—f m alrtaaa i oatoimi XIV. lajtnlk.
193«. lanuar 20.
2. nuntara.
<$&
V*
&
Mčseine verske novine.
Vu imenl prfikmurike evang.  iinjoriie reditsl
I vddavnlk t TLISAR JANOS, Murska Sobota.
Rokopfsl *e mora]o w Puconce poiilafl.
Ček računa št. 13,586; imč  »Dfiševnl   list"   Puconci.
Cajna na cello leto 20 Oln., v svSnstvo SO dln.,
v Amerlko 1 Dol., edna numara 3 dln.
Izhaja ednftk na mtsec.
Naprejplačilo gorivzeme vsaki ev. duhovnlk i vučltel.
Misli na novo leto.
(II. Kor. 5, 17.)
Hiti vržmen, kak tekoča voda v m6rje preminočnosti i z sebov vali malo la"djo našega živlčnja. Niti dobro na pamet ne vzememo i že smo tam na pragi edrioga novoga Ieta. I ta"kši hip se nam v srcč novo viipanje zbfidi, da ka smo n§ dobili od preminočnosti, tisto zadobimo v no-vom leti.
I den pride, den odide, tfldi tjedni i mžseci, pa začnejo vehnoti rožice našega vtipanja, mesto pričakavane radosti se z žalostjov srččamo. I kak tak leto odide za letom, že niti ne vupamo čakati blšjženeše n6vo leto. Ali to samo oni, ki nemajo vttpanja v Bogi. Na takše tfldi vnogo skttšdvanja čaka, dr v živlenji zmaga je ne te vcagajoči i malov6rni, nego te batrivni i včrvajoči. Vcaganje je nezavfipnost proti B6gi, ki v rokaj ma bodočnost našo.
Zito v Jezušovom imčni i z vlipanjem v Bogi moremo začnoti t6 n6vo leto, či želerao, ka bi btejženo bilo, ka bi to .staro naj preminolo i vse bi n6vo posta-nolo". Ar na pragi novoga Ieta vsaki bojdikaj človek novi svet čdka. Svet, v šterom bi z veseljem lehko pravili vsi v srmaštvi, v nevčli živoči ladič : „ ... ovo vsa so n6va včinjena!"
N6vi so Ittdje okoli nžs, kl nemajo v srcč odUrjdvanja, sanio lub^zcn; nega več zgrablivosti,  klžčenje po slabešem, nego
te močneši i bogateši z radostjov pomšga nesti bremen tomi slabešemi, nega zaprav-l&sti, z bodočnostjov svoje familije se ne brigajoči možov, nego satno skrbniočevje jestejo, kl z znojom svojega Hca, zdelav-nimi rokami se borijo za lepšo bodočnost svoji ltiblžni. Nega nerčdni, samo scb^ cifra|6či žensk, samo liibeznive, rčdne. tfl-vžrišice, delavni rok i mol^če diišc matere jestejo. Nega lehkoški, pijdni, nepošt^ni fantov, ki se Bogd ne bojijo, bližnjega ne pošttijejo — satno trčzne glave, poštenoga srcd mladčničje jestejo, kl poslušajo na čedno rLč i se v bogdbojaznosti pripržv-lajo na živlenje. Nega za vsakim norim divatom bižeči, na pol moškov i na pol deklin, nego žensko pravo naturo sramež-livo čuvajčče devojke jestejo, štere se z molččov dflšov pripržvlajo na čest ttiva"-rišice i mater^.
Nega od glada, mraza, srmaštva m€-raj6či i zdriigikraj pa silje i drugo hrano zažigajoči nesmileni miliardošov, Ar kraluje na zemli zemelske dLre pravično raztala-joča Kristušova Iflbezen. Nega vdovic i sirotic, ki se plakajo za svojega v bojni spšdnjenoga moža, ali očo, ir narod ne stdne veČ proti nžrodi, nego mesto bojne blajženi mčr, edno velko, svdto vkiiper-drždnje vlšda na svšti mcd nžrodmi v cimpranji edne lepše, bJajženeše bodfično-sti, v šteroj bodo Itidjč Očanaša eto pro-šnjo: wPrldi k nam kralestvo tvoje" etak moiili že: ,,Hvala, Gospodne, ka je prišlo k nam kržlestvo tvoje."
Strdn 18.
D0SEVNI LIST
januar 20.
Nega prazni cerkveo niti te prosne nedele nš, &x so srca puna z hvalodšva-njem Bogi za one telovne i dtiševne dLre, z šterimi je nebeski Oča den za dnčvom obdaruje.
Nega javkanja i tttžni skuz, nego se radost smehč z vsaki 6či, veselje z vsako-ga obraza v onom preveč čakanom, bla"j-ženom novom leti, gda bomo zaistino lehko pravili: »Ta stara so prešla, ovo vsa so nova včinjena/
Ali kak daleČ smo mi denčšnji ludje ešČe od talcšega novoga leta! I itak, kak blflzi! Daleč zato, a"r či ne prerazmimo t6: ,,Za"to, či je što yu Kristuši, novo storjenjč je," te ne zadobimo tiidi ono, ka za temi svčtimi rečami pride: „ ..stara so prešla itd."
Ali či prcrazraimo, ka vu Kristuši, to poleg Njegovoga sv. evangeliuma, včenjd moremo živeti, či novo stvorjenje šččmo postdti. Ar či bodemo ml lfidje n6vo stvor-jenje, pravi sinčvje i čeri Bože, te se ete svet okoli na"s tttdi spremeni, bode pra"vo kralestvo Bože, gde pravica, mčr, ltibezen kralOie i je blajženost živeti.
Šččmo, naj ndčiši, bogši, lepši bla"j-ženeši svet bode okoli nas ? Porodimo se vsi znova v diihi p61eg Kristušovoga evan-geliuma i te bode n6vi svet, blžjženo novo leto!                               Juventus.
Krivda i pokora.
Roman, pisala: Kovatš Frida.
Poslovenčo: SILVANUS.
XX.
Si^roga Feiier farara so pokapali, koga smrt je \č polskala gcri, gda prve korinice spro-tolefja, ti sneimki so zaJali cvesti. Samo jedJno Matyeia so ponvali na sprč?od, ki pri žkrinji svojega dobročinitela je do srcž idoči govor držo: .Njegov žltek je trud i delo bild, d5nok njegova žčhra je bogata, obilen sdd " Nigdašnji šoiari njegovi so popžvali svojerni vučitcli s!ed-jen slobdd. Simomi Matyeši so tiidi debele sfcuzč kapale na vkiipskltičene rok^.
Daleč odzždi je stao Peter Ehrbacher z svojov ženov, z čarnov Uzov. Dosta so Ifldje gučaii, gda prvo nedelo po Koledni svžtkaj so njidva na predganci voozvali, dčnok vsakii je to spozno za pravično.
Prišestnost.   -,  ,,
Hari Llpot evang. diihovnik.
Dobro je za nas ludi, da zda v začetki no-voga leta ne veoio, ali bd t& priiestnost za nas srečna, ali nesrečna! Človeče nature edna naj-včkša falinga je to, da se preveč zna zvisiti. Vsi poznatno fdScše liidi, ki dokeč so siromaiki bili i so v nsikom stdnl živeli, — so s svojimi bližnjimi tak žSveli, kak žive dober brat s svo-j!cn bratom. A!i gda so i pomočjov sreČe više priiii, gda se njim je vsžko žclenje spunllo, gda njim je sreča mila bila, tak je tQdi njihovo srce ledeno gratafo i njihova rečpa trda. G 01-no di tOdi tai poznamo liidi, ki so sc v siro-maštvi oarddili, so v sOkešini gorirasli, ali gda so pa z pomočjov svojega dčla i sreče bogati pcstanoli, so oni tiidi več ne poznali tiste, ite-ritn so po B6gi največ dulni bili, tfidi so zata-jili tisto rojstno hišo i drfižinsko ognjiiče, v šterom so nigda občOtili dobri src toplo ]Qb< zen. Tiidi poznarao takie Ifidi, ki dokeč so sc za vj^kdenčinji krfih (težko mogli boriti, so z raalim zadovolni bili, ali ^kak so pa v obilnost priiii, tak so nezadovolni gratali.              '      ""
Človeka diiia i celo   živK-nje   bi   vsigdai žalotno bilo,   či bi   človek notri vido v priiest-nost, či bi napre vse t!sto vido i znao, ka Čakal njega v prlšestnosti,  sreča,   veseljč,  blajženost," dika ali pa nasprotno.   Mi  liidje   smo   vsi tak
Po sp;eyodi je Hedvika stopila k njima, vroko njima sčgnola i njidva spiidvala, kak se kaj Liza obiuti. Eden zadovolen trak se je svet-lio z Lize oči i Hedvika je pomčrjena ila do< mo, obladala je.
Na konci Risalščeka je Ma(yei kak farar priio dotnd, graana ga je ednoglamo odebržla. Pr6k se je zoselo z mdterjov vu lepi velki farof 1 ta sfdra žena se je vu nebesaj občfltiia. Ešče ednok se nje je naza vidla pridti njena davno preminjena mladost, celi d6i je bistro hodila racd ze!6aim drevjom. Ma<yeš jo je večkrSt na-zaj mogo zadržavati, poskrbo se je za verno pomočnico k hiši i tak je žitka veččr njegove vOzdeiane matere Iepi i taittn bio.
Petra raall sin je bio te prvi, koga )e te mladi farar kak prvoga okrsto, kocni so Alfred irne dali.
Z deteta porodom je tQdi pretninolo Petrovo spoštQvanje  na  svojo  ženo,  štero  že prvle je
janudr 20.
DUŠEVNI LIST
Strdn 19.'^
stvorjeni, <*a nam je blijženstvo zaistino tč slid-ko či *e za n^ boiimo- Tista veseljd so nam nailepi*. ^tcre ali kak težkoga trOda sad, ali pa nečikaoo zadobimo, kak boži dar. Či bi pa naie prJšestnosti skrivnost, kak edna odprta knjiga sfila pred nami, bojim se, da bi mi tak preveč neirečni postanoli. Vupanje, čikanje i bojazen oživava našega srcL vsako veselje i naie dfiše vsako blijženstvo.
Kak dobro je za nžs, dt ne vemo prišest-nosti, gda nam veseljč, radost spra^la, tem bogže je pa, Ci je ne vemo, gda n*m ialost i nesrečo pripravla i prinšša v sebi.
Mati blajženo i vesčlo zible svojega milcga deteta zibelko. V zibdi nedužno živlenje, pri zibeli pa btejženo srce. Ka bi melo posl&noti z blajženstva edne tškše materč, či bi ona tisto znžla, kakia priiestnost č&ka njeno dfete? AH nebi bilo za likšo raater vsžka m'nuta nezgo-vorao trplenje i žalost, či bi že napre zna"!a, da tista zibela za kržtki čas tiha ikrioja posfžne. Ali zibela nam nigdšr ne pove, kakia bode naša priiestnost. I td je ršvno tak dobro, da nam ne pove.
Ali bi mogli mčti mi edno mirno i vesčlo vBro, edno blšjženo minuto, či bi znali, da natn priddd dnčvi samo žalost i tužnost pripravlajo! što bl tak ešče volo tneo, ito bi se triido i tež-ko db\o, Ci bi U napre vido, da njegov triid i dčlo brezplodno i brezi haska ostdne ?
Živlenje nšs tadi dostakržt k naši lablčni betežnoj posteli postavi. Dostakrat verosttijemo obri težki betežnikov, za štere bi mi radl gori-aldGvali svoje živlenje, naj bi samo czdravili i v živlenji ostali. Dostakržt se zdOhavamo z vii ¦ pajočov molilcvjov za žitek naie tnatere, cčč, žene, moža, deteta. Kžkša nezgovorna dtiševna bolčzen bi bila to, či bi tni znali prišestnost, štera natti nesmileno pripiavla drej^ nost, i brezi trošta bodočo žalost. Bogme je t6 Bože očiaske labezncsti i tnodrosti veliki blagoslov, da mi ludjč ne vemo, kakia bode piišestnost, naša bodOčnost
Zda nas je pš na preminočnosti i prišest-nosti granico posfdvila boža miloiča. Tiidi zda v začčtki ednoga novoga leta jz vflpanjom gle-dajmo vremena tek^j, preminjavanje i našo bo-dočnost. Ar je tak vremen, kak naš žitek v boži rokaj. Naj bode zato blagoslovlena tista roka, štera vremen i živlenje ravna. Tiidi zato naj bo-de blagoslovlenu bože svčto ;n;e, da nain pri-šestnosti skrivnosti vrata ne odprd gori i ne oznani. Ar njegova dobrota i milošča tak napršvi za nas naše veselje blajženeše, našo žalost i tužnost za ležeše.
Moje najvčkše %ornajdenje je bilo re-šenjč diiše moje, to spoznanje, kasemjas grehšnik i Jezus Kristuš je moj Zveličitel. (Dr. Simpson, gornajditel kloroforma.)
milo bi!6. Njžnoga očč sčrstpo je na boben priilo i Peter je falat za falatom zpokOpo pod doita nilišov cžnov, kak pa je vredno bilo, dOnok \k odaja je obodila prvi zrok na svdjo. Spotlivo je gičo Peter, ka on je svoje ženč herbljo za drige pfineze raogo pJSčati. Reč za rečj6v je ra5ao te mož z sirovov brutšlnov silov vu obriz krlčati ženi te najgrdeše reči 1 gda je te m&ll Alfred vu zibelki od kričanja prestrašivši se zdčao glasno jdkatl, z divjimi čenierami kriči Peter nepremlšleno te nijgrdžše reči. Edno brez božno preklinjSvanje se Cflje po cžloj hi§I: »Toga raičfečega fotlfa pa v potok včesnem!"
Na vičar je Liza vu ednom koti te velke hlše sed61a z detetom na rokaj, na čeli nje je edna temno erdfcča liša glasila Petra divio brutalnost.
Na drflgl dčn so Kollera rartvoga najili  v iflrkotn šanci na ccsti.
XXI.
Malyeš je- svoje pozvanje z vrelostjov i z podaojem spunjivo. Pri betežnikaj i pri vu diihi slabi jc srčno rad vidjeni gost bio, deca so preci z liibeznostjov visili nad svojim vučitelom.
Njegov najv^kii protivnik je Peter bio. On je zamrzo toga niladoga farara z celov močjov svojega hfidoga nepobožnoga karaktera i pri vnogi svoji poznani i prijiteli je sličen platnča mržnje obudo. Po nedelaj popoldnžvi je vu oštarijaj sedo pri vini z svojimi zavezniki, ali pa pri njem dorea vu hiši i je straino preklinjavao Boga i njegove sluge. Slari Ehrbacher je z ža-lostnim srcom raogo kcoj glčdali k hudomi deli sina svojega brezi moJi, da bi toml konec mogo napraviti.
Malyeš je pa nezblodjeno šo po svoji po-ii), vedno se vu Onoi« vtipavši, kotni je svoj žitek aldOvo.
StrLn 20.
DUSEVNI LIST
janudr 20.
Ali je to radost . . .
Ali je td radost, človekl bidti ? Stnem se tcojga žitka daes veseliti ? Gda telko nevole, skuz i žalosti, I v strahi trošiti vie dni do smrti I
Žalostna bi bila stžva človeka, či nebi imeli Zvel-čitela. Ali onje prJšo, njeg'?a tnilošča Na zemlo prinesla za n&s nebesa.
Kinjemi zna pravit' ,Moj B6g,rnojGosp6d!* Za njega je puna zetnla vse dobrot, Ešče vu nevoli, žitka v!hčri, Žnjim je On, močen voj. Gvfišno obstoji!
Dosta radosti mam, Gospodne, 7 Tebi I novo moč vdžblam vu oioje srce. Vse si mi odpUsto, ka setn pregrešo, Nevrfidnoga z nova got'vz6o v miloJičo.
Iz nebčs se zgičdneš na mčne doll, Naj v radosti vandram na žitka potl. či pa pri vesžlji me žalost ndjde, Te tfldi ostaneš moje vflpanje.
I na konci prideš tiho i merno, Za roko tne pelaš v Tvoje krdlestvo. Te'de obtedano. Oh (č botn doma\ Prdvo domovino mi samo On da.
Ništerne vore je tšzasedo pri Hedviki i po-mali se je edno čisto prijštelstvo zvčzalo med njiraa. Dekline, ki bi se rade omožile, so z žčd nimi oSmi pogle]Qva!e na tnlddoga farara. Či je pa zgučavanje do ženitvi priilo, Matyeš je saiso glavo troso, njegove misli so pa vedno okoli Hedvike hodile.
Jes&n je na novo okoliprišla. Z tihim šd-šnjanjem je kapalo z drevja to žuto listje, gda ednOk je Matyeš vu Hedvike hlšico stopo, ki je sžma sedela pri okni i je itrikala.
»Dober dčo, Hedvika !K
,Bdg ddj, gospon Farar I" Ete je bistro gori pogledno, pozdršv se je tiihlnsko glšso.
,Hed*ika, zakaj si premenila pregovor k meni ?"
,Ah ja, včera tni je oia obfldo pazlivost ka nedostojno je, ka vam jas ,Matjež" pa »ti* pravlm, žr stareši lfldj^ vu vžsi ne ptavijo tak.
Tam gde nega jaja, nega več nevole,           (
Gde Bog sam dol'zbriše z oči moje skuze. Vu kroži angelskora, tam 'de blajženo. ram botn N|eiraii spevao: veino Hožanno.
Tak je že vesčlo bidti človeki,   f^-'1-"••¦'"-
Za svoje živlenje se veseliti.
Ali za vsa eta zahvdien bidti,
Eti prek groba: Bogi dlčiti.      ;1-"iM " ;;?
;,             Sylvsnus.     *'
P^tdvajsete letnice jubileum ,( na Hodoši.              • i
PreminoČega leta decembra 19 ga  je sve-tila hodožlca evang. gmana svojega lOdnoga du-hovnoga past^ra, Heiner G6zo pžtdvajseto ietnico. Či je bir t6 6svetek skroKien bio, dOnok   ga je pa vernikov  proti   svojemi   diihovnorni   pastčri  j bodoča, stanovita i globoka lUbeznost i poStu-    ' vanje sprevžjalo i vodilo.
Ousvetek se je na to prillko vu krssno obkiučanoj cerkvi ob pol 10 toj vori z božov slfižbov začno, štero so visikopošilivanš g. Kc-všts Šte?an šinjor, na podlagi sv. plsma z-etisrii vei&cal: Či bi z-angelskimi jezikmi gučao, 10-bčzni pa nega vu raeni, bi moje rcLi brn^ii med i cinkajdče cingole bile — speldvalt, toltna-čivši imenUvanoga diihovnika 25 letno hvdle vredno delavncst.
nego so se prevčili", erc^ smehčči ona, J jas se viipara, ka se i jas hitro prevčim."
»Te pa jas tebi tiidi »gospodičina Hedvig" morem praviti."
,Ne, t6 pn nž, Maly ... a ~ gospon Farar. Prosim, vi me morete tak zvati, kak dosegamao!"
,T6 nikše formo nemre bidti, Hedi, ali jas znatn edno trčtje, gde se ne bode trbeio prisiijavati."
Ona ]e notri do vuh erdžča posfžnola i se je gioboko na dčio nagnola.
»Hedvig, ka to delaš? Mogoče že za sne-hinstvo ?"
»Oh ne. Nevžjo oni, ka se jas ne bom možila."
Zda te ovak tak meren Matješ razburjeno stopi k deklini i z dvojččim gliscm eiHe:
»Hedvig, ali či bi prišo eden k tebi, eden od oni, ki svoje bogastvo nebi v računaj vopo-kLzo, nego nika drflgo netna za dati, kak edno včrno srcž i eden mčren dom.  I ka je tč glav-
januar
20.
DUSEVNI LIST
Strdn 21.
p0 božoj sliilbl je vu c6rkvi pod gosp. Dr RituPer Šandcra, graanskoga »nipektora pred-secjflf!cstvom osveinl cčrkevni gjiileš drzini.
Vu osvetoom gyQleši so jublianta ?u cele fare im6rd g. inšpektor vu prebraaom, iskrenom go?orS pozdiavlali. prek sjeiui davši gmane Ifl-bizncsti da>: edno zlato žebno včro z-lsncekom.
Včrteš Aladar, kantorvučitel so vu hodoike matere cerkvi iroeni pozdraviaii jubilantnoga dii-hovnika, sp6tnenivfi se žnjegovoga 25 letnoga blagcslovapuncga ddovaaja, itero je on, kak duhovnik f p8rgar tak vrelo a lQbezni?o znašao.
Vu ša!o?ske flie iiHčni je Svetec Ferar.c kurator vu leposri genlivom govcrš pozdravo jubllanta. Makari Aladar ialovski fcaniorsiičitel vu šalcvskš, Kercsfuar Emsl vu hodoški šolski osnovIeDikov imžrai sta pozdra?lala jubildnfa. E6fy Jeno g»ransk) glavni kurator |e pa toimačo presbiteriuraa dobra želenja. Jako geaSiv je bšo E6r? Arpšda verlušn! pozdrav, koga je Heiner Gžzakak duhovnik pred 25 m\ lefmiprvogaokrsto.
Z-nsestni korporac>i je vu eva^g. žeaskoga drfištva irrsčai Tasnask6 Julia tolroačiia dofara želenja, prekdavša Jablčaoml dfihovniki drfištva dar: edno reverendo ! popovsko hobo.
Hodoškcga prosfovolnoga ogengasi!skcga drfištva dobra želenja je K5flye Janoš podzapo-pednfk toltnačo jubHaati, ki je toga drfištva du-go let predsednik. KerSmar Viliua je eden z lepi, prebrani   korin  venec   dala   prek vu oni vnogi
no, ki te liibi, lak lubi kak nika drflgo na sveti, bi te tiidi tak prav!a?a
BMatyeš, kanajbo to? Takii možkov nega i či bi bio, nebi si ra?no  mene vzeo za ženo."
,1 či bi d5nok tak &J16, ka pa te?" čaka on na odgovor, ali gda je ona na dale rciučala, nadaljava:
BTč eden sem jas, Hed?ig i či ti pczšbiti znaš, ka sera jas kučara sln, ki vu zakrpani hla-čaj je hodo vu šoSo, tč ne pove, ka ne! Jas bole znam, kak pa ti mislii, kelko si tl trpfila, ^r si se zavQpala vu meni. Jas poskflsira tvoje rane čista na raji zvračiti, i & bi se moje d^Io ne oblonalo nigdar, d6nok z tvojega prijžfelstva nebi se obfidila lubezen za ražne? Pove edno reč, Hedi, raoja draga Hedi !a
Hedvika je vflgjedala vu merno jesžn.
,Jas ti vorjem, kak nikomi dtflgomt na svčti i ra?no zito si moretn dobro prctnisliti. Ti
čestitelov imeai, šteritn ]e ne skshg dtihoven paster bio, nego je tu tefovni trpienjai, kak pr-ve pomoči darite't, vsigdar hiio njini na slflžbo i pomoč.
Po koncl ^orporacj pozdrijlanjš so g. Kovatš Števaa senior vu Prekmurske evang. ši-njorie, g. Godina Števan Peirovski dflhovnlk pa ^u evang. diiho^čins inieai pozdra?iii jubilanš dfihovnika.
Heiner G6za jubilantni dahovnik je vu duhi globoko cbhodjeai v-nasiadnotn, priieiactn go-vorerji zahvaio IfiblžnoJ gm&nl i česSiteiorn n|e rni prikazano č^st i lubčzsosi -- cgvušEvši ver-mike, ka i nadaie z nepomenkanim iiaglbOiTi i vdanjem, zevse imočl bode spunjavo svoje po-z?aaje i z-edmm je r:a grnana i na prfSestae svcje dpravice od Boga biagoslov proso,
Posebno zahvainost je tolmačo zvon gma-ne boddčltn česlitelom, ki bo k njemi iak ne-vtajeno prijaznš^cst skažu?ati dobri bifi, medkemi je z-Murske Sobote Ascher Tvrdke voditel, Arvai Vince z~nazoč;bod6čnost-jov ta! vzžo ino ga je z ednim prčcimbnim cvet-nirrr čop!čora obdeio.
Jubilantni osvetek, fteri je do konca jubi-Jantnosni duhovnomi pasteri odkrito liib^znost prikažuvso, je z-občinskim, Davdušenlra popž-vfiiijem dokončanf.
Ousvetek je z 100 prestretov stoječi bsnket nasIedOiao vu Škaličovoj gostilni, pri štarom so
si dober, voren i pleseniti, najbogle lastnosti, štere sarno eden človek Iehko taa, ti ^aslužiš, na] te edna dekllna z celoga srca i dfife lubi. Ali jas, Matjei, nemrem ni misliti, ni ffifiti od te voprestane mantre, tak sem trudna. Ti bi drugo pričako od n?er.e, nego kelko ti jas dati zmorem."
^Hedvig, pfisti takše mfsli, jas znam kakje to vse prišlo i sem niočno osvedočeni, ka boš tadi ti ednok vesdia i blajžena. Či me posluh-neš, tse za najsrečnčšega človeka napraviš na etom svčti. Či te nede Erani za rnojo staro prosto mater, jas nemani difigoga zroka na premišlenje. Ali ona je celi dčn zaposleas z sv. pismom vu svojoj maloj hišici i nikomi je ne na poti."
, Matyeš, kak s\ moreš kaj takžega donok misliti. či si ti rreni dober, zskaj nebi bila dobra tvoja mati tneni. Či nama tnoj oča na to blagosiov da, bom tvoja žena i poskiisim te za srečnoga činiti."
Stran 22.
DOŠEVNI LIST
januar 20.
z-navdQievnostj6v i z-toplim duhom vu fskreni foastsj česfitali tak veraiici, kak drfigi pr.jatelje Iiidnoga diihcvnoga pastera.
Reformacia v Prekmurji ! Medjifnurji.
(Vzeto i poslovenčeno z knig  Dr. Payr Sandora, theol
profesora v Šoproni. — Jts.)
(Nadaljavanje.)
Od 1. 1614 18 je reformirani (kalvinski) Szi!agyi Štefan b-o S?.echy Terraša dvorski dfi-hovnik v Soboti, ki je pa po smrti Sz Totcaia odiio z Sobote k S?. Martiai (Msdjimurje) i tatn je Zrinski (Zri&yi) Gyiiri grcfa dvorski duho^nlk postano.
Poleg dversfccga ciiihovnika pa |e Sobota tneia tiidi posebnoga duhovniita: Brehoczi A?si-biul a (gotovo Slovenec) jel. 1616 Kiaszekovics Štefan ptilpek potrdo v njegovom pozšnji v Sobofškoj gojaui.
Szechy Mhala dvcrski dub. je Szvetics Gergel bio 2e 1. 1623, Plačo |e n:6o; 80 rajnski forintov, 10 keblO? pšenice i telko žita i ovsa, 10 ak6vov una, 2 prašiča, drv, keSko je potre bflvo i 8 lakti štofa; Zvun toga pa hraao pri gospodad (Sz. Mihali). Či je nž Š6 na cbed i večerjc, kriih i >ino je dorno dobo. L. 1639 ga je piišpekija v L?gržd poslaia za dfihovnika na mesto t cerkvi včzbrisanoga Ladonyi Franca.
P61eg Szvetics dvorskoga duhovnika je fudl bio varaški diihovtiik Gederoci Jšnoi. Gmansko zetnlo, tia?nike i gorice je on hasno. Varaiki vornicke so n\emi z ednim-ednira plugosi 12 jSmo? mogli zorafi, na den BS^. Gd^a* 1 — 1 kopiina dati i z ralždi gosako? je dežrno pobero. Sf<5!o je dobo ešče tiidi od spela^anja 1 od spo-vedi bdežnikov. Gmana je tnžla 6 feeiijov i tsnjere coj,
Rekkri so šolska deca v 1. i 2. zloči na vsakoga kdntors 32 denara snogii plžčati, v višiši z!65f!J pa 50 denara. Zvča toga jje dobo za vsa-kim šolarom 1 voz dr?, na den ,S?. Ga!a" 1 ga kokoJa. aii kopiina, na vsako senje eden prfiien noš od vsakoga deteta, ali pa 3 garažov.
Z Sobotški diihovniko? je poznani ešče po iroeni Krišan (ali Križan?) TomaŠ, ki je L 1626 prš Nedili (St.Trimitas) diihovnik, 1. 1646 pii Sv. Jurijf, L 1651—61 pa v Soboti ššnjor.
K sobotškoj gmani so slišile vesnice: Ra-kičan, Boržci, Černeiavci, Veščica, Polana, Sata-hovci, Bakovci, Krog, Luka5ovci i Murski Čmcš.
Gornja Lendava (Grad). Siara, vgotžtiiuii-zoaidana cerkev i slari gtad jetii. Že okoli 1600-ga leta je bio tu e?ang. diihovnšk, ki je na leto 1 f jrintoš dače plačfivo. Prvoga poznanoga ime-na dflhovnika; Terb6cs janoia je Klaszekovics paipek potrdo tu v čžst 1. 1616 majuša 5-ga. Cerkvena vizitacia se 1. 1627, kak z ššnjora s jo-raene tu. K toj parochiji so Že tiidi   pavri i ža-
Močno ga je stisnola za roko, on se jefpa za blajženo srečnoga občfito, na taji jo je stisno vu naroča, svojo liibleno deklino.
,,Hedi, tl si nai vse na etom sveti." Ona se je bole k njemi stisnoia i na tihoma šožnja:
,,Matjei, jas sama nsisiim, ka pa nazajnaj-dem tsojo zgfibleno srcčo." On jo je kušno.
,,Hodi, MatjeŠ, prek k oči vu njegovo hiio, gde gviišno bo rad, ka ga vu dcli mdtiva."
Roka v roki sta $la vo z hiše, gde Tinika je rnogla zavzčti njčno n?6sto i ki je čfidno gle dala za njima. Zda je pa nikaj novoga bilo za xgučšvanje, ka de dSnok školnikova H3nzi pravla k totni, Itera že gviiino je računala na miadoga lepoga farara.
Obri knig i računov nagnjeni je deio Salra-hofer vu svcjoj delavnoj hiši, štera preveč prosto je bila notrizraroana, a3i delo njemi je nikak ne ilo na roko. Že je tiidi on obstaro i ka bode z
Hed^ikov, či ednok te kosec na njegovi dveraj zrogače. Oštarijo s4ma nede mogla voditi, ojho-žiti se pa nešče. Zato bi se celo včrstvo nači moglo notrivtaiati, naj bi ona na drfigi načia znaia živeti. Zaka more ravno njegova či tak nesrečna bidti. Ona vedno je po svoji potaj ho-dila, Jetos je on že tri vrle bogate dcčke rnogo z košarov odposlati. Ne je tč nevola?
Etakša njišienja so njemi odvzela pazlivost od ddia 1 glavo na rokč nagnjeao je glčdo pred sebe, gda sta Hedvika i Matjei k njemi notri-stSpila. — T6 bs vse dobro bilo, ali zda ga ešče tedva niStita, gda bi malo delati Jteo.
,,Papa, ti si pred kratkim toeni predgo dr-žo, ka nešJem Hoferovoga Hansa za moža vzeti i ka stdlno stdra devica ostanem. Tu setn ti zda ednoga drugoga prinesla, ki me je za ženo po-želo i komi bi jas ne rada košaro dala. Jas tak raislim, ka ti Matyeia tak poštuješ, kak kogakoli
januar 20.
DUSEVNI LIST
Stržn 23.
jLrje siišili, ki so razne dužnosti  tneli proti dii jjovniki. T6 so Szechy GyQrija, Mikloža, TomaSa, Ddneša,   Štefana i Mihafa   pavri   biii.   (Szechy bratov je tak preci bilo!),
Te groane Hfžlki sta   bile   Kuzdoblanje   i Svčii Lecard. Pri toj sfednjoj filfalki, gda je zbč rica   bila,   je   pri vsafcsj hiži d6bo dflhovnik 1 svinsko nogo, 1 «cip6", 1 skledo ovsa,   1   pri-giščo predlva 1 1 penez.
Tri keJtjov i eden srebrnl krfž je mela fa gmana, ali vse to js edea papinski barat vkradno.
Terbocs je ešče 1646 1. šinjor tti. AH nje-gvoga naslednika je na pr zadevanje te nestrpne vdovice Szechy Deneša, (Draškcvich Šare) sin Peter i. 1672 pregno z Gržda.
Sv. Jurtj. Gotična cerkev je v 15 tom sto-letji zozdana. Za vrčmena Szechy Toroaša je tti rcform. (kalv.) groaraa bila i ešče šinjorijs, k šteroj je več gman pripadnolo, to : Sv. Nedila, Sv. Benedek, Selo, Velerr.^rje, Szentgy6rgyv6Igy (na Madj.), Turnišče, Martjanci, Sobota i Hodoš. Pri Sv. jUriji je od 1612 16 Perlaki Marton buo šinjor, ali njegov naslednik, Bereczky Peter je 1619 j. rnogo oditi cdtec.
Poleg reform. dfihovnika je že 1. 1599 biio tu evang. diih. tudl, kl je veliko dafo, 5 forin-tošov plačfivo. L. 1612 je Kanizsai Janoš po-trdjeni tii za duhovnika, (toga brat, ali sin, Ka-nizsai Farkaš Jaaoi je od 1625 1. pri Ned li dii-
hovnik). L  1646 je KrišanTomaš (sledi v Soboti Jinjor) tfi dahovnik. L  1652 pa Rakšcsaoy Štefan.
Diihovnik je 50 tino moo od fukšinski go-ric. Kelija so dva mel«. Koga so v cerkev po-kopali, za listim so mogli 1 srebrnš taler plačati.
Pertoča (S?- Helžne). K toj gmani so sli-ši!e Vcčeslavci, Ropoča, Fukšinci, Kran<arovci i Odr»|e vesnfce. Rhau Filip (v Šoproni rojen) je biio IQ duhovnfk, ki je eden latlnski veržuš dao vo (1615. M, Križerci, BSempronium carmine heroic'i descripfuffl"). Tž grnana je gotovo nem-škoga jezika bila. L. 1627 je Gerber Gergel tu duhovnik i je prvle v Piegersdorf-i biio dflh. Mdnša gtrsana je bila to. Navada je ^tii tiidi ta bila, ka so se zmožneši v ceikev dali pokapati. K farcfi je slišila edna žalarska h ža v Veče-slavci, od štere je na leto 2 pinta zmočaja i 2 kopiina dobo dflhovnik.
Na sinodi (žinat) v Biiki se z diihovnika pri Jeleoi tak spotnenejo, ki je, kak ,,German'cus niinlster* (netnški dQh) ne nazoči. L. 1654 v Požoni rojenoga Techlick jiirija, 1. 1661 pa v Šoproni rojenoga Schultz Kriitofa potrdijo ese za diihovnika. Tiidi z te imenov je viditi, da je tii neraškoga jezika gmana bila. (Dale pride.)
Ali ste že plačali naročnino? Če ne, plačajte ešče dnes!
vu v^si i boš gotov t?oje dete na njega zavii-patš. Jas te prosim za tvoj blagoslov, naj mi nede potrebno vlomiti mojo dano reč, ar brezi toga nebi štela k oltari idti."
, Gospod Salrnhofer, lehko se viipaai, ka mi rnojo prošnjo ne odvržete ? Hedrika mi je že obečala, štero rae za srečnoga čM Ne ml je potrSbno bole trditi, da bora jo za najdragšo meo na celotn syeti."
Či bi Saltnhofer te najtnenši zrok meo proti, bi te tudi mino, gda je vu Matyeša resen obraz pogledno.
,,Tak si ti Matyei on, koga ona naslediivati ič6. jas ti zah?alim za poštenjč i ti brezi skrbi zavupara na tebe mojo Č6r. Čini mojo Hedviko resan za srečno i tč t6 bo meni najtčkša ra-dost raoja."
BlagoslavlajoČi njitna djao rokč na glavo:
,,B6g vaj naj obvarje!" Reči njegove so se pomali i svčtašnje glasile.
,,Mama 1"   Skuzivši   stopi Hedvika pod te pokojae kep i tara dolipokleknovia erčž: ,,Maraa, ti me tiidi blagoslovi!"
Minute dugo je ostanola Hedvika klečeča i eden tihi liift se občfito pihati vu htši, tak da bi ta nerorteina materska lubezen stapala na raji k svojitna oboma detetoma. Mciki so se globoko genjeoo občfitili, gda je Hedvika gorislžnola. Matješ je oči roko dao i  se je k dekiini obrno.
^Hedi, neboš šla na brfltiv z menom k ma-ternom grobi, jas bi tiidi raojega dobročinitela rad goripoisko. Ja ?"
,0 Matješ, eiče pa kak rada. Ti mi naj-vekšo radost delaš, gda si se znrislo na mojo mrtvo mater. Jas hitro princsem z ogradčeka ib siednje korine i va vsakšemi edno par nesla."
Preci po tistorn sta že na poti bila na brii-tiv,   šteri je bliizi pri cerkvi na ednotn prostom
Stran 24.
DOSEVNI LIST
januar 20.
Razloini mali gBise.
Radosti gla\s. BSrd5nl bojdie i krepki. ne-bojte i neprestrašte se, ar Gosp6d, Bog tvoj sarn ide z fcebom, ncodvrže i neostavi te. (V. Moz 31,6.)
Kak vs&ko Ieto tak i vu eiom leti pred Božičorn sobotiko evasg. žensko društvo obiioo obdelilo siroraaško šolsko deco z-dobroTOSnimi darilami. Pred božičnimi svetki so Kovdts Anuš-ka, Filsar Ida, Kukelova i PiSchd He!ena v-Soboti začaie prositi i poberaii dobrovo5ne darila na siroraaške šolske dece obdarfivanje. Vkiip so spobrale 2233 dinžrov dob?:ovolni darov. Z\'6a~ toga je na ič cl Bancvfna darfivala 500i Sobo-ta velka ob&?na 500 dittarov. Vktip je tak priilo 3233 dirarov. Z 16 šurae je driištso 65 dece z topSim ztmskim gvantom obdariivalo, ti drOgi pr^močneši so pa šolske potrebčine dobiii. — Gospodin Bog naj povrsiž dadtelom dobrovolne dari, z šterimi so dosta liižni sluz doli zbrisali i vnoge asžUčke ob€«UH. Srdčna h\ala tadi onim dobrim dfišara, štere so se trudHe i po skrbele, naj ti obožani tiidi občutijo topiočc bo-žični angelov ino se radfijejo na i€ veliki svetek zonimi, ki nepotrebiijejo potnšganja!
Mrtelnost. PretniDoči petek jarjušia 10 ga, so se zglasIH sobotSki evang. zvonovje z svojira lurobnim glasotn, nazvestiavajo^i gospž Ko^atš Irene, rojena Berke, gcsp. diihovnik šinjora tu?ž rišice mrtelncst.   Ta vu Bogi v6premin6ča je že
zdignjenom tnesti bio. Sprhnjen! križi i povčh-njeni venci so glasili zemelsko preminjenost. Hed-vig je hitro slapala proti onomi mesti, gde so grobosi Erbachcrove i Salmh': ferove famiiije bluzl poleg eden drfigoga se zdigšvali. Na grob je po-ložila korine i vu mišlenji si je z materjov zgu-čžvala. Medte/n |e pa Matješ daleč vu dolino g'edaoina lepoto svoje domovine je mislo. Da-leč na večari za ktuičnimi bregami je šlo sunce doli i obsijalo ešče edndk z svojimi zlatimi trdki to zaspžio zernlo, samo Ehrbacherovo verstvo je bilo vu senci v doiini. Ravno tak obsenčeno se je razvijo Petra žitek, ar je to blagosižvlajočo moč toga velkoga Žitkapos?eta — Kristuša lu-bčzen — ne pozno.
Hedvlko je   dončči  gids  več^rnoga zvonž zbudo z njeni sku^.
duže Ižt betegfivala. Vu slednjeca vremeni je že dober čas ne mogla pomžti hiže. Vu 65 let sta-rosti je Gospodin Bog konec včino raantrepuno-mi njenomi žitki i rešo je jo teikoga trplenja, Znaia je, čfitila je, ka se nje približavajo sied-nji dnžvi, slobod je vzčla od svoji Jabldnij od poznancov, napre |e zrai?na!a svojega pokopž-iišča, sprevoda tekaj, za vsa se poskrbeča, z mirovnim zanihanjeoi na oč^ nebeskoga zrsp-naaje, je naveke zaspaia. Turobno nje pokopž-lišče je v-soboto jsn. 31 ga failo popoldne« ob drfigoj vori. Velika vnožina je jo spreržj3lav i vzela \i\ i skazala nje s!edn|e poifenje. Mrftečo božo sliižbo sta gosp. hodoški duhovnik Heiuer Gčza, ki so prcd 25 timi leii v-soboiškoj fari kaplahan blli i Darvas Aladar vezdašsji kapiahan spuajžvala, glasivša ržč Božo \ trošt prosila sa te žaliivajoče od Oče nebeskcga. Pri vu cčrkvi držancj mrtveEoj Božoj službi za občinskitn tvu-nim popevanjem je sokolska dalarda popcvsJa edno srdce geniivo pesem i na biutivi tudi. N;6 mrtve kost« so v-familisko kripto položene na vekšvečen počinek, gde de z-svcjirai očakml spžia svoj smrten ses, dokeč se poleg sy. naše vere pa nezbudi od mrtvi. Zvon cele gtnajne vernlkov se je brezš razločka vad'iivaaja verej narodnost', stdna, velika vnožina združila k spr^vodi, kakžega ]e ešče malo bilo v-Soboti. Nazoči so bili vse uradov, drQ$tv i sfdnov zastopniki. Krasno  3epo vremen
»Matješ, hodiva ešče k grobi riaiega lubše-noga staroga farara. Ese si pa dara edno kiop napraviti, ar či b\ eš2e edndk vu žitki nestalaa i žalostna bila, i6 si ese sedem za edno kržtko voro i tii gvflšno troJt i mer najdem."
»Hedi, ti si pokžzala, kak močna i sfalna si, ka si ti doprinesla, to bi drflge ne raogle na-pravil!.. tebe že žitek ne potere. Tii boš sedeia li, ali dostakršt tfi cšjde človek čiste dobre m2sli.K
Vu ves: se pa širiia ta novina, kak da bl jo voter raznoso, ka se je Hedvika z Matješem zarččila.                  >
Po zdavanji se je Hedvika preci vu farof zoselila, šteroga je eiče kak dete z velikim spoštfivanjem okolivzela i z šteroga oken je ta stdra gospodinja Feller farara dostakrat Iarmajo-čoj deci erdeča jaboka, ali kakje spefenie potisnola.
janu&r 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 25. •
je bilo, #er0 ie vu velikoj rneri podJgavaSo spre?oda cisvetnost. Gaia[aa jje zgubisa sfojo pfvo faiarco^žensko driištt?o svojo prvcTpred-itdnikojco, roHbTisa svcjo žl&jtc, prijAteije i po znaficJ edno tfcbro dflšo. Gospodin Bog daj njčncrni teli miroven po-iineir, neojitelnoj diiši pa nebesko prebitf^JISče faffi zgora pri vse ods Oči. Naj se »puni nad njov rned nivodom ho-doči on indašnj« govor, ka ki v-pčtek vtisecjč i koga pofcapalšš-če se v-iepom vrSrrieni gc-dl, pred njegovoi' dfilov se nebesa cdpičjo i zve liča se I
BožičnS i novoletni pozdr&vi. Nai g pflspek Dr. Fopp so vsem grMnarE poslaii bib lijski božični pozdrav, šieri se je na svčii den z predgsnce prežto vernikom. Pozdiav, napunjenoga sami čedni rsifsei na podižgi sv.reči: »Ar se je na;o-do vsin dnes Zveličitel" (Lk. 2,! 1), bi rždi objav]]] v celoM v 'prvešcj numeri naiega iisSa, č! bi ga pravočasno v roke dobili, kak drfigl nažt verski listi so ga dobili. — Centraino predstojnšštvo Oustav Alolfa difištsa z Leipz"ga je tudi posialo božični i novoletai pozd^av vsern evaugeličan skjm gaanain i nistavam vu vaztorjenoataj ce loga sve(a, Vu njem pozdra?!s domovina rdor-nžcije, žtera se vu vcri i lflbžznosti prikapčena zriš z evangeličanskiiiii verebrfetm! cSIe zemtč. T^ pozdra-7 z orjaga reformacijs tako liibez. i?o zvunl \ se razmi, kako iratei^ pczavanje k da
Hedvig se je hHro dvs & obffitiia vu ti svetli, prijaznivi, prestrgni hišaj, liere so sploj po Matješa vidžnji bil6 tictrizrSnjane. Sišra Wag-nerca je sploj za sžbe živela vu s?oj:j hiš Čki, sarao pri jesti se je skazala pred snfihov. ki je skrblivo vgctivala vu hiši i dvorišči. T?, s*4ra žeaa je veduo bo!c irfidna i na edea kčsen dtžd-ževni letni d6n so jo vojdnesli na večni počinek. Za eden roesec sledi je ta mlžda fararca svojga možž z malira sinčekom obdaru*?al8. Maiješ je tak stao prtd titn iniHra detetora, kak pred kak-ioy ffidov i se je z lepinni rečmi zahvalo svo-joj ženi.
Lepi, čisti mLr je prebivao vu toj hiši. šte rog? je nika ne motlSo.   Z  Hedvike je srečna i blšjžena zena gtatala,  nšgdašnje  senjž mladcsti je pozabila i z globckov mbčzncstjov je Iflbfla svojga moža Nigdar je ne šia prazaa  po  vžsJ, siromdki i betežaiki so jo bolvanili. -        r         (Dale.)
leiajitn čeram; v^m toga driištva najomurneše nskančnje je, naj nant raztorjenim brgtorn i se-stram obarje evangeiičanskdrreforfEatonSno vero, k Iteroj smo rai vu nevflll i ostaslenosti ver-tiost zdižaJi, likl k najdragšcj Sročini naii oča-kov, a> sarKO eia vera vu Božoj snilošSt po Kristuši nas spraviča i zveliča. — Zddnjeo odstavck v ceioti obja?i»co. ,Težko leto se nagible k konci. Čas preberanja i tazloča"-vanja ide vdifjek po nžrodaj. Gospod cčrkve čistš gQmno svoje. Osi je vzeo vejačo vu rokfl, naj pSepe odiočl od pšeiiJce. Oosta lubleaoga i navajencga je od vetra iapodpshnjenoga, ar se ]e za iehko pcsvedočiJo. Donok etakši časi so z ednim adventul čssi, vu šteri krao dike notriidti ščž, naj sscjs iadaaje gorposfa?« i aa mesio na-še nemočnosti svojo tnoč položi, štera je vu ti slabi zmožna. Na to milcščo zavflparao sebfe i Vas, lubleni braije, z punim troitom, pod njenov obrambov enzovitn bahhno potfijerao tudi protS negiflšnoj prišestnostL*
Adve«t v puconskoj cčrkvi. Vu svžtom ino tihoro adventnora hipi so vsaki dčn bilč dr-žžne zorjenice, pri šterš so dOhovnik govore ffieli pod etov tžmov : krstšansko mlšlenje t ka-rakter vu blblijskl kepaj. Po drobnonj: molenje, nedela, verevernost, uadlfivanje Krisfuis, poitu-vanjeToditelov, skrb za roditele, bržtja, Subčzen bližK]egas poštuvanje starcov, mžr i vsdluvauj-ska strpnost, jstine govorenje, ocnizncst zaheal-aost, fcertOčSivcs«, razveselja^nje, preU::njanje, cušnavest, delavnost i špgravno&t, verno žafa-;&?anje.
Turobni glasL Zždnji rnesec so se odse-lJi z Puconske fare tu večnost: Benčtc F;anc v Polans, star 73 I., Kovač Žuža, roj. M6rec v Puconc, s*. 47 !., S-lvnjek Franc v Sebebcrci, sL 42 1., Š fter Mihaij na Gorici, st. 85 1., K0-čan Šandor v Andrdci, st. 69 let. — Naj mL\o sladžek grobski sčm j bJaženo goristaneaje 1
N»8 plišpek Dr. Popp so decembra me-sec«s vu Nemčijo hodiii. Vu BerlSni so z vodil-nimi tnožmi eva.ng. cerkve razpravlali od pro-blemov naše jugoslovanske orsačke cerkve. Ob icj priižkt so sprejdti bill naš g. piišpek od ju-gcslovanskoga ko?eta v Berlini, g. roin^stra Dr. Cincar Markoviča, od g. državnoga zvOaešnjega tnicistra von Neurath- a i od veči min;strcv. Ni-dale so biJi g. piišpek gost Gustav Adolfa drOš-tva v Leipzigi, gde so todi dali naznao!lo od stive naše cerkve.
Stran 26.
DČSEVNI LlSf
janudr 20.
Legrad. Becker Mihalj biskupski duhovnik x Zagreba so jan. 5 ga potrdili vu diihovniško slttžbo Siika Andraša, ternoga admlnistratora.
BožiCnl večžr vu puconskoj cirkvi. Dec. 24-ga popoldnivi ob 2-raa vdrama se jepucon-ska prestrana cčrkev napunila z velkitni i malitni. Po občnom popevanji je liturglšk* slHibt drUna, po iteroj so duhovnik meli govor na podlagi Luk. 2, 7. Šolarje «o dosta deklamalivali; pod vodstvom Jonai kateheta to pravdobro napredžli edno božično igro. Ztnfs so pa lepo popevali; celo genllvo je bilo pod vodstvom Titan J. i. rav-natela dvdglšsno popevanje »Prihajajte, li pridte" i .Tlha noC, svčta noč" pesem. — H?dla tiidi z etogs mesta Dr. Kiihar Alektandri ptujskomi pri-mariusi, ki «o puconskomi fdrnomi ženskomi drflštvi 100 Din. poslali k obdarflvanji irmaike decč puc. gmane.
Polta. Zadnje svdtke je reditelstvo od čtenjarov dosta vesčloga poročila i trdštanja prijalo. Znajveč pisem čtčmo velko hrepenčnje za doindčov cerkvov, vu štero ti ozdaleč bodoči nenrejo goriidti s svojlmi dotnanjimi navktip. Vu toj diiSevnoj žalostl je ojitn najvčkši trošt nai Dflievni List, iteroga z nezgovornov rados-tjov čtčjo i naš Evangeličanski kalendari. Vsa-koga želčnje smo radi spunili, proiena taki od-poslali, navčkie vsakomi v pismi dali odgovor, ali t&di po etoj poti lepo se zahvalimo za vse pozdrave 1 darel — V Betleheml, Newaski, Perl-amboiy, Buenos Airesi, Montevideoi vsaki Jehko dobi naS kalendari. — Jošar J. Suez. Za 1 liro se eti ida komaj da 2 5 din.
Preveč poitOvani nai verebratt Gda z IBbžtnostjov hvžlimo, ka vu težki dnčvaj naie evangellčanske c^rkve z prerazmen}em i intere-¦eranjem se oponaiate do žitka i nalog cerkve naše, tčda smo slobodni goripozvati vašopazko na td, premislite si, jeli ste nž zaottSnjeni s ivojim napreplačilom i hitite je vridtpraviti. Nai llst z vernostjov i vreloitjov slflži viaki blago-slovleni do naiega cčrkvenoga žitka. Z vfipaz-nostjov proii tak tisto podperanje, ka naprepla-čila privočasno notriprldejo i tak nebode zadrg-njenosti vu materlalnom žltki lista. Gdavasešče x lflbfcznostjov na 16 prosimo, ka nai Iist med kotrlgami cčrkve naše razSirjavatl i na čtenjč njega bOditi tfldi drflge bojdite dobri, ottinemo x verebratinikim pozdravom — Reditelstvo.
Andred. Od novembra mao se pri nds p^li vsaki mesec enkrdt držijo Bože službe. Vernici vsigdžr nabito napunijo ob
toj prfliki šolo. Popevanja vodijo i na har-moniumi sprevLjajo naš vreli šolski ravnd-tel, Ratkai OdOn, ete navdušeni pesmar. Januara 12-ga so naš puconski diihovnik tneli pri nas svčti govor i voobslužavali Kristušovo sv. večžrjo, s šterov je živelo 63 vernikov. Med Božov sliižbov je naš moški khoruš prelepo popevao na štiri glase dve pesmi. Ndvčili i vodili so ga naš mužikaini mladi vučitel Ratkai Lasl6. Po Božoj slUžbi vsigddr offertorium da"va-tno na Gustdv Adolfa društvo. Prihodnja Boža služba febr. 16-ga bode pri nas.
Vernlk.
Moravd. Na svčti post zadvečara ob 2. vori je držana tak zvdna božičnica, pri šterom osvetki so šolska deca napredali igro, napisano po Csite Kžroli, posloven-čeno po Flis&r Jšnoši z napiskom: Šteroga z ti deveti..." ZvOn toga so deca dekla-malivala i gospod Škalič Dežo šol. ravna-tel v Moravci so napredavanje meli pod titulom: Božič sirmaške dece. Po osvetki je evang. žensko driištvo obdarfivalo iol-sko mladino. Vsi navz&či bodoči z sp6-menkom lepoga osvetka so odhajali domo.
Lendavska naia mžla fara je pall, na po-sredovdnje naiega prezvlienoga g. pfiipeka, do-bila 1865 Dln podpore od nemške evang. ečrkvi. Tč verebratinski dar nje z ednim glasi; Ne vcagaj, oh čreda maia!
D. Lendavske gmknt ednoletnoga ia-farstva kratek preglčd. L. 1935 se jc narodilo 8 decč (3 moškoga, 5 ženskoga spola); mrlo je 4 ev. žensk, 1 ref. moški i 1 ref. ženska. Zdalo se je 4 pirov (1 čiiti). — Z našega vadlflvžnja je nišče nt vdstdpo, v naše tudi ne. — Pri kon-firnaciji je bilo 9 dečkov i 4 deklin. V osnovne idle hodi 28 decč, v meščaasko 10, v trgovsko šolo 1. — Za odplačilo duga od ildanja cerkvl (viie 50,000) je gmana dobila ponaoč od 1.) Nemike ev. cerkvi 100 RM= 1,886 Din; 2.) Prekm. Gustav Adolfa Društva 1,100 Din; 3.) v Sloveniji bodočega G. A. DrOitva i Celja 500 D; od evaog. gmane v Sekiči (Bačka) 500 Din; od našega orsačkoga Gustav Adolfa glavnoga drO-itva 1000 Din; vsevkUper zvfinčinje pomoči na cerkev 4,986 Din. - V gmani včrnlkl po ilatoj knigi (to 50 Din i viie) so darBvali: Unger Fe-renc 400, Rituper Janoš i fam. 150, Šavel K. kurator i žena, Ožlitiova famllija,   vd. Šipol J.-
20.
DOSEVNI LIST
Strin 27.
va 100-100 Din; Kutas fam, R6žai Lajoš i Reffi, Vadnai Gabor, Benko štefan Cak., Kolar Adam, Štikel Eva 50-50 Din. Mčnši d«5ri vse vkuper 170 Din. Vsega dara v graani 1,520 Din. nan cerkev. Offertoriuroa je celo lcto 430 Din. prišlo vkiiper na cerkev. Zvfin toga je dobila gmana od naše piiSpekije i od necniki verebra-tov za pohiitvo posvetovalnice (tanacst.), za kritje kantorske i duh.-ke plače vsevkflp 4;345 Din. Za tč podpore, brezi šleri bi naia ma!a, pod duga bremenom bodoča gtnana ne mogla eksi-sterati, zvun Gospodnoga Boga, naiemi očinske ¦krbnosti, visikopoitfivanomi g. POšpeki i na-šlm dobroga srca verebratom moretno hvžlo dati. Gospodin Bog njim naj v etom novom leti stokrat povrnč, ka so na Njegovo hižo darfi-vali I — V gmajni so zvfin darov na cerkev sle-dčči dari pobrani vkflper na dobre namene: Na Gustav A. Drflštvo 450 Din; za verebrate v Gla-govackoj gmani 90 Din; na Luther Bund 30 D; za tiskovni fond 20 Din. Farno žensko drflitvo je okoli cerkvi parkeranje nadaljiivalo i je za to 800 Din aldOvalo, obdarOvalo je konfirmanduše i drfigo dobroga je člnilo v vrednosti 200 Din. Na BožlCno držvo je 160 Din Sldova spravilo vkflper i spravilo radost tem mallm. Bog bla-goslovi i nadale lflbčznosti delo toga maloga (40 kotrig samo) drfiitva 1 Pri konfirmaciji sta konfirmandkinji Vukan Edit i Irena lepi po-kriv darOvale na oltar; Gibor Vincejova i scstra Doboiič Jožefova tddi eden lilasti pokriv naol-tar z ščipkami, ob toj priliki. Zviin Biblije i cer-kvene hiitorije Stenje po nedelaj popoldnčvaj smo meli v postl 2, v adventi 1 verski zveče-rek. TG je v tom deli želno več navduienja 1 zrelosti od vernikov; ar niiterni raj okoll vadla rijo, kak bi pa tao vzčli pri deli znotrešnje tni-»Ue. — Na Božtčni večer je zvdn pevskoga kho ruia Vadnai Andras, ki se za kantora v našoj gmani priprivJa, lepo solo pesem popivo z svo-jim prijčtnim tenor glasom. Pri božičnom drevi je pa batrivno deklamalivo 5 letni SlraliČ Miki. Novo leto z novov močjov, z novim viipanjem začnemo v imčni Jezusovom. — Sk. dQh.
Božlčnic« v AndrCskoj šoli. Kak vsako leto, tak je tiidi zadnjega decembra bio obdržaai v toj ioli svetek rodjenja našega Zveličltela Je-Zu o Kris<ula Prvo naprčdavanje se je začnolo oo -i-ma zadvečara i je bilo naiudnjeno samo deci I staržiemi Ifldstvi, štero v večernoj kmici tezko hodl. Sola je bila nabito puna. Prva igra -Je.WI* »Božična pravljica" naplsana v prekmur-
skom jeziki, itero je napisao i deco navčo Ratkai Laslč. Deca so preveč lepd naprž dali svoje vJoge, na vellko veseljč svoji roditelov, kak tiidi drfigi lUdi. Dr&ga igra je bila .V pričakovanju", napisana i napredana v »lovenskom književnom jeziki. Spisao i deco navčo R. L. Trčtja igra je bila »Svčta nočM, Itero so nivčili iol. uprav. g. Ratkai Odon na lepi i vsem poviden načia. Zmčs je bilo dosta deklamacij naši lepi evangeličaniki del, kak tudi dvoglasno spevanje naii prelžpi evang. pesem. Vsa navzoča deca so bila obda-rovaaa z sladkorijami, ki so ji darOvali pred-sednica evang. ženskoga drflštva v Pucond gospi Ratkai Vera. Deca, kak tfldi stareši so z radostnim srcom zapflstili šolo, ar $o se ponovno ogv&iali, da so naš troit i dika, njihova deca v dobri vzgojeni rokaj. Drfigo napredavanje te je začnolo ob 6. vOri veččr z iitlm redovčkom. šola je bila natlačena do zddnjega kotička. Pri tom naprž-davanji so iol. upr. g. Ratkai Odon s prelčplmi, v stc€ fčgajočitni rečami razložili do naprSda-vanja i njegovo velko vršdnost. Na konci se jc z lfipimi rečitni zahvžlo za lepi obisk vuSeaec VIII. r. Gergorec Ludvik. Siromaška deca so do-dobila lepa darila vu platni i iolski potrCbščinaj.
Dari na Dljaikl don. Sobotika kmčtska posojilnica, kak v-prveii leti, se je letos tudi ne spozabila z dijaškega doma : 500 dlnarov ]e da-rfivala na njega. Jako globoko hvalimo t€ obilen dar, šterl vu vezdainjem, penezifikeinom vreme-ni jako prav pride zi nai z-materlalnlmi potreb-činami se bojfivajoči zavod. — Z-Sodišinec Vratarič Ludvik 10, Z-Sobote FlUar Jožef 20, Novak Erno dimnikar 10, ZStanjovec pri sllji pobčranji Smodii Jožef 5 dinarov. Z-Sobote gospa Nemecova dve skleci vh 36 din. vredno-sti. Z G. PetrOvske gmajne so daravali silje: G. Petrovci 16 i pol 1 žita, 7 1 pienice. Z-Stanjovcc 13 I pi., 16 1 ž. Z Žanavlja 3 Ižita. Z Adrianec 8 1 pi. 13 1 flta. Dr. KOhar Aleksander primarij Ptuj 50, Štern Arnold i Flisar Erno Puconci 10-10, Benko G6za Brezovcl 10, Benko Kalman Brezovci 5, Koloia G6za Puconci 10 Din. Lepa hvala za vse dari. Bog naj obilno plžča vsčm dobrovolnim daritelom. Vsaki dar je prljčten pri G. Bogi. Prosimo Očo nebeskoga naj tim sir-raaikeiim blagoslov da, da na priiestno več majo aldflvati, ki so paletosv-sfikeiini ne tnogll aldovov prinesti, naj vu prišestnom dobijo teliko blagoslova, da z-obilnosti nlka malo tQdi zide na dobrovolne aldove.
Mrtelnl vencov rCšenje. Nemecova fami-lia v M Soboti je pri priliki mrtelnosti Kovats fararce meato venci na Dijaiki dom 100 i na sobočko ev. žeasko drBžtvo 100, vkiip dvfisto dlna-rov darOvala; FHsžr Janoi vpok. vučitel   iL?no
Stržn 28.
DOŠEVNI LIST
januar 20.
prl toj priliki aiesto venca je na Dijakiški dom 100 dindroy dsrflvao. Lepa hvala.
D&rl k nesprhUvomS venci v spomin na
Lu!haro?o Fiisar Šarolio za . Diačkoga Pfinna štipendij: FartelJ Ja još z ženo? FJisar \Mfnov z Francije 100 D, KoloJa Mžrija z Ffiinclje 20 D čahuk Ana, r. Boldfžsr Moto^kl 10 D, Rac I!ona z Francije 10 D, Ficso Ana z Juž A e rike 10 D, M*kola Franciška z Fraucje 10 D, Sever Sida z Franc ie 5 D, Edna pob vdova Gorfca 10 D Benko' Gčza Biezo^ci 10 Din --NSjsrčsiejš-i hvžla za te krorlne pošiuvarsja.
Na Dfiševnoga Lista goridrž&nje so da-riivaii: zSobote Flisar Jožef 10, Sefšea I.an 10, Novds ]:.zd 20, z Nemšavec Zelko MikJči 2, z-Čeraela^ec StjJc Frane 2. z Sjdišinec Vr&iarič Ltsjoš 5, z Tiš;ne Rehn Janož 10, z BQU!nsc Bencik Jaioi 5. Pčntek Franc Polauit 2, f S!'v-njek Franc Sebeborci 5, Flsar KSroS Gorica 20 Horvat M^rig Gotica 2, Setlco Zoitži Pucocc« 10, Bold žšr Štefao Fr,>ncuši.. 5, Dr. Kiihar AU>x prltn. P?uj 10, Veren Štefan M&rkišaiCŠ Sevtr ^ar.doi" Pečaiovc!> Ko»-š?S Mikl.jiova Šal-mercl 2-2 Š-o$ Teiezja Ffanculko Cipott I»sn kur. Pofana. Benio Maria vu*.itel'ca Canfcova 10 — 10, Zo?ko Š ef3ii i Jacioft Lemerje 2-2, Žtbrik I an Pueutic 2, Kuloža Lajoi Gorica 4 Fiis^r Ea3 Puc nc! 5 Čeb;: ŠS:ian Lemerie 4: vd. Soiuatec Ani Puconc« 10 Dia. — R*di hl aadal|ž/ali. Srdfea hviia I
PueoncL PreminSče 3eto se je narodiio v nsioj fari 35 deSko? i 35 dekiic, vsetkiiD samo 70 dece; zete3 nezšiconske decž Mrio je 64 os^b, med te-u 31 moškoga sp61a i 33 ženskoga spola. (Zson (ž so v Sobočkora ip;<žli mrle 3 farae osobe i med rojenci je bilo 1 ir.rtrorojeno; tak pravzaprav je vsevkiip 68 mrtvecov b.!I6.) Rojenco?, dctično vopreminoči pride na posebne firne vesn-ce': Aadreci 2—4, Bokr?či 2-0 Bre zovci 7-~7s Dolioa 2-5, Gorica 2-5, Krnci 3-1, Lemerje 3 3, Markišavci 3-1, Moščanci 4 4, Pečarovci 3 - 3, Pokna 2 2, Predanovci 4-3, Puconci 7-11, Pužavci 5—2, Sebeborci 9 6S Šalanienci 5 — 1, Vaneča 7-6, •••-¦ Zdalo se je 26 člsti evang. paro? i 1 paf takši, ka je raož r kat. vere. — Pri konf rrošc ji je bilo 69 decč, aied temi 35 pojbarov i 34 deklin. Z Gos pcdnovov sv. veferjov je žive!o 673 moškogs spola i 1006 žeaskcga spola c$6b. — Vu našo cžrkev je ne prestopo nfšče; z naSe cčrkvi sta zavolo hiitva prestOpila v r. kat. cčrkev Obal Kolman kovač v Moičanci rojeni ! Šmban Ei-vlra \>tl Rddgonji rojena, donok v Puconci krst šena, obddva zda v Apačkoj raztorjeaosti živ6 čiva; Rituper Kolmaa Y MoičaRC« rojeai je pa v Z-Jgrebl ? r. ka(, cčrkvi bio prl zdavanji i s t&n ss*o)o motebitno deco tiaprž odao r. kat. cerkvi. — Dobrovclni darltelov po zlatoj knigi srao tneli 332, iteri so dariivali 7047-75 Dingo tovi pgnez, 24 falatov sve^ na sJfar i 48 falatov
s?žč v blišfS^e. — Duie-ni List ma \u fari 400 nsprealairiikcv; Evangelič&nsk; kalendari si je spravilo viie 500 fanš drOžm.
K« nčvoga ? V Bukarešti so 1. decembra z velkov Ssvetficstjos posveiiivali novo kslavin-sko cerlrev. — No embra raesecs je v Šoproni ¦telka ev;inge'-iianska irianifeslaci|a bila ; obdrzš-no je biio gidvno spra ižce G A. driitva, na šterom so.bili ttidi gižvni predsednik iz Leipzi-ga, u^iserzifetBi prcfesor Dr. Gerbert. Pri toj pršliki so p-ekda!i velki dar 100.000 D'n za zi-danje c6krJ v SaprcnbanfalvL — V Argentiniji je 13 iiec. strašes vriilni vihar divjao, ki je vničo edno -es s 2000 ifidiEi — Znane kazen-s?re sankciie proti Isaliji zavclo bojne inajo za-iežejo: sarao no^embra raeseca so njoj odali 1 mJHjcn I-gvtv tenziaa i olija, nejveč Amertka. •- V Btrl'm so se skrivna tanač&vsnja vršila med ka-celšrom Hitleroni i angiesko deSegacijo. Tak Seuečejc jezitci, ka se ide za vojaško zvezo! Prl tcj priLiki so Neuičiji pontidili posofiJo 500 nstlijoti doiarov, ka bi naj nazaj stopila w Drii-Stvo na.cdov. Mtler je nato odgovoro, ka od tnga teč?s ne more biti guča, dokeč so sovjtti (Rus) tidtri i dokeč za «s!gdž'" nezbrilejo mišle-nje fei1 j>i Nemfiija zrokfivaia sveto^no vcjno. Te cdltčeu H tlcrot'odgovor je vzbiidp veliko pazko. — ČQje se, ka se tiidi Japžn i Nemčija družita zavclo enotuoga ns?.!opa prcti Rusijl, f. j. prtt! kemmhmi, ki so pred ki&tkhn v BrazV-l*ji z vclkitti ptaezatPA revoiudjc iteli napravit!, ka se arra pa re posrečilo. G'ž?n! vodja njim je bio rusoskš k ;r,zui v Montevidei. šteroga so včasi vostiralJ. Za te c ie koaunisti tnajo pene-z«, domi pa JOdstvo odgladinižra! — V Bran-denburgs so Nemci gcripostavili tia sveti naj-rsicdernepo fabriko tovorni automobilov ; dnčvno fabrika producera 150fakši autotnGblov, pa (Gdi več tankov. - - GospopSrski svet zv6ze Balkan-skih držž? bo 17. t. m. imeo sejo ; 20 t m. ho se|a Diii4t?a narodov. —• V kratkom pridejo pri nas v pronjef bon', fd mogoče maio oiejšajo denčinje težko finančao stžif«. — Veike povod-nf -so bs Angleškom i v Fiaticiji. — Preiriinoče Jeto sa vmčiii. ,,ka ne bi cenespadnole" 267000 vagonoe   kave.   25800   vagonov   cukra   i 2600
vagonov riža. ..... Pred kržtkim se je mogla naia
vldda refroiistruirai;, ar sfa odstopila ralnistra KainnencviČ i B.bič. Namesto n|id-a sta stopUa v vlSdo gg. Kožulj i Cvetkov č - Neiuški par-lamentbo pkiiperpozv&ni 30. t. m, vnašecerkveao zgodovin^ko mesia W»>rms, gde bo ineo kance Jar HitUr, -    ki je idaj obhajao s^ej 43. rejstni
den, ¦¦¦¦•• vd!e:i zv'anel-!je-pol-t!2en  govor. ..... Ja-
nonska j« vo^topila iz lakzsane pomorske kon ference, v šSeroj so zvfln njč biie Ameir?ka," Ao-g!ija, Itaf»ja i Francija. — Abesinsko-tal)anska b:jna tetž z v^kšimt-menšimi prasVami; fz bo-j'iča je koro-i! živ vu|Jo Musolinijov sin Viktori, šteroga aeropian je abesinska krugla trufila.
Starapano v »PREKMURSKI TISKARNI8 odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.