dal, da bi imel dovolj jesti, za pi jačo pa pe.
—	Pa mu dajajte po štiri zlat-nifke 11a nicace, vsa.k torek <po e-uega.
Ponudila, sta Roma^rnetn |»o o-seinde-et frankov .pokojnine • na mesec, ali 011 se ni dal iztapa pre* govor't i.
—	Samo toliko? — se je obregnil. — Kaj me je bilo potem treba šjM avljati iž Sevnske vlfliee / Imel šem po tri franke deset aia dan in sem še domov pošiljal. Pustite ine, da bom žopet delal pri zrcalih, ali pa mi dajajte jk> tri franice deset!
Ker je bil gospodar situacije 011. sta morala biti onadva, hočeš noče«, s tem zadovoljna.
Gospod notar je kmalu vide!, da je dobro napravil. Minilo je leto iu dati brez vsakršne nezgode. Romaignetu so plačevali vs>ak teden sproti, nadzorovali so ga pa d. 11 za dnevom. Notar je živel zelo rmerno, skromno, brez strasti, samo kegljal je rad. In 'lepe oči irosjx)dične Ii-me Steinubourprove ^<0 počivale z vidnim zadovoljstvom na rožnatem in belem no^u srečnega milijonarja.
Ta dva mlada, človeka sta prepletala v*e kotiljone t>ii>te zime. I11 ljudje so jih začeli »»niti. Nek: večer po predstavi v Italijanskem gledališču je vtari markiz de Vil-lema^LiTin ALsla^I gospoda aiotar-ja pod stebriščem :
—	No, — mu je rekel. — kdaj pa bo poroka ?
—	Ampak, gospod markiz, jaz še nisem nič slišal o »tem.
—	Kaj morda čakate, da, vas zasnubijo? Ta je pa dobra! Saj mora vendar mož 6 pregovorit i prvo besedo. Mali vojvoda Lignani, pra/vi plemenita« in imeniten mož, «>i čakal, da mu jaz ponudim svojo hčer, on že ne! Prišel je, uga.ial je in stvar je bila narejena! Čez teden dni podpišemo pogodjbo. Saj vesrte, prijatelj, da je to vaša reč. Počaika.jte. da spravim te dame v voz, da se bova do krožka kaj več pogovorila. Ali kaj pa \ end ar mislite, da •se ne pokrije-te! Nisem videl, da di-žate klobuk v rokah. V dvajsetih slučajih se lahko enkrat prehladite.
Starec iui mladenič sta šla vštric do l»ul\*2.rja : eden je govoril, dru-gi posluša!. Potem pa je gospod L' Ambert krenil domov, da bi napisal na pamiet pogodbo gospodične Karlote Avguste ViUe 111 a-urmove. Ali bil se je pošteno prehladi!. Pa kar je bilo. je bilo. Listino je koncipiral volja pi^inie. poobla-ščenea obeh .zaročencev sta jo pre-^le«iala. potem so jo pa podpisali na lep kolkovan papir, kamor je bilo treba saono še ]>odpfisov.
Na določeni dan je šel sam gospod L'Annbert. suženj dolžnosti, v Villomaurinovo hišo. dasi mu je bolel trdovratni nahod vreči oči iz glave. V prednji sobi -se je zadnjikrat luseknil, da so lakaji poskočili s svojih klopi, kakor bi bili zaslišali trobento sodmoga dneva.
Javili so gospoda notarja. Imel' je zlata očala in se .je držal malo na <*meh, <kaikor je ob taki priliki navada.
Imel je lepo zavpižamo kravato, čedjie rokafice. lahke čeveljčke, klobuk pod levo paachrlio. v desn: roki pogodbo. Prerinil se je ponižno skozi ikrog. ki je obdajal markizo. se priklon-i in izpre goro ril :
—	Gošpa markiza. prina<šaan po. r>dbo va®ej?twpodične_____

IZJAVA UTVBiOVA
pl„')lll»,1IU . ^.
_________________r^^sae««
COPYRIGHT UNDERWOOD A UNOHWOOO, H. V.
Izdajatelj li.sta ''Kansas City Star*'. Irwin. R. Kirk wood., je dal predsedniku C'oolidge-u na razpolago s?\*oje poletno stanovanje v bližini Saraiuic jezera v nevvvorški državi. Zgonuija slika nam kaze zunanj&rino, spodnja pa notranjščino hiše.
(^oN]»a de Villemaurimova je u-prla vanj svoje velike svetle oči. Družba je trli o zašepetala. Gospod L"Ambert je jwnzdravil št enkrat in dejal:
—	Ježeš no. gošpa markiza, ali bo to lep dan ža dekličo.
1-1	*	1
Kioipka roka ga je zgrabila za levo ramo. da, se je kar zavrtel na nogah. I11 ko se je zavrtel, je videl, kako je onarkiz močan.
—	Ljubi moj notar, — mu je rekel starec in ga rinil v kot. — predpustni čas gotovo marsikaj dovoljuje; izvolite pa vseeno pr>-nkisliiti, kje ste in nehajte se pačiti.
—	Ali goš]>od ma.rkiž. . .
—	Vi torej nečete! . . . Vidite, da se 111 potrpežljiv človek, ne izrabljajte tega. Pojdite in opravičite se pri gospe markizi, preči-tajte pogodibo, .potem ipa — lahko noč!
—	Zakaj bi še opravičeval in zakaj lc Jako nočPoreko, da uganjam neuinnoš\. strela!
Markiz ni nič odgovoril, pomig-nij pa je služabnikom, ki -o tekali po salonu Odprta so se vrata in slišal se je iz sprednje sobe glas:
—	Alo, ljudje gospo<la L'Am-berta!
Osupel. zJbegan. zmeden je u bogi milijonar odhajal, se kar naprej klanjal in bil je v vozu. ne da bi vedel kdaj, ne kako. Potrkal se je po čelu, se praskal za ušesi, še ščipal v roke, da bi videl, ali bdi ali spi, in če ni morda, kar je kaj labko mogoče, igrača hudih sanj. ALi glej! Ni spal; -aj \idel na uro. saj je čitad ob plino-vi raasrvetljavi imena ulic. razločeval - nadpise na trgovinah. Kaj je Moril ? Kako se je pregrešil zo-|H-r spodobnost? Zaradi kakšne nerodnosti a-li neumnosti >0 z njim tako ravnali? Zakaj dvomiti nazadnje le ni mogel. Pri Vir.e-a urin o vi h so ga vrgli .skozi vrata. I11 že n i to van jv ko pismo je bilo v tijegovih rokah, pismo, .ki ga je >estavil tajko .^knbno. v tako lepem slogu in ki jim ga ni niti prečita!.
Prišel je domov na svoje dvo-r-šče. pa še ni razrešil tega vprašanja. Hišnikov obraz ga je navdal z dobro mislijo:
—	Šingnet! — je za vpil.
Mrli. suhi Singnet je pritekel
(Konec prihodnjič.)
JEGULJA IN LOSOS
/V^ Takojšnji -J čokoladno -
mlečni mešanec doma.
AH ste utrujeni, vroCI, žejni? — Napru-vite sami hlac^Mni čokola-dno-mlefnl . mešanec z Wilbur Instant Cocoa Cubes. Zdrobite ktxkn v koiarer, pridenite mleko, pre-tresite v shakerju aJl pokriti mlečni steklenl<-i. Priprosto. hitro, okusno.
-za.-WiUuut Cocoa Cub«».
Mnogi stavljajo med njima neko paralelo, ki pa faktično sploh ne ob.stoji. Mnoge zavede to dejstvo, da zaidejo tako jegulje kakor tudi losoM iz morja v sladko vodo. Vendar pa je življen.ski potek o-beh zelo različen. Od jegulje zaidejo .samo samice v sladko vodo in sicer takoj, ko toliko dorastejo, da moi-ejo prenašati v>e nevarnosti dolgega potovanja. V .sladkovodnih rekah in potokih, ki so če-sto zelo oddaljeni od morja, prebivajo po več let. Čez zimo se zakopljejo in zarije jo globoko v blato in prilezejo šele spomladi ven-kaj. Ze .samo to dejstvo je dalo povoda mnogim govoricam, da nastanejo jegulje takorekoč iz samega blata. Ko dosežejo .starost 5 let, se podajo v morje, kjer odlože jajčeca. Na dolgo potovanje se podajo v jeseni in sicer le v temnili nočeh in ob nevihtah, ko je voda precej kalna, sicer se pa skrivajo v blatu. Iz jajčec se izležejo mlade jegulje, ki so v prvih mesecih čisto prozorne, tako da je skozi nje možno čitati. Popol-nonia obratno pa je pri lososu. Ta se drsti .samo v sladki vodi in ne v morski vodi kot jegulje. Takoj spomladi se že podajo lososi in sicer samci in samice skupaj na dolgo potovanje. Pri izlivih rek se dalj časa zadrže, da se polagoma privadijo na sladko vodo. Nagel prehod iz morske v .sladko vodo oziroma obratno, ribi tako škoduje. da takoj pogine. Ako na primer vržemo sladkovodno ribo v morje, takoj bo vsa sladka voda, kolikor jo bo še v njej, iztekla iz telesa in riba .se bo zelo skrčila ter v notranjosti posušila — v.sled pomanjkanje vode. Pri dveh raz-lič no gostih medijih fundira namreč samo redkejši skozi živalsko apno v gostejši in ne obratno. Ako pa vržemo morsko ribo v .sladko vodo. tedaj .se bo riba tako napihnila. ker po difundirala sladka voda, da končno poči in pogine. Lososi ne poznajo nekakih ovir pri .svojem potovanju v sladkovodne reke. Ne zadržijo jih niti do 4m visoki slapovi. Ospredje teh ribjih vlakov tvorija najprej mlajše samice. nato starejše, tem slede mlajši in končno starejši .samci. Ko pridejo že tako daleč navzgor v potoke, kjer je mnogo plitvih mest, odložf svoja jajčeca in semena. Ves ta čas, kar prebijejo lososi v sladki vodi, ne vzamejo ni-kake hrane. Zato so skrajno osu-šeni in utrujeni, ko se vračajo po odloženem zarodu nazaj v morje. Mnogo jih že med potjo obnemo. re in pogine. Nekateri prebijejo še po eno leto v rekah, vedno se vrnijo v morje, da se vsaj nekoliko opomorejo. Kajti po drstitvi se začno ribe kmalu hraniti. Sele
naslednje leto, ko se proti morju
r
Xa seji centralnega iavrševalne-ga komiteja sovtjetske Rusije .10 te dni predstavitelj komisarijata za vnanje zadeve poda! ekspoze o vnanji politiki sovjetske vlade.
V Evropi se zelo opozarja na fakt, da tega ekspozeja ni podal :>am komisar za vnanje zadeve Či^eriin, marveč njegov namoW-nik Litvinov. Ni sicer gotovo, ali -e je to zgodilo sLiK-ajno. — pred .govorom je bil 'izrecno Čjičerfti sam označen kot govornik — alj pa se je zamenjava izvršila n«v Jmeuoma, Ne da se pa prezreti, da j.ie govor Litvinova mnogo mirnejši nego so običajno ek^pozeji Oiče-ronovi, ki se nič me izogiba prav ostrih odstavkov zoper Anglijo, Ligo narodov in druge faktorje današnjega političnega reda v Evropi in na svertiu sploh.
Litvinov je govoril zmerno, kar je tembolj značilno, ko je sovjetska Runija ravno zadnji čas dosegla tako velik uspeh z berlinsko pogodbo. Berlinska pogodba je Rusijo rešila izolacije, s katero ji je zapret.il loeams.ki sporaizum ter pristop Nemčije k Ligi narodov; z berlinsko pogodbo je celo Liga narodov izgubila glavni del opaznosti. ki je je mogla pomeniti za sovjeavko Rusijo. Sicer je tudi Litvinov ponovil znano trditev, da je Liga narodov za njene glavne činitelje. osobito Anglijo, samo sredstvo, s katerim naj se v določenem trenutku posliuži sovjetska vlada.
Tudi je dejal Litvinov, da pomeni berlinska pogodba zastrupitev Iocarnskega duha in locarn-ske pogodbe, s čemur se seveda potrjuje merilo, s katerim so sosedje Nemčije ocenjevali rusko-nemško pogodbo in proti čemur so se v Nemčiji tako trdovratno branili. Ali v nadaljnem Litvincv ni izrekel zoper Anglijo onih običajih ostrih obdolžite v, s katerimi nastopa Čieerin dosledno, marveč je govoril o Anigliji mnogo mirneje in z obžalovanjem kon-statiral. da se odnošaji do nje nahajajo še vedno v iMti zagati: ali izjavil je, da je opažati v zadnjem asu vendar v oficijelnih amgle-

IffiNAVADNA POROKA
Te (lni je razburil prebivalce mesteca Trenčma toa Slovaškem dogodek, katerih je malo v poročnih analih. Proti župni cerkvi se je pomikal v najlepšem redu poročni sprevod. Naenkrat so se morali svat je z nevesto in ženinom na čelu ustaviti. Na pragu cerkvenih vrat sta stala žen in ova roditelja. Mati je stisnila pesti, skočila k^i-nu in začela na ves glas kričati:
—	Ne smeš je vzeti! Pusti jo in pojdi domov!
Ženin je bil t zadregi. Ce bi, bil stopil še korak naprej, bi se bil moral spoprijeti z roditelji, vrniti se pa tudi ni hotel, ker ga je bilo sram. Iz kočljivega položaja ga je rešil nevestin brat, ki je prilii-tcl od nekod k cerkvi ter zgrabil ženinovega očeta in mater za vrat. Nekaj časa so se ruvali, potem pa so zmagale fantove mišice in ovira je bila srečno odstranjena. Mlada dvojica je .stala že pred oltarjem, ko je naenkrat planil v cerkev nevestin oče s palico v roki.
—	In vendar je na vzameš! — je zadonel njegov glas po cerkvi. Planil je k nevesti in jo začel pre-tepavati s palico- Tedaj je hitel nekilo k župniku in mu povedal, kaj .se godi v cerkvi. Župnik je takoj telefoniral na policijo in hitel v cerkev, kjer je postal položaj že kritičen. Ženinov oče je pretepal tudi nevestine sorodnike večna luč je ii|?asnila in preplašeni .sorodniki so že hoteli navaliti na razjarjenega očeta. Župnik je napravil v cerkvi red. Kmalu je prispela tudi policija ki stražniki so stali med poroko ves ča.s z golimi sabljami pri oltarju. Ko sta se vračala novoporočenea iz cerkve so ju radovedneži navdušeno pozdravljali. Samo ženinovi roditelji niso bili navdušeni.
ogrske monarhije, še-vedno sporno vprašanje med vsemi nasled-stvenimi državami. Republika bo morala radi tega utrpeti še mar« sikako bridfro izgubo iu med temi izgubami bo bržkone tudi meč Kjirla Velikega.
MEČ KARLA VEIKEGA
Zakladnici dunajskega dvora grozi nenadomesrtna izguba. Meč Karla Velikega, ki se je uporabljal pri vse. obredih in slavnostih
kronanja cesarja rimskega impe-skih govorih izaiake nove orijen- rija z nCmškimi podaniki, -bo mo
taci je napram sovjetski državi in da se bo Rusija potrndla, da se riisko-anigleško raizmerje reši iz zagate. Prav Itako spravljivo j? govoril tudi o odnošajih do sever-no-ameriške Unije.
O odnošajiK do ostalih evropskih držav je govoril Litvinov zc Io optimistično in mirno. Baltiškim državam je sovjetska vlada ponudila garanciske pogodbe. Poljski je zagotavlal, da je faktično edMiole sovjetski režim ga~ raueija poljtske svobode. Optimi-stično se je izraizil tudi o franco-sko-ruskih pogajanjih, dasi je zjnano, da pogajanja med francosko in rusko gospodarsko delegacijo nikakor nočejo dovesti do ugodnih rezultatov in so zlasti na francoski -Strani z njih potekom zelo nezadovoljni. O Kitajski, kje.-je zadnji čas boljše viški upliv doživel poraz, je dejal Litvinov. da "e drži Rusija, kljub svojim sim-pati jam za naieijona'lno osvobodilno gibanje načela, ne se vmešavati v notranje .kitajske zadeve.
Nekateri sodiiijo. da so voditelji sovjetskega režima nalaš-č izbrali zmernejšega Litvi nova za vnanji ekspoze. nego ostrejsega Oičerina in da se kaže v tem t eden ca sedanjega zmernega vodstva komunizma. ki ho<če -pod Stalinovim vodstvom tako v notranji kot v zimanji politiki čim spravlijivejšo smer.
Tržaški Lloyd
je imel te dni svoj občni zbor. Družbeni kapital se je zvišal od sto milijonov na stopetdeset mi'i-jonov ;ir. Razpiše se posojilo do enega milijona sterlingoiv. Na občnem zboru se je naglašalo. kako je tržaški Llovd v preteklost i / rabo italijanščine, 'ki so jo govorili kapitani in'mornarji, uveljavil v svetu italijansko pravico Trsta . . . Krepko so pomagali jugoslovanski mornarji
ral najbrže preiti v drugo posest. Meč zahtevajo Madžari. Pogajanja za finančno izenačenje med Madžarsko m Avfcrttnjo so se sedaj ustavila baš na tej točki in samo od izročitve tega dragocenega predmeta je odvisen rezultat likvidacije zadev denarnega zna-cajaf.
Meč Karla Velikega jc posebno dragocen. Roe je obložen z zlatom in okrašen z dragimi kamni. Na Dunaju se seveda trudijo, da bi predmet ostal tudi naprej v dosedanji posesti, toda 'zahteve Madžarov, ki imajo oči vidno po litieen značaj, so tako energične, da jih bo težko odbiti.
Sploh itivori vprašanj«? razdelitve zgodovinskih predmetov, ki so bili v posesti nekdanje avstro-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
;Z žalostnim srcem naznanjam znancem in prijateljem, da je nemila smrt dne 6. maja 1926 po-bralla iz naše srede mojega 'ljubega soproga
J OSE F KORALA. Umrl je v naijl«pši starosti 41 let. Rojen je bil v Gaiberju tpri Vipavi (na Primorskem). V Ameriki je bival 14 let. Ril je član društva 8. N. P. J., št v. 118, Pittsburgh. Pa.
Dolžnost me veže. da se iskreno zahvalim sorodnikom, znancem in prijateljem ter društvu, katero mu je priredilo dostojni pogreb in darovalo krasni venec. Hvala vsem, ki si darovali vence. Posebna hvala Mr. in Mrs. ReSe-ta. ki so mi pomagali za časa bolezni ob njegovi smrti. Hvala njegovi sestrični Angeli Klim in njenemu soprogu Josef Klunu, Hvala vsem .ki so ouli in 1111 -pomagali pri mrtvaškfm odru.
•Hvala darovalcem vencev: Mr, in Mrs. Klun. Mrs. Francis Klun in soprogu. Mr. .in Mrs. Reset n, Mr. Zavnik, Mr. Tur. Mr. fSčurk. Mr. Dimik. Mr. Aril. Mr. Jam* nik in vsem, ki so mi kaj j>om.t-gali.
Zahvalim se tudi društvenemu tajniku, ki jc tako požrtvovalno skrbel, da se je vse vršilo v najlepšem redu. Hvala s obratuj Ba_ rilaru, za krasni govor na grobu in vsem tistim, ki so ga spremili k zadnjemu počirtku. Pokojnik je bil pokopan 10. maja 1926 na pokopališču St. Marvs v Shaps-burgu.
Dragi, ljubi soprog, odšel si od uas. zavedno, a tvoj spomin ostane za vedno v naših srcih. Počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška gruda !
Žalujoči ostali: Mary Kobal, soproga. Angela Klun, Francis Klun, sestrični in njuni soprogi.
V stari domovini: oče, mati, 3 brati in ena sestra.
Pittsburgh, Pa.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
s
Uprava 'Glas Naroda*.
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE
IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE. ZNAKE, UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
331 GREEVE ST. CONEMAUGH. PA.

napoti že novo nastali zarod, se vrnejo tudi še preostali starejši lososi z njimi.,	; . 7
PRVO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO trsta
s parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNIJA, 1926.
Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, pazil na prtljago in gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali.
Na razpolago imamo kabine v III. razredu z 2. 4 in 6 posteljami v posebnem oddelku. Vse kabine imajo tekočo vodo. Cena za III. razred do Trsta je $93.— in vojni davek $5.—; železnica do Ljubljane $1.00. Cena za II. razred samo $120.— in $5.— vojni davek. Vozni list III. razreda za tja in nazaj stane le $162.—, za II. razred $214.— ter vojni davek. Nedržavljani plačajo tudi head tax nazajgrede.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE 8 parnikom Presidente Wilson dne 6. JULUA, 1926.
Kdor je namenjen potovati, naj se čimpreje priglasi ter piše za pojasnila na:
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York
I
—
GLAS NARODA, 26. MAJA 1926
Po »roki cesti življenja
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
26	(Nadaljevanje.)
—	O toni ni govora, — je posegla Georgin^, mestaipno vmes. — V asa oseba, dragi doktor, ne pride vj>orftev. Mi živimo na svetu ter mu moramo dajati koncesije, da nas ne požre. Ve«ra se mora prilagoditi vladajočim običajem in nekoč mi bo hvaletana, če ji sedaj z janno glavo to pojasnim.	*
Zdravnik se je iigriamil v ustnico. Ali m imela ta žena pravzaprav prav s svojim hladnim prertehtavamjem dejstev? Ali ne veže \>e«ia svet s -vojimi predsodki? Seveda morajo bbstajattii meje in postave, kujti človek samposebi je preslaib, kar je doživel na svojem lastnem telesu.
Jaz iioin torej čakal zadnje odločitve go*«po Konrid, — je rekel, ko se jc powlovul.
—	Mislim, Georgina. da si šla nekolko predaleč napram doktor u, — je rekel Emil svoji ž« ni. — Zdravnik zavzema izjemno stališče, posebno v tak Mi slučajih.
Georgma pa je skomignila z ramama.
—	Moja dolžnost je bila pojasniti mu kočljivo tftran cele zadeve. Sploh pa, dragi prijatelj, ali razumeš, zakaj se je dr. Šrat ta'ko vgm-zdil ali pa »malraš ljubezni do bližnjega? . . . Ja,z ne. On računa, — je nadaljevala, — ■/. udobnim življenjem, dokler bo živel ubogi L< rt ne in nato na hvaležnost vdove. — kajti pogosto se je že /godilo, da so napravili zdravniki na ta način »dobre partije. V spb»šnem pa mislim, da postaja zdravnik skrajno meugden.
—	Draga, greš predaleč -. takimi svojimi domnevami, — je rekel ller^kot. — Jaz ga -in.itram za častnega moža ter popolnoma nezmožnega radi egoiMicnih misli omalovaževati svoj poklic. De jan-ki vm zelo vesel, da ga ima Vera na strani.
—	Tako. — je rekla Georgina porogljivo. — Dragi Emil. najti je -'tvari. v kaierih smo me ž«ns*ke pametnejše kot vi moški. Spomni se. ki:!<o pogosto -eni ti to že do»kazala. Vsled tega mi moraš priznati, da imam v gotovih stvareh večji pregled.
OTROCI POLARNEGA RAZISKOVALCA
COPVRICHT UNDERWOOD * UNDEKWOOO. « V.
Na >liki vidite oti-oke ameriškega poročnika Bvrda. kateri je prvi dospel v aeioplanu na Severni tečaj.
Moč krvi.
(Na dalje va v je.)
Dogodilo pa se je nekega dne. ko je bil deček z nekim upraviteljem svoje wtare an at ere pri soi^oit-nici, da jo je »zavil v ulico. po kateri je jahala četa plemeni t aše v. Deček se je ustavil, da bi jih gledal; no. ker se od tam ni videlo, je otekel čez cesto, a zašel ravno pred konja, ki ga jahač v njegovem diru ni wnogel »pravočasno u-'brzdati; 'konj je jKxlrl dečika na
t>. •- i :	i i -. •	i • •	i	i l tla. da je ol>ležal kaleor mrtev, in
I ti eel jo je g Lad it i po gla\i m ona je to trjiela. čeprav z odpo-,	J
. ...	, - - , ,-	.	- i « i - mu je vv»-!a 'kri iz glave. Komaj se
run. — \ eni.'da -t moja ljubljena, pa mestna zena. —je rekel. — Kaj,
bi bil ^ življenju brez tebe.' I>obro vem. da ->i čista -kot kristal, kljub ,je T°	•>«'	4ar
ko. z neverjetno lahkoto > svojega konja tor p-la.ii i L k malčku, ga w.el nekomu. k,i ga je bil pobral n tal iz naročja ter ga brerz obzira na -voje ->ive la-e in svoje oči vidno
po videzu ji je prisojala kaj vee ali manj od -dvajsetih lett. Mottie je čakala, (kaj ji bo Se -povedala. No, Leofeadiji ni bilo trefba mnogo govoriti, -da je vedela gospa, kaiko grdo -dejanje je proti njej 'zagrešil njen sin: kako jo je ugrabil, ji zavezal oči in jo vlekel v svojo "S-abo, 'ter na kakih znamenjih je ona zdaj spoznala fto sobo za tisto, ki si jo je bila zapomnila. V dakaiz je potegnila iz nedrij razpel ce, ki ga je bjla takrat vzela. in vzkliknila: — Ti. Gospod. Ivi si b-rl priča nasilja proti meni, bodi zdaj sodnik za 'zadoščenje, iki mi pri tiče! S ti-ate pisalne mize sem te bila vzela -z namenom, <ta te bom neprestano sporanujala prestane krivice. To pa ne zato, da bi te prosila maščevanja, ki ga, ne žetom, ampak pomoči, da bi svojo mr^rečo potrpežljivo prenašala! — To dete, -katereram tate izkazali višek svojega usmiljenja, je vaš praivi vn ink. Previdnost i božja je dovolila nesrečo, zato da ste ga vzeli v hišo: jaz pa upam. da sem kih je jasno spoznala, da je to fes-jt,u našla. če že ne zdravilo za svo-ta soba, v kateri se je končala i° bele-1, pa vs'aj poikrcpoilo, da njena čast in je izačela njena nr-'Jo bom lažje prenašala, sreča. Dasi sotba ni bila več okra-! Po teh besedah jc .stisnila kri-šena z dama^ki. kakor nekdaj, je žec *voje prsi ter se brez he-sjjoznala. da je bilo po njej razvr- s<-de zgrudila v naročje Doiii Bs-ščeno še vse po starem in je 'zapa^ tefanijj; ta pa kot plemenita žena žila tudi omrežimo okno na vrt. 'kateri je -sočutje in oshiiljenije na-Ker pa je bVlo ranli boinika za- vadno raoruo tako prirojeno, ka-prto. jc vjprašaJla, če gre to okno krtr »»-ozkemu 'trdasnmo^t. jc k<*. na kak vrt. Icar so ji .potrdili. Naj- niaJ poznala, da jp Leokadija o-bolj za gotovo je pa Mpotznalla še medlela, ko je že pritiismila njen ]>o>teljo za tisto, ki ji je bila rakev °braz k njenemu in ga ObHla s to-( za njen pokop, a nič manj pisalno l^kinii solizami. da dekleta ni bilo mizo za ono, na kateri je -*alo ra«- tre*>a »kropiti z drugo vodo. pelo, !ki ga je potoni vzela ona. tli Ravno a* trsftem tren-otflcu je vs-1 j katera je bila prav lam kakor ta- toPil plememitaš. Estefdnijin mož. krat. Ce I>i ji bilo treba pa še če- v<*l<x- Luis* za ro»ko. Videč ženino da. da ji odvzame tzadnji dvom. (»b-ten je m Leotkadr j i no omedlel-, so bile stopnice, ki jih je ona ta- c°- i° nujno -zaiprospl. naj mu vo-i krat, iko je str>pa!a iz zavezanimi . ves"^< i to .jnomeni. Deček je očmi iz te s*>be. natančno preštela ; objel svojo mater kot svojo sestri-1 to je: stopnice od tiu do ulice. ka-.^ino< "vogo *taro mater pa kot.
P iretaofe parniko« = Shipping Newr
29. maja:
Olympic, Cherbourg. 1. junija:
Resolute, Cherbourg.
Hamburg;
Berlin, Cherbourg, Bremen.
2.	junija:
Berengaria, Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
3.	Junija:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
4.	junija:
Republic, Cherbourg, Bremen.
5.	Junija:
Majestic, Cherbourg; France, Havre; Z^eland, Cherbourg, Antwerp.
8.	Junija:
Muenchen. Cherbourg, Bremen.
9.	junija:
Mauretania, Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen.
10.	Junija:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Columbus, Cherebourg, Bremen.
12. junija:
Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Lapland, Cherbouiy, Antwerp.
15. junija:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
16.	JuniJa:
Aquitania, Clmrbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen.
17.	JuniJa:	__
Westphaliu, Hamburg. 19. Junija:
Olympic, Cherbourg; Pennland. Cherbourg, Antwerp; bierra Ventana, Cherbourg, Bremen.
22.	junija:
MARTHA WASHINGTON. TRST, SKUPNI IZLET.
23.	JuniJa:
Majestic,	Cherbourg; Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart,
Cherbourg,	Bremen.
26. JuniJa:
France. Havre; Bclgenland, Cherbourg, Antwerp.
29.	junija:
Resolute, Cherbourg, Hamburg, Thuringia. Hamburg; Brerat-n, Cherbourg. Bremen.
30.	junija:
Mauretania. Cherbourg: l'res Harding, Cherbourg. Bremen.
6. julija:
1-RESlDENTE WILSON. TRST: DIIUGI SKUPNI IZLET.
Ui.,;,,, i,;!. .	.11- -• lili-	j menite*«. «ki je tam blizu gledal d Lr-
majnnim nioam. ISaboljsi vzgled m moji Hifedi.	J	.	.
V-'topil je služabnik ter spoi-oeil državnemu svetniku, da ptfšlo par gratiulantov. Her^-kot c>e je dvignil.
—	V i» >nici imam manj kot navaden dninar od woje žene, — je rekel ter pri tem poljubil Georgini roko. — Z vsakim <lnem po_ >taja večja moja želja, da te imam krog sebe. Resno se bavim z mislijo, da zapustim ^Lužbo. ker ne morem prenašati še nadalje tega razkola.
Portegn.il jo je k -ebi ter jo nežno poljubil. Ker ni Georgina ničesar odgovorila, se je ozrl v njen otnaz.
-	AH ne m M,S istega? - je rekel prisrčno. _ U^da Lorenca. il' VeS	^ ^ ™ doU. da je tšrtevik) pravo. O v^em nama kaž, do>ti jasno, da je treba le kratke dobe ča«a, da se raz-*Kalavah ^^^ tako ortro- tem je zdaj poročala svoji mate-nga najožje vezi. Meni .e dozdeva, da te moram še močno, močllo t= ze ^ je bil ra^neseil glas. ( ri. Ta je kort razumna žena takoj l jubiti ' i J1' poinesrečenec mali LuLs, ne- povprašala IjRUdi. aili je imel oziro-
Da. - je rekla mehanično, le pod utLsom. da mora nekaj od- ^ te-a in te-a	l>' j ima	pri katerem je	^
govoriti. Njene oči s0 zrle pri tem prazlio in krog uMnic se je po. cemer s0	^jen-nečak, kakega sina : in je iz- ^ a ta otrok va« vmiHk. To res-
jaAila či ta. ki je izražala zaničevanje. Ob istem času pa je pozvo-P' Ta 1>a se je aril ^ t.ud:, vedela, da ima tega. ki smo mu nila ter jyitstila poklicati Ilildo.
Slednja je prišla z objokanimi očmi, kajti usoda
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu oe Zagreba od
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$193.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji parnlk n» svetu", Olympic. Homeric. Belgen-land. Lapland, Pennland (prej Pittsburgh). Zetland, Arabic, itd.	1
Vi lahko obiščete domovino
ter bo vrnetP v Združena držav« z ameriškim vladnim dovoljenjem. Vprašajte pooblaščene r. gen te &!!
WHITE STAB LINE BED STAB LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
visoko doKtojans-tvo z dolgimi ko raki oninesel v svojo tiišo. kjer jejtorih število si je bila iza|K)mnila. i sv°j<> do-brotnieo ter je twdi sa.m taJcoj ipoMlafl isvoje slui&abnrko tpo Iji ko je zidaj odhajaJa od -svojega • zajvrosil. naj povesta, ziiikaj joka-ranocelnika. Za njim je prišlo tu-^nna. jih je vnovič. j>reštela .ter v^-
— Velike novice vam imr#m ]>o-vedati. gospod. — je rekla Este-fanija sv<xjeniu možu. Konec nio-, jega i"wi'|>ove(lovaiija pn fino ta. da' je to brezizavesrtuo dekle vaSa !
POZOR NEWYORSKA DRUŠTVA!
Slovensko Delav<sko Samostojno Podporno Društvo priredi dne 11. julija 1926 piknik pri Revnem Lazarju, kar naj blagovolijo ostala društva vpoštevati.
rasno zadela iji upala je, da jo bo poklala mačeha k Konridovim Moto lega pa je rekla Georgina:
—	Setli. — Pri tem m- je ozrla motreče nanjo.
Ti ni»i več tako mlada, — je pričela s povdarkoaa, — da bi m ne bila popolnoma tla ja>nem glede te^a. d« .si včeiraj zvečer na piesu o ječe vala go^nnla Somerja na tak način. kb.t stori to le do-kiiea, ki je pripravljena sjirejeti snubitev moikeg^.
Mam«.. — je vzklikniia Hilda prt»>eiiečeuo. — Tega se ne zavedamj
—	Tem "ia— j,- rekla Georgina OiHočno. — Le s tega s»a li>-a :i iuiiao prihranim očitek. <ia >i .povsem neodgovorno koketirala.
\ i' - h Il:i le - > -■ prik^rale -olze. kajti bila je skrajno nervozna.
—	\fl *o Kriui I J»ii delaš. mama. veliko krrvico. — je tvkia. to J«' u. da ! ..ra--a \ njej -r l — Z ®<r*pn.h«ii Somerjem nisem
i'da p»a\ mjč drugačna kot / drugiu.i go>ti hiš«-.
—	l>fago dete. — jv od vi uda G«-orguia nekoliko zanič! ji vo, — ratia t* vrjam -m. da - t» «ra ne zavedaš. To leži v |K>gleilih. kret-njah in v cel.-m načinu, kako m* približaš mo&etuu in d\ojno m vest :i. da M- je zgodilo to ne zavt-1»io. kajti to govori za mojo domnevo. da ti go-^vtd Somer u^aja. Ali ni rf»* tako.*
llilda s* j«* nekoliko pomišl^ Ni mogla in ni hotela zanikati. da je zri,i riu veiepose»tnika «s poštenimi očmi a le kot na prijatelja in brata. — ne pa tako kot je domne vala njena ma?eha. t — Smatram ga za dobrega človeka, — je rekla koneduo.
—	No ton j. Medsebojno priznanje odobrili strani je najl>olj varen temelj ^ečnega zakeoa.
—	Kljub temu m? ne bom nikdar {»oročila z gospodom Somer-jem. — j,- rekla Hilda z bledim obrazom, o odločno. — Po mojih mislih je treba za kaj takega več. Mnenja sem tudi. da ne mwli o* niti izdale!ca na to.
Uo>pa Her koi >e je za^mejaia.
—	Ne smeši ^ vendar. On je do uše* zaljubljen vate. Ali ti moram to sele j*z povedati? I>ekliee čutijo to ponavadi ... ,
—	Neunvgo. e. _ je vzkliknila Hilda, ki we je prestrašila.
—	Nemogoče— j,» ponovila ijeorgina. — .Jaz ne vem. kje bi bila nemo.o-n.M. o kateri govoriš. Vsdka drnga bi bila v<=a iz sebe <>d hvaležno- i in ti dela* kot da »><- bogvokaj zaJiteva o<l te b.- Hodi tar;o prijavna in ne delaj takega kislega obraza, ki me dela naravno^ nervozno. Tvoj oče in jaa sVa zadoA-oljna. kajti ta partiji pi»menja zate veliko >rečo. Poaiavljam ti še enkral, da si revna in da bo tvoj denar komaj r^tio^to^'al m doto. Dobro m ardela. Po xiuii boš tukaj v merstu pri nas. izleti pa na obs-irnih piMlfluili nio_ ža. Kaj se ji Ueiw (»omailjati?
—	Jaz ga ne ljubim, to je \-e. — je odvrnila Hilda priprosto, a z u'ofo^iin jKrvdankovn v sirtw. ki je eett) razfcnril njeno mačeho.
—	Ne hodi na dan ^ takimi p«ri«modaTijan»i. Dosti wtara, da vp .-a; t ml I ->v<»j razum. Pri pametnili ljudeh pride »jirbe-zen po {x»roki pra^-.iko kot i>red poi-oko. Ponavljam ti še enkrat: Nobene pravice nmia^ r^-i ne. Tvoj oče je irtmijen. s-tar ter <si želi počitka >b \wled tega je nemogoče, da h\ te ae nadalje ohranil v
neporo«"eno hčerko. Razumeš tudi, da je moje staliSee "kot te&k*.".'. Na kratko. ..." (Dalje prihodnjič.)
4 - il.
»a je lOZVO j	>e je miii /,e uuiu j »i'uewi. iui una i« ga. K.1 smo mu
tlaljv in dalje, od ust do u-t. do-j rekli Rudoflf. a da je zdaj v Tta-Vere jo i ■ r	do ušes njegovih ilnji. Ko je še ipreračunala čas.
.j ' i starih staršev in njego-ve skrivne k>(?a|j da je odšel iz Španije, je
'nia-;.env Iki so. komaj obveščeni, dela. da je bilo natanko teli se-kaikor nori in vs»i obupan« dirja- d. :.: ' . jih je imel nje.n vmilc. li k sivofjentu ljubljencu. Glede na O v-eni tinn je obvestila, tudi svo-to, da je bil plemeni t aš. ki ga jo jega soproga in sikupaj s bčerlko bil vzel k sebi. tako man in Tako so y-e domeoiiH. da poea'kajo. da inn niten. -o jim povedali razni i 'vidijo, lk ako je Bog odločil z otro-
nico mi je yrovedala cuia sama ter jo je potrdil in jo potrjuje obraz tega dečka, v katerem sva oba našla obraz svojega, sina.
— Ce se ne izrazite 'bolj jasno, gospa, vas ne razumem. — je odgovoril plemenita«.
Tu se je Leokatdija prdbudila, je poljntbrila križec in zopet' •silno zaihtela Vse to je pTemenrtaša
Rada bi izvedela za naslov svojega brata ANTONA VR1I. Povedati mu imam nekaj važnega, zato prosim,' da se mi oglasi. M. Potepan, 8314 Rosewood Ave., Cleveland, Ohio.
(2x 2526)
ljudje že na poti tja. kje j<» nje.' kom. Ta ipa 'je v štirinajstih dneti ^I>olnoma zbegalo, da se je umi-( gov a hiša. Ko so dospeli tja. je prestal Vsalko nevarnast. a v trr-!ri1	ko imi je soproga vse ra-j
bil zdravnik iU- pri dečku. PTene-1desetih je. že vstal. Ves ta čas sta |	kar »vedela od Leo»ka-|
nit«,; in njegova žena. hišna tro- ga povečali mati in stara mat i; "kar i ^ije. Zda'j pa je »poznal v vsem j
tem voljo božjo, ki se je racsodelaj K tolikimi znamenji in dokaza. Po-tofcižil m objel j<> Lt>oikadijo ter j«oIjubU vnuka: še i«i dan pa odposlali v Neaped čJovdta z na- j roeilom >inu. naj pride takoj, (ker' so vse pripravili za poroko z nenavadno lej>o in njegovemu -*tanu primerno nevesto. Tesra še slišati
> pod a rja. ki -Ta jih imela za ot.ro- ve tiče pa gosjHxla in iroupe. pri kov«- starše. <n jih profila, naj katerih je bil. s.ta skrbela zanj ne jo -ejo in kričijo, ker bi to dee-1 kakor za lastnega otroka. Opeto-ku n:«" ne kori-«tilo>. Ranoeelnik.jvano se j«- tudi dogodilo, da je z.1-.	/Ira^irk. je <»troka rekla Dona Bstefanija — zakaj
p"i-_r'- la z Vso -knbno-.-rjo in tako se je klieala pkmeafflaHeva -pri-'no-.^io ter ^laij izjavil, da žena — Leokadiji. da je ta deček rana ni tako nevarna. kak^>r ^ talk<» po<lolH'ii njenemu ->inu. ki je je I »a' «> i z.!*«-uka. K<» ga je m* ob- -zdaj v Italiji, da ga ne more ufko-
ve/aj. m- je Lui- zlrndd i/ svoje! li pogledali, ne da bi -e ji za ate-	hot<,,,i- da bi se Leokadija *e
nezavesti iti .zelo razvttNelil. ko lo. da vidi svojega sina.	I kedaj vrrala ?? ?ančkom v hišo
je zagledal striea in tet«. Vsaj« Pri takih in enakih |>ogovonh i>voiih Maršev, a ti so hxT»lili fV>ga. -olzna sta ga vprašala, kako se; ^ je nekoč, ko sta bili sami. |>onu tla ^ ^ ž njihovo hčerko vse ta počuti. Odgovoril je. da dobro. dila. prilika, da je Leokadija. ki samo telo in glava da «ra zelo bo-5se je bila v tem že jwej sporazu-lita. ^tlra\n>ik j»a je prepovodai. | mela s svojimi starši, začela ta-da bi govorili ž njim. marveč naj ko-le:
ira prste počivati. I bogali so. kij _ Tisti dan. ga>,pa. ko «ta iz-njegov d<Hl je začel zahvaljeva- j vedela moj oče in moja ma ti. da ti hišnemu gospodarju za veliko i jt. fljlu,	tako {,fcLcu ^irti<
SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto ! 926
Cena 50c s poštnino vred.
e naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
SAMO 6 DNI PREKO
• ofromnlral parnlk! n« olj*
FRANCE — 5. junija
PARIS, 12. junija. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjejr* raxriKla s umivalniki tn tekočo voda m 2. « ali 6 oaeb. Francoska kuhlnjA In pijača.
SrcoeH4Afi
It STATE ST..	NEW YORK
all lokalni afvntj*.
POZOR ROJAKI!
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek meti 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. G2 Hester & Essex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
-krb. ki jo je pokazal za njegr,-vega nečaika. Plemeiiitaš je odgo_
-ta mislila, da se jima. je zaprlo nebo in da je vw sverf -zgrnilii
vorrl. da odklanja vsako zahvalo | „a,nju ter da sta izgubila vid svo-
in jun je povedal, da mu je bilo. kakor hi bil zagb-dal o7>rac. nek«--ga >vojega lastnega čez vse ljubljenega sina. ko je ojia^zil na "tleh ležečega in pogaženega fantka: in to ga je napotilo, da ga je vzel
jih oči in <»j>oro svoje sftaroeiti, <? izgubita tega svojega m*čaka. O-ba naunrtv- ljubita z 'ljiil>ezn.»-jo. ki daleč prewe^pa ono. s katero drugače starši lju/l>ijo svoje o. trnke. Toda. kakor «e prav*, »da
v -vo^e rnke in ne«el domov. k.?er. 'komur Bog poalje bolezen, mu i»o-mor« oM-at.i. dokler ne bo po^lno-! šlje še zdravilo, ga je naSel tiuh
ma »Irav in kjer bo inied \-no postrežbo. iki je možna in potrebna. Nj ego va zena. ki je bila plemenita gospa, je vse pot talila in obljubila tudi od sA-oje strani v*n skrb in
>jn> -en.
Čudeč «e toMBcemu krščanskemu uKmilijenjii sta stara dva odšla. Toda še bo>j se je oudiila dečkova mati. Zakaj čim je zdravnik >vo(jkmi besedami nekoliko pomiril njem strah, je začela paiy_ o ogledovaiti sobo. v kfate.ri je ieiai njen sin. In po raznih zna-
lwček v -ti -hiši; meni pa se je v njej xilnidil ^»onim. ki ga v vsem svojem življenju ne bo.m inwugla pozabiti. Jaz. gospa. wn »plement-ti'ga ivittlu; 'ker pieimenit*^ra rotili inocju stara in so biJi to <tu<li vsi moj Hi starnev starci > in z ?e Frednjisn i>re»možen jein povso»L kjer so živeli, oiiranili swjo Ča«*.
Začsdena in osupla je Dona Ev-tefaadja ipoKlušaia 1e Leokadijtne besede, in niJcakor ni mog^a ra<zu-meiti, kako bi moglo toli razumno govoriti tajko mlado bitje; zakaj
k osrečilo izteklo.
Sel je dospol v V~ape4 in Rn-dolf. ves raai)urjen. da ga čaka doma tako b'pa nevesta. ka;kor mu jo je opisal njegov* oče. se je u-kreal že dva dni po prejemu njegovega pisma k svojima tovarišema. ki ga še nitita bila zf^pu-stila. Slučajiio so imele štiri ladje na vesla ravmo odpotovati v Španijo in v sled ugodnega vetra je dospel v dvanajstih diteh v Barcelono. <k1 tam pa. s pošto v nadaijnih sedmih v Toledo, kjer je stopil v hišo wojega očeta tako ^al in tako krasno oblečen, da je bilo videti, kal da so '<e v njem strnile vse skrajne meje prirojecne lej>ote m izbrane gizdavosti.
(Konec prihodnjič.)
NAZNANILO.
Vsem našim naročnikom v Chicago, HI., naznanjamo, da jih bo v kratkem obi&al naš tamoš-nji večletni zastopnik
Mr. JOSEPH BLISH. katerega toplo prioprocamo in prosimo rojake, da mu gredo na rrtko, ter pri njem obnove naroč-
nino.
Upraviiiitro.
Prav vsakdo-
kdor kaj i«ce; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
'Gl
a s
N
aro
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je nn-tančno pouT-en o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled nage dolgoletne izkušnjo Tam bodo gotovo v korist; ttidl priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naseluiške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924. zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako iiotrebno tudi tlel j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniški komisar v Washington. Ji. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjem. ter se posije pr.'sil^-n v stari kraj glasom najnovejše odredi*.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike. aH svojce iz .stareca kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije ho pripuSOenih r prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1«24 naprej vsako leto po «71 prLseljeueev.
Ameriški državljani jia zamorejo dohiti sem žene in otroke do IS. leta brez. da bi bili šteti v kvoto. Sta ris! in otroel od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kVotL Pišite ik> pojaraC m.
Prodajamo vozne liste za rse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST.. NEW YORK
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
{stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt StrMt	Kaw York, M. T.
_____■ . - -i ■ ' .__r :__*__
____________
. ____________ ____________________