48. številka
Ljubljana, v torek 28. febrnvarja 1899.
XXXII. leto.
lahaja vsak dan »večer, iaimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje delele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vpoBiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plaflujo so od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiaka. po 6 kr., Ce ee dvakrat, in po 4 kr, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se iarvole" frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Uprav ni a tv u naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 5t. 12.
T^lofon Ml.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In de dob* vee Številke.
„SLOVENSKI NAROD
it
velja sa ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto . . gld. 13.     I Četrt leta. . gld. 3 30 Pol leta...   M   0-60 | En mesec .  „ VIO Za pošiljanje ne dom se računa 10 kr. več na mesec, SO kr. zs četrt lete. S pošiljanjem po po iti velje: Vss Isto. . . gld. 16-- I Četrt leta . . gld. 4*— Pol leta ...   „    ••— I En mesec . .  „ 1-40 SaT Naroča   ss lahko  a vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače ss
ns oziramo na dotično naročilo. fcar Ulet se ustavlja 1Q. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vposljs Ists ob prsjfen^času^
Uprarnlitvo „Slovinskigi Naroda". Goluchovvski in Thun.
.ČeskA Revue" je oficijalno glasilo čeških državnih poslancev. V zadnjem se-šitku tega veleuglednega mesečnika se nahaja članek, iz katerega je razvidno, da mej ministerskira predsednikom, grofom Thunom in mej ministrom zunanjih del, grofom Goluchowskim nikakor ni tistega soglasja, katero bi prav za prav moralo biti. V tem članku, kateri je spisal odličen publicist, se namigava, da grof Thun ni popolnoma zadovoljen z zunanjo politiko grofa Goluchovskega, in povedano je v njem, da tudi grof Goluchovvski ni zadovoljen z notranjo politiko sedanjega ministeratva. Razloček je samo ta, da se grof Thun ne vtika v zadeve grofa GoIuchowskega. nasprotno pa da skala grof Goluchovrski vedno uplivati na notranje politične zadeve.
.Češka Revue" je svoje obdolžit ve formulirala v rahlo obliko vprašanj. Pisatelj dotičnega senzacionalnega Članka vprašuje :
1. Ali je res, da je bilo že vse pri-
pravljeno, da se iztirajo iz češke dva ali trije prusofilski puntarji, da pa se je ta namera vsled pritiska ministra zunanjih del opustila ?
2. Ali je res, kar se smatra na Dunaju za javno tajnost, da igra nemški veleposlanik, grof Eulenburg proti grofu Thunu in njegovi politiki tisto vlogo, kakor jo je igral njegov prednik, princ Reuss proti politiki grofa Taaffeja, da ima z nemško opozicijo zaupne zveze in da tudi v najvišjih sferah upliva na notranjo politiko avstrijsko ?
3. Ali je gospodu ministru zunanjih del znano, da je cesar Viljem z ministrom zunanjih del sklenil tajno pogodbo, katera ima takšen značaj, kakor ga je imela tajna pogodba Bismarckova z Rusijo, katera leta 1890. samo zategadelj ni bila obnovljena, ker je Rusija ni hotela obnoviti.
Te, radi uljudnosti v obliki interpelacije sestavljene obdolžitve nam predstavljajo v jako čudni luči nas notranji in zunanji položaj, saj je iz njih razvidno, da so razmere zadobile nekak kritičen značaj.
Povodom časnikarske vojne zaradi Thunovega odgovora na interpelacijo glede iztiranja Čehov in Poljakov iz Nemčije, je bilo povedano, da je bil dotični odgovor dogovorjen mej Golucho\vskim in Thunom. A dočim Nemčija brez vseh obzirov nadaljuje iztiravanja, se je grof Golucho\v.ski up rl Thunovi nameri, izvršiti svojo obljubo in iztirati tri pruske agitatorje iz Češke. To je jasen dokaz, da je mej grofoma Thunom in Goluchowskim nasprotje, in da se minister zunanjih del vtika v zadeve, katere ga prav za prav nič ne brigajo.
Se čudnejše je postopanje nemškega veleposlanika, grofa Eulenburga. Ta kar naravnost posega v naše notranje zadeve. Ne samo da izkorišča svoje zveze proti politiki grofa Thuna, skuša proti njemu uplivati tudi na najvišjega faktorja v državi in ima kar konventinkeljne s tistimi opozicijskimi strankami pri katerih se najbolj pogreša — avstrijskega patrijotizma.
Dočim pa na jedni strani Nemčija tako direktno upliva na Avstrijo, kakor da j« ta proti njej že res v takšnem razmerju kakor Saška ali W(irt,temberška, kuje v isti sapi naklepe proti Avstriji. Francoski in ruski listi so že pred več časom namigavali, da je Nemčija za časa potovanja cesarja Viljema v Jeruzalem sklenila tajno pogodbo s Turčijo, katera pogodba je naravnost naperjena proti Avstriji. Zdaj je to potrjeno v uglednem češkem listu, a z ozirom na to se sme pač reči: Kaj naj si mislijo avstrijski narodi o ministru, kateri tacih zvez ne more preprečiti?
Namere Nemčije so čedalje jasnejše. Prikleniti hoče Avstrijo nase tako kakor kako vasalno državo. Na jedni strani sklepa proti njej zveze, da ji onemogoči akcijsko svobodo, na drugi strani pa upliva, da pridejo na krmilo zopet tisti elementi, kateri so pripravljeni gladiti ji pot za dosego nje nih ciljev in kateri so zdaj v opoziciji proti grofu Thunu.
V očigled takemu položaju se je pač le čuditi ulogi, katero igra minister zunanjih del, v očigled temu pa je tudi ura-Ijivo, da se že pretresa vprašanje, kdo postane naslednik grofa Goluchowskega.
Shod spodnještajerskega učiteljstva v Celju.
Pripravljalni odbor se je obrnil do gg. učiteljev in učiteljic z oklicem, v katerem pravi mej drugim:
Le kratek čas nas loči od zasedanja deželnega zbora, v katerem se bode vendar končno razpravljalo naše delovanje za državo, deželo, narod itd v šoli in zunaj šole, ter naše v vseh ozirih slabo gmotno stanje. Zastopniki obeh narodov v deželi bodo ondi povzdigali svoj glas za nas, a tudi proti nam, kakor jim bode njihovo pravo ali krivo prepričanje o nas narekovalo.
Gotovo napolnjuje sleherno tovaršico in tovariša Spodnjega Štajerja prepričanje in zavest, da razsvetljuje naš stan kulturno
obzorje dežele s plamenečo bakljo prosvete in da cepi on v srca nežnega narodovega naraščaja čut vere, človekoljubja, pravice, miru, delavnosti, varčnosti, zadovoljnosti itd. Ta sladka, osrečujoča zavest nas združuje kot močna vez v jedno celoto — v zavedno indelavno u č i t e 1 j s t v o. Ta zavest nam nikakor ne dopušča mirovati, dokler nas vsi slojevi naroda ne priznajo za važni kulturni činitelj, ona nam nalaga dolžnost, dati ljudstvu in poslancem pravi pojem o našem vzvišenem poklicu in stanu. Prepričanje in vsakdanja izkušnja, da smo mi vkljub svojemu vzvišenemu poklicu vendar trpini, hodeči po trnje vi poti trudapol-nega dela in pomanjkanja, nas tudi tesneje druži v zavedno celoto — vtrpeče uči-teljstvo. Iz naših družin se vedno glasneje, vedno širneje razlega klic za izboljšanje našega gmotnega stanja. Vera, narod, dežela, država, vsi uporabljajo naše moči, da jačijo sami sebe, zahteve teh naših ve-liteljev do nas rasto* od leta do leta, a kruh, katerega nam režejo v tankih koščekih ne siti naših družin; zato je naše gibanje v postavnih mejah in hrepenenje za večjim kosem kruha ne samo opravičeno, temveč celo pravično in nujno potrebno. Opravičeno je naše mnenje o samem sebi: „Naše delo je vzvišeno, in nam ga more le Bog popolnoma poplačati, a od dežele in naroda zahtevamo svojemu stanu primerno in dostojno nagrado!"
Mnogi merodajni činitelji spoznavajo važnost našega stanu in umejo naše pomanjkanje, toda ne vsi, imamo še tudi mnogo nasprotnikov!
Kam naj prištevamo svojo deželnozbor* sko delegacijo?
Morebiti vidi naša deželnozborska delegacija v nas vzvišeno alegorijo, držečo v desni plamenečo bakljo prosvete, a v levi zeleno mladiko človekoljubja, miru itd., a trnjeve poti, po kateri mora ta alegorija, šireč prosveto, hoditi, ne poznajo.
Zavedno, delavno in trpeče učiteljstvo! Razodenimo svoji deželnozborski delegaciji
LISTEK.
Umetniška razstava v Zagrebu.
Poroča Vatroalav Hol z. II.
Ko dospemo v Zagreb, obveje nas takoj na kolodvoru duh velemestnega prometa. Tu nas sprejme množica elegantnih kočij, hotelskih omnibusov in tramvajskih voz, ki nas ponesti v jadrnem diru v osrčje dične hrvaške metropole.
Zunaj na prvem ovinku ceste se nam predoči na desno doli novi del mesta Zagreba, v katerega vede široki .Prilaz", ulica, ki bode po svojem dovršenju prava ,via triumphalisV Mej njenimi ponosnimi poslopji se odpira slikovita perspektiva tja doli do veličastnega deželnega gledališča.
Mi, privrženci stare .struje" — par-don! — prejšnje prometne proge zavijemo jo po slavni Ilici. Spočetka nas pozdravljajo nizke koče selškega kroja iz stare dobe zagrebške; polagoma pa se prikažejo nove gospodske hiše modernega sloga, čim dalje, tem višje in lepše, ki se na iztožnem koncu Ilice ■premene v častitljive zgradbe, nej katerimi se odlikuje velikanska, lanske J ••eni dozidana palača „prve hrvatske ite-dlonioaa.
Ns prostranem Jelačioevem trga oglede
si vsak prišlec najprej ogromni spomenik opevanega bana izza burnega leta 1848., potem pa si napase pogled na pestroboj-nem kalejdoskopu pisane narodne noše, ki se razgrinja po ondotnem „sajmništu". In glejte! Tam gori na levo, na vzvišenem ,kaptolskom" holmu blišče* zdaj v sinji višavi vitki, belokameni vršiči novih goti-ških stolpov, vzpenjajočih se smelo po koncu iznad monumentalnoga pročelja popravljene stolne cerkve.
Z Jelačićevega trga krenemo mimo temne židovske sinagoge proti jugu na pre-divni Zrinjski trg, ob katerem so nanizane v podolgastem štirikotu tja doli do novega državnega kolodvora zgolj nove, po vsem moderno vzgrajene palače monumentalnoga sloga. Ondu v senci svetlo-debelnih platan, po mehkih peščenih Šeta-liščih pohajkuje poletu elegantna zagrebška gospoda, kateri sladka vojaška godba ondu v zračnem paviljonu lajša prenaporni „dolce far niente"...
Na južnem robu širnega parka je .Jugoslovanska akademija*, v kateri je nameščena „Strossmayerjeva galerija slik". Za njo je poslopje .kemičnega poskušče val iš ča •, kateremu na južni strani stoji bronasti spomenik Petra Preradoviea.
In ondu, nekoliko korakov dalje proti jogo, na sredi tako imenovanega „trga Franje Josipa", poprek stoječ es dviga —
novi „umetniški paviljon", kjer so hrvatski slikarji in kiparji, kakor sem bil omenil že v I. sestavku, koncem lanskega, leta priredili razstavo svojih del, ki ostanejo na ogled še do zvršetka meseca febrnvarja. —
Omenjeni „paviljon" je bil prvotno vzgrajen v svrho hrvaške „izložbe" na tisočletniški razstavi v Budimpešti; po sklepu taiste ga je hrvaški ban v imenu dežele podaril mestu Zagrebu, na kar ga je občinski zastop dal prepeljati v Zagreb ter tn iznova postaviti na gori označenem mestu.
Ta .umetniški paviljon" je monumentalna zgradba, s katerim se je hrvaški stolici nadela krona kulturnega razvoja, ter se s tem omogočila prva redna razstava hrvaških vpodablj aj očih umetnostij: slikarstva in kiparstva, katere so si dosihmal, kakor pri nas v Ljubljani, morale iskati zavetišča pri tujih zavodih, po zasebnih hišah, neprikladnih prodajalnicah itd.
Glavno pročelje paviljona kaže na sever, proti mestu. Na sredini se vzdiguje masivna štiriogelna zgradba z mogočno kupolo; tej osrednji zgradbi, rekli bi, rotondi, sta prizidana na desno in levo po-dolgasta, štirikotna postranska krila. Ker je poslopje osnovano nalašč sa umetniške razstave, nima v dolenjih stenah nlkaker-Inih oken, temveč svetloba mu prihaja od
zgoraj skozi stekleno streho, kolikor nad kupolo, toliko i nad postranskima dvoranama. Ob pobočju osrednje rotunde se raztezata na jug in sever lična risalita v grškem slogu. Vhod v paviljon je s severne plati po kamenih stopnjicah navzgor v visoko pritličje. Ob srednjih vratih sta dve Ženski karijatidi z atributi slikarstva in kiparstva, dočim diči vratni nadzidek doprsni kip Palade Atenske. Gori v trikotnem podstrešku portala, kakor i postranskih kril, v takozvanom timpanu, so vpo-dobljeni značilni prizori en haute relief iz grške mitologije, iz življenja Apolona, zaščitnika lepih umetnostij. In dolenji zunanji zidovi, v nadomestilo opuščenih pro-zorov, so opredeljeni s plastičnimi pilastri in okviri v podolgasta pokončna polja in zgoraj nad kapnim podzidkom so nad posamičnimi pilastri razpostavljene kamene vaze s cvetličnimi Šopki, ob kupoli na oglih pa štrle" kvišku štirje manjši stolpiči.
V soglasju z monumentalno zunanjo prikaznijo so umetniškega paviljona notranji prostori
Po stopnjicah gori pridete v prostrani vestibul, ki je okrašen s plastičnimi ornamenti in umetniškimi emblemi Na levi njegovi steni je vzidana črnokamena spominska plošča, katere napis naznanja početak in namen umetniškega paviljona, vagrajenega po občini mesta Zagreba leta fjf 1808*
in javnosti rane in trpljenje, katero nam prizadeva trnjeva pot učiteljskega poklica, odkrijmo ji pomanjkanje kot posledico v tankih koseških rezanega kruha!
V to s vrbo sklicujemo v sporsznss-ljenji dveh deželnih poslancev in v spora-znmljenja pripravljalnega odbora na podlagi £ 2. postave z dne 15. listopada 1867, drž. zakonika St 135, shod apodnješta-jerskega učiteljstva na četrtek, dne 9 auica leta 1899. ob 11. nri v Celje, na katerega povabimo tudi vso našo deželno- in državnozborsko delegacijo z namenom :
1. da stopi učiteljstvo Spodnjega P\a jerja v potrebno in koristno dotiko z zastopniki našega naroda v deželnem in državnem zboru.
2. da se jim predstavimo kot važen činitelj kulture v državi, deželi in-v narodu,
3. da jim orišemo razvoj učiteljskega stanu do današnjega časa. in da jim ocrtamo svoje neugodne gmotne razmere, t. j svojega vzvišenega poklica nedostojno plačo, in da jim naznanimo, česa si želimo za svojo naporno kulturno delo od njih in naroda,
4 da pojasnimo njim in davkoplač-nikorn, da je za učiteljstvo in Šolo izdani denar prava narodova na obresti naložena glavnica, veliko večje vrednosti nego vedno rastoče ogromne svote za topove, puške itd., od katerih nima niti dežela niti narod v rastočem razmerju nobene večje koristi.
5. da vzbudimo v njih in v narodu večje zanimanje za svoj stan. Naši poslanci niso imeli doslej v izvrševanju svojega zasebnega poklica niti časa niti povoda premišljevati o važnosti učiteljstva, o uplivu šolskega pouka in vzgoje na narod, deželo in državo; dajmo jim torej k temu povoda in priložnosti!
6. da slišimo iz njihovih ust mnenje o nas, in da nam naznanijo česa žele oni v imenu naroda od nas.
7. da si zagotovimo njihov glas za iz-bolišanje svojih plač. Znano je, da so v deželnozborski štajerski delegaciji tri stranke, namreč nemško-konservativna, nemško-na-cijonalna oziroma liberalna in slovenska stranka kamor se nagne v tem vprašanju slovenska stranka, onde bode večina, iz tega sledi odločujoča važnost slovenske delegacije,
8. da označimo njim in narodu v mnogobrojni udeležbi svoje stališče kot vodilo za prihodnje naše delovanje v šoli in zunaj šole.
9. da obravnavamo ž njimi vprašanja a) o podržavljenju šole in učiteljstva, bj o disciplinarnem zakonu, o) o tajni kvalifikaciji, d) o stalnem nameščenju c. kr. okr. šolskih nadzornikov.
Ta shod ustreza sklepu občnega zbora »Zvese slovenskih učiteljskih društev' v Opatiji, dne '10. velikega srpana 1896 in sklepu delegacije štajerskega „Lehrerbunda" z dne "29 grudna 1898, rekoč: „Učiteljstvo se obrni neposredno do poslane e va.
Na desni strani vestibula je prostorna garderoba. In na južni plati so široka steklena vrata, skoz katere se gre v glavno, osrednjo dvorano, v rotundo, pod kupolo. Iz iste naravnost proti jugu je odprt vhod v sprednjo malo dvorano, katera je razsvetljena, kakor i vestibul, od strani, skoz široko okno, dočim se osrednji, okrogli dvorani na desno in levo, t. j. na zapad in vztok razprostirati veliki podolgasti dvorani, razsvetljeni, kakor rotunda, skoz stekleno streho, pod katero sta razgrnjeni beloplat-neni preprogi, da solnčni žarki ne blišče po razstavljenih umetninah ter ne motijo ogledovalcev.
Umetniški paviljon hrvaški je torej res stavbinski biser, ali kakor ga imenujejo Hrvati: „ures grada Zagreba". Razlikuje se kaj vidno po vnanji svoji arhitektoniki od profanih palač, ki ga obdajejo v spoštljivi oddaljenosti na vseh štirih straneh prostranega trga. Takisto odlično in značilno je prirejena in okrašena glavna dvorana, katera, rekli bi, kakor kakšna Wag-nerjeva ouvertura s svojimi vodilnimi motivi in — s svojo plastično simboliko pri-šleca oslobodi vseh posvetnih mislij ter ga pripravi za dostojen užitek umetniške razstave. V to svrho so namenjene zlasti one mitologične genije po njenih dolbinah,. katerih dražestni amoreti nam kažejo, značilne atribute vpodabljajočih, lepih umetnostij.
Namestnik deželnega glavarja, deželni poslanec dr. Serneo in deželni poslanec dr. Dečko, oba v Celji, sta pozdravila s veseljem misel, sklicati nameravani očrUljaki shod s obljubo, da bodeta tudi onadva še posebej povabila slehernega slovenskega deželnega in državnega poslanca na ta shod. Polnoštevilna udeležba naših deželnih poslancev in udeležba naših državnih poslancev nam je torej zagotovljena, in ta vesela okolnost zahteva polnoitevilno ali vsaj mnogoštevilno udeležbo učiteljstva.
Na Spodnjem Stajerju službuje f>09 učiteljev in 146 učiteljic. Shod se more le tedaj smatrati za slovesno manifestacijo vsega spodnještajerskega učiteljstva, ako se ga udeležita najmanje dve tretjini, t. j 338 učiteljev in 96 učiteljic torej 434 učnih oseb. Kdor izostane neopravičeno, bode s svojo abstinenco na račun vsega stanu izrekel narodu in poslancem molčeči protest, da ne rabi nobene ureditve slabih plač. Za ta shod je torej čut celokupnosti, sloge in vzajemnosti „vsizajednega, jeden za vse!" potreben v najvišji meri.
Mile tovaršice! Pri shodu se bode zagovarjalo načelo: „Jednake dolžnosti, jednake pravice". Pridite torej tudi Ve mnogoštevilno pod našo bojujočo zastavo! Ako Vas izostane mnogo, mora izostati tudi ta zagovor: kajti morebitna Vaša abstinenca bi se morala smatrati za molčeči protest proti temu pravičnemu zagovoru in sploh proti ureditvi naših plač.
K shodu so povabljeni a) vsi slovenski državni in štajerski deželni poslanci, b) učiteljstvo Spodnjega Štajerja, c) vsi c. kr. okrajni šolski nadzorniki Spodnjega Štajerja, d) direktorij „Zveze slovenskih učiteljskih društev, e) predsedništvo učiteljskega društva „Jubilejna samopomoč" v Ljubljani, f. predsedništvo „Lehrerbunda", g) uredništva vseh slovenskih političnih časopisov, h) vsak posamezni učitelj (učiteljica) sosednjih slovenskih kronovin, kateri se je oglasil pri sklicatelju za legitimacijo in l) učiteljice ženskih ročnih del.
Nadalje je poslal odbor tudi vsem poslancem, državnim in deželnim, povabilo na ta shod in sicer z naslednjim pismom:
Slovensko učiteljstvo je že večkrat zasebno izražalo željo, stopiti s slovensko deželno in državno delegacijo po določenem programu v dotiko. kajti medsebojni stiki in sporazumevanja morejo po jednej strani med učitelj stvora podpirati hitrejši razvoj spoznanja, da ono ni poklicano delovati v šoli samo za vero, državo in deželo, temveč tudi v šoli in izven šole za vse narodove in domovinske koristi, po drugej strani pa morejo taki dotiki in zbliževanje deželno-zborskej delegaciji mnogo pripomoči do natančnega spoznanja učiteljskih in šolskih zadev v narodu in v deželi. Dobri sadovi tacega medsebojnega zbližavanja in spoznavanja morajo končno koristiti tudi narodu, za katerega deluje slavna delegacija v deželnem in državnem zboru, a učiteljstvo v šoli in zunaj šole.
Uporabljaje letošnjo priliko, o katerej se bodo v deželnem zboru razpravljale opravičene težnje in želje učiteljstva za zboljšanje njegove, v vseh ozirih slabe plače, ustreza podpisani odbor in sklicatelj intenciji vsega spodnještajerskega učiteljstva s tem, da realizuje omenjeno zbližavanje in stike s prvim velikim shodom, na katerega si usoja povabiti vse člene naše slavne deželno in državnozborske delegacije takrat s sledečim namenom:
1. Da se stori začetek dotiku in zbližavanju spodnještajerskega učiteljstva s slavno deželno in državno delegacijo v korist učiteljskega stanu in slovenskega naroda.
2. Da se učiteljstvo predstavi kot kulturni narodov činitelj.
3. Da oriše učiteljstvo nalogo svojega vzvišenega in trudapolnega poklica ter neprimerno plačo, nadalje svoje trpljenje in pomanjkanje in da pojasni, da je za učiteljstvo in Šolo izdani denar prava narodova, na obresti naložena glavnica, veliko večje vrednosti nego vedno rastoče ogromne svote za puške in topove, od katerih nima narod v rastočem razmerja nobene večje koristi.
4. Da dd, učiteljstvo alavnej delegaciji priložnost, naznaniti mu, česa zahteva narod po svojih zastopnikih od učiteljstva.
5. Da označi narodu in njegovim zastopnikom v primernih resolucijah svoje stališče.
6. Da raspravlja s stavno denelno-in državnozborsko delegacijo o podržavljenju učiteljstva in tole, o stalnem nams-sčsnju c. kr. okrajnih solsldb n s ie oreškov, o disciplinarnem zakonu m tajanj kvalifikaciji
Udaae podpisani odbor in skica*cilj si torej usoja, Vas, nlaaaeroJni gospod poslanec, najuljadneje povabiti as shod spodnje štajerskega učiteljstvs.
V I J«ft)ijaml, 28. febravarja K položaju. „Re icbswehr" piše, da stoji vsa
politika nemške opozicije v znamenju neplodnih demonstracij in puhle negacije, ki ne more prinesti nikakega izhoda iz sedanje krize. V .Budapester Tagblattu" je objavljen intervie\v z nekim .vodilnim avstrijskim državnikom", ki primerja način reševanja krize na Ogerskem in v Avstriji. Tam je opozicija odkrito povedala kaj hoče in kaj ne; ministerski predsednik je mogel pogajati se glede opozicijonalnih zahtev ter predložiti jih celo kroni. Avstrijski opozi-cijonalci pa skrivajo svoje želje in zahteve ter delajo intransigentno politiko. Celo naj-ekstremnejše stranke na Ogerskem stoje na stališču praktične politike, naše nemške stranke pa imajo nekako emigrantsko politiko. Ogersko treba naravnost zavidati!
Nove ogerska vlade in stranke.
Narodna stranka je sklicala za četrtek shod vseh svojih poslancev in zaupnih mož, da se domenijo glede svojega stališča napram vladi. Listi poročajo, da se večina stranke pridruži vladni liberalni stranki. Vsaj 30 členov prestopi na stran vlade, ostalih šest pa pojde k ljudski stranki. Tudi 30 dissidentov vstopi po preteku 21 a mesecev zopet v liberalno stranko. Kakor znano so izstopili dissidentje radi lex Tisza in radi Banffyja; ker je BanfTv odstopil, je tudi Iex Tisza postala brezpredmetna. Nova večina Szella bo za 60 členov močnejša kakor je bila Banffyjeva; obsegala bo namreč 310 poslancev. Banfl'y baje ne misli stopiti v liberalno stranko, kjer je sedaj več njegovih bivših zagrizenih nasprotnikov. Bolgarija.
Dve največji stranki v Bolgariji, Štam-bulovisti in Radoslavisti so se združili v eno. Vlada Grekova ima sedaj jako močno večino ter more izvršiti potrebne gospodarske reforme ter nastopiti samozavest-nejše proti zunanjim vplivom. Program nove vlade je sprejela baje vsa dežela z odobravanjem.
Dogodki v Parizu.
V Parizu imajo nekako izjemno stanje. Vsak dan zapro nekaj sumljivih ljudij in stikajo po hišah za dokazi o zarotah proti republiki. Deroulede nima sicer nika-kih sokrivcev, vender pa je istina, da so bili njegovi somišljeniki, antisemiti v zvezi s pretendenti ter z royaIistiČnimi in bona-partističnimi odbori. Dupuy je po dogovoru s policijskim prefektom Blancom odredil, da se preiščejo stanovanja pri 17 voditeljih antisemitov in pri dopisnikih princa Orleanskega. Zanimiva je izjava Andre Buffeta, ki je dejal komisarju: „Nikakih dokazov o naši sokrivdi z Deroulodom ne bodete našli. Gotovo, zarotnik sem. Toda zagotavljam vas, naš royalistični coup, ako ga kdaj napravimo, se bo tudi posrečil. Dokler bo v mojih žilah še kaplja krvi, bodem storil vse, da pripeljem našega kralja zopet v Pariz". Našli so mnogo pisem princa Orleanskega. Agitatorji hodijo po Parizu z znaki Bonapartistov, s šopkom vijolic, policija pa konfiscira vsak šopek. Orleanisti so dali napraviti sliko prinčevo v generalski uniformi. Ta slika se bo ceno prodajala ter širila v agitatorske svrhe.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. febravarja.
— Osebne vesti. Pravni praktikant pri dež. sodišču ljubljanskem gospod dr. Viktor M urnik je imenovan avskultantom. — GoBp. dr. Anton Papež v Gorici je imenovan asistentom ondotnega kmetijsko kemičnega poskusevališča.
— Shod trgovcev in obrtnikov sodnih okrajev Ribnlos in Veliko Lašče. Iz Ribnice se nam piše: V nedeljo popo-ludne ob polu štirih zbralo se je na povabilo pripravljalnega odbora v Ribnici pri gospodu Antonu Arko-tu 48 trgovcev in obrtnikov iz Ribnice, Velikih Lašč, Sodra-lloe, Dolenjevael, Dobrepolj in Strog na
posvetovanje, kako sa ari ranill sisteme. Učnega ngooabljanja trgovskega stana po koasnmaih in sorodnih društvih. Shoda je predsedoval tejsvosm in eartnesesn vedno aaUsajini gaspad Fr. Vilaft r, a kr. sod. svetaek ia Jslnlai poslana* Prvi je debil besede gos©, Fr. Fajdtgs is Sodralice, katari Je ob kratkem rasteM pomen kon-smrnaik društev, dokazal njih škoda In po popotno nepotrebnost ter aovdarjal koristi aa vse pri dobro razviti trgovini aaštevsjoč izglede iz zgodovine. Za njim Je pozdravil shod v imenu notranjskih trgovcev in obrtnikov gosp. Peče ia Starega trga pri Ložu in stavil par primernih in vsega uvažavanja vrednih predlogov. Na predlog gospoda predsednika izvolil se je agita-cijski odbor desetih členov, ki ima hkratu izdelati spomenico in skrbeti za to, da se vsi sklepi izvrše. Na predloge gg. Pir ker j a iz Ribnice, Fr. Lovšina iz Dolenje vasi, KI u na iz Ribnice in že omenjenih gospodov so se sestavile in odobrile jednoglasno naslednje resolucije: 1. Za organi zacijo trgovcev in obrtnikov se smatra za potrebno, da se čim preje mogoče sklicu občni shod trgovcev in obrtnikov za Kranjsko v Ljubljano. 2.) Shod živo pri poroča, da se ustanovi za Kranjsko splošnu trgovsko in obrtno društvo v Ljubljani in hkratu take podružnice v posameznih okrajih po deželi. Napravi in odda se spomenica do c. kr. trgovinskega mi nistra s zahtevo. da se spremeni zakon o pridobitvenih zadrugah tako, da na trgovskemu in obrtnemu stanu kvaril delovanje sedanjih konsumnih društev ustavi ali vsaj primerno omeji. 4.) Za vzgojo sposobnih trgovcev naj se ustanovi slovenska trgovinska šola. 5.) Trgovci se zavežejo, da bodo kupovali blago le pri tistih trgovcih, kateri niso v nikaki zvezi s kon-sumnimi društvi. 6.) Slavna c. kr. vlada naj ukrene, da morajo prodajalci „petijota14 ali ponarejenega vina imeti na razvidnem kraju svojih lokalov nabit napis, iz katerega bo vsak lahko raz videl kaj se prodaja v dotičnih prostorih. — Zatem je nagovarjal g. Lovšin iz Dolenje vasi, naj ne bo nihče naročnik „Slovenskega Lista", ker je ta list tako nesramno napadel trgovce. Končno se je zahvalil g. K lun iz Ribnice vsem udeležnikom za obilen obisk, zlasti pa g. Pečeta iz Starega trga in gospodu predsedniku za vso požrtvovalnost in blagonaklonjenost, in s tem je bil shod završen.
— Dopolnilna deielnozborska volitev v Oorici. Piše se nam: Lahe je bilo nekam strah, da propade njihov kandidat dr. pl. Egger. V nedeljo so Lahi precej močno rogovilili pri Sv. Roku, ker se je čulo, da je Eggerjev protikandidat župnik Banbela. A strah je bil nepotreben. Pri včerajšnji volitvi na mesto Coroninija je bi! izvoljen zet italijanskega kolovodje in soprog neslane nemške pisateljice, dr. pl Egger. Oddanih je bilo 506 glasov. Egger je dobil 502 glasa, Banbela pa samo 4 glase.
— Repertoir slovenskega gledališča.
Danes, 28. t m. gostuje v Verdijevi operi „Aida" gospa Kullich dr. Lin hart o v a katere slike — iz Wagnerjeve opere ,Tan-haaser", vloga Venere — so izložene pri g. Schvventnerju in g. ŠeŠarku. Današnja 8. predstava „Aide" je zadnja v tej sezoni. — Dne 2. marca se bo igrala prvič na slovenskem odru duhovita in velezanimiva spletkarska drama iz časov Napoleona I. „Vojni načrt", ki nam kaže bujno, ko varstva in ljubezni, izdajalstva in nezvestobe polno življenje v Parizu. — Dne 4. marca se bo pela prvič v sezoni Gounodova opera .Faust" na korist gosp. basistu M. Fedyczkowskemu.
— „Slovenske Matico" CXVI. odbo rova seja bo v sredo dne 8. sušca 1899.1-ob petih popoldne v društveni pisarni Vspored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Odobrenje zapisnika o CXV. odborovi seji. 3. Poročilo književnega odseka 4. Porodilo taj-nikovo. 5. Slučajnosti.
— Ljubljanski veteranski kor je imel preteklo nedeljo, dne 26. febravarja t. L v šolski telovadnici na Cojzovi cesti občni zbor, katerega je po pozdravu členov, otvoril načelnik g. Jurij M i hal i č v slovenskem jezika, ter poročal zatem o društvenem de* lovanju. častnima členoma tega društva sta bila ievoljena gg.: Viljem M 511 a r, nadzornik tukajšnje tobačne tovar na In Peter K o • 1 a r, tovarnar. V preteklem lata je Imelo društvo
1896 goM. St kr. dohodkov ia 1871 gold. 96 kr. otroštev, preoetaaka torej M fold. f7 kr. Bolniških podpor izplačalo so j« 32 618 gld. 63 kr., pogrebičine 71 gl, in sirotam oa j« dalo podporo 46 gl. Prssnotenje znaša 3142 gl. 20 kr, inventar reprozentoje vrednost 867 gld. M kr. V upravni odbor Je bil namestnikom izvoljen Fran Škof, revizorjem pa: Lovro Blazni k, Vel Fretse in Josip Plankar. Po zaključku občnega zbora zaklioal je poveljnik trikratni „Živio" na cesarja, kateremu vzkliku so se vsi navzoči odzvali.
— Iztiren publicist. Včeraj smo poročali, da je bil istiran v Dubrovniku živeči francoski publicist, g. Charles Loiseau. Povod temu koraku so dali dopisi gosp. Loiseaua v uglednem pariškem listu »Temps1, v katerih je pojasnjeval razmerje mej Avstrijo in črno goro in Kallavevo počenjanje v Bosni in Hercegovini. Radovedni smo, kaj poreko pariški listi.
— Dobrodelno društvo tiskarjev ns Kranjskem" priredi v nedeljo, dne 5. marca, v prostorih Koslerjeve pivovarne veselico v korist društveni blagajni. Iz posebne prijaznosti sodeluje si. pevsko društvo „Slavec", pod osebnim vodstvom pevovodje gosp. H. Đeniška, si. tamburaški klub „Zvezda" in g. O. Planine, kateri poje s spremljevanjem glasovirja nekoliko humorističnih kupletov. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina 80 kr. za osebo.
— V Bar k ovijah pri Trstu je umrl ondotni župnik Črne. Slovenski listi poročajo o njem, da je bil vzgleden duhovnik in odločen naroden mož. Pogreb je bil ve ličasten. Udeležilo se ga je najmanj 0000 ljudi j, mnogo odličnih slovenskih rodoljubov ter deputacije vseh narodnih društev iz mesta in okolice.
— Akademično društvo ..Slovenija" ns Dunaju priredi v nedeljo, dne 5. sušca t. 1, svoj V. redni občni zbor. Dnevni red : A 1) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora: 2) čitanje zapisnika občnega zbora bratskega društva »Triglava" ; 3.) poročilo odborovo; 4.) poročilo pomnoženega odbora za slavnostni večer; 5.) slučajnosti. B Prosta zabava. Lokal: Restavracija „Zum Magistrat" I. Lichtenfelsgas.se 3. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! Za slavnostni večer, kateri se vrši o priliki tridesetletnice akad. društva „Slovenije" v torek 7. marca t. 1 v korist, podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju, je določen naslednji vzpored: A. 1. V. G. Brož: „Dalmacija", svirajo tamburaši hrv. akad. društva „Zvonimir". 2. A. Hajdrih: „Sirota", moški zbor akad. društva „Slovenija" (altsolo gca Sabina pl. Brannv). 3. Nagovor društvenega predsednika g. cand. jur. Frana Novaka. 4. a) Fr. Gerbič: „Milotinka", št. 2, „Sklepala roke si bele", b) L. Slanskv : »Cigan", tenor-solo poje g. cand. ing. Janko Krsnik. 5. a) Simon Jenko: „Slabo sveča je brlela", b) Fr. Hlavka: „Ukazi", poje kvartet akad. drušva „Slovenija". 5. Albini: »Ples vila" iz baleta „Na plitvička jezera", svirajo tamburaši hrv. akad. društva „Zvonimir". 7. a) Wieniawsky: „Mazurka", b) Si-monetti: „Madrigal", c) Hauser: „Das Vbg-lein im Baume", igra na gosli gosp. Karol Jeraj; na glasoviru spremlja gca. Lujiza Je rajeva. 8. P. Hug. Sattner: „Za dom med bojni grom", moški zbor akad. društva „Slovenija". 9. a) Dvofak: »Slovanski plesi II." b) Brahms: „Ogerski plesi", četveroročno na glasovir igrata gg. stud. jur. Rud. Andrejka in stud. jur. Janko Žirovnik. Đ. Zabavni del. Sodelujejo: gca. Sabina pl. Branny (alt), g. koncertni mojster Karol Jeraj (vijolina), si. tamburaški zbor hrv. akad. društva „Zvonimir". Prostovoljni doneski se sprejemajo v korist podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Lokal: Hotel »Gol denes Kreuz" VI., Mariabilferstrasse št 99. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabilo velja kot ▼stopnica.
— Zgodovineko-zemljspianegs klubs „šumadije" v Pragi XII. redna seja še vrši v četrtek, dne 2. sušca, ob 7. uri zvečer. Na vzporedu je predavanji: .Srbske razmere v prvih štirih desetletjih 19. stoletja. Srbska vstaja do mira v Bukareštu."
— Prijeti beguni. Martin Žubelj iz Dobravice v črnomaljskem okraju, Ivan in Fran Kenig s Hriba pri Novem mestu in Matjja Bppioh is Olobodala so jo hoteli popihati v Ameriko, ne da bi bili zadostili •▼ojl vojaški dolžnosti. Prišli so samo do Ljubljane; tn jih jo prijela polloija in Jih Izročila sodišču.
— Patsr. Dna 14. t m. je začelo v
Dobrepofjah it. 16 pri posestniku Joa To-mažiču gorati Zažgal je leJetea fant, ki je neprevidno s ognjem ravnal. Ogenj js upe pelil Tomažičevo gospodarsko poslopje ter hišo ia hlev njegovega soseda Štefana Mezgeca, Škode je 2000 gld.
— Samomor. Is Postojne se poroča, da so v potoku Reka našli truplo posestniške žene Marije Ribarič is Trnovega Sodi se, da si je Žena sama končala življenje.
— Žganja ga jo ubilo. Is Rajhen-burga se nam poroča 27. t. m. Sinoči se je znani pijancek, bivši sedlar Verež, v neki žganjarni tako nasrkal te blažene .železne vode", da je domov grede obležal. Zjutraj so ga našli zmrznjenega — mrtvega, ter odnesli ga v tukajšnjo mrtvašnico.
* Velik dobrotnik. Atenski milijonar Andrej Syngros je zapustil večino svojega, 30 milijonov vrednega imetka za dobrodelne in narodne namene. V znak hvaležnosti so vse pustne veselice v Atenah za teden dnij odložene. Pogreba se je udeležil tudi kralj Jurij. Syngros je že na svojo stroške sezidal narodno gledališče v Atenah, kaznilnico, prisilno delavnico, ve liko bolnico, hišo za jetične, ubožno hišo, konservatorij in delavsko hišo za 600 ubožnih delavk. V Solunu je sezidal cerkev in šolo. L. 1894. po potresu je sezidal revežem več hiš, za ubožce v Macedoniji je izdal vsako leto več tisočakov. Grki mu postavijo spomenik.
* Neusmiljena žensks. Krojačeva žena Bimasl na Dunaju je imela v reji 3'/» staro dekletce Reziko, Schachinger, katero je večkrat nečlov eško trpinčila. Dne 22. t. m. ji je dvignila Bimasl v svoji besnosti levo nogo do ust, da se je otroku noga zlomila. Neusmiljeno babnico so izročili dež. sodišču.
* Nenavaden samomor. Asistent severne železnice na Dunaju Fran Stangl, bolehen človek, je včeraj napravil za avan-ciranje potrebno skušnjo. Po skušnji je začel na cesti kri bruhati. Usmiljeni ljudje so ga prenesli v portirjevo stanovanje. Stangl je tamkaj snel z zidu tenak meč, postavil držalo k zidu in sunil z vratom v ost. Prebodel si je vrat skoro popolnoma in malo trenotkov potem umrl.
* Carica in Schenkova teorija. Kakor znano ima carica same deklice. Da bi dobila dečka, živf se sedaj carica strogo po določbah Schenkove teorije. Baje car ne veruje, da bi bil kak vspeh, a ves dvor se zanima za dieto carice Aleksandre.
* Dijaški izgredi v Peterburgu. Dne 20. t. m. ob priliki obletnice ustanovitve peterburškega vseučilišča so se primerili — kakor vsako leto — v ečji izgredi. Policija je zasedla več ulic in trgov ter zaprla dijaške gostilne ob 11. uri zvečer. DijaŠtvo je vzelo pometačem metle ter napadlo policijo, ki je aretirala nad 100 akademikov. Nemiri so trajali tri dni.
* Kopači zaklada morilci. Iz Zemuna poročajo: V Srbiji vlada mej narodom prazna vera, da so zakladi carja Radovana zakopani, in večkrat iščejo te zaklade kmetje, seveda brez uspeha. Te dni je kopala večja družba kmetov iz Petrovca zopet carjev zaklad. S kmetom Pajkovičem je prišla tudi njega žena, Marinka. Nakrat se je nekdo zmislil, da je slišal, da se more zaklad izkopati samo takrat, ako pri kopanju kdo umrje. In takoj so sklenili kmetje, da mora Marinka Pajkovičeva umreti. Ustrelili sojo ter neutrudno kopali vso noč. Zaklada pa ni bilo. Hoteli so kopati še naslednjo noč, toda orožništvo je zvedelo za umor ter kopače zaprlo.
Telefonična in brzojavna poročila.
Slovenska zmaga.
Ptuj 28. februvarja. Pri današnji voli tvi velikih posestnikov v ptujski okrajni zastop so zmagali vkljub nečuvenomu pritisku meščanov Slovenci.
Državni zbor.
Dunaj 28. februvarja Z ozirom na govorice, da misli vlada tekom aprila sklicati državni zbor, da voli delegacijo, se naznanja iz krogov ministerstva zunanjih del, da je evropski položaj tako varen in mir tako zagotovljen, da ni potrebno, sklicati delegaciji poprej, kakor na jesen.
Ravnatelj Hannaok f.
Dana j 28. febravarja V starosti 68 lat umrl ja tukaj ravnatelj pedagogija, dr.
Hannack, rodom iz Tešina, odnčen pedagog in ustanovfterj Jak laska gimnazije dunajske.
Odlikovanje.
Dan a j 28. febravarja. Cesar je drž. poslancu Štefanu Stefanowiczu podelil viteški križec Fraao-Jožefovega reda. Caaar Viljem v Avstriji. Dunaj 28. februvarja. Iz Berolina se poroča, da namerava nemški cesar Viljem letos poleti nekaj časa prebiti na Semeraiku. Ubagli bonijsnei. Dunaj 28. febravarja V soboto sta pobegnila lastnika  komisijske trgovine z borznimi efekti Sigraund Drexler in Viljem Schonberger.   Poneverila sta jako velike svote, ne le dunajskih  komitentov nego tudi zunanjih. Policija preiskuje že včeraj in danes vso stvar. Sodi se, da Drexler in Schonberger poneverila nad pol milijona goldinarjev. Schonberger je pobegnil s svojo ženo in z otrokoma. Drexler pa je ženo in otroke pustil na Dunaju.
Herold pred svojimi volilci. Praga 28. februvarja. Poslanec dr Herold je na shodu volilcev poročal o položaju. Rekel je mej drugim, da se je izkazalo, da bi bili vsi spravni poskusi brezuspešni. Vlada naj se z ozirom na to odloči za rekonstrukcijo ustave in na politično težišče preloži v deželne zbore. Nadalje je Ilero'd rekel, da čeških poslancev ni treba siliti v opozicijo, češ, da jo začno sami, čim bi bilo potrebno, da je pa' naravnost izdajstvo zahtevati sedaj, naj zapuste desnico. Fuzija madjarske nerodne stranke z liberalno strsnko. Budimpešta 28. februvarja. Mini-sterski predsednik Szell je v klubu liberalne stranke naznanil, da se hoče narodna stranka ž njo združiti. Ali bodo členi narodne stranke posamično vstopili v liberalni klub, ali preide stranka korporativno v vladni tabor, še ni dognano. Za sedaj to ne bo uplivalo na sestavo ministerstva, pač pa se sodi, da odstopi Szell po rešitvi nagodbe portfelj notranjih zadev grofu Apponyiju. Najbolj nezadovoljen je s tem baron Banff'y, o katerem se zatrjuje, da se hoče ločiti od liberalne stranke. S tem pa. ni rečeno, da je liberalni klub v celoti fuzije vesel. Ti-szova skupina je s pristopom Apponyijeve stranke jako nezadovoljna. Doslej je ta skupina vladala klub kakor je hotela. Ta prevlada je v sled pridružitve narodne stranke močno omajana. Uvaževati je tudi, da sta Tisza in Apponyi velika osebna sovražnika. Splošno se sodi, da je Szell delal na fuzijo ne le da si zagotovi podporo Apponyijeve stranke, ampak še bolj za to, da utesni upliv Tiszov. Slednji je sedaj navidezno zadovoljen s fuzijo.
Banffvjevo slovo. Budimpešta 28. februvarja. Bivši ministerski predsednik, baron Bantfy se je danes poslovil od liberalne stranke. V klub so prišli tudi vsi ministri. Klubov načelnik, baron Podmanicky, je v daljšem govoru izrazil Banffyju simpatije cele stranke. Banliy se je zahvalil z nekaterimi konvencijonal-nimi frazami, rekši, da sedanji čas ni primeren, da bi govoril o političnih stvareh. Italijanski parlament. Rim 28. februvarja. Pri jutrišnji politični razpravi v poslanski zbornici namerava vlada zahtevati izjavo zaupanja. Z ozirom na zmedene razmere ni gotovo, če jej parlament votira zaupanje.
Orleanističns zsrote? Pariz 28. februvarja. Listi poročajo, da je policija pri hišni preiskavi v stanovanju zastopnika vojvode d' Orleans, Buf-ferta našla raznovrstnih papirjev, iz katerih izhaja ne le, da je neki vladar—„Temps" pravi, da knez bolgarski — denarno podpiral orleanistično gibanje, ampak da je bila organizovana popolna zarota v namen, da posadi vojvodo d' Orleans na francoski prestol. Zarotniki so imeli zvezo z nekim aktivnim generalom in so nameravali svoj načrt izvršiti, čim bi bil ta general postal vojni minister, kar se je Že v bližnji bodočnosti imelo zgoditi. Orleanisti pravijo baje, da jim je Deroulćde ves načrt pokvaril.
Pariz 28. februvarja. „Journal" trdi da se mej listinami, ki jih je policija kon-fiskovala pri nekaterih orleanističnih agitatorjih, nahaja tudi lista tistih oseb, katere so bile za slučaj prevrata določene, da za* vzemo mesta prefektov in podprefektov.
Pariz 28. februvarja. »Figaro* trdi, da je mej mnogimi papirji, ki jih je kon-nakovala policija, tudi Jako zanimivih, sodi
pa, da ni možno misliti na popola komplot dasi se je nsšlo neko pismo, v katerem je rečeno, naj se takoj naznani vojvodi d' Orleans, če je neki general pripravljen delati zanj.
Pariz 28. febravarja. Tekom današnjega dne je policija pri hišni preiskavi našla v neki hili poleg nebroja podob tudi trobojno zastavo z lilijami.
" Omadeževan.
(Poveet ia Nisosemske.) (Dalje.)
Po naravnem nagibu se je Štefanija hipoma obrnila proč, kakor da ne bi hotela na dalje nič več videti. A veliko zrcalo, ki je tudi tu pokrivalo vse štiri strani, ovadilo ji je več, nego je hotela vedeti. Videla je zdaj kako je tenorist iz nekega predala vzel več parov onih novošegnih rujavih škornjčkov za turistinje, brez katerih dandanes pravo postopanje ni več možno, kako jih je neki dami razkazoval in brezdvombno opozarjal na mnogotere prednosti tega novošegnega obu tala. Štefanija zatisne oči in se glasno zasmeje. To je bil pomočnik, ki je bil njemu, njemu Lohengrinu, Dodoben, prav močno podoben. Čudno naključje — nič več!
Zdaj zopet odpre oči in si izbere mej brezštevilnimi solnčniki enega, ki je bil z rumenkastimi čipkami prevlečen, da je izgledal, kakor da bi bil štirioglat. To je bilo sicer nekaj ekscentričnega in drugače ne v nje navadi, a danes ni imela zbranih rais-lij. Asta jo kara, da se solnčnik nikakor ne strinja z njeno lepo a vender le do cela dekliško obleko. Navadno je bila Štefanija hitro razkačena in k ugovoru pripravljena ter je trmasto ostala pri svoji volji, a danes ne- Malomarno je odložila solnčnik. Bilo ji je tako čudno, ne da bi bila vedela zakaj. Srce ji je močno bilo — to vse je storila ta neumna podobnost! A ni se več ozrla tje. Vzela je gladki, lični solnčnik, kateri jej je Roza priporočala. Zakaj ne? Saj ji je bilo vse jedno.
In zdaj so šle naprej naravnost skozi oddelek z opravo za turiste. Štefanija, ki je imela slamnik s širokim krajcem, nagnila je glavo, ni marala videti ničesar — prav ničesar. A hipoma zasliši poleg sebe dobro znan lep moški glas, ki jo je tolikrat vzradost.il, uljudno reči: „Ravno za tako nežno nožico so nerodne in nelepe visoke pete jako nepotrebne. Prosim, da bi milostna ta elegantni škornjiček pomerili in uverili se bodete, da imam prav."
Štefanija je vzdignila glavo ter obstala kakor okamenela. Zaničljivoje pogledala Loengrina, ki je poln spoštovanja stal pred svojo imenitno izgledajočo kupo-valko. Tenorist je ostrmel, a se hitro zopet zavedel ter tudi njo pogledal s trdnostjo — rumeni Škornjiček v rokah drže.
Štefanija je hitela za sestrama, ki sta
šli ravno po širocih z dragocenimi preprogami pregrnjenih stopnicah doli. Od vseh lepotij na desni in levi ni videla ničesar več. Šla je kakor v sanjah ne vedi- kje in kako. (Dalje prih.)
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo poslali: Tužakovi otroci pri Sv. Antonu v Slov. Goricah 1 gld. — Moška podružnica v Kamniku znesek 7 gld., katerega so darovali povodom neke veselice povodvm „Kamniskih rodoljubov gg. c. kr. notar Karol Schmidinger 5 gld. in dva neimenuvana rodoljuba po 1 gld. — Volilo pok. gosp. Lovr Ver biča v Borovnici 200 gld. — Slavno upravnistvo »Slovenskega Lista" zbirko 14 gld. — Gospod učitelj Fort. Lužar nabral mej udeleženci veselice dne 5. februvarja pri g. Jakobu Hribarju v Izlakah 4 gld. 32 kr. — Podružnica za Pliberk in okolico čisti dohodek tombole 13 gld. 52 kr. — č. g. Jos. Vodosek, kaplan v Rajhenburgu, nabral na gostiji Cerjakove Jercke v MerSivih Loscah 7 gld. 60 kr. — Č. g. Janez Vester, kurat v Otaležu pri Idriji po gosp. advokatu dr. Ivanu ŠušterSiču 10 gld. — Slavna okrajna posojilnica v Kamniku 30 gld. — M. K. namesto venca na krsto umrle Ivane Kotnik 5 gld. — Podružnica v Ljutomeru iz nabiralnika pri gosp. Sršenu 2 gld. 80 kr. — Gdč. Fanika Burkeljčeva v Radečah 2 gld. 60 kr. — Slavna Posojilnica v Gornji Radgoni 6 gld. — Šentpetereka moška podružnica v Ljubljani po č. g. blagajniku Fr. Pavlicu dohodek veselice 244 gld. 14 kr. in letnine 116 gld. 37 kr., skupaj 360 gld. 51 kr. — Slavna okrajna posojilnica v Litiji 10 gld. — Litijsko-Smartinske Slovenke 100 gld., kot osmo pokroviteljnino; pokroviteljica bode gospa Josipina Bartl, soproga nad-učitelja v Šmartinu pri Litiji. — Ormoška moaka podružnica iz nabiralnika pri g. Sim. Kandriču 2 gld. — Podružnica v Medgorjah na Koroškem 20 gld. — Darovalcem prisrčna hvala) Ljubljana In Litija ata poslali s narodno požrtvovalnoatjo Slovenije častni kroni.
Blagainiitvo drulbesv. Cirila in Metode ▼ Ljubljeni.
Condarango Malaga vino
(želodec krepčujoče vino).
(19—9) Sunja, 23. septembra 1898.
Blag. gosp. 31. LciiNtnU, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vase Condurengo Malaga vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do Jed,j- Dr> j. Folnegovlč, obe. zdravnik.
Umrli so v Ljubljani:
'25 februvarja: Marija Šut ar. postrežnice hCi, 8 leta, Flonjanske ulice St. 32, črevesni katar.
V deželni bolnici:
22. februvarja Andrej Slovna, ubožec, 05 let, sprijenje trebušnih organov. — Marija Hribar, dninarua, 75 let, prisad. — Marija LoŽar, dnina-itea, 82 let, pljučnu-a
88 februvarja: Matija Prijatelj, dninar, 59 let, bledica. — Helena Lampič, uboga, 80 let, ostarel ost.
Meteorologično poročilo.
V'i.ri« umi morjem  < ■     m.   Sr.-.H,: ir». in tli* 73<J 0 mm.
> e —	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	1J Vetrovi a g	Nebo	11
27.	9. zvečer	74: V9	—28    si. jug	jasno	■ e 0
28. •	7. zj utraj 2. popol-	7445 743 6	—78 sr.svzhod 7'6 1  sr. jug	jasno jasno	
	Srednja včerajšnja temperatura —29°,				nor-
male : 11*.
Dunajska "borza.
dne 28. februvarja 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 101 gld. 45 kr.
Skupni državni dolg v srebru 101 . 10 „
Avstrijska zlata renta   .... 120 . 25 „
Avstrijska kronska renta 11 , .   . 101 , 05 „
Ogerska zlata renta 4"/0.   ... 119 , 80 „
Ogeraka kronska renta 4* 0   .   . 97 „ 80 „
Avstro-ogerske bančne delnice 922 , s
Kreditne delnice....... 371 „ 40 „
London vista........ 120 „ 40 „
NemSki drž. bankovci za 100 mark 58 , 97« , „
20 mark.......... 11 „ 78 ,
20 frankov......... 9 „ 55', „
Italijanski bankovci..... 44 „ 25 „
C kr. cekini........ 5 „ 67 n
bv Vee vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljena, Šelenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 3 in S gld.
V Višnji gori
na lepem prostoru se takoj v najem odda
prodajalnica
z dvema sobama in skladiščem. Na razpolago je tudi klet. kuhinja in več sob.
Natančneje se izve pri Fr. Rebolj-u na Krki. (376—J)
Avtomatični
lnflcl ia lifeiit.
Za podgane gld. 2—, za miti gld. 120 Love" brea nadzorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami. Povsod najboljši vspehi. Pošilja ae proti povzetju. (302-3) 2wT. FEZTB, Dunaj, II., Taborstraese II B.
Izvod iz voznega reda
veljavna e« dne L ektetoa IBM. lete. Odaed Is LJaalJane joi. kol. Prese eea Trblt. Ob 12. uri b m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenefeate, Ljubno; fi#z SeUthal Aasse, Solnograd; ces Klein-Reiflin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amatattan. — Ob 7. uri 5 m. sjotraj oaobni vlak v Trbit. Pontabel, Beljak. Celovec, Franzenefeate. Ljubno, Dunaj; eea Selathal v Solnograd ; tez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne oaobni vlak v Trbit, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne oaobni vlak v TrbiS, Beliak. Celovec. Ljubno; čez Selathal v Solnograd, Lend-G tstein, Zeli ob jezeru, lnomost, Bregi-m-, Car b. Genevo, Pariz, cez Kloin-Reifling v Steyr, Line, Đudejrvice, Plaenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. Lipako, Dunaj via Amstetten. — Proga v Peve aaeato le v Kočevje. Mešani vlaki: Ob 8. uri 15 m. zjutraj, ob It, uri d5 m. popoludne, ob 6. uri 30 tu zvečer. — Prihod v/ LJubljano j. k. Proga Is Trbiža. Ob 6. uri 46. m. zjutraj oaobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varu v. Heb* Mari i inih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd«, Linca, Stevra, Auateea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzenafeate. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne oaobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Ino-mosta, Zella ob jezeru, Lend • Gaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla — Ob 4. uri 67 m. popoludne osobni vlak 1 Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Frensenefeste. Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. sve-6*r oaobni vlak s Dunaja Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla — Prega is Povege atesta Ia Be-eevjn. Metani vlaki: Ob b. uri IV m. ajutraj, ob 2. uri M m. popoludne in ob 8. uri 36 m. zvečer. — Odhod Is Ljubljaše d. k v Pataslk, Ob 7. uri 2'6 m. ajutraj, ob t. uri 5 m. popoludne, ob S. uri 50 m. — Prihod v Ldneljaae d. k. ta »antalkn Ob S. uri 56 m. zjutraj, ob 11. 8 a. dopoludne, ob 6. uri 10 m. (1)
Ref orm-česalo
..prljMtelJ šIt«HJ"
je brez dvoma najboljše, v rabi najcenejše čeeelo. Kariača te najbolje hrani in ne prouzroča nobenih poškodovanj, tudi naj-nežnejše kože, ali vznemirjanja najbolj občutnih iivalij, odstrani hitro in temeljito prah in nesnago z dlake. Ni treba veliko moči, zobje se ne ne zamašijo, čisti se samo od sebe. Cena za komad 1 gld. Ako se vpoSlje gld. 1 20, se dobi poštnine prosto; po povzetju gld. 1*40.
KS. FKITU, Dunaj,
II., Taborstrasse 11 B. 301-2
aaaaaaaaaaaaaaassaaassi
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno ne izbero.
Vaakersna naroČila izvršujejo ae točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naroČilih bla-govoli naj se vzorec vposlati. 8
1 SBBBSBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBB
j   Josip Reich ►
4 likanji snkna, barvarija in t J kemična spirainica ► \  Poljanski nasip - Ozki ulica It. 4 £
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k
5 8 dela. £ * Postreiba tedne. — Oeae nlake. ► PPPPf W W epp^rnpeynp^*ysgV
Fran jDetter
najstarejša zaloga
1.
Prva in
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne sltmoreznice in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine protti.
Deteljno seme
prnaktiice prosto, laakuaena
travina semena
ter najboljša dunajska in erfurteka
vrtna semena
prodajata (21—48)
pri „Klasti
Brady-|av« J
kapljice
za želodec
(prej Marijaciljski kapljici zi želedec)
prirejene v lekarni „s»rl earerakeaa kral|aa" Karla Pradj-Ja na Daaaja B., Flelsea-saarkt 1
ekee likaieae lat pes jate saravllo, ki •atvi|a la ekrepSnJn Selndeo» ee Je> prebava   anelena  let nplak  pad teleelealk
an>l««lamk.
Oitst stcBaBenlcI • • iO ne?r, Dveja« ateaklesilcPAs 90 tie>vć.
Uaojam ae opoiarjati le j eden krat, da m moje kapljice sa želodec cestok rat ponarejajo. Pasi naj ae torej pri kupovanju na goreujo varstveno anamko a pappleeasa 0. Prady in naj as zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke ia aodalsa O. Braap.
Kapljice za želodec o.bss&j.
(prej Martjaeeljabe) katpljlea aa ielad««)
so shranjene v rudežih nagubanih Ikntljth ia imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljake (kot varstveno anamko). Pod' to anamko mora biti
podpis effAttO*^ Dali so navedeni. Kapljlee aa Scistdae ae pristne dobivajo v 1680-13)      vatli le>k ttr asa k.
Otroška vrtnartca
Tiprejmi te pod ugolnimi pogoji
Kje? pove upravnistvo .Slovenskega Naroda". (383 i,
Spretnega, solidnega
potovalnega agenta
za vse zavarovalne stroke ilfie pod ugodnimi pogoji tukajlnji glavni zastop na Kranjskem že dobro vpeljane zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod „Akviziter" npravnistvu „Slov. Naroda". (344—4)
Prodajalna
na dobrem prostora, v veliki fari ali trgu, blizu kolodvora,        liCs v najem ali
▼ last. Ista mora biti prostorna, s skladiščem, vsaj dvema sobama in kohinjo. Natančneje po dogovoru.
Več o tem se izve* v upravništvu »Slov. Naroda". (270—4)
St. 7301.
(379)
Za aelilni rok meseca meje letos odda ta v mestni hiti Komenakega ulice it. 16 v Ljubljani v II. nadstropju stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pristranskih prostorov, v najem.
Pogoje izvedeti je pri tukajšnjem mestnem komisarijatu v navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dnć 20. svečana 1899.
ZahvaleTl
Speatevaanl paaipeell aa a-val Je j* na Vase. d as ete> sni pe>elaill take lavratsse) •drnvlle) proti kadija In pens»ke>ijei. PeratMI »«bm J«— elne> etek eailee IraMlerveia asks, pas nt« aatl kadelj In prsebel akere preatnln. Pošljite nat tnke| ie> S atekle* a le« Vašega lavrntnvsua ti— pateevenm ee>ka> Ia S nnveja «ajn preti kaaljn.
B veleapeSSevasnJejsn V Dlvael, 19. oktobra 1887. Vsul nahvalnl Jakob Sttppatt.
Trpittoev atole (8pits-wegerich-Sa(t\ ki tako izvrstno debije proti kalijo, praoboli, kri* pavoati, telkamu dihanju ia proti starim holeanim, dobiva ae vedno svež v lekarni k Zrinjakemn, H. Brodjovin, Zaareb, Zrinjski trg SO.
Naj vsakdo pasi aa taaeitni znak, kar samo oni trpotcev tok je is moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Subića Zrinjakega, bana hrvatakera.
Cena steklen ići trpotcevega soka a točnim navodilom 75 nove.
8 trpotce vi m sokom je dobro rabiti tudi gorski eaj proti kalija
Cena 1 zavoju gorskega čaja proti kaliju s točnim navodilom S5 nove.
Jtdno in drago polica aa vsaki dan po polt nem povzetja. Kdor denar naprej polije, naj sa vozni list in kittico priraftoni 'JO nove.
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
ftapree, Zrlajeki trg H. SO.
Cenjeni aenpeal lekaralear f
Pt>eel krattklan eanena reell aesm pei Vas Jeann nte* klenlee kmpIBnlk Ivednklk katpljlei late ee> naeal lat snejlam aasasaeeasa tatkas dekra dele vale, d as ie naaraan Vaast aa Sena dabrean aelvmvllm aajtepleje aakvalUl. Sava* lite anl aa maje saaaee i« tri eSeklenlee pa ao nate. n pantnltn pavsosjean pasi aU.
■edras, 86. maja 1898. S ep sdjssivnmjesn
Via Zanič.
Zahvala.
jPzra-ve Ivedske Stre* plime kmpl|loe delujejo i zvrst i. o proti vtem želodčnim bolesnim, popravljajo prebavo, čistijo kri, okrepcujejo želodec. Tt kapljica oedravijo vse bolesni želodca in flrev, a dobi te dober tek.
Pasiti jt treba aa aatcitni mak, ker samo one i vedske kre-
Eilne kapljice so is moje lekarne, i imajo aa steklenici eliko Nikole Sobica Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena  1 attkl. švedskih kre-
Blnih kapljic ■ točnim navodilom ► nov«.
Pošilja te vsaki dan t postnim povzetjem.
Klor denar naprej polije, naj ta volni list in kittico pri računi 90 nov«.
Lekarna k Zrinjskemu
H BRODJOVIN
Zagreb, Krlajakl traj It. ao.
Nartebe, ki lattaaje 5 fld. Ia ved, ie pstlljajo fraakt.
PalenpaŠSavmnl sjesped!
Staja lesa lednim Je Srl vnleet Srgmejm In II. Claaa Je aadeln ■patrakljevnlt Vale ,.ns> alla prati kastlball**, vstala Je SratJI slan, elanee pn, hvala kadi Sen, nadl. Zev kvaljn|ad ne Vnan m U Is*
V atranen pri ainklel,
dne 99. aprila 1888.
elngm pakarea Barlel I*lalekl.
Ivlessillo proti konto. boli (Fltalcl) je jako dobro adravilo proti trganju In kalanju v kosteh, revmatismu, bolečinam v krlieah, proti nrefalajenjn pri prepihu i. t. d. Manilo ojaei is-mucene lile, ter krepi starce, kateri trpe aa alaboeti neg.
▼taka steklen ca mora biti previđena a zaščitnim znakom, to je a tliko Nikola Sobica Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mašilo jt is moje lekarne, ki nosi ta aatcitni znak
Cena jedni steklenici mašila proti k os to boli a točnim navodilom 75 novi.
Vsaki dtn tt raspolilja t poštnim povzetjem.
Kdor denar naprej polije, naj aa vodni list in kiltico priraSnni 9U nov«. (1688-22)
Lekarna k Zrinjskemu
H. BRODJOVIN
Zagreb, Kriajekl trg it. SO.
.f v . f y£~4 vi* V^Tt v^V VoJT
gaSf Dne 1. marca ^
se bode odprla nova trgovina za modno in manufakturno blago in za krojaške potrebščine
pejpjri novi tovarni44
pod firmo Konrad Schuml <£ Co. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 9, v Filipovem dvorcu.
Imenovana firma ima geslo, da bode imela vedno največje tudi inozemsko damsko blago in oddajala vse predmete po čudovito nizkih tovarniških cenah.
Oprta na za temelj vzeto podlago, prodajati dobro blago po ceni, se usojata podpisanca nadejati se prav obilega obiska in beležita z veleštovanjem
Konrad Schumi & Co.
(372-3)
fodajatefj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
LefrteslM Ia tisk .Narodna Tislusme*.