Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Prof. Dr. G. Krek. (Konec.) Že zgoraj (SI. Pr. 117 odn. str. 167, 168) sem omenil, da odreja § 55 smiselno uporabo §§ 22 in 38. Druga določba uravnava stalno porazdelitev sodnikov rhed oddelke (senate) (prim. SI. Pr. 26 ss odn. str. 125 ss). Ob sebi se umeje, da izključuje § 53, odst. 1 uporabo § 38 za personalni senat, prav tako čl 43, odst. 1 I. nač. in čl. 36, odst. 1 II. nač. sod. zak. uporabo za disciplinski senat. Zakaj predpisa § 53 in čl. 43 predvidevata sestavo odnosnih senatov s kockanjem, čl. 36 pa po imenovanju s kraljevim ukazom. Določba § 22 ureja izredni odstop od stalne razdelbe poslov (prim. SI. Pr. 1923, 62 ss, 115 s odn. str. 39 ss, 47 s). O izredni pridelitvi sodnika velikega sodišča v službovanje pri vrhovnem sodišču molči § 55 ravno tako kakor § 39 o pridelitvi sodnika okrožnega sodišča v službovanje pri velikem sodišču. § 23 ni naveden in ni uporaben.'^^^) Podrobna izvajanja o tem glej SI. Pr. 72 do 74 odn. str. 149 do 151. 153Cl. 65 II. nač. je še dopuščal, da se prideljujejo sodniki ape-lacijskega sodlišča na sedežu kasacijskega sodišča slednjemu sodišču. Po § 36 zak. o izmenama i dopunama u zak. o ustrojstvu sudova od 30. januarja 1922, SI. N. 37, je podpredsednik kas. sodišča v Beogradu, dddelek B (to je predsednik novosadskega kas. sodišča) izrecno ovlaščen, da pozove, ako treba, na sejo kot votanta sodnika novotsadskega apelacijskega sodišča. Podobne dodelitve predvideva § 3 zaik. od 23. februarja 1893 o nutarnjem uredjenju stola sedmorice (Sb. kom. IV, br. 11, str. 131 ss). 12 158 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Vrhovno sodišče vrši sodstvo pravilo.ma v senatih peto-rice*^") sodnkov, ki od njih eden predseduje, in v primerih, plosebno predvidenih v našem zakonu ali v drugih zakonih, v polnem odnosno občem senatu (»u punoj odnosno u opštoj sednici«) (§ 48). Razen izjemnih sestav, navedenih izrecno v § 48, pa predvideva načrt sam še posebno sestavo personalnega »oddelka« (§ 53), prepušča sestavo disciplinskega »oddelka« zakonu o sodnikih (§ 54) itd. Zato in eno-ličnosti na ljubo priporočam za § 48 enak uvqd, kakor ga imata '^') PetOTica je od nekdaj priljubljeno število. 2e revizijski red av. strijsikega cesarja Leopolda I. od 14. maja 1669 (Vemeuerte Revisions-ordnung) določa, da bod|i »revizijska komisija« pri »dvorni pisarni« sestavljena iz najmanj 5 članov (Maasburg, 3 ss, op. 6). Opetovano citirana Instrukcija iz leta 1763 odreja v § 1 art. II: „& i)at abet ber Praesidetu ben S5ebact|t ba^in ju neEimen, ba^ etn jeber Senatus in Civil-defmltiv-Soc^en roentgftenž auž Jilnf i = unb in Criminalibus auž ©lefaen Siot^en befte^e..." (Maas burg, 334 Stat je vpeljal kot redno število članov sedmico (§ 18, odst. 2); toda zakon od 24. februarja 1907, drž. zak. 41, je vzpostavil kot pravilo zopet petorico (§ 2, odst. 1); razbr. nov. (čl. II, št. 2) pa je odpravila še izjeme od tega zakona (senat trojice zlasti za rekurize in pritožbe). Tudi v naši kraljevini vrše sodišča, ki poslujejo kot vrhovna sodna oblastva, sodstvo vobča v senatih 5 sodnikov. Pri črnogorskem velikem sodišču tvorijo po zakonih o ustrojstvu sudova iz leta 1910 in 1914 kvoTum v civilnih stvareh trije, v kazensiklih pa štirje sodniki (Bakič v Arhivu 1923 [knjnga 23], 173). Norma je ostalo to število tudi pri vrhovnih sodiščih nasledstvenih držav. V avstrijski republiki so obdržali določbe zakona iz leta 1907 v obUki razbr. nov. Za češkoslovaško vrhovno sodišče določa § 10 zak. od 16. aprila 1919, Sb. z. a n. 216, tudi' število 5. Niti za personalni, niti za discipUnski senat ni ustanovljena izjema. Posebnost je samo ta, da predseduje tema senatoma prvi ali drugi predsednik sam., (disciplinskemu eventualno namestnik), in da sta dva člana personal. senata obvezno senatna predsedni'ka. V tistih državah, ki je v njih sestava senatov urejena drugače, presega število članov navadno 5. Tako znaša n. pr. pri francoskem kas. dvoru 16, pri danskem 9, pri s e v e r o a m e r i š k e m Supreme Court of U. St 9, pri romunskem kasacijskem dvoru, pri nemški, italijanski, grški vrh. sodni stopnji 7, pri švedski 4 do 7. V Nemčiji pa je Naredba o sodni ustavi lin kaiz. pravosodstvu od 4. januarjia 1924, RGBl. I, str. 15, od pr.eijšnje sedmorice § 140 QVQ. odstopila in vpeljala tudi petorico s tem, da sklepajo izven glavne razprave celo v senatu trojice (glej op. 112a). Za redno sestavo angleškega House of Lords zadoščajo trije sodniki, vendar se udeležuje sej običajno pet sodnikov {Oerland, Engl. Gerichtsverfassung I/l, 582 op. 3). V Bolgari j i tvorj redni senat četvorica sodnikov. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 159 12* ustrezna, okrožnih in velikih sodišč tičoča se §§ 18 in 35: »L' koliko ovaj m drugi (koji) zakon sto drugo ne naredjiiie, Virhdvni Sud vrši...« O rednem številu sodnikov sem razpravljal podrobno že v 4. poglavju tega spisa (SI. Pr. 28 ss. odn. str. /27 ss, zlasti tudi v op. 111, 112 a). Na tem mestu mi je obravnavati samo še izjeme od pravila § 48. Poleg ravnokar omenjenih izjem (o njih še pozneje) predvideva naš načrt v § 49 tudi poedinega sodnika poročevalca (torej ne sodnika poedinca v tehniškem smislu), ki naj posluje v primerih § 27, št. 2, 7, 8, 12, 14 in 17 tako, da izroči svoj predlog piredsedniku oddelka na odobrenje, ki ga predloži senatu v odločitev, ako se ne strinja ž njim. Tudi v tem pogledu se poživljam v prvi vrsti na prejšnja izvajanja (SI. Pr. 65 do 71 odn. str. 143 do 149). Ker rešuje posle, naštete v § 27, sodnik poedinec kot samostojen sodnik za dotično stopinjo dokončno, torej brez potrebne odobritve po predsedniku in brez možnosti, da bi sklepal o njih eventualno senat istega sodišča, je spojitev poslov § 27 s postopkom, ki ga predpisuje § 4 avstr. zak. od 24. februarja 1907, drž. zak. 41, nepravilna. Virhtega pa je sploh vprašanje, ali in koliko se utegnejo v § 49 našteti dejanski stani § 27 uresničiti pri vrhovnem sodišču.'^^) Glede št. 2 (likvidiranja odvetniških pristojbin) sem že poprej izrazil svoje pomisleke (SI. Pr. 1923, 168, 169 odn. str. 69, 70, in SI. Pr. 1924, 66 odn. str. 144). S točkama 7 in 8 menda tudi ni treba računati, ker bodo prvi naroki pri vrhovnem sodišču možni kvečjemu v zelo redkih jfirimerih (o 154) § 37 ,0 2., ki je vzorec § 27, govori le o »sodnih dvorih prve stopnje«, § 42, odst. 3 odn. 2 o. z. pa ustanavlja uporabnost § 37, št. 1 do 8 o. z. samo za višja deželna sodišča. Očividno so bili tudi redaktorji oi z. nazora, da se dejansJki stani § 37 pri vrhovnem sodišču ali sploh ne morejo uresničiti, ali da se za primer, če bi se ta ali oni izjemoma uresničil, ne iziplača, da bi se zaradi tega ddstopilo od pravila. Primeri § 37 o. z. se razločujejo od primerov § 4 zaikL od 24. februarja 1907, drž. zak. 41, ne samo po predmetih, nego, kakor sem dokazoval že zg'oraj (SI. Pr. 67 ss 'odn. str. 145 ss.), pred vsern tudi po tem, da gre pri primerih § 37 o. z. za samostojno sodstvo sodnika poedinca v tdhniškem smislu, pri primerih § 4 zak. iz leta 1907 pa le za rešitev poročevalca, ki ji je treba še odotoritve senatnega predsednika, eventualno senata. 160 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu._ njih zgoraj Si. Pr. 66 odn. str. 143) odnosno, ker bodo svedoki in izvedenci pred njim zaslišani le izjemoma. Obveščanje drugih oblastev in terjanje obvestil od njih (št. 12) se vrši pri vrhovnem sodišču redoma po podrejenih sodiščih. Kadar vrhovno sodišče tako obvestitev odredi ali zahteva, pa tudi, kadar samo obvesti ali zahteva obvestila, se umeje pač ob sebi, da vrši ta posel predsednik senata ali poročevalec z njegovim odobrenjem, ne pa ves senat. Sicer pa so ti posli tako obseženi v § 49 odn. § 55 v zvezi s § 39 a, ako se oblčijo tako, kakor sem predlagati zgoraj SI. Pr. 70, 71 odn. str. 148 ^pr. zlasti op. 120, 121 in 155), ker so »pismena rešenja jednostavne prirode, kojim nije odiučeno u stvari«. Odredbe v nespornem postopku, ki jih našteva št. 14, pri vrhovnem sodišču sploh ne pridejo v poštev. Pristojnost za odločitve o pritožbah zoper osobje (št. 17) je menda za potrebe organizacijskega zakona zadostno urejena s § 98. Pridem torej tudi tu doj zaključka, da bi kazalo naštevanje poedinih, zelo problematičnih točk opustiti in se zadovoljiti z odredbo, da je določbo § 27 uporabljati smisloma (SI. Pr. 67 odn. str. 144). Ta določba bi bila bistveno podana s tem, ako citira § 55 tudi § 27. Pripominjam pa, da odreja § 42, odst. 3 o. z. uporabnost § 37, ustrezajočega § 27, samo za višja deželna sodišča. Mislim, da bi ne bila nobena škoda, če bi se v ptoglavju o vrhovnem sodišču tudi mi na primere našega § 27 sploh ne sklicevali. Nikakor pa se ne smejo ti primeri konfundirati s primeri § 4 nav. zak. iz leta 1907, ki velja zanje postopek, opisan zgoraj SI. Pr. 68 odn. str. 145, 146, in ki v našem načrtu sploh niso bili upoštevani.i^^) O teh "°) Po § 4, odst. 1 zak. iz leta 1907 bi v nobenem izmed primerov 1 do 17 tega paragrafa ne bilo treba sklepanja senata niti pri višjem deželnem, niti pri vrhovnem sodišču. V resnici pa prihajajo za vrhovno sodišče v poštev pač samo točke 1 do 3 in 16. Razen poslov, ki so pod točko 16 izrecno navedeni, so smatrali pri avstr. vrhovnem sodišču kot take »kurencijs« tudi pošiljanje spisov, vrnitev in zahtevanje spisov, postavitev in razrešitev zagovornikov, predložitev pooblastil, zahtevanje izjav strank o likvidaciji stroškov njihovih zastopnikbv (?), pogoni, obvestitev o pomilostitvi, odreditev razprav v kazenskih, disciplinskih in sindikatnih stvareh. Postopek glede kurencij je bil podrobno urejen z interno prezidijalno odredbo od 27. februarja 1907, Praes. 102/07. Za potrebe organizacijslkega zakona zadošča menda splošna formulacija, ki sem Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 161 primerih glej op. 117 ,n SI. Pr. 69 do 71 odn. str. 146 do 149, zlasti tudi moje predloge SI. Pr. 70, 71 odn. str. 147, 148 in v op. 120, 121. Samo glede sestave senata, ki je morebiti poklican, da odloča, mi je še pripomniti to-le: Ako primerjamo § A'-) našega načrta z ene strani in § 4, posl. odst. nav. avstr. zak. ter § 8, odst. 2 deln. kom. nač. cpr. z druge strani, vidimo, da preodkazujeta slednji določbi (kakor že prej § 8, odst. 2 ref. nač. cpr.) odločanje o teh primerih ob nesoglasju med poročevalcem in senatnim predsednikom senatu trojice sodni-kov,'^'') dočim pravi § 49 samo: »izneče ga pred veče na od- jo sprožil že zgoraj SI Pr. 71 odn. str. 148, W čemur pr. zlasti op. 120 in 121. Saj kazuistika ne da bi pospeševala jasnosti, še veže zakoncdavca in sodnika po nepotrebnem in rddi potreibo nadaljnjega konkreitizranja tudi pri drugih zakonskih določbah. 2e Montesquieu svari zakonodavca pred pretiranim specializiranjem zakonskih dejanskih stanov: Lorsque, dans uns loi, les excepticns; limitations, misdifications, ne sont point necessaires, il vaut beaucoup mieux n'en point mettre. De pareils detaiis jettent dans de nauveaiux detaiis. Ako bi se smatralo za dvomljivo, ali je moči št. 2 in 3 § 4 (delegacija po §8 30 in 31 sod. prav. [§§ 28, 29 ref. nač. cpir. odn. §§ 27, 28 kom. nač. cpr.] in prenos nadzorstva in oskrbe glede oseb. in imov. odnošajev varovancev na drugo sodišče po § 111 scd. prav.) podvesti ped »pismena rešenja jednostavne prirode, ikbjim nije odlučeno u stvari«, bi se morali tudi ti dve točki navesti expres&is verbis. Pripominjam pa, da § 111 sod. prav. v naših načrtih cpr. ni recipiran, ker se ti načrti nespornega postopka načeloma ne dotikajo-. Predpisi 3. dela sod. prav. (§§ 105 do 122) so pridržani hodočemu nesparneimu postopniku. "') Rešitev t. zv. kurencij (dilationes, intimationes resolutionum, comrnunicationes scriptorum, instruenda, asser\'anda etc.) v reduciranem senatu treh scdtlkov je bila pri avstr. vrh. sodišču starodavna institucija. 2e neki motuprcprio cesarice Marije Terezije, izdan po predložitvi statusa justitiaa pro anno 1751, Jo ie odredil in hkratu dovolil, da se glede njih in kriminahiev ni treba strogo držati predpisa, naj se razipravljajo češke stvari izključno v češkem, avstrijske pa le v avstrijskem sematu (Maasburg, 12, op. 29). In v rešitvi poročila o stanju pravosodstva za leto 1755. ki graja v njem cesarica z ostrimi besedami veliko število zastankov. se nahaja passus: „TOtt ,ttetnig!eiten »»are fii^ ntc^t auffju^alten ; atte Menrter« ie|utigen, atte intimata ober insinuata ober me^r fold^e facfien (Currentien) moren nid^t in benen ftunben beS ratp »orj^unel^men, melifier atlein ju betien proce^isen fotte gerotbmet bleiben ; bife .ftletnigtetten moren a oarte mit beS referenten, pr^iesi-denten unb vicepraesidenten miffenfc^oft particulariter au8 jumocEien..." (M a a s b u r p 55, op. 4). Ta postopek reševanja kurencij v senatu trojice (toda le v primeru nesoglasja med referentom in predsednikom senata) je vzpostavil šel. 162 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. luku«, takQ da gredo, ako ostane pri pravilu § 48 (petorica), tudi ti predmeti pred redni senat petih sodnikov. Ref. nač. našega zakona (§ 44), ki se je glede postopka ujemal s § 4 cit. zak., je predvideval za »stvari upravnopravne prirode« tri sodnike. Redakcijska komisija je bila mnenja, da iz praktičnih razlogov ne kaže, vpeljati še eno vrsto senatov, če ti senati ne poslujejo kolikor toliko redno tud' v drugih stvareh, kakor je to določeno za velika sodišča po § 8, odst. 1 sod. prav. v obliki oL IV., št. 3 razbr. nov. in po § 7, odst. 2 deln. kom. nač. cp'-. (glej zgoraj SI. Pr. 53 ss. odn. str. 130 ss. in op. lila). V resnici je bil izjemni senat trojice na mestu le dotlej, dokler je bil v veljavi § 2 avstr. zak. od 24. februarja 1907, drž. zak. 41, ki je bilo po njem rešiti mnogc< stvari v senatu trojice, zlasti vse rekurze in pritožbe v državljanskih stvareh. Ta paragraf je bil razveljavljen s čl. 11., št. 1 razbr. nov., ker se v praksi ni obnesel. Sestavljanje senatov petorice in trojice sodnikov je bilo namreč zaradi upoštevanja jezikovnega znanja članov, predpisanega pa § 18, odst. 2 stat., s'lno komplicirano in se ni dalo izvesti racionalno in smotreno. Ta razlog pri nas sicer ne prihaja v pioštev; vendar nista načrta cpr. posegla naizaj na določbe § 2 nav. zak. iz leta 1907, marveč prevzela obnovljeno besedilo. Zato bi šlo v področje trojice de lege fe-renda samo odločanje o poročevalčevih rešitvah po § 4, ki se ž njimi senatni predsednik ne strinja. To so naravno redki primeri, ker so posli § 4 vobče enostavn'. Zaradi njih ne kaže ustanoviti lex specialis. Naš načrt torej za vrhovno sodišče senata trojice sodnikov ne predvideva več; menm, da se je komisija upravičeno oddvojila od določbe § 4, posl. odst, ki je v Avstriji in tudi pri nas glede Slovenije in Dalmacije še sedaj ve- zakon iz I. 1907 s poslednjim odst. § 4. Po stat. so se predavale tudi te malenkosti v rednem, takrat iz 7 članov sestoječeim senatu (§ 18, odst. 1). V republični Av.striji so za primer omenjenega nesoglasja obdjržali določbo § 4 nav. zak. (senat trojico), dločim -so se poivrnili v Češkoslovaški tudi v tem primieru k rednemu, toda sedaj iz 5 članw sestav-Ijonemu senatu (§ 11 zaik. o vrh. sodišču iz 1. 1919). Kako se posluje o takJh teikcčih malotnih stvareh pri beograjskem kasacijskem^ sodišču, mi ni znano. Domnevam pa, da se na večino kurencij uporablja § 22 zak. o u'trojstvu kas. suda od 26. februarja 1865: »Ono što predsednik po ad-ministraciji piše. sam če i potpisati.« Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 163 Dobesedne: »Puna sedinica punovažno odlučuje kad je najmanjs petnaest prisutnih; njoj predsedava prvi predsednik ili njegov zamenik«. Redakc. komisi.ja se je namenoma izognila dikciji »petniaeist sudija«, da bi bilo bolj jasno, da šteje senat s predsednik o m vred pebiajst članov. Lepotna hiba, ki je s tem nastala, bi se lahkb popravila z nedvoumno stilizacijo: »kad je najmanje petnaest s«rf!7ff prisotnih, od kojih jedan (prvi predsednik ili njegov zamenik) oredsedava«. Ijavna. Ne sme se pa prezreti, da sta načrta cpr. v svojem § 8, odst. 2, sprejela besedilo avstrijske predloge tudi glede sestave senata (pr. op. 117), da sta torej v tem pogledu v protislovju s § 49, in sicer tudi v obliki, ki mu jo je dal kom. nač. našega zakona. Izmed izjemnih senatov nas zanima pred vsem polni senat (»puna sednica«). Sedeš materiae je § 50. Polni senat tvorijo za kazenske stvari vsi sodniki kazenskh oddelkov (senatov) in za državljanske stvari vsi sodniki civilnih oddelkov (§ 50, odst. 1). Sklepčnost pa je podana že tedaj, ako prisostvuje 15 sodnikov. Prvi predsednik (ali njegov namestnik), ki polnima senatoma predseduje, je pri tem številu že vštet (§ 50, odst. 2).'^') Ako upoštevamo domnevno število Vrhovnih sodnikov (pr. opl 142) in se oziramo na to, da bo pač vsak član vrh. sodišča prideljen bod'si enemu od kazenskih, bodisi enemu izmed civilnih senatov (morda eden ali drug celo obema), bi bil poedini plenarni senat zakonito sestavljen iz približno 27 do 30 sodnikov (arg. § 50, odst. 1: »sve sudije«). Zoper tako veliko število govori vse to, kar semi že p^rigovarjal plenarnemu senatu okrožnega in velikega sodišča (SI. Pr. 1923, 17.^, odn. str. 75 in SI. Pr. 1924, 57 ss. odn. str. 134 ss.). Pri vrhovnem sodišču se tu še pridružujejo pomisleki, ki izvirajo iz raznoličnosti zakonodavstva in ki sem o njih že razpravljal. Pa niti pričakovati ni, da bi prvi predsednik pozval kvorum presegajoče število sodnikov razen v posebno važnih primerih. To velja posebno za posle pod št. 2, 3 in 5 § 50, ki bo pri njih sodelovanje vseh sodnikov dotične grupe v pretežni večini primerov nepirikladno, dokler zakonodavstvo ni izenačeno (pr. zlasti izvajanja glede občega senata v op. 114). Končno ni želeti, da se prepušča naključju ali poljubni, po nobenem zakonitem razlogu indicirani volji predsednikovi, koliko sodnikov 164 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. naj sodeluje v konkretnih primerih. Saj utegne biti število zelo različno, med kvorumom 15 in okrog 30 (arg. verb. »najmanje-< § 50, odst. 2), in to vpliva seveda lahko na meritorno odločbo. Iz teh razlogov bi kazalo, da se v § 50, odst. 1 beseda »sve« na obeh mestih črta in da se na koncu drugega odstavka tega paragrafa doda relativni stavek: »koji može da pozove na pimii sednica prema važnosti ili prirodi ptedmeta sve sudije krivičnih ili gradjanskih odeljenja«. Ob taki formulaciji bi sestavil prvi predsednik polni senat praviloma iz 14 sodnikov doitične grupe in bi se p|ri tem; lažje oziral na predmet sklepanja. Ako bi šlo n. pr. za razlago določbe slov.-dalm. konkurznega reda, bi pozval v prvi vrsti člane slov. in dalm. senatov in njih število eventualno dopolnil s člani drugih civilnih senatov. Izjemoma pa bi bil vendar upravičen, da sestavi polni senat iz vseh sodnikov civilne ali kazenske grupe, ako namreč to smatra za potrebno ali koristno glede na naravo ah važnost predmeta. Za ta primer, prav tako pa ob stilizaciji kom. nač. bi naj bila dodana še določba, da mora biti število sodelujočih sodnikov liho število, tako da pri sodem številu činovno najmlajši sodnik ne glasuje (pr. § 139, odst. 2 nemškega QVQ). Podehti predsedniku votum dirimens, kakor ga je imel pri beograjskem kasač jskem sodišču, pomeni navadno pfriviligium odiosum, ki ga brez nujne potrebe ne kaže ustanoviti. Pravilno je to upošteval čl. 3 zak. o izmenama i dopunama u zakonu o ustrojstvu sudova od 30. jan. 1922, SI. N. 37, ki določa m. dr.: »Ako bi u opštu sednicu došao ravan broj sudija, onda če se iziizeti iz rešavanja najmladji sudija, a ako bi on u dotičnom predmetu bio referent, izuzeče se onaj sudija, koji je odmah posle njega najmladji po rangu«. Priporočam, da se taka določba uvrsti v § 50, odst. 2 in ravno tako v § 52, odst. 1. V zgodovinskem razvoju našega načrta je nastopil polni senat v opredelbi § SO prvič šeile v sklepih širše komisije. Ta je namreč sklenila (točka XXI), naj se ustanovita »ožja ple-numa« vseh kazenskih in vseh cvilnih oddelkov. Menda se ne motimi, ko pripisujem ta sklep vplivu nemškega QVQ., ki razločuje v oblki zakona od 17. marca 1886, ROBI. 61, in zakona od 17. maja 1898, RGBl. 369, t. zv. »plenum« od »združenih civilnih senatov« in od »združenih kazenskih senatov« Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 165 (§ 137).*"^) Deln. nač. je šel mimo tega sklepa širše komisije; nJego'v § 37 se zadovoljuje s pozivom na določbe odnosnih (procesnih) zakonov. Tudi ref. nač. se ni oziral na ta sklep, pa se je držal vobče §§ 15 in 16 avstr. stat. Po ref. nač. (S 45) naj bi bil polni senat (v smislu avstr. plenarnega senata) sestavljen iz 15 sodnikov, ki od njih eden (prvi predsednik ali njegov namestnik) predseduje.^^') Ko je naštel predm.ete njegovega področja, ki je vobče istovetno s področjem plenarnega senata po § 16, lit. a do f stat., nadaljuje ref. nač. v 2. odstavku § 45: »Prvi predsednik Vrhovnog i Kasacic«og Suda odnosno njegov zamenik, može u nabrojenim slučajevirna, prema važnosti predmeta odrediti, da mesto pune sednice '^') Po prvotnem besedilu § 137 QVQ. je bilo razločevati samo združene kazenske senate in združene civilne senate Šele zakon od 17. marca 1886, RGBl. 61, je vpeljal odločanje v plenumu, ki pa je njegovo področje (ne glede na primeri § 128, odst. 1, § 129, odst. 1, in §§ 130, 131 in 141 GVG.) omejeno na tri primere, namreč na primere, da hoče odstopiti 1) civilni senat od| odločbe kazenskega senata ali združenih kazenskih senatov, 2) kazenski senat cd odločbe civilnega senata ali združenih civilnih senatov in 3) civilni ali kazenski senat od odločbe plenuma. § 137 GVG. je bil izpremenjen tudi v tem poigledu, da združenim senatom ni več razpravljati in odločati o pravni stvari, marveč da cdločaijo združeni senati (kakor tudi plenum) samo o pravnem vprašanju. Odločba pa veže sevedla sedeči senat v stvari, ki jo ie bilo odločiti. Kvorum plenuma in združenih senatov znaša s predsednikom vred dve tretjini vseh članov. Število mora biti liho, kar se doseza eventualno z izločitvijo najmlajšega člana (§ 139, odst 2). V Nemčiji vršijo združeni senati zgolj naloga pospeševanja pravilnosti in enotnosti judjkature, kakoT io ima plenarni in plenissimarni senat po avstr. Instrukciji od 8. avgusta 1782 ter polni in obči senat po § 50, št 3 odn. § 52, št 2 našega načrta. Zadača, ki jo predvideva § 16, lit. a do f avstr. stat. in § 50, št. 2, odn. § 52, št. 1 'in 3 našega načrta, namreč poslovanje izven judikature, je nemškima združenima senatoma tuja. Zato glede nemških združenih senatov niso mogle nastati težkoče gledje dodeUtve poeidinih predmetov, kalkior so nastale pri nas, ki je naš strak!ovno determinirani polni ^enat iz prva hil določen za posle, ki niso opredeljeni po panogah prava. Polni senat vrhovnega sodišča je posebnost tega sodišča, ki se ne sme zamenjati niti z njegovim občim senatom, niti z občim senatom zbornih sodišč 1. in 11. stopnje. ^^*) Opredelba § 45 ref. nač. je ta: »Punu sednicu vrhovnog i kasa-cionog suda sastoiji od petnaest sudija, ubrojivši ovamo i predsednika«. 166 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Stvar rasp^ravi i rješi opšta sednica Vrhovnog i Kasacionog Suda, koja sastoji iz svih u službi prisutnih sudija toga suda pod predsedavanjera prvog predsednika ili njegova zamenika«. Tudi ta določba se zlaga vobče z avstr. stat. (§ 15). Večina redakcijske komisije se je odločila za vzpostavitev sklepa šir.še komisije in ustanovila dvoje polnih senatov, sestavljenih ;z vseh sodnikov kazenskih odnosno civilnih oddelkov. Cim je bila zadača teh senatov determinirana po panogah prava, ni bil več uporaben niti avstrjski, niti referentov koncept. Stvari, ki ne gredo niti v kazensko, niti v civilno pravo ah ki se dajo: uvrstiti v obedve pancigi, ni bilo več moči dodeliti polnemu senatu. 2e zaradi tega je bilo treba izločiti izmed stvari, ki jih preodkazuje ref. nač. polnemu senatu, št. 1 (imenovanje sodniških pomočnikov, pisarniškega in služiteljskega osobja vrhovnega sodišča), dalje št. 2 (predlogi na imenovanje sod-I/ nikcv v smislu čl. 12 1. nač. sod. zak.), enako št. 3 (druge personalne zadeve uradnikov in služiteljev vrhovnega sodišča, kolikor po ref. nač. niso bile prepuščene odločitv' prvega predsednika) in št. 4 (stvari, ki se nanašajo na izpremembe n dopolnitve organizacije vrhovnega sodišča). Potemtakem je preostalo za polni senat samo dvoje poslov, in sicer št. 5 (oddajanje mnenj v zakonodavnih vprašanjih) in št. 6 (odločanje C pravnh vprašanjih, ki so jih rešila nižja sodišča različno ali nepravilno, ako predlaga generalni prokurator na predlog [pravilno: po nalogu] pravosodnega ministra, da sklepa o njih polni senat). Ti točki je kom. nač. vobče tudi sprejel v svoj § 50 pod št. 2 in 5. Seveda je izjemoma mogoče, da niso nit' ti predmeti strcjkovno opredeljeni. Tako n. pr. tedaj, kadar gre za to, da se odda mnenje o zakonskem osnutku več ali manj mešane vsebine, kakor o oderuškem, konkurznem, koalicijskem, avtorskem, patentnem- zakonodavstvu, ali za odločitev o pravnem vprašanju, ki sega v civlno i n kazensko pravo. Glede takih predmetov včasih ne bo moči določiti področja polnega senata absolutno. Zato smo morali prisilno normo nadomestiti z dispozitvno normo in za vse primere prepuščati preudarku prvega predsednika, da ne samo glede na važnost, marveč tudi glede na narav 6 predmeta odredi, da razpravlja in odloči mesto polnega senata obči senat (§ 51). Od ostalih Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 167 Trenutno, ko še nimamO' skupnega vrtiovnega sodišča, je naše zakonodavstvo v tem pogledu vrzelasto. Ako so upravna oblastva in sodišča, ki prihajajo v poštev, v območju istega vrhovnega sodišča (recimo beograjskega kasacijskega sodišča), je stvar enostavna. Kaj pa tedaj, če nastane spor o pristojncsti med slovenijanskim civilnim sodiščem, podrejenim stolu sedmorice, odd. B, in srbijanskim upravnim oblastvom, in se stol sedmiorice in beograjsko kasacijsko sodišče ne sporazumeta,? Našemu sodišču menda ne preostane drugega, kakor pcstapati po analogiji § 48 Sod. prav. (naznaniti stvar pravosodnemu ministru, ki bi bila njegova izjava za naiše sodišče obvezna). K sreči so taki kompetenčni konflikti redki. JVlnogo bolj akutno pa je vprašanje, Watero vrhovno sodišče naj odloči, ako gre za spor o pristojncsti med rednima sodiščema, podrejenima različnima vrhovnima stopnjama, na pr. med okrajnim sodiščem v Ljubljani in prvostopnim sodiščem v Smederevu. §( 47 sod. prav. odn. § 64 k. pr. r. ne pomagata. Ako se stol sedmerice in beograjsko kasacijsko sodišče ne sporazumeta, visi odločba v zraku. V takih primerih ne pomaga niti fikcija čl. 137, odst. 4 ustave, ki se po njej smatrajo poedina vrhovna Sodna oblastva za odldelke skupnega vrhovnega sodišča. Kajti tedaj gre v naših primeriih za protUslovni odločbi dveh oddelkoiv vrhovnega sodišča. Skupnega vrhovnega činitelja pa ni, ki bi mu bilo moči tako nesoglasje rešiti avtoritativno. Skrajni poskus bi bilo sklicanje plenumov obe-dveh vrhovnih so'dašč. Ako s tem ni moči doseči enotne rešitve, ne vidim zado\'oliivega izhoda. Da je med prizadetima vrhovnima sodiščema (oddelkoma) treba sporazuma, kakor sta se po poročilu M. Š. v SI. Pr. 1924, 156 izrekla kasacijsko sodišče, oddelek B v Novem Sadu, in stol sedmerice, oddelek B v Zagrebu je s'cer pobožna želja; kot zahteva pa v sodstvu nima mesta. Tu je treba nujno zakona. predmetov, preodkazanih polnemu senatu po ref. nač., pa sta vobče točki 1 in 3 dodeljeni nalašč za to ustanovljenemu per-sanalnemiu oddelku (senatu) (§ 53, št. 1 odn. 2), točki 2 in 4 pa občemu senatu (§ 52 št. 1 odn. 3). O tem podrobneje pozneje. Z druge strani pa je dodelila red. komisija nekatere stvari polnemu senatu, ki v ref. nač. niso bile upoštevane (§ 50, št. 1 in 4) ali ki vsaj niso bile izrecno navedene (§ 50, št. 3). Po načrtu samem (§ 50, odst. 3) gredo v področje polnega senata nastopne stvari: 1) rešavanje sporov o pristojnosti med upravnim, civilnim (»gradjanske vlasti«?) ali vojaškim oblastvom in sodnim oblastvoin in sporov o pr"stojnosti med upravnimi in rednimi sodišči ustrezno čl. 110, odst. 2 ustave.^''*') V teh primerih bo posloval redno polni senat združen h civilnih sodnikov. Mislimo 168 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. si pa lahko tudi primere, ki odloči o njih polni senat združenih kriminalistov (recimo o kompetenčnem konfliktu med rednim in vojaškim kazenskim sodiščem po § 25, odst. 2 novel, zakonika o postupku vojnih sudova cd 15. februarja 1901); 2) oddaja mnenja o vprašanjih zakonodavstva (§ 43); 3) sklepanje v smslu § 59,'*") to je o pravnem vprašanju, ki hoče glede njega reden senat odstopiti od odtločbe, vpisane v »zbirki važnih odločb«, ali ki izdasta glede njega dva senata protislovni odločbi. Qre za naše t. zv. judikate v smislu § 3 Instrukcije predsednika vrh. sodišča, odobrene s ces. sklepom od 8. avgusta 1872; samo da je sodelovanje sedaj vezano na pripiadnost soidnika k enemu iz civilnih senatov, kar se vidi iz pojma polnega senata v zvezi s § 57, kjer so kazenske stvari izrecno izključene. Glasom citata § 59 v § 63 bi šel sem tudi primer, da hoče poedin referent odstopiti od take odločbe. § 63 pa v § 50, št. 3, ni pozvan. Smatram citat § 59 v § 63 za pcmo-ten. O tem in o postopku po § 59 pozneje; 4) odločanje o tem, ali je razlog podan za to, da se tožijo predsednik (pravilno: »predsednici«) in sodniki vrhovnega sodišča (uvrstiti je treba izrecno senatne predsednike), dalje predsedniki, podpredsedniki in sodniki velik h sodišč zaradi kaznivih dejanj, storjenih v izvrševanju službe,'"-) ali zaradi povračila škode, ki so jo v izvrševanju službe povzročil zlonamerno ali iz velike nemarnosti.'"'') K temu pr. čl. 112, odst. 1 ust., § 50, št. 3: »poslovi, predvidjeni u § 59«; bolje pač: »dmošenje odluka u smislu § 59« (pr. op 176). "^) Namesto »krivice, uoinjene u službenoj dužnosti« hi rekel rajši: »krivice, učinjene u vršenju službe'^. Kajti vršeč svojo službeno d o 1 ž ni o s t, sodniki logično pač ne more biti niti kazensko, niti civilno odgovoren. '*') Izvirnik pravi: »zlonamerno ili iz krajnje nemarnosti«.. Tudi deln. kom. nač cpr. prevaja »grobes Verschulden« §§ 49 in 51 c. pr. r. s »krajnja nemarnost« (§§ 151, 153), dočim rabi ref. nač. cpr. v odnosnih paragrafih izraz »krupna krivica'^. Tako tudi Arandjelovič v 2. iz_ danju svojega prevoda avstr. o. d. z. (1922). Cl. 32, odst. 2 I. nač. in čl. 26, odst. 2 II. nač. sod. zalki. imata v isti zvezi »zlonamerno ili iz grubog nehata.« B o g i š i č rabi v črnogorskem imovinskem zakonScu »krajnji Memar<.< (prim. opredelbo v čl. 928, odstavek 1). Glede »krajnje ne- Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 169- Čl. 33, odst. 1, 34 in 36 I. nač. odn. čl. 27, odst. 1, 28 in 30 II. nač. sod. zak., ter moja izvajanja SI. Pr. 64, 65 in 106 ss odn. str. 141, 142 in /57 ss. Istotam sem opozoril tudi na diskrepanco med § 50, št. 4 in čl. 35, odst. 2 I. nač. odn. čl. 29, odst. 2 II. nač. sod. zak. Slednji določbi ustanavljata pristojnost občega senata (pr. tudi beležko 7 k § 50 načrtovega besedila). Ako ostane pri naši določbi, bi bilo odločanje o kazenskih delktih omenjenih sodnikov seveda stvar polnega senata združenih 'kazenskih sodnikov, odločanje o sindikatnih zahtevkih pa stvar polnega senata združenih civilnih sodn"kov; 5) odločanje o pravnih vprašanjih, ki so jih nižja sodišča pravnomočno rešila'*^) različno ali nepravilno, in glede katerih stavi generalni prokurator bodisi iz svojega nagiba, bodisi po nalogu pravosodnega ministra, predlog, da se o njih sklepa v polnem senatu. Ta določba se razločuje od avstrijske predloge (§ 11, lit. f stat.) ne glede na pojem polnega senata tudi po tem, da ima po stat. iniciativo samo pravosodni minister in da postopa generalni prokurator samo po njegovem nalogu, dočim sme generalni prokurator po § 50, št. 5 predlagati sestopi plenuma tudi iz lastne pobude. Tu je vplival pač § 33 našega k. pr. r., ki obravnava materijo pritožbe ničnosti v obrambo zakona. O njej pozneje. Vendar določba § 50, št. 5 ne velja morda samo za kazenske, nego tudi za civilne stvari. Skoraj pozabljeno je, da niti avstr. stat. ne razločuje med kazenskimi in civilnimi stvarmi. Po besedilu § 11, lit. f bi bilo generalnemu prokuratorju staviti predloge tudi v civilnih stvareh. Dejanski pa pri avstr. vrhovnem sodi- marnosti« se bojim, da utegne koga zmotiti, ker izraža stopnjevano tež'KJc. krivdo (krajnji = extremus). Morda se zjedinJmo na »veliko ne-marnast«, ki bi imela prednost, da io rabimo vsi: Srbi, Hrvatje in Slovenci. Sicer pa bo stvar komisije, ki urejuje državljanski zakonik, da ustanovi za to stalen in kolikor moči enoten strokovni izraz. Arandjelovič, avtor prvega načrta splošnega dela obveznega prava, prevaja »auffallende Sorg-losigkeif« §§ 1324 in 1331 o. d. z., ki se istoveti s culpa lata, s »krajnje bez-breženje«. Treba počakati, kaj poreče k temu komisija. Izraz »rešili« kaže na to, da ne gre samo za pravna mnenja, izražena v sodbah, nego tudi za taka, ki so bila zastopana v sklepih in sploh v sodnih odločbah in odredbah. 170 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. šču S civilnimi stvarmi ni imel opravka.'*^) Njegovo sodelova- Da se udejstvuje generalna prokuratura (in sploh državno p:r a v d n i š t v oi) tudi kot braniteljica državnih interesov v pogledu na državljansko pravo, je v zvezi z daločbamii ref. nač. (§§ 72 do 83) o t. zv. »državnam tužioštvu«, ki jih je komisiija izločila ne zaradi tega, ker se ž njimi ni strinjala, nego zato, ker je smatrala, da je ureditev tega instituta,, ki, strogo vzeto, niti ne spada v zakon o organizaciji sodišč, v prvi vrsti stvar kazenskopravnega odsakla St. Z. Sv. (pr. zgoraj SI. Pr. 1923, 12, odn. 12). Važen je v tem pogledu § 73 ref. nač., ki se glasita njegova odstavka 2 in 3 takb: »U gradjanskim i trgovačkim (scil. stvarima) se stara u slučajevima u zakonu odredjenim i na način u zakonu prepisan, da se javni interesi zaštite. — Državnom se tužioštvu može zakonom podelit; i druge dužnosti«. Vse to temelji na zdravi misli, da naj se državno »tužioštvo« (čigar naziv je tedaj dvojno zgrešen in bi moral biti nadomeščen z drž. »zastupništvom«, »branioštvom«, »odvjetništ-vom« ah državna »prckuro«) ne omejuje le na kazenskopravno funkcija, marveč da naj se mu otvori po francoskem vzorcu določen deloikrog tudi na poprišču civilnega prava in procesa. V Franciji so bili procureurs du roi prvotno čuvarji kraljevih pravic, pozneje fiskalnih interesov; v srednjem veku nastopajo kot zasledovalci ,kiaznivih činov 'in obdržujejo to nalogo, dokler jih Napoleon 1. ni postavil za čuvarje zakona (A m s c h 1, OerZtg. 1919, 51). Kot taki tvorijo t. zv. officiers du ministere public posebno ministrstvo in nadzorujejo ne samo kazenska sodišča, marveč sodelujejo tudi v civilnem postopku, podajajoč po govorih strank svoje con-clusions. Na prvi stopnji se siicer navadno zadovoljujejo s stereotipnim »Je m'en supporte a la prudesse du tribunal«, ki spominija zelo na avtomatično sklicevanje naših državnopravdniških funkcionarjev na uporabo zaklona; pred apelacijskimi sodišči in pred kasacijskim dvorom pa podajajo večjidel podrobno utemeljena izvajanja, ki so za sodišča navadno odločilna (H a e g e r, Franz. ZivilprozeB u. d. deutsche ZivilprozeBreform, Berlin 1908 , 54. K temiu Aro nova ocena v OoldschmidtsZ. 64, 586 ss). Važna vloga v civilnem procesu je »državnemu prokuratorju« podeljena tudi v Grčiji, kjer čma v vsaki stvari pravico, v primerih pa, kjer gre za javne interese, celo dolžnost, da priobči svoje mnenje ustno' na »avdienci« in vloži neodvisno od strank »kasacijo« (čl. 815 gršk. c. pr. r.). Še obširnejše in točno opisano je področje »prokurorskega nadzora« (drž. pravdiništva) v Bolgariji. Tam se mora udeleževati zlasti pravd erarja in dobrodelnih zavodiov, okrožnih uirfadov, občin In (javnih institucij, nedoletnikov, oskrbovancev in odsotnih; mora sodelovati) pri vprašanjih in sporih o pristojnosti, pri predlogih na izključitev sodnikov, prš prošnjah za pravico revnih, pri vprašanjih statusa (glede adopcije, legitimacije itd); dalje pri pravdah radii, povračila škode, narejene po urad. nikih i. si. Sme pa staviti svoje predloge tudi v drugih pravdah, ako to smiatra za potrebno. Pri kasacijskem dvoru se mora pred izdajo sodbe Organizacija sodišč po najnovejšem zakonsliem načrtu. 171 nje je bilo omejeno na vprašanja kazenskega prava in kazen- zaslišatt prokuror (§§ 265, 718 bolg. c. pr. r.). Podobna je kompetenca prokurorja bila v cesarski Rusiji (Svod zakonov XVI, V 123, 136; prim. Engelmann v Leske-LoewenLeld II, 578, 584 ss). V sovjetski Rusiji pa je področje prokurature po novem k. pr. r. od 1. oktobra 1922 tako i(azširjeno, da sme preiskovati celo zakonitost vseh odredb upravnih oblastev; ima celo pravico ugovora pri vrhovnem zak oi no davnem oblastvu (Englander v JurBl. 1922, 185). Podobno kakor v Bolgariji, se mara državno pravdništvo zaslišat: na ustni razpravi, pieden izreče nizozemski »Hooge Raad der Nederlanden« svojo so-dbo v civilnih stvareh. Predlagati mu je, naj se ali »kasaidji« ugodi ali naj se zavrne (Asser v Leske-Loewenfeld III, 1^ 477). Tudi v ItaHji intervenira »mini-stero pubblico« odn. generalni prokurator v civilnih stvareh (zlasti v bračnih in preiklicnih, art. 87, 104, 114, 336 s., 339 s. itd. cod. civ.; pr. tudi Pretner v ttržaškem] Pravnem vestniku, 1921, 25). V Nemčiji je državno pravdništvo v bračnih stvareh upravičeno, da prisostvuje razpravami, da odda svoje mnenje o odloičbi, ki jo je izdati, in da uveljavlja, kolikor gre za to, da se brak vzdrži, tudi nova dejstva in dokazila (§ 607 nemški, c. pr. t.; podobno tudi § 644 ogrskega c. pr. r.). Razen tega je predvideno njegovo sodelovanje v določnem obsegu tudSi v status-in prekKcnih stvareh ter pri izpodbijanju proglasitve za mrtve (§§ 619. 632, 634 ss., 640, 646, 652, 663 ss, 673, 675 do 679, 684 do 686, 974 nemšk. C. pr. r.). Zlasti se mora Ober-Reichsan\valt po § 137, odst. 4 QVO. (v cb-noivljeni obliki) zaslišati pred odločbo združenih civilnih senatov in plenuma Reichsgerichta, kadar gre za taka pravna vprašanja. V literaturi to področje državnega pravdništva ni ostalo neizpod-bijano. Tako sta se na prim. izjavila zoper njega Ar on 1. c. in Traut-vetter v DJurZtg 1920, 138 ss. Po mnenju slednjega pisca se. drž. pravdjnik kot (fakultativni) defensor matrimonii ni obnesel in je njegovo sodelovanje zaželjeno le pri pravdah o ničnosti braka. Prav temeljito in podrobno se je ibavil z vprašanjem sodelovanja drž. pravdnlka v civilnem postopku 3., 4. in 5. nemški Juristen-Tag (1862—1864), ki je končno sklenil, da se udieležba drž. pravdništva priporoča pri tistih civilnih raz-pravah. ki gre pri njih za uradoma uvedeno postopanje ali vsaj za poizvedbe o dejanskem stanu, ki se naj vrše uradoma. V Avstriiji je, kolikor je meni znano, sprožil misel sodelovanja drž. pravdništva na poprišču privatnega prava prvi Steinbach v nekem predavanju (JulrjBl. 1901, 571). Kažoč na fiskalne ali komorne prokurature pod cesarjem Jožefom, zagovarja ustanorvitev »civilnega državnega pravdništva«, ki bi mu bila za. dača, da vlaga pravna sredstva zoper odločbe, ki javnih mteresov dovolj ne varujejo (pr. Ho e g al na 29. zborovanju nemških pravnikov in Oe|r|Ztg 1908, 378, Hoegel, Oesamtreform d. osterr. Strlafrechts, 263 ss). Kar se tiče avstrijskega zakonodavstva, je že vladna predloga c. pr. r. po nemiškem vzorcu predvidevala, da se udeležuje drž. pravdništvo v sporih 172 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonsliem načrtu. o razvodu in neveljavnosti braka. Ta predlog ni bil uzakonjen, ksr je permanentni odboir črtal ves odsek, ki mu je bil predmet bračni, proces. Permanentni odSek poslanske zbornice pa si ie bil zamiislil kot surogat za pravne leke, ki v manjših civilnih sporih ne gredJo na vrhovno sodišče, neko ničnostno pritožbo v obrambo zakona, ki pa je doživela isto usodo: bila je po skupni' konferenci zopet črtana zaradi restitucije omenjeni!) pravnih lekov. V avstr. c. pr. r. samem je vsled tega ostalo bore malo pnivatniopravnega dela (zastopanje revne stranke po § 64, št. 4 c. pr. r., § 90 o. z., § 133 posl.).. Pač pa predvideva preklicni red od 28. junija 1916, drž. zak. 207, takisto PO nemškem zgledu, udeležbo drž. pravdništva, podeljujoč mu pravico, da predlaga preklic zaradi umcbolnosti ali slaboumnosti, zaradi pijančevanja ah zlorabljanja živčnih strupov, ako to zahteva javni interes in je zlasti očitna nevarnost, da bi utegnil bolnik cgražati druge (§ 26, odst. 2). Toda niti ta določba ni ostala neizpod-bijana (pr. Sternberg, Entmiindigungsrecht, 1909, 73 ss, »Das Recht« VI, 213; zagovarja jo pa A. E h r e n z w e i g, Regierungsvoriage ei Oes. iiber Entmiindigung [1908], 21). To je v Avstriji tem bolj umevnoi, ker ima ona še drugo oblastvo, ki mu sicer vsaj neposredno ni zadača obramba zakona ali državnega (javnega) interesa, nego obramba državne imovine in listih ustanov, ki jih upravlja ali dotira država v občem interesu, s tem pa pos'redno vendar tudi obramba javnega interesa. To oblastvo je finančna prokuratura. Službena instrukcija za fin. prokurature od 9. marca 1898, drž. zak. 41, omenja med nalogami tega oblastva tudi to, da oddaja pravna mnenja o stvareh, ki se tičejo važnih interesov djržavne uprave (§ 1, št. 3) in da zastopa javne interese pred sodiščem, kadar je dopustno, da intervenira v njih zaščito državno oblastvo in ni pristojen za to drug organ (§ 2, III). Čeprav gre torej v prVi vrst; za interese države kot subjekta imovinskih pravic, se vendar deldkrog fin. prokurature zelo približuje zastopanju interesov države kot predstaviteljice zajemljajev svojih državljanov, torej javnih interesov. Prehod je včasih neopazen. Zato ni čuda, da je novejše avstr. zakonodavstvo angažiralo fin. prokuriaturo tudi kot braniteljico ali zastopnico javnega interesa na torišču privatnega prava. Spominjam, le na njeno sodelovanje po zak. o' družbah z o. z. od 6. marca 1906, drž. zak. 58 (§§ 43, 87, 102, 113). Še bolj nas zanima, da obavlja posle finančne prokurature, pred vsem zastopanje erarja, že sedaj ponekod državno pravdništvo (na pr. na Hrvatskiem državno nadodvetništvo v Zagrebu po § 3 zak. od 21. novembra 1874, Sb. br. 57, glej R u š n o v-Šilovič, Tumač gradj. parb. postupniku 57, op. 2. kjer je podana vsebina Instrukcije bivše fin. orokurature od 16. februarja 1855, po banovi naredbi od 24. septembra 1875 veljavne za drž. nadodvetništvo »s obzirom na analcigiju službe medju preobstojavšom kr. financ, prokluraturom li kr. državnam nadodvjetništvom«). V resnici gre za dve oblaistvi, ki se skega postopka. Tu se je udejstvoval zlasti v obliki omenjene Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 173 pritožbe v obrambo zakona (§§ 33, 292, 479 k. pr. r.) zelo po- njune zadače zelo približujejo in deloma prehajajo druga v druga Fin. prokuratura v avstrijski obliki je v naši držav] deloma nepoznana. Tem bolj aktualen je postal problem, teh dveh oblastev de lege ferenda. Naj bi se o tem važnem predmetu temeljito razmišljalo. Ravno to, da je sedaj obstanek obeh institutov dvomljiv in v razgovoru, nam klaže morda pravo smer, v kateri naj bi se irazvijala debata. Menim, da naj stremimo Po f u z i j i obeh o b 1 a s t e v in njih področij, naj se potem to novo obla^ stvo že imenuje drž. pravdništvo (drž. zastupništvo, branioštvo, odvjetni-štvo, prokura) ali drugače. Nevzdiržljiiv bi bil kajpada že sedaj neumestni naziv »drž. tužioštvo«. Temu oblastvu naj bi bila zadača zastopanje drž. interesov na vseh poljih prava, zlasti na torišču kazenskega, pa tudi civilnega prava. V slednjem pogledu bi mu bilo varovati ne samo imovinske interese države kot juristične osebe (erarja, fiskusa), nego tud| javnopravne interese države, ki so podani tam, kjer govori teorija o absolutnem pravu (lex cogens, ordre public), kjer torej gre za osebnostne pravice, za dogme nravstvenoisti, za socialne zajemljaje. S tem bi se odpomoglo izvestni omejenosti in enostranosti prakse in vsled tega izobrazbe osobja drž. pravdništva. Bolj kot sedaj bi se čutil državni pravdniki v resnici kot čuvar zakona in državnih interesov, ne pa pretežno kot obtožitelj. Stalež osobja tega novega drž. pravdništva bi bil dosti velik, da bi utegnil biti samostojen, ločen od sodniškega staleža. Ce bi pa takega ne hoiteh, bi bilo prestopanje iz drž. pravdništva v sodniško službo in narobe vsekakor olajšano, ker. bi bil drž. pravdniikl kot obj ektiven čuvar zakona zaposlen tudii v civilnih stvareh. Da bi izijemoma zastopal tudi privatnopravne zahtevki države kot stranke, bi menda ne vplivalo ikvarno na njegovo sodniško usposobljenost Gotovo utihne tudi stari in pač ne povsem neopravičeni očitek, češ državni priavdnik gleda kazenske stvari tudi kot sodnik bolj z očali bivšega obtožitelja in se le težko privadi vlogi objektivnega presojevalca kazenskih stvari. Končno igra tudi vprašanje stro.škov nemalo vlogo. Vršiti se mariajo tako posli drž. pravdništva, kakbr posli fin. prokurature. Z ustanovitvijo samo enega oblastva si prihranimo tudi tedaj, ako bi se s tem število osobja ne skrčilo, vsaj stroške administracije za eno oblastvo. Razlogi, ki jih navajajo nasprtotniki spojitve drž. pravdništva s fin. prokuraturo (med njimi Amschl, Beitrage z. Anwen-dung d. Strafverfahrens, II, 145, 146 in v GerZtg. 1910, 50, Hoepler, GerZtg. 1919, 83 ss) po mojem mnenju ali niso stringentni ali tako neznatni, da ne prihajajo v poštev v primeri s haskom spojitve. Za polemiziranje tu ni mesta. Bodi le še dovoljena pripomba, da je našel zgornji moj predlog tudi svoje zagovorniJce (na pr. v Klangu, GerZtg 1918, št 47 in 48 in v E n g 1 u, GerZtg. 1919, 104 ss. ki misli eventualno na neko »Anvvaltschaft des Staates in Živil- und Strafsachen«). Menim, da bi se utegnili sprijazniti s tem predlogom tudi kriminalisti, prvi medl njimi državnf pravdniki sami. Državno pravdništvo v sedanji obliki ne zadovoljuje. Ako .se 13 174 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu._ ne odločimo za radikalno preuited(itev, naj vsaj poskrbimo za primerno določbo, ki bi po njej bilo drž. pravdniku po prestopu v sodniško kariero služiti določno dobo kot civilni sodnik, preden sei dodeli kazenskemu sodišču. (Nezadostna je formulacija Hoeplerjeva 1. c. »Der Uebertritt vam Richterstand zur Staatsanvvaltscliaift und umgekehrt ist gestattet, soweit es sich um nichtleitende Stellen erster Instanz handelt«). Čeprav se sestavljajo naša drž. pravdništva običajno iz posebno dobro kvalificiranih sodniških uradnikov, se vendar ne da utajiti, da so med njimi tudi talki, ki z niih vijoličasto obrobljenih talarjev niso izginiU rdeči znaki, in ki jih spremljai njihovo bivše geslo J'accuse tudi v sodiniško posvetovalnico. Gotovo diiižavni pravdnik de lege nikakor ne bi smel o sebi citirati Ouestenbergovih besed iz Piccolcminija: Ankllagen ist mein Amt und meine Sendung. Saj je ne glede na njegovo zadačo' kot čuvarja javnega interesa, to je zakona in materialne resnice (§ 3 k. pr. r.), velik del njegovega področja zunaj obtoževalnega posla. Vendar pa je njegovo delovanje osredotočeno, v tem poslu; tu si zanje svoje lavorilke ali — ne. Le naravno je, če temu ali onemu ni moči sleči s sodniško haljo takoj tudf globoko ukoreninjenega pojmovanja. Poleg tega je pomisliti, da je drž. pravdnik upravni uradnik, ki se včasih vsled tega ne znajde prav lahko v vlogo sodnika, ki mu je postopati samostojno in neodvisno. Odtod tudi trdovratno ponavljajoči se predlogi, naj se drž. pravdništvo strogo ločt odi sodnikov in prepreči fluktuacija med pravdni-§kim in sodniškim o&objem; problemi, ki se je o njem zlasti v Avstriji mnogo razpravljalo na podstavi § 17 osn. zakL o sodniški oblasti od 22. novembra 1918, StGBI. 38, glasečega se: »Die Rechtspilege wird von der Vervvaltung in allen Instanzen getrennt IMe Staatsanwaltschaft gilt als VerwaUungsbehorde«. De lege ferenda je bila večina pisateljev za ločitev (tako Peutelschmied tekom diskusije ci Lofflerjevih predlogih, glej GerZtg 1919, 141 ss, E n g e 1 ib. 104 ss. Tudi udruženje avstr. sodinikov je bilo predlagalo mesto drugega stavka: »Der Obertritt von Richtern zur Staatsanvvaltschaft und von Staatsanwaltetn in das Richteramt ist unzu-lassig«). Zoper ločitev (pogojno) Hoepler 1. c, Amschl 1. c. Določba sama gotovo ni bila srečno formulirana in ije zato zvezna ustava od 1. oktobra 1920, BGBl. 1, v svojem čl. 94 drugi stavek izločila. Strogo ločitev pa je bil proglasil avstr. min. predsednik in pravos. minister von Koerber za program že 1. 1903. V tem smislu tudi Beck, DRichtZtg 1911, 541. Vprav naisprotno je zahteval StooB (ArchKrimAnthr. Bd 15, 125, OestRichtZtg 1905, 393 ss), da naj izhajajo drž. pravdniki iz sodniškega stanu, pa naj se hkratu napravijo povsem neodvisne odi uprave. Posredovalen predlog glej H a m m, DStRZtg 1914, 475 in že prej v DJZtg 1908, 103. Namesto spojitve drž. pravdništva s finančno prokuraturo predlagajo nekateri pisatelji združitev s krtminalno policijo (takd Loffler v nekem preda- gostoma, v zadnjih letih celo prepogosto."*) Pripomniti pa je, da se je vršila razpirava o taki pritožbi pred rednim senatom, Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 175 vanju, glej GerZtg 1919, 125 ss.. En g e 1 1. c. in A ms c ii 1 1. c; Hoepler 1. c. je tudi tu nasprotnega nazora). Tudi jaz bi sei temu predjlogu rajši ne pridrlužil, ker se vzame s tem drž. pravdništvu značaj oblastva, ki mu je postopati objektivno. Predlogov za reorganizacijo drž. pravdn ništva ie še precej. Vsi pa dokazujejo eno: da je ta institut v sedanj^ obliki postal problematičen. Naj razmišljajo in razpravljajo o njem poklicani činiteljS! '") Istega mnenja je pač tudi R u 1 f-G 1 e 1 s p a ch, Oesterr. Straf-prozess*, 322, op. 1. Tudi hrvatski k. pr. r. pozna »ništavnu žalbu na odbr>anu zakona« (O goreli ca, Kazn. proc. pravo, 691 ss!)!; prav tako Vojvodina svoje pravno sredstvo »u interesu pravnog jedinstva«. Našo pritožbiO nilčnosti v obrambo zakona je povsem recipiral tudi naarH: k. pr. r. (§§ 41 in 357; O goreli ca v Pravnom pregledu II, 109, 110). "') Po načrtu k. pr*. r. »more« generalni prokurator uradoma ali po nalogu pravosodnega ministra izjaviti pritožbo radi »pravilnei i jedno-obrazne« (sic!) uporabe zaiktona zoper sodbe kazenskih sodišč, ki se ž njimi krši zakon, in zoper vsak protizakonit sklep ali postopejk kazenskih sodišč (Zivanovič v Pravnom pregledu II, 32). Niti z navedenega niti iz poročila O g o r e 1 i c e 1. c. ni razvidno, da bi o tej pritožbi odločal plenarni ali sploh pomnožen senat. Ker se pa vrši javna razprava, in sicer vobče po predpisih o (navadni) ničnostni pritožbi, se sme pač sklepati, da naj se vrši ta razprava pred rednim senatom. "*)' Prim. Beschlusse dtes Obersten Oerichtshofes, zweifelhafte Fragen d. neuietn ProzeBrechts betreffend, (I) 1900, II. 1902. Ze prej so bila številna taka mnenja objavljena v Beantwortung der Fragen 1897, passim. 13* ne pred plenumom."') Sklepi, ki jih je vrhovni sodni dvor storil v civilnih vprašanjih izven tekočih pravd, so bih storjeni p|o nepoisrednem zaprosilu pravosodnega ministra ali po odredbi prvega presednika. Posebno bogato in blagodejno je bilo zadevno delovanje vrhovnega sodišča glede kontroverz, nastalih na poldstavi novih civilnoprocesualnih zakonov.'*^) Glede odločb, ki jih polni senat izda po § 50, št. 5 o vprašanjih civilnega prava, je njegovo območje omejeno toliko, da so piredmet odločitve samo pravna vprašanja o takih stvareh, ki po predpisih c. pr. r. ali drugih zakonskih predpisih ne morejo dospeti na odločitev vrhovnega sodišča (§ 50, odst. 4). Take utesnitve § 11, lit. f stat. ne pozna. Treba si to določbo ogledati bliže. Kakšen smoter ima in kaj pomeni? Besedilo se glasi doslovno: U gradjansko-pravnim pitanjima ove odlnke mogli se tkati samo onih stvari, koje snagom propisa Zakonika 176 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. O sudskom postiipku u gradjanskim parnicama ili snagom drn-gifi zakonskih propisa ne mogu da dodjii na odloku Vrhovnom Sudu. Mislim si lahko primer, ki glede njega n i t i s t v a r, n i t i pravno vprašanje ne more biti predmet presoje po vrh., sodišču: recimo procesualno vprašanje, ki se tiče postopka v posestnih sporih, kjer je revizijski rekurz nedopusten (§ 528, odst. 1 C. pr. r. v obliki čl. VI., št. 34 razbr. nov.). Tako pravno vprašanje sme biti brezdvomno predmet odločevanja po-§ 50, št. 5. Možno pa je, da sicer stvar dotične vrste po predpisih postopka ne more priti na vrhovno sodišče, piač pa pravno vprašanje, ki je postalo sporno; na pr. katerokoli materialno-pravno vpirašanje, ki je o njem in concreto odločilo okrajno sodišče v pcistopku v malotnih stvareh, kjer je revizija izključena (§ 502, odst. 2). Po besedilu in smislu zgoraj navedene določbe smatram, da tako pravno vprašanje n e more biti predmet, da sklepa o njem polni senat. Določba ima očividno namen, da omogočuje vrhovnemu sodišču, da izrazi svoje mnenje o piravnem vprašanju tudi tedaj, kkdar bi mu to bilo sicer po procesualnih predpisih vselej in v vseh primerih nemogoče. Za ta primer in, kakor menim, samo za ta primer ustanavlja posebno možnost odločevanja v polnem senatu. S tem se misli doseči pravilnost in enotnost sodstva tudi glede tistih pravnih kontroverz, ki bi glede njih vrhovnemu sod'šču zaradi kakovosti spora nikdar ne bila dana prilika, da odloči rednim instančnim potom. V prej navedenem drugem primeru pa je njegovo sadstvo samo in concreto izključeno. Kakor omenjena določba, služi enotnosti judikature tudi določba § 59, ki je vobče ptevzeta iz § 3 avstr. Instrukcije predsednika, odobrene s ces. sklepom od 8. avgusta 1872, in ki bo o njej še govor. Na tem mestu pa je treba raziskovati, v kakšnem razmerju je ta določba z določbo § 50, št. 5. Razliko vidim v nastopnih točkah: 1) v iniciativi: po § 50, št. 5., jo ima generalni prokurator ali pravosodni minister, po § 59 pa prvi predsednik vrhovnega sodišča; 2) v stvarnem pogledu: v § 50, št. 5 ni utesnitve; gre lahko za vprašanje civilnega, pa tudi kazenskega prava; postopek po § 59 je glasom § 57 izključen glede vprašanj kazenskega prava; 3) glede predmeta: po § 50, št. 5 se smejo pravna vprašanja nana- Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 177 Sati samo na stvari, ki ne morejo biti predmet redne presoje po vrhovnem sodišču; po § 59 so nasprotno samo taka vprašanja predmet odločitve, ki se nanašajo na stvari, predložene instančnim plotom v njegovo presojo; 4) glede predpostavke in učinka: po § 50, št. 5 so predmet samo vprašanja glede pravnomočno razsojenih stvari, in odločba polnega senata nima seveda na njih rešitev, kolkar gre za nekazenske, po § 59 edino upoštevne stvari, nobenega vpliva (§ 90, odst. 5); po § 59 pa so predmet samo vprašanja, ki se tičejo še tekočih stvari, in sklep polnega senata vpliva na njih končna rešitev odločilno (§ 60, 2. stavek, ki je nekoliko nejasen, pr. op. 194). Obema določbama pa je skupno, da odločbe piolnega senata o pravnem vprašanju ne vežejo nižjih sodišč v drugih primerih. V § 50 je to izrecna povedano v poslednjem odstavku (nemaju takve odluke obavezne snage za niže sudove). V primerih § 59 je to pač tudi jasno, ker vsaka odločba načeloma samo ius facit inter partes. Kar se tiče vrh. sodišča samega in njegovih senatov, n'. v § 50 nikjer rečeno, ali veže taka odločba polnega senata senate vrhovnega sodišča tudi v drugih, bodočih primerih. Ker bi bil argumentum a contrario iz besed »niže sudove« pač precej smel, bi morali i'z tega sklepati, da odločbam, sklenjenim po § 50, št. 5, ne gre glede drugih primerov z istim pravnim vprašanjem nobena formalna veljava, ampak le toliko moči, kolikor je izvira iz notranje, materialne utemeljenosti pravnega mnenja, izraženega v teh odločbah. Vendar senati vrhovnega sodišča pač ne bodo zastopaU oddvojenega mišljenja, ne da bi imeli tehtnih razlogov za to. Tedaj pa je tudi želeti, da se tako pravno vprašanje iznova in temeljito premotri. Zaradi tega bi bilo morda umestno, da se predpiše glede odločb po § 50, št. 5 isti postopek, kakor ga predvideva § 60 za odločbe, označene v § 59. Po § 60 je namreč odločbe polnega senata, sklenjene v smislu § 59, vpisati v knjigo načelnih odločb, in take odločbe vežejo vse senate vrhovnega sodišča, dokler se ne izpremenijo ali razveljavijo s sklepom občega senata po predpisih §§ 61 do 63. Priporočam, da se Odredi smiselna uporaba § 60 za civilne odločbe, sklenjene po § 50, št. 5, bodisi v (novem) 6. odstavku tega paragrafa, bodisi v (novem) 2. odstavku § 60. 178 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Glede odločb, ki jih izda polni senat po § 50, št. 5 o vprašanjih kazenskega prava, ima § 50, odst. 5 še posebno določbo. One namreč nižjih sodišč sicer načeloma ne vežejo, enako kakor civilne odločbe. Ker gre samo za pravnomočno rešene stvari, si je moči to tolmačiti samo tako, da nižjih sodišč ne vežejo v drugih primerih, ko se pri njih pojavlja isto pravno vprašanje. Ob sebi se umeje, da nimajo vpliva na konkretno stvar. Vendar predvideva načrt izjemo celo od tega načela, sklicujoč se v tem pogledu na zakon o kazenskem pravdnem redu. Odločbe naj vplivajo na pravnomočne odločbe samo, kolikor to predvideva k. pr. r. Poziv na ta zakon daje povod za domnevo, da je imel zakonodavec tu v mislih pritožbe ničnosti v obrambo zakona. Tu pa je treba takoj ugotoviti, da so vsaj de lege lata (§§ 33, 292 slov.-dalm. k. p|r. r.) pogoji in postopek po § 50, št. 5 in po k. pr. r. različni. Pritožba ničnosti v obrambo zakona po besedilu § 33, odst. 2 k. p(r. r. ni podan v primeru, če odločajo nižja sodišča različno,, nego samo v primeru kršitve ali nepravilne uporabe zakona. Ta razlika pa je menda samo zunanja, v besedilu. Vsaj meni ni prav jasno, kaj si naj mislima pri tem, da so nižja sodišča odločila »na raznolik način« (tako tudi § 16, lit. f stat.), če ne tega, da so odločila »pogrešno«. Ako so nižja sodišča pravno vprašanje v i s t i pravdi rešila različno (na pr. okrajno in okrožno sodišče ali okrožno in veliko sodišče), je vsekako ena izmed teh odločb »pogrešna«; isto taka pa tudi tedaj, ako odločajo razna sodišča ali tudi isto sodišče v različnih primerih isto pravno vprašanje različno. Zdi se mi skoraj, kakor bi bil tudi pogoj § 50, št. 5 izčrpan s »pogrešnim« odločanjem nižjih sodišč, in bi bil potemtakem dodatek »na raznolik način« odveč, razlika med dejanskima stanoma § 50, št. 5 in § 33 k. pr. r. pa le navidezna. Enako niti drug razloček, ki izhaja "*) v načrtovem besedilu antiteza ni povsem piiavilna. Kajti prvf stavek govori o obvezni mioči odločbe za bodoče enake prtoere, drugi stavek pa o vplivu na i^ti konkretni primer. Teh dveh misli ne gre zlepa vezati s protivnim veznikcan »no« (= toda, at). Tej lepotni hibi se prav lahko izognemo s tem, da napravimo dva ločena stavka, ki se od nju prvi konča z besedo »sudove«, a drugi začne z besedico »u«, tako da se veznik briše. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 179 i69aj Ali je po veljavnem pravu pravnomočnost sadnišl)i. Ali ne znači to eventualno (na prim. če je nepristojno sodišče obtoženca oprostilo) reior-matiio in peius, ki je vendar načeloma izključena? Znano ml je sicer, da je tudi avstr. kas. sodišče podobno odločilo v več primerih (tako v odločbi št. 3553), vendar, kakor se mi zdi, oontra legem. Rittler smatra take odločbe za naravne posledice razvojia ničnost, pritožbe v obr. zak. On odobrava reformatio in peius v priimeru, da je nižje sodišče neutemeljeno izreklo, da stvar ne sodi za pravno pet, in v primeru, da je navzlic absolutni neipristojnosti odlcčlilo, torej ev. tudi oprostilo (ZStW. 1911,464 s). Pi^ščev poziv na § 42 sod. prav. smatram za slaboten argument. brez pomena, ker se ravno glede tega važnega razločka položaj niti po načrtu k. pr. r. ne izpremeni. Glasom poročila O g o r e-lice v Pravnom pregledu 11, 109, 110 bode sicer »žalba radi pravilne (sic!) i jednoobrazne (sic!) primene zakona« dopustna samo zoper pravnomočna sodna dejanja in odločbe (§§ 41 in 357), tako da prej omenjenih razlik niti po besedilu ne bo več (Ž i v a n o v i č, op. c, 32 pogoja pravnomočnosti ne navaja). Toda tudi načrt predvideva javno razpravo, pired vsem pa postopek, ki naj se vrši vobče po predpisih o pritožbah ničnosti zoper sodbe (§§ 348 in 355). Pomnoženega ali celo polnega senata niti on ne zahteva. Nejasnost je torej podana tudi de lege ferenda, ako primerjamo § 50, št. 5 z določbami bodočega k. pr. r. Treba bo točno izraziti tu in tam, ali gre za isto stvar, če ne, plojasniti razliko. Odločbe o kazenskih pravnih vprašanjih se ne zapisujejo v knjigo načelnih odločb, ker so od tega izrecno izključene (§ 57, odst. 1). Stvar generalne prokurature bo slejkoprej, da jih ima v evidenci. Formalne veljave za morebitne bodoče primere nimajo te odločbe niti za nižja sodišča, niti za vrhovno sodišča samo; učinkujejo torej le po meri notranje pravne utemeljenosd. Na konkretni primer vplivajo le po predpisih k. pr. r. (§ 50, odst. 5), to je kot odločbe o ničnostnih pritožbah v obr. zak., torej de lege lata po meri § 292 avstr. k. pr. r. ali § 286 hrv.-slav. k. pr. r., skoraj enako tudi de lege ferenda po načrtu k. pr. r."^) Načrt piredvideva v § 50, odst. 3, da odredijo razen njega še drugi zakoni stvari, ki gredo v področje polnega senata. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 181 Češkoslovaški zakon o vrliovnem sodišču od 16. aprila 1919, sb. z. a n. 216, predvideva sicer tudi plenarni senat in sploli senate, ki njiih članstvo presega redno število pet, prepušča pa ureditev teli senatov in določitev njihovega področja^ kakor tudi ustanovitev uredb, ki naj služijo enotnosti in stalnosti judikature, poslovniku, ki si ga postavi vrhovno siodišče samo (§ 12). Po nemškem OVG. ima plenum pretežno sodečo funkcijo v redjkih primerkih § 137 (glej op. 158 ). Dotični primeTi so po našem' načrtu obseženi v § 61 (§ 52, št. 2). Zunaj judikature posluje plenum Reichsgerichta v primeru § 128, odst. 1 GVQ. (sklep, ali je na kazen na prostosti obsojeni član vrh. sodišča izgubil službo; tudi po čl. 53 I. nač. odn. čl. 45 11. nač. sod. zak. bi sklepal občii senat, toda tudi glede prvo- in drugostopnih sodnikov), dalje v primeru § 129, odst 1 GVG. (sklep o suspenziji, kadar je bilo uvedeno djscipl. postopanje zoper člana vrh. sodišča; po čl. 46 II. nač. sod. zak. bi bil pristojen disciplinsiki senat sicer glede sodnikov vseh instanc), nadalje v primeru §§ 130, 131 GVG. (upokojitev telesno ali duševno bolnega člana vrh. sodlišča; podobno tudi po čl. 27, odst 1 I. nač., odn. čl. 22, odst. I. in 23, od|st 1, II. nač. sod. zak., in sicer glede sodnikov vseh instanc) in v prilmeru § 141 GVQ (sestava poslovnika vrh. sodišča, tki gre po splošni določbi § 52 št. 3 našega načrta tudi pri nas v področje občega senata). Mešano kompetenco ima tudi »puno veče« hrv.-slav. stola sedmorice po § 14 zaik. o nutarnjem uredj. iz 1. 1893 (pr. tudi § U leg. cit). Pri švedskem vrh. sodnem- dvoru v Stockholmu sodita združena oddielka, kadar hoče neki oddelek odstopiti od prejšnjih odločb vrh. sodnega dvora (Uppstrom v Leske-Loewenfeld II, 462). Podobno sodi grški areopag v plenumu, ako se zahteva iklasacija v obrambo zakona v primeru na-sprotstva med senati (S t r e i t-D'i o b o u n i o t i s ib. II, 15). V cesarski Rusiji je imela združena seslja prvega in civilnega kas, departementa posla z ugotovitvijo pravilne uporabe zakona po pobudi pravosodnega ministra (Engelmann, ib. II, 578). O sovjetskem vrhovnem kontrolnem sodišču glej op. 125. Primeri, ki pri njih poslujejo chambres reunies francoskega kas. dvora v audience solenelle, so po- Rep. 315, 316, no. 1280, nastopni: 1.) Tous les ans, a la rtentree de la cour de cassation (art. 71 de Tordon. du 15. ianv. 1826); 2.) lorsque, conformement a Tart. 82 du sen.-consulte du 16. therm. an 10,. .. la oour de cass. exerce le droit de censure sur les tribunaux d'appel... 3.) lorsqu'ell& est appelee a statuer sur les demandes de prise a parties contre les cours d'assises les cours royales ou Tune de leurs sectrans (art 509 c. pr.); 4.) un pourvoi Takih zakonov aH zakonskih osnutkov do sedaj še ni. Polni senat je vsaj v obliki, ki mu jo je dal načrt, novost, ki se nanjo drugi zakoni ali načrti naravno še ne ozirajo. Drugi izredno sestavljeni senat je obči senat (»opšta sednica«), ki jo obravnava ex professo § 52."^) Obči senat 182 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. vrhovnega sodišča sestavljajo vsi sodniki tega sodišča, ki v vršenju službe niso zadržani. Predseduje mu prvi predsednik ali njegov namestnik (§ 52, odst. 1). Če pomislimo, da bo znašalo število vseh vrhovnih sodnikov okrog 60 (pr. op. 142), dalje da bodo ti sodniki še precej dolgo obvladali le svoje par-tikularno pravo, je zaključek neizbežen, da je obči senat zelo negibčen, okoren in drag aparat, ki njegova avtoriteta ne bode sorazmerna z veHkim številom članov. Zagovarjam tudi tu forme dains 1'interet de la loi peut etre regulierement porte aux chambres reunies; končno 5.) c'est toutes chambres reunies que la cour de cass. ddt statuer, dans toutes especes d'affaires, lor'sque, apres la cassation d'une premiere decision, le second jugement sur le fond est attaque par les memes moyens que le premier. V tem pogledu določa loi du 1. av. 1837 v art 1: Lorsque, apres la cassation d'un prerrtier arr€t ou jugement rendu en demier ressort, le deuxieme arret ou jugement rendu dans la meme affaire, entre les memes parties, procedant en la meme qualite, sera attaque par les memes moyenis que le premier, la cour dv." cass. prcnoncera toutes les chambres reunies« (pr. tudi Rep. 72, no. 128). Kakor v Franciji po ravnokar' navedenem zakonu, tako je tudi pri skoraj vseh kas. sodliščih francoskega kova glavna naloga plenuma (združenih senatov)! sklepanje o razveljavljenih odločbah, ki so nižja sodišča glede njih ostala pri svojem prvotnem mnenju in ki se glede njih pravno sredstvo zoper drugo odločbo opira na 'iste; .mzloge, kakor pravno sredstvo^ vloženo zoper prvo odločbo. V to skupino sodi zlasti srbijansko kasacijsko sodj.šče. Pred »opštu sednicu«, ki je sklepčna praviloma že v navzočnosti najmanj 15 sodnikov (čl. 3 zak. o izmen, i dop. u zak. o ustr. sud. od 30. jan. 1922. SI. N. 37; pr. pa čl. 5 lit dj., odst 3), gredo le stvari pr'avnega značaja. Predmeti so: 1) načelna odločitev o različni interpretaciji zakona s strani poedinih oddelkov klas. sodlišča in stalna direktiva ob odločevanju o »žalbi« glede »primedb«, ki se jih nižja sodišča nočejo držati (§ 16, št 1 in 4 novel, zakona o ustrojstvu kas. suda od 20. februarja 1865, pr. tudi op. 149). Sklep se vpiše v posebno knjigo, se naznani pravosodnemu ministru in razglasi v službenem listu. On je obvezen za vse oddelke in za občo sejo, dokler ga druga obča seja, ki obstoji vsekako iz vseh sodnikov, na dveh sestankih ne izpremeni s kvalifidrano večino (15 glasov; § 16 št 1, odst 3 zak. o ustr. kas. suda v obliki čl. 3 cit zak. od 30. januarja 1922). Tak primer mora pravosodni minister predložiti prihodnjemu zasedanju narodne skupščine, da o njem sklepa. Alklo na dbči seji ne pride do veljavnega sklepa, predlaga kas. sodišče pravosodnemu ministA, da izposluje 'avtentično interpretacijo (§ 17 leg. c); 2) oddaja mnenja o zakonskem predpisu (§ 16, št 2) in 3) pripombe na naslov pravosodnega ministra glede pr^ed-pisa, ki ga je on izdal in ki se po mnenju kas. sodišča ne strinja z zako-- Organizacija sodišč 'Po najnovejšem zaltonskem načrtu. 183 nom ali ki ni izdan predpisanim' potom in zato ni uporaben (§ 16, št. 3). Bistveno po francoskem zgledu so se ravnali tudi v Belgiji (C 1 a e s-sens-Errera v Lesike-Loewenfeld I, 200) in v Bolgariji (Š i š m a-'nov ib. II, 278; pr. sedaj zlasti čl. 727 zak. za gražd. sudoproizvodstvo). v Romun*; j i se preodklazuje združenim sekcijam stvar, ki glede nje v sekciji ni bila dosežena kvalificirana večina niti po dopolnitvi s 3 sodniki iz druge sekcije (F 1 a i s c h 1 e n ib. II, 128). Kompetenca tega plenarnega senata za rešitev pravnega sredstva (kas. rekurza) pa je približno ista, kakor v Franciji: ako drugo apelno sodišče ali drugi tribunal, ki mu je kas. dvor poslal stvar v ponovno i^azsojo, odloči enako kakor prvo sodišče, ki je njegova odločba bila razveljavljena, torej prbtivno mnenju kas. dvora, in se zoper to nižjescdno odločbo zopet rekurira, pride stvar pred Segtiunile unite (združena senata). Ako združeni sekoiji odločata enako kiakor priej redna seikbija, se stvar zopet vrne. in sicer drugi apelacijski stopnji, ki jo pravna presoja zdjruženih senatov veže; alko odločita drugače, se poroča pravosodnemu ministru, ki mu je dolžnost, da predloži na prvi seji parlamenta zakonski osnutek, tičoč se avtentične razlage dotičnega dvomljivega zakonskega besedila (Flaisch-len ib. II, 148). Enakla je tozadevna pristojnost zdr'uženih komor tudi pri turškem kas. dvoru (Salem ib., II, 400). "^) iPlenarni senat ali združeni senati niso navzlic temu nazivu nikakor zmerom sestavljeni iz vseh sodnfkov. Avstr. stat. pozna sicer »volle Ratsversaimmlung«, ki jo tvorijo vsi člani vrh. sodišča. Toda ona se sestane samo v redkih pKmerih, kadar to smatra prvi predsednik za potrebno (tako na pr. začetkom leta, kadar se prečita polročilo o delovanju vrh. sodiščai v preteklem letu). Sicer pa znaša kvorum 15 (plenarni senat v ožjem smislu po §§ 15 in 16 stat. in § 3 Instr. iz 1. 1872)i ali 21 (t. zv. plenissimarni senat po §§ 4 in 5 nav. Instr). O nemškem plenumu glej op. 158 in nadaljnji tekst Značilno je, da nemšk? Reichsgericht do leta 1914 nlVl enkrat ni odločil v plenumu, to je v združenih kazenskih in civilnih senatih (Roesener v Recht u. Wirtschaft 1914, 20), da vlada pri njem naravnost horror pleni (isti, Reichsgericht u. horror pleni 1912, in v JVVochschrift 1912, 1076). Kakor izhaja iz praktičnega pravnega primera, ki ga pricbčuje JWochschrift 1915, 1420, se ogne najvišji tribunal plenumu včasih na ta način, da prejšnji senat glede svo'ie nasprotne odločbe uradno izjavi, da svojega nazora ne vzdržuje več. Razloga tej razumno ekonomijo. Vrhovnemu sodišču bodo z novim procesom, ki plosluje po njem redno kot tretja, meritorno razsojajoča stopnja, naložena ogromna bremena, ki jih v starih procesih vzgojeni in po njem postopajoči praktiki očividno podcenjujejo. Ne kaže, da bi se preveč oddaljili od doizkušenega avstrijskega vzorca. Zato bi bil mnenja, da naj šteje obči senat praviloma samo 21 do 25 sodnikov."^) Določil bi jih v 184 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. vsakem primeru prvi predsednik ad hoc po vidikili, ki mu jili narekujeta predmet in pravo, ki ga je uporabljat'. To število bo zadoščalo tem bolj, ker bode do popolne izenačitve zakonodavstva pri reševanju partikularnopravnih vprašanj ali stvari, izključno tičočih se partikularnopravnega ozemlja, sodelovanje celo napottiu ali kvarno. Iz tega razloga tudi ne zagovarjam ureditve po nemškem vzorcu (§ 139 QVQ), ki odreja, primerno tamošnjim pravnim razmeram, kvorum dveh tretjin vseh članov vrhovnega sodišča. Predlagana sestava občega senata nikakor ne izključuje, da se sestanejo izjemoma vsi uradu-jdc sodniki. V to svrho bi se morala prvemu predsedniku vsekako pridržati pravica, da pozove na občo sejo vse sodnike, ako to smatra zaradi kakovosti ali važnosti predmeta za potrebno ali smotreno. Priporočam pa na vsak način tudi tu do-stavek, ki sem ga predlagal zgoraj za poln' senat (obvezno liho število sodnikov) in ki je umesten tako ob koncepciji načrta, kakor tudi (izjemoma) ob sprejemu mojega predloga. Še en postulat pa sledi iz teh in že drugod uveljavljenih dejstev, zlasti tudi iz potrebe kar največjega sledenja z vrhovnosodnim osobjem: področje občega senata je treba kar najbolj utesniti. Videli bomo, da sta grešila zoper to načelo posebno načrta sod. zak. najbrž zato, ker si njih uredniki niso napravili pra-vilhe sHke o zadačall in o sestavi vrhovnega sodišča. Po našem načrtu samem pripadajo občemu senatu, kakor sem že omenil, vse stvari, ki odredi glede njih prvi predsednik bojazni pred plenumoim pa ne vidim v tam, da drž. sodišče v sporniii pravnih vprašanjih nerado zavzema odločno stališče (zoper to piščevo nabiranje govori nebroj odhčno utemeljenih odločb); pač pa v dejstvu, da je držiaivno sodišče z delom preobloženo in da zatO' ne želi, da bi se bavilo t^ko veliko število sodnikov z enim samim vprrašanjem, če to ni neobhodno potrebno. Zopet opozorilo, da naj š t e di m o tudi mi ne samo s številom sodnikov, ki tvorijo obči senat (prJm. tudii Diiringer v Recht und Wirtschaft 1917,3), nego tudi s posli, ki jih mu dodlelimo! Število vseh sodnikov beograjskega fesacijskega sodišča je menda sedaj 20; vendar znaša kvorum »opšte sednice« razen v prejšnji op. 173 omenjenega pilimera (§ 16, št. 1, odst 3 zak. o ustr. kas. suda) samo 15. Za »puno veče« stola sedmorice je kvorum 11 (§ 13 zak. o nutarnjem. uredjenju od 23. februarja 1893). Pri romunskem kas. dvoru le 17 sodnikov (dve seikciji po 8 in prvi predsednik), kvorum združenih senatov pa je 13 (Flaischlen 1. c. 128) itd. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 185 ali njegov namestnik po važnosti ali naravi predmeta, da razpravlja in odloči obči senat mesto polnega senata (§ 51). Pri »prirodi predmeta« je mislila komisja pred vsem na tiste konkretne primere, ki glede njih ni moči rešiti vprašanja, kateremu polnemu senatu se naj predlože. Recimo, če seže zakonski osnutek, ki naj odda vrhovno sodišče o njem svoje mnenje po § 50, št. 2, v panogo kazenskega i n civilnega prava. Ne glede na te stvari gredo po § 52, odst. 2 poleg poslov,, navedenih v drugih zakonih, v področje občega senata še nastopni predmeti: 1) izbor predsednikov, senatnih predsednikov in sodnikov vrhovnega sodišča kakor tudi izbor predsednikov, podpredsednikov in sodnikov velikih sodišč, ustrezno zakonu o soldnikih."^) O tej točki sem že razpravljal zgoraj SI. Pr. 59 ss '''^) Namestitev vriicvniii sodniškili služb je bila ena izmed glavnih nalog pleni consilii avstr. vrhovnega pravosodnega oblastva, ki jo je že Instrukcija iz leta 1763 temu zboru namenila expressis verbis, dočim je sicer prepuščala vobče predsedniku, da dodeli važnejše stvari plenarnemu senatu (§ 10 art. II in § 1 art. III.; besedilo pri Maasburgu, 335, 339!). Tudi Po nekem ces. sklepu od 21. oktobra 1826 sodi ta posel med drugimi v področje »plenissima« (Maasburg, 43, op. 94). Po posebni Instrukciji o senatnih oddelkih pri dunajsk.h senatih vrh. pravos. Oblastva od 25. januarja 1834 (ponatisnjeni pM Maasburgu, 391 ss) gredo pred »p 1 en i ssi m um«, ki je sestavljen iz vseh prisotnih svetnikov in predsednikov, izključno personalia, 'in sicer preidlogi na namestitev predsedniških in podpredsedniških mest podrejenih oblastev, oddaja vseh služb pri vrh. prav. oblastvu, odslovitve iz službe in resignacije na službo, disciphnske In pomilostitvene stvari navedenih uradnikov. Pred »p 1 e-num«, ki šteje praviloma najmanj 10 votantov in predsednika, pa gredo stvari, ki so Po našem načrtu preodkazane deloma občemu, deloma polnemu senatu, deloma pa sploh niso pridržane porrmoženemu senatu. Plenum se sestane zlasti, kadar gre 1) za izdajo novih odredb in pred|pisov. ki jih je izdati za vse podrejene urade; 2) za legislativne stvari (prevzeto v § 16, lit e stat); za sklepe, ki so jih podrejena predsedništva ukinila, koHikor se tičejo splošnega zakonskega ali poslovnega pred-meita; 4) za predmete, ki se tičejo splošnega poslovanja in manipulacije; 5) za kriminalne stvari, ako naj se izreče smrtna kazen; 6) za revizije zoper konformne civilne sodbe; 7) za proglasitve brakov kot n5čnih; 8) za slovesne proglasitve za mrtve v svrho sklepanja novega braka. Glede pravih štirih točk je predpisano, da se vrše posvetovanja ob navzočnosti predsednijkov in poročevalcev dotičnih dežel. Tudii po 186 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. odn. str. 136 ss. Prim. tudi op. 113 in 113 c in zlasti op. 114 ter beležko 3 k § 52 načrtovega besedila. Naša določba je bila prikrojena I. nač. sod. zak. Po II. nač. sod. zak. ne gre sodnikom pri imenovanju predsednikov velikih sodišč in vrhovnega sodišča sploh nobena beseda. Te bi bilo torej, ako ostane pri določbi' II. nač., kar izločiti. Tedaj bi preostali le sodniki vrhovnega sodišča, ž njimi vred pač tudi senatni predsedniki tega sodišča, in sodniki, eventualno tudi podpredsedn ki velikih sodišč. Glede članov vrhovnega sodišča bi bilo moči v skrajnem primeru zagovarjati obči senat; toda samo, ako bode njega sestava preurejena po mojih predlogih ali podobno. Za izbor sodnikov velikih sodišč pa bi vsekako zadoščal personalni senat. O njem pozneje v izvajanjih k § 53. V tem personalnem senatu naj bi sodelovali pred vsem predsedniki in člani revizijskih odn. kazenskih senatov, ki imajo posla s stvarmi zadevnega velikosodnega okoliša (pr. zgoraj SI. Pr. 61 odn. str. 139); 2) skleplanje v smislu §§ 61 in 63, to je o pravnem vprašanju, ki je glede njega reden senat enoglasno nazora, da je treba odstopiti od odločbe, vpisane v »knjigi načelnih odločb« (§ 61) aH ki namerava glede njega že poročevalec zastopati oddvojenp mnenje (§ 63). Gre za judikate v tej Instrukciji pa je vrhovm »pravosodni predsednik« ovlaščen, da pre-odkaže še druge predmete pomnoženemu senatu ali celo plenar. senatu (pr. zlasti zaključne pripombe pod a) in b), Maasburg, 395). Pozneje so v Avstriji namestitve služb dvornih svetnikov vrh. sodišča obravnavali v plenarnem senatu p e t n a j s to ri c e, vštevši predsednika in vse senatne predsednike, ki jih je bilo pozvati vselej na sejo (ces. sklep od 5. maja 1854, gl. Schauer-Dubowy, OerichtsorgOesetzeS 249, op. 2 k § 16). V osebnih stvareh višjih nižjesodnih sodnikov (od' vštetega VI. činovnega io najnovejšem zaikonskem načrtu. pripombe glede občega senata. Iz teh izvajanj sledi med dr., da je način sestavljanja disciplinskega senata tako po I. kakor po II. nač. sod. zak. nepovoljen. Omenil sem tudi že (SI. Pr. 134 odn. str. 184, 185), da bi bilo moči sestaviti discipl. senate že takoj spočetka ne glede na pripadnost sodnikov k enemu ah drugemu partikularnopravnemu odseku, ker je pričakovati, da bosta vsaj zakon o sodnikih in zakon o advokatih, ki obsegata odnosne disciplinske norme, že izenačena, ko prične delovati vrhovno sodišče. Prejšnja izvajanja pa tudi razodevajo, da zaposlujeta načrta sod. zak. disciplinski senat nezadostno na račun občega senata in brez ozira na razumno ekonomijo sil. Poleg rednega disciplinskega sodstva v 1. c. navedenih primerih gredo po načrtu sod. zak. discipiUnskemu senatu s pridržkom, ki ga še omenim, med dr. te-le odločbe: 1) odločitev o odklonitvi trojice sodnikov odn. enega sodniki disciphnskega senata vrhovnega sodišča po obtoženem sodniku in določitev drugega velikega sodišča v primeru, da postane pristojno veliko sodišče vsled upoštevane odklonitve dvojice članov njegovega disciplinskega senata nesklepčno (čl. 44, odst. 3 I. nač., nekolikoi drugače čl. 38 II. nač. sod. zak.); 2) odločitev o zavrnitvi disciplinske obtožbe in odreditev poizvedb ali razprave po čl. 45, odst. 1 I. nač. odn. čl. 39, odst. 3 in 40 II. nač. sod. zak. in odločitev o pritožbi zoper odločbo velikega sodišča, ki je bila ž njo obtožba zavrnjena (čl. 45, odst. 2 I. nač. odn. čl. 39, odst. 3 II. nač. sod. zak.); 3) odločitev o pritožbi zoper disciplinsko sodbo velikega sodišča, ako je bila izrečena kazen pismenega ukora ali denarna kazen do trimesečne plače (po čl. 48, odst. 1 I. nač. sod. zak.), odnosno, ako je bila izrečena ena izmed navedenih kazni ali pa kazen premestitve k drugemu sodišču iste stopnje (po čl. 42, odst. 1 II. nač. sod. zak.). SIcer pa in tudi v ravnokar navedenih primerih, če smatra disciphnski senat, da bi bilo izreči strožjo kazen, gre ta odločitev v področje občega senata; 4) odločitev o tem, ali naj ostane sodnik v službi, ki je bil zaradi navadnega (nepohličnega), toda nemoralnega ali iz ko-ristoljubja izven službe storjenega deHkta pred rednim sodiščem obtožen, toda obtožbe oproščen radi pomanjkanja do- Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 193 kazov (čl. 54 I. nač. sod. zak., nekoliko drugače čl. 46 11. nač. sod. zak.); 5) odločitev o suspenziji (»privremeno uklanjanje su-'dije«), ako je zoper sodnika uveden reden kazenski postopek (čl. 46 II. nač. sod. zak.). Po nemšk. QVQ. (§ 129, odst. 1) gre ta odločitev v področje plenuma, toda le, ako Je bilo kazensko postopanje uvedeno zoper člana vrhovnega sodišča; 6) odločitev o predlagani uvedbi qbnovnega disc. postopka in o pritožbi zoper odločbo velikega sodišča, ki je bil ž njo ta predlog zavrnjen (čl. 58 I. nač. odn. čl. 50 II. nač. sod. zak.). Navedene posile preodkazujeta načrta brezdvomno tudi pri vrhovnem sodišču disciplinskemu senatu, kolikor ne gre za prvostopne odločitve. Prvo- in edinostopne odločitve vrh. sodišča o disciplinskih deliktih predsednikov vel. in vrh. sodišča pa so pridržane občemu senatu (čl. 43, odst. 3 I. nač. odn. čl. 37, odst. 5 II. nač. sod. zak.). Tu pa ni jasno, velja li to tudi za zgoraj navedene vmesne odločbe ali ne. Splošna formulacija (»o krivicama... donosi odluke opšta sednica'<) in zveza teh odločb z odločbami o stvari sami bi govorila z a to. Praktične posledice bi bile neznosne. Naj se prepuščajo vse te stvari disciplinskemu senatu. Razen tega pa naj se odvzamejo občemu senatu vsaj še vsi posli, ki sem jih omenil pod t. 3, 4 (prim. pa SI. Pr. 106 ddn. str. /56). 157), 5, 6, ev. tudi 7 med stvarmi, ki sta jih namenila načrta sod. zak. temu senatu in naj se dodelijo discipl. senatu. S personalnim senatom (nepravilno: oddelkom) se mi je še baviti podrobneje. Omenjen je pTvič v kom. nač. Redakcijska komisija je uvidela, da bi bil obči senat, sestavljen iz vseh sodnikov vrh. sodišča, za določne plersonalne stvari prevelik aparat. Da je za skoraj vse te stvari naravnost neumesten, sem že dokazoval drugod (pr. le olp. 114). Z druge strani pa teh upravnih stvari ni bilo moči dodeliti poilnemu senatu, čim je bilo področje tega senata opiredeljeno po panogah prava. Zato je bil personalni senat vsaj v materiji vrhovnega sodišča izrecno naveden.'*^) Sestavljen je iz prvega predsed-Priporočal sem zgoraj (op. 97 in SI. Pr. 61 ss ocjn. str. 139), da se predvideva tudi za veliko sodišče. 194 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. nika ali njegovega namestnika in iz desetiii sodnikov, izbranih koncem vsakega drugega leta s kocko (§ 53). Ni rečeno, kdo voli; ob sebi se pa umeje, da obči senat. To je edini primer, ki je glede njega tudi v našem načrtu o(stalo pri kockanju. Osebno sem tudi tu, ker načelno, nasprotnik kockanja.'*^) Vendar se v tem primeru moje stališče ne da tako usppšno zastopati, kakor sicer. Tu namreč nedostaje glavnega argumenta, da treba pri sestavljanju senatov upoštevati specialno teoretično znanje in specialno praktično izkušenost poedinega sodnika, kar je pri kockanju seveda izključeno. Vse to ne igra pri personalnem senatu skoraj nobene vloge. Nasprotno pa so Prim. op. 180 a). V novejši nemški literaturi brani tudi D e 1 i u s v Roter Tag od 1. nov. 1919 žrebanje članov personal. senata viš. dež. sodišča, ki bodi sestavljen iz predsednika, enega senatnega predsednika, dveh višjih svetnikov, 3 deželnosodtnih predsednikov, 2 direktorjev dež. sodišč, 2 deželnosodnih svetnikov in 2 »uradnih« sodnikov. Volitev članov pers. senata je propagiral v Avstriji zlasti Engel (OerZtg 1919, 104 ss), ki hkratu odklanja osebne predloge predsednikov. Prodrl je s svojimi predlogi večjidel. Dokaz temu § 3, odst. 4 novele k o. z. od 14. julija 1921, BGBl. 422 in naredba od 21. decembra 1921, BOBI. 748, ki sta volitev članov personal. senata vpeljala odn. podrobno uredila, toda samo pri sodiščih prve in druge stopnje (pr. zgoraj SI. ,Pr. 1923, 66, odn. str. 44, zlasti op. 34, glede vrh. sodišča pa oP- 175 in 180 a) Mnogo radikalnejši je Bovensiepen v DJZtg 1920, 226 ss., ki zagovarja poleg tega celo neposredno volitev predsednikov in direktorjev na eno ali dVe leti, kakor se ie baje obnesla v Švici (R e i c h e 1, Bestellung u. Stellung der Richter i. d. Schvveiz u. im kiinftigen Deutschland 1919, 51. prim. pa literaturo v *op. 43). Ring (JurWochschrift 1919, 129 ss) predlaga, naj imenujejo sodnike višjih sodišč deželni zbori odn. državni zbor po predjogih sodniških in advokatskih zbornic teh sodišč. Predsednike bi naj imenovali sodniki in advokati za določeno dobo! Za volitev tudi Tophoff v DRichtZtg. 1909, 159 in Cohn v debati v berlinski Jur. Gesellschaft (ib. 24). Oierke je to odklanjal (1. c). Zoper volitev sod-nikcv po ljudstvu, prav tako pa zoper volitev potom saimouprave sodnikov tudi Hachenburg v DJurZtg. 1922, 610. Upravičena zavrača pretirana prizadevanja po demokratizaciji pravosodistvia Beck v DRichtZtg. 1914, 70, rekoč: Man Wird solange fortfahren, die Gerichte ,volks-tiimlich' zu machen, bis sie pobelhaft vverden. V istem smislu tudi Hussong v DiRichtZtg. 1910, 362 s, ki se poziva m. dr. na zdrave nazore, izražene v Kellerjevem »Zelenem Henriku«, dalje O e r t e 1 v DRichtZtg. 1909, 267 ss in 1910, 88 ss. Kade, DRichtZtg. 1909, 82. Prim. tudi mojo op. 44. O vprašanju kockanja gl. še SI. Pr. 25 ss odn. str. 124 ss. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 195 Analogon imamo že v centralniii komisijah za ocenjanje uradnikov, ustanovljenih pri vrhovnih državnih uradiih po čl. 73, odst 3 zak. si. prag. Tudi te komisije so po čl. 74, odst. 1 leg. c. sestavljene samo iz 5 članov. Prav tako personalni senat češkoslovaškega vrhovnega sodišča, ki ga tvortjo prvi ali drugij predsednik, dva senatna predsednika in dva vrhovna sodnika, torej 5 članov (§ 10, odst. 1 zak. o vrh. sodišču od 16. aprilai 1919). se uveljavljali ravno glede personalnega senata v posebno veliki meri razlogi politične narave, ki govorijo baje za kockanje in ki je bilo zoper nje težko doprinesti protidokaze, ker so nam razmere v drugih pokrajinah naše države premalo znane. Navzlic temu pa smatram še sedaj ta način sestavljanja za neumesten, dokler bo naše pravo v bistvenih panogah razcepljeno. Pomisleki so zopet isti, ki sem jih navedel že drugod in posebej za obči senat vrhovnega sodišča v op. 114. Če nanese, da so prišli s kockanjem v personalni senat samo ali pretežno sodniki iz pravnih ozemelj, ki jim sodniška mesta in kandidati in concreto ne pripadajo, je njih sodelovanje nesmiselno, morda ceHo škodljivo. Zato sem že zgoraj (SI. Pr. 134 odn. str. 1S5J zaradi razumne uporabe osobja in smotrenega sodelovanja v resnici informiranih sodnikov izrazil mnenje, da bo treba personalne senate do izenačitve zakonodavstva sestavljati po teritorialnih vidikih. To bi sicer samo na sebi ne izključilo kockanja, ki bi se pa moralo vršiti tedaj v okviru sodnikov dotičnega pokrajinskega odseka. Vendar bi tu vsaj tedaj ne imelo nobenega pomena, ako ostane pri enajstorici članov. Saj smcf računali z največ 60 sodniki in s 6 partikularnopravnimi ozemlji, tako da bi šlo na vsako ozemlje povprečno le 10 sodnikov, ki bi z vštetim prvim predsednikom ravno še dosegali fcvorum personalnega senata. Drugače seveda, ako bi se odločili tudi tu za primerno redukcijo članov. Že glede velikega sodišča sem zastopal nazor, da bodi personalni senat sestavljen praviloma samo iz pet ali sedem sodnikov (SI. Pr. 61 ss. odn. 139 ss.).**'') Ti sodniki naj bi bili po spilošnih predpisih o sestavljanju senatov (§ 55 v zvezi s § 38, odst. 1) določeni koncem vsakega drugega leta in sicer začasno po teritorialnem principu. Predseduje jim prvi predsednik ah njegov namestnik. Sodelujejo pa naj vsekako senatni predsedniki dotičnega 196 Organizacija sodišč po najnovelšeoi zakonskem načrtu. odseka in referenti, ki imajo plosia s spisi zadevnih sodišč in prosilcev. V tem pogledu bi se torej sestava razločevala od sestave, ki sem jo predlagal za velika sodišča, vsaj dotlej, dokler nima vrhovno sodišče opraviti z enotnim pravom. Po uni-fikaciji bi mutatis mutandis ne bila izključena sestava, ki sem jo 1. c. sprožil glede velikih sodišč. Pravilno mesto za provizorično ureditev bi bil kajpada sedmi odsek našega načrta (prelazna i završna naredjenja). Katere stvari preodkazuje načrt personalnemu senatu? Po § 53, odst. 2 gredo v njegovo področje razen stvari, navedenih v drugih zakonh, nastopni predmeti: 1) predlogi**^) na imenovanje sodniških pomočnikov*®^') vrhovnega sodišča. Sodniški pomočniki so po § 67, odst. 1 »sekretarji« (tajniki), ki imajo že sodniški izpit, a še niso imenovani za (okrajne) sodnike, in »pristavi«, to so sodniški pripravniki, ki še niso položili sodniškega izpita. Prvim ustrezajo v avstr. nomenklaturi »sodniki« (prejšnji »sodni adjunkti«), v nemški »sodniški asesorji«, drugim pa »avskultanti«, '^^) Imenovanje samo izvršuje pravosodni minister po splošnem predpisu § 71 »po zaslišanju prvega predsednika vrhovnega sodišča.« Predlagata torej personalni senat in prvi predsednik. Navzlic našim prigovorom velja to celo glede imenovanja pristavov. Predlog, da se prepušča imenovanje vsega pomožnega kfonceptnega in vsega pisarniškega in služiteljskega osobja vrhovnega sodišča njegovemu prvemu prtedsedjnlku pa zaslišanju personalnega senata, ni bil sprejet; enako ne referentov predlog (§ 45, št. 1), ki bi iimela Po njem pravico imenovanja »puna sednica« (razen glede predsedniškega tajnika, čigar imenovanje bi bil rezervat prvega predsednika). Odločilno je bilo pojmovanje, da ne gre napraviti izjeme od načela si. prag., ki imenujeta po njem vse državne nameščence kralj ali pristojni minister, in od predpisa § 71, ki je teimu načelu prilagojen. Da se izognemo vsaj najbolj napolnim oviram pri razpolaganju predsedniki velikega sodišča s sodniškim pomožnim osobjem, sem glede sodniških pomočnikov sodišč I. in 11. stopnje predlagal in vsaj glede pristavov tudi dosegel, da jim odredi mesto službovanja predsednik velikega sodišča. Minister torej imenuje pristave »za področje velikega sod|išča«, brez označbe službenega mesta (§ 711). 185 ajjvjasiov y>Richtergehilfenii so pred kratkimi v Nemčiji pred. lagali za vrsto sodtiLških pomočnifldov s funkcijami starih aktuarjev ali francoskih greffiers, ki se zovejo sedaj »GericMsschreiberpet Grossovi »nepošteni pararafi«, ki se mora glede njih že zakonodavec sam zavedati, da se jih rti moči držati. To bi bilo tem- opasneje, ker bi se pod pritiskom potrebe izciimila contra legem pr^aksaj, kJ bi prosto razpolagala z vsemi sodniki. Zato je bolje, da se omejeno število sodnikov že kar v naprej določa za to potrebo. Z drugiimi besedami: Potrebujemo srednjo kategorijo med sodniškiJmii pomočniki, ki niso sodniki, in med sodniki, opremljenimi z vsemi državnopravnimi garan-cijamii, torej kategorijo sodnikov, ki uživajo vse te prednosti, ki pa je glede njih ena — določnost službenega mesta — že za imenovanja izvzeta. To so ravno pomožni aJr (na Poljskem) rezervni sodniki v nasprotju k sodniškim pomočnikom, ki niso sodniki. Gotovo je s tem načelo prelomljeno; vendar ni praVila brez izjeme. Saj smo videli, da pozna naš načrt sam (in tudfi nač. sod. zak.) še druge izjeme (na prim. ob reorganizaciji sodišč, § 101). Priporočam torej, da sprejmemo novo avstr. ureditev in ji sledimo tudli glede določitve sorazmernega števiila teh pomožnih ali rezervnih sodnikov. Mesto za tako določbo, fci bi ji morali seveda prilagoditi tudi besedilo § 65, bi bilo nted §§ 66 in 67. Organizacija sodišč po najnovejšem zakoi^kem načrtu. 201 ""^) Po § 69, odst. 2 Instinukcije za sodišča (ces. pat. od 3. maja 1853, drž. zak. 81), ki je glasom § 19 o. z. ostal v veljavi, je predsednik vrhovnega sodišča ovlaščen, da podeljuje podrejenim uradnikom svojega sodišča dopust za dobo do 6 tednov. Predsednik sam sli je moral po § 70 te instrukcije (§ 19 o. z.) izposlovati dopust pri cesarju. i8«b) Varovanje enotnosti in stalnosti judikature mora bdti v enem oblastvu spojeno z vrhovnim pravosodstvom samim. Za Nemčijo je Zeiler sprožil in trdovratno zastopal misel, naj bi se za to zadačo ustanovilo posebno oblastvo. »Reichsamt fiir Gesetzesauslegung«, kakor ga zove. Izreki tega urada naj bi vezali vsa sodišča, dokler jih ne izpremeni T (Zeiler v AnnDR 1907, 436 s, v DRichtZtg 1910, 72 ss, v Recht und VVirtschaft 1912, 191 ss.). Ne omenil bi te povsem zgrešene ideje, ki so jo upravičeno odklanjali v celoti (primi Kraiuse, DRichtZtg 1910, 314 ss, Arn. Meyer, ib. 316 ss, F r e y m u t h v Recht u. VVirtschaft 1912, 432 ss), ako bi ne bila kolikor toliko uresničena v sovjetsko-ruskem vrhovnem kontrolnem sodišču (prim. op. 44 in 125). '*') Kot nadaljnji sredstvi sta v Avstriji služili stahiosti i,n enotnosti judikature ustanova strokovnih senatov, ki sem jih omenil že v op. 97 (pr. tudi SI. Pr. 134, 135 odn. str. 185), in ustanova vpisnika odločb (t. zv. Materienregister). O temi v nastopni opombi. '**) Izvrsten pripomoček, ki šele omogoča praktično izrabljanje obilice duševnega dela, nakopičenega v pnejudikatih, je pri avstr. vrh. sodišču t zv. Mateirienregister, ki ga je vpeljal Schmerling kot prvi predsednik z i n t e r n o predsedhištveno odredbo od 18. aprila 1878, Praes. št. 139. O tem vpisniku odločb širši javnosti menda ni nič znanega. Gre za vpisnik, k!i so se vanj zapisovale vse odločbe, sistematično urejene po zakonih, tako da ie bilo registraturi vnh. sodišča vsakčas moči predložiti vse predhodne odločbe, ki so se tikale določnega spornega pravnega in pravosodnega ministrstva."**) Zato sta ustrezni določbi II. nač. sod. zak. (čl. 56 odn. čl. 57, odst. 3) umestnejši. S tem, da se omenjeni posli in posli, ki so disciplinske narave, a so tudi namenjeni občemu senatu, primerno porazdelijo med personalni in disciplinski senat, bi bil obči senat občutno razbremenjen in sicer v blagor judikature, hkratu pa nikakor ne na kvar tem poslom. To je iskreno želeti. O najznamenitejši zadači vrhovnega sodišča, da skrbi za stalnost in enotnost sojenja, sem vobče že razpravljal zgoraj SI. Pr. 103 ss odn. 154 s}^^^) Spomniti se moram samo še dveh odličnih sredstev v dosego tega smotra,'®') to je t. zv. važnih in načelnih odločb in ustanove, ki skrbi za razvid in pregled po judikaturi vrhovnega sodišča, t. zv. oddelka za evidenco.'^®) V 202 Organizacija sodišč po najnovejšem zaikonskem načrtu. obeh pogledih si je vzel naš načrt avstrijsko zakonodavstvo za zgled. Obedve instituciji sta se v Avstriji imenitno obnesli; p'Tva pravzaprav v polni meri šele od tedaj, odkar se ji je pridružila druga. Njima se ima Avstrija prav posebno zahvaliti, da je praksa zlasti tudi moderne procesualne zaklone recipi-rala tako brzo, gladko in brez nepotrebnih sporov, pravilno in — kar je pri heterogeni strukturi bivše Avstrije posebno pomembno — enotno. Zato sq tu daljša izvajanja odveč. Zadošča, da o teh institutih kratko poročam. Postopek pri sklepanju važnih in načelnih odločb, njih veljava in evidenca so urejene v §§ 57 do 64. Določbe sledijo vobče avstr. Instrukciji predsednika vrhovnega sodišča, odobreni s ces. sklepom od 8. avgusta 1872. Glede ustroja oddelka za evidenco pa sta imela ref. nač. in redakcijska komisija v mislih t. zv. evidenčni urad (Evidenzbiiro), ki ga je pri avstr. vrhoivnem sodišču ustanovil in piodrobneje organiziral prvi predsedn k Steinbach z interno Instrukcijo za evidenčni urad od 19. novembra 1904. Praes. 545/04.'®') vprašanja. Ta register je vodila registratura (navadno ravnatelj pomožnih uradov sam) pod vodstvom enega izmed sekretarjev, ki mu ie bilo odločati, v katerem oddelku vpisnika in pod katero značnico Je odločbe zaznamenovati. V to svrho je poročevalec laU zapisnikar označil dotični spis z znakom »Videat Materienregister!«, s čimer je bilo odrejeno, naj se odločba zabeleži v ta vpisnilk'. Vpis ni imel seveda nobenega obveznega učinka na morebitne bodoče odločbe o istem pravnem vprašanju, pospeševal pa je poznanje prejudiikatov in s tem posredno tudi stalnost judikature. Poseben pomen je ta vpisnik zadobil z vpeljava novih civilno-pravdnih zakonov, ki je bilo z ozirom na nje izdano 1. 1897 podrobno navodilo za ta register in za sodelovanje pri njem z interno prezidialno odredbo št. 392, v še večji meri pa z 1. 1904 ustanovljenim evid. uradom, ki ie med njegove naloge štelo odslej tudi upravljanje tega registra. S tem registrom ne smemo zamenjati avstr. repertorija rekov in knjige judikatov, vpisnikov, ki je o njih govor v Instrukciji iz 1. 1872, omenjeni v 'tekstu, in ikt obsegata le kvalificirane odločbe. '*") Ker podrobna vsebina te instrukcije, kolikor je meni znano, nikjer ni objavljena, utegne pia vendar biti za zgled podobnemu navodilu, ki bi ga izdalo predsedništvo vrh. sodišča bodočemu svojemu oddelku za evidenco, podajam tu glavne točke. Smoter evidenčnega urada (Evi-denzbiiiro) je, da pripravi in vzdržuje enotnost sodstva vrh. sodišča v civilnih stvareh in v stvareh pravosodne uprave (§ 1). S prezidialno kurendo od 10. novembra 1913, Praes. 631/13, je prvi predsednik Ruber Organizacija sodišč po najnovejšem zalc