Mtnmo plačano v gotovini Leto LXXII., št. U4 a Ljubljana, petek 2. junija 1930 Cena Din 1. Izhaja vsak dan popoldne izvzemii nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, do 100 vrst d Din 2_50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—* i hibi i a k.i a v e r*-. c telefon št. 26 II CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65; Popust po dogovoru, inseratni davek posebej fl „Slovenski Narod" velja mesečno LJUBLJANA, KJiatl|«vo ulica stav. o podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // * Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Pomembne zdravice v Berlinu Ob prihodu v nemško prestolnico je bil knezu sprejem — Na večernem banketu sta izmenjala Pavlu in kneginji Olgi prirejen svečan Hitler in knez Pavle pomembni zdravici Berlin. Z :t:p_ ?:~k-*r por ča poacfcal poročevalec agene; e A vale. je bil Nj. Vis-knezu namestniku Pav.u n knesm;. Oljj; prirejen v nemšk: pre>*o:n;c; :7rwin-i svečan sprejem Ze opoldne ie b:Io ustavlje-r.o T->e Sala, da m mog nameščen« v špa .r ^ - -*.r»vati sprejema, pr: katerem ^e sodelovala tud. v«.-, š«v.sic?, m^d.-na. 2elezr. >^a postaja, trg pred njo :n vse ceste, po kater.h je krenil sprevod, so bogato okrašene z zastavami in zelenjem Na visokrh stebrih so nameščen: ogromni ;_goe!ovensk: grb;, poleg nem.^h pa plapolajo povsod tudi jugosioven-ke zastave. Jugosiovensk« goste ie na kolodvoru osebno pozdravil kancelar Hitler v sprem-5"'*u r** -.-^'i G^r:r._4 1r\;-:n vsoKih odličr države, stranke :n vojske Čast- no četo so tvorih oddelki pehote, mornarice :n letalstva Izpred kolodvora se je med ,:r>am.m; nva- :.;ami formiral dolg sprevod avtomobilov, ki je krenil po glavni berLn*k: avenij, do gradiča Bellevue. k; je b:l posebej preurejen za spreiem vita državn.h gostov. Ob v se i poti so tvonli spalir oddelku hitler-evjcih or^ani-/arij, za katerimi je bila nepregledna množica ljudstva. Med IT. in 18. uro sta Nj. Via. knez namestnik Pavle in kancelar Hitler Jwie-njala ob:«ke Razgovor je traial okrog pol • -e Pri tej priliki je kancelar Hitler iz-X • Vfa knegi n i i Olgi v e;,: kx. .ec nemAk*»ga Rdečega križa v .rrv-: k ribanja za njeno humanitarno delo. »Meje so postavljene za vedno« Zvečer je kancelar Hitler priredil na čast :u£o^-»venskim s<>stom svečan banket, na katerem sta kancelar Hitler in Nj Vis. knez namestnik Pavle izmenjala pomembni zdravici Kancelar Hitler je v svoji zdravici dejal: »Vaše Visočanstvo! Velika čast mi je in veselje, da morem Vašemu Visočanstvu in Nj. Visočanstvu knjeginji Olgi izreči dobrodošlico v prestolnici nemškega rajha. Pozdravljam pa vas tudi v imenu vsega nemškega naroda, ker ga navdaja čuvstvo prisrčnega prijateljstva do Nj. Vel. kralja Petra II., do vase domovine in do jugoslovenskega naroda. Nemško prijateljstvo do jugoslovenske-ga naroda ni samo spontano prijateljstvo. To prijateljstvo je aobilo svojo globino in trajnost za časa tragičnega meteža svetovne vojne. Nemški vojak se je tedaj naučil ceniti in spoštovati svojega nad vse junaškega nasprotnika. Verujem, da je bil to tudi obratni primer. * To medsebojno spoštovanje dobiva vso svojo vrednost v splošnih političnih, kulturnih in gospodarskih koristih. Zato vidimo mi, Visočanstvo, tudi v tem vašem obisku samo živ dokaz za pravilnost tega pojmovanja in zato istočasno črpamo iz tega nado. da se bo nem-ško-jugosloven^ko prijateljstvo tudi v bodočnosti dalje razvijalo in postalo še tesnejše. Vašo navzočnost. Visočanstvo, smatramo tudi za dobro priliko za odkrito in prijateljsko izmenjavo misli, ki v tem smislu more biti — o tem sem prepričan — za oba naša naroda in obe državi samo koristna. In ker smo po zgodovinskih dogodkih postali sosedje in dobili skupne meje. postavljene za vedno, jaz v to verujem toliko bolj, ker bodo čvrsto zasnovani odnošaji zaupanja med Nemčijo in Jugoslavijo zagotovili ne samo trajen mir med našima dvema narodoma in državama, temveč bodo razen tega predstavljali tudi element pomirjenja za naš vznemirjeni kontinent. Ta mir je tudi cilj vseh onih, ki so pripravljeni opravljati zares konstruktivno delo. Gojim upanje, da bo Vaše Visočanstvo za časa svojega kratkega bivanja v Nemčiji dobilo jasno sliko o strukturi ter o delovni in miroljubni volji nemškega naroda, ki nima nobenega drugega cilja, kakor da ohrani podlago svojega obstanka in svojih naravnih pravic ter da gre z neumornim delom nasproti varni bodočnotsi v Evropi, ki je našla svoj mir. Bodite prepričani, da Nemčija in njena vlada spremljata z iskrenimi simpatijami pot k napredku, katero prav tako hodi z uspehom jugoslovenski narod, zvest oporoki kralja Aleksandra. To vaše delo spremljajo moje najboljše želje in najboljše želje nemškega naroda. V tem duhu dvigam svojo Čašo in pijem na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II.. želee osebno srečo Vašemu Visočanstvu in Nj. Vis. knjeginji Olgi, kakor želim tudi srečo visokemu namestništvu ter napredek jugoslovenskemu narodu.« „Odnošaji Jugoslavije z Nemčijo so končnoveljavno določeni" Na:o -e povzel besedo Nj. Vi?, knez namestnik Pavle, ki se je zahvalil za prisrčen sprejem v nemški prestolnici ter med drugim dejal: Gospod državni kancelar! Zelo prisrčne besede, ki jih je vaša ekscelenca blagovolila nasloviti na kneginjo in name, so naju ganile in midva sva vam zanje zelo hvaležna kakor tudi za vse dokaze iskrenega in toplega gostoljubja, ki so nama bili izkazani o priliki tega našega obiska v velikem nemškem raj-hu. Prepričan sem.da bodo te pozornosti, ki jih knjeginji in meni izkazujeta te dni vlada nemškega rajha in nemški narod, od vsega jugoslovenskega naroda pozdravljene z največjim veseljem in da bodo pojmovane kot nadaljnji dokaz globokih simnatij in prijateljstva med obema sosednima državama. Prav tako mi je zelo ljubo, da morem ugotoviti odkrito prisrčnost in uslužnost. na katero sem naletel pri vas, gospod kancelar, pod čigar odličnim vodstvom ustvarja nemški narod v današnjih ča- sih eno najsijajnejših dob svoje zgodovine, kakor tudi pri eminentnih nemških državnikih. Jugoslovenski narod se je v preteklih Časih naučil ceniti dragocene lastnosti nemškega naroda, ki so dovedle do njegovega zedinjenja ter do velikega razvoja njegovega duha in njegove kulture. Ne samo, da je jugoslovenski narod znal to ceniti, temveč je on v svojem lastnem boju za zedinjenje in v svojih naporih pri ustvarjanju svoje kulture naletel pri nemškem narodu na di-ven primer narodne discipline, reda, dela in ustvarjevalnega optimizma, kakor ga vidi tu tudi danes. Odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo, zlasti prijateljski značaj teh odnošajev, so po zaslugi pravilnega pojmovanja življenjskih koristi obeh sosednih narodov že leta končnoveljavno določeni. Srečna izpopolnitev gospodarstva obeh držav bo brez dvoma bistveno prispevala k okrepitvi njunega prijateljstva. Moj obisk Hudi poraz^ Japoncev na Kitajffcem Ofenzive na severni in srednji fronti so se popolnoma izjalovile je prav tako manifestacija odločne volje jugoslovenskega naroda, da z nemškim narodom živi in skupno dela v mirnem in prijateljskem ozračju. Zato se zelo veselim, da so v besedah vaše ekscelen-ce ponovno svečana zagotovila, da veliki nemški rajh prav tako želi ohraniti in okrepiti prijateljsko sodelovanje z Ju-• slavijo in je pripravljen ozirati se na j njeno svobodo in neodvisnost kakor tudi na mcjc, ki na« od preteklega leta dalje vtžejo s trajnim sosedstvom. V teh ugotovitvah vidim ne samo uresničenje pogojev za razvoj še tesnejših vezi med Nemčijo in Jugoslavijo, temveč tudi Cnnkinz. 2. junija, br. Kitajski listi ob-č .-. ., poroč.Ia - bo;.h na severni in srednji fronti. Japonski ofenziv: v severni in srednji Kitajski sta se popolnoma izjalovili, v pokrajini Hopei so do/ -veli Japonci popoln poraz. Bili so prisiljeni pustiti na bojišču vse orožje t?r celo mrtvece in ranjence, ki so jih doslei še pri vsakem umiku vedno jemali s seboj Pri teh bojih so bile angažirane povsem sveže čete. ki so prispele iz Japrnske šele pred kratkim. Izkazalo se je. da daleč zaostajajo za onim vojaštvom, ki je pred dvemi leti pričelo vojno na Kitajskem. V srednji Kitajski je bil japonski poraz sicer mani občuten, vendar so se morale vse japonske kolone vrniti na svoja izhodišča. Pred njihovimi utrdbam: se sedaj | { razvijajo ljuti boji. Kitajci prijemajo iz i zaiedja vedno nova ojačenia in vse kaže. i da bodo prodrli proti Juhovu in Hankovu. Po zanesljivih vesteh so Japonci v teh bo- j jih izgubili štirikrat toliko ljudi kakor Ki- I tajcL Snoči je v-ač eskader japonskih letal napadlo Fučov. Japonske bombe so povzročile v mestu več požarov in zahtevale okrog 100 človeških žrtev. Japonska letala so napadla tudi mongolske omejne postojanke na zapadni črti Mandžukua, kjer je prišlo zadnje dni do več incidentov. pomemben prispevek za konsolidacijo miru v tem delu Evrope. S takšnimi čuvstvi dvigam svojo Čašo in pijem na osrbno srečo vaše eksce-lencc ter želim srečo prijateljskemu velikemu nemškemu narodu.« Najvišje jugoslovensko odlikovanje za maršala Goringa Berlin. 2. junija, br. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je snoči obiskal maršala Goringa ter mu pri tej priliki izročil najvišje jugoslovensko odlikovanje, Karadjordjevo zvezdo z lento. Najmodernejša angleška podmornic izginila na dnu morja Na poizkusnih mane v rila se je pogreznila na dno morja — loo mož posadke je najbrže izgubljenih Lrfmdcm. 2 junija, br. Angleško vojno mornarico j** zadela včeraj slična nesreča, kakor pred tednom dni ameriško vojno brodovje. Najmodernejša podmornica, ki so jo dogotovili šele te dni, je izginila z vso posadko, broječo okrog 80 mož. na dnu morja. Vsa prizadevanja, da bi jo rešili, so ostala zaman in tudi nimajo mnogo upanja, da bi mogli rešiti posadko. Gre za podmornico »Thctis«, ki je bila šele prejšnji teden dogotovljena v ladjedelnici v Liverpoolu. Zgrajena je po najmodernejših izsledkih in predstavlja po sodbi mornariških strokovnjakov vrhunec na polju mornariške tehnike. Pred tremi dnevi je podmornica odplula na preizkusne vežbe. Popoldne ob 13.30 se je kakih 100 km daleč od Birhenheada potopila in se «d tedaj ni več pokazala na površju. Na podmornici jc bilo pet oficirjev, 20 mehanikov. 10 inženjerjev ladjedelnice ter 64 mornarjev. Mornariško poveljstvo je takoj odredilo, da začno podmornico iskati. Celo brodovje je ves popoldne križa- rilo po livcri-'oolskcni zalivu, prav taku pa so pogrešano podmornico iskala številna letala. Zvečer je neko letalo že javilo, da je opazilo podmornico, toda ta vest se je izkazala za netočno. Iskanje se je nadaljevalo vso noč, vendar doslej brc/, uspeha. Zjutraj ob 8. jc mornariško ministrstvo objavilo, da ima posadka kisika le. šc za 36 ur. Ce se dotlej ne posreči najti podmornice, je vsa posadka izgubljena. Kaj je vzrok te nesreče, še ni jasno. Mornariški strokovnjaki domnevajo, da jc podmornica v globini zadela ob kako čer in se najbrže tako močno poškodovala, da jc voda vdrla v notranjost Le na ta način si razlagajo dejstvo, da se ne more več dvigniti na površino. Na kraju, kjer so jo zadnjič videli, je morip globoko 175 čevljev (čevelj je 30 cm). Na kraj nesreče je od-plulo 8 rušilcev. dve podmornici, flotilja torpedovk in letalska rskiidrila. Koliko ljudi je v podmon.ici. ndmiraliteta sama ne ve točno. Fašistične demonstracije v Pragi Policija je aretirala vse fašistične voditelje Praga, 2L junija. A A. DNB: Češki fašisti so priredili snoči na Vaclavskem trgu velike demonstracije. Češke oblasti so odredile, da se zaprejo vsa pota v Prago, da se prepreči priliv fašističnih formacij. Državni organi so prisilili fašiste, ki so potovali v Prago, da izstopijo iz vlakov. Snočnje demonstracije so se začele ob 20-ter so bile posebno bučne pred židovskimi trgovinami m kavarnami v starem delu mesta. Policija je takoj energično inter- venirala ter aretirala večje število fašistov. Med 21. in 22. uro so demonstracije postale še močnejše. Na Vaclavskem trgu se je nabralo okoli 5000 oseb. todn policijskim organom se je posrečilo preprečiti nove demonstracije. Policija ie aretirala vse fašistične voditelje Po 22. uri so se demonstracije polegle ko ie 10 članov nemških policijski čet pozvalo demonstrante, naj se razidejo. V pričakovanju odgovora Moskve V končni uspeh pogajanj nihče ne dvomi Pariz, 2. junija. Predno bo francoska vlada zavzela končno stališče glede rezerv, ki jih je postavila sovjetska vlada v zvezi s francosko-angleškim predlogom o trojnem sporazumu, bo počakala uraden odgovor monakovske vlade. Govor Molo-tova se ne smatra kot odgovor sovjetske vlade, dasi navaja gotove rezerve sovjetske vlade. Pogajanja se bodo nadaljevala šele potem, ko bosta francoska in angleška vlada dobili pismen odgovor ruske vlade. Toda v končni uspeh teh podajani ne dvomijo. Francoski diplomatski krogi vidijo v govoru Molotova željo Rusije, da bi biie njene meje zajamčene, medtem ko Francija in Anglija zahtevata od Rusije zaradi njenega zemljepisnega položaja samo neposredno pomoč. V istih krogih se ne smatra, da bi sovjetska vlada, ki ji je mnogo ležeče na uspehu pogajanj, želela s svojo nepopustljivostjo onemogoči sporazum, ki je v načelu že dosežen. Na drugi strani se omenja, da rezerve sovjetske vlade, ki so znane na osnovi govora Mo-lOtova, ne menjajo jedra sporazuma. Smatra se torej, da ne bo težko najti zadovoljive formule tako glede duha pakta Društva narodov kakor glede posvetovanj v gotovih primerih napadov, kakor to predvideva člen 4 angleško-franco.skega predloga. Problem garancij za baltiške države bo brez dvoma malo delikatnejši, ker morajo ne samo te države, ki so neposredno zainteresirane, stopiti v pogajanja, temveč tudi države, ki so. kakor Poljska, posredno zainteresirane na tem vprašanju. London, 2. junija. (Reuter) Iz Moskve poročajo, da je angleški veleposlanik Seeds obiskal snoči pomočnika komisarja za zunanje zadeve Potemkina. ter ostal z njim pol ure v razgovoru. Nato se je Seeds sestal s francoskim veleposlanikom. Uradni odgovor sovjetske vlade na angleško-francoske predloge še ni bil predan, toda pričakujejo ga za danes. 10 milijard za državno obrambo Francije Pariz, 2. junija, br. Nocoj so bili objavljeni končni rezultati vpisovanja novega francoskega obrambnega posojila. Vpisanih je bilo 10.6 milijarde frankov. Za 6 milijard je bilo novih vpisov, za 4.6 milijarde pa konsol. ameriškega letalstva VVashinffton. 2. junija, br. Vojni minister Woodring je danes izdal podrobne odredbe za nabor 23.644 letalcev. Ves ta kontingent bo vpolJican v vojno službo do julija prihodnjega leta. Prvi oddelki bodo vpoklicani že te dni Rusija ima 170 milijonov ljudi Berlin, 2. junija. AA. DNB poroča iz Moskve, da je po podatkih državne statistike v Sovjetski uniji na osnovi letošnjega štetja 170.467.186 prebivalcev. To pomeni napram številu prebivalcev leta 1926 zvišanje za 15.9 odstotkov. Prva dva črna škofa Vatikan, 2. junija, z. Papež Pij XII. je imenoval za škofa dva črnca, monsignora Ignaca Ramarosandratana in monsignora Jožefa Kiwanuka. To sta prva dva črnca, ki sta postala škofa. Pij XI. je postavil za škofe nad 30 Kitajcev, Japoncev, Indoki-tajcev in Hindov, S poiiti c ni oC%ornik Še en y,sporaziim"? Glasilo »Slovenskega društvo*, v katerem \~odi kolo dr. J. Regali, je nedavno objavilo članek »H r\*atski Slo\encir, v katerem so nanizane tele »duhovitosti«: .>Prcd L j. Gajem smo Slovenci m hrvatski kajkavci gO> vorii: m pisali isti jezik. Gaj jc uvede! v kr. ilr.o htvaščino — štokavšči n o, k&tero tar: Hrvati so samo Čakan/ci. Slo\'vnci in hriatski kajkai'Ci so še danes isti po veri, pc duši. po običajih in navadah in govorici, samo šola delt hajkavce od Slovencev, t':e bi uvedli v šn!t- jezik, ki ga ^ornr; n.?r< d, potem bi dobili v državi Jugostaviji > milijone kaika\ccv (Slovencev). S milijonov ffo-Articev (Srhov) in pol milijona čakavcev (Hrvatov) na Primorju in otokih ' •' se po lovoru po/n:i narod, potem bi jih jaz tako razdelil, rti 1 ker v:ca današi h Hrvatov pa fe z kavči... Vse drugo bi bilo prav, samo politika nas razdvaja in slabi v korist hegemoni' s/ov in diktatorjev. Sln\-ensko politiko vodi Štajerce, hrvatsko \'odi ravno tako Štajerec, pa nastane vprašanje, zakaj ne ruistoparno skupno^ kadar zahtevamo pravice svojemu narodu. Hrvatski Slovenci kažejo pra\-o pot, dravska banovina pa se zgublja v vaških prepirih. Čt*3 bi bil. da se po Štajersko pomenita oba voditetjal Kakor jc važen sporazum srbsko-hrvatski, tako je potreben sfo-\en*ko-hrva{*ki. Mislim, da ni ničesar la/'C-ga in ničesar prirodnejšega. ničesar bolj lo-gičnega kakor to. da se naša dva štajerska Mojzesa sporazumeta! Dva Slovenca naj ie pogovorita in takoj se bo ra/\'cdrilo nad (jorjanci . . .t pogoj za sklenitev ju-ptoslovensko-madžhiskega pakta o nenapadanju zahtevo, on bi se moralo z madžarsko manjšino v Jugoslaviji postopati enako, kakor z jugoslovensko manjšino na Madžar-ikem. Ako bi Jugoslavija izpolnila ta pogoj, bi Madžari v Jugoslaviji izgubili: 621 razredov osnovnih šol. polno gimnazijo v Subotici. nižjo gimnazijo v Senti in madžarsko učiteljišče v Beogradu, skoro vsa kulturna društva in povrhu še 35 časopisov, ker Jugosloveni na Madžarskem razen par srbskih konfesionalnih šol vsega tega nimajo!« Cramm postane švedski državljan Malmoe, 2. junija, z. Reprezentanta švedskega teniškega moštva, ki bosta nastopila proti danskim prvakom, Schroeder in Rolsson sta prispela v Malmoe. Švedski igralci, ki so prispeli v Malmoe. so potrdili vest, da bo znani nemški teniški prvak von Cramm odslej igral za neki švedski klub. Tajnik švedske teniške zvezo Sten-berg je izjavil novinarjem, da je Nemčija dovolila von Crammu, da ostane na Švedskem. Sorzna poročita. Carin, 2. junija. BeogTad 10. Pariz 11.75 London 20.76. New York 443.375, Bruselj 75.50. Milan 23.325. Amsterdam 237.40, Berlin 177.90. Praga 15.175, Varšava 83 75, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25. Sli uii 2 »SLOVENSKI NAROD« petek, S. junija 1939. S4ev. 124 Reklamna posvetovalnica V premislek našim trgovcem in obrtnikom V dunajskh listih že nek j časa izhajajo okUino prirejen oglasi reklamnega urada dunajske trgovske zbornice Wer-beberatungssteUe der Wirt_schafts gruppe Einzelhandel cer Wirtschattskarnm:: fui Wien und N.ederdonau) Ura J vabi z njimi male trgovca in obrtnike, r.aj se nooluži jo njegovih svetovalcev in se zatekajo k njegovim veščakom v vseh vprašanjih oglasnih naročil in reklame. Jasno je. da si malj obrati ne morejo privoščiti dragega aparata posebr. h oddelkov za reklamo, ki spadajo fte k vsakemu večjemu in za napn .rk nrsjeUsMBSj podjetju. Reklama je v splošnem draga stvar, vendar za sodobnega poslovnika življenjsko važno sredstvo razmaha m napredka. Već je trgovine in obrati si pač lahko privoščijo posebne ruekLamne predstojnike. TI imajo, če gre za načrtno delo. dol-go pred sezono nalogo, da sestavijo načrte, izdelajo potrebne ideje, zberejo ra-čurske osnove in nato izvedejo m nadzorujejo reklamo v teku sezone i!i med določeno dobo. Stvar nikakor ni enostavna. Trgovec in vodja podjetja imata ovojih skrbi čez irlavo. Reklama je razen t<*sa silno specializirana zadeva, da je tu vsako koristno delo brez veščaškega posveta in vodstva Jomala nemogoče, čc pa reklamo prepustimo slučaju in tako rekoč ugibanju od primera do primera, potem ne more imeti pravega vpogleda, kakšna naj sti :n njenem dejan keem uspehu. Trgovec sam v večini primerov tudi ne more imeti pravce ga vpogleda, kakšna naj bo reklama. Ali z ogl-.si aH s pomočjo posebnih tiskovin sli po radiu m^d dnevnimi in večernimi programi. Kam naj pride govorjena rek! s m a. v kakimi zvezi st jo je treba želeti, ali naj jo speaker izreče med kl^vrnirn in staromolnim valčkom ali prevarano, do obupnosti hreSfte-5o ploščo? Vse to .o psihološki problemi reklame, ki jih poslovni človek v večini primerov sam ne more obvladati. Tu je pomoč izvedeniškega mnenja, rasvet reklamnega strokovnjaka nujna. Zato drugod take ljudi močno iščejo in jih posade med vodilno u radništvo. Takega večjega izdatka si mali trgovec in obrtnik pa ne moreta privoščiti. Breme je vendarle prehudo in bi preveč tlačilo proračun izdatkov. Da temu nedostatku odpornoreio. so dunajski mali trgovci in obrtniki že več let zahtevali od svoje zbornice, naj jim iz svojih sredstev ustanovi posebno reklamno posvetovalnico. Zbora, ca je pod prejšnjimi režimi to napredno misel odklanjala, prot: novemu letu pa je šalite va vendarle prodrla Dunajska trgovska zbornica je ustanovila v svojem okrilju urad. ki naj oo malim trgovcem in obrtnikom nrava oglama in zploh reklamna posvetovalnica. Blagodat tega urada se je kmalu pokazala v polni meri. Urad ima polne roke dela. Mali trgovec tn obrtnik dobita v njem vse potrebne nasvete In podatke. Sedaj nista več navezana na slučajnega akviziterja. ki jima pogosto brez vsakega strokovnega vpogleda dobavlja stereotipna besed :la, oglase brez sleherne izvirnosti m učinkovitosti Oglas pa mora ustrezati svojemu namenu in podjetju roditi takšno korist, da se izplača. Stvar je vredna temeljitega preudarka. Ne gre samo za reklamo tega ali onega obrtn ka in malega trgovca. Možni so v tej zvezi prav izdatni in sila koristni reklamni ukrepi v korist celih trgovskih in obrtniških panog. Kakor si lahko manjše industrije privoščilo skupinsko reklamo z izvirnimi oglasnimi domisleki, v oko adar-•J j<~»č mi besedili in črteži in drugimi oglasnimi vabili, bi podobno reklamo vodili tudi naši obrtniki, porazdeljeni v skupine. Na primer ključavničarska obrt si pač ne more očitati, da ne bi bila na višku. Zmožna je najbolj razkošnih in arhitektonsko izvirnih ograj, ključavnic ofo vrtnih vratih in drugega okrasnega dela. Kdo pa v javnosti, preden se odloči za železno ograjo ali za železna vrata in sploh za železne okraske po vilah., stopniščih in tako dalje, ve. da je naša obrt zmežna del, ki Jih srečujemo na razstavah velikih naiodov? Izdatki, izdatki, boste vkli-knili! Kdo naj tako reklamo vrSl. kdo naj te obrtnike združi, k^ira naj pokličejo na posvet, kako naj rešijo svoj reklamni p robi«-m ? Od.^ek ca poswševanje obrti v zbornici za TO I bi moral z interesenti male trgovine misliti na kaj podobnega, kakor je sedaj ustvaiila dunajska trgovska zbornica. Zakaj naj po cela desetletja capljamo za drugimi narodi? Zakaj naj bi naše poklicane ustanove ne hotele urediti tega vprašanja takoj v začetku kakor druge v srednji Evropi? Prej ali slej bo to vprašanje vendarle prišlo na dnevni red in ga bo treba temeljito urediti. Posojilo za štiri nove avtobuse Zanim!va debata — Izključitev novinarjev sredi se|e mestnega sveta Maribor. 2. junija V mestni posvetovalnici je biia smoči IV. seja mesme2*i sveta, na kateri je župan dr. Juvan poroča'., da so letni zaključek Mestne hranilnice pregledah mestni svetniki ca. iZebot, Roglič ki Loos. nakar ga je odobril tudi HBCPtni svet. Ugodeno jc bilo pvoinji Angele M'klavce ve. da se prehod mod Dravsko in Mesarsko ulico ponoči zapre z železno ognejo. >L a. Štabe j ie poročal o mestnem avtobusnem podjetju, ki razpolaga z 21 avtobusi. Od teh jih vozi 17 na pogon z nafto. 4 pa, ki služijo kot rezerva, na pogon z metanom in bencinom- Ker so te dni otvorili novo avtobusno protjo Maribor—Liutomer, potrebuje mestno avtobusno podjetje nujno 4 nove avtobusi, ki bodo tem potrebne jši, če bo MP uveda nove proge. Skupni sitročiki za nabavo novih avtobusov na pogc-: nafte znamke MAN" so dosiej znašali 4 milijone din. ki so se odplačevali v mesečnih obrokih in sicer iasije v 18 mesečnih obrokih, karoserije pa v 6 mesečnih obrokih. Razen preostanka 576.000 din so y\2 plačala vso kupnino iz tekoč:h sredstev. V debati zaradi nakupa 4 novih avtobusov »o govorili m. a. Petcjan, Hrastelj, Štabe j, Roglič, Sprager in Grčar. Nekateri so bili mnenja, da se naj avtobusi nabavijo drugod, ker je nemški material baje slab. Drugi zopet so naglašaii. da ni oportuno avtobuse nabaviti drugod, in je sam župan poudarjal, da se motorji lahko dobavijo le v tako zvanih klirinških državah, dočim razne tvrdke v neklirinških državah na za-devra vprašanja MP sploh niso odgovorile. Ker debata očividno ni biia zaželjena v prisotnosti novinarjev, je župan odredil tajno sejo, na kateri so se potem obravnavale ostale točke dnevnega reda. Mestni svet je, kakor s-mo informirani, odobril nakup 4 novih avtobusov znamke MAN in se bodo mestna podjetja za kritje kupnine posnžila posojila milijon din. ki ga je svojčas že odobril mestni svet. ki ga pa doslej niso izrab :!a. Posojilo bo najela mestna občina pri Mestni hranilnici. Mestni svet je odobril nakup zemljišča tvrdke Zelenka & Co, ki je dol svojego cbrata. v katerem se je nahajala predilnica, ponudila v nakup mestni občini. Predilnico bo mestna občina adaptirala za avtobusne garaže. Glede višine kupnine in načina preurejevanja ne moremo poročati, ker je bila pri zadevni debati in sklepanju mestnega sveta javnost izključena. C^udno sc nam zdi. da se tako važne komunalne /adevc obravnavajo pri zaprtih vratih, ker so vendar davkoplačevalci pri takšnih in sličnih z*idcvoh zelo zainteresiranu Praznik naših železničarjev pevcev Ob 20 letnici narodnega železni carskega glasbenega društva „Drave" Maribor, 1. junija Dvajset let je minilo, kar je peščica navdušenih pevcev - železničarjev z Joškom Vokačem na čelu začutila po prevratu žejo po lepi naši pesmi ter ustanovila v Studencih pevski zrorček s simboličnim imenom >Drava . Ta zbor je imel v sebi precej več življenja, nego bi mu ga mogli ob rojstvu prisoditi. Imel je v svojih vrstah žilave in krepke ljudi, ki so jim bile male razmere pretesne, ki se niso mogli zadovoljiti s preprostim pevskim sporedom, ki jim rd bilo dovolj le sedeti in prepevati v prijetni družbi okrog mize. nego so čutili in hoteli, da naj iz majhnega zborčka postane koncertni zbor in se iz šibkega stebla razraste v bohotno drevo s krepkimi vejami. Dvajset let je poteklo, pa so volja, požrtvovalnost in zdrave zamisli naših na- I rodnih železničarjev rodile in pokazale to-1 liko sadov, da danes s priznanjem zremo na mariborsko železničarsko društvo ^Drava-;. Daleč po naši domovini je med tem segel glas pevskega zbora ter godbenega in tamburaškega odseka, na stotine učencev pa v zadnjih letih črpa glasbeno izobrazbo v društveni glasbeni šoli, ki je zahtevala za ustanovitev največ naporov in žrtev, pa je zato tudi največji ponos in dika >Drave«. Nekdanja stremljenja naših železničarjev so torej bogato rodila sadove vztrajnega dela. Vsi štirje odseki bodo na jutrišnjem sobotnem večeru v Sokolskem domu proslavili jubilej društvene ustanove s pestrim, lepo zasnovanim sporedom, pri katerem bo javnost sama mogla presoditi n1' hovo marljivost in kvaliteto njihovega dela. Pustolovščine petletnega čevljarčka Veselo bridka zgodba o čevljarčku Ivanu in kuharici Ančki —■ Odmevi izpred sodišča Maribor, 2. junija Letos v februarju je bil 451etm čevljarski pomočnik Ivan Soršak iz Crešnjevca pri Slov. Bistrici zopet brez dela. Postopal je po Mariboru ter navidezno iskal delo, ki pa mu očividno ni dišalo, čeprav je ie dolgo vrsto let presedeval po raznih kaznilnicah, kjer je moral delati. Bil je namreč že 15krat kaznovan In sicer po večini zaradi prevar. Prišel je v stike z drugimi kariininalnimi tipi in na doslej nepojasnjen način v posest dokumentov na ime HaM Bauer z Dunaja. Z dokumenti >Hans Bauer, čevljarski mojster z Duna-jac je podjetni čevljarček potoval 10. februarja 1930 preko Bt. Ilja v Gradec. Dva dni Je postopal po Gradcu brez pare v žepu ter premišljeval, kako bi prišel do Porodila se mu je svojevrstna. Postavil se je pred velik hotel v središču mesta ter opazoval ljudi. Nenadoma je zagledal mično žensko, ko je prekoračila cesto. Ko je prišla v njegovo bližino, jo je nagovoril: »Sedaj bi bila kmalu povožena, kaj pa bi vas soprog rekel k temu ?c ženska se je podala v past ter odgovorila, da nima moža. Beseda je dala besedo in sta se kmalu dobro seznanila ter precstaviia. Sorsak je dejal, da je z Dunaja, da je vdovec in da se mudi v Gradcu zaradi nakupa čevljarskih strojev. Drugi dan sta se zopet sestala in je svoji lepi znanki razodel, da se je vanjo zaljubil v trenutku, ko jo je zagledal. Prosil jo je za roko ter ji dejal, da ima na Dunaju lepo vilo. da namerava odpreti veliko trgovino a čevlji in da je njegova hči poročena z nek.m bančnim ravnateljem. Vse mu temu je Sorsakova izvoljenka, bila je kuhArica Ana H_, verjela« Nanoalad je tu- j di postavnemu Ivanu razodela da nekaj prihrankov, okoli 20.000 din. Ivan Je ^nal Ančko pregovoriti, da je takoj pu-<*tila službo. Dvignila Je tudi voje prihranke, spravila vse perilo, obleko in druge predmete v kovčeg ter se preselila k Ivanu, ki Je najel v najboljšem graskem hotelu sc-bo. Tukaj sta živela dva dni kakor v raju. Naposled Je dejal Ivan Ančki, da ima za nakup čevljarskega stroja, ki stane okoli 1500 mark, premalo denarja ter je vojo izvoljenko prosil, naj mu posodi a20 mark. to Je v našem denarju S tisoč din. Ančka prošnje svojega Ivana seveda ni mogla odkloniti. Izročila mu je denar, zlasti, ker Je Ivan dejal, da pričakuje vsak dan denar od svoje sestre iz Lipnice. Ko je imel denar v rokah, je odšel v mesto ter sta se z Ančko dogovorila, da se zvečer spet najdeta v hotelu. Toda Ančka je zaman čakala, Ivana ni bilo več na spregled. Z denarjem je kupil Ivan Soršak v Gradcu nekaj zlatnine. Odšel je nazaj v hotel ter v odsotnosti svoje Ančke prebrskal vse kovčege, vzel iz njih najfinejše perilo, obleke in druge predmete ter jo odkuril. Z večernim vlakom pa se je odpeljal preko meje. Prispel je zvečer v Maribor. Tu pa ni imel sreče, ze naslednji dan se je zdel stražniku sumljiv. Stražnik ga je pozval na stražnico. Tukaj so pri telesni preiskavi našli razno zlatnino in okoli 3000 dinarjev gotovine. Pri odgovoru na vprašanje, odkod ima denar, je prišel v protislovje. Kmalu so na policiji dognali, da Hans Bauer ni Hans Bauer, ampak Ivan Soršak iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Medtem pa je že prišlo poročilo graške policije v Maribor in tako je prišla vsa zadeva na dan. Ivan Soršak se je moral zaradi tega » zagovarjati danes dopoldne pred malim I kazenskim senatom mariborskega okrož- ; nega sodišča. Pri razpravi je skesano pri- ' znal očitane mu grehe ter se izgovarjal, | da prav za prav ni imel namena Ančke | ogoljufati, ampak da je potoval v Maribor po prave dokumente. Razprava ob času poročila še ni zakl pičena. Za deco ob meji Nabiralna akcija Slov. ženske zveze Ljubljana. 2. junija Jutri in v nedeljo bodo potrkale članice i aznih ženskih društev na naša srca za I^moč revni deci na naših mejah. Da je ta akcija potrebna, nam kaže že položaj, v katerem £o naši ljudje ob mejah. Daleč od središč, daleč od vsakega družabnega življenja žive v najtežjih socialnih razmerah prepuščeni sami sebi. Ni čudo. če pada njihova zavest skupnosti in če so dostopni raznim sirenskim vabilom in nuj-skanjem. Razen navduševalnih besed, ki so jih bili od časa do časa deležni, ni od osvobojenja dalje malone nihče prestopil prag njihovih revnih domov, da bi jim ponudil roko, kaj še, da bi jim pomagal prenašati bedo, v katero niso zašli po lastni krivdi. Sele leto dni je tega. kar je naše ženstvo prvo spoznalo, kako je treba vzgajati nacionalno zavest. Začelo je nabirati razne darove za zanemarjeno obmejno deco. V tem delu se je posebno odlikoval odsek JTJTJ. Cele zbirke raznih darov so romale o božiču in za veliko noč na naše meje. Kako so odjeknili ti darovi, dokazujejo zahvalna pisma obmejne dece, ki se ne more prečuditi, kako da se je bogata Ljubljana spomnila zapuščenih in od sveta odrezanih krajev. Ali izkazalo se Je, da so nabiralne akcije po Šolah in rodbinah nezadostne, ker je potreba na naših mejah prevelika. Zato so se ženske organizacije odločile za širokopotezno akcijo. Nabiralna dneva, ki začneta v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne v Ljubljani, naj položita prvi temelj tej akciji. Naj ne gre nihče mimo nabirateljev v teh dneh, ne da bi se oddolžil, čeprav z najskremnejšim prispevkom. Ce katera . zasluži ta nabiralna akcija našo pozornost, kajti naša meja so duri v na§o lastno hišo in naša straža. Pomagajmo, da se bo ta straža čutila eno z nami, popravimo, kar smo doslej zamudili. Naj nam bodo' v tem pogledu drugi narodi zgled, kajti vsi žrtvujejo ogromne vsote za svoje meje. dobro zavedajoč se, kakšnega pomena so. Žalost in obup v Pesniški Preti ji nova poplava — Vsi pridelki uničeni Startna žrtev prometne nezgode Poljčane. 2. junija Včeraj dopotkint- se je pripeti\a na lokalni progi Slov. Bistrica—mesto muda nesreča, katere žrtev je posuta !a. !ca!oročeli, 60!erna Neža Jeriče va. z ena upokojenega železničarja Okrog 9. zjutraj se je od pel t*.Ta * voznikom Sovičem no onravkih rz Nove vasi z vozom proti Slov. Bistrici. Za njima je vozil še drug voemik, ki ju je nekako sredi med postajališčem in glavno postajo hotel prehiteti. Prav takrat pa ie prihajal iz iste smeri rudi osebni v^ak. Zaradi ropota lokomotive so je konj splašil, kar je imelo usodne posledice. Voz je zadel v sprednji del vlaka in zaradi nepričakovanega sunka sta Jeričeva in voznik zletela z njega. Je-ričeva je padla naravnost pod vlak. voznik pa kraj tira in je ostal nepoškodovan. Tudi konj je ostal živ. a voz je lokomotiva popolnoma zdrobila, da je ostal od njega le kup razvalin. Jeričeva je prišla pod kolesa, čez njo sta sla dva vagona, ki sta ji odrezala nogi. Nesrečnica jc obležala nezavestna. Strojevodja je lokomotivo takoj ustavil in je imel zaradi tega vlak nekaj minut zamude. Nesrečno Jeričevo so naložili na voz in takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je pa podlegla poškodbam, ne da bi se prej zavedla Zapustila je več odraslih otrok in moža, ki ga je ženina nesreča zelo potrla. Z nesrečno družino, ki je tako nenadno izgubila mater in ženo. sočustvujejo vsi, ki jo pozna j a Zs denar g?- je osleparil Poljane. 1. junija Preiskovalnim organom se je posrečilo do kraja pojasniti svojevrstno lopovščino, ki jo ima na vesti mešetar Jernej Mezek s Poljanskega. S hribov, iz vasice Malen-skega vrha, je prispel oni dan v dolino posestnik Janez Pintar, da bi prodal svojo junico. Posredoval je mešetar Mezek, junico pa je kupil mesar Perešuti iz Gorenje vasi. Cm jc bila kupčija sklenjena, je dobil Pintar na roko 1700 din, nakar se je odpeljal v bližnje Hotavlje. kjer se je ustavil v Brejčevi gostilni. Preden so odšli domov, je Mezek svetoval Pintarju, naj gre k njemu na dom spat, ker bosta imela naslednji dan še delo, ko bosta morala gnati živinče k mesarju. Malo pred 22. je Pintar res odšel iz gostilne v spremstvu Mezka. Ko je odšel Pintar iz gostilne, je imel še ves denar. Gostiln čarka je še izrecno vprašala Pintarja. ali ima denar. Prijel se je za žep in čulo se je šušljanje. č^m sta bila Pintar in Mezek sama na cesti, sta se kmalu mzšla. Mezek je šel spat po svoje, v nafjpr^tni konec vasi na ie rinil Pintar. ki je naSel končno prenočišče pri znancu. Pintar je legel sprva na klop k peči. potem pa kar za peč ni pa moerel zasoati. Okrog 1.30 ie pr čel nnenkrat kričati, da mu je izsrm 1 ves denar Ne da bi čakal, je vstal in šel klicat Mezka. češ. da mu je izginil denar. Mezek se ie pokazal takoj nrinravlienega n v trii noči sta potem iskala denar. Mezek ie hodil spredaj. Pintar zadaj. Ko sta prvič obšla poti. ki pa Pintar po njej menda sploh ni hodil, nista našla ničesar, pri povratku na ie Mezek zaklical: »Tukaj je denar« in že je dvignil s tal 500-dinarski bankovec. Ostalega denaria nista »našla-*, pač pa je Pintar naslednje iutro ponovno terjal Mezka, naj mu denar vrne. da ne bo sitnosti. Mezek o kaki tatvini sploh ni hotel ničesar slišati, še manj pa. da si fe na sleparski način prisvoi i tuj denar. Mezka so aretirali in odvedli v škofjeloške .sodne zapore. Izkp-alo se je rt* ?>00 dinarsk' bankovec ni bil niti pet minut na tleh. ker je bil popolnoma suh. Po;zvcdeli so še dru^r ~lvari. Tako ie kupil Mezek s tisočakom v Volja-k*»h od nekega posestnika prašička za 130 din. domačink ki u dolguje din 550, pa je vrnil 200 din. Mezku ni preostalo drugega kakor da ie priznal greh, ki teži njegovo vest. Izmotava! se je. da je Pintar bržčas tatvino finerir«! za.govori pa so pada'i drug za drugim in Mezek bo moral delati pokoro za svoje dejanje. POMAGAJMO GRADITI PIVKO V SOKOLSKI DOM Maribor. 1. junija. Iz Pesniške doline nam pišejo: Neprekinjeno deževje ograža zopet Pesniško dolino z novimi poplavami. Ponekod je Pesnica že prestopila bregove. Tudi ostali potoki, ki se zlivajo vanjo, so se na več krajih razlili preko bližnjih travnikov in polj. Nova poplava že preti, ko še ni izginila prva, ki pokriva kakor jezero dolino na severni strani Pesnice in ponekod tudi na južni. Va« bolj pa čutimo posledice prve katastre:*. Zemiji3Ča so barvana blatno sivo-Ra>t r»a travnikih in njivah je popolnoma j poblatena. Zgodnji krompir je uničen, po večini tudi fižol in koruza. Raznim žitnim vrstam preti gniloba. Pojavlja se svinjska kuga kot posledica povodnji. Seno je tudi uničeno in uporabno k večjemu za gnoj. Trte se zaradi deževja loteva peronospora, proti kateri zaradi slabega vremena niti ne moremo škropiti. Kmetovalci so obupani in upajo na davčne odpise. Prebivalci Pesniške doline nosimo težke posledice povsem napačne in zgrešene predvojne regulacije v zgornjem delu. Čutimo tudi iz leta v leto žalostne posledice prepočasne regulacije v spodnjem toku. Mariborske in okoliške novice M*J"i«»«»r v zjiamenju protiiuberkuloz-rte lv»r*#e. Ideja proti tuberkulozne borbe se bo v Mariboru tudi letos manifestirala z zastavicami z dvojnim križem kot simbolom proti tuberkuloznega gibanja. Prepričani smo, da se bo ves Maribor odel s tem vidnim znakom v protituberkuloznem tednu od 4. do 10. L m. in da ne bo nobenega okna, se rnanj pa izložbe brez tega znamenja. Agilni skavti bodo že danes pričeli dostavljati te zastavice po hišah in trgovinah. Uverjeni smo, da bo občinstvo protituberkulozni borbi izkazalo vse svoje razumevanje in doprineslo z odkupom zastavic svoj obulus v prid najbednejšega sočloveka. V soboto 3. t. m. popoldne in nedeljo 4. t. m. bo v iste namene nabiralna akcija po ulicah, na kar občinstvo že sedaj opozarjamo. — Nočno lekarnižko službo imata še danes Albanežejeva lekarna na Frankova-novi in Kdnigova lekarna na Aleksandrovi cesti. — Mariborske društvene novice. S. tm. bo priredila podružnica SPD v Mariboru obmejni planinski izlet k Sv. Jerneju nad Muto. — Jutri in v nedeljo proslava 20-letnice »Drave« in 301etnice UJNžJB. — V nedeljo ob 10. v slavnostni dvorani državne učiteljske sole občni zbor Pedagoške centrale. — Dravinja je poplavila med drugim tudi okolico pri Sv. Vidu. Poplavljeni travniki so uničeni. — Strela je zanetila požar, ki je zajel domačijo posestnika A. Drevenška iz Pletenj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Domačija je popolnoma pogorela. — Poslovna vest. Poletne odpiralne in zapirr.lne ure se bodo pričele šele s 1. julijem. V juniju velja še dosedanji odpiralni čas« in sicer od 7.45 do 12. in od 14. do 18.30. _ Sedaj ga čaka 46. Kazen. Svojevrstnega znanca je zajela mar.borska policija. Pri njem so našli zavoj, v katerem je bilo ukradeno perilo in obleka. Ukradeno blago je hotel po Mariboru prodajati. Izkazalo pa se je pri zaslišanju, da ima policija opravka z 521etnim Francem čru-šem iz Slov. Bistrice, ki je nedavno zapustil tukajšnje sodne zapore, kjer je prestajal svojo 45. zaporno kazen. Nepoboljšljivega, ki je bil za dve leti izgnan iz Maribora, čaka sedaj 46- kazen. — Pod kojesjem loKOmotIve se je znašel 511etni železničar Jurij Bele s Pobre-žja. Čopova ulica 18. uslužben na tukajšnjem glavnem kolodvoru. V času. ko je stal na tiru, je preslišal ropot bližajoče se lokomotive, ki ga je podrla na tla in ga težko poškodovanega odvrgla kraj ti-, ra. Bele ima težke poškodbe na glavi ln notranje peškodbe. Reševalci so ga nezavestnega prepeljali v bolnico. — Xe*a Jeričeva, ki je po nesrečnem naključju v Slov. Bistrici prišla pod vlak, tako da ji je kolesje odrezalo obe nogi, je po prevozu v bolnico podlegla smrtonosnim poškodbam. — »Pot^Hanje v Benetk©« v Narodnem gledališču. Drevi bo v mariborskem gledališču premiera duhovite sodobne komedije -Potovanje v Benetke«, slike velemestnega rodbinskega življenja. Občinstvo opozarjamo na to predstavo, ki bo samo dvakrat na sporedu in sicer danes in v nedeljo zvečer, obakrat v režiji g. Ver-donika. Predstava bo v korist Združenja gledaliških igralcev. Dejanje se razpleta v Niči in v Parizu, zaključi pa v Benetkah. Opozarjamo, da je vstopnina za dijaško stcjiđče samo 3 din. Mjaanborčani imajo torej priliko, da si za majhen denar ogledajo prijetno zabavo . — Športne novice. Mariborski kolesarski podsavez razpisuje olimpijsko propagandno medklubsko etapno kolesarsko dirko, ki bo 18. junija na progi Maribor— Sv. Lenart—Sv. Tro j. ca—Radgona—Radenci—Murska Sobota (69 km). Start I. etape bo 18. junija ob 6. na Trgu svobode, cilj pa bo pri brodu v Radencih. Start II. etape ob 9. v Radencih, cilj v Murski Soboti. V primeru slabega vremena bo dirka dne 25. junija. Prvih sest plaatranih prejme nagrade, in sicer prvoplasdrani darilo Prekmurskega tedna, H. in TTI. darilo Mariborskega kolesarskega podsaveza, IV., V. in VI. pa prejmejo plakete, darilo mariborske sekcije Turing kluba. Z azarom na propagandni značaj dirke imajo pravico starta vsi verificirani člani klubov kolesarskega saveza kr. Jugoslavje, kakor tudi dirkači, kjj niso đMJ MJMBME JrtBWWfcsjjil kJitf^f Darila se bodo razdelila po končani dirki v Murski Soboti. Prijave s prijavnino sprejema predsednik MKP g. Lešnik, Maribor, Orožnova ulica 4. do 15. junija 1.1. — Odisejada s tujini avtomobilom P<* Mariboru. Svojevrsten užitek si je privoščil neznanec, ki se je vtihotapil v garažo trgovca Vilka Vošineka v Taborski ulici. Vsedel se je v avto in se vozil z njim vso noč po Mariboru. V jutranjih urah .le pripeljal avto nazaj v garažo, ki jo je skrbno zaklenil. Vošinek je oškodovan zaradi porabljenega bencina za čedno vsoti-co. Sedaj poizvedujejo za neznancem, ki si je privoščil nočno avtomobilsko odiseja-do. — Grafolog Danilo uraduje pri »Grafu«. Na Meljski cesti je zasačil stražnik Danila Lina, doma iz Kastra pri Čazml v savski banovini Potikal se je po mariborskih ulicah brez sredstev in brez pravega posla. Danilo je pri zaslišanju zatrjeval, da se sicer preživlja z vedeževanjem in s tem, da prerokuje ljudem bodočnost iz pisave ter petez na roki. Policija je gra-fologa Danila odpremila v znane depart-maje v Ključavničarski ulici 2. Po končanem zaslišanju ga bodo spravili v do-movno občino. — Zaman je trkal na samostanska vrata. Cisto svojevrstne ahasverske doživljaje ima Milan Markovič, ki je doma s Posavskega broda pri Dugem selu. Absolvi-ral je 6 razredov klasične gimnazije, nakar je šel po svetu, ker mu siromašnost m" dopuščala, da bi nadaljeval študije. Iskal je zaposlitve po svetu, trkal na samostanska vrata, da bi ga sprejeli in usmilili. Težko ahasversko življenje gaje namreč prignalo do odločitve, da gre v samostan. Po posebnem naključju ga je privedla pot v Maribor, kjer se je sam zatekel na policijo s prošnjo, naj ga od premijo v domovno občino. Podoba je, da se je Milan Markovič naveličal ahasverstva, ki mu je prineslo bore malo dobrega in prije tnega. — Razne — drobne, štorklja je obiskala 351 etno Alojzijo Košnik z Zrkovske ceste 82, ko se je vsedla na klop vratar je ve sobe v tukajšnji splošni bolnici. Povila je krepkega dečka. Mater in sinčka so od-premili v r*>rSteyr« in ima evid. St. 2—99632. — Mesarskemu mojstru Francu Filipančiču je pomočnik kasiral pri raznih strankah večje in manjše vsote, skupno okoli 2000 din. Za pomočnikom, Id ga doslej ni bilo na spregled, poizveduje policija. — Več reber si je nalomil pri padcu s svisli 521etni Franc štern iz Rač, Id se zdravi v bolnici. — Tjakaj se je zatekel tudi 191etni kot-larska pomočnik Friderik Jausnlk iz Gač-nika pri Jarenini, ki si je s sekiro presekal desno nogo v gležnju. — Vlomilci so posetili stanovanje Uršule Močnikove iz Pristana 6, ko se je mudila v cerkvi. Odnesli so ji' manjši znesek in druge predmete. Storilci so stanovanje nato zaklenili ter izginili brez sledu. — 201etna služkinja Marija Bele iz Cankarjeve ulice si je pri padcu zlomila desnico. Nahaja se v bolnici. Mariborsko gledališče Petek, 2. junija ob 20.: Potovanje v Benetke. Premiera. Predstava Združenja gledaliških igralcev. Sobota, 3. junija ob 20.: Utopljenca. Red D. Zadnjič. Nedelja, 4. junija ob 20.: Potovanje v Benetke. Predstava Združenja gledal, igralcev. Zadnjič! Zadnjo premiere te sezone uprizori Združenje gled. igralcev v Zagrebu in Ljubljani izvrstno uspelo Verneuil-Berrovo komedijo iz pariškega rodbinskega življenja »Potovanje v Benetke«. Uprizori se samo dvakrat v tej sezoni. NA IZPREHODU — Prijatelj, danes si pa pozabi doma kravato. — Kaj se, pozabil sem vrvico za