Leto LXV- it. 144 Ljubljana, ponedeljek 17. junija 1932 Gcm Din 1*** Izhaja vsak dan popodne, izvzemši nedelje tn praznike. — InseratJ do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Eto 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIOTVO LfTBIJANA, Kns.fl jeva ulica it. 6 Telefon St. 3122, 8123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. PROGLASITEV DIKTATURE v NEMČIJI? Narodni socialisti izzivajo na vse strani, da bi prisilili vlado k izjemnim ukrepom — Bilanca včerajšnjega dne: 2 mrtva, 9 smrtno, 60 hudo in več 100 lažje ranjenik Berlin, 27. junija. Včeraj je prišlo po vsej državi do krvavih spopadov. Narodni socialisti so priredili celo vrsto shodov, na katerih so pozivali svoje pristaše, naj hreobzimo nastopijo za nve-U»vljpnjp narodno socialističnih načel. Ti hujskajoei govori so imeli za posledico, da so se po shodih razvili krvavi pretepi, ker so narodni socialisti izzivali na vse strani. Do hudih bojev je prišlo zlasti na Bavarskem. Radenskem in vViirttemherškem, kjer obstoja še vedno prepoved nošnje uniform. Narodni socialisti pa so zlasti v teh deželah izzivali na ta način, da so napravili velike obhode vvojih uniformiranih pristašev. Na mnogih krajih je morala policija rabiti orožje, da je demonstrante razkropila. Po dosedanjih vesteh sta bila v teku včerajšnjega dne dva narodna socialista ubita, 9 oseb smrtno nevarno ranjenih, okrog 60 hudo ranjenih in več sto lažje ranjenih. Policija je aretirala več sto oseb. Današnji narodno socialistični listi pozivajo državno vlado, naj proglasi obsedno stanje, ker je včerajšnja nedelja pokazala, da se deželne vlade in zasilnim uredbam predsednika re- d ein zasilnim uredbam predsednika republike. Ta upor je treba z vsemi sredstvi zatreti. če pa bo vlada še nadalje oklevala, groze narodni socialisti, da bodo sami razčistili situacijo. V levičarskih krogih pričakujejo že za prihodnje dni nadaljnje zasilne uredbe, ki bodo upoštevale zahteve narodnih socialistov. Zatrjuje se, da je vlada že v soboto zvečer sprejela tozadevne sklepe ter da bo že jutri izdan odlok o razpustu komunistične stranke. To naj bi bil po zatrjevanju narodnih socialistov prvi korak k ukinitvi ustavnega stanja v Nemčiji in k proglasitvi narodno socialistične diktature. Antwerpen, 27. junija. Snoči je prišlo do krvavih spopadov med narodnimi socialisti in komunisti. Ranjenih je bilo nad 100 ljudi. Berlin. 27. junija g. O seji kabineta se poroča, da je vlada dala državnemu kanrelarfu pooblastila za predloge, ki jih bo stavil prihodnje dni v Lausanni. Ti predlogi se tičejo predvsem splošne svetovne gospodarske politike. V berlinskih diplomatskih krogih prevladuje vtis, da bo konferenca trajala samo še par dni, nakar bo za delj časa odgođena. Kancelar Papen je popoldne z brzo-vlakom zopet odpotoval v Lausanno. Berlin, 27. junija. A A. Nacijonajni socialisti so napadli urade socialističnega dnevnika »Vorvvarts«. Razvila se je krvava bitka, v kateri je bilo na obeh straneh mnogo ranjenih. Monakovo. 27. junija. AA. Predsednik bavarske vlade Held je izjavil v deželnem zboru, da je bavarska vlada odbila zahtevo, naj razveljavi prepoved nošnje krojev članom političnih strank. Berlin, 27. junija. A A. Hugenberg je izjavil na kongresu načelnikov krajevnih odborov nemške nacijonalne stranke, da mora biti namen stranke, doseči nacijonalno večino v Nemčiji skupno z nemško nacijonalno socialistično stranko. Toda, je nadaljeval Hugenberg, hi-tlerjevci se še niso izrekli, ali so republikanci ali monarhisti. Dalje je Hugenberg opozarjal na nevarnost sodelovanja med nacijonalnimi socialisti in cen-trumom in podčrtal nasprotstva, ki so med nacijonalnimi socialisti in nemškimi nacijonalci v njunem socialnem programu. Tudi Francozi morajo štediti V svrho kritja proračunske ga primanjkljaja bodo morali znižati državne iz datke za 4 milijarde Pariz, 27. junija. Po informacijah iz političnih krogov je proračunski minister predložil sanacijski načrt za uravnoteženje proračuna. Deficit v znesku 4 milijard bi se kril na ta način, da bi se črtali izdatki za približno 3 milijard*5, dnrim bi se ena milijarda dosegla z raznimi prihranki. Znižani bodo predvsem krediti za narodno obrambo, in sicer za 10 odstotkov, ter osebni izdatki za 5 odstotkov. Nameravano znižanje uradniških prejemkov je izzvalo med urad-ništvom veliko razburjenje. Včeraj je imela zveza, francoskih državnih uradnikov zborovanje, na katerem je sklenila, da se bodo državni uradniki z vsemi sredstvi uprli nameravanemu znižanju svojih prejemkov vse tako dolgo, dokler se ne bodo znatno pocenile življenjske potrebščine. Pariz, 27. junija, g. Ministrski predsednik Herriot ima poleg svojih zunanje političnih tudi notranje politične skrbi Seja ministrskega sveta, ki je pod njegovim predsedstvom trajala tri ure, se je bavila z vedno bolj perečim problemom izenačenja proračuna. Načrt zmanjšanja uradniških plač je pri levem krilu vladne večine izzval velik protest. Na čelu tega protestnega pokreta so mladi radikali. Herriot se je vrnil v Lausanno Pariz, 27. junija. AA. Predsednik vlade HejTiot je ocVpoT>ovad soofti ob 22-15 v La^LSisaJi«. Pred odhodom vlaka je Herriot teaavn.l nokem-u mad^arskffimi novinarju, ki ga je vprašal o stališču Francjde na lausanmski konferenci: Francoski r*rv\exa;m p«re>d "videva nacrt za irftkonstni'kotjo vw» F>VTope tn mri stremimo ta tem, da ta načrt izvedemo. Japonska odklanja Hoovrov predlog Tokio, 27. junija. AA. Vojni immiisrter Arak i je dal iaoavo o Hoovrovem predlogu za sptodno raaorožiterv. Araki je Rjavil, da bi bfia enolična raaorozitev nevar na m da bi odražala nacijotnakio varnost., ker iona -v^aka država svoja posebna vprašanja Velike manifestacije romunskih kmetov Bukarešta, 27. junija. AA Rador poroča, da je btl včeraj v Bukarešti rve&k shod narodne ktmečke Rtraai*e. Na »hodu so srovornli naJTifirlednejž.i prva»ki stran* e in pojasnjeval program vlade. Po ehodu je defiliralo pred dvorom kaflLin 20.000 kmetov rz okolice. Kimertje so navdušeno vzkV-kali Nj. Vel. ikraju to kraljevskem« domu. Kralj je stopil na baikon. kar je izzvalo nepopisno navdušenje. Mtmohod je trajal dve uri. Bnkarešta. 27. junija AA. Na volilnem zborovanju narodne kmetske stranke je Mi-halake v svojem govoru zagovarjal preureditev sedanje ureditve države -na bančni podlagi, ki ima oporo v liberalni stranki, v agrarno državo. Maniu se je zavzemal za svobodno izvajanje ustave in tradicionalne zunanje politike, ki temelji na preizkušenih zvezah in na spoštovanju pogodb. Bivši nemški mhtister umri Berlin. 27. junija. Snoči je preminil y starosti 38 let bivši minister in voddtelj nemške čudake stranke dr. SeboUs. Velike poplave v Rumuniji Bukarešta, 27. junija. A A. Zaradi hudih nalivov v Moldavi so reke pretopile bregove in poplavile velikanska ozemlja. Mnogo mostov je bilo porušenih. 20 oseb je našlo smrt v vato vih. Železniške zveze so bile ponekod porušene. Svetovna nogometne olimpijada naimaj 27. jasnija. Včeraj se je vršila tukaj konferenca med nogometnimi zvezami Avstrije. Češkoslovaške. Švice in Italije. •Pri tej priliki je sporočil zastopnik Italije, da bo Italija leta 1994 izvedla nogometno olimpijado za svetovno prvenstvo. Na to oHmpijado bodo povabljene vse športne organizacije, kri se bavi jo z nogometom. Nemški monarhisti na delu Berlin, 27. junija. A A. Nova socialno mo-narhisticna stranka je objavila manifest, ki ■v o i srn porrva rkecionaln« stranke, naj bi se ji pridružile pri volitvah dne 31. julija, tako da bi se dose2la potrebna večina za sklicanje ustavotvorne skupščine. Škotje slede vzgledu Ircev London. 27. junija. AA. Listi poročajo, da jc prišlo na proslavi v Tirlingu na Škotskem do nenavadno čudne demonstracije škotskih nacijonalistov. Škotski nacijona--'-sti so proslavili bitko pri Konfanotbsrn. Bilo jih je kakih 500. Škotske nacijonalne je vodila neka ženska. Škotski nacijonalisti so naposled odšl: v p rad in sneli državno in izobesili škotsko zastavo. Ko se je to odbralo, ni bilo v gradu dovolj vojakov, da bi to preprečili. Dividenda francoske Narodne banke Pariz, 27. junij«. AA. Upravni odbor francoske Narodne banke j« določil ctrvi dendo za prvo polletje 1932. Znašala bo 100 frankov. Novi zakoni pred Nar< skupščino Beograd, 27. junija. V kratflcem se bo zopet vršila seja Narodne •'flcupščiine. Vlada je predložila Narodnemu predstavništvu zopet več važnih zakonov, o katerih bosta morala razpravljati Narodna skupščina in senat. Med drugimi zakonskimi predlogi, ki so bili te dni dostavljeni predisexiništvu Narodne skupščine, so: Zakon o obrnejnšh četah (izpremembe in dopolnitve). Zakon o zdravnikih specialistih za ustne m zobne bolezni ter zobotehnikih (oprem enrirbe in dopolnitve), zakon o ureditvi plačil blagovnega prometa med Jugoslavijo im Češkoslovaško, in zakon o turističnem prometu med Jugoslavijo m Češkoslovaško. Iz državne službe Beograd, 27. junija, p. Za višjega kontrolorja prometno komercijalnega oddelka direkcije železnic v Ljubljani je imenovan Vladimir GomilSek, dosedaj višji kontrolor na grl a vnem kolodvoru v Ljubljani; za svetnika prometno komercijalnega oddelka pri direkciji v Ljubljani je imenovan Rudolf Fistar, dosedaj pri železniški direkciji v Subotlci. V višjo skupno je napredoval ravnatelj dvorazredne trgovske dole v Ljubljani Josip Gogala. Zaplenjeno zlato Plvmoutb. 27. junija. Po nalogu admira« litete je bilo zaplenjeno vse zlato in srebro, ki ea je dvignilo neko italijansko podjetje iz potopljenega parnika. Pamik se je potopil začetkom svetovne vojne in je bil last Anglije. Baje gre za 10 ton zlata. Dirkalni avto med publiko Nancy, 27. junija Pri včerajšnjih avtomobilskih dirkah ?p je pripetila huda nesreča. Dirkalni avto, ki ga je vozil znani dirkač Tedaldi. se je na ovinku dirkališča zaletel med publiko. Trije fo bili na mestu ubiti, 22 ljudi pa je bilo hudo ranjenih. Avto ffe je popolnoma razbil, Tedaldi pa je po čudnem naključju dobi1, samo lažje poškodba. Zopet nov umor na Dunaju Dunaj. 27. junija. V bližini nogometnega igrišča na Hohewarti so našli davi ubitega lO-letueea Friderika Petra. Dečko «e včeraj popoldne prisostvoval nogometni tekmi, nato pa je brez sledu izginil. Ker je bil deček slečen in ie imel na sebi samo srajco, dočim je bila ostala obleka razmetana daleč naokrog, sumijo, da gre za umor iz pohotnosti. O storilcu ni se nobenega sledu. Preiskava zaradi ugrabitve Kavrakilova Srflja, 26. junija. AA. Preiskovalni sodnik v preiskavi afere nasilne ugrabitve Simeona Kavrakilova je odredil, da se od 8 aretiranih osumljencev 3 izpuste na prosto, ostalih 5 pa ostane v zaporu in pridejo v kratkem pred sodišče, če se hočejo braniti v svobodi, morajo polotiti 100.000 levov kavcije. Obletnica Mrke pri Verdunu Verdun, 27. junij«. AA. Včeraj so svečano proslavili 16!etnico bitke pri Verdunu. Proslavi je predsedoval maršal Petatin. Krvavi izgredi na evharisbcnem kongresu v Oubfimi Evharistične romarje so napadli s kamenjem in palicami - Moten prenos papeževega govora DabGn. 27. junija. Včeraj, ko je dosegel evharistični kongres v Dublinu svoj višek, je prišlo rudi do krvavih spopadov. Domačini so na kolodvoru v Ballvmentu napadli romarje s kamenjem in palicami ter jih do krvi pretepli. Na vlaku so razbili vse šape in več romarjev je bilo hudo ranjenih. Do sličnih dogodkov je prišlo rudi v mestu Lame, kjer so se morali romarji naravnost poskriti. Tudi v Dublinu samem je prišlo na več krajih do krvavih spopadov. Med maso, ki jo je celebriral pa-peški odposlanec in ki se je je udeležilo baje okrog milijon ljudi, je priletelo nad mesto veliko število letal, ki so povzročala tak ropot, da govorov sploh ni bilo razumeti. Docela nerazumljiv je bil rudi prenos papeževega govora. Papež je imel s posebnim ozirom na dublinski evharistični kongres govor v vatikanskem radiju v latinskem jeziku. Za prenos govora je bilo nameščenih v Dublinu več sto zvočnikov, vendar pa je bil prenos zelo slab. fHibnn, 27. junija. AA. Na skupino romarjev, ki se je nahajala na parnikii > Al and«, so nasprotniki oddali več strelov iz revolverjev. Mnogo potnikov je bilo ranjenih. Zaradi tega incidenta je škof Down and Connor brzojavno protestiral pri irskem notranjem ministru in zahteval, da zajamči romarjem varnost na njihovem povratku. T/ondon, 27. junija. AA. Poročajo, da je o. MacGuire, župnik katoliške cerkve pri St. Patricku v Bradfordu včeraj popoldne nenadoma umrl. ko je služil cerkvene obrede o priliki evharisticnega kongresa v opatij Kirkstmll t Leedsu. Zaradi dveh praznikov fzide prihodnja številka »Slov. Naroda« šele v četrtek 30. t. m. Še enega je pobralo Ljubljana, 27. junija. ČHjdma so pota usode. Tudi med sinove našega naroda je bila z vso neizprosnostjo usekala, železna pest bojne vihre in ph raztepla po vsem svetu. Mmoge je bilo zaneslo na širno ru«*ko zemljo, kjer so se boriti z razburkanimi valovi življenja m krvave državljanske vojne kakor so pač vedeli in znali, prepuščeni samim sebi in •vojemu zdravemu inarf^nku, ki je v<ćw> vendarle privede! skozi vsp strahote nazaj v domovino. Tu na domačin tleh jih je tpa naenkrat začel* pobirati smrt m sicer na prav čuden način sredi dela, ie pome življenjskih moči. Dobro je nam še v spomrnu smrt stm-paričnega kapitana Josipa Grčija, ki s« je bil pred poldrugim letom razpraskal na nogi neznatno bradavico pa je že čez dva dni ležal na mrtvaškem odru. Od l'rala tja do Tihega oceana je bil prebrodil širno Sibirijo skozi strašne boje, pa je bil ostal živ in zdrav, doma. ko se je bil baš pripravil začeti mimo življenje v krogu svojcev, je pa nenadoma iztegnila smrt avojo koščeno roko za njim in ga pobrala, Pa rmi je sledil nedavno naš nepozabni dr. Stanko Ertiartič, ki je imel za seboj krvavo poljan« E>otbnji m koščena roka. Iz kavarne Evrope je krenil domov in v hipu, ko «i je ficzuval čevlje, da je zadela kap. molče se je zijjru-dil in izdihnil. Gospodinj je slišala ropot, pa je prišla pogledat, kaj se je zgodilo. Vsa prestrašena je poklicala rešimo postajo, toda bilo je vse zaman, Borisa ni Mlo več med živimi. Rešilni avto je odpeljal njegovo truplo v Mestni dom. od tam ro 2« pa prepelja-i v mrtvašnico hiralnice Sv. Jožefa. Vidovdatrska 9, od koder se bo vršil rutri ob 14.30 pogreb. Skozi vse Življenjske bojne vihre in težave se je bil sreCno prerinil, usoda mu je bila prizanesla tam, kjer je strla tisoče, tu doma ga je pa nenadoma sredi tihega resnega dela pobrala. Staršev že davno več ni imel, ostali so bili trije bratje in sestra sami, pa so se razkropili po svetu vsak za svojim koščkom kruha in zdaj nai?*'rejšega brata ni več med njimi. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki ga sprejme jutri v svoje naročje. — Mednarodne plavalne tekme v Ljubljani. Kakor smo že poročali, se bo vršila jutri na kopališču Ilirije mednarodna plavalna tekma med dunajskim \VAJ in Iliri-rijo. Danes prinašamo spored tekem. Tekmovanje se prične ob 11.30 in se bo na- dafjevalo popoktne oti 16. DopoMne.; I. Štafeta 4- 300 m prosto (d-vomateh), 2. 50 metrov rrhirno za sestavo štafete S* H\ m. 3. 50 m prosto dame, 4. 50 m prosto rahir-na H. skupina, 5. lOfl m prsno dame, t». 100 m prsno gospodje, 7. S^tOO m mešana Štafeta (dvomateh), 8. 100 m prosto dame. 9. 100 m prosto gospodbe. 10. 100 m hrtrtrvo Kospodje, 11. »aterpolo WUC : Hirna. Popoldne: 1. 5X50 ni prosto (divom a teh), 2. 60 m prosto za waterpo4isee rutnorje, 3. 100 m hrbtno dame, 4. 200 m prosto gospodje, 5. 50 m prosto ddkJice, h. 20n m ♦irbtno fcospodie (dvomateh), 7. skoki, S. fiO m prosto dame, 9. 100 m prosto gospodje (dvomateh), 10. waterpolo lliriga juni-orji : Ririja rezerva. 11. waterpolo WAC : Hiriia. —c Včerajšnji sport v Cejju. VAeraJ popoMn*» sta s* vršili v Cftljn dv*» pom*«n*v «ri tetani. Na>p.r*»j j«» v pa-ijat^ljsiM t«kinv porarzsklo moštvo Ati]«tIfcov po«to SK Aako vaiflki H č\akovoa % rozihMatom 6:4. polčas 2:3. na ^Mariji pa jo kon^aila prven-stvn rjav suknjič z belimi črtami, v enak telovnik, eaiffaste hlače temne barve, obut pa je v sandale, na ulavi ima sivo športno čepico, KJineavničflrju P»vln Strgriljru jf Ml H?-pred sobe njecovoga stanovanja ukraden svilen ženski d p/ni k, vroden 400 Din. — Pn prokuristn Tomu Jerali v Židovski stezi St. 4 je n^kdo vlomil v kletno shrambo ter odnesel za 000 Din kompota. — Policiji sta bfli prijavljeni dve tatvini kote*, in s*cer 2.000 Din vredno kolo Leopolda firoslja. sina železničarja, ter 1.500 Din vrlino kolo geometra Ivana BonČe. — Čevljarskemu mojstru Ivanu Pišu v Zgornji Si&ki je nekdo iz delavnice ukradel lakaste nirfce, čevlje, posestnik« Francu Straži Sarju pa n*»-znan zlikovee t dvorišča njegove hiše v Krakovski ulici vozno dvigalo, vredno 500 Din. Neki neznanec je na dvorišču gostilne SLOVENSKI NAR T D«, dne 2T. junija 1932. : 144 Jugoslovenskun junakom iz svetovne vojne Na jsvečanejši zaključek IX. vsesokolskega zleta bo blagoslovitev spominske kapelice v Jindfichovicah Dva dni po 160 letaka issianovitve Te- | goveda češkega prijatelja -mecena, ki no- rezina kot trdnjave za Jožef ove teknšuje s pruskim imperijaIfemom Friedricha IL, pže A. Seifert ▼ praški »Narodni Politiki«, smo se udeležili L 1929 v istom Tereziim na ruskem oddeDou pokopališča fame manifestacije v počastitev spomina 1270 zvestih ruskih vojakov. Umrli so ta kot žrtve jrvstroogrsik© mržnje v vojnem trjetništvu, Ifc so se udeležili vojne proti agresivnosti wte Prnsije pod Viljemom H., dočim je bil Franc Jožef pozabil na Jicin - Kraljevi Gradec rz L 1866 m na davne rope Friedricha IL ter se i© udinjal Berlinu. Po za-tinšiMci v počastitev spomina ruskih voja-'kov sem staJ popolne na istem pokopališču pred trojnim grobom, kjer je na skromnih pravoslavnih križih napis: »-Tu so bili pokopani srbski mučenik Trifko Grabež (umrl 2& 10. 1916). Gavrilo Princip (1. maja <191S) in Nedetftko Čabrilović (23. januarja •1916), torej žrtve tragedije v Sarajevu na dan provokacHe srbskega patriotizma po Franca Ferdinandu na Vidovdan. 2e davno počivajo vsi trije v rodni jugosloveos'd EemJii. Spomin na te mlade »sodnike in ekse-fcntorie« srednjeveške zakonske dvojice se mi je nehote obudil med pripravami za slavnostno blagoslovitev jugo slovenske kapelice kn mavzoleja v Jindfichovicah na Krušnih gorah. Se zdaj, po dveh letih, me obhaja naravnost groza ob misli na večni spomenik nemsko-madžarske sramote med svetovno vojno, čigar sledove sem videl | predlanskim na poti iz Marianskih Laznv do Jindrichovic, Na pustem, prostranem vrba ondotnega Krušnogorja ob pobočju proti Olovi in Rotavi je internirala avstro-ogrsf\a vojna uprava L 1915 tekrog 40.000 ranjenih m po junaških bojih ujetih srbskih in ruskih vojakov. Ne da se popisati njihovo trpljenje, zlasti pa ne nečloveško pokončavanie srbskih •ujetnikov z lakoto. Streljali so jih kakor miši, če so se celo drznili odkopavati iz latrin grah ali krompir, ki so ga bili vrgli bestijalni avstrijski in madžarski vojaki med človeške odpadke. Ko so se bili sami najedli, so se naslajali ob pogledu na gla-dujoče jetnike. Ni čuda, da so se odigravali prizori, ki se zde kulturnemu človeku neverjetni. Tako n. pr. so bili iz ujetni-škega tabora v Jindfichovicah nekega dne navse zgodaj zjutraj poslali četo ujetih Srbov tja do Faiknova po premog m voz je vleklo namesto konj 20 ujetnikov. Toda namesto premoga so pripeljali vseh 20 ujetnikov mrtvih, mnriih od lakote rn muk, iz taborišča so pa takoj poslali novo skupino ujetnikov, ki je morala namesto obeda pokopavati svoje mrtve tovariše, pri tem so pa ne srečneži drug za drugim padali mrtvi. O, ti evropska kultura in humanost, kaj porečeš k tem zversrvom kot posledici šovinizma v tako obili meri vzgojenega med nemškimi in madžarskimi vojaki? »Tu ne zadostuje izgovor: »la guerre c* est la guerre«! Na Balkanu (v Bolgariji in Jugoslaviji) sem videl različne kraje zločinov tarških bašfbuzukov. na francoskih boji šcih je nas obhajala groza ob pogledu na nemške krutosti po utrdbah tja do unice-Trja Verdjona, umetnin v Remsu itd. Toda tu, pri Jindfichovicah, kjer je podli in strahopetni krvnik pobijal razorožene vojake, je bil daš" dojem najstrašnejši. Na hribu nad Jidrichovicatmi v višini Nostitzovsdcega gradu, kraljujoČega na nasprotnem hribu, so zgradili srbski m ruski ujetniki leta 1917 črpalne vodnjake za preskrbovanje ogromnega ujetniškega taborišča z vodo. Po zaslugi generalnega inšpektorja vojaških grobov Milivoja Cvrča-nina je jugosiovenska viada leta 1926 kupila te obsežne vodne naprave, da zgradi iz njih mavzolej, kamor pridejo zemski ostanki srbskih ki' slo van. junakov. In res je bila že tako* prihodnne leto izvršena prva tara te atale s koncenitraojo 7100 zem-skih ostankov jugoslovenskih vojakov in 1^9 rusfcih vojakov, čijib kosti so bile položene v enake krstiće in zložene na hodnikih mavzoleja, da se lahko ob električni razsvetljavi hodi med njimi kakor po žalostnem labirintu nitc tetrebijenega mesta vpamh moče*iikov. Kakšne imsi: U roie po glavi, ce hod^š med temi dolgimi katakombami in se ustavljaš pred venci, pokloni enimi po ča-srTicfh, ki je med njkra posetila ta žalosten kraj pnetete v hmij-n 1927 tudi jego-skrveuska kraljica Marija. Nehote pomisft? na ogromno pokopališče čeških in ruskih dobrovofjcev v Che stres pri Vonziersu in takoj zopet na nepregledne tisoče rovov okrog nwnumentalnega mavzoleja na hribu Douanmout nad Verdnnom, ki ga je zgradila Francija v spomin na 400,000 tu pred Verdnnom padm junaških Franco- t—i______t_j i_ sm-m* mioA i«»n a JcS t V/i rr» Če biti imenovan, je uresničen tudi drugi del jngoslovenskega pietetne«a programa »v Jindfichovicah. Namesto skromne hišice, fci so bili v nji med vojno stroji za črpanje vode, je stopil načrt spomenika, dostojnega slave onih, ki v mavzoleju počivajo. Umetniški načrt kapelice je nadejal ruski arhitekt prof. Vladimir Brandt Kapelica ima umetniško izdelana medeninasta vrata, na zadnji strani je pa spominska plošča z napisL Nad svinčeno streho se dviga pozlačen križ z oblami, nad vhodom v kapelico je pa mozaična shka, a tudi stene sta ruska slikarja Kratko v in (Bilibm umetniško poslikala. Tla so mozaična, marmornata spominska plošča z ju-feoslovenskim zn-akom priča, da je bfla kapelica zgranena v spomin 10 letnice vla- | danja mgoslovenskega kralja Aleksandra I. Tisoči zvestih ruskih m jugoslovenskih •vojakov so pokopani kot žrtve svetovne vojne ▼ Milovicah, Terezimi, Josefovu. Pragi, Olomucu, TrenČinu ki drugih kra-(j in Slovaflce in Podkarpatske Rusije, starci 92 let pa do srbskih ki rusk* ujetnikov - otrok ( okrog 300), vse te je prokleta avatro-ogrska monarhija tu v ujetništvu do smrti izmučili. Jugoslovensko - češkoslovaški slavnostni odbor pod predsedstvom praškega poslanika dr. Prvislava Grisogona je pripravil svečano blagoslovitev iugosloven-ske spominske kapelice z mavzolejem na dan 8. julija pod protektoratom kralja Aleksandri in prezid en ta Masarvka, zastopnikov ju£os!oveuske tn češkoslovaške »viade, močnih zastopstev obeh armad ter oficijelnih gostov in številnega občinstva. To bo res dostojen zaključek IX. vsesokolskega zleta dr. Miroslava Tyrša. čigar vdova dr. Renata Tyrševa kot največja češka žena je tudi članica odbora za to neobičajno slovansko narodno romanje v Jindfichovice, kjer je zgrajen pijetetni, žal žalosten spomenik, kakršnega še ni bilo ki ni nikjer drugje na svetu. v Daj-damu. Izvrstni zlatniki so Zagreba, izdelalo jih je podjetje Gries-baob i Knaus. Ena stran »alatnica« nod prav posrečen relrjef obeh lastnikov, droga stran pa firmo. Relijef poprsij j« kakor Kam z naraščaje Misli, ki se nehote vsiljujejo človeku ob pogledu v našo bodočnost zov. Slovanski ki francoski junaki! Vam je vsaj bik> sojeno umreti na bojiSčn vaše nevecljrve slave, ti vaš; srbski tovariši, vzor hrabrosti in velike Bubezni do domovine, so bili pa do smrti močeni v takrat še zasužnjeni češki zeanlH po brez-ofczinri zlobi ki osvetežebriosii sovražnikov. 2a4, močno st®*te, da takratna mržnja še «iai m utihnila. Res, težko je živeti mrrnerrrn gospodarju, če ima hudobne sosede* PopotnA, W | HN ▼ prsfli človeško srce, poseti te nesrečne žrtve te zarnisfi se to, kdo je vse to zakrivil ki kaj tx se bflo zgodio brez njihovih žrtev vsega, tndi žsv^enja. Po prearedjtrl podzeiungga rezervoarja t grobnico po načrtih štabnega kapitana ing. Koštafim ter po neumornem in po-Cr^OBM^pem prteadevanio pravega tvorca ter Kie- Ljubljana. 27. junija Čeprav bi nas moralo to vprašanje vse skrbeti predvsem, si prav malo belimo z njim glave. Roditelji samo premišljujejo, ali naj otroke izšolajo za »gospode«, aH bi bolje kaxaJo. da jih pripravijo za praktično stran življenja. Še vedno ni izkoreninjeno naziranje, da mora vsak, kdor resno skrbi za boljšo bodočnost svojih otrok, jih izšolati za »gospode«, za poklice, ki jim družba priznava višjo socijalno stopnjo. Akademska izobrazba, ki, žal, ni življenjska, kot bi morala biti, saj ne usposablja dovolj za življenje, ie premalo konkretna, vendar je pa še vedno bolj cenjena kot strokovna izobrazba in ročno delo. Tako gleda večina roditeljev pri odločanju življenjske poti svojih otrok na življenje z zgrešenih vidikov, kar odloča pri tej izbiri. Po sredi so pač razmere, saj je še vedno šola nekakšen privilegij za »boljše« ljudi. Revni roditelji hočejo izšolati svoje otroke, češ da se jim bo bolje podilo kot se je njim. Premožnim se pa zdi seveda kar samo po sebi umljivo. da se morajo njihovi otroci izšolati. Zato so tisti, ki ne morejo v šole, nekakšni obsojenci ter zapostavijenci. Vse sili v šole vsi smatrajo, da za življenje ni treba ničesar drugega, kot da absolviraš kakšno srednjo šolo in si nekoliko ogledaš univerzo znotraj, pa ti je življenjska pot že postlana z rožicami. Kdor pa ne gre v šo-ilo, je pač manjvreden. Zdaj pa, ko se je začel kujati gospo, barski red in ko je delovni inteligenčni trg /nenasičen, ko beda sili izobražence, oa si fščejo kruha tudi med ročnimi delavci, se le vseeno začelo buditi spoznanje, da se bodo morali otroci začeti drugače priprav-ljati na življenje. Drugače bodo morali začeti gledati na življenje, drugače ceniti delo in praktično stran življenja. In končno se bo morala tudi šola prilagoditi življenju. Toda vse premalo nas skrbi bodočnost naših otrok. Vidimo sicer, da ni dela za 1ntel:genta, ne za ročnega deiavca. In če smo omejili naraščanje nadprodukcije duševnih delavcev, da ne sprejemamo več toliko otrok v šole, so še vseeno prenapolnjene, dokler ne dobe zaposldtve še izšolani duševni delavci. In ali naj roditelji ■pošljejo otroke učit se rokodelstev, ko pa povsod omejujejo in ustavljajo obrate, odpuščajo delavce in je na cesti množica brezposelnih? Z resno skrbjo bi se morali posvetiti temu vprašanju, gledati bi morali nekoliko naprej, ne pa. da se izgovarjamo, da bo kmalu boljše in ko se bodo izšolali otrooi, se bodo razmere obrnile že povsem na boljše. Slaba tolažba, saj se lahko z njo tolaži le tisti, ki ne občuti še dovolj slabih časov in ki lahko šola svoje otroke brez posebnih žrtev. Kdo bi ne trdil, da je šola še zdaj privilegij višiega sociialnega sloja, ko morajo mnogi revni roditelji jemati nadarjene otroke iz šol, preden so dovršili zadnje razrede in da so slabi časi mnogim prekrižali načrte, ki ne morejo poslati otrok v šole. V šolah bodo izbirali najboljše, toda kljub temu bodo mnogi najboljši ostali doma, ne da bi tekmovali v tej tekmi. In stara pesem je, kako mnogi revni dijaki stradajo več let, si uničijo mladost zdravje ter umirajo jetični, ko bi lahko uspešno nastopili življenjsko pot Kdor lahko šola otroke in njegovi otroci sploh ne vedo, zakaj morajo hoditi v šolo, si seveda ne bo beril glave s temi vprašanji. In kaj bi bilo treba storiti? Tega seveda ne ve nihče. Vsak se naj briga zase, je moderna parola, vsak naj rabi komolce in bo pomagano vsem. CeŠ, tudi nam ni bilo postlano z rožicami, pravijo stari, tudi mi smo se morali boriti za eksistenco. Kdor pa ne gleda na to socijalno prevažno vprašanje s tako ozkega, skrajno egoistič-nega stališča,. vidi, da je v tesni zvezi z gospodarskimi prilikami. Morah bi ga reševati v okviru gospodarskih vprašanj, toda morati bi ga reševati tudi intenzivno. Otroke bi morali usposabljati za pokhce, ki jfh zahteva življenje In družba bi morala omogočiti vsem, da bi sc lahko pripravili na življenie. Zato pa bi morali reformirati marsikaj, tudi šole, morali bi imeti pregled nad delovnim trgom, dobro organizirano posredovanje za službe in seveda bi ne smeli pogrešati poklicnih posveto vairric Roditelji bi ne smeli biti nikdar v skrbeh, kam z naraščajem. Zdaj se pa ne zavedamo dovolj, da je mladina res naša bodočnost fn da bi zaradi tega morala skrbeti skupnost, ne le posamezniki, roditelji, da jih pošljemo na pravo življenj- sko pot ter jih pripravimo na njo. Kot pogrešamo povsod prave organizacije, razumevanja in čuta za skupnost, tako tudi v tem pogledu. Beda. brezposelnost in gospodarske zmešnjave niso prišle same od sebe. Ako bomo pa držali še zdaj križem roke, ko bi nas moralo življenje že naučiti marsičesa, se bodo življenjske prilike še poslabšale. Vprašanje, kam z naraščajem, je stopilo v ospredje najbolj zdaj. S takšnimi vprašanji se pač bavimo le tedaj in tako dolgo, dokler se nam zdi najnujnejše, potem pa seveda zopet pozabimo nanje. Dolenjska se drami Novo mesto, 27. junija. Tudi naša prelepa Dolenjska se je začela dramiti in vse kaže, da bo glede tujskega prometa kmalu prav lepo napredovala. Včeraj se je vršil v Novem mestu za razvoj tujskega prometa na Dolenjskem izredno važen sestanek, ki sicer ni bil tako dobro obiskan kakor bi lahko bil in moral biti. pa je vendar v polni meri pokazal, da so začeli Dolenjci resno razmišljati, kako dvigmifti ali prav za prav šele začeti tujski promet ki je zlasti za Dolenjsko velikega gospodarskega pomena. Sestanka so se udeležili župan g. dr. Rezek, za tujsko prometno društvo prof. F. Seidel, sresk-i poduačehrik g. Poljanšek, zastopnika Šmarjeških in Dolenjskih toplic, neumorna gospodarja gg. dr. Gregorič in dr. Konvalinka, požrtvovalni ki izredno agilni delavec na vseh poljih javnega življenja v Novem mestu učitelj g. Viktor Pirnat, zastopnik Višnje gore, Trebnjega in Kostanjevice, tajnik tujsko prometnega društva in zastopniki časnikov. Sestanek je prav uspešno vodil učitelj g. Pirnat Sklenjeno je bi-lo ustanoviti Zvezo dolenjskih tujsko prometnih društev. Izvoljen je bil takoj pripravljalni odbor, predsednik mu je učitelj g. Pirnat, tajniške posle bo opravljal tajnik novomeškega tujsko prometnega društva, člani so pa vsi udeleženci včerajšnjega sestanka. Poleg tega je bilo sklenjeno, ukreniti vse potrebno, da se po možnosti izposluje za Dolenjsko ob nedeljah poseben vlak. bodoča centrala tujsko prometnrh faktorjev na Dolenjskem si bo pa tudi prizadevala prepričati merodajne kroge, da bi bil nujno potreben tudi poseben vlak, ki bi vozil ob nedeljah zjutraj iz Zagreba na Dolenjsko. Znano resolucijo dolenjskih tujsko prometnih društev in njih sorodnih ustanov, prečitano na nedavni skuipščini zveze za tujski promet v Sloveniji, podpišejo vsa v poštev prihajajoča društva m ustanove, potem bo pa poslana na pristojno mesto. Med raznoterostmi je predsedujoči g. Pirnat povedal, da se zbere prihodnjo nedeijo v Novem mestu okrog 400 naših in hrvatskih fotoamaterjev, ki prirede pod vodstvom lastnika znane drogerije v Ljubljani g. Gregoriča in g. Pirnata izlet po dolmi gradov, kjer bodo fotografirali najlepše kraje, zlasti prekrasne starinske gradove, to diko in ponos Dolenjske. Dolenjcem k temu prvemu važnemu koraku na polju tujskega prometa iskreno čestitamo z željo, da bi mu kmalu sledili drugi še važnejši m uspešnejši._ Zlata valuta Ljubljana, 27. junija. Pravijo in pišejo, da je kriza, da ni denarja, da ni zlata. Pa bo že res tako. kriza je, če si zapravil vse, kar si imel za ves mesec že koj prve dni, če nisi pa nič zaslužH — je pa še večja. Neficje sem črtal, da izvažajo zlato iz Amerike v Francijo, ki je že vsa dobro založena z ziatsmi zakladi Samo k nam se noče izvažati... Pa pravijo tndi, če bi kneli zlato valuto, da bi bilo krize koj konec... »Zakaj ne bi preizkusila«, sta si mislila podjetna lastnika »DaJ-dama« gg. Oset in ima in sta naročila več zabojev »zlatnikov«, ki bodo veljavno piačitao sredstvo v njunem kraljestvu, ki skrbi za vse telesne dobrine razvajenih Ljubljančanov. Vpeljala sta »zlatnike«, ki prav nič ne zaostajajo za zlatniki državnih kovačnic — namreč po izvedbi — seveda so poceni, za vsak ziatnik ti priznajo protivrednost borega dkiarja, čeravno jo stane dvakrat ali pa še trikrat toliko. S temi »zktnlku se bo torej plačevale rečeno prav posrečen in tehnično dobro izveden, kar dela čast domačemo podjetja. Je pa še druga stvar: G. Zupan Je v profilu oa las podoben znanemu fflmskemo igralca Hansa Atoersa, in so si na ta način rrmogi privoščili potegavščino, da je to reklama za novi Rim. Mnogi so verjeli — seveda, ko so pogie-dali »drugo plat«, so videli, na naibrž ne bo tako. Podobnost na refljefu Je pa res frapantna... Ker si bo ta afi oni pridržal »zlatnik«, je verjetno, da bo treba kmalu nove izdaje, sicer pa pravita lasrtnfica, da morata nekaj tudi za reklamo utrpeti... R. K. Sokolski praznik na Viču Agilni viški Sokol je včeraj polagal obračun svojega dela v telovadnici z izredno uspelim javnim nastopom na vrtu gostilne Pavlic na Glincah. Na telovadisču se je zbrala številna množrica občinstva, ki je z zanimanjem sJedila vsem 10 točkam izvrstno uspele javne telovadbe. Javni telovadbi so prisostvovali zastopnik komandanta dravske divizije podporočnik Milou-tiiu G oru p, podstarosta sokolske župe br. Milko K r a p e ž in tajnik F 1 e g a r, viški župan g. Petrovčič, številno član-s.rvo bratskih društev in dep-utacija viških gasilcev v kroju, ki so tudn marljivo pomagali pri javnem nastopu. Javno telovadbo, ki sta jo vodila načelnik br. Borštnik in načelnica Mvmi G t o 5 1 j e v a, so otvorili naranči jn*iki (12) s prostimi vajami za praški zlet zelo strumno in skladno ter v vzornem kritju. Po naraščajinikih so nastopili dečki, kri so s svojimi veselimi igricami vzbudili mnoigo prisrčnega smeha gledalcev. Prav posrečen in gracijozen je bil nastop naraščajuic (16) s praškimi prostimi vajami. Burno pozdravljeni so nastopili nato starejši bratje devet po številu, ki so proste vaje s palicami ra-vedlS strumno in prav zadovoljivo. Naj bi bili ti starejši bratje vzgjed ostali mJadnni, ki je nastop samo gledala. Pri orodni telovadbi so nastopile tri vršite m sicer člani na bradiiri. č'anice na nizki bradlji in moški naraščaj na drogu. Vse tri vrste so pokazale prav lepe vaje, zlasti alamska vrata na bradlji je žela zasluženo pohvalo občinstva. Po orodni telovadbi je zopet mahoma oživelo telovadišče, deklice so izvedle ra^ne igre, ki so občinstvu zelo ugajale, zlasti ona. ki je predstavljala delo od ranega jutra do poznega večera. Štirje krepki člani so nato izvajali skok ob paHci v višino ter želi za svoje elegantne preskoke viharno priznanje občinstva. Proste vaje članic (12) za praski vsesokolski zlet so bile vzorno izvedene, za kar zaslužijo vso pohvalo. Raznoterosti moškega naraščaja so bile na višku, z&asti razmi preskoki so občinstvo naravnost fascinirali. Javno telovadbo so zaključili člani (30). ki so proste vaje izvedli skladno in v lepem kritju. Občinstvo je vrle telovadce pri odhodu navdušeno pozdravljalo. Po telovadbi je bila prijetna domača veselica oo sccelovanju godbe Sokola I ki je sodelovala tudi pri javni telovadbi. Upravo društva prosimo, da poskrbi prihodnjič rediteljstvo, ki mora paziti, da sc nedorasli otroci ne bodo obešali po orodju ter motili telovadcev in gledalcev. Nastop, ki je bil v za-dnjih letih eden najboljših na Viču, je pokazal veliko požrtvovalnost dru-štenega načelntštva ter mu izrekamo vse priznanje z iskreno željo naj stopa pogumno po tej poti naprej. Zdravol Rimski zid na Mir j« bi radi na vsak način ohranili kot pričo častitljive zgodovine našejja mesta, zato sk> ga pa pred leti odkopali in popravili, da je dobil svojo prvotno obliko. Tedanji kustos našega muzeja in sedaoiji vseuč. profesor v Gradcu dr. Walter Schmid. ki je odkril arheološko bogastvo Mirja, se je po modernih principih ohranitve in restav-riranja podobnih spomenikov tuda odločil, da so zidov je dopolnili z novim zidom, kjer je bil stari zid podrt aH pa celo odstranjen. Tako so zid rut nizkih ostankih dozidali do prvotne višine zvečino s starim kamenjem ruševin, na nekaterih mestih je bilo pa treba kamenje tudi dodati in pripeljati od drugod. Pri i^tavriranju in obnovitvi zidu je bilo pa tudi poskrbljeno, da se ostanki starega nepoškodovanega zidu jasno ločijo od dopolnil. Moderna načela restavriranja namreč dopuščajo le taka dopolnila, ki gledalca ne morejo prevariti, da so originalna. Pri raznih zgradbah, n. pr. pfli cerkvah je kak kamenit podboj vrat na.eni strani popolnoma razbit, vendar pa vrat ne bomo pustili brez podboja m zato napravimo pristnemu kamenitemu podboju po obliki popolnoma enak podboj iz umetnega kamna da nam dopolnitev takoj pade v oči, ne moti pa celotnega vtisa. Neb roj znamenitih fresk smo že odkrili po naših cerkvah, da se z njimi upravičeno ponašamo pred svetom, a tudi te freske res ta vri rane tako, da dopolnitve opazimo na prvi pogled, ker moderni restavratorji vendar ne marajo nikogar zapeljati v zmoto, še manj pa falzificirati starin. Le poglejte restav-rirano fresico v kaki mali podružnici, kjer je le redko maša in cerkvica skoraj ni več v rabi. V takih cerkvah so siike tam, kjer je odpadel poslikani omet, samo dopolnjene z novim ometom, ki je poslikan z nevtralno barvo, da luknja v sliki ne moti celote. Niti izbitega očesa vam restavrator ne naslika, ker gre le zato, da se freska dalje ne kvari in ne odpada načeti omet ter se tako ohranijo ostanki prvotne umetnine, kot smo jih našli. Samo mak* dalje je pa dopuščeno iti Testavratorju pri takih umetninah, ki so v Tedno in pogosto obiskanih prostorih, n-pr. v župnih cerkvah, slavnostnih dvoranah i. t. d. Tam pravi restavrator rekonstruira tudi risbo m barve, a tako. da to takoj opazimo, vendar pa novi deli ne motijo celotnega učinka stare freske. Ljubljančanom je ta način najiboJ!j očiten na fc I uit m rta* a&ar ni Mas avagočs ohraniti krh-s- I aA ootiaiaov originstnah »grafitov in je mojster Steroea po najvertnejšetm ttudiju icarcaotnaftnal ia u auta f fcl popolnoma starim mmkr nove sgiafko ter je ohranil le mijbea dal originalnih agrafitov v kotu 1. nadatropjo. Prav tako je obnovljen tudi rirooki zid, a dozidave »o ločene od stare g« aadu z jaono vidno Unijo iz okroglih be kh in svetlih kamnov, ki so vzidani kot meja med stari in novi zid. Od Gorjupo uhce p« tja gori do aftdnjega stolpa se ▼ zidu vleče ta avetla linija, ki jasno u značaje, kaj je starega in kaj je do«ida nega iz starega ali novega materijala. Na*, »lavni rimski zid, ki v Icul tirnem svetu z j vsakega pomeni redko znamenitost pr\e ga reda m je v inozemstvu mnogo boli spoštovan kot v Ljubljani, je torej resrav riran popolnoma pravilno ler starodavno obzidje Emone s svojo monumenta! nos »i o zato sedaj rudi prihaja dc »voje popolne hnpozantne veljave. Sicer je sedaj del zidu maslo preveč vidno ometan s cementnim ometom, vendar bo pa ta omet s kam lim . kmalu odpadal, ostal bo pa kot trden kit med njim, Prav nič rudi ne žali očesa st«o-kovnjaSka dekoracija iz podstavkov starih rotovNkih stebrov, ker vsakdo vidi, da je na novem dehi in se zidu tudi prav lepo prilega. Res je pa, da bi bilo ta veličastni spomenik treba boljše izrabiti kot je lata% ijen sedaj. Skoda, da ni sredstev za m vel i rašlje, a tudi pokriti bi ga bilo potrebno z betonsko ploščo, da bi ga ne zamakala vlaga in ne kruSn4 in rušil mraz. Ali bi ne bilo mogoče napraviti nekaj podobnega, kot je mojster Plečnik genijalno ustvaril iz podrtije v Vegovi oiici! <5e bi rimski zid nivelirali, ga »goraj zavarovali in mu napravili na vrhu čedno ograjo ter primerno okrasili % rastlinami bi dobili prekrasno promenado za somčenje, kakršne nimamo t vsem mesto. Mestna občina, zlasti pa naš iznajdljivi mestni gradbeni urad znata najti sredstva za izvedbo največjih dal in ca realizacijo najmogočnejših idej, zato orno pa pierorjeni, da se grad bornemu uradu posreči resiti m oživeti radi ta častitljivi spomemk z maiimt sredstvi. A. G. Koledar. Danes: P^o.«^^, 27. 'torija Jratotl-čani: LadCslar. pnvrocdavnl 14. Junija. JutH: Torek, 2S. frmrj* katoMcaoi; Vodov dan. Zorana, pravoatavni K. junija. Pojutrišnjem: Sreda, 23. juaitja: P t« or in Pavel, Ferosferv, pravosiavnfe 3«. junija. Possoaoja w h oaaa»o> Kino Matica: DuiOMj Cmmnj*cm Kino Ideal: Mtk$)oa«r prefco noči. SJovenoka Matica, cMoi a±>or ob 20. v drućtvenah aaaanoHai Slov. MatJee, K< 20. t grešni tnr T. Xaff dela^sW prosvetni veter ob drvoraoi Detavsk« ibomdc*. Ruska Matlea, predavanja prof. Ar. Strave ob 13. t proatoaih Pranoo«Jo^a hv strtturta. Sokol L — Tabor, predavanje br. Kozinca ob 20. v *rrOro»m| droroal na Tabora. PrkJrtva na Vidov dan. Kino Matica: DevSk* Caaonora, Kino Ideal: Amerš&ka tragedija Dvomath WAC : H Vrl J« ir koparfcfccu nirtj« ob VUSO te ob 3«. PriredKv« om. Vidov da««. Kine Matica: 13emfik4 Caoaaova. Kine WeaL- Amerika tragedija. D f ilsa ne Mcorne, Dane*: Bobanec, Kongresni trg H. Uatar, 6nr. Petra cesta 18 sa Hočevar. Ljubljana VTL Cekrrftka cesta 34. Jtrtrl: Suerrfk, Mai.. •:'---r Ki KTrrarr Pojutrlinjsm: Trakeeav. Mfwtni trg 4. in Ramor, Miklošičeva cesta 20. Kino Ameriška tragedija PredJera se prične z odadim Američanom, otrokom ulice, & ga zanaša TW*la med vse aioje družbe. Virifeno mJadega, častihlepnega mladeniča ki kaj hetro podleže erotičnim, vplivom, Ia navadnega tekača pri boteta je postal vodja oddeaka v »tračevi tovarni za o/vratoare. Zaljubi se v delarcko, pk>d prepovedane tJ«ubexnd >e otrok. Poaafoljenje in nora Jjo-bezen z bo-?ato defcttao, ki ga bo uvedla v vtsje krose. ZneVtl se hoče t o^^mega priveoka, dolavke, ki je apravU v bdagosiovlj. stanje. Načrt za umor, vožnja s čolnom po zapuščenem samotnem jezeru. Scena v ooanu. zadnja ovira, ona utone po naključju, ker je prevmola čoLn. vendar on ne migne nCti s prstom, da bi jo reeil Obtotba oaradi umora, razprava pred sodim jo, Izrek smrtne kaznL Zadnji del ftkma je najmogočnejša. Tragedija posameznika _ prietno amerikaoako ilterarno delo, k; se da primerjati le z >»askoinikom< _ &e prelevi v komedinjo amerižke juatice. Film prikazuje mogočen dvoboj med državnim pra/d-akkom in zagovomakom Farsa, pri kateri gre mimogrede za glavo. Glava pade. Vidimo vea«le kulturne detajle iz vrst časnikarjev (mterwiew m fotografiranje morUčeve matere), porotnike, sodnike, zagovornike. Režiser Stemberg tekmuje z avtorjem, da bi Iz senzaoljonaJne sodniftke razprave napravil tudi veliko filmsko senzacijo. Uspelo Je: pred porotniako ograjo atojita dve hijeni gizdavosti, kil ee zavedata sto-;e moči. Oba, drzavr«: pravilnik in sogovornik, govorita mojstrsko Plene! Corri-aran in Middleton. Sodno sceno s svojo brutalno besedno borbo je treba slišati. Dokazuje obenem, kako »alo pride pr' filmu beseda do izraza. Film je torej zelo zan-imMr, Videli ga bomo te dni v k;-»u Ideal. 8tev. j 44 >SLOVENSKI NA R O D«, dne 27. junija 1932. Stran & Težnje in načrti novega železniškega direktorja Iz zanimivega pogovora z direktorjem inž. M. KlodiČem Ljubljana, 27. junija. Komaj se je g- tng. Mak so KlodJc preselil v reprezentativno pisarno drrektorja ljubljanske direkcije drž. železnic, že smo si ga upali nadlegovati tudi mi, čeprav ima gospod direktor — kakor je naravno pri prevzemu tako visoke in odgovorne funkcije — polno potrebnih in nepotrebnih vizi t ter dela čez glavo. Predrznih smo se ga pač motiti, ker že poznamo njegovo vsestransko uahižnofirt, a pri tem smo se zavedali, da gotovo zvemo zanimive novice vsaj o prezidavi našega glavnega kolodvora in pa seveda tudi kaj lepega m veselega o tako težko pričakovani zvezi Slovenije z morjem, saj je vendar nas novi direktor glavni prvoboritelj v teh najbolj perečih vprašanjih našega mesta. Nik-do naj pa ne misli, da nam je g. direktor morda pripravo kake biro-Irratsko pretehtane tn diplomatsko pretuhtane izjave, samo v prijaznem kramljanju nam je povedal toliko *nžnega. da bo tega odkritega razgovora vesela vsa naša javnost. Kakopak, da je tudi g. direktor moral pričeti s krizo in jp dejal približno takole: Tudi železnica se nahaja v znamenju splošne krize. V primeri z lanskim letom je letos v istem razdobju osebni in tovorni premet precej nazadoval in to tudi tranzitni, kar je naravno, saj se sosedne države ne nahajajo v nič boljšem ali pa Se slabšem položaju kakor mi. V potniškem prometu zaostaja posebno prom°t inoremcev, zato pa se vozijo domačini na večjih razdaljah, kq.r dokazi je zlasti povprečna vrednost en*» potniške karte, ki je proti prejšnjim letom zelo poskočila. To padanje prometa in s tem seveda tudi dohodkov sili železniško upravo k neizprosnemu varčevanju, ki ga izvaja z železno doslednostjo na vseh poljih. Tak^ smo morali n. pr. ukiniti nekaj postajališč in skrčiti poslovanje posameznih postaj itd. Trpi pri tem tudi železničar, ki je moral doprinesti k splošnemu blagru prav rbčutne žrtve. Ali duh našega osobja — in samo duh človeka, ki sam ni materijal, edino prav usmerja mrtvi materijal, saj je mrtvi materijal sam po sebi. tudi če je najboljši, vendar brez vrednosti, ako Človeški duh ni na višku — le ta duh ni trpel in tudi ne bo trpej — pa naj pride, kar h^če! V zadnjem času smo pa v naši banovini vendar izvršili neka zelo važna dela. Zgradili smo v Zidanem mostu novi most., lepo delo naših inženjerjev, ki omogočuje direktno zvezo Ljubljane s centralo države, in obnovili smo na progi proti Rakeku tir. kar nam omogoča vožnjo s težjimi stroji. Direkcija je namreč dobila nove stroje z osovinskim pritiskom skoraj 18 ton. dočim znaša osovinski prit'sk starih strojev kvečjemu 15 ton. Nrvi stroji nam omogočajo vožnjo od Maribora do Rakeka brpz i7rnenjave stroja, kar pomeni prihranek na stmških. pa tudi vlaki so lahko mn. go težji. Dovolili so nam tudi malo skrajšanje voznega časa. posebno pa na strmini med Brezovico in Rakekom. Na postaji Ljubljana smo s sodelovanjem raznih faktorjev zgradili novo carinsko poslopje, kar bo zelo poenostavilo in pospešilo carinsko manipulacijo na ljubljanskem kolodvoru. V administrativnem Oznru smo sklenili z italijansko upravo za vse obmejne postaje od Reke do Kranjske gore p- godbe, tako da se vrši predaja vlakov gladko in so medsebojni obračuni čisti. Ta pogodba velja pa seveda samo za sedanje gradbeno stanje. Leta 1924 je b7lo namreč sklenjeno, naj bodo skupne predajne postaje Rakek in Bohinjska Bistrica, toda uresničenje te namere je za sedaj zaradi ogrrmnih stroškov za obe državi neizvedljivo. Dobra institucija je tudi posvetovalni svet. ki železniško upravo s svojimi sveti izdatno podpira. Izgledi za zboljšanje prometa n-so haš rožnati, posebno ne za Inozemski tujski promet. Razln2p, zakaj, so seveda splošno znani . .. O kake.n programu je pri takih razmerah težko govoiitl, ko so železniški upravi radi skromnih finančnih sred tev vezane roke. Misliti moramo bolj na administra-tivno-komerc^eiTo izpopolnitev podjetja. Mislim, da naj je drza\-na železnica predvsem kornera jamo podjetje, ne pa fiskalno: drž. železnica je radi občinstva tu, ne pa ohratm Toxia prav zato. ker smo državna železnica moram to naziranje omt-jiti v tem vnvslu. da ima državna železnica mani dolžnosti ali tud«i manj pravic kaikor privatne ^.rm.ce ki gledajo naravno već ali manj na kolikor mogoč velik dobiček Državna žf-lezn'ca ima manj dolžnosti, ker mora vpoštevari mnogo boli kakor kateri-kr'a privatna železnica nekatere višje ozi-e prav zararli rjga, ker je »kupna last v»eh cržavljano - man.; pravice pa v toliko, ker sme imeti le zmeren dobiček, saj bi pomenilo veliko dobičkonosno obrestovanje le prfkrat davek za državljane. Kakor hitro presega dobiček gotovo mero, moramo ta-rife znižati. Seda i pridem na tarifno vprašanje. Ali naj bi danes vendar splošno znižali tarife, da pomagamo gospodarstvu v sedanji strasni krizi? Tu moramo biti zelo oprezni. Iz gornjega sledi, da je znižanje tarif le na mestu ako trgovina in sploh gospodarstvo cvete in se razvija, potem mu damo s poceni t\njo transportov še večji impulz in pniifeimo železniški upravi večje dohodke, ako je to v okviru gori rečenega potrebno. Vendar pa transportni stroški v gospodarstvu večinoma niso edino odločujoči, čeravno so zelo važni, in danes, menim, ko tiče vzroki splošnega mrtvila vse kje drugje, ko je kriza svetovna, bi se žel. samo v rezala, če bi tarife znižala na plošno ne da bi bilo s tem gospodarstvi kaj pomagano. Ne zagovarjam decentralizacije uprave. Železniška uprava sicer mora biti centralizirana ab ipak je med decentralizacijo in centralizacijo razlika in tu se mi zdi, da smo skoraj malo preveč osredotočeni. Direkcije so danes samo nadzorstvena obla-stva glede reda, discipline m točnega obratovanja vlakov, njihova odločilna samostojnost pa je precej majhna. Sodim, da bi b1la tudi v tem vprašanju omiljenja koristma in v interesu gospodarstva. Sedaj pa naj pogledam ipak malo v bodočnost. Znano je. da dela železnici velik) konkurenco avtomobilski promet, ker je cestna mreža v dravski banovini precej razvita in dobra ter tudi daljave niso posebno velike. Sodvn, da bi Kilo najbolje, če bi avtomobil Sodeloval z železnico, kakor je to že v Avstriji primer. Uvesti bomo morali rudi lahka vozik na nekaterih naših progah, bilo motorna vozila na bencin aH elektriko ali pa tudi takozvane lahke vlake, ki bi vozili pogosteje samo — recimo — z dvema vo zovom a. Seveda ostane avtomobilu vedno prednos-t, da more ustaviti na cesti kjerkoli, dočim so žele7miška vodila vezana na postaje. Sicer poskušajo sedaj v inozemstvu avtomobile na tirnicah, to so vozila, ki vozijo po tirih na kolesih s trdim gumijem in ki se eventuclno ustavljajo tudi na odprti progi — ali od tega SimfoniČnimi varijacijamic Cesar Franka na III. produkciji ri je itak dal sam izpričevalo visoke, polnovredne zrelosti. Profesor Janko Ravnik mu lahko da z mirno vestjo svoi imprimatur. >Varijarije< i* spremljal orkester, ki ga je skoro na pamet vodil Muller Gustav. Mala itttdijaka žepna partitura na pultu sploh ne Šteje. Tro-je krajših pesmi Lajovica (Bujni vetri v polju. Pesem o tkalcu) in dr. G. Kreka (Sum vira in zefira) je pela s spremi jeva njem orkestra (instrumentacija škerjanca) ea. Marčec-Olup Mara, absolventka srednje iole ravnatelja Hubada. Orkester je vodil ftušter-Sič Vinko, kakor po odmoru tudi dr. D. Svare >Šiviljo< (zanimivo, moderno delo) in J. Ravnika zelo lepo >V raz.kosni srpčir, kateri ppsimi je pela Verbič Milena, absolventka visoke Šole prof. Vande Wistinphaus-nove. Obe pevki sta svoji lepj in zanimivi nalogi odlično rešili, istotako dirigent. O elasovnih sposobnostih obeh solistk smo že ponovno govorili. Koncert je zaključil Beethovnov »Violinski koncert, op. 61« v treh stavkih, ki ga je podal Suštoršič Vinko, absolvent visoke šole prof. Jana Slajša, ob epremljevanju orkestra pod vodstvom Lipov-ška Marijana. Tako dovršeno izvajanje solist« kot orkestra in digirenta bi delalo čast najserioznejšemu koncertu. Konservatorii. njegov učiteljski zbor z ravnateljem na čelu ie kot vsakokrat bidi letos vnovič dokazal, da je v resnici žarišče vsega našega glasbenega življenja. _č. Gnile črešnje Ljubljana, 27. junija. O gniJih črešnjah bi prav za prav ne bilo vredno govoriti, če bi jib pri nas tako ceni-lu Liie imajo to prednost pred drugimi, da pridejo v Ljubljano navadno že nagnite. Da ie nas" trg dobro založen z gnnHmi črešnjami, nedvomno ni še nihče opazil. Ce so črešnje gnile ali zdrave, kdo bi pripisoval temu posebno važnost! Samo, da cena ni pretirana, sadje pa naj bo kakršnokoli. Sploh so pa naši želodci dobro preustrojeni in nam nikdar ne škoduje, najsi se hranimo s čimerkoli. Naše črešnje še celo pospešujejo prebavo in utrjujejo zdravie. Treba bo izdati brošuro, iz katere bo razvidno, za koliko se je -znižala mortaliteta zaradi gnilih črešeni. Tudi druga mesta b> naj sledila nam, naj bi se obogatila z našimi izkušnjami. Ne bodimo vendar tako ozkosrčni, ne skrivajmo sramežljivo napredka, ponašajmo se z njim! Državna trgovska šola v Ljubljani Na Drž. dvorazredni trgevski šoli t Ljubljani se je zaključilo Šolsko leto 1931-32 s sledečim učnim uspehom: zdelali so: a) z odličnim uspehom —, b) s prav obrim uspehom 9 (4.05'>/o), e) z dobrim uspehom 90 (40.54° n). č) z zadostnim uspehom 84 (37.84°M. Zdelala ni 1 učenka (0.45*/o), popravni izpit jih ima 36 (16.22"/«), neizpra-šani sta ostali 2 učenki (0.900'«)- Število učencev in učenk koncem leta je bilo 222. K0N0X1 IZPIT se je vršil pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. M. Prešla, inšpektorja za strokovno šolstvo. K izpitu ie bilo pripuščenih 100 kandidatov in kandidatini. Pism-ni izpit je trajal od 3. do 8. junija, ustni i^>it pa se je pričel 11. iuniia in ie trajal do ine. 25. iuniia. Tzpit so napravili a) z odličnim uspehom: Hribovšek Albina. Tomažin Amalija, b) s prav dobrim uspehom Ehrlich Leon, Lesar Franc. Jesenko Gabrijela. Labič Mariia. Levstik Milena. Marinšek Angela. Mille Ema, Papler Marija. Ceh Katarina, Jamar Olga. Mehle Alojzija, Pecan Nevija, skupno 12, c) z dobrim uspehom Brus Fran, Capuder Fran. Hercog Matej, Kavčič Nikolaj, Koračin Jože, Kržan Ivan, Mlakar Viljem. Pavlic Vinko, Pielick Ivan, Piller Henrik, Rotar Franc. Smrekar Ivan. Zavrl Ivan, Adamič Adela. Bergant Doroteja. Bernard Ana. Bokal Marija. Bratkovič Silva, Cme Frančiška, Dolžan Marija, Fodransoerg Albina. Jeločnik Miri jam. Kr^ar Cecilija. Me-jač Valeriia. Novak Kristina, Pogačnik Ve-koslava. Racman Leopoldina. Rakover Stanislava, Turk Marija, Urek Rafaela. Vojsko-vič Marija. Božič Zdenka. Brečko Julija, Bukovec Helena. Dacoll Marija. Debeljak Cecilija. Debeljak Jožica. Dolenc Daniela. Er-bežnik Marija. Jurasek Marija, Kame Frida, Kovačič Magda, Levstek Amalija, Ložar Justina, Molfk Franja. Osredkar Alojzija. R-as-perger Lhidmila. Selan Stanislava, Skofir Mariia. ftterein Ivana. Urh Marija, valant Jnlijana, Vidmar Vladovita. Vidrajz Ljudmila, skupno 54, č) z zadostnim uspehom: Babnik Ivan, Ferjančič Viktor. Jelačin Bogomil, Klun Aloizii. Ladiha Karel, Majce-novic Oskar, Medic Stanko. Plestenjak Karel. Tomee Metod. IJhan Adolf. Božič Marija, Brodnik Veronika, Olavač Štefanija. Ja-ger Marta, Košelnik Bibijana, Leban Stanislava. Palach Edita, Selan Ana. Soban Ema. Bizanz Ljudmila. Kovač Danica, Mazovec Štefanija, Pavšek Elizabeta, Strmšek Marija. Zakrajšek Gabrijela, skupno 25. Odklonjenih je bilo za 3 mesece: 4 kandidati in 2 kandidatinji. za leto dni je bil odklonjen 1 kandidat Vpisovanje na Državni dvorazrerlni trgovski šoli v Ljubliani za šolsko leto 193'? 33 se bo vršilo dne 1.. 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. K vpisovanju za I. letnik je LIKER grande, trappLstin, rarao ra.jben bur*»Kiii očetov trapi«tov, čašica 2 Din, v Automat buffetu »DAJ — DAM« 7735 treba prinesti a) rojstni list, b) izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu ■radnje ^U* ali o zaključnem izpitu meščanske šolo, c) vpisnino in prispevek za zdravstveni fond 150 Di.i, e) Šolnino, ki se bo odmerila na »»odlagi uradnega, z 20 Din kolkovanega potrdila »» višini pr^d pisaneca neposrednega davka. Starost je omejena na 17 l*d. Izjeme od 17. do 19. leta more dovoliti kr. bonska upravi Seznani sprejetih bo razglašen 5. 1 i>» nthm ob 12. uri na objavni deski. Nosprei«-ti bodo prejeli ves vplačani denar BftZaj. K vpisovanju za II. letnik je treba prineeti a) izpričevalo o dovršenem I. letniku, b) vpisnino in prispevek za zdravstveni fond 150 Din, c) šolnino kakor za L letnik. Skala zi plačevanje Šolnine je objavljena na raz-glasni deski. — Po novem zakonu o srednjih trgovinskih šolah je dopustno tudi opravljanje privatnih izpitov. — Končni izpit v septembrskem terminu se bo vršil od 6. do 15. septembra. Natančna razvrstitev bo objavljena na ra7-alasiii deski. Redni pouk se bo pričel 16. septembra ft sv. mašo v Križankah, nakar se zberejo učenci In učenke v svojih razredih. Driavna dvorarredna trgovska šola t Ljubljani je izdala izvestje. v katerem WO navedeni vsi dosedanji absolventi (in je) šole. Dobe ga lahko tudi prp-jšnfi uženoifke) proti plačilu 20 Din. Žalost in veselje L>uKljana, 27. junija. Tedni so se ustavljali na. cestah celo l}udje, ki ne poznajo usnriljenja do nikogar, ter isn sočutno vpraševali jokajoče otroke, kaj se jim je priporilo tako »traš-tio^l Otroci^fio pa samo jokad kot Judte v Jeruzalemu, nikogar niso videli ixi fi-Raali in nnhče j-ib ni mogel potolažit 1. Povsod si lih lan ko sreoal in končno »o te morale ganiti te reke solz. da si se po'an-imal natančneje za strašno nesrečo, ki je zakrivila toliko gorja in solz. Obupani otroci ni«so od-cjrrvarjab. R*V> je pa med nj;mi ruda mnogo -ve^el-rh, Iri wi w» sicer tudi jokaAi, tod«. zarad je potrebno takšno javno objokavanje nemile usode. Roditelja bi pač radi vsi izao-lali otroke. Sok) jtm sl-rkajo navadno kot nekakšen raj, v katerega je zelo težko prvri. kamor prideš le z največjimi žrrvanvi, če m vzor pridnosti tn marljivosti, zlasti, odkar so uvedeni sprejemni izpiti. Ce se ne boš uoil in ne boš položni izpita, te bom pa dal učit za čevljarja. In otroku se zdi vsaka kazen huda, čeprav v resnici rri kazein. Rrr. čevljar! Ali je še kaj smmotnejŠega kot bfti čevljar?! Potem pa otrok ne položi rzrpn&n. Joka in obupuje, ne i,pa si stopiti pr»od roditelje in priznati »strašne« resmiee. Moraii bi pa jokati roditelji, ki hočejo otroku vtepsti nadarjenost v glavo z grožjami in ki so mu naslikali svet s tako Čudnimi barvarni. Ha je začel smatrati delo za sramoto. _ Ali ste kije videli našega Slavka? Izpita ni položil, zdaj si pa ne upa domov! je tožila nesrečna mati. Na Poljanski cesti je objemal oče hčerko, kot da je ni videl že deset let. — Pusti me, no', Kaj si bodo pa mislil ljudje! — Že dobro, že dobro, samo, da si sprejeta! Očetje so čakali pred gimnazijo na otroke. BAi so zelo nestrpni. — No, kaj? KaVo je bilo? je vprašal cčc fanta. Deček je napel sobo in /bežal. L rud je so gledali z zanimanjem nenavadno dirko; z« ditvini fantom s« je poganjal oče. da so mu frfotali škrioi svečane suknje daleč z* Bjim. Starci ne bodo več dohiteli mladine ... Pri zdravniku. — Ali misfote, »osped doktor, da hi mogel doživeti sto let? — Kotfko ste stari? — Petdeset. — AH pijete? _ Ne. — Kacfcte? — Ne. — Igrate karte? — Ne. — Imate buNco? — Ne. — Potem pa res ne razumem, čemu bi ra-di tako dolgo živeli. Da je vzajemnost zek> lepa, pravijo tudS tisti, ki se je najbolj boje; zato so vzajemni, ko je »treba« uničiti vzajemne. Strm '4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. junija 1932. Dnevne vesti . —Predsednik viš. deželnega sodišča na dopustu. Predsednik »iS. deat sodišča g. dr. Anton Rogina nastopi jutri svoj letošnji dopust Vodstvo vik dež. sodišča prevzame sodnik apelacijskoga sodišča g. Ivan Vnan-CTČ. — V proslavo Vidovega dne bodo go-reM drevi ob 21. kresovi na naših vrbovih, — Stanje brezposelnosti. Po zadnji sta-tifitSkl Borze dela v Ljnfoljani in njenih podružnicah je »tanje prijavljenih brezpo-selnđb nasledauJe: danes je v Ljubljani brez Btužbe 1126 moških (•prejšnji teden 1094) ter 1048 žensk (prejšnji teden 1036), v Celju je brez dela 821 moških in 134 žensk, v Mariboru 919 moških in 201 žensk, v Murski Soboti pa 341 moških in 6 žensk. — Izprememba rodbinskega imena. Kr. banska uprava dravske banovine je dovolila Josipu Smrečuiku iz Zgornjega Tuhinja izperemembo rodbinskega imena Smrcč-rak v Dohnik. — Navodila za j-PutnOcovo« potovanje v Prago na sokolski zlet. Udele&n&ke, ki so se prijavite pri >Putniikui za ekskurzijo v Prago, opozarjamo na sledeče: Posebni vlak v Pirago >Sok S< odhaja v četrtek dne 30. t. m. iz LjuibUane ob 13.28. Vozovi, ki ©o določeeni za posebni -vflak, bodo priškiljučeni v Ljubijani na reden praški opoldanski brao vlak stav. 605 in sicer trije vozovi, štev. 11 za EL razred, štev. 12 In 13 za ITT, razred, štev. 13 je irazenvirana za Mariborčane. Odhod v Maribor je torej: te Ljubljane ob 12.38, Zidanega mostu 13,5«, Celja 14.29, tz Pra^erskega lS-24. Odbod Iz Maribora s posebnim vlakom >Sok 8< ob 17.15. Vsak potnik prejme >nj>utnrfoo<, s katero mu je dodeljeno mesto v posebnem vozu on še važna navodila. Vozovnico od tahodne postaje do št. Uja, državna meja, si nabavi ivsaik u-de-ležndk sam ter ima na podil agi posebne legitimacije 75% popusta. Te naše vozovnico ne sme oddati na postaji v Pragd, ker velja za Ibrezpdacen povratek od S t II j a do vstopne postaje. Avstrijske in češke vozovnice ima vodja transporta. Odhod iz Prage je predviden 7. jiulija ob 22.50 s posebnim vdakom >Sok 10«. — Osebna vest z novomeške pošte. Pretekli teden je biil Ivan Kambič, poštni uradnik v Novem mestu, postavljen za upravnika novomeške pošte, bivši njen upravnik Ferdinand Nadrag pa za manu-pniacijskega uradnika na astem poštnem uradu. — Kongres Zveze organizacij izseljencev v Splitu. Zveza organizacij izseljencev v Zagrebu, v kateri je včlanjen rudi Narodni izscljeniški odbor v Ljubljana, bo imela 10. julija t L v Splitii svoj kongres. Kongresa se bodo udeležili tudi zastopniki iz-seljeruških, organizacij iz Amerike, ki pridejo v večjem številu na izilet v domovino. IzJot vodi znani organizator ameriških izseljencev g. J. B. Mikal je vič iz Clevelanda. Izletnikov bo okrog 200 in dospejo v Ljubljano predvidoma v nedeljo 3. julija. Narodni izseljeniški odbor poziva že sedaj ,wsa nacictiaLna *n izscljeniška društva k sprejemu teh dragih gostov. Podrobnosti o prihodu izletnikov bo NIO objavljal v dnevnem časopisju. — Belokranjsko vino teče zadnje čase v neštetih pletenkah in sodčkih po železnici iz Bele Krajine sem gori k nam, zlasti v Ljubljano in njeno bližnjo okolico. Posebno ob nedeljah ie dolenjski vlak zjutraj poln vinskih romarje-/, obloženih s p let en-kami in sodčki v nahrbtnikih, da jib je ve-i»elje gledati, še bolj pa poslušati, ko si pripovedujejo, kako pridno pokušajo v Semiču drugih krajih rujno belokranjsko kat>-ljico in kako so že veseli, še predco napolnijo številne posode, da se potem zvečer sami polni in s polnimi posodami vračajo domov. Belokranjsko vino je dob ro i n poceni, saij ga plačujejo menda po 3—4 Din Hter. Kaj poreko k temu naši gostilničarji, ki morajo plačevati visoke davke in druge dajatve, je seveda drugo vprašanje. Ljudje si pač pomagajo, kakor vedo m znajo, dobro vince marsikdo rad pije in če ga dobi poceni, se ne zmeni za interese, onih, ki so pri tem oškodovani. — Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov v Sloveniji opozarja vse hišne posestnike v dravski banovini, da so pobotnice in najemninske pogodbe v slovenskem jeziku že pred par dnevi došle davčnim upravam in da jih morajo imet: v zalogi vse tobačne trafike, ki prodajajo koleke. Pogodbe je treba brezpogojno napraviti do 1. julija L L v smislu naših navodil, ki od govarjaijo zakonitim predpisom. Vsa potrebna pojasnHa se dobe tudi v naša društveni pisarni, Salendrova uL 6. _ Nova cesta. Z jutrišnjim dnem se izroči prometu nova preložena cesta v Medvodah, obenem pa se stara cesta zapre. — Lh. Ivan Tavčar; Zbrani spisi I. zvezek. Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala v zbirki slovenskih pisateljev L zvezek Tavčarjevih zbranih spisov. S tem zvezkom je dobilo naše knjižno občinstvo zbirko prvih literarnih tvorb našega romantičnega realista, obenem pa zaključek celotne zbirke Tavčarjeve leposlovne proze, ki je izhajala v redakciji odličnega strokovnjaka unrv. prof. dr. Ivana Prijatelja izza leta 1921. m je obsegla v celoti šest obširnih zvezkov. Tavčarjevo delo, zbrano z vso veščino v kronološkem redu, prikazuje v tem zvezku prvo desetletje njegovega pisateljevanja in prinaša njegove najzgodnejše novelete, povesti m prvi roman »Ivan Slavelj«. Za zaključek je uvrstil urednik na pisateljevo izrecno željo celotni cikel »Med gorami«, »ta niz najlepših biserov« Tavčarjevega pripovedništva. Od prvih sentimentalnih začetkov gre pisateljeva umetniška rast na svoj prvi višek, ki kaže že tiste značilnosti, s katerimi je dosegel pisatelj v svojih zrelih letih najpomembnejše uspehe, Zbirka »Slik iz Loškega pogorja«: jc gptono tugfcopč* pri- i spe vek, v katerem je — kakor pravi urednik — »največji sin Poljanske doline s toplim čuvstvom oživljal vsak holm. vsak potoček, vsako globel, vsako stezico, vsako kmetijo in vsakega človeka. Na najlepši način se je oddolžil dolini, v kateri mu je tekla zibel in v kateri po njegovi želji počiva danes njegovo truplo.« Dr. Prijateljev uvod obravnava z vso temeljitostjo problem pisateljevega rojstva, nato pa analizira posamezne spise, ki so objavljeni v knjigi. V urednikovih opombah se razodene pogled v Tavčarjevo literarno delavnico in osvetljuje marsikatero biografsko, literarno-zgodovinsko in topografsko vprašanje. Dr. Ivan Tavčar: Zbrani spisi I. zvezek, uredil dr. Ivan Prijatelj, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1032, XII in 508, cena za mehko vezano knjigo 84 Din, v platno 100 Din, v polusnje 108 Din. — Izleti po Karavankah. Naš neutrudni vi opisovalec leipot naše domovine Rudolf Badiura, ki je napisal že devet del o naših planinah in krajih ter o smučar-stjvn, je pravkar izdal malo knjižico z gornjim naslovom, ki je prav tako popolna, kakor vsa ostala njegova dela. V uvodni besedi se avtor upravičeno pritožuje, da premalo poznamo Karavanke, zlasti onstran državne meje, kjer pa povsod še bivajo Slovenci. V boršuri, ld stane le 10 Din in Ji je priložen tudi pregleden zemljevid Karavank, so opisani vsi kraji in planine od Žile čez Beljak, Vrbsko jezero in Celovec pa tja do Slovenjgradca, Savunjske doline, Kamnika, Kranja, Bleda in Kranjske gore z vsemi kočami, cestami in stezicami ter z vsemi priporočljivimi prenočišči in gostilnami. Posebno pozornost je avtor posvetil predvsem umetnostnim spomenikom, ki so jih ti kraji polni, na drugi strani pa tudii vsem avtomobilskim zvezam, -ki se jih turisti in le-toviščarjl prav radi poslužujejo. Požrtvovalni avtor naj bi s svojim najnovejšim odličnim delom dosegel svoj namen, da tudi Karavanke ožive, polne domačih in tujih gostov. — ^Maribor« je naslov male, na vsaki stranil s prav dobro sliko okrašene brošure, ki jo oe izdala Tujskoprometna zveza v slovenskem in nemškem jeziku, da iz nje spoznamo vse najpotrebnejše o lepotah in zanimivosti ter o vsem, kar tujec mora vedeti o tem prijaznem mestu in okolici. Predvsem je seveda povdarjeno milo podnebje, navedeno je pa tudi vse, kjer se človek lahko razvedri ali pa zlasti zanima športnika. Po kratki zgodovini mesta so na malem prostoru prav dobro obdelane najvažnejše umetnostno zgodovinske zanimivosti, kri se Maribor z njimi v resnici lahko ponaša, saj muzej hrani celo slavnemu Diirerju pripisano risbo Žičkega samostana, opisane so pa seveda tudi vse koče na Pohorju in navedenu najiprijetnejši izleti ter avtobusne zveze. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo vreme polagoma zboijšalo. Boljša se res že dolgo, roda zboljšalo se žal še ni in bomo res veseli ki srečni, če se ho Včeraj je bilo po nekaterih krajih naše države že lepo. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 24, v Ljubljani, Zagrebu *n Beogradu 22, v Mariboru 20 stopinj. Davi j3 kazal barometer v Ljubljani 765, temperatura je znašala 12 stopinj. — Dva napada in nesreča. 21-letnega Raven a Jakoba, brezposelnega mesarja, sedaj brez stalnega bivališča, je v parku v Zvezdi nekdo z nožem suniil v desno roko. — Strojnika Ribiča Franca iz Pod-cenkve, je neki delavec pri delu v papir-nrici Vevče s cepinom udaril po glavi. — Postrežnica Josipina Tomec iz Moravč, je na cesti v Notranoih goricah padla in se poškodovala po obrazu. — Kanj je brcnil v trebuh posestnika Jožo Zupančiča iz Polanj pni Litijo. — Strašna tragedija mlade matere. V Sisku se je odigrala včeraj strašna tragedija. 20letna Andja Bakrač je živela v skupnem gospodinjstvu s Stankom Rajšičem, ki je bil že del j časa brez dela in ga tudi ni iskal. Nasprotno je pa Andja znana kot zelo marljiva žena in morala je trdo delati, da je preživljala sebe, njega in dva otrociČa. Rajšič je bil celo tako brezobziren, da je zahteval od nje denar za zabavo. Dolgo je sirota trpela, slednjič je pa prikipela čaša njenega trpljenja do vrhunca. Včeraj zjutraj sta se z Rajšičem sprla, Andja je pograbila velik nož in ga vrgla za možem, pa ga ni zadela. Blizu vrat je sedelo njeno dete, ki ga je zadel nož v vrat. Videč katj je storila, si je z drugam nožem prerezale žHe na rokah, potem je pa pograbila orro-Čička z nožem v grlu in ga odnesla v k-j-hdnjo, kjer ga je pustila, sama je pa hi tek v prvo nadstropje in se skrila v stranišče. Otročička so pozneje prenesli v bolnico, kjer je pa kmalu vmrl _ Težka nesreča. V soboto popoldne se je pripetila v gozdu blizu Zagreba težka nesreča. Mladi kmet Dragotin Jakopina Iva-Jutro< je poročalo o zelo lepi razstavi drž. osrednjega zavoda za žen. dom. obrt na Turjaškem trgu. K temu poročilu lahko pohvalno omenjamo, da so naše domače dame začele vendar ceniti domače delo in se ugodnih prilik, ki jim ji!h nudi domovina sedaj tudi poslužujejo. Toledo je sedaj zelo v moda in v tem je zavod edinstven glede tehnične izvršitve. Novost so tkiva, predvsem perzijska, da ne govorimo o zelo dekorativnem grobem fiileju, ki vzdrži prav vsako konkurenco. Eksport v inozemstvo je danes zelo otežkočen. če se že urejajo zadeve importa in eksporta, je prav gotovo dati prednost na domačih trgih domačim izdelkom. Tako pa vidimo ravno na ljubljanskem trgu vse polno strojm"h ći«pk, dočim se domačim izdelkom zabranjuje prodaja. Potrebno bi bdlo, da ljubljanski magistrat svoje stališče korigira in po strokovnjakih ugotovi kaj spada na domači trg. V današnjih časih je treba pač podpirati prodajo domačih izdelkov, kar propagira celi svet; _Ij Lepe lesene klopi so postavili v zadnjem času na Krakovskem nasipu in Grudnovem nabrežju. Močni plohi so pobarvani z zeleno barvo. Klopi so lične 'In bodo tudi bolj trpežne kakor nekdanjo. Občinstvu je z nj^mi zelo ustreženo. I j_ Obnova hiš, Križevmiški samostan je dal pritlično svoje poslopje na Napoleonovem trgu obnoviti. Okrušen omet je bil .popravljen in stene prebeljene, da je hiša v harmoniji z ostalimi poslopji na omenjenem trgu. Vidovdanski kresovi drevi bodo najvidnejši s teras HOTELA BELLEVUE Tudi hotel bo primerno razsvetljen. _lj Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo blaga za 16-5 kompletnih oblek iz temnosivega oz. sivega sukna, 25 zimskih sukenj, 1S0 službenih čepuc, 149 parov iigotovljenih Čevljev, za mestne &lu-žitelje, doh. nameščence iai poklicno gasilstvo in usnja za 20 parov škornjev za poklicno gasilstvo. Nadalje razpisuje izdelavo teh oblek in zimskih sukenj po kroju, ki ga določi mestno načelstvo. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti .do 11. julija 1932 opoldne pri mestnem gospodarskem uradu, -kjer so vzorci blaga na vpogled in kjer se dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila oz. dobavni pogoji .proti povračilu stroškov. —Ij Patrona treznosti, Janeza Krstnika, so včeraj v Trnovem dobro proslavili. Proslavljali so ga pa tudi drugod. Vroče sicer ni bilo, vendar ljudem ne diši voda in bali so se dežja ter so ves dan vedrili, dokler niso bili pošteno mokri. Janez je kot nalašč naš patron treznosti, ker smo skoraj vsi Janezi in proslavljamo svoje godove po lepi tradiciji ter z največjim navdušeniem. —lj Invalid. Veder se je delal v petek in pod veliko platano na oghi Streliške in Sbrossmaverjeve ulice se je gnetel klopčič ljudi. Na sredi ulice je ležal mlad mož v Leiavesri. Nikdo nI vedel, kdo je in odkod je prišel. Menda iz l;udske kuhinje, najbrž bi bil pa tja rad šel, a ni mogel, ker ni -.mel denarja za večerjo. Vrglo ga je. Zdravnik je prišel in konstatira! epilepsijo, a za re-šiln; avto je treba plačati. Dobri ljudje so drgnili bolnika po prsih in oživljali, sr-a-r-n:K je pa sočutno pripovedoval njegrvo zgodbo, ki jo je preči tal z listine. Fran,t z "P:zeljskega je pri vojakih dobil malarijo, pa ga je 6hP% slabost, da je padel s konia. Mudo se je pretresel, da je dobU ep;'eps:jo in so ga spoznali za 100°/» nva-! ca. Vsak čas ga vrže in nikjer ne dobi dela. Množici se je preveč smilil in u ;-n;-1-ii *e ga je tudi rešilni voz, ki ga je odpeljal. Ves žalosten je dobrosrčen gospod zopet spravd šop kovačev, ki mu jih ni mogel več dati, ker so ga naglo odpeljali. —lj V kapeli slov. staro-katoliške cerkve na Gosposvetski cesti št. 0 6e vrši Vi-dovdanska proslava v torek, dne 28. junija ob 9. zjutraj. —lj Se enkrat in zadnjič o strelovodu na nebotičniku. Ker je nastala polemika o tem, kdo je montiral na nebotičniku strelovod, odnosno strelovodne naprave, smo se obrnili na gradbeno vodstvo Pokojninskega zavoda, ki nam je povedalo, da izvršuje s-tre-lovodrvo napravo na nebotičniku kakor tudi na vseh objektih zgradbe PZ rvrdka Peter Žitnik, ne pa tvrdjka Mihe lic ki drug. Tvrdka Miheiič in drug je montirala na vrhu jambora in na S stebrih le kratke konice, ki bi jih bilo pozneje, ko je jambor postavljen, težko montrrari. O osmih strelovodih na nebotičniku ni govora, gre le za devet strelovodnih konic. O kaki de-n>Doraži sedanjega strelovoda ne more biti govorcu TVrdka Miheiič in drug je torej moj dirah le devet fanate, ne pa strelovoda. —lj Cristofov učni zavod, znana naj. starejša, najbolj« obiskovana privatna šola, se preselil začasno na Vodnikovo cesto 12 pri stari cerkvi Spod. Šiška, kjer vpisuje za šolsko leto 1932/1933 ves julij. Vpisnina 20 Din, šolnina nizka, revnim popust. — Od 1. septembra naprej bo vpisovanje v lastnih moderno opremljenih šolskih prostorih na Domobranski cesti 15. šolsko leto prične 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe. 3T8-a —Ij XII. delavski prosvetni večer, ki ga priredi >Svobodac in >Zarja« drevi ob 20. uni zvečer v dvorani Delavske zbornice bo nadv3e lep in zanim.v. Obenem je to zadnji prosvetni večer v tej sezoni In ima že vsled tega izbrani program. Pisatelj Grahor bo predaval o 3Delovni solit. Božič bo recitiral pesem >Obup; !n >P!ačil-ni dans iz Seliškarjeve zbirke >Trbovlje,«:. Govorni zbor >Svobodeželezobeton ^. Naštu-diral Ferdo Delak. Mladoletni pevec-solist Lado Krušič zapoje >Oj, Triglav moj dom;, oktet ^Ljubljanskega zvona« pa več narodnih pesmi. Umetni!&ka plesalka Katja DeJakova od nje, za ta večer naštudiran ples ia Straussovega valčka >Pomladnl zvokic.' Nastopi delavska godba >Zarja« in tercet. Solisti: sopramistki Sivec Josipina •in Dragica Sokova ter baritonist ArnoM Arčcn zapojo več lepih solospevov. Pri klavirju konserv. Menardijeva in M. Lipo všek. — Vstopnina kot običajno. Danes premiera ob 4., 7 U in 9^4 ter jutri ob S. 714 in 9}i 5., T3KHD 5E'L1UBL1ANAI ŠE NIKDAR NI • 5ME1ALA • . KOT PRI FILMU €oActrurva Iz Celja BUSTER KEATOU ■ PRVIKRPT. NEMdKI Sodeluje znani berlinski humorist Paul Morgan ^ lePa Marion Lessing ,Fox Movietone novosti4 prinašajo senzacije iz vsega sveta ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 —Ij V gostilni pri >Tičku na gnćkuc bomo praznovali žegnanje >St. Petra«, kjer se bodo cvrli piščanci, pekli dobri štruklji, bobi i. L d. 3Sl-n _I j Na Vidovdan 28. o. m. služeče 60 ti pravoslavnoj kapeli sv. oca Nikole služba Božja u 10 sati, a svečani parasitos (zadušnice) za pokoj duše palih junaka i mučenika od Kosova do danas u 11 sati pre podne. Protojerej Gjorgje Budi!nrir. —lj Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v torek 28. t. m. popoldne ob 15.40 izlet v Medvode. Gori-čane ;n Presko. Na Goričanah ogled škofovskega gradu (Motzmgerjeve slike, Ilovškove freske, štukature) in starega gTadu (razvaline), po katerem ima kraj svoje ime. Vodil bo m«jr. Viktor Stesko. Odbor vabi k obilni udeležbi. —Ij Z doma je pobegnil, že 19. t. m, je .pobegnil z doma sin železn-vča^a Jakoba Hitija, Rudolf, in roditelja še zdaj ne vesta, kje se potepa. Od dne do dne Ju bolj skrbi, kaj je z njim in oče si je vzel dopust, da išče po vse dni (izgubljenega sina Fant je nadarjen, šola mu mi delala težave. Hodil je v 4. razred osnovne &o!e. star je 11 let. Ljubljančani se ga nedvomno še spominjajo z velesej-ma, kjer je igral na harmoniko, da ga je vse občudovalo Pobegnil je v športnem zelenem suknjiču in športnih hlačah (>pumparcah<) pokrit je pa bil z lovski m klobukom. Kdor bi kaj vedel o njem, nad sporoči Htittjevim na Celovško cesto 43, ali policiji. — Grenčica >Franz-Josefc nreja prebavo na naravnost popoln način. —I j Dunajsko pranje, svet kol i kanje Simone, Kolodvorska trtica & _C Vidovdanski kresovi v Celju in okolici. Brevn ob 20. bo zažgala krajevna organizacija JRKD za Celje - okolico na 1. žefovem hribu za Kalvanljo redik kres v proslavo Vidove«* dne. Istega večer« W do z njenim st*U U>\iuijtsm igali kres na Zgornji Hudinji člani tamkajšnje podružnice Zveze kmečkih fantov in deklet. Celjski meščani pa bodo zažgali 3 mogočne kresove na Starem sradu, na Vlpet! in na Anskem vrhu. Narodno občinstvo m va, da prisostvuje polnoštevimo zatigajij.i teh nacionalnih kresov. Po kresu bo ;u ; . vodstvom svojega odJhčne^a vodje r Pijanova včeraj ix>i>odLn. Iz Kotorja na Cetinje se bo vršil prevoz udeležencev % avtohosi po znižani ceni 30 Din. za osebo. Ministrski svet je na svoji soji 21. maja izxial ukaz, da se mora vsoto državnim uradnikom, ki so redni člani ahstinentskih organizacij in ki želijo prisostvovati absti-nentskim manifestacijam na Cetinju. odobriti od 2. do 5. julija (s potrebnim <>isom za potovanje) dopust, ki pa se no sme vrteti v redni letni odrooc V to s vrbo potrebne legitimacije druMnu »Treanosri« so pri tajnik« na razpolago. Vsakdo, ki se misli udeležiti kongresa, naj si pri *Putnflcu< kupi ie^firimaerjo za 20 L>in. na podlagi kfctere bo imel prairioo do četrtinisflce vožnje po železnici ki polovične po morju m breapJačcn vstop a* vse absrmentske pnrerftrvo na Cetmju. Skupni odihod bo v Četrtek 30l t. m Cai odhoda bo v »Jutro«, odnosno ▼ »Slovenskem narodu* pravočasno javljen. V Cerim e pojdomo čez Sarajevo—Kotor, nara* cez SpKt. Traznostirri kongres na Cetinju bo jubilej desetletnega neumornega dela Jugoslo venske zveze treznosti, zato se pa ude'e žite v čim večjem številu, da boste pokaza i svetu ca r.a>a r<»e^a prodira in zmaguje m da postajamo sila. s katero je treba računati Poleg tega bo za udeležence ugodna prilika, da si ogledajo Cerinjo in okoheo (za dan 5. julija so določeni rrJoti na Skadnsko jezero, dalje v Bar — Budvo — llcinj, Hercegnovi) in istočasno Dalmacijo. Za očiščenje Save Sevnica ob Savi 26. Junija. Oktobra bani se Je vršila pri banski upravi v Ljubljani razprava, zaradi pritožb interesentov proti onečiščanju Save po obratih Trboveljske premogokopne družbe. Razgovor je imel v glavnem namen, da se oceni rezultat preiskav savske vode ob kolav-dacijl separacije v Trbovljah L 1912. tn vode konoistjonalnih preiskav v L 1931 v »vrbo, da se dožene, ali se je stanje onečišćenja vode v reki od L 1912 dalje poslabšalo. Ugotovilo se je, da je voda Save napram stanju L 1912 se bolj nesnažna, pri čemer se je povdarjalo naslednje: L V Posavju je bil pred vojno že precej živahen tujski promet, ki je zaradi sedanje onesnažene vode skoro čisto prenehal. 2. Po kolavdaciji komisijskega zapisnika iz L 1912. je bila Sava 900 m pod izlivom kanala iz trboveljske separacije že skoro čista in brez barve, L 1926. pa je bila voda v Savi še 60 km pod Zagrebom polna premogovnih drobcev. 3. L. 1912. se je pri kopanju v Savi pri Krškem mogel videti vsak kamen pod vodo, danes to ni več mogoče. 4. Vodnjaki v Posavju so sedaj zaradi umazane vode v Savi vedno motni, razen po dnevih, ob katerih se v trboveljskem revirju ne dela. 5. Od L 1912. dalje se je zaradi naraščajočega onečišćenja vode znatno poslabšal tudi ribolov. 6. Vedno močneje s premogom onečišćena Sava pušča ob poplavah premogovne drobce na kulturnih zemljiščih, ki uničujejo rastlinstvo. V svrho ugotovitve, v koliko ustrezajo te trditve dejstvom, so se vršile v dneh 15. do 18. t. m. komisijonalne obravnave in razprave na licu mesta v naslednjih krajih spodnjega Posavja: v Brežicah, v Mostcu, Rigoncih, Cerkljah, v Krškem, v Rajhenbur-du, na Blanci in v Sevnici. Komisijonalna obravnava v Sevnici je bila 18. t. m. Prisotni so bili: župan in predsednik odbora za očiščenje Save g. Ernest Krulej, zastopnik TPD, sreski kmetijski referent iz Krškega g. Ambrož, banski svetnik g. Kaki kot vodja komisije, zastopnik banske uprave g. inž. Strgar in drugi. Nujna želja vsega spodnjega Posavja je ta, da izda pristojno oblastvo Trboveljski premogokopni družbi nalog, naj čimprej izvrši potrebne ukrepe, ki bodo onemogočili onečišćenje Save. Gospodarski in zdravstveni blagor prebivalcev spodnjega Posavja zahteva take ukrepe. 9tev. 144 »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. junija 1932. Stran 5 Pospeševanje prometa in mestni nasadi Koliko žrtvujejo naša letovišča in mesta za olepSanje in za tujskoprometno propagando Ljubljana. 27. junija Naša manjša mesta in tujskoprometni kraji pa krijejo svoje izdatke za tujsKi promet in olepšavo mest iz skupne postavke. Na prvem mestu te seveda Bled, ki ]e lani iz občinskih sredstev žrtvoval prav znatno vsoto 7*2!.500 Din za vzdrževanja nasadov in tujskoprometno propagando. Rogaška batina je banovinska last, zato je pa ne moremo primerjati z Bledom in d ruci mi tui-skoprometnimi kraji, ker z našim člankom nameravamo ugotoviti, kako izpolnjujejo •voje dolžnosti naše občine, torej, koliko smisla za ta važna vprašanja komunalne politike hna naša javnost. Za Ljubljano je naše največje mesto M a-ribor, kjer za olepšavo kraja in za tuj-skoprometno propagando skrbita Olepševalno in tujskoprometno društvo Maribor-me-sto in Maribor-M.icda'ensko predmestie z letno občinsko dotacijo 227.000 Din. Prvo dru5tvo ima v eksploataciji brezplačno mestno vrtnarijo, rastlinjake in mestni ribnik. Mimogrede moramo pohvalno omeniti, da ie Maribor edino mesto, ki ima točen opis mestnih nasadov z botaničnega stališča, ki je izžel v izvrstni brošuri sedaj upokojenega realčnega ravnatelja g. Jakoba Zupančiča. Tudi v Ljubljani bi pri drevju, grmič ju in cvetbcah prav radi videli tablice z imeni rastlin, kar se gotovo tudi zgodi, saj se nam obeta, da Tivoli sploh postane lep botaničen vrt, ne da bi pri tem trpel njegov namen, da je obenem tudi lepo iz-prohajališče. Mariborska vrtnarija prav učinkovito zasaia mestne nasade, ki jih je toliko, da je to mesto vse v zelenju in že od nekdaj zaradi njih in milega podnebja slovi za drugi Meran. Pa tudi v drugem oziru mariborska mestna obrina mnogo žrtvuje za tujski promet, saj je za tujskoprometne ustanove na Pohorju prevzela tudi garancije v znesku 050.000 Din. Pravi čarovniki so pa v tem pogledu Celjani, ki imajo navzlic temu, da prav malo žrtvujejo, vendar obširne in prekrasne nasade, ki se po svoji lepoti uspešno merijo z drugimi nasadi v državi, razen tega je pa v Celju tudi tujskoprometna propaganda prav živahna in tudi uspešna Celje ima vse pogoje, da se razvije v tujskoprometno mesto prvega reda in se bavi tudi z načrti za napravo velikega kopališča ob bistri Savinji, kakršnega v samem mestu nima nobeno drugo naše mesto, vendar pa mestna občina žrtvuje v primeri z nalogami v ta namen le malenkostne vsote V Cei ju vzdržuje v&? nasade Olepševalno in tujskoprometno društvo, ki dobiva od mestne občine le majhno subvencijo. Tako je n. pr. bila v proračunu za 1. 1931. predvidena podpora v gotovini le v znesku 43.000 Din, razen tega pa podpira občina to skrajno agilno in zaslužno društvo še s tem, da daje društvu na razpolago mestnega vrtnarja, čigar prejemki znašajo 28.744 Din. Dalje daje občina društvu na razpolago cvetličnjak z vrtom za vzgojo cvetlic, 6 sežnjev drv in razsvetljavo v cvetličnjaku. Na ta način je izkazana v občinskem proračunu za 1. 1931. subvencija društvu v skupnem znesku 100.000 Din. dasi ravno dejansko v denarju znaša le 43.000 Din, ves ostali za oskrbovanje mestnih nasadov potrebni denar pa mora društvo zbrati s članarino in razumi prireditvami. Tudi vso tuiskoprometno propagr^. lo opravlja Olepševalno in tujskoprometno društvo za mesto Celje in njegovo blifa:<• okolico samo ob svojih stroških. V ta namen pre-jema od občine le skromno podporo 8000 Din letno in ima brezplačno na razpolago pisarno, ki jo pa mora deliti' s pobiralcem mestne cestne naklade. Razume se, da navedeni skromni prispevki mestne občine in pa denar, ki ga društvo samo zbere z največjim trudom, nikakor ne zadoščajo in je društvo imelo lani že okroglo 100.000 Din deficita. Ce občina društvu ne nakloni izdatnejše podpore ab* ne prevzame v svojo režijo oskrbovanja mestnih nasadov m tujskoprometne propagande, bo moralo društvo svoje Lako potrebno in koristno delovanje zaključiti z razpustom, česar pa Celje nikakor ne sme in tudi ne more dovoliti. Koliko je to društvo storilo za Celje od L 1920., ko je prevzelo agende od nemškega Verschonerungsvereina, opišemo v posebnem članku, ki naj pa nikakor ne pomeni — nekrologa, pac naj bi pa kratek opis pomagal, da mestna občina društvu omogoči še plodonosncjše delovanje. Za Kranjsko goro, ki*se med vsemi našimi letovišči razvija najbolj naglo, bi sodili, da občina žrtvuje prav velike vsote, v resnici pa daje Tujskoprometnemu društvu le 40.000 Din, ko mu odstopa davščino od postelj za prenočevanje tujcev kot podporo za olepšavo kraja in za tujskoprometno propagando. Kakor več drugih krajev, se tudi Kranjska gora zanaša na podpore drugih institucij za pospeševanje tujskega prometa, za svojo vas in okolico pa pač nrsli, da jf ni treba več olepšanja in ureditve, ker jo je že priroda sama tako razkošno okrasila. Tudi drugod še ni prodrlo prepričanje, da je tujskoprometna propaganda z olepsa-njom kraja in z nasadi nerazdeljiv pojem, zato pa v te namene žrtvujejo le malenkostne vsote. Novo mesto je lani dalo za vzdrževanje javnih nasadov 5000 Din in 4 delavce s plačo po 27—30 Din dnevno, za tujskoprometno propagando pa občina daje ie 2000 Din podpore Olepševalnemu društvu, ki pa kljub temu prav mnogo stori za propagando lepot dolenjske metropole, še mnogo več pa novomeški rojaki, namreč slikarji m pisatelji. Na boljšem je slikoviti Ptuj, ki ima za vzdrževanje nasadov v proračunu 20.000 Din. za tujskoprometno propagando je pa lani dalo mesto 3000 Din podpore Tujskoprometnemu društvu. Mesto ima vrtnarja in plačuje tudi potrebne delavce. V Kranju krijejo izdatke za vzdrževanje javnih nasadov iz postavke za >ceste in notar, vrtnar jih pa stane 14.800 Din, plačujejo pa seveda tudi potrebne delavce. Za tujskoprometno prooagando žrtvuje občina v Kranju fjOOO Din na leto. Delo opravljata dva občinska uradnika v občinskem uradu, 1 Olepševalno društvo pa dobiva 5000 Din letne podpore. Izdatki so sicer minimalni, vendar je pa Kranj prav lepo zasajen, privatni podjetnosti se ima pa zahvalili, da ima tudi prav lepe hotele in v rujskopro-metnem pogledu zelo naglo napreduje. Njemu uspešno sledi tudi prijazni Kamnik, ki je nekdaj tako slovel kot letovišče, da je bil za Bledom v tem pogledu na prvem mestu. Lepo kopališče je pa propalo in šele preti dobrimi tremi leti je mestna uprava prevzela inicijativo, da zanemarjeni tujski promet zopet oživi. Pred dvema letoma se je ustanovilo tudi Tujskoprometno društvo, ki ima že prav lepe uspehe. Kamni čan i so predvsem zgradili moderno kopališče, ki je stalo okrog 400.000 Din in je pozimi porabno tudi za drsališče, razen tega so pa v Kamniku napravili tudi smučarsko skakalnico. Omenit: moramo tudi občudovanja vredno razstavo, ki jo je Kamnik lani priredil na velesejmu in dodal k stroškom zanio 10.000 Din. Za letošnje leto ima kamniška občina za povzdigo tujskega prometa v proračunu 10.000 Din in, če upoštevamo še postavko za dokončanje in izpopolnitev ko-pališčnih naprav v znesku 25.000 Din, lahko rečemo, da občina prispeva za povzdigo tujskega prometa za to malo mestece prav znatno vsoto 40.000 Din na leto. Roko v roki z mestno občino posluje Tujskoprotnetno društvo, ki ie lani od občine dobilo 3000 Din podpore, letos pa le 2000 Din, kar je seveda mnogo premalo. Ker druga meisia žrtvujejo za svoje olepšan ie in za tujskoprometno propagando še manj kakor navedeni kraji, iih niti ne nava-iamo, saj s tem le dokazujejo, da ne znajo izrabiti svojega zaklada — naravnih lepot. Ante Gaber. Najmlajši stopajo na plan Svoboda se je tucfi z H. delavsko mladinsko akademijo dobro Izkazala Ptice pevke in mačja nadlega v mestu Nekaj primerov, kako mačke po mestu neusmiljeno pokoncavajo ptičji zarod Ljubljana, 27. junija Mnogo pouenega in hvalevrednega se je letos že pisalo o ptičjih sovražnikih in ro-paricah in če ponovno poudarjamo, da povzročajo ptičje zlo po mestnih vrtovih in nasadih po večini le mačke, damo s tem samo nekako zadoščenje vsem onim ljubiteljem ptic, ki nam redno prijavljajo razne take žalostne primere. Evo jih nekaj: Z obsežnega vrta tuk. učiteljišča nam poročajo o žalostnem dogodku, ko je očividcu, vnetemu zaščitniku ptic, odnesla mačka iz gnezda na drevesu dva, teden dni stara kosa. Pripovedoval je: Pretekli četrtek popoldne okrog 18. ure sem naenkrat začul glasen vrišč in čivka-nje starih kosov, kar me je takoj opozorilo, da je v bližini gnezda mačka. (Kdor je kdaj imel priliko videti mačko blizu gnezda kosov, že ve, kakšen naravnost divji vrišč zaženo stari.) Urnih korakov sem jo ubral proti gnezdu, da bi prepodii krvoločnega ptičjega sovražnika, toda na svojo veliko žalost sem bil prepozen. — Velika tigrasta mačka, držeč v gobcu oba mladica, je v velikih skokih premerila, del vrta. skočila čez ograjo in izginila s svojim plenom. Stara kosa sta žalostna, da z nekakim srdom čivkala in letala v smeri, kamor je bila odbežala mačka in s svarilnimi klici opozarjala na svojo nesrečo tudi ostale svoje rumenokljune bratce in sestrice. — Ce bi mogel, bi vam lahko povedal precej takšnih žalostnih dogodkov o črnih pencah, šcinkovcih in dr., za katere imam nalašč del vrta, ki je zasajen s potrebnim navadnim in bodečim grmičevjem, pa si nerad kličem nazaj take žalostne spomine. Rečem pa samo to, da je bo^a, ako kdo trdi. da po mestnih vrtovih in nasadih ropajo iz gnezd mladiče skobci, srake in veverice, ki jih v mestu sploh ni, pač pa imajo večina teh grehov na vesti mačke, ki so v mestih najbolj nevarne pticam. Nadaljnje take primere nam je javil idealist, velik ljubitelj in dobrotnik koristnih ptic z Resljeve ceste 9, ki je ves svoj obsežen vrt zasadil s smrekami, borovci in raznim grmičevjem le zato, da da priliko pticam za gnezdenje. Pa so si res napravili ščinkavci na magnoliji gnezdo in imeli mlade, od katerih pa je pred kratki.n nekega jutra našel na tleh le malo perja, dočim je bilo gnezdo na drevesu prazno! Po sledovih, ki so se poznali na sveže prekopani zemlji, je ugotovil, da je imela zopet mačka svoje kremplje vmes. V znanstvene svrhe goji omenjeni idealist na vrtu v velikih volierah dragocene in zelo redke eksotične ptičke, na katerih so mu napravile mačke letos že nad 3000 Din škode!! Kakor sam pravi, mu teh ptičkov sicer mačke ne požro. pač pa ponoči splašenega ptička ujame mačka s kremplji skozi mrežo voilere in ga umori. Več podobnih primerov nam javljajo iz Slomškove ulice in drugih delov mesta. Koliko mačk. teh ptičjih lovcev, šviga ponoči čez ceste in z vrta na vrt, kjer iščejo svoj plen največ pri ubogih ptičkab, o tem bi nam vedeli povedati mnogo, mnogo naši vrli nočni čuvaji in stražniki. Te mačje nadloge je vedno več in več ter se že plode kar v raznih zalogah desk in podobnega materijala. Vprašajmo se, koliko koristnih ptic bo v doglednem času še ostalo po naših vrtovih in nasadih. Kaši vrtovi brez koristnih ptic pevk. polni mrčesa, so dokaz naše srčne omike m ljubezni do ptic in je nujno potrebno, da se s podvojeno silo zavzamemo za zaščito teh zvestih pomočnic našega sadjarja :n vrtnarja. Kulturna mesta zapadnih držav naj nam bodo v zgled, kjer se strogo izvaja zakon o zaščiti kmetijstvu koristnih ptic in kjer vse ptičje škodljivce, seveda tudi mačke, potepuhe in lovke ptic, brc* usmiljenja uničijo. Kdo pa vendar daje največ življenja našim vrtovom, parkom in nasadom, če ne ravno koristne ptice pevke? Ako pa upoštevamo še to, da so nam velike in zveste pomočnice pri zatiranju sadnih škodljivcev, potem se pač ne bomo več vpraševali, dali odtehtajo koristne ptice malenkostne koristi domače mačke. Društx>o za varstvo in rejo ptic pevk v Ljubljani. ZVOČNI KINO IDEAL Danes zadnjikrat ob 4. In 9. uri zvečer Popularni francoski umetnik Maurice Chevalier v muzikalni šaloigri »MILIJONAR PREKO NOĆI" Jutri nov spored: „Američka tragedija44 po slovitem romanu The odora Dreiserja Režija slavnega mojstra Josefa v. Sternberga Ljubljana. 27. junija. Ne moreš se ubraniti vpliva mladostne sile teh najmlajših, optimizem se te polasti, pomladiš se med njimi in utrdi se ti vera v to našo nado in ponos; samozavestni, zanosni in pogumni so nastopali, z iskrečimi očmi in zardelimi lici, njihove besede so pa zvenele v prizvoku razumnosti. Prireditev je bila v resnici akademija; »Svoboda« se je a to, II. delavsko mladinsko akademijo zopet izkazala. Akademija, ki je bila v soboto zvečer v dvorani Delavske zbornice, je privabila izredno mnogo otrok in prijateljev mladine; sedeži so bili vsi zasedeni. Prva tooka je bila mala senzacija, saj je nastopil prvi otroški govorni zbor, 6 deklic in 5 dečkov. Deklamirali so pogumno kot veliki O. Župančičeve »K.roparjem. Tako mogočnega vtisa kot kolektivni nastop delavcev takšen zbor seveda ne napravi, vendar pa disciplina naimlajših. njihove zanosno zveneče besede in zavest, da prihajajo iz množice, ki je bila očitna v tem nastopu — nedvomno vpliva zlasti na mladino. »Pesem o delu« je pa pri tej točki sam deklamiral Loj^e z borbeno ognjevitostjo. Lado, ki je že pravi koncertni pevec, je doprinesel ob tej priliki levji delež. Nastopil je štirikrat in prvič je zapel celo tri ne-Iahke pesmi; zapel je skupaj 7 pesmi in zadnjo je še moral ponoviti. In kako se je odrezal! Kot da mu je igrača, nič ni bil utrujen in zmagoval je nevarne višine kot rutiniran pevec. Prav lahko bi nastopil na koncertu. Toda nedvomno ga ne mika takšna slava; z veseljem poje pač svojim mladim tovarišem. Danica je štela zvezde po pestmi *Z3at-ka šteje zvezde« s tovar;:icama, ki so prišle z njo na oder. Prireditelji znajo dobro ponazoriti deklamacije in jim dati povda-rek z režiserjevo spretno roko. Jože Kovač je pesnik učinkovitih socijalnih pesmi. Obe zelo lepi, resni sta »Tri otrokove želje«, ki jo je deklamiral 2 razumevanjem Marjan 4n »V teh težkih dneh«, ki jo je zelo skrbno ter s povdarkom deklamirala Marica. Kovačeva je tudi pesem »Dete ne more spati«, ki sta jo oživili v dialogu mala Savica in gdč. Tilka Bonc-ljeva. Vse je pa nedvomno prekosila Kova-čevičeva štiriletna .Saša. ki se je že zadnjič tako postavila, da so v soboto vsi nestrpno pričakovali njen nastop. Njena ljubkost mora prevzeti vsakega. Potožila nam je v pesmi »Bolna punčka«, da ji je zbolela punčka. Prikorakala je na oder s cuc-ljem v ustih. Deklamirala je zopet tako naravno in s tako zgovorno mimiko, da so jo gledalci hoteli videti še enkrat na vsak način. Ponovila je deklamacijo enako srečno in odobravanje se ni moglo dolgo poleči. Po ljubkosti je Saši še naj resnejši konkurent Berdajsov Janez, ki tako prijetno čeblja, da bi ga poslušal kar napr.j. Moral je tudi ponavljati. Dobro se je tudi odrezal Francek kot zadnjič. »Svoboda« ima celo vrsto teh mladih sodelovalcev, ki je -jihovo delo vredno zlata ter ia.b>o koristi prav toliko dobri stvari kot odraslih. Najbolj ognjeviti deklamator je pa bil Silvo, ki je z zanesemo pesunijo *Mi uno mladi« še posebno podžgal poslušalce, nakar se je pridružil ostalim mladim sodelavcem, ki so s cvetjem v rokah korakali na odru po godbi »Pomladne koračnice«, ki jo je igral šramel kvartet šišenske »Svobode*. Tudi ta godba zasluži vse priznanje; pripomogla je, da je bila prireditev tako lepa in da je dosegla popoln uspeh. Razmah šolstva v škofjeloškem okraju Jutri predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri Na dobrodelni prireditvi. Študentek poseti dobrodelno prireditev, kjer prodajajo gospodične poljube po 20 Din. — Hvala za sladek poljubček, gospodična, in evo vam 20 Din. — Nate, 10 Din vam vračam. — Kako to? — Otroci plačajo samo polovico. Prvi okrajni učiteljski svet v Skofji število šolskih Skofja Loka, 26. junija. Ob polnoštevilni udeležbi se je sestalo učiteIjstvo škofjeloškega okraja v ooboto dopoldne v mali d% orani Sokolskega doma k prvi uradni konferenci, ki jo je s pozdravom na navzoče otvor il sreski referent g. Vinko Zahrastnik, izrekajoč posebno dobrodošlico vodji škofjeloške sreske izpostave g. Franju Levičniku, ki je zastopal zadržanega glavarja dr. Ogrina in sre^ke-mu referentu g. Vilihaldu Rusu. V toplih besedah je želel g. Levi en ik učiteljskemu delu mnogo uspehov. Poroči\o g. Za hrast-nika o stanju šolstva je bilo zelo zanimivo. V okraju je 28 šol s 62 razredoma, 6 vzporednicami in 4 oddelki za oddaljene učence. Med temi je 11 enorazrednic. 9 dvoraz-rednic, 1 trvrazrednica in po 2 štiri, pet in sestrazredniči. Pouk na Zabrdu je bil spričo zakona o narodnih šolah ukinjen. UČnih sob je 58 in jih manjka 18. Vftled tega je pouk v nekaterih učilnicah od jutra do večera, kar vpliva zeli kvarno na zdravje mladine. Izmed stavb je 7 v prav dobrem 8 v dobrem, 10 v slaNem in 3 v skrajno slabem stanju. Dela se na zgradbi novih šolskih poslopij v Lučinah, Retečah, Sovod-njem in Železnikih, poslopje deške .šole v Skofji Loki pa je že pod streho. Soli v Bukovici in v Javorjah *e bosta ra/širili, krajevni šolski odbor v Leskovici pa ima nalog, da poišče za šolsko »tavbo primernejši prostor. Lastna poslopja ima 19 šol. Značilno je. da z izjemo 2 šol nima nobena telovadnice, ne telovadnega dvorišča, ne delavnice za ročna dela in še manj kopalnice. Dovolj velike vrtove imajo 4 šole, premajhne 14, brez vrtov pa je 10 šol. Lepo je število sadovnjakov, zlasti lepo je urejena drevesnica na Gabrku. Učiteljske knjižnice imajo 6108 knjig, šolarske 6592 in narodne (8 po številu) 8068. Učenci so prečitali 12.634 knjig. V škofjeloškem okraju deluje 27 učiteljev, 35 učiteljic, 3 duhovniki-dnevničarji in 10 redovnic-uršulink. Skupno 75 učnih oseb. Na posameznika pride 47 otrok. Učiteljstvo je priredilo 30 igre. 92 predavamj, 13 roditeljskih sestankov. 4 razstave. 2 gospodinja tečaja i« 1 kmetijsko nadaljeva'm tečaj. Poleg tega je imelo učiteljstvo celo vrsto predavanj na domačih učiteljskih svetih. Javnemu udejstvovanju učiteljs-tva so se stavile razne ovire, kijub temu pa je Loki — Od lani se je pomnožilo otrok za 276 Bury de Maupassant: Morilčeva sreča Primeril se je umor. Prebivalec Monaka, eden izmed nestalnih tujcev, ki jih srečavate mnogo na obali, zakonski mož, je umoril v trenutni jezi svojo ženo. Umoril jo je brez pravega, povoda, brez tehtnega opravičila. V kneževini je zavladalo splošno ogorčenje nad morilcem. Vrhovni sodni dvor se je zbral, da bi presodil ta edinstveni dogodek (v Monaku namreč dotlej še ni bilo nobenega umora) in nesrečnež je bil obsojen na smrt. Ogorčeni vladar je obsodbo potrdil. Toda nastala je težava. Kneževina ni imela niti krvnika, niti giljotine za usmrtitev. Kaj početi? Po nasvetu ministra zunanjih del se je začel princ pogajati s francoskim guvernerjem, da bi mu posodil krvnika s krvniškim orodjem vred. Ministri v Parizu so se dolgo posvetovali. Slednjič so sklenili odgovoriti, obenem pa poslati račun stroškov za prevoz giljotine in krvnika. Račun je znašal 16.000 frankov. Njegovo Veličanstvo je menilo, da bi bila usmrtitev predraga. Morilec gotovo m vreden toliko. 16.000 frankov za morilčev vrat! Ne, tega pa že ne! Poslal je torej enako prošnjo italijanskemu guvernerju. Bil je prepričan, da ta ne bo zahteval toliko, saj je kralj njegov brat, a med brati ne sme biti ode-ruštva. Bratova vlada je poslala račun, ki je znašal res samo 12.000 frankov. Dvanajst tisoč frankov! Za to bi bili potrebni novi davki in sicer po dva franka na vsakega prebivalca. To bi pa prav gotovo povzročilo v državi h ornati je. Sklenil je torej nadomestiti krvnika z navadnim vojakom. Toda general, ki ga je poklical na posvetovanje, je zmajal z glavo, češ, da njegovi fantje niso dovolj izurjeni v sukanju meča. Tedaj je princ znova sklical vrhovni sodni dvor in mu predložil to zamotano zadevo. Sam je dolgo razmišljal, ne da bi našel pameten izhod iz kočljivega položaja. Slednjič je pa predlagal iz-premeniti smrtno kazen v dosmrtno ječo in njegov predlog je obveljal. Toda država tudi jetnišnice ni imela. Treba jo je bilo na hitro roko napraviti in najti paznika, ki bi jetnika stražil. Šest mesecev je šlo vse po sreč! Jetnik je spal po cele dneve v ječi na slamnjači, paznik pa na stolu pred vrati ali pa se je zabaval z opazovanjem mimeddočih. Princ je bil zelo varčen, to je bila njegova velika napaka. Skrbno je bele- žil vse, tudi najmanjše izdatke, ki jih je imela uprava njegove države. Predložili so mu tudi račun za ustanovitev novega urada, namreč za vzdrževanje jetnika, paznika in ječe. Paznikova plača je močno obremenjevala državni proračun. Najprej je napravil kisel obraz. Ko je pa pomislil, da utegne to trajati dolgo (obsojenec je bil še mlad), je naročil pravosodnemu ministru, naj poskrbi, da se ta postavka iz proračuna črta. In minister je sporazumno s predsednikom vrhovnega sodišča mesto jetni-škega paznika odpravil. Paznik se je torej vrnil domov in dolžnost nositi morilcu vsako jutro jesti, je prešla avtomatično na vladarjevega kuharja. Jetniku so pa naročili, naj se straži sam; lahko bi bil pobegnil in s tem uredil kočljivo zadevo v splošno zadovoljstvo. Toda možu to še na misel ni prišlo, svoboda mu ni prav nič dišala. Nekega dne, ko so mu pozabili prinesti hrano, je prišel kar sam po njo, In da prihrani kuharju trud se je navadil hoditi ob določenem času v kuhinjo in obedovati s služinčadjo, ki se je z njo kmalu pobratil. Po obedu je hodil na izprehod tja do Monte Carla. Nekoč je zavil tudi v igralnico in poskusil je svojo srečo s petimi franki. Dobil je, si privoščil v najboljšem hotelu imenitno večerjo, potem se je pa vrnil v svojo ječo in skrbno zaklenil vrata za seboj. Položaj je postajal mučen ne za obsojenca, temveč za sodnike. Vrhovni sodni dvor se je znova sestal in sklenil, da je treba jetnika izgnati iz Monaka. Ko so mu ta sklep sporočili, je odgovoril mirno: — O, kako ste smešni! No, pa naj bo. Toda kaj bo z menoj? Saj sem brez poklica. Rodbine nimam, da bi se zatekel k nji. Kaj naj torej počnem? Obsojen sem bil na smrt, pa me nočete usmrtiti. Obsojen sem bil na dosmrtno iečo in izročen v roke ječarju. Odstranili ste mojega paznika, a zdaj me hočete še izgnati. Jetnik sem, vaš jetnik, sami ste me sodili in obsodili. Zasluženo in pošteno prenašam svojo kazen. Tu ostanem! To je vse, kar sem vam hotel povedati. Vrhovni sodni dvor je kar zazijal od presenečenja. Princ se je kar tresel od jeze. Začel je znova razmišljati. Nazadnje je ponudil grešniku 600 frankov na leto, če zapusti njegovo kneževino. Jetnik je bil s tem zadovoljen. Najel je nekaj minut od države bivšega svojega vladarja njivico, kjer je v miru in zadovoljstvu gojil sočivje. bito njegovo delovanje uspešno in prav dovoljavo. Solo je obiskovalo v okraju 1665 dečkov in 1662 deklic, skupno 3327 otrok. Napram lanskemu letu je naraslo število za. 276 učencev, šolski obisk je bil prav povoljoa, čeprav so hudo ra^tvajale bolezni (hripa, ošpice, daviea, oslovski kašelj in por slučajev škrlatinke) in je bil šolski pouk na Trati in v Retečah prekinjen, ter neglede na okolnost imelo 1675 učencev od 2 do 5 km daleč v šolo. 5olo je dovršilo z odličnim uspehom 14 odsL, s prav dobrim 31, z dobrim 3S, s slabim 11 in s prav slabim 6 odstotkov, tedaj s pozitivnim uspehom 83 odtsf., kar je gotovo lep uspeh in zasluga učnih moči. Učenoi so pridno varčevali, »o se živahno zanimali za Podmladek RK m za Savez trezvene mladeži, kjer je vpisarwh 2715 otrok. Sledila so predavanja. Škofjeloški učitelj g. Rudolf Horvat in učiteljica gdč. Laly \Vrischerjeva sta govorila o dolžnostih uča-telja po I 1. zakona o narodnih šolah, prvi z idejne strani in druga s konkretnih vkri-kov G. Vojteh Debeljak je rerferrral o načelih deovne šole in Rudolf Horvat za zaključek o škodljivosti alkohola. Vsa predavanja so bila zanimivo sestavljena in ao dala mnogo pobud m napotkov za Šolsko in izven šolsko delovanje učrteljstva. Posebno se je poudarjalo Sokols>tvo, kot eminentno va^na narodna organizacija. Po izvoritvi stalnega odbora ki konstituiranju odbora, za vrtove »e je razpravljalo o nekaterih internih šolskih vprašanjih, nakar se je prisrčno poslovil od zbranih dolgoletni nadzornik g. Vilibald Rus, ki mu je izreklo učiteljstvo za očetovsko razumevanje toplo zahvalo m ga na-gradilo z viharnimi ove/cijami. S trikratnim klicem našemu vladarju in potem ko ae je zapela državna himna je prva učiteljska konfe-rerca v Akofji Loki končana. Čez dan 90 si ogledali navzoča impo loško šolsko zgradbo in ra-zfitavo deške šole, o kateri bomo poročali posebej. šah Turnir v Sliaču V soboto in nedeljo «ta ae igrala XL m XII. kolo. Dr. Vidmar je prekinil partijo, v kateri ima Engel brezupno pozicijo. Z Rohafkom je remizi ral. Robačeh M v konru turnirja krepko uveljavlja. Porazil je Cana-la, ki se je odškodoval s tem, da je iztrgal dragoceno točko Bogolrubovu. Veliki ruski moj-ster na tem turnirju ne uspeva: izerubil ie tudi napram Maroervju. ki je ▼ sijajni formi. Maroczv je porazil tudi Pokornega in stoji zdaj s Pircein, ki je izvojeval dve lepi zmagi (Opocensky in Engel), na čelu tabele. Spielmann in Flohr, ki že od V. kola dalje korakata vštric, sta ei ostala zvesta. Med seboj sta remizirala, nato pa je Flohr z Opočenskim, Spielman pa z VValterjera prekinil. Prekinjena je tudi partija dr. Treyba> —MaJ\ partija dr. Trevbal—VValter pa je končala neodločeno. Pokornv je porazil Ma-ya. Stanje po XII. koJu: Pire MaroezT 8, dr. Vidmar. Flohr in Spielmann 7 in pol (1L Canal 7, Bogoljubov 6 in pol, Pokornv 5 in pok dr. Trevbal 5 (1), Opočeixsky 4 m pol (1), VValter 4 (1), Rohaček 3 in pol. Mav 3 (1), Engel 2 in pol (1). Danes se bodo odigrale prekinjena partije, jutri pa zadnje kolo: dr. Vidmar—Bogoljubov, Pire—Rohaček. Maroczv—dr. Trey-bal. Spielmann—Mav. Flohr—VValter, Canal _Pokomy in Onočensky—Enu«*l. NEZANESLJIVA SLUŽKINJA — Novo služkinjo smo že odslovi* li. Saj niti prati ni znala. Bila je pa ta* ko predrzna, da nam je ukradla celo pet brisač. — Tistih najlepših, teta, kajne, ki je bilo na njih napisano »Grand hotel Novara«? Stmn 6. »SLOVENSKI NA^O D«, dne 27. junija 1932. fttev 144 Ka] kažejo zvezde v juliju rojenim Nestanovitnega, nemirnega značaja, neodločni, toda zelo bistrih glav To, kar ve povedati astrologija o vpHvu zvezd na ljudi, velja v našem primeru za moške, ženske in deloma tudi otroke, rojene od 22. junija do 24. julija. Ti ljudje so rojeni v znamenju Raka ali asironomično Dvojčkov. Značaj Po značaju so v tem znamenju rojeni moški velikodušni. Raje tvegajo nehvaležnost, kakor pa da bi ne pomagali ljudem, ki so pomoči pogrebni. Drugače so pa samostojni, ponosni :n večkrat celo svojeglavi. S svojo iskrenostjo in velikodušnostjo si pridobe simpatije vseh, ki pridejo z njimi v stik. Dobre strani njihovega značaja jim pridobe mnogo prijateljev. Ženske so močno nagnjene k trdovratnosti, ponosu in ljubosumnosti. Zato so izborne zakonske žene, ker so čudo\ :to zveste. So sicer nagle jeze, toda potolažijo se z eno nežno besedo ali poljubom. Rade se pa lišpaio. kar jim pa ljudje oproste, ker imajo mnogo drugih dobrih lastnosti. Otroci se rode lepi, veseli in razboriti. So navadno zelo svojeglavi, tako da je težko prav usmeriti niihov značaj. Ne sme se jim pod nobenim pogojem popuščati, bolie ie primerno kaznovati jih. Zdravje Zdravje moških je v splošnem dobro. So večinoma močne konstitucije ki zato se morajo bati vsega, kar povzroča pritisk krvi v glavo, ženske rrruči z'asti nervoznost. Mnoge tudi ne morejo spati, kar je posledica preutrujenosti. Nadarjenost V znamenju Dvojčkov rojeni so nagnieni k pesništvu, slikarstvu in glasbi. Moški so inteligentni in se znajo uveljaviti povsod. Če s? potrudijo, lahko postanejo prav dobri govorniki in napraviio leipo karijero v političnem življenju. Ženske so nadarjene za glasbo, slikarstvo in poezijo, treba jim je skrite talente samo odkopa ti. Podjetnost Moški in ženske razmeroma lahko premagajo vse težave v življenju, če vztrajajo na začrtani poti. Vztrajnost jim ie nujno potrebna, kajti edino ta pot vodi k uspehu. Vejice uspehe dosežejo zlasti v umetnosbi in industriji. Alma Karlinova v Berlinu V Berlinu je priredila te dni tudi naši javnosti znana nemška pisateljica Akna Karlin Lz Celja več zelo dobro obisfcanih predavanj. Karlinova je bila rojena v Celju kot hči majorja in že s 15. letom je znala pet jezikov. Kot 18 letno dekle se je napotrla v Anglijo, kjer se je preživljala s poučevanjem in tolmačenjem, v prostem času je pa študirala orijentalske jezike. Siromašna, neizkušena, brez za-šoite. toda iz- redno nadarjena, se je napotila okrog sveta. S seboj je imela 1000 mank, 130 dolarjev, ročni kovčeg in majhen pisalni stroj. Njena pot okrog sveta je trajala osem let im pol. Vodila jo je skozi Kitajsko, Tndrjo, preko Južnega morja, Amerike in drugih dežel; nikjer ni bila deležna podpore. Osamljenost, zapuščeno s t. težke botazni, siromaštvo m borba za golo življenje, to jo je spremljalo na poti. V petih mesecih jo je 73-krat napadla malarija in druge tropič-ne bolezni. V Panami si je shržna kruh kot tol-mačka. na Kitajskem pa kot dopisnica angleških in nemških bstov. Na Kitajskem je živela med domačini, v Južnem morju pa pri nekem angleškem farmarju na samotnem otoku. S farmar je vo ženo sta morali opravljati najtežja dela, ker farmar ni imel nobenega hlapca. »Umirajoča žena« so jo nazivali domačini, ker U je neštetokrat grozila smrt. Bolna in pod težo najtežjega dela je pa napisala obširno delo »Samotna pot« in zbirko novel »Zmaji m duhovi«. Ljubezen Moški so v 'ljubezni strastni in za življenjskimi sladkostmi se pehajo enako vneto, kakor za svojimi kupčijami. Ker so navadno krepkih postav in temperamentni, jim ni težko priboriti si pot do ženskega srca. Toda zmag se ne vesele dolgo, ker jih prelahko m prehitro izvojujejo. Ženske so pri svoji dobrosrčnosti zelo čustvene in se oklenejo samo tistega, ki ga resnično ljubijo. So pa zelo ljubosumne in v tem pogledu lahko postanejo celo de-spotične. So zelo iskrene, ljubijo brez omejitve Ln zahtevajo enako zvestobo tudi od svojih mož. Zakonsko življenje V znamenju Dvojčkov rojeni moški store najbolje, če ostanejo samci. Po svojem značaju namreč niso ustvarjeni za zakonsko življenje in če se oženijo, so večinoma nesrečni. Ce se že oženijo, naj si izbero za ženo ne posebno lepo in pa tako, ki nima prevelikih zahtev in ki ni rojena v znamenju Vodnarja (od 20. februarja do 22. marca). Nasprotno so pa ženske rojene za zakonsko življenje. Postanejo zelo dobre matere in žene. ki se v polni meri zavedajo svojih zakonskih in družinskih dolžnosti. Varovati se morajo samo ljubosumnosti, ki ubija v njih plemenitejša čustva. Splošni nasveti V znamenju Dvojčkov rojeni Hudie dosežejo skoraj vedno uspeh navzlic prizadevanju hudobnih ljudi, ki bi jim radi škodovali. Imajo srečo in naključje jim je naklonjeno. Ce so v življenju vztrajni, jih čaka sreča, kajti rojeni so pod srečno zvezdo. Ce hočejo, da jim bo pot skozi življenje čim lažja in uspešnejša, morajo seči po vsem, kar jim nudi priložnost, naučiti se morajo jo govoriti in molčati, kadar je čas, varovati se morajo zapletenih položajev, nonosa in domišljavosti ter si prizadevati povečati krog svojih znancev. Vpliv sozvezdfa Ljudje, rojeni v znamenju Dvojčkov, ki jim je vladar Merkur, so nestanovitnega in nemirnega značaja, često tudi neodločni. So pa zelo bistrih glav in se dobro uče. Svoja čustva znaio trezno obvladati. Njihova nestanovitnost je kriva, da so vedno pripravljeni izpremeniti svoi poklic. Otok blaženih Samo nekaj ur hoda od Southamp-rona ležri še zdaj fevdalna državica, ki šteje komaj 500 prebivalcev. To je otok Sercg ali Sarg, eden najlepših otokov v prelivu, kjer vlada neomejeno ga. Hathavay pod starim naslovom -Dame d'lile Sere et Dependences«. Parlament in uprava državice ne smeta zasedati in poslovati, kadar vladarice ali njenega namestnika ni doma. Mađarica ima rudi pravico vložiti proti vsakemu sklepu parlamenta veto. Noben tovorni avto ne sme na otok. Državica ne pozna davčnih eksekutor-jev, ne policajev, ne zločincev, pa tudi ne siromaštva. Vladarica ima pravico pobirati tako zvano »okriljeno takso«, poseben davek, ki ga morajo državljani plačevati od živih kokoši. Samo vladarica sme imeti psico, drugače pa nima na otoku nihče te pravice. O zemljiškem posestvu na otoku ni mogoče testamentarno odločati. Ce lastnik nima do petega kolena dediča, pripade posestvo vladarici. Samo orna ima pravico rediti golobe. Kljub temu so pa njene pravice pravno omejene. Ker nimamo določbe o lastninskih pravicah omoženih žen, je izjavila vladarica nekemu novinarju, ne morem podpisati nobene pravne [istine, čeprav vladam neomejeno če jo ne sopodpiše tudi moi mož. Moj ubogi mož je pa soodgovoren tudi za vse dolgove, ki jih napravim. Urgski hutuktu umorjen Holandski listi poročajo, da je bil urgski hutirktu, »vtelešenje Budhe« in poglavar lamaistične cerkve na Mon* golskem, na poti iz Nankinga umorjen in oropan. V Nankingu se je bil ude* ležil ljudskega tabora in stanoval je pri nekem svojem prijatelju, generalu, pa so ga člani lastnega spremstva urno* rili in oropali. Morilci so pobegnili s plenom v gore. Hutuktovo truplo so balzamiraK m prenesli v lamaistični samostan v Kukunooru. S hutuktovo smrtjo je končana nad 10 let trajajoča srdita borba v la* maistični cerkvi. Hutuktu je bil kot pancenlama drugi najvišji njen pogla* var. Svoj sedež je imel v slavnem s.*, m ostanu Tašilunpu, ležečem 8 dni ho* da zapadno od Lhase. Pred dobrimi 10 leti ga je pa pregnal iz samostana Ihaski dalajlama in pobegnil je k svv jim najzvestejšim pristašem v Mongolijo. Opetovano se je mudil na Kitaj' skem in kitajska vlada ga je ščitila. Kitajska vojska je pregnala pozneje dalajlamo v Indijo, pa se je zopet vrnil v Lhaso in pancenlama je moral po* novno bežati v Mongolijo. Kitajci so imeli med državljansko Siamski kralj odstavljen Pogled na prekrasno pagodo v siamski prestolnici v Bangrkoku. desno odstavljeni kralj Prahatipok. V Siarrm je prišlo te dni do revolucije in kraljevska rodbina, ki je šele nedavno praznovala 150-letni^o svoje dinastije, je bila ujeta. vojno dovolj svojih skrbi in se niso mogli več vmešavati v spore lamaistič* ne cerkve. Najmanjši verski dvom enega izmed vrhovnih poglavarjev te cerkve ima lahko za posledico, da ga proglasi drugi za obsedenega, mu pre* pove dostop do vseh svetih krajev in obredov in odreče vse pravice. Tako se je zgodilo pancenlami, čeprav so ga vsi lamaistični narodi, živeči na severu Tibeta, častili kot svetnika. Bil je od takrat izgnanec, nihče pa ni pričakoval, da se bo našel človek, ki bo dvignil ro* ko na drugega najvišjega, poglavarja cerkve. To priča o demoralizaciji v tem delu Azije, kjer si dozdaj nihče ni upal dotakniti se služabnika cerkve, bodisi da je šlo za lamo ali za si romaš* nega meniha. Poznavalci azijskega dalinega vzhoda pripisujejo to demo< ralizacijo vplivu boljševičke Rusije. Za evropsko boksarsko prvenstvo v srednji kategoriji Zgoraj nemški boksar Adolf Hauser, spodaj pa Španec Martine* de Alfara, ki se spoprimeta za evropsko prvenstvo. Umor trgovca VVagnerja pojasnjen Senzacijonalni umor dunajskega tr* govca z dežniki Wagnerja. ki smo o njem obširno poročali, je že pojasnjen. V soboto ponoči je namreč dunajska policija aretirala v Vosendorfu bivajo* čega 231etnega Franca Duchka, ki je svoj zločin kmalu priznal. Izjavil je, da je Wagnerja umoril, da pa prvotno ni imel namena umoriti in oropati ga. Ne bil bi ga umoril, da se nista sprla. Duchek je priznal, da je ugodnega dne popoldne izročil svoji ljubici. 22Ietni kuharici Mariji Lukas, dežnik, budilko in denar, ki ga je bil našel v Wag* nerjevi trgovini. Zaslišana je bila tudi morilčeva ljubica, ki je izpovedala, da se je Du* chek že delj časa pečal z mislijo oro* pati in umoriti Wagnerja. Ko ji je prinesel popoldne dežnik, budilko m denar, je izjavil, da mu je vse to izročil neki prijatelj na Dunaju. Ko ga je vprašala, kaj pomenijo sledovi krvi na njegovi obleki in perilu, je odgovoril, da se je bil vmešal v pretep dveh pri* jateljev. Ko je odšla za hip z doma, je Duchek okrvavljeno perilo sežgal. Takoj po umoru je odšel Duchek k svojim staršem in tudi materi se je zdelo čudno, da ima okrvavljeno oble* ko. Pri starših je ostal samo nekaj mi* nut. Duchek se je bil seznanil z Wag* nerjem pred petimi leti in sčasoma se je razvilo med njima homoseksualno razmerje. Fant se je pa Wagnerja kmalu naveličal, ker je slednji v svoji nerverznosti zelo grdo ravnal z njim. Hotel se ga je odkrižati, pa mu je Wagner vedno prigovarjal, naj še za* haja k njemu. Usodnega dne je šel mimo njegove trgovine in ni hotel po« setiti Wagnerja, toda nesreča je hote* la, da je stal slednji pred svojo trgo* vino in ga je povabil k sebi. Zaklenil je vrata, tako pripoveduje morilec, in začel je fanta siliti k intimnostim. Te* daj je pa pograbil Duchek v bližini le* žeče kladivo in začel na vso moč udri* hati po Wagnerjevi glavi. Zopet lepotna konkurenca Prireditelji rednih mednarodnih lepotnih kunkurenc pripravljajo tudi za letošnje leto izvolitev svetovne kralji* ce lepote, ki pojde potem tisočkrat fotografirana po vsem svetu. Prireditelji zagotavljajo, da bo letos lepotna tekma zelo ostra, ker pošlje na njo svoje največje lepotice 27 držav. Evropski organizator lepotne tekme Maurice de Waleffe je izjavil, da bo svetovna kra* ljica lepote izvoljena letos 31. julija v Belgiji in sicer v Spaa aH v Ostende. Tekme naj bi se udeležilo 15 lepotic iz Evrope, 7 iz Severne in Južne Amerike ter 5 iz Afrike in Azije. Kljub veHkemu prizadevanju je pa sovjetska Rusija odklonila udeležbo na tekmi. Enako jo je odklonila tudi Ja* ponska, češ, da nrma pomena izvoliti kraljico lepote za en dam. Tudi Amerika letos nekam knjala, toda de Waleffe je stopil v stik z nekaterimi Američani, ki so izvolili za predstav* nico Amerike eno fzmed v Parizu živečih Američank. Svetovna kraljica lepote dobi vsako leto čedno nagrado. Doslej je znašala nagrada 100.000 frankov, ki so ji bili izplačani v gotovini, letos pa dobi zmagovalka 100 000 fran^ kov vreden nakit. Nova aeroplanska krila V največjih letalskih delavnicah sveta v Langlev Fieldu v državi Vir-ginija so preizkušali te dni dva nova izuma, ki bosta igrala važno vlogo v zračnem prometu. Gre v prvi vrsti za hitrejše dviganje ietal in počasnejše spuščanje. To dvoje bi bila letalska tehnika že davno rada dosegla, pa se ji ni posrečilo. V Langlev Fieldu so preizkušali nova aeroplanska krila, ki jih ie izumil letalski inženjer Harlan de Fowler. Najvažnejša lastnost teh kril je, da jih lahko letalec med poletom poveča s posebnim nastavkom. Nastavek, ki se potisne iz notranjosti krila in podaljša njegovo zadnjo dolžino, poveča ne le nosno ploskev, temveč vpliva s svojo nagnjenostjo h glavnemu krilu tudi na dviganje letala in na hitrost spuščanja. Dviganje letala se z nastavkom poveča za 150%, enak uspeh se pa doseže tudi pri spuščanju, kar znamo zmanjša nevarnost in omogoča letalcu spustiti se tudi na manjšem prostoru. Drugi letalski izum je bistveno enostavnejši. Obstoja v nastavnem krilu, ki je pritrjeno na pravem krilu spredaj zguraj. Ta kombinacija omogoča pospešiti dviganje letala za 53%, F*ri poskusih so opremili z nastavnimi krili prometna letala. Poskusi so pokazali, da se hitrost pri spuščanju zmanjša od 78.4 na 62.4 km in sicer izključno na račun najvišje hitrosti letala, ki se zmanjša za 4 km. Nastavno krilo omogoči letalu spustiti se v mnogo manjšem kotu, kar je za letalstvo velikega pomena. Svetovna razstava v Chicagu Prihodnje leto bo otvorjena v Chi* cagu pod geslom stoletje napredka svetovna razstava, ki bo obširen pre* gled kulturnega razvoja od pradavnih časov do današnjih dni. Prvotno so hoteli razstaviti samo pregled Chicaga od malih začetkov do sedanjega mili* jonskega velemesta, pozneje so pa na* črt razširili tako. da bo na razstavi pregled vsega sveta in da bodo na nji zastopani vsi deli sveta. Navzlic go* spodarski krizi, ki jo čuti Chicago, še bolj kakor druga mesta, se že zdaj pridno pripravljajo na razstavo, ki bo presenetila ves svet. Razstavni prostor zavzema 240 ha. Stara Evropa bo prikazana s sred* njeveško vasjo, zgrajeno v gotskem slogu in kažočo izkušnje umetnosti srednjega veka. Sredi vasi se bodo vr* šile ljudske svečanosti in na njih bodo videli ljudje vse evropske srednjeve* ške šege in običaje. Kot slika ameriške kulture pred odkritjem Amerike bo zgrajeno svetišče Yukatan, ki naj bo mogočen spomenik stare Amerike. Iz Azije bodo na razstavi zbirke drago« cenega starega orožja in nakita. Za razstavne predmete zgrade posebna poslopja, ki bodo veljala nad 8 milijo* nov dolarjev. Na Michiganskem jezeru napravijo umeten otok, s površino 3 ha. nasproti glavnega vhoda bo v obliki nehotični« ka stolp vode in svetlobe. V dvorani znanosti bodo razstavljene vse prido* bitve modernega raziskavan ja. Posebno bogato bo okrašena dvorana, name* njena elektriki. Ameriške Zedinjenc države se udeleže razstave v velikem obsegu. Povsod bodo jasno prikazani kontrasti med staro in novo dobo. Na dvorišču dvorane znanosti bo prostora za 80.000 Hudi. Na razstavišču bo twdl mnogo gledališč in zabavišč. K državnemu prevratu v Slamu Zgoraj vhod v glavno svetiiWV kraljeve rezidence v Bangkoku, spodaj pa «ramski svetjščni plesalki. Te plesalke so po svoji graciji znane po wem »vetu. Vse morajo biti plemiškega rodu. Otok, kamor noče nihče Japonska je med vsemi velesilami najbolj preobljudena. Na ozemlju južnega japonskega otoka Nippona prebiva nad 90 milijonov ljudi. Japonci bi se zelo radi izseljevali, pa se nimajo kam. Če pa pogledamo na zemljevid, vidimo, da ima Japonska na severu velik otok Jesso (Hokkaido), ki meri 94.000 km2. Ta otok s sosednimi otočki ima izborno zemljo, kjer bi dobro uspevali vsi polj ski pridelki. Tu bi se dala tudi z uspehom rediti živina in gojiti čebele. V go zdovih je dovolj lesa, v zemlji mnogo rude. Dani so torej vsi pogoji za kolonizacijo, a vendar je ta prostorna zemlja neobljudena. Otoka Jesso in Kurilv ležita visoko na severu in obJiva ju mrzel morski tok, ki prodira ob otoku Sahalinu iz Ohot-skega morja. Da ni toka, bi imel otok Hokkaido topli tok Kuro Siwe, ki i? preminja bližnji Nippon v pravi raj na zemlji. Toplih zim vajeni Japonci se hoje silnih snežnih meteže v na Hokkaidu, ki spominjajo na najhujšo zimo v Sibiriji. Pri 40 stopinjah mraza besni sn**ž-na vihra s hitrostjo komaj 100 km na uro. Zato je vse prizadevanje japonskih oblasti kolonizirati ta otok zaman. Naseljencem ponujajo brezplačno zemljo, gradbeni materijal, živino, gospodarske stroje in vse druge potrebščine, toda nihče se noče naseliti na tem otoku. Hiš, ki bi jih varovale pozimi mraza, Japonci namreč ne poznajo. Peči v našem pomenu besede sploh nimajo, spe kar na tleh in tudi toplih odej nimajo. Zato bi ostrega podnebja na otoku Hokkaido ne prenesli. Nesramnež. Prijateljici se pogovarjata o svojih ljubavnih pustolovščinah. ■*— Tale baron, pravi prva, je največji nesramnež. kar sem jih kdaj poznala. Včeraj sem mu dejala, da ga nočem videti. — In kaj je storil? — Loč je ugasnil Stev 144 /SLOVENSKI N ARO D«, dne 27. junij* 1982. Stran 7 Decentralizacija socijalnega zavarovanja? Popolna avtonomija okrožnih uradov bi bila Škodljiva zavarovanju v splošnem Ljubljana. 27. iunija Gospodarski razkroj je končno načel tudi socijalno zavarovanje. Gospodarske kroge in delavstvo je začela skrbeti nadaljnja usoda tega zavarovanja kot je tudi povsem prav ter nujno potrebno, da nismo nikdar brezbrižni za gospodarsko življenje in socijalne pojave. Začelo se je razpravljati o decentralizaciji delavskega zavarovanja, pa tudi o tem, kaj bi bilo treba ukreniti za sanacijo tega zavarovanja. Vendar se zdi, da ne gledamo na pojavljajoča se vprašanja dovolj a splošnih vidikov ter je pogrešati načelne jasnosti. Predvsem ne moremo razpravljati ali Je socijalno zavarovanje potrebno ali ne, delodajalci in delavci bi si morali biti povsem edini, da to zavarovanje ni in ne sme biti kot le v breme obeh slojev, temveč so žrtve dolžnost, davek, ki ni neizogibno zlo, nego produktivna dajatev, ki se obrestuje s tem. da je prebivalstvo na višji socijalni ter kulturni stopnji. Zato tudi ne smemo razpravljati o reorganizaciji socijalnega zavarovanja z vidika interesov posameznih slojev kot je treba obsojati razpravljanje o tem tistih, ki iščejo hibe v zavarovanju samo zaradi tega, ker ao v načelu zoper njega. Zagovorniki centraliziranega kot avtonomnega delavskega zavarovanja niso Se formulirali, za kakšno obliko zavarovanja se prav za prav zavzemajo; ali naj bo centralizacija popoma in ali gre za administrativno ali finančno avtonomijo. Razumljivo je. da je sanacija potrebna, toda predvsem nam morajo biti sveti interesi splosnosti, zavzemati se moramo za socijalno zavarovanje tako. da ne bo trpelo frt ne zaradi tega. ker gledamo le na koristi posameznikov. Značilno je namreč, da so se baš zdaj začeH širiti glasovi o reorganizaciji socijalnega zavarovanja, namreč zato, ker se zdi. da nam ni prvo pri srcu zavarovanje, nego gosoodarska stiska sili marsikoga, da razmišlja, kako bi se o tre sel bremen. če gledamo na gospodarske težkoče posameznih podružnic SUZOR-a, n. pr. na naš OUZD ter se sklicujemo na to, da izkazuje deficit, odnosno da suficit pada leto za letom, tedaj moramo upoštevani tudi to, da se je naše zavarovanje začelo šele graditi zadnja leta, da je bilo več investicij za navidez neproduktivne nabave, za opremo zavoda, ter da je treba te investicije amortizirati. Zavod se pa ni gradil iz dobička zavarovanja nego s posojili. Zato dohodki ne morejo kriti izdatkov, zlasti še, če število zavarovancev stalno pada. Zdaj jih je n, pr. 15.000 manj kot lani ob tem času. Vendar se lahko zavzemamo za večjo avtonomijo podružnic — administrativno in finančno, nikakor pa ne smemo pozabiti, da bi bila popolna avtonomija škodljiva zavarovanju v splošnem, čim več.ia avtonomiji — tem večji rizik o. Predvsem mora biti teritorij posamezne avtonomne podružnice dovolj širok. Rizrko mora biti izključen; ker pa nobeno zavarovanje ni dovolj varno, najsi se opira še na tako zanesljivo jamstvo in čeprav lahko trdimo, da je najboljše fundirano — zato je na vsak način potrebno nekakšno poza varovanje, mora biti zavarovanje vsaj v toliko centralizirano, da se event. primanjkljaji lahko krijejo Iz ccniralncga fonda. Kočljiva točka decentralizacije je nedvomno tudi v tem, da je moralna dolžnost aktivnih in bolje organiziranih podružnic skrbeti, da se socijalno zavarovanje dvigne v vsej državi na dostojno višino. Ako pa pride do popolne avtonomije, tedaj bo Izpopolnitev celotnega zavarovanja skoraj onemogočena. Sicer govori za decentralizacijo v tem pogledu tudi to, da bi bila z večjo avtonomijo tudi večja odgovornost ter bi posamezne podružnice same skrbele, da bi ne zaostajale za drugimi. Toda, kdo more jamčiti, da bi bile izključene zlorabe ? Teritorij naše banovine je dovolj obsežen za avtonomno edinico celotnega zavarovanja Naša podružnica bi bila aktivna, če bi bila tudi povsem avtonomna v finančnem pogledu. Toda s povsem stvarnega stališča lattko zagovarjamo le decentralizacijo, ki bi ne škodovala celotnemu zavarovanju. Centralno vodstvo mora ostati. Mie d' Aghonne: c5 Roman _ Grem in kmahi se vrnem — je odgovoril Paul, ki se je odpeljal še istega večera v Limousin, kjer je opravil vse. kar mu je bil naročil notar Du- bertin. > _ . JJC . Predrto se je pa odpeiiaU je odšel h go^pe de Marillac, da ji pove, kako in kaj je opravil pri svojem gospodu v norišnici. _ tmm .. . — Dovolim vam izkoriščati stin kamnolome, če hočete. — mu je dejala gosoa de Marillac. — Toda treba bo poiskati inženjerja, da napravi nacrt. — Takoj grem ponj. — je odgovoril Paul. , , .... — Le pojdite, prijatelj, le pojdite. Obema omogočim dostop do grofa, če se že nočetee zadovoljiti z dovoljenjem, ki vam ga gospa grofica prav rada da. , t. ,. . . — Ta čas, ko ne bo tu teh budi. Ki se vrnejo čez štiri ali pet dni, — j€ pomislila gospa de Marillac sama pri sebi — bom pa vsak dan hodila k povezanost edinic, ki tvori absolutno jamstvo zavarovanja. Lahko je pa zagovarjati administrativno avtonomijo. Sedanji sistem je okoren, skoraj birokratičen. Samoupravna podružnica bi naj reševala zavarovalne zadeve avtonomno, a seveda s popolno odgovornostjo. Administrativni aparat bi naj bil čim enostavnejši, kar bi nedvomno pocenilo poslovanje. Stremljenje delavcev in delodajalcev, ki se vedno križa glede dohodkov zavarovanja, je prišlo tudi v tem pogledu do izraza. Naravno je, da delavci branijo zavarovanje in da ne gledajo niti toliko na žrtve (relativno) kot delodajalci. Delavski zastopniki so zavzeli stališče v zadevi sanacije zavarovanja, da bi se naj zvišali prispevki do maksimalne zakenske meje. Toda dvomljivo je, da bi bilo s tem v bistvu res pomagano. Delavcem v teh časih ni vse eno, ali plačujejo nekaj dinarjev več ali manj. In kako izterjati dolžne zaostanke od delodajalcev? Kdo bo zbudil čut moralne dolžnosti v ljudeh, da bodo z vso resnostjo skrbeli za dobro zavarovanje. S povišanjem prispevkov ne moremo računati. Nasprotno so delodajalci za znižanje bremen, kot so bili pač vedno. Toda zdaj je to stremljenje upravičeno v toliko, ker moramo računati s poslabšanimi gospodarskimi prilikami. Gmotno ravnotežje v zavarovanju bi se naj po njihovem mnenju dr seglo z znižanjem podpor ter izdatkov. Tudi tega stališča ne moremo zagovarjati, ker bi sicer ne gledali stvari v stvarni luči, ne glede na interese, ki jih ne moremo zagevarjati, ker bi bili v Trgovci, poslovni ljudje hodijo v radio termalno kopališče Laško, drugi, da amo dob idi res najjpopolnejšo knjigo gilede v%>ah akademskih poklicev. V njej »o opjsami in navedeni pogoji ia dosego najrazličnejših poklicev v akademski karijera, v bogoslovju in mod.ro-slovjPubliki ni mogoče izraziti večjega spoštovanja, kakor če je n e smatraš za sodrgo. Sodrga se gnete nepripravljena k predstavam in zahteva kar ji je užitno na mah; gledati hoče. strmeti, se smejati in jokati... < Le sodrga smatra opero za komedijo, ki jo hodi lahko gledat nepripravljena. Inteligentna publika pa se na opero vedno pripravlja, čita doma v miru vsebino ali ves tekst in hodi gledat isto opero večkrat, da jo res spozna in more uživati. Taka je naša publika izvečine. Zato opere razume in jih resnično uživa! Veliki uspeh, ki ga žanje »Turandot« v naših izvrstnih predstavah in krasni opremi, dokazuje, da je Ljubljana mesto izredno inteligentne publike. In to ie. kar nas še prav posebno veseli! Fr. G. Uspeh zavisi od trgovca Ljubljana, 27. junija Na krizo se naj nihče ne izgovarja, ker glavno je, da si podjeten; podjetnost ustvarja konjunkturo in ne potreba. Le nekaj dni nas loot od velesejma. ko je trgovcem pod mare lami v Lattermannovem drevoredu cvela pšenica kot v najboljših časih. Morda bi kdo mislil, da je ta uspeh pripisovati praktičnemu blagu, ki so ga prod a j al L Oni dan smo se pa lahko prepričali, da odločajo dobro kupčijo drugi činitelji. Ob Dunajski cesti se je utaboril možak, ki je ponujal isto blago kot podjetna ter zgovorna moža na velesejmu. Onadva sta žlobudrala nemško, možak je pa preizkušal svoje trgovske talente v jugoslovanšči-ni. Občinstva je imel iscer dovolj, ki je hvaležno občudovalo njegovo produkcijo z vezanjem kravate na patentni žici. nikomur pa ni prišlo niti na misel, da bi kupil praktične novosti, za katere so se na velesejmu kar trgali. Možak je premalo prepričevalne dokazoval, kako praktični so manšetni gumbi in glas mu je zvenel preveč hripavo in obupano. Odvezoval in zavezoval je kravato, medtem je pa že hitel pripovedovati, kako praktičen je gumb za ovratnik, ker se je pa" bal. da bi se mu ne izneverili poslušalci, preden bi končal reklamno razlago. — Temu pa že ne verjamem, ta pa ni Nemec! je dejal meščan. — Kdove. kje je pribm! to šaro! čas je pa zlato! Laško je postajališče vseh brzo-vlakov. 7681 — JSaj res, Nemcu se ni nič zatikal jezik, tu se pa šele uči govoriti. Tudi jaz mu nič ne verjamem, — je pritrdil drugi. — Dobro bi bilo vprašati ga če ima dovoljenje za prodajo. — in kdove, kje je dobil toliko kravat, ki jih tako grdo mečka! — Gol julija! — Tujcu bi še človek ne zameril, če te o^kubi, nezaslišano pa je, če te hoče opehariti domačin! — Ko se pa toliko sklicujemo na rek: nemo propheta in patria! je dejal študent. — Kaj, ti si drzneš zagovarjati ga? se je razhudil star meščan in zamahnil s palico. — Praktično . . . Jeftino i pored toga još dva komada gratis . . . Gutmbov pa ne možete izgubiti . . , Mož se je znojil ter trudil rn v vnemi ni niti opazil, da so ga zapustili vsi poslušalci. NOGAVICE z Z160M Zgodba o zaplenjenem vinu Litija, 22. junij*. Pred dnevi se je pripeljal na postajo Savo dobrodušen Dolenjec, obložen s posodami vseh vrst. Dobro se je pripravil na krosnarjenje. Ko je vlekel posodo s postaje, se na je pridružil prijazen gospod, ki mu je pomagal spravljati tovor na voz . . . Spustila sta se v pogovor, prijaznemu gospodu pa je popotnik zaupal, kaj ima s seboj . . . Le prehitro je zvedel vin »čar. da ima posla s preoblečenim finančnim organom, kd mu je vino zaplenil. Včeraj se je vršila razprodaja zaplenjenega vina. Udeležili so se je nekateri okoliški posestniki, ki imajo te dni kosce, prišel je pa tudd bivši lastnik vina. —i Po 330 Din ga bomo dali liter — je menil finančni organ. — Pamet, ljudje božji, se ie hudoval Dolenjec. — Saj ni vino nič prida, pošteno sem ga krstil z vodo . . , In res je s svojim nastopom pokvaril veselje žejnim okoličanom. Vino je šlo po 2 Din m 3 pare. Končno so namreč prodajalci popustili vrou ceno na 2 Dm, 3 kupci pa so primaknili le po 1 paro. Ko je biLa sklenjena kupčija, je novi lastnic vina povabil na čašo rodi oškodovanega Dolenjca. — No, zdaj vas pa bo ta nezgoda preplašila m ne boste več — švercali? — se je zanimal Savijan. Vmičar pa je meni! baš nasprotno: Prav zdaj. ko sem z zaplembo oškodovan, se moram r*>brigati. da napravim z ostalim vinom dobro kupčijo, da bom kril to izgubo . . . Sreda, 29. junija. 10: Prenos cerkvene glasbe fce stolnice; 11: General Maister: Narodna Obrana; 11.30: Salonski kvintet; 12: Cas, poročila, plošče; 15.15: Kristan: >Kdo je blazen« (St. Jakobski glecL oder); 16: Salonski kvintet; operna ura. Sodelujejo: gdč. Vera Majdlfi (sopran), g. Mirko Jelačin (tenor), tn orkester »Triglav«; 16.45: Zabavni kotiček, Mirko Kragelj; 17: Nadaljevanje operne ure; 20: Ženski zbor pevskega krožka VIČ-Gltn-ce; 20.45: Klarinet-solo, izvaja g. Beranek; 21.30: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Četrtek, SO. junija. 12.15: Plošče: 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Dr. A. Bajec: Itahjanscina; 19.30: Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina; 20: EL ruski reci taci jski večer; 20.30: Klavirski koncert g. Pavla šivica; 21.15: Samospevi gdč. prof. Milene Verbič; 22: Orkester Grafike; 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 1 julija, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; IS: Cas, plošče, borza: 18: Salonski kvintet; 19: Belokranjske pripovedke (L. Zupane); 19.30: Gospodinjska ura, gdc. Krekova; 20: Zabavna ura: Mark Twain (Bitežnik); 20.30: Prenos iz Zagreba; Koncert jugoalov. akadem. zbora >Mladost Balkan«; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sobota, 2, julija, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 18: Salonski kvintet; 19: Gim-nastične vaje (Drago Ulaga); 19.30: Kako dtedimo (L. Zupane); 20: Delavska godna »Zarja«; 21.05: Prenos iz Prage; 22: Cas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Čitajte tedensko revijo »HVTJENJE IN SVET« Gospodinja in služkinja. Služkinja: — Pravite, da sem malomarna in da moram takoj zapustiti vašo hišo? Gospa: — Da. — Dobro, toda pred odhodom vam hočem še nekaj povedati. Najprej morate vedeti, da sem lepša od vas. To mi je povedal sam gospod. Drugo, kar bi vam rada povedala, je, da mi vse vaše obleke bolje pristojajo, kakor vam. To mi je povedal tudi sam gospod. Končno pa znam tudi poljubljati bolj vroče in strastno, kakor vL — Kaj vam je tnčti to povedal moj mož? — Ne, to mi je pa povedal nas šofer. — Slabo in premalo spite, — je dejala gospa de Marillac Mauricu. — Zakaj ne prosite zdravnika, da bi vam dai malo morfija? To bi vas pomirila telesno in duševno. Tudi GeoTgetta je posetila svojega moža. toda ona je igrala drugačno komedijo — v moževih očeh je hotela biti žrtev. — Zdi se mi, da se je *Waurice zelo spremenil, — je dejala gospa de Marillac nekega den svoji hčerki. — Ne bom ti tajila, da se bojim katastrofe. Grof po cele noči ne spi, to se mu pozna že na obrazu. Mislim, da si zdravniki nič kaj ne prizadevajo, da bi pomagali bolniku prenašati bridko usodo. — K njemu pojdem. — je odgovorila Georgetta živo. — Ali greste z menoj, mama? — Ne, jaz sem danes že bfla pri njem. Reci bratu, naj te spremi. Roger ti bo rad storil to uslugo. Ustega dne je postal lepi Roger Georgettin kavalir. Georgetta se je bala. Zavedala se je še predobro svoje krivde in zločinstva, priznala je končno, da bi storil Maurice prav, če bi jo ubil. Brat in sestra sta vstopna v celico grofe dc Crzereta, S krutostjo, zavito vdozdevno sladkost, mu je Georgetta ponovila besede, ki jih je bil silišaJ že iz ust njene matere. — Pozna se vam, da ne spite, Maurice ... Zakai ne spite? ... Saj vam tu dobro strežejo in če bi se vam pripetilo kaj hudega, bi bflo uničeno tudi moje življenje. Tistega dne je šimla Mauricu v glavo nesrečna misel. Ko je Georgetta pritisnila na svoje krasne oči batistov robček, kakor bi si hotela obrisati solze, je stopil grof k njenemu bratu m •mu hitro zašepetal: — Res po cele noči ne spim. To me tako utruja, da vam ne morem povedati. Dragi Roger, rz sočutja do mene in pri srx>rrrirru na preteklost, če je še niste docela pozabili, vas prosim, prinesite mi morfija. Ce bi prosil zdravnike, bi mi ga gotovo ne dali. Sai nobeni moji prošnji ne ugode. Roger je hotel odgovoriti, toda Maurice ga je pogledal tako proseče, obenem pa tako obupano, da mu je beseda zastala v grlu. — Zanesem se na vas, — je pripomnil nesrečni grof, — zanesem se na vas. Roger je povesil glavo v znak •soglasja. Ko je odšla Georgetta v svojo sobo, kjer je hotela sprejeti kneza Vladi- mir j a, je gospa de Marillac vprašala •svojega sina: — Kaj ti je, dragi sinko? — Nekaj, kar mi je povedal Maurice in kar me je zelo presenetilo, ker je prišlo iz ust človeka, ki se mu je ■zmešalo, — Kaj ti je pa povedal? — je vprašala gospa de Marillac hitro. — Da po cele noča ne spi m da bi rad morfija, da bi mogel zopet spati. —m ti misliš, da je to njegova ideja? Ah. drago dete! To sem mu rekla jaz davi, ko sem videla njegov izmučeni obraz. Dejala sem mu: Vi ne spi-•te. morfij bi morali jemati. To mn je bflo treba odkrito povedati. —Ah. tem bolje... to mi je še 'ljubše, — je dejal Roger, ki ga je bila mati končno prepričala, da ie Maurice res znorel. Da ni bUo tega, bi si bil mladenič gotov premislil postati kar tako pravi sokrivec svoje matere, dasi •njegova poštenost ni bila posebno ve-hica. — Torej mu ne prinesem morfija, — je sklenil Roger. — Nasprotno, — je ugovarjala mati. — norcem je treba vedno ustreči. Pri sebi imam stekleničico z napisom morfium. Napolniva jo s pobarvano vodo. Daš mu jo skrivaj. Tako ga po- miriš, ne da bi rrra škodoval. — Ce ga s tem res razveselim, mu storim to usrogo rade vorje, — je odgovoril Roger, ki po teh pojasnSfh ni več dvomfl, da je treba grofu rapohriti željo. — Cuj. drago dete, — je dejala gospa de Marillac drugo jutro, ko sta bili z Georgerto sami. — Tvoj mož je težko bolan. Za vsaj slučaj ti svetujem, da izpregovoriš z njim o oporoki, sicer se utegneš obrisati pod nosom. — O kakšni oporoki? — se je začudila Georgetta. — Ce hočeš, da pojde vse gladko, se mu moraš najprej malo dobrikati in mu obljubiti tisto, kar imajo moški najraje, potem mu boš pa kar narekovala te-le besede: »Določam za svojo edino m univerzalno dedinjo svojo ljubljeno ženo, grofico de Cizeret, rojeno Georgerto de Marillac« — Toda mama, ta človek Je blazen ... in karkoli bi napisal, bi bilo neveljavno, brez vsake vrednosti, — je odgovorila Georgetta. — Vse je odvisno od datuma, draga moja. Ko bos imela to črno na belem in z moževim podpisom, bova že rx>skrbele, da bo veljavno. K5LOVEN8KT N ARO D«, dne 27. junija 1932. 39.- Vel. 19-26 Vrsta 4441-05 Za deklic©: Zračni in lahki platneni pol-ftevljl okusne oblike, z gumastim podplatom in peto. 49.- Za dekli«: Vrsto 4762-74 okusni platnejii čevlji z belim gumijastim podplatom in peto, v rsijansan raznih barv. K poletni oblekcL 69.- Vrsta 2642-05 Ce trna otrok nove čevlje, je vedno vesel in razpoložen. Zato smo napravili te čevlje iz finega laka in rjavega boksa. VESELE POČITNICE V NAŠI OBUTVI 69.- NI pravega poletnega počitka brez naše praktične obutve. V poletni vročini in v soparnih dneh no-site lahko in zračno obutev. Vse naše prodajalne smo preskrbeli z bogatimi vzorci poletne obutve v raznih kombinacijah modernih barv. Naša obutev je cenena in dobre kvalitete. Lufov vložek Din 5.— 29.- Vrsta 18C5-61 Naši gumijasti kopalni čevlji Vas najbolje obvarujejo, ko hodite po razžarjenem pesku in ostrem kamenju, T .ah k i so in udobni. 49.- Vrsta 4435-37 ženski platneni čevlji sive barve z gumijastim prožnim podplatom. Praktični so za vsakdanjo nošnjo. Otroški Din 39.—. Vezalke 1 par Din 1.- 99.- Vrsta * 145-09 Ivanki in udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in prožnim gumijastim podplatom Za malo denarja, veliko zadovoljstva. Vrsta 1265-71 Apartni platneni čeveljčki v raznih barvah in vzorcih. Imamo jih z visoko in nizko peto. 79.- 149. Vrsta 5725-77 Elegantni platnine pumps čevlji z gumijastim podplatom, v okusnih kombinacijah raznih barv. Oblika tega čeveljčka je vedno moderna. Vrsta 1185-36 Poleti v krasnih sončnih dnevih ne morete biti brez teh elegantnih čevljev. Imamo jih v vseh modernih barvah. Moške sandale: Vrsto 2947-00 Sandale ne žulijo niti nog, niti žepa. Otroške štev. 22—26 Din 39.—, štev. 27—34 Din 49.—. ženske štev. 3?» 38 Din Wk_ moške štev. 39—46 Din 69.—. 69.- Vrsta 4337-25 Specijalni platneni čevlji ?h trm- ? kzredfm motrum enimijastim podplatom. Izdelani po navodilih najboljših tenis-igralcev. Vrsta 2927-15 Okusni moSki polovi ji iz mvega aJ» črnega bok.^ia z močnim usniatim podplatom Udobna oblika daje čevlju posebno rleganco B 23-Ju PRI NAS DOBITE DOBRE IN CENENE NOGAVICE: MO&KE DIN 5.—, OTROČKE DIN 7.—, ŽENSKE DIN 10. Kako se veselim noči o« cc -j ko bom spaJ na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri tvrdki Franc Jager Telefon 20-42 tapetnik, Sv. Petra nasip št. 29. ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA. Masarv-kova c 9 (nasproti carinarnici ) prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija Sravilnega zaračunavanja carine po njej eklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjs> "« uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. 117 Telefon Interurban štev. 2157. Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tudi 9 znamkah. Xa odgovor znamko! — Na vprašanja brtzz znamke «* ... nrićovtTrlnmn Na}mani& r>e1rv* Din 5-—. Viktoria« palače). 69/T ~~ LEPO VILO visokopritlično, 4 sobe, parket, elektr., odprta veranda, studenec, senčnato dvorišče, hišica za hišnika, park, vrt, njiva, sadovnjak, lepa stavbišča, proda Viher, Slov. Bistrica. 2591 GOSTILNO poleg kopališča., s tujskimi sobami oddam takoj v najem, na račun, ali tudi ugodno prodam. »Zeleni gaj«, Brezovca, pošta Šmarjeta, Dolenjsko. 2590 STA\*BNA PARCELA ob Boh. jezeru in cesti, 3000 kvadr. m, naprodaj po ugodni ceni. Natančno se po izve pri lastniku Gašperlin Anton, Stara Fužina št. 30 v Bohinju. 2589 PRODAM: pisalno mizo, dobro ohranjeno, pripravno za inženjerja ali arhitekta; pisalni stroj, stara tipa, dobro ohranjen; nageljne Inn.čnik<\ krasne, za okras balkonov. Poizve se: trgovina Ku-šar, Dravlje 28. 2573 »WANDERER Dalmaciji«, Gosposvetska cesta št. 13. Kolizej. 2592 TELEFON 2059 PREMOG SUHA DRVA Pogačnik, Bohoričeva 5. NAROČAJTE ČEVLJE pri Peternelo, Novi po men trg-Breg št. L 60/T NOGAVICE damske svilene, perilo SRAJCE LJUDEVIT GLUHAR Gosposvetska 16 (pri Levu) 56/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti operi). MALINOVEC oristen. naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dob* na malo in veliko v lekarni dr. G. PiccoIL Liuhliana Dunaiska cesta 6. 57/T Hotel BELLEVUE Omiš pri Splitu Nova zgradba tik ob morju, tekoča voda v sobah, peščeno kopališče, domača in dunajska kuhinja. Popolna penzija s sobo in postrežbo Din 60.—do Din 85.— na dan. Zdraviliška taksa odpravljena! frote* za. kopalne plašče priporoča tordka A. & B. Skabernč LJubljana Izdelujejo se najnovejši modeli otroških m igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene, — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokolea m otroški i vozičkov, LJUBLJANA, Kariov&ka e. 4. JOŽE MIHELIČ in DRUG Ljubljana Dunajska cesta št 41 — Telefon št. 2777 S Kleparstvo, ključavničarstvo, vodovodne in strelovodne inštalacije. Pristopajte k „Vodnikovi drnzlv TISKARNA IZVRŠUIE RAZLIČNE TISKOVINE. ČASOPISE DIPLOME, REVIJE VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE SREČKE. KNJIGE I. T. D EN O BAR VN i IN VEČBARVNI TISK PISMA RAZGLEDNICE SLIKE. OSMRTNICE OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE. VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA CE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRĆE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE, KJ VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO CENE ZMERNE — PRORAČUNI EN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ INA1R0IDMA I5KARNA „TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles, otrožkih vozičkov iti delov, Ljubijana, Karlovska c. 4. Znižane cene. Največia izbira. Ceniki Franko. Urejuje: Josip Zupančič. Za >Narodno tiskarno«: Fran Jez&ršek. — Za upravo in mseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.