Južnotirolski deželni glavar Durnwalder pride na Koroško. Srečal se bo tudi s koroškimi Slovenci
Na povabilo koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja bo 6. junija Koroško obiskal deželni glavar Južne Tirolske dr. Luis Durnwalder. Južnotirolski deželni glavar se bo na lastno željo srečal tudi s predstavniki koroških Slovencev. Lani jeseni so KEL, KSOO, SJK in NSKS obiskali Južno Tirolsko, kjer so navezali stike s Südtiroler Volkspartei, ki se je zatem pogosto zavzemala za izpolnitev pravic koroških Slovencev.
rm

LETO XXXXI. Številka 21 Cena 8,— šil. (10 din)
petek,
25. maja 1990
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec

J. Habernik predsednik strokovnega zastopstva „zunanja trgovina"
2*
Letos je strokovna lista Alpe-Adria prvič kandidirala na volitvah v strokovno zastopstvo za zunanjo trgovino Trgovske zbornice ter osvojila od 10 možnih 4 mandate. Na konstitucijski seji tega gremi-ja so izvolili za predsednika dipl. trg. J. Nabernika, ki je sicer direktor Zveze slovenskih zadrug v Celovcu.
Za dipl. trg. Nabernika je glasoval tudi zastopnik liste „Kärntner Wirtschaft“ (skupna lista VP/FP), kar dokazuje, da je lista Alpe-Adria zaradi svoje programske usmeritve in strokovnosti priznana — ne glede na strankarsko oz. politično opredelitev. V svojem nastopnem govoru je
Dipl. trg. J. Habernik je bil izvoljen za predsednika zunanjetrgovinske sekcije.
dipl. trg. J. Habernik mdr. izpostavil potrebo po obširnejšem informiranju posameznih članov te sekcije, ter po sodelovanju v prostoru Alpe-Ja-dran. To sta bili tudi dve izmed glavnih točk volilnega programa liste Alpe-Adria.
\h
Ustanovitev slovenske socialistične sekcije -odločitev pred državnozborskimi volitvami ?
Skupina slovenskih socialistov, ki si prizadeva za ustanovitev lastne sekcije znotraj socialistične stranke, je imela pretekli torek pogovor s predsednikom koroške SPÖ dr. Petrom Ambro-zyjem. Na tem pogovoru so slo-
Seja sosveta
Na Dunaju je bila preteklo sredo seja narodnostnega sosveta. Pod vodstvom predsednika dr. Matevža Grilca je sosvet obravnaval načrt o finančnih podporah za leto 1991, poročilo zvezne vlade parlamentu o položaju manjšin ter novi načrt o slovenskih radijskih oddajah.
venski socialisti predstavili Am-brozyju svoje načrte, ki naj bi veljali tudi za druge narodne skupnosti v Avstriji. O predlogu bo zdaj razpravljalo deželno vodstvo koroških socialistov, ki bo potem tudi javnosti sporočilo, ali odobrava ustanovitev „slovenske sekcije" v socialistični stranki.
Slovenski socialisti na Koroškem pa imajo tudi tesne stike s stranko na Dunaju, kjer sodelujejo z dr. Petrom Jankowitschem, ki v svojem delokrogu v stranki skrbi tudi za stike z Južnimi Tirolci. Pričakovati je, da bo odločitev o ustanovitvi „slovenske sekcije" padla še pred državnozborskimi volitvami letos oktobra. To si vsaj želijo od centrale na Dunaju, ta pa se vsekakor hoče usmerjati tudi po željah koroškega deželnega vodstva socialistov.
PASIJON 1990 na Kostanjah
V polnem zagonu so priprave na PASIJON, ki ga bodo igrali 16., 17., 24. in 30. junija na prostem pri Drabosnjakovem domu na Kostanjah. Igralci so ljubitelji odrske dejavnosti, režiser je Franci Končan, organizator pa Krščanska kulturna zveza. V torek, 22. maja, je bil Naš tednik na vajah pri Miklavžu; o tem in še o drugih zanimivostih v zvezi s Pasijonom smo pripravili reportažni zapis na straneh 8/9.
Politika
KEL se bo pogajala z Zelenimi o možnostih nadaljnjega sodelovanja
Koroška enotna lista je na svoji minuli seji obravnavala odnose med KEL in Zeleno alternativno listo. Kakor je znano, je KEL že prekinila sodelovanje z zveznim vodstvom ZAL, o prihodnosti sodelovanja na Koroškem pa naj bi se z ZAL pogajala štiričlanska skupina odbornikov KEL.
Ker je zvezna ZAL sprejela manjšinski program brez vsebinskih zahtev KEL in ker zdaj tudi v ZAL manjšine niso več avtonomne, je KEL z ZAL na zvezni ravni prekinila sodelovanje. Na deželni ravni pa je imela KEL doslej 1/4 odbornikov in članov v vseh gremijih; odbor KEL pa je soglasno sklenil, da se odpove tej 1/4, o možnostih nadaljnjega sodelovanja pa se bo z Zelenimi pogajala štiričlanska skupina KEL. V imenu KEL se bodo pogajale osebe, ki doslej niso bile v koroških gremijih ZAL. Predsednik KEL, Karel Smol-le, je dejal, da bo od izida pogajanj odvisno, katero pot bo ubrala KEL v prihodnje.
Predsedstvo KEL je razpravljalo tudi o možnostih novega in bolj demokratičnega zastopstva koroških Slovencev in pozdravila predlog Narodnega sveta, ki se je izrekel za avtonomno zastopstvo koroških Slovencev, katerega naj bi na demokratičnih in tajnih volitvah izbrali člani slovenske narodne skupnosti.
Na pobudo predsednika KEL, poslanca Karla Smolle-ja, je odbor KEL sprejel tudi sklep, da naj je na Koroškem Prešernova Zdravljica poleg avstrijske državne himne uradna slovenska himna.
STRAN
STRAN 2 Petek,
25. maja 1990
vzhodne Evro pe se vkliučui e j o
V četrtek, 24. maja, se je v Münchnu začel kongres FUENS (Federativne unije evropskih narodnih skupnosti), pod geslom „Narodne skupnosti na poti v Evropo“.
Podpredsednik FUENS, dr. Reginald Vospernik, bo kongresu predložil dve resoluciji Narodnega sveta; pričakovati pa je tudi, da ga bo kongres za to funkcijo ponovno imenoval.
Ob odpiranju Vzhoda so pridobile narodne skupnosti več teže in pomena. To se zrcali tudi na letošnjem kongresu FUENS, na katerem bodo prvič sodelovali npr. tudi Lužiški Srbi (sicer so se kongresa udeležili že v petdesetih letih, pa jim je nato vlada prepovedala sodelovanje) ter druge manjšine iz vzhodnoevropskih držav. Podpredsednik FUENS, dr. Reginald Vospernik, daje z vidika vključevanja manjšin iz vzhodnoevropskih držav poseben pomen temu kongresu, ki bo
po vsej verjetnosti imel še več članov in bo svoj delokrog razširil tudi na vzhodno Evropo.
V prvi resoluciji, ki se nanaša na Koroško oz. na Avstrijo, je kongres obravnaval politično zastopstvo manjšin v Avstriji v zvezni in deželni vladi. FUENS poziva avstrijskega zveznega zakonodajalca in dežele Gradiščansko, Štajersko ter Dunaj, da volilni red uredi tako, da bodo lahko manjšine polnomočno sodelovale v političnem reprezentativnem sistemu na zvezni in de-
želni ravni. V drugi resoluciji pa zahteva FUENS, da je slovenski jezik kot drugi deželni jezik na Koroškem enakovreden nemščini tudi na radiu in na televiziji. Tudi za koroške Slovence naj bo ustanovljen celodnevni radijski program, na drugi strani pa naj
se časovno razširijo tudi slovenske oddaje na televiziji. Dolgoročni cilj pa naj bi bil celodnevni slovenski tv program. O poteku kongresa bo Naš tednik natančneje poročal v naslednji številki.
S. K.
Politika
Prejšnji teden je v Sloveniji završalo kot v panju: enote Jugoslovanske ljudske armade (JLA) so po ukazu iz Beograda, ki ga je podprlo slovensko vodstvo teritorialne obrambe (TO), iz arzenalov TO začele odnašati strelivo, orožje in opremo. Tako naj bi namreč to opremo zaščitili pred krajo.
Ukaz o premestitvi orožja, streliva in opreme teritorialne obrambe v objekte, ki jih nadzoruje JLA, je bil izdan že v začetku prejšnjega tedna, torej še pred spremembami na vrhu države, ko je Jovič zamenjal Drnovška. V Sloveniji so ta ukaz začeli izvajati prav na dan, ko je zasedal parlament in je bil, ironija zgodovine, za ministra za ljudsko obrambo imenovan Janez Janša, katerega je vojaško sodišče pred dvema letoma obsodilo na večmesečni zapor.
Orožje, strelivo in opremo TO financirajo občine in republika Slovenija; JLA nima s tem nič opraviti. Med ljudstvom se je takoj razširil glas, da JLA razorožuje slovensko teritorialno obrambo. Ponekod, kot npr. v Črnomelju, pa so ugotovili, da so ponosni, da v Republiki Sloveniji potekajo procesi demokracije in so zato pripravljeni braniti suverenost slovenskega naroda. Medtem je predsedstvo Slovenije ukaz preklicalo. Naš tednik se je povezal s slovenskim obrambnim ministrom Janezom Janšo.
Janša mini duhove v zvezi z nazore-zevanjem leritorialne obrambe
Naš tednik: Ali so po celi Sloveniji razorožili TO ali pa jim je to uspelo samo ponekod?
Janša: Samo ponekod. Predsedstvo Slovenije je takoj ustavilo izvajanje tega ukaza, v katerem ni govora o razoroževanju
Tajništvo Slovenske skupnosti o novostih v Sloveniji
Slovenski narod stopa v novo zgodovinsko obdobje. Skoraj poldrugo stoletje po prvem vseslovenskem političnem programu, po dosežkih, a tudi omejitvah in razočaranjih, ki jih je prinesla dvakratna odločitev za Jugoslavijo, končno dosega naš narod tam, kjer smo Slovenci lahko organizirani v državo, resnično suverenost in demokracijo. Te spremembe pa prinašajo tudi dolgo pogrešano spravo ter omogočajo vzpostavljanje resnično enakopravnih in prijateljskih odnosov z drugimi narodi.
Slovenska skupnost pozdravlja ta slovenski preporod, za katerega si je po svojih močeh tudi sama dolgo in vztrajno prizadevala; hkrati izraža tudi prepričanje, da bo slovenska pomlad zacvetela zdaj tudi zunaj meja Republike Slovenije, povsod tam, kjer živimo Slovenci po svetu.
Zmaga demokracije v osrednji Sloveniji je zmaga vseh slovenskih ljudi in vlivati mora novega veselja do življenja tudi nam, Slovencem v Italiji. K utrjevanju in pospeševanju vseslovenskega preporoda bo po prepričanju SSk bistveno pripomogel tudi nov državniški, ne več ideološko omejeni pristop, ki ga mora nova slovenska republiška oblast uveljavljati v odnosih do drugih delov slovenskega naroda. Na ta način bodo laže zagotovljeni temelji, na katerih bo mogoče graditi enotni slovenski narodni in ne zgolj kulturni prostor kot zgleden primer ustvarjal-
nega preraščanja meja tradicionalno pojmovanih in zasnovanih nacionalnih držav.
V luči nakazanih novih razvojnih možnosti želi SSk v tem prelomnem zgodovinskem trenutku opozoriti na potrebo, da Slovenci v Italiji uredimo medsebojne odnose in se smotrneje lotimo naših odprtih problemov. Čas je, da premagamo vse, kar nas ovira, da bi bili svobodni, enakopravni in ponosni člani svobodnega, enakopravnega in ponosnega naroda. Prerasti moramo umetne ločnice in razlike, ki so jih med nas zasejali nenaklonjeni, če že ne sovražni zunanji vplivi in zgodovinske danosti: odpraviti moramo tudi monopole in privilegije, ki so zrasli v senci nedemokratičnih razmer doma in ki še dušijo naš skupni prostor. SSk se namerava zavzeti za načela demokracije, ki se morajo polno in dosledno uveljaviti tudi v naši narodni skupnosti v Italiji,
in sicer na vseh ravneh. SSk izraža tudi potrebno, da bi imeli vsi Slovenci pravico do demokratičnega nadziranja vsega, kar po svojem izvoru, naravi in namembnosti pripada celotni narodni skupnosti, pa naj bodo to ustanove, organizacije, podjetja ali drugo.
Z ureditvijo medsebojnih odnosov v skladu s širšimi zgodovinskimi de-mokratizacijskimi procesi bomo Slovenci v Italiji pridobili tudi moralno moč, ki nam je potrebna, da bi se učinkoviteje zavzemali za naše pravice in dosegli, da bi se tudi italijanska država izkazala kot resnično demokratična tudi do nas. Seveda pa moramo voljo do življenja izpričati najprej sami. To jasneje kot doslej, brez ideoloških navlak, tudi in predvsem s samostojnim in kolikor mogoče enotnim političnim organiziranjem in nastopanjem, kakor pač narekujejo za naše preživetje še vedno izredne razmere ter kakor bi nas morale izučiti naše dosedanje izkušnje, pa tudi izkušnje drugih narodnih manjšin v Italiji in Evropi. Takšno jasno in neposredno nastopanje bi po prepričanju SSk nudilo tudi dragocen prispevek k odpravljanju nerazumevanja in k vzpostavitvi resnično enakopravnega in prijateljskega sožitja med narodi ob meji.
Trst: Slovenska skupnost ocenila volitve doma ter nove razmere v Sloveniji
Na seji deželnega tajništva Slovenske skupnosti, ki je bila 18. maja v Nabrežini, so prisotni ponovno iskreno zaželeli uspešno delo novi, demokratični vladi v Sloveniji; hkrati so ji zaželeli tudi popolno vzajemnost ob najnovejših grožnjah in omejevalnih ukrepih.
Seja, ki jo je vodil deželni tajnik Ivo Jevnikar, je bila posvečena oceni upravnih volitev, razpravi o novostih v Sloveniji in odnosom znotraj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Deželno tajništvo je analiziralo volilne izide Slovenske skupnosti na Tržaškem in Goriškem, potek predvolilnega boja in sedanjo politično sliko tako na Tržaškem in na Goriškem kot tudi v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Slovenska skupnost je mnenja, da je takoj potrebno
obnoviti stike med izvoljenimi slovenskimi političnimi predstavniki za nadaljevanje zbora izvoljenih predstavnikov in za dokončno odobritev dokumenta o zakonu za zaščito Slovencev v Italiji. V ta namen bo deželno tajništvo SSk v kratkem navezalo stike s posameznimi silami.
Z junijskima ljudskima glasovanjema pa bo SSk poskrbela, da bodo volilci bolje informirani, da se bodo lahko tehtneje odločali. Kot je že običaj pri referendumih, SSk prepušča izbiro presoji vo-lilcev.
V nadaljevanju seje so člani deželnega tajništva SSk obravnavali zgodovinske novosti v Sloveniji, ki tudi v zamejstvu zahtevajo nove, bolj enakopravne in ustvarjalne odnose. Stališče SSk o teh vprašanjih bo objavljeno v posebni izjavi.
enot TO, ampak o dodatnem zavarovanju orožja, streliva in opreme teritorialne obrambe. To pa bi lahko opravili že kar na kraju samem in opreme ne bi bilo treba voziti v kasarne. Sedaj jo morajo vrniti tja, kjer je bila. Seveda pa so se ravnali po liniji najmanjšega upora.
NT:	Komu je teritorialna
obramba podrejena in kako je lahko njen slovenski komandant, podpolkovnik Hočevar, podpisal ta ukaz?
Janša: Teritorialna obramba je v pristojnosti republike, glede poveljevanja pa je podrejena predsedstvu Jugoslavije. Hočevar je dobil ukaz, da zavaruje orožje. Ubral pa ni prave poti in izpadlo je kot razoroževanje TO.
NT: Ali se je stvar že umirila?
Janša: V veliki meri že.
NT: Razvoj zadnjih dni res daje čudno sliko: novi predsednik Jugoslavije obljublja celo najstrožje ukrepe proti nekaterim republikam z namenom „ohraniti Jugoslavijo“, v Sloveniji vojska „razorožuje“ teritorialno obrambo. Je to res samo vtis?
Janša: Ukaz za premestitev oz. zaščito orožja teritorialne obrambe je bil sprejet že pred Jovičem; njegova izvolitev in izvedba ukaza pa sta padla v isti čas.
NT: Ali ni bil to morda preizkus insciniranja vojaškega udara v Sloveniji?
Janša: Te možnosti ni, ker so enote JLA večnacionalne in so zato nepripravne za dušenje mednacionalnih konfliktov. Vojaški udar ali vojaški poseg pa bi pomenil razpad armade — menim, da armada to tudi ve!
NT: Kakšni pa so vaši odnosi z JLA?
Janša: Seveda imam stike z JLA, saj sem obrambni minister. Zaradi tega nimam problemov, saj sem demokratično izvoljen. Moje kompetence in odgovornosti so jasne: za svoja dejanja moram odgovarjati tistemu, ki me je izvolil. V veliki meri pa sem vezan na zvezne predpise in upravne zadeve. Odgovoren sem za potrebe armade, za kar pa je odgovoren vsak obrambni minister kjerkoli po svetu.
NT: Kaj pa negativni odnos vojske do vas?
Janša: Ni hudo in tudi ni problema, kajti v Jugoslaviji se stvari spreminjajo v plularističnem smislu. Čas dela za nas.
NT: Ali boste obnovili ljubljanski proces proti četverici Janša-Borštner-Tasič-Zavrl?
Janša: Trenutno bi proces lahko obnovili le pred vojaškim sodiščem in izid bi bil gotovo enak. Da bi potekal pred civilnim sodiščem, je potrebno spremeniti zakonodajo — šele potem bo možna obnova procesa.
Z Janezom Janšo se je pogovarjal Franc Wakounig
Politika
Lojze Peterle zahteva razčiščenje tragičnih dogodkov ob odvedbi Korošcev 1.1945
Slovenski vladni šef, prof. L. Peterle, je v pogovoru z vodjem slov. oddelka pri celovškem radiu, Mirkom Bogatajem, kot prvi slovenski vladni šef zavzel stališče o tragičnih dogodkih maja 1945. Takrat so partizanske enote odvedle neznano kam 191 Korošcev, med njimi tudi take, ki so bili nacisti in so aktivno sodelovali pri preganjanju koroških Slovencev v aprilu 1942. Večina od njih se nikoli ni vrnila domov oz. so za njimi izginili vsi sledovi; verjetno so jih pobili.
Prof. Peterle je dejal, da noče, da bi ostajale med Koroško in Slovenijo temne sence preteklosti in obljubil je skorajšnje razčiščenje teh dogodkov. Obljubil je tudi vladno izjavo. Če bi se izkazala krivda jugoslovanskih enot, je dejal, da se čuti moralno obvezanega, da se v imenu slov. vlade opraviči pri svojcih odvedenih.
Peterle je zanikal tudi vsakrš-njo špekulacijo o slov. namenih
po spremembah meja. Dejal pa je, da Slovenija meje spoštuje in to pričakuje tudi od drugih. S tem je jasno opozoril na nekatere tozadevne poskuse v Italiji. — Izjava slov. vladnega šefa v zvezi s koroškimi odvedenci je del politike očiščevanja in samoočiščeva-nja naroda zgodovinskih balastov in zmot. Ta izjava je pogumna in visoko kulturna. Zato upamo, da je krogi na Koroškem ne bodo pojmovali kot znak slov. kapitulacije ali česa podobnega, ampak da si bodo sami izprašali vest in se dokopali do podobno pogumnega in tudi častnega stališča v zvezi z odnosi do kor. Slovencev in do koroškega prispevka na Gorenjskem, Štajerskem in Dolenjskem terv Primorju včasu nacizma. Slov. vladni šef L. Peterle je s podiranjem tabujev pokazal smer, kako priti do odkritega in spoštljivega sopotništva prek odstranjevanja predsodkov in razčiščevanja nerazjasnjenih tragedij.
Haider toži zvezo zaradi prenizke cene mleka
ZWITTER: Spoznanje ustavnega sodišča mora veljati za vse kmete
Na pritožbo nekega kmeta je lani ustavno sodišče spoznalo, da je bila kmetom za mleko v preteklosti določena prenizka cena. Kalkulacija za ceno mleka je bila rezultat izračuna iz napačne osnove. Pri kalkulaciji namreč niso upoštevali, da je legitimna pravica producenta, v tem primeru kmeta, da se morajo pri produkciji mleka ne le kriti stroški, ampak da ima kmet tudi pravico do čistega dohodka. Kljub temu, da je ustavno sodišče pritrdilo omenjenemu kmetu, ki je tožil zvezo, do danes proizvajalci mleka niso dobili izplačanega niti šilinga za mleko, za katerega so svojčas dobili premalo denarja.
Ker so ob tem prizadeti tudi koroški kmetje, zdaj toži deželni agrarni referent Haider zvezno vlado. Kakšne vsote so koroškim kmetom odobrene, trenutno še ni znano. Strokovnjaki pa so izračunali, da so bili avstrijski kmetje v zadnjih treh letih oškodovani za kakšnih 22 mrd. šilingov.
Za načelno rešitev tega vprašanja se je zavzel tudi frakcijski vodja Skupnosti južnokoroških kmetov Janko Zwitter, ki je zahteval, naj zveza za pretekla leta vsem kmetom izplača razliko za mleko, in sicer na podlagi spoznanja ustavnega sodišča, ki ne more veljati le za enega, ampak za vse kmete.
Pedagoško zborovanje v Beljaku
Zanimiv šolski model Mohorjeve ljudske šole je vreden opazovanja!
O aktualnih vprašanjih manjšinskega šolstva so minulo soboto razpravljali dvojezični učitelji na pedagoškem zborovanju socialističnih učiteljev v Beljaku.
pa je bilo odprto tudi vprašanje, ali bo in kje bo letos jeseni v Celovcu ustanovljena dvojezična ljudska šola. Predvsem pa
je pedagoge zanimalo tudi vprašanje, kako se Mohorjevi ljudski šoli obnese učni model Cen dan poteka pouk v slovenščini, en dan v nemščini). Ob tem je dr. Dieter Antoni dejal, da je ta „šolski poizkus“ (ki pa kot tak v resnici Mohorjevi ljudski šoli ni bil dovoljen) vredno v prihodnje dobro opazovati
„Novela manjšinskošolskega zakona jeseni tega leta verjetno še ne bo dobila svoje veljavnosti,“ je izjavil dr. Ralf Unkart in hkrati za zamudo valil krivdo na ÖVR. Zadnja možnost za uveljavitev novele je 29. maj; sicer obstaja edinole možnost, da v parlamentu sprejmejo iniciativni sklep o sprejetju novega zakona. Po izjavi dr. Unkar-ta, da je resnično nesprejemljivo, da v Celovcu ni javne dvojezične šole, so dvojezični učitelji kritizirali socialistično zastopstvo deželnega šolskega sveta, da ni že prej prišlo do uvedbe dvojezične šole v Celovcu in da je za to bilo potrebno spoznanje ustavnega sodišča. Neki učitelj je zastavil vprašanje: „Ali bi zaradi tega nemško govoreči Korošci res izgubili svojo identiteto?“
Na pedagoškem zborovanju	Z/eve; TomažOgris, dr. RalfUnkart, inšpektor Franz Wiegelein dr Dieter Antoni
It" '«■	^
^g|	pW''
in iz njega izluščiti prednosti ter jih upoštevati tudi na dvojezičnih šolah na podeželju. Vsekakor pa je bil Antoni mnenja, da so otroci najbolj obremenjeni takrat, ko se učni jezik menja stavek za stavkom ali pa vsake pol ure. Deželni šolski inšpektor Franz Wiegele je pedagoge opozoril na možnost velike fleksibilnosti pri jezikovnem pouku in je predvsem s ponosom opozoril, da so se prijave k dvojezičnemu pouku od leta 1975 naprej povišale za približno 10 %. Glede dvojezične šole v Celovcu pa je Wiegele dejal, da so še vse možnosti odprte.
Za uvedbo neobveznih vaj iz slovenščine se je zavzel dr. Un-kart; temu predlogu pa je odločno nasprotoval Tomi Ogris. Dvom glede dodatnega učitelja pa po današnjih izkušnjah ni bil na mestu. „Kljub temu je treba odstranjevati nezaupanje med učitelji,“ je opozoril Ogris. Tako Wiegele kot tudi Ogris sta ob tej priložnosti apelirala na vse učitelje, da se trudijo za izboljšanje ozračja med obema narodnima skupinama v deželi, to pa še posebej zato, ker manjšine v trenutnem svetovnem razvoju in v času odpiranja meja vse bolj pridobivajo na pomenu. „Vprašanje manjšinskega šolstva je potrebno obravnavati na racionalni, ne pa na emocionalni ravni,“ se je zavzel Ogris.
Heidi Stingler
Politika
DR. PAVEL APOVNIK
Občinski odborniki vztrajnjo
pri svoji zahtevi
Dr. Pavel Apovnik je izdal pri Mohorjevi založbi Nemško-slovenski slovar k splošnemu občinskemu redu; kmalu bo izšel tudi Nemško-slovenski slovar ekonomskega in pravnega jezika.
Slovenski občinski odborniki so na svoji zadnji seji znova zahtevali ustanovitev razširjenega Koordinacijskega odbora. Slovenski občinski odborniki bodo povabili Narodni svet in Zvezo slovenskih organizacij na pogovor, na katerem bodo še enkrat ponovili svojo zahtevo, da se Koordinacijski odbor (v katerem sta danes samo NSKS in ZSO) razširi.
Minko Bogata] nagrajen za vrhunske dosežke slovenskega novinarstva
Prvič po novem statutu je bila v ponedeljek v slovenski skupščini podeljena Tomšičeva nagrada za vrhunske dosežke slovenskega novinarstva. Nagrado iz sklada je žirija po tajnem glasovanju dodelila glavnemu uredniku slovenskih radijskih in televizijskih sporedov Avstrijske radiotelevizije. Mirko Bogataj je prvi slovenski novinar iz zamejstva, ki je prejel nagrado po novi demokratični ureditvi v Sloveniji. Podelitve odlikovanj se je udeležila vrsta novih ministrov. V utemeljitvi žirija formulira, da Bogatajevo delo odlikuje izvirni novinarski in oblikovni pristop, ki da je pomemben doprinos v zakladnico celotnega slovenskega novinarstva. Obenem je žirija omenila Bogatajeve publicistične zasluge tudi v nemškem jeziku. Posebej je opozorila na njegovo pomembno knjigo „Die Kärntner Slowenen“, ki je jeseni izšla pri celovški Mohorjevi.
V razširjenem Koordinacijskem odboru naj bi bili po mnenju občinskih odbornikov NSKS, ZSO, SPZ, KKZ, KEL, SJK, SGZ in KSOO. V tem širokem gremiju naj bi slovenska narodna skupnost iskala skupne rešitve, odločitve pa naj bi sprejemala z navadno večino, v pomembnih vprašanjih pa z dvotretjinsko večino.
Na seji predsedstva so predložili tudi dokončno izdelan
predlog razvojnega programa za Podjuno. Predloge občinskih odbornikov je v zakonski predlog izoblikoval dr. Pavel Apovnik, ki je te dni pri Mohorjevi založbi v Celovcu izdal tudi Nemško-slovenski slovar k splošnemu občinskemu redu. Pri pripravah Nemško-sloven-skega slovarja se je dr. Pavel Apovnik naslanjal na rokopis nemško-slovenskega slovarja pravnega in ekonomskega jezi-
ka, ki ga je pripravil skupno z dr. Ludvikom Karničarjem in bo v kratkem izšel.
Na seji občinskih odbornikov so poročali tudi o krajevnih sestankih, ki že predstavljajo del priprav na občinske volitve leta 1991. V ospredju prizadevanj občinskih odbornikov so občinski listi, s katerimi lahko samostojne liste informirajo občane o svojem delu.
Naš poslanec Smolle na pogovorih pri vladah v Sloveniji in na Hrvaškem
Naš državnozborski poslanec Karel Smolle se je pretekli teden srečal na delovnem pogovoru z glavnimi ministri nove slovenske vlade, na Hrvaškem pa je imel pogovor s podpredsednikom Hrvaške demokratske stranke Jožetom Manoličem, s poslovode-čim tajnikom HDZ Miljenkom Žagarjem, z dr. Žarkom Damijanom (designiranim preds. hrvaškega parlamenta), z designiranim predsednikom hrvaške vlade, Stipetom Mešičem ter s predsednikom Hrvaške dr. Franjom Tudžmanom.
Na pogovoru v Sloveniji je Smolle mdr. govoril z novim ministrom za zunaj meja matične domovine živeče Slovence dr.
Janezom Dularjem. Preverjala sta možnosti, kako in na kakšen način naj bi Slovenija v prihodnje vzdrževala redne stike z zamejskimi Slovenci. Tudi na Hrvaškem mislijo na ustoličenje posebnega ministra za manjšine zunaj matične države; v tem primeru bi imel ta hrvaški minister tesne stike z
gradiščanskimi Hrvati in bi jim lahko nudil pomoč.
Na obisku v Sloveniji je naš poslanec protestiral proti grožnjam novega jugoslovanskega državnega predsednika, Srba Borisava Joviča, ki je razvoj v Sloveniji istovetil z razdiranjem države in zagrozil s posledicami.
Smolle, ki je tudi zunanjepolitični govornik Zelenih, je avstrijskega zunanjega ministra dr. Mocka pozval, naj obvezno preda Beogradu protestno noto. „Če pa bo Srbija nadaljevala s svojo agresivno politiko zoper Slovenijo in Hrvaško, potem naj avstrijska vlada v skrajnem primeru zamrzne vse podpore,“ je zahteval Smolle, ki bo tudi v prihodnje pomagal vladama v Sloveniji in na Hrvaškem z nasveti in s kontakti na državni ravni. Posveti med ministri in Smollejem naj bi postali v prihodnje redni.
S. K.
Rož — Podjuna — Zilja
Rožek — slovo od Ane Mizelli
V sredo preteklega tedna je pričala množica pogrebcev o veliki priljubljenosti rajne Ane Mizelli, pd. Hanzelcinje v Puhmu pri Rožeku, pogrebni obred je bil po želji rajne pri Mariji na Zilji, v njeni domači župniji. Domači župnik g. Richard Kogler je pri zares vzorno dvojezični maši za-dušnici v izbranih ganljivih besedah orisal lik rajne. Rojena je bila I. 1909 na Malem sedlu pri Mariji na Zilji, kjer je kot dekle rada pela v cerkvenem pevskem zboru, ki se ji je zahvalil za dolgoletno zvestobo s pesmimi ob slovesu. Rajna se je poročila I. 1940 v Puhom pri Rožeku na kmetijo pri Hanzelcu. Mož ji je umrl že pred 40 leti, mati pa nekaj mesecev navrh. Po moževi smrti je rodila tretjega otroka in z vso lju-
beznijo in skrbjo sama vzgojila vse tri otroke; in to v času, ki ravno ni bil naklonjen družinam in manjšim kmetijam.
G. župnik Richard Kogler, ki letos skupno s farani praznuje 900-letnico župnije Marija na Zilji, je poudaril globoko vernost rajne, ki je do zadnjega pomagala nositi usodo svojih otrok in vnukov. „Mati nas vedno prezgodaj zapusti!“ je poudaril g. pridigar. Pogrebnega obreda se je udeležilo večje število pogrebcev iz rožeške fare in s tem izkazalo povezanost z rajno Ano Mi-zelli-Hanzelcinjo, ki jo bomo ohranili v najlepšem spominu kot zvesto članico narodne skupnosti našega kraja. Naj počiva v miru!
FK
Vogrče: Slovo od Slamanikove matere
Teden potem, ko je smrt pobrala Kotnikovega očeta, se je povrnila in vzela še sosedo WII-helmino Slamanig. Toda prej je morala iti prek Kalvarije dolge in težke bolezni. Umrla je v starosti 61 let. Delo in trpljenje sta bila njen poklic; imela je deset otrok. Toda vsi otroci z družinami so bili med seboj in z materjo tako povezani, kot le malokdaj doživimo. Bili so pravi zgled družinske povezanosti, zlasti zdaj, ko doživljamo, kako se mnogi otroci odtu-
jijo staršem in jih bolne in stare raje pošljejo v starostne domove. Pogreb je bil v nedeljo, 6. maja, na dan sv. Florijana. Prišlo je izredno veliko ljudi; cela množica je bila že samo domačih in sorodnikov. Pri pogrebu je sodeloval tudi žvabeški župnik g. Wutte, ves obred pa je bil dvojezičen. Ob nagovoru je uporabil g. župnik Pavlove besede: „Ljubezen nikoli ne mine!"
Vsem prizadetim izrekamo iskreno sožalje!
ZAHVALA
vsem sorodnikom in prijateljem od blizu in daleč za sočutje in tolažilne besede; duhovnikom g. Wutteju, g. Andolšku, g. Olipu, g. Zergoju in g. Igercu za poslovilne besede in govore; redovnicam šolskih sester; ravnatelju Slovenske gimnazije dr. R. Vosperniku za govor ob grobu; profesorjem, sošolkam in sošolcem s Slovenske gimnazije za poslovilne tekste; učiteljem — posebej L. Katzu in H. Germu za pesem „Odgovor je vetra tih šepet“; cerkvenim pevcem, pevskoinstrumentalni skupini Žvabek pod vodstvom Rozine Katz in oktetu „Suha" za petje.
Hvala vsem, ki so pomagali in darovali za sv. maše, za cerkev, za rože in molili ter pospremili našo ljubljeno hčer in sestro
Barbaro Pototschnig
k zadnjemu počitku! Vsem Bog poplačaj!
DRUŽINA IDE in ALEŠA POTOTSCHNIG Žvabek, v maju 1990
Za tiskovni sklad so darovali:
Dr. Pavle Zablatnik, Celovec 50,—; Janko Ojcl, Borovlje 20,—; Zveza slovenskih zadrug, Celovec 550,—; Rosa Polesnik, Vogrče 50,—; Miha Lubas, Vogrče 100,—; Joško Koncilja, Vogrče 50,—; Maks Žmaucer, Vogrče 20,—; Anton Jop, Replje 5 20,—; Janez Kaiser, Rinkole 40,—; Ignac Domej, Rinkole 40,—; Stefan Hudobnik, Nonča vas 50,—; Feliks Buchwald, Nonča vas 30,—; Marija Buchwald, Nonča vas 50,—; Dorica Kramer, Nonča vas 50,—; Ludvik Krasnik, Dob 50,—; Marko Trampusch, Dob 50,—; Alojz Krištof, Vidra vas 20,—; Janez in Marija Kumer, Brege 50,—; Marija Valeško, Drveša vas, 20,—; Helena Müller, Pliberk 20,—; Marija Trampusch, Pliberk 50,—; Ana Hašej, Kokje 50,—; N. N., Dobrla vas 50,—.
Pomerili sta se teniški moštvi iz Biičovsa in iz Bistrice
Pred nekaj meseci je mladina v Bilčovsu ustanovila teniško sekcijo in s tem dokazala svoje prizadevanje na športnem področju. Minulo nedeljo je moštvo iz Biičovsa povabilo na domače igrišče pri Korenu teniške igralce iz sosednje občine Bistrica v Rožu na prvo tekmo. Bilčovško moštvo, katero vodi domači teniški as Hanzi Sablatnig, je na tej prijateljski tekmi uspelo premagati igralce iz Bistrice, katere vodi Srečko Mak.
Kot je dejal v pogovoru z Našim tednikom Hanzi Sa-blatnik, pa se teniška sekcija noče omejiti na moštvene tekme, ampak bo nudila vsem
zainteresiranim domačinom možnost, da se udeležijo teniških tečajev na domačem igrišču.
Radovedni nad sposobnostmi domačih igralcev so si prvo tekmo na domačem igrišču ogledali številni Bilčov-ščani, med njimi tudi številni zastopniki občine in podporniki domače teniške sekcije, med njimi podžupan Franc Gasser, gostilničar Herbert Koren, ki je dal tokrat moštvu na razpolago brezplačno igrišče, poslovodja bilčovške Posojilnice Franc Krištof, lastnika frizerskih salonov Elisabeth in Paul Schöffmann ter Hanzi Otrob.
ORF in Naš tednik v Juenni
Pretekli petek je bil v Juenni v Čepičah pri Globasnici disko večer, na katerega sta vabila Naš tednik in Djelatna zajednica gradiščanskih Hrvatov. Na tem srečanju za mladino je sodeloval tudi ORF-slovenski oddelek; Mari-
jan Velik je vodil disko večer. Goste iz Gradiščanske pa je zelo zanimala tudi glasba skupine „4 J“, ki bo 4. junija nastopila na velikem rock-pop festivalu na Gradiščanskem.
Disk-čokej v Juenni je bil Marjan Velik
PRODAM
kvalitetne mlade prašiče.
Interesenti naj se javijo na tel. štev. (0 42 73) 24 28 (Hodiše).
PRODAM
Opel Ascona GLS,
letnik 1986, 1-a oprema, šil. 78.000,—
Tel. (0 42 57) 28 15
Rož — Podjuna — Zilja
ČESTITAMO
V	Semislavčah pri Rožeku je obhajala gospa Kati Pitschek pretekli torek okrogel življenjski jubilej. K 65. rojstnemu dnevu ji želijo vse dobro, mnogo zdravja in veselja v krogu družine domači in znanci. Čestitkam se pridružujeta kulturno društvo „Markovič" in uredništvo NT!
Kristini Resztey in Štefanu Sadjaku v Globasnici se je pred dnevi rodil sin Rafael. Mlademu zemljanu želimo obilo sreče, staršem pa mnogo veselja z njim.
Lenčka in Karl Fera v Konove-cah sta slavila 40-letnico skupnega življenja, za kar jima iskreno čestitamo.
*
V	Branči vasi pri Bilčovsu je Hani Ogris praznovala svoj 50. življenjski jubilej. Čestitamo!
V	Šentlenartu pri sedmih studencih je 50-letnico praznovala gospa Ria Hrovath. Iskreno čestitamo!
Marija Nerc na Bistrici pri Pliberku je pred nedavnim slavila visoki življenjski jubilej — 80-let-nico. Iskreno čestitamo!
V	Slovenjem Plajberku je gospa Erna Ogris slavila svojo 50-letnico. Želimo vse najboljše!
V	Pribli vasi je gospa Gisela
Haudej obhajala svojo 50-let-nico. Čestitamo!
Marija in Hanzi Lesjak iz Bil-čovsa sta slavila srebrno poroko. Za lep praznik jima iskreno čestitamo.	,
V	Semislavčah je svojo 65-let-nico slavila gospa Katarina Pi-ček. Iskreno čestitamo.
*
Čestitke veljajo tudi gospe Mariji Smole iz Spodnjih Borovelj za 65-letnico.	,
Sledeči člani društva upokojencev Podjuna so te dni slavili osebne praznike:	Ferdinand
Brežjak iz Žitare vasi, Milan Hobel iz Šentprimoža, Ana Wutej iz Gluhega lesa in Angela Komar iz Kazaz.	,
Pri šentjakobskih upokojencih pa so slavljenci: Dini Obilčnik iz Leš, inženir Stanko Vrečar iz Kot-mare vasi, Zorka Veber iz Šentjakoba.	t
Ivanu Merkaču, Klokarjevemu očetu v Šmihelu, želimo za god in rojstni dan vse najboljše, posebno pa zdravja in božjega blagoslova!
V	nedeljo bo praznovala družina Perdacher v Rožeku petinšestdeseti rojstni dan, žene matere in babice Marije, ki ji uredništvo NT želi skupaj z domačini in kulturnim društvom „Peter Markovič" še mnogo zdravih in veselih let!
Občni zbor Slovenskega kulturnega društva v Celovcu
V	sredo zvečer so se v dvorani Slomškovega doma zbrali člani Slovenskega kulturnega društva v Celovcu na svojem rednem občnem zboru. Po začetnih formalnostih, ki so v navadi, so bila podana poročila doslejšnjega vodstva.
V	razpravi, ki je sledila, se je izkazalo, da društvo sicer na zunaj kaže precejšnjo aktivnost, medtem ko z obiskom prireditev, ki jih organizirajo, podobno kot drugi prireditelji, niso zadovoljni. Ugotovili so, da srž problema tiči v preveliki ponudbi in premajhni usklajenosti terminov.
Nužej Tolmajer je opozoril na velik potencial v celovški mladini, ki obiskuje Mohorjevo ljudsko šolo in otroški vrtec „Naš otrok", ki ga velja v polni meri angažirati in si s tem zagotoviti svetlo društveno prihodnost. Sledila je raz-
rešnica staremu odboru in volitve novega. Kot predsednica je bila ponovno izvoljena mag. Cilka Gutovnik, podpredsednik mag. Lojze Dolinar, tajnik mag. Franc Florjančič in njegova namestnica mag. Ivica Kampuš ter blagajničarka Marjana Grilc; odborniki so še mag. Tone Bo-schitz, dr. Janko Zerzer in mag. Mojca Uršič; preglednika sta dv. sv. dr. Pavle Zablat-nik in dr. Marija Spieler, članici razsodišča pa Marica Tischler in Metka Končič. Domenjeno je tudi bilo, da je potrebno sestaviti nova društvena pravila (zdajšnja izvirajo iz I. 1950), za kar bodo zaprosili dv. sv. dr. Pavla Apovnika. Nazadnje je mag. Dolinar seznanil člane društva še o gibanju za Svetovni slovenski kongres.
M. U.
Borovlje: Kako zmanjšati odpadke?
Takšna so središča za zbiranje odpadkov.
Kako bodo Borovlje kos goram odpadkov, ki jih za sabo puščajo domačini, gostje in kupci, še ni jasno. Jasno pa je, da to odprto vprašanje bolj in bolj pesti občinsko upravo in da požira debele denarce, predvsem čiščenje Ljubeljske ceste, ki je sploh postala priljubljeno odmetavališče.
Ker pa je samopomoč še vedno najbolj zanesljiva pomoč, so v občini skupaj s pristojnimi organi v deželni vladi in po ho-diškem vzoru pripravili kar obširen ekološki načrt, ki med drugim predvideva t. i. ekološke točke, kamor ljudje lahko nosijo odpadke in jih po njihovi uporabnosti odlagajo v za to pripravljene kante. S tem občina uresničuje načelo delitve odpadkov na
surovine, smeti, strupene oz. problematične odpadke. Prejšnji četrtek je občina pripravila razgovor z deželnima svetnikoma za promet in okolje, z Ramsbacher-jem in Schillerjem; takrat je bilo tudi rečeno, da deželna uprava ne bo mogla dodatno skrbeti za čistočo Ljubeljske ceste; zato je predvsem cestna uprava predlagala, da bi dežela končno sprejela zakone, ki bi pomagali preprečevati odlaganje smeti v naravi, industrija in trgovina pa naj poskrbita, da bo med kupce prišlo čimmanj odpadkov v obliki plastičnih vrečk in embalaže vseh vrst, ki nato kot spomeniki porabniške civilizacije onesnažujejo okolje.
-wafra-
Materinska proslava v Selah
KPD „Planina“ v Selah je kot vsako leto priredilo materinsko proslavo šele teden po materinskem dnevu, in sicer v soboto zvečer, 19. maja. Zaradi večernega termina je bil spored nekoliko krajši, tako da so se ga lahko udeležile tudi mamice z majhnimi otroki.
Po pozdravnih besedah podpredsednika društva Tonija Olipa so otroci ljudske šole zaigrali igrico „Darilo za mamo“, ki jo je z njimi pripravila učiteljica Majda Olip. Učiteljica Jožica Mak pa je za ta večer pripravila z otroki nekaj deklamacij, tri pesmi in prizor s punčkami. Glasbeno šolo sta tokrat zastopali dve skupini: prva, skupina različnih instrumentalistov, katere je pripravil Pavel Olip, in druga, trio harmonikarjev.
Za zaključek je nastopil še mešani zbor pod vodstvom Pavla Olipa. Čeprav odrasli gotovo nikoli niso zmožni pripraviti tako ljubega nastopa, kot znajo otroci, je prireditev lepo izzvenela z dvema pomladnima pesmima in z eno, posvečeno materam.
Brez dvoma je za vse matere družabno srečanje ob kavi in pecivu po materinski proslavi posebne vrste razvedrilo, kar že vsako leto pokaže tudi številna udeležba, pa čeprav se je tokrat nekaterim že mudilo domov pogledat, če so očetje res prevzeli skrb za otroke in jih pravočasno spravili pod odeje. Društvo pa je poskrbelo tudi za očete, ki so čakali, in jim pripravilo tolažbo z dobro kapljico. Tako je ob kramljanju ta večer vsem prijetno minil.	Z KO
Reportaža
/
Reportaža
Drabosnjakovem domu v Kostanjah bo-maßdo 16., 17., 24. in 30. junija zvečer pred-M stavili Drabosnjakov „PASIJON“. Priprave za ta odrski dogodek na prostem so že v polnem teku, v Bilčovsu in v Šentjakobu se srečujejo igralci, ki pod vodstvom režiserja Francija Končana bolj in bolj osvajajo vsebino in izpoved tega dela, ki ga je napisal „an ubogi paver v Koro-tane“, Anton Šuštar Drabosnjak.
Organizator prirediteve je Krščanska kulturna zveza, ki je že lani obvestila rožanska prosvetna društva, da načrtuje izvedbo Pasijona. Zamisel, da bi spet igrali Pasijon, je že dalj časa kot tiha želja tlela med ljudmi, zlasti Kostanjčani so jo vneto zagovarjali. Ko so odločitev sprejeli, so se začele priprave s posebnim poudarkom na jezikovni plati besedila. Vedeti je namreč treba, da pristnih Ko-stanjčanov oz. ljudi, ki obvladajo kostanjško narečje, ki je bilo tudi Drabosnjakovo, pri igri sodeluje bore malo in je bilo zato potrebno vanj uvesti igralce iz rožanskih vasi. To nalogo sta opravila Tončej Sticker in dr. Herta Laussegger. Dramaturško pa je Pasijon pripravil Marjan Belina.
V #,1 *
*
UPRIZORITEV
PASIJONA
„Pokazati stisko človeka, ki vse tvega"
Sprva je bilo dogovorjeno, da bi vsi, ki sodelujejo pri Pastirski igri, sodelovali tudi pri Pasijonu. A to je ostala le želja. Del jih res sodeluje, precej pa jih zaradi poklicne in izvenpoklic-ne obremenjenosti ne more; mnogi sodelujejo pri pevskih zborih, drugi so politični mandatarji, spet tretji imajo druge obveznosti. Tako je bilo treba najti novih moči in tajnik KKZ,
ki je imel na skrbi iskanje igralcev, je v pogovoru z Našim tednikom navdušeno pripovedoval o družinah, ki sodelujejo v skoraj polnem številu, in o mladih, ki so pravi obet za prihodnost.
No, na vajah v Bilčovsu, v torek zvečer, sem se lahko na lastne oči prepričal, da Nužej ni pretiraval. V Miklavževi dvorani je vadila skupina s Pilatu-som (Miha Hafner), Kajfežem
(Jože Wakounig), Jezusom (Sigi Kolter), Štahusom (Bojan Wakounig) in drugimi, predvsem mladimi. Pogrešali so Gvažarja iz Kotmare vasi, ki si je palec ošilil; kljub temu je zatrdno prepričan, da bo sodeloval tudi vnaprej. Vaje so bile zelo intenzivne in razgibane in v kratkem se bodo preselili na oder.
Igro režira Franci Končan.
Takole je izrazil delovne občutke pri Pasijonu: „Pasijon je moje drugo srečanje z Dra-bosnjakom; prvo je bilo Pastirska igra. Seveda sta si igri zelo različni. Pasijon je zahtevnejša drama z močnim dramskim konfliktom, katerega obravnavam s treh vidikov: a) Drabosnjak je po mojem fenomen, ki je pisal v slovenskem jeziku, ko se je slovenst-
Mešani pevski zbor „Podjuna Pliberk“ je preteklo soboto vabil na koncert v Schwarzlnovo dvorano v Pliberk, ki je bila kot po navadi do zadnjega kotička napolnjena. Po uvodnih besedah predsednika Hermana Germa so nastopili Koroški oktet z Raven, otroška folklorna skupina iz Globasnice, Mlada Podjuna ter mešani pevski zbor „Podjuna Pliberk“ pod vodstvom Toneta Ivartnika.
Mlado Podjuno vodi Vera Sadjak, s kitaro pa je spremljala zbor Rozina Katz.
Koncert Podjune v Pliberku
Mešani pevski zbor .Podjuna Pliberk" pod vodstvom Toneta Ivartnika.
vo v Sloveniji komaj zbujalo. Ta človek ni imel mecenov kot Tomaž Linhart, s katerim sta si bila približna časovna sopotnika, a je vseeno ustvaril veliko.
b)	Drabosnjaku hočem ostati zvest v jeziku in v sami postavitvi, čeprav nekateri želijo moderno, posodobljeno predstavo. Meni se zdi tematika vedno aktualna, ker je tu obdelan zmontiran politični proces Judov proti Jezusu, proti človeku, ki se je uprl varujoči družbi, ki je želel ljudi zbuditi in osvestiti. Jasno, da so se ga Judje ustrašili in sklenili, da ga spravijo s sveta.
c)	Z dogodki v igri moremo najti vrsto vzporednic v današnjem življenju. Tako zunanja podoba Pasijona ni tako pomembna. Izogibam pa se špektaklu in želim ustvariti bolj odrsko uprizoritev. Rad bi pokazal stisko človeka, ki tvega svoje življenje, da uresniči svoje misli. In ko umre, potrdi svojo idejo.“
Predstavitev bo na prostem, na pripravljeni sceni, ki jo je zasnoval Saša Kump; kostumske osnutke je pripravila Alenka Bartel, šiva pa jih Neda Slat-ner; za svetlobne efekte in tehniko bosta skrbela inž. Heli Juch in Niko Krištof; transkrib-cijo besedila pa je pripravila univ. asist. dr. Herta Laussegger.
Pripravil: Franc Wakounig
Režiser in motor igre: Franci Končan in Nužej Tolmajer
Nič več pregrad med Slovenci: Srečanje v moji deželi
Pod geslom SREČANJE V MOJI DEŽELI bo v času od 23. 6. do 7. 7. 1990 potekalo v Sloveniji veliko kulturno, zabavno in informacijsko srečanje med Slovenci doma in po svetu. V torek, 22. maja, so predstavniki te akcije, med njimi Helena Drnovšek, Alenka Babič, dr. Irena Milej in dr. Janez Bogataj, obvestili o njenih programskih zasnovah koroško javnost.
Akcija „Srečanje v moji deželi“ je naslednica bivšega izseljeniškega piknika; novost pa je, da želi združevati vse Slovence, ne glede na to, kje živijo. Večina prireditev bo na Dolenjskem, saj sta se kot resna partnerja ponudila tovarna zdravil Krka in zdravilišče Dolenjske Toplice.
Niz prireditev se bo začel 23. junija s 1. likovno kolonijo za slovenske likovne umetnike po svetu, katere se bodo udeležili med drugimi Valentin Oman, Ted Kramolc (sin Luke Kramolca), ki živi v Kanadi, in drugi. Kolonija bo trajala do 30. junija.
Od 26. 6. do 6. 7. pa bo razstava osnovnošolskih slovenskih učbenikov iz zamejstva in prekomorskih dežel, na kateri bo sodelovala tudi Mohorjeva založba.
29. junija bo Gospodarska zbornica Slovenije organizirala poslovno konferenco, na kateri bo seznanila prisotne o možnostih vlaganja o Sloveniji. Na sporedu so tudi literarni večeri, folklorne prireditve in znanstveni simpoziji o perspektivah Sloven-
cev doma in po svetu.
Osrednja prireditev bo v nedeljo, 7. julija, ob 11. uri v Dolenjskih Toplicah, ko bo maševal slovenski metropolit, ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.
Sicer ne istočasno, pač pa vseeno v sklopu te akcije, bodo organizirali tudi srečanje slovenskih časnikarjev. Trajalo bo dva dni, in sicer 1. in 2. septembra, vzporedno s srečanjem v Dragi, ki bo tudi po tej plati doživela ob svoji 25-letnici po-mebno pozornost. Pri tej akciji bodo sodelovali tudi dunajski Slovenci z razstavo o pevcu Antonu Dermoti.
Točnejše informacije dajeta osrednji kulturni organizaciji KKZ in SPZ.
Kultura
STRAN
STRAN
petek,
25. maja 1990
Kultura
Bil je utesnjeni slikar brezmejnosti — Franc Sem
V petek, 18. maja, so v kulturni taberni pri Joklnu odprli razstavo del pokojnega slikarja Franca Šema.
V	Našem tedniku smo imeli čast in možnost Šema nekajkrat obširno in dostojno predstaviti, kar pa seveda ne pomeni, da nam je uspelo izmeriti vse globine njegove notranjosti. Kaj takega tudi ni bilo mogoče, saj je bil Franc Sem večobrazna, v notranjosti razklana in razdvojena duša z nasprotujočimi se stranmi, kateremu uravnano, mirno življenje ni bilo dano. Slikarstvo je bilo tista govorica, s katero se je Sem najbolj jasno in najbolj dramatično izražal, vendar ga na žalost nismo znali poslušati in razumeti.
Franca Šema danes odkrivajo kot izjemnega slikarja, kot zelo pomembnega umetnika; pozornost pa vzbujajo tudi določene podobnosti med biografijami Šema in van Gogha (npr.: tudi Sem je bil v psihiatriji in je tam veliko slikal).
V	petek, kot že omenjeno, je bila otvoritev razstave njegovih del pri Joklnu, ki je privabila veliko občinstva. Šema sta predstavila Horst Ogris, ki je bral iz nje-
gove avtobiografije, in Bertram Steiner, ki je razmišljal o vprašanju, koliko življenj lahko človek živi. Sem jih je očitno več! Spomnil je na dogodek, ko mu je Sem govoril o svoji ženi v Indiji in mu je točno opisal celo svetilke, čeprav v Indiji nikoli ni bil.
Če že omenjamo van Gogha in paralele v njunih avtobiografijah, potem ne smemo tudi mimo drugega francoskega umetnika iz devetnajstega stoletja, Gerarda du Nervala (končal je na vrvi). Oba sta brezmejna, oba uporabljata simbol sv. Rozalije, čeprav Sem o Nervalu ni ničesar vedel, kaj šele bral njegova dela. „Sem je bil zelo izobražen in načitan človek in stalno nam je nekaj dopovedoval, česar pa nismo hoteli ali pa nismo znali dojeti. Sem je sicer živel v tej dobi in v tem kraju — dejansko pa je bil daleč pred njima!" je opozoril Bertram Steiner.
Toplo priporočamo, da si ogledate razstavo Franca Šema v kulturni taberni pri Joklnu!
Franc Wakounig
Sam Turrini, še manj pa njegova literatura, ne dopuščata, da bi se bralec zazibal v neko mlačnost ali nevtralnost: opredeliti se je treba za ali proti. Kar Turrini pričakuje od drugih, zahteva tudi od sebe: pred leti se je, ne oziraje se na možne posledice, postavil za Janka Messnerja, svojega pisateljskega kolega, koroškega Slovenca. Messnerje bil kot Slovenec kamen koroške spotike. Kar velja za človeka, velja tudi za njegov jezik — na Koroškem za dva, za oba jezika!
Turrini razlaga svoje pesmi kot opis notranje in zunanje province; notranja je tista, ki ljudi povezuje, ki gradi skupnost.
Dr. Helga Mračnikar, ravnateljica založbe Drava, se je Turriniju zahvalila za sodelovanje in za predstavitev njegovega novega
dela. Ervin Fritz, prevajalec, pa je govoril o srečanju na stičišču dveh kultur. Prireditev je bila v ORF-teatru v Celovcu. Nemški original dela, Ein paar Schritte zurück, je izšel pri založbi „Europaverlag“ na Dunaju.
Zbirko „Nekaj korakov nazaj" lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah.
-cf-
Mladi slovenski glasbeniki so mojstrsko zaigrali
Srečanje mladih glasbenikov treh dežel, ki ga je v sredo, 16. maja 1990, organizirala v gledališču celovškega radia koroška Glasbena šola, je preraslo v vrhunski glasbeni dogodek, kar dokazuje, da je za glasbeni naraščaj v Sloveniji, na Primorskem in na Koroškem dobro poskrbljeno.
Letošnja značilnost tega že kar tradicionalnega srečanja je bilo, da so spored sestavljale izključno slovenske pesmi in skladbe. Iz Slovenije so prišli trenutno najboljši mladi glasbeniki; posebej velja omeniti mlade glasbenike, ki so igrali na čelo, oboo, rog, klarinet, violinski duo in pianiste. Zaigrali so med drugim tudi nekaj koroških narodnih pesmi.
Iz Trsta je prišel šolski godalni orkester in vsi nastopajoči so bili slovenski zmagovalci.
Koroško pa so zastopali glasbeniki, ki so se uveljavili in po-
želi veliko pohvale ter odnesli kar štiri zmage na koroškem tekmovanju.
Glasbeno šolstvo ima na Koroškem povsem drugačno zgodovino kot v Trstu ali v Ljubljani. Naša Glasbena šola deluje nekaj več kot deset let, tržaška Glasbena matica 80 let, ljubljanska Glasbena šola pa že nad 100 let.
Jasno je, da se tu odpirajo dimenzije in izkušnje, s katerimi naša Glasbena šola ne more razpolagati, vendar zato njeno delo ni nič manj vredno. Po sodbi navzočih strokovnjakov
Boroveljski instrumentalisti, vodi Roman Verdat
se naša Glasbena šola dokaj hitro približuje kvaliteti glasbenih šol v drugih deželah. Prepričani smo, da bo to srečanje
in medsebojno spoznavanje ter skupno nastopanje mladim glasbenikom dalo novega zagona.
Z NAMI V MEDJUGORJE!
1. 6.— 3. 6.: 1x vožnja ponoči
1x nočitev v Medžugorju privat
14. 6,—17. 6.:
šil. 990,—
1x polpenzion v hotelu
2x prenočitev v Medjugorju privat . šil. 1580,-
OTOK MAINAU V ŠVICI
10. 6,—13. 6.:	4 dni 3x polpenzion	šil. 1980,—
Vaš partner za transport * turizem
A~&W1 DOBRLA WAS
Tel. 0 42 36 / 22 19 - 0
19. pisateljsko srečanje v Brezah
V novo Evropo po starih tirih
Od danes, 25. maja, pa do ned., 27. maja 1990, bo v Brezah/Fresach na zgornjem Koroškem potekalo 19. mednarodno pisateljsko srečanje. Temi letošnjega srečanja sta ekolo-
23. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu z razpravami o strahu v 20. stoletju
Turrinijeve pesmi v slovenščini
V ponedeljek, 21. maja, je založba Drava vabila na predstavitev prevoda Turrinijeve pesniške zbirke „Ein paar Schritte zurück“ — „NEKAJ KORAKOV NAZAJ“. Prevod je oskrbel slovenski pisatelj Ervin Fritz. Prevajanje Turrinijevih pesmi je primerjal z vrtanjem predora, na njegovem drugem koncu pa je čudežni kraj — Peter Turrini, katerega bi rad razkazal svojim rojakom.
Na Bledu so se med 15. in 19. majem na pobudo slovenskega PEN-centra zbrali pisatelji iz 22 držav. Tokrat so razpravljali o strahu danes, kar je tudi, kot se je izkazalo, ena poglavitnih tem v literaturi 20. stoletja.
Generalni sekretar mednarodnega PEN Alexandre Blokh je že prvi dan srečanja v svojem referatu „Moj strah danes“ med drugim poudaril, da je strah tisto, „kar najbolj ogroža mir na svetu, mir med ljudmi in narodi“. Blok-hova izvajanja so se lotevala teme strah predvsem z ozirom na politična in družbena dogajanja v zadnjih desetletjih. Tudi pri diskusiji, ki je sledila, so ostali pisatelji zavezani družbenopolitični problematiki, čeprav so jo osvetlili iz različnih zornih kotov. Slovenski pisatelj Boris Pahor iz Trsta je na primer spet govoril o svoji veliki temi, o položaju malih narodov in jezikovnih manjšin sredi prevlade velikih narodov in njihovih držav. Njegov strah je tesno povezan s to izpostavljenostjo in zapostavljenostjo na-
Mohorjeva predstavlja novo kaseto
Mohorjeva založba je pred kratkim izdala uspešno otroško in mladinsko kaseto „JURI MURI V AFRIKI“, ki jo je z vrsto sodelavcev pripravil Gabriel Lipuš.
x V sredo, 23. maja 1990, ob 11. uri so kaseto predstavili v Štihovi (Okrogli) dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Pri predstavitvi so sodelovali Tone Pavček, ki je napisal besedilo; Gabriel Lipuš, ki je skomponiral glasbo, in Polde Bibič, ki pripoveduje o Juriju Muriju. Prireditelja sta bila Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza.
rodnih manjšin in manjših jezikovnih skupin v naročju velikih državnih in nacionalnih kompleksov. Tudi drugi slovenski udeleženec iz Trsta, pesnik in publicist Marko Kravos, je refleksije o strahu povezal s svojim pesniškim poslanstvom, vendar je jasno poudaril, da „se ne žene zaradi lastnega uveljavljanja, ampak da bi se v mojem rodnem okolju ohranil jezik, v katerem nastaja moja poezija“.
Pri drugi okrogli mizi je dolgo časa preganjani češki pisatelj Jan Trefulka na duhovit način spregovoril o svojem strahu in pogumu sredi represij nekdanjega češkoslovaškega komunističnega režima, po drugi strani pa ni zamolčal tesnobe, ki ga navdaja v sedanjem prehodnem obdobju, ko se je Jakešev režim sesul s hitrostjo, ki je ni nihče pričakoval, tako da si se čez noč znašel nepripravljen v „avtentični sedanjosti" z mnogimi protislovnimi vprašaji in pastmi.
Za slovensko kulturo je bila najbolj zanimiva tretja okrogla miza, ki jo je vodil znani slovenski pesnik Dane Zajc. V uvodnem referatu je spregovoril o svojem lastnem strahu skozi dolgo povojno obdobje, v kate-
rem je zrasel v enega najbolj karakterističnih predstavnikov v slovenski književnosti 20. stoletja. Čeprav je na subtilen, samosvoj način na veliko govoril o strahu, ki so ga sejali politični preganjalci kritičnih posameznikov, ni pozabil na eksistencialne razsežnosti strahu pred smrtjo, boleznijo, nevarnostjo, neznanim, ki sodijo k temeljnim razpoznavnim znakom življenja. Govoril je o „strahu, ki je del nas samih, del našega dejanja in nehanja“. Tudi debata, ki je tem Zajčevim izvajanjem sledila, je bila zelo plodna in konstruktivna. Na Dunaju živeči Lev Detela jo je usmeril v literarno smer, saj je govoril s strahu kot veliki temi 20. stoletja, ki na izrazit način odmeva iz številnih književnih dokumentov od Kafke, Čelana, Camusa pa vse do sodobnih slovenskih in drugih pisateljev. Nastopili so albanski pisatelji s Kosova, bolgarska avtorica Vera Movtafčijeva pa je razmišljala o strahu kot o človekovem „najbolj destruktivnem čustvu“. Tudi Bolgarka Vesela Matejeva je zadela v živo, ko je spregovorila o „skrivni listi“ pomembnih bolgarskih razumnikov, ki so zaradi izredne represije na višku svojega delovanja končali v osamitvi in s samomorom. Somalijec Nurudin Farah, ki že sedemnajst let živi v izgnanstvu v Zahodnem Berlinu, se je spraševal, če bi bil kot
pisatelj še tako drzen in pogumen, ko bi moral živeti v Somaliji. Omenil je primer svojega najboljšega prijatelja, ki je zaradi „civilne nepokorščine" za vedno izginil v somalijskih psihiatričnih bolnišnicah.
Zagrebški pisatelj in profesor germanistike Ivo Runtič je nakazal široke razsežnosti strahu, kot jih zrcali tudi nemška ali avstrijska literatura. Zato je citiral več-smiselno pesem pokojne Inge-borg Bachmann „Igra je končana“ s tematiko strahu iz leta 1956. Oglasil se je slovenski avtor, urednik in prevajalec Janez Gradišnik, ki je opozoril tudi na pozitivne, osveščevalne kvalitete strahu. Ob koncu je v za-paženem koreferatu mladi Slovenec Matej Bogataj menil, da sedanje obdobje kompromisov ne odmeva na spodbuden način v literaturi. Izrazil je upanje, da bo spet prišel čas velike literature „strahu in poguma".
Srečanje je uspešno vodil
predsednik slovenskega PEN kluba Drago Jančar. Poleg domačih pisateljev so se ga udeležili slovenski gostje iz Avstrije, med drugimi Milena Merlak, Maja Haderlap in Fabjan Hafner.
Iz Argentine sta prišla slovenska rojaka Andrej Rot in Pavel Fajdiga. Navzoči so bili avtorji iz Zvezne republike Nemčije ter predstavniki centra pisateljev v eksilu s sedežem prav tako v Zvezni republiki Nemčiji.
Udeležence sta v vili Bled sprejela predsednik republike Slovenije Milan Kučan in član predsedstva Ciril Zlobec, medtem ko je pisatelje 17. maja osebno pozdravil tudi kulturni minister v novi demokratični slovenski vladi dr. Andrej Capuder.
Srečanje se je zaključilo z mednarodnim literarnim večerom na blejskem gradu. Sledil je še izlet k Bohinjskemu jezeru, zainteresirani udeleženci pa so si lahko ogledali tudi Ljubljano.
Lev Detela
Mohorjeva založba predstavlja novo knjigo
Mohorjeva založba je v vigrednem programu izdala knjigo „DAS ZUSAMMENLEBEN VON FRAU UND MANN“ dunajskega teologa dr. Andreasa Hellerja.
V sredo, 23. maja 1990, ob 19. uri bomo knjigo ob navzočnosti avtorja predstavili na tiskovni konferenci, ki jo prirejamo v Domu katoliške prosvete v Tinjah.
Ob 20. uri bo dr. Heller na isto temo predaval. Na predavanje vabi Dom v Tinjah.
gija in razvoj na evropskem vzhodu.
Srečanja se bodo udeležili pisatelji iz obeh Nemčij, Švice, Italije,_ Madžarske, Poljske, Jugoslavije, Češkoslovaške federativne republike, Luksemburške, Romunije, Avstrije in Koroške, skupaj 66 oseb.
Predsednik Koroške pisateljske zveze, organizator teh dnevov, prof. Walter Nowotny, je povedal, da je dosti več prijav, kakor jih Breze lahko sprejmejo; zato so se letos omejili na tiste osebe, ki se tovrstnih srečanj v Brezah stalno udeležujejo. Nowotny jih poziva, da povedo, kako so doživljali nedavne politične spremembe.
Nowotny pa je razgrnil tudi senčno stran tega srečanja oz. sodelovanja pisateljev z Vzhoda: senca tokrat ne pada s strani nekdanjih diktatur, ampak jo kuha avstrijska policija. Za udeležence iz Romunije je moral Nowotny prevzeti neke vrste jamstvo, da pridejo resnično samo na srečanje in da bodo po njem takoj odnesli pete domov. Takšni odnosi do državljanov Romunije (izpod „komunističnega jarma osvojene dežele“, kakor bi še pred nekaj meseci razglašali določeni krogi) so posledica avstrijskih vizumskih predpisov. Za te ljudi smo v Avstriji železno zaveso preimenovali v vizo.
Druga groteskna značilnost tega srečanja pa je, da se srečanje imenuje sicer „mednarodno", vendar pa imajo možnost sodelovati oz. nastopati samo pisatelji, ki znajo nemško. Drugim so vrata zaprta! O možnosti prevajanja oz. koriščenja prevajalskih uslug in naprav pa organizator še ni razmišljal, pa tudi sredstev za takšen „luksuz" ni. Pa še to: na Koroškem si menda primerne prevajalske naprave ni mogoče sposoditi. Mednarodni status že, ampak vse skupaj ne sme veliko stati!
Vse kaže, da je tudi za Pisateljsko srečanje v Brezah prišel čas prenove, in to temeljite! Upajmo, da bodo odgovorni v Društvu koroških pisateljev in v deželnem kulturnem oddelku znali prebrati te znake in jih pravilno tolmačiti. Škoda bi bila, če bi morali ugotoviti: „Breze so bile.”
Franc Wakounig
Radio/Prireditve
STRAN
12
PETEK, 25. maja
Šmarnice iz Sel.
SOBOTA, 26. maja
Od pesmi do pesmi — od srca do srca. (M. Hartmann).
NEDELJA, 27. maja
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. F. Zergoi). 18.10—18.30 Dogodki in odmevi.
PONED., 28. maja
900 let Marija na Ziji (A. Feinig).
TOREK, 29. maja
Partnerski magazin.
SREDA, 30. maja
Glasbena sreda. Večerna 21.00—22.00 Knjižničarstvo pri nas in pri sosedih.
ČETRTEK, 31. maja
Rož — Podjuna — Zilja.
Ponedeljek, 28. 5. 1990 —
900 let Marija na Zilji
Marija na Zilji se omenja prvič leta 1090 kot „plebs S. Marie de Villach“ (-cerkev sv. Marije pri Beljaku, Beljaške). Prafari, ki je segala v dolino Save na kranjski strani, je bilo tedaj podložnih nad 30 podružnic. Koroški kronist Jakob Unrest imenuje današnjo beljaško farno cerkev sv. Jakoba še okoli leta 1500 kot podružnico cerkve pri Mariji na Zilji. Župnija na Zilji pa je nastala morda že za časa Langobardov (Kle-bel). Langobardski zgodovinopisec Paulus Diakonus omenja že okoli leta 626 pokrajino Cellia (- Zilja).
NA TELEVIZIJI
Nedelja, 27 5., ob 13. uri, FS 2 predvidoma z naslednjimi prispevki:
Samopomoč —
10 let Kulturnega doma SPD Danica iz šentprimoža
Mladi in kultura — otroški dan v Žvabeku
Slovenski študenti v Gradcu med tradicijo in izzivom
Šport:
Slovenska gimnazija na deželnem nogometnem finalu višjih šol
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PRIREDITVE
ROŽEK
Razstava
CHRISTINE DE PAULI je odprta do nedelje, 17. junija, odprta vsak petek, soboto in nedeljo od 15. do 19. ure v galeriji Rožek
REBRCA
KKZ in Mladinski center na Rebrci sporočata, da bo letos TEDEN MLADIH UMETNIKOV
od 30. julija do 4. avgusta 1990 v Mladinskem centru na Rebrci
DUBROVNIK
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „VALENTIN POLANŠEK“ na Obirskem
Obveščamo vse člane, prijatelje, znance in osvajavce sveta, da bomo končno ustregli vsesplošni želji in OB DRUŠTVENI 15-LETNICI priredili POLET V DUBROVNIK od petka, 26. oktobra 1990 (državni praznik), do nedelje, 28. oktobra 1990 Predvidena cena za od raslo osebo 2500,— šil. —, za otroke znižana cena. Prijava je veljavna, če vplačate 500,— šil. Informacije in čimprejšnje prijave: Marta Polanšek, tel. 04238/26102
ČEPIČE
TEKMA KOSCEV
Čas: nedelja, 27. 5., ob 14. uri Kraj: pri gostišču JUENA v Čepičah Prireditelj: SPD .Edinost" v štebnu Prijave možne pred začetkom tekme. Tekmovalci naj prinesejo kose s seboj. Čakajo vas lepe nagrade.
Sodeluje: MoPZ .Franc Leder-Lesičjak" iz Štebna
Ob slabem vremenu bo prireditev 3. 6. 90!
KOSTANJE
KKZ in SPD .Drabosnjak“ na Kostanjah vabita na
DRABOSNJAKOV PASIJON
v soboto, 16. 6., ob 20.30 v nedeljo, 17. 6., ob 20.30 v nedeljo, 24. 6., ob 20.30 v soboto, 30. 6., ob 20.30 na prostem in v DRABOSNJAKOVEM DOMU na Kostanjah.
Nastopajo igralci iz Roža in z Gur Režija: Franci Končan Ob slabem vremenu bo odpadla predstava preložena na 1. julij 1990, ob istem času.
ŽVABEK
OTROŠKI DAN
24. maja 1990, v Žvabeku — „KULTURA“ Spored:
10.00	zbiranje pri gostilni Hafner, nato gremo peš v Žvabek
10.30	pozdrav in predstavitev kasete JURI MURI V AFRIKI — nastopata Gabriel Lipuš in Polde Bibič
11.00	sv. maša
12.00	kosilo
12.30	kulturni spored
13.30	popoldanski spored z raznimi ponudbami
16.30	zaključek s skupnimi igrami
SELE
LEPOTA IN BOGASTVO NAŠIH NAREČIJ KPD „Planina“ v Selah vabi na predstavitev dokumentacijskega dela o obirskem narečju
Gradivo o obirskem, pa tudi korškem in selskem narečju je zbral, znanstveno obdelal in pri založbi avstr. akad. znanosti na Dunaju v obliki knjige izdal Obirčan univ. asist. mag. dr. Ludvik Karničar.
Uvodne besede: dv. sv. dr. Pavle Apovnik Čas: petek, 25. 5., ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Selah Sodeluje: selski mešani zbor
SELE-BOROVNICA PLES V GOSTILNI TRKL
v petek, dne 25. 5., ob 20.30 Igra zelo znan ansambel
„Original Nockalm-Quintett“
Prisrčno vabljeni!
Vetrinjskim žrtvam v spomin
.Preteklost se odmika in pušča za seboj sledove, spomine. Lepe in težke. Kar smo nekoč gledali z bolečino in s solzami, to danes blagoslavljamo," je zapisal v knjižici .Vetrinjsko polje" leta 1952 pisatelj Karel Mauser.
Vetrinj, kraj nepozabnih spominov, bolečin in trpljenja, kraj molitve in velika postaja na poti slovenskega ljudstva.
V soboto, 26. maja, se bomo ob treh popoldne zbrali v cerkvi v Vetrinju, da se med mašo in nato s komemoracijo na samostanskem dvorišču spomnimo vetrinjskih žrtev.
Naj zraste iz pelina preteklosti blagoslov nam in prihodnjim rodovom!
V imenu pripravljalnega odbora, Marinka Inzko, Vinko Zaletel, dr. France Vrbinc
ŽELEZNA KAPLA
UMOR V KATEDRALI CT. S. Eliot)
Čas: v petek, 25. 5., ob 20. uri
Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli
Nastopa: igralska skupina SPD .Zarja" v
Železni Kapli
Scena: Valentin Oman
Glasba: Gabriel Lipuš
SPD „Edinost“ v Pliberku organizira
LETOVANJE OTROK NA MORJE,
ki bo letos od 4. do 14. avgusta 1990 v Baški na otoku KRK. Cena: 1700,— šil.
Prijave so možne do 25. maja 1990 na Posojilnici Pliberk
ROŽEK
IZLET
Prihodnjo nedeljo, 27. maja, prireja kulturno društvo .Peter Markovič" v Rožeku IZLET V LIPICO In ŠKOCIJANSKE JAME (vozi podjetje SIENČNIK iz Dobrle vasi) Cena za vožnjo: šil. 160,— (vstopnine izvzete). Prijave so še možne po telefonu 0 42 53 / 23 12 (Kattnig).
Odhod iz Rožeka ob 6.30
Prisrčno vabljeni tudi interesenti izven
Rožeka!
TEŠINJA
Koncert
„ŠTORIJE IN BALDORIJE“
(na inštrumentih David Šuligoj)
IZTOK MLAKAR Čas: sobota, 9. 6., ob 20.30 Kraj: pri M skvavc 8 na Tešinji (Cvitar) Prireditelj: SPD .Rož" v Šentjakobu
CELOVEC
KONCERT SKUPINE PLEVEL
Čas: v četrtek, 31. 5., ob 20. uri
Kraj: v Mladinskem domu SŠD v Celovcu,
Mikschallee 4
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
KOPRIVNA
LOVSKA MAŠA
Čas: na binkoštni ponedeljek, 4. junija, ob 14. uri
Kraj: pri Rieplnu v Koprivni pod Peco Prireditelj: Lovski zbor Železna Kapla
SODALITAS
^/1 Dom v Tinjah
' Telefon:
1 1 ^(0 42 39) 26 42
9121 Tinje
Od sobote, 26. maja, od 15. ure do nedelje, 27. maja, do 17. ure
Srečanje ministrantov: Z VESELJEM SLUŽITI BOGU, nem.
Voditelj: kaplan Janko Krištof
Od sobote, 26. maja, od 14.30 do nedelje, 27. maja, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Spremlja: rektor Jože Kopeinig
V petek, 1. junija, ob 20. uri
Predavanje: TRPLJENJE KOT KLIC ZA RAZVOJ ŽIVLJENJA, nem. Predavateljica: prof. dr. Margrit Erni
V soboto, 2. junija, od 9. do 17. ure
Seminar za zaljubljene, zaročence in poročence: RAZMIŠLJANJE O NAJINEM ODNOSU; nem.
Vodstvo: prof. dr. Margrit Erni
V sredo, 6. junija, ob 19.30
Dia-predavanje: BOŽJE STVARSTVO,
nem.
Predavatelj: Niko Karner, Celovec
GALERIJA TINJE:
RAZSTAVA DEL LJUBICE RATKAJEC-KOČICA — slike in skulpture iz keramike in stekla
V ponedeljek, 21. maja, ob 20. uri
ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL MLADE SLOVENSKE UMETNICE IZ ARGENTINE Betke Tomšič
POTOVANJA
Od pon., 9. 7., do sobote, 14. 7. 1990 ŠTUDIJSKO POTOVANJE NA MADŽARSKO — po kulturnih sledeh in slovenskih stopinjah
Vodi: p. prof. dr. Adam Somorjai OSB, Pannonhalma. — Skupino spremlja tudi slovenski benediktinec iz opatije Pannonhalma
Od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 1990
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V PRAGO, nem.
Vodita: dv. sv. dr. Johann Sturm, Linz, in rektor Jože Kopeinig
Od ponedeljka, 3. septembra, do sobote, 8. septembra 1990
POTOVANJE V RIM IN ASSISI Vodi: msgr. dr. Andrej Kajžnik
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Franc Wakounig, Heidi Stingler, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Blonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija350,—šil., Jugoslavija 450,— Din., ostalo inozemstvo550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (10,— Din.).
Prireditve/Oglasi
Vabilo
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi
v nedeljo, dne 27. maja 1990, ob 14.30 uri v veliki dvorani doma sindikatov v Celovcu
šolsko akademijo
pod geslom „GREMO V VES“
Poleg raznih skupin Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence sodelujejo kot gostje kulturni ustvarjalci Katoliškega prosvetnega društva iz Šmihela in dijaki HTL iz Beljaka
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence
Za Slomškov spomenik
Do septembra leta 1992 bosta slovenska kulturna javnost in Cerkev z več prireditvami počastili spomin na mariborsko delovanje škofa Antona Martina Slomška, velikega narodnega prosvetlitelja, pesnika in pisatelja.
Septembra lani je minilo 130 let, kar je prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor, zakoličil s tem našo severovzhodno mejo in nas narodnostno povezal.
130-letnica prenosa škofijskega sedeža pa hkrati pomeni tudi 130-letnico mariborskega visokega šolstva. Že mesec dni po prihodu v Maribor je Slomšek tu ustanovil semenišče, ki je nato delovalo vseskozi do danes.
Počastitve bomo zaključili septembra leta 1992, na dan 130-letnice Slomškove smrti.
Ena od počastitev, pomembnejša, ker gre za poravnavo starega dolga, je postavitev Slomškovega spomenika v Mariboru jeseni leta 1991, ki jo načrtujeta mesto Maribor in mariborski Škofijski ordinariat. Druga velika prireditev bo prihodnje leto, ko bodo v mariborskem Pokrajinskem muzeju odprli razstavo o Antonu Martinu Slomšku.
Zaradi vsenarodnega pomena, ki ga ima Slomšek v naši zgodovini, ima tudi akcija za postavitev njegovega spomenika vsenarodni značaj. Zato se obračamo na vse Slovence, doma in na tujem, na posameznike in skupnosti, s prijazno prošnjo, da bi našo skupno akcijo po svojih zmožnostih denarno podprli.
Prispevke pošljite na naslov: Spomenik Antonu Martinu Slomšku, št. računa: 51800-743-29819.
Imena darovalcev bomo občasno objavljali v sredstvih javnega obveščanja.
Nasvidenje v Mariboru jeseni 1991 ob otvoritvi Slomškovega spo-
men'^a'	Odbor za kulturo Maribor
Škofijski ordinariat Maribor
Možnosti študija v Sloveniji
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo že od leta 1976 dalje štipendira študente iz zamejstva ter otroke slovenskih izseljencev, bodisi na srednjih šolah, predvsem pa so štipendije namenjene študiju na višjih in visokih šolah v Sloveniji.
V	letošnjem šolskem letu štipendiramo 42 študentov iz Tržaške pokrajine, 11 študentov iz Koroške, 8 študentov iz Porablja ter 19 študentov izseljencev.
V	tej kratki informaciji bi radi opozorili predvsem na možnosti in pogoje za študij v Sloveniji ter opozorili na tiste študijske smeri, ki so po sporazumu med Avstrijo in Jugoslavijo recipročno priznane. Avstrija in Jugoslavija sta v letu 1977 sklenili sporazum o vzajemnem priznavanju zaključnih spričeval srednjih šol, v letu 1980 pa sta državi sklenili tudi sporazum o vzajemnem priznavanju visokošolskega študija. Tako so v prilogi A navedene študijske smeri, ki se vzajemno priznavajo bodisi za nadaljevanje študija (podiplomskega), bodisi za opravljanje poklica. V prilogi B pa sta navedena študija pedagogike in novinarstva, ki se priznavata samo, če študent nadaljuje študij v okviru podiplomskega študija.
V	primeru, da študent izbere v Sloveniji tako študijsko smer, ki ni recipročno priznana, tedaj se mu spričevalo v Avstriji prizna na podlagi predpisov, ki v republiki v Avstriji urejajo v tujini opravljeni študij.
Ostali pogoji in možnosti za študij v Sloveniji so naslednji:
—	študentje iz zamejstva dobijo štipendijo RKVITK, če k prošnji za štipendijo priložijo priporočilo ene od osrednjih slovenskih organizacij (na Koroškem);
—	študentje iz zamejstva imajo
Od 1. 6. do 30. 9.1990 oddajam počitniško hišo na morju pri Umagu — Savudrija (70 m od morja). Pišite: Bukovec, Grln-tovška 4, 61000 Ljubljana, Slovenija. Telefon: 061 / 342 680.
prednost pri sprejemu v študentske domove:
— zamejski študentje ne opravljajo sprejemnih izpitov za vpis na višje in visoke šole, razen za študij medicine in stomatologije (vendar tudi tu po drugačnih kriterijih — v začetku meseca julija); kot vsi ostali pa morajo opravljati preizkus nadarjenosti na umetniških smereh — roki za preizkus nadarjenosti so že v mesecu juniju ali juliju (Akademija za likovno umetnost, Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Arhitektura) ter na Fakulteti za telesno kulturo.
Druga možnost, ki jo omogoča meddržavni sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo, je ta, da študentje iz Koroške izkoristijo polletno ali enoletno štipendijo v Sloveniji, medtem ko so redno vpisani in študirajo na kateri od avstrijskih univerz. Doslej so te štipendije izkoristili predvsem študentje, ki študirajo v Avstriji slavistiko ali katero od nacionalnih ved, ter so med pol- ali enoletnim študijem v Ljubljani izpopolnili svoje znanje oz. pripravili gradivo za svoje diplomsko delo.
Kdor se v šolskem letu 1990/91 namerava odpraviti na študij v Slovenijo ali želi kaj več informacij o tem, naj se čimprej obrne pisno ali kar po telefonu na Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Ljubljana, Župančičeva 6 (na ime Viljana Lukas — telefon 061/331-441), razpis z vsemi vpisnimi pogoji pa lahko dobi v tajništvu svoje šole.
Vsem letošnjim maturantom želimo uspešno maturo ter ustrezno izbiro nadaljnje študijske poti.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
Komfortno opremljen apartma za 5—6 oseb dajem v Barbarigi pri Puli, vis a vis Brionom, od junija do sept. v najem. Cena: 400,— šil. na dan za apartma. Ponudbe sprejema: Jelka Repič, Hrastje 30, 64000 Kranj, tel. (03) 064 38 0 06.
Vaš poslovni partner v območju Alpe-Jadran
Korotan
proizvodnja in trgovska družba z o. j.
A-9020 Celovec	34170 Gorica
Viktringer Ring 26	Corso G. Verdi 133
Telefon - (04 63) 56 2 16	Telefon - (04 81) 30 9 76
Telex - 42 28 01	Telex - 46 08 95
Telefax - (04 63) 51 62 57	Telefax - (04 81) 53 51 82
Napadalci Bilčovsa zopet niso zadeli!
Bilčovs — Treibach 0:2 (0:0)
Bilčovs: H. Schaunig 3, S. Quantschnig 3, Schlemitz 3, Partl 4, P. Kuess 3, W. Kuess 3, Ogris 3 (Kreiner 3), Hobel 4, G. Schaunig 3, Karlovčan 4, A. Quantschnig 3;
Bilčovs, 400 gledalcev Sodnik: Kronlechner (zelo slab)
Strelec: Kogler (70, 79).
Proti prvemu na lestvici so si Bilčovščani veliko obetali, a so tudi tokrat zapustili igrišče brez točke.
Že v prvih minutah so domačini izvedli vrsto nevarnih napadov; žal pa so se napadalci znova izkazali kot mojstri v zapravljanju lepih priložnosti za zadetek. Tako W. Kuess iz petih metrov ni mogel premagati na-
Globašani v hudi nevarnosti
Globasnica — Galicija 0:1 (0:1)
Globasnica: Smrečnik 4, G. Sadjak 3, Fister 3, Misetič 3, Fera 3, Plesch-gatternig 3, Blažej 3, Pajančič 2 (Schatz4), Gregorič 2 (Micheu K. 3), Thonhofer 3, Duller 3.
Globasnica, 100 gledalcev Sodnik: Kronlechner (zelo slab) Strelec: Klančnik (35 min.)
Najboljši igralec na igrišču, Ivo Klančnik (Galicija), je dal edini gol na tej prvenstveni tekmi. Klančnik je pred dvema letoma igral še za Globašane.
Globašani so sicer diktirali potek tekme, vendar jim je manjkal zadetek, ki bi igralce sprostil. Ker Blažej ni zadel, je ostala Globasnica brez zadetka. Smolatudi za napadalca Gregoriča, ki je moral zaradi poškodbe predčasno zapustiti tekmo.
Največjo priložnost za gol je tokrat zapravil Blažej, ki z enajstmetrovko ni premagal nasprotnega vratarja.
Trenutno zasedajo Globašani še vedno 11. mesto, vendar se že nevarno bližajo moštvom, ki se borijo proti izpadu iz 1. razreda.
V četrtek igrajo Globašani zelo pomembno tekmo v Gre-binju, kjer si obetajo dober rezultat. Vsaka točka je za Globašane zelo pomembna. Blažej je prepričan, da bo spet zadel.
Naslednje kolo: Galicija — Velikovec, Podkrnos — Sele, Pokrče — Sinča vas, Reichenfels — Globasnica, Šmihel — Labod, Met-lova — Grebinj, Šentpavel — Železna Kapla.
sprotnega vratarja, ki je že nad 500 minut nepremagljiv.
V drugem polčasu pa se je na žalost uresničil pregovor, ki pravi: gole, ki jih ne daš, pač dobiš! Gostje so po napaki obrambe v 70. minuti prvič zadeli gol domačinov in s tem predčasno odločili tekmo. V hitrem protinapadu so gostje nato še enkrat prelisičili domače obrambne igralce in odločno odnesli iz Bilčovsa dve točki. Gledalci pa so bili kljub porazu zadovoljni z domačim moštvom, saj so bili igralci boljši od nasprotnika, le da jih je sodnik Kronlechner ponovno iz neznanih vzrokov oškodoval.
Na naslednji prvenstveni tekmi proti tretjemu na lestvici, proti Liebenfelsu, pa Bilčovščani želijo osvojiti vsaj eno točko.
Podliga vzhod:
1. Treibach	23 14		6	3	42:15	34
2. ASK/EDV	23 14		5	4	52:27	33
3. Liebenfels	23 13		7	3	43:21	33
4. Žrelec	23	13	4	6	47:18	30
5. Vetrinj	23	7	9	7	25:22	23
6. Šentlenart	23	7	9	7	25:27	23
7. Mostič	23	8	7	8	26:30	■23
8. Šentandraž	23	6	10	7	28:41	22
9. ASV	23	7	7	9	32:30	21
10. Bilčovs	23	4	12	7	25:29	20
11. Ruda	23	7	6 10		21:33	20
12. Žitara vas	23	5	9	9	18:33	19
13. Dobrla vas	23	2	7	14	15:41	11
14. Frantschach	23	3	4	16	21:53	10
Izgubljena točka za Smihelčane
Železna Kapla — Šmihel 1:1 (1:0)
Šmihel: Leitgeb 2, Jurij Robert 3, H. Kräusler 4, Ramšak 5, Matschek 4, Gabrič 4, Motschnig 3, W. Berchtold 4, Gross 5, Buchwald 3, Berch-told 3 (Grubelnik 4).
Železna Kapla, 100 gledalcev Sodnik: Wieser (odličen)
Strelca: Gross (75.) in Schorli
Tokrat smo spremljali zelo zbrano igro Šmihelčanov, ki so skoraj vseh 90 minut oblegali nasprotnikova vrata. Priložnosti za gole so žal klavrno zapravili. Domačini pa so edino priložnost za gol takoj izkoristili, in sicer po nepotrebni napaki Leitgeba. Šmihelčani so z golom Grossa
sicer rezultat uspeli še izenačiti, a po poteku igre bi morali odnesti iz Železne Kaple dve točki. Ker je Sinča vas na zadnji tekmi zmagala, so Šmihelčani v veliki nevarnosti, da izpadejo. „Naslednja tekma proti Labodu je zopet zelo pomembna. Ker se Labod prav tako bori proti izpadu, bo tekma zelo težka,“ je dejal Ramšak, ki že tri tekme kot libero zelo uspešno vodi šimihelsko moštvo. Vrhu tega pa ima Ramšak natrgano mišico; zato je treba njegovo dobro voljo visoko oceniti!
Zaslužena točka za Selane
Sele
Metlova 1:1 (0:0)
Sele: Užnlk 4, Pristovnik 3, F. Oraže 3, A. Oraže 4, Užnlk 4, Stern 3, P. Čertov 4, Božič 2, Achim Oraže 4, Hribernik 3, M. Oraže 3;
Sele, 100 gledalcev Sodnik: Tscherne (dober)
Strelca: Achim Oraže (60.) in Kowatsch (62.).
Selani so si v tej tekmi zaslužili točko; z nekoliko več sreče pa bi
lahko celo slavili zmago. Če bi Selani igrali vso’ sezono tako dobro, bi jim zdaj ne bilo treba prestopiti v 2. razred. Toda po toči zvoniti je prepozno. Moštvo je še mlado in talentirano; zato so v klubu ob misli na prihodnjo sezono že danes optimistični.
Je nrišel SAK prepozno v pravo termo?
Trg — SAK 2:2 (0:1)
SAK: Oraže 4, Stern 4, A. Sadjak 4, Čertov 4, F. Sadjak 4, Kreutz 4, Galo 5, Urank 4, Velik 4, M. Sadjak 4, Blajs (20. Florjančič 4);
Trg, 500 gledalcev Sodnik: Benko (dober)
Strelci: Pirker (49.), Roy (71.) oz. Florjančič (37.) in Urank (70.).
Po težji poškodbi Tončija Blaj-sa, ki je moral nato v bolnišnico na pregled, je novi igralec Marjan Florjančič v 30. minuti povedel z 0:1. Po lepi podaji Uranka je porinil žogo v gol iz razdalje petih metrov. SAK je imel pobudo v svojih nogah predvsem v I. polčasu, ko je tudi zasluženo vodil. Predvsem Richard Urank si je zelo prizadeval in odigral doslej svojo najboljšo tekmo.
VII. polčasu je domačinom po hudi napaki celotne obrambe SAK uspelo rezultat izenačiti; Urank je nato po lepi samostojni akciji zopet povedel na 1:2 za SAK. Ta gol pa je igralce SAK očitno uspaval. Namesto da bi šli takoj nazaj v svoje polje, so šli ob črti pit vodo; igralec Trga jih je tedaj presenetil in izenačil. Tako je SAK po nepotrebnem v Trgu pustil točko.
Proti Mölltalu računajo z zmago
Čeprav je FC Mölltal odvzel „skorajšnjemu prvaku“ WAC v
I.	razred
1.	Velikovec
2.	Grebinj
3.	Metlova
4.	Šentpavel
5.	Pokrče
6.	Železna K.
7.	Galicija
8.	Reichenf.
9.	Podkrnos 10. Labot
II.	Globasnica
12.	Šmihel
13.	Sinča vas
14.	Sele
D:
22
22
22
23
23
23
22
23
23
23
22
22
23
23
19 2 15 5 11 6 8 9
40
35
28
25
23
23
21
20
20
20
19
17
17
8
Obe točki bi lahko SAK odnesel iz Trga, a se je moral zadovoljiti le z eno. Vzelo napeti in hitri tekmi je SAK dokazal, da vsekakor sodi med najboljše ekipe v koroški ligi — le da morda nekoliko prepozno, saj si je WAC že zagotovil precejšnjo prednost v konkurenci.
zadnjem kolu eno točko, SAK računa v tekmi proti Mölltalu z zmago. Veliko vprašanje je, ali bo Tonči Blajs zaradi poškodbe sploh mogel igrati; sicer bo od začetka zopet igral Florjančič.
Arthur Hanser pa tudi tokrat ne bo igral, saj so posledice stare poškodbe preveč boleče. Predvidoma bo Hanser igral šele jeseni, treniral pa naj bi naprej pod nadzorom klubskega zdravnika.
Ostali rezultati 23. kola: Pliberk
—	Irschen 4:0, Mölltal — WAC 1:1,
Lienz — Borovlje 2:3, Wietersdorf —
Šentvid 1:1, A. Wolfsberg — VSV 4:1,
Breže — Klopinj 2:1;
Naslednje kolo: Šentvid —- A.
Wolfsberg, VSV — Breže, SAK —
Mölltal, WAC — Wietersdorf, Irschen
—	Trg, Klopinj — Lienz, Borovlje —
Pliberk.
Koroška liga: 1. WAC	23 12		9	2	40:15	33
2. Pliberk	23 13	4	6	38:20	30
3. Trg	23 12	6	5	30:18	30
4. SAK	23 8	13	2	24:14	29
5. Wieterd.	23 11	6	6	39:20	28
6. Šentvid	23 7	11	5	19:14	25
7. Breže	23 8	7	8	36:37	23
8. Lienz	23 8	6	9	38:35	22
9. Klopinj	23 7	7	9	29:39	21
10. VSV	22 6	7	9	25:26	19
11. Borovlje	23 6	7	10	28:36	19
12. Wolfsberg23 7		4	12	27:39	18
13. Mölltal	23 6	4	13	18:35	16
14. Irschen	22 2	3	17	14:57	7
SAK — FC Mölltal v nedeljo, 27. maja, ob 18. uri. Predtekma ob 16. uri! Na igrišču ASV!
Vso sezono bi morali igrati tako kot proti Metlovi; (stoje z leve)j Ando Oraže, Siegfried Užnik, Flori Oraže, Hribernik, Tropper, Achim Oraže, trener Kožar; (spredaj); Kulmesch, N. Čertov, Mario Oraže, Silvert Užnik, Pavel Čertov Štern.
Milan Oraže je prišel iz Sel k SAK, že po enem letu pa namerava menjati v Tirol.
FC Tirol hoče Orazeia
Avstrijski prvak FC Swarovsky Tiral želi kupiti vratarja SAK, Milana Oraže-ja, ki je bil skupaj s svojim trenerjem Dalanovičem dva dni v Innsbrucku; tam je treniral pod vodstvom Ernsta Happla. Ta teden pa je bil v Celovcu menežer FC Tirala Leitgeb, ki je predložil SAK konkretno ponudbo.
Pri SAK so pripravljeni Oražeja oddati, ker mu nočejo zapirati vrat v I. ligo. „Vsekakor pa mora biti ponudba FC Tiral primerno dobra," je izjavil sekcij-ski vodja SAK Albin Waldhauser.
Oražeja pa naj bi nadomestil pri SAK Robert Leitgeb iz Šmihela; mladi vratar že pol leta trenira z Dalanovičem.
Vprašanje mesta trenerja pri SAK: v obravnavi so popolnnma nova imena
Pri SAK trenerskega vprašanja še vedno niso dokončno rešili. Ker Lojze Jagodič po šestih letih zapušča SAK, klub išče ustreznega kvalitetnega naslednika.
„Eden izmed predpogojev za trenerja je, da obvlada tudi slovenščino,“ je izjavil predsednik SAK, dr. Roland Grilc. S tem je odpadel precejšen krog kandidatov iz Koroške, velika verjetnost pa je, da bo po šestih letih prišel novi trener zopet iz Slovenije. SAK se dogovarja z enim zelo prominentnih trenerjev iz Slovenije; zanima pa se tudi za Dragana Rogiča, ki sicer govori samo srbsko, a se je kot trener SAK (zadnjič 1980) odlično vživel v klub.
Richard Urank letos ni imel dobre sezone, v Trgu pa je odigral doslej svojo najboljšo tekmo. Foto: Fera
Giro d'ltalia prvič na Koroškem
Prvič v zgodovini kolesarske etapne dirke Giro d’ltalia bo ena izmed poti vodila tudi v inozemstvo. 31. maja pridejo profesionalni kolesarji v 14. etapi na Koroško.
Start in cilj 14. etape je Celovec. Pot bo vodila iz Celovca prek Krive Vrbe, Poreč, Vrbe, Šentilja, Bilčovsa in Kot-mare vasi nazaj v Celovec. 55 km dolgo pot morajo kolesarji prevoziti trikrat.
73. etapna dirka Giro d’ltalia se je pričela že 18. maja v Bariju in se konča po 3433 km 6. junija v Milanu. Na startu bodo najboljši profesionalni kolesarji na svetu, med njimi svetovni prvaki ter zmagovalci drugih znanih etapnih dirk.
15. etapa bo 1. junija potem profesionalce vodila iz Vrbe prek Baškega jezera nazaj v Italijo.
maja bodo profesionalci vozili na tej progi 14. etapo kolesarske dirke Giro
d'ltalia.
Župnik Flori Zepgoj ppejemal
čestitke faranov
Zakaj — misliš — ljudje kupujejo toliko nepotrebnih stvari?
Čisto enostavno: Da jim ni treba plačevati odvažanja praznih smetnjakov!
Župnik iz Kazaz, gospod Flori Zergoj, je pred kratkim praznoval svoj rojstni dan, hkrati pa je tudi godoval. Farani so svojega župnika lepo počastili: prve čestitke je prejel prek radijskih valov, številne osebne pa so nato sledile.
Začetek junija pa bo priljubljeni župnik tudi gost uredništva Našega tednika, kateremu je ob menjavi prostorov znotraj Mohorjeve hiše predal osebno darilo. Vse, ki Vas zanima kaj več, pa v imenu župnika vabimo 7. junija popoldan na uredništvo, kjer bo menda poskrbljeno tudi za telesno dobrobit.
b 1. rojstnem dnevu Mohor-jeve ljudske šole je Združenje staršev na tej šoli pripravilo za vse starše in prijatelje te šole praznik, ki je bil v prostorih šole. Razveseljivo je bilo, da se povabilu niso odzvali le starši otrok, ki obiskujejo to šolo, ampak tudi vrsta zastopnikov javnega življenja. Ob zvokih ansambla „Drava“, ob dobri kapljici in izvrstnih jedeh iz Mohorjeve kuhinje so se gostje očitno počutili zelo dobro in so zato ostali do zgodnjih jutranjih ur. Poleg tega so starši pripravili tudi vrsto dobrega peciva, nekaterim gostom pa se je pri bogatem srečolovu nasmehnila tudi Fortuna.
Za odličen potek praznovanja so poskrbeli starši, ki so poskr beli za dobrobit gostov, pred-
so poskrbeli starši, ki so poskr- F	mg m ■
beli za dobrobit gostov, pred-	a m
vsem pa ravnateljica Mohorjeve	m	fJfCfflfff" fK ffulf (#f
onvnik MahorievAlßJmsmi^^
šole Marica Hartmann-Tischler, ki je že dneve prej žrtvovala številne ure prostega časa, da je praznik dobro organizirala.
Poleg številnih zastopnikov tiska in medijev so prišli na praznik tudi deželni šolski inšpektor Franc Wiegele, zastopnik slovenskih socialistov učitelj Tomi Ogris, ravnatelj ljudske šole v Bilčovsu Erih Užnik in učiteljica Rezka Kapus, ravnatelj Mohorjeve dr. Anton Koren s soprogo, bodoča ravnateljica dvojezične trgovske akademije mag. Maja Amruš z možem, bivši ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Pavel Zablatnik, dekan Poldej Kassl, podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer in številni drugi.