TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI Pravilna setev je predpogoj dobre žetve Dipl. ing. Zorec Egon Pogosto se kmetje pritožujejo, da jim seme ai vzklilo ter da ie setev redka in slaba. Kes je, da seme večkrat ni dobro kalivo. V takih slučajih bi se lahko vprašali, če mogoče sami nisrno krivi, da je setev slaba in da imamo shtbe prideike. Predpostavljamo, da s>e-jemo dobro seme, ociščeno in razkuže-no ter dobre sorte. Ce je še v tem slu-čaju .setev slaba, potem rnoramo teniu poiskati vzrok drugje. namreč. če je bil naein scjanja dober. Pregloboko posejano serne bo le s težavo pognalo liste. Znano je, da se kalčvk Iiniin v začetku samo z rezervno hraiio, ki je nakopičena v zrnu. Ce niu te pričuvne hrane zmanjka prej. preden ie pognal tiste ter bi se s tem začel sarn hraniti, se serne s kalčkom v zem- Iji zaduši. Zaradi tega je potrebno zelo Viaziti na pravo globino scjanja ter se j ozirat; pri tem na velikost semena. Ce pa na drugi irrani sejetno prepiitvo, ali [ celo tak'> plitvo, da seme ostane celo : na zcnifcijski pjvršini, je gotovo, da bo taka setev slaba. Vsako seine potrebuie . za svoic, kalitev vodo, puvršina zemlje i je pa suha. Post-bno je otežeua kalitev, le seine ni v zernljo pritisnjeno, ker v . teni slučaju ne more vpijati vlagc, ki ie poirebna za oživittv kalčka. Voda priiiaia do korcnin po kapilarah, če pa te Kioboko pod korenniami pretrganio, je dvig vode i« prelirana rastline onc- " inogočena, ker rastlina sprejerua samo i v vodi raztopljena hranilne snovi. L Razen tega ie nujno poudariti, da bo F zdrava rastlina zrasla samo iz zdravega zrna, Klice raznih bolezni so v in na ¦¦ zrnu. zato moramo seme pred setvijo razkužiti, da uničimo čini več boiezen-skili klic. Seiati je treba samo dobro kaljivo in čisto seme. Prestaro seme ne kali, ker je takorn časa izgubiio življenjsko sposobnost. Zelo dobro je. če pred set-vijo napravimo kalihii poskus. S tem ugotovimo odstotek nekaljivih semen in po tem lahko določinio količiito potreb-nega semena. Ce je več nekaljivih zrn, bonw vzeli večio količino seniena na isti površini. da bo posevek dovolj gost. Razumljivo je, da mora bitj seme čisto, brez plevela ali tnogoče semena raznih rastlin zajedalk (pojalnik, predenica). Plevel odvzema rastlinatn vodo in hra-no ter svaDobo, zato slabo uspevajo. Vsako seme rabi za kalitev in razvoj primenio toploto, ki pa ni za vse rastiiTte enaka. Zato tudi ne sejemo vseh rast-lin ob istem času. Ce seme ne more za-radi prehladnega vremena vzkaliti in se pravilno razviti, ga rade napadejo razne bolezni in živalski škodljivci. Kalček prodira proti površini, da bi čim preje prisel do svetlobe in da bi čim preje začsl samostojno življenje. Zato zemlja ne sme biti pretrda ker bi sicer kaiček ne mosrel predreti. Tudi •skorja, ki nastane na zemlji po močnem deževju. ie za mlado rastlino velika ovira v njenem razvoiu. V takem slu-čaju je potrebno površino zrahliali. Takšna skoria pa škodule tudi vcčjun rastlinam. ker ovira dostop zraka do korenin in konstnih bakterij v tleh. Kot vsako živo bitje rabijo tudi rast-line hrano za svoi obstoj in razvoj. Mnogi kmetje pa gnoj. to rastlinsko hrano, pregloboko zaorjeio in ga rastline s plitvo scgajočimi koreninami tie rno-rejo doseči ter tako ne pridejo do hrane. Ce ni zemlja dobro pognojena od prej, ne bo preveiikesja prideika. Ce tik pred setvijo pognojimo s svsživn gnojem, g