Ste v. 150. _ Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. L'redr.iitvo: Ulica Sv Frančiški Asižkcga ŠL 20, L nadsir. — V* ccpisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Netranklrana pisma se m j prejemajo in rokogisi se ne vračajo. Jrd^atelj lr rc^ovorni trrednik Štefan Godina. Lastnik konsord| lista' .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge s t n ejenim porc#lvoni v Tistu, nlica Sv. Frančiška A si Stega it. 20. Telefon tredulltva in oprave štev. 11-87. I »ročnina inaia; Za celo leto........K .24— Za pel leta................. ti fcri mesece, ..... ta nedeljako izdaj* ca calo tali........ 1» ti pel Ida ............. • • • • V Trstu, v torek, JO. val, travna 1916, __Letfsik XIL Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........ T......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20 — vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti«. Naročnina tD reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le npravt .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. MP«" I" iaaeratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški ft. 30L — Poftaobranilsl&al račun št 841.652. Pregled najnoveP dosodkov. Italijanska bojišča. — Sovražnik vržen pri Canovi. Naši zasedli vrhove severno A si aga ter Monte Zebio, Monte Zingarella in Corno di Campo bianco. V Posinski dolini Lahi pregnani s postojank zapadno in južno Bettale. Zapadno bojišče. — Pri Verdunu srdit artiljerijski boj. Francoski napadi na Ui-inieres odbiti. Ruska bojišča. — Močne ruske sile se poizkušajo približavati naši besarabski fronti. Drugače nič posebnega. Balkanska in turška bojišča. Nič posebnega. ____ Ifofe uradno poročilo. . dunaj, 29. (Kot.) Uradno se razglaša: 29. majnika 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Močne ruske sile se skušajo zadnje dni po prekopih in zakopih približati naši besarabski fronti. Ogenj naših topov in minovk obrezuspe-šiije sovražnikova dela. Drugače nič pomembnega. Italijansko bojišče. — V utrjenem asiaškem okolišu so naše čete pri Roani prestopile Aško dolino, vrgle sovražnika pri Canovi in se razširile po južnih In vzhodnih pobočjih doline. Druge siie so po premaganju utrdeb na Monte Iiiterrottu zavzele vrhove severno Asia-ga. Dalje na severu so Monte Zebio, Monte Zingarella in Corno di Campo bianco v naših rokah. V gornji Posinski dolini smo pregnali Italijane po trdovratnih bojih iz njihovih postojank zapadno in južno Bettale. Jugovzhodno bojišče. — Mir. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno porofile. DUNAJ, 29. (Kor.) Iz voinega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 27. majnika: Včeraj je bil položaj splošno neizpremenjen. Majhne sovražne napade smo zavrnili v Val dei Milini (Val di Ledro), proti Seravale, na Buolskem prelazu in v Posinskein odseku, kjer je naš ogenj uničil dve stotniji s strojnimi puškami. Na asiaški planoti močno sovražno artiljerijsko delovanje z vrha Monte Verena. Včeraj se je nadaljeval boj na naših črtah vzhodno Aške doline. Popoldne 25. t. m. so se naše čete v redu umeknile z nainamaknjeneiše postojanke na vrhu Monte Civarone. Tekom včerajšnjega dopoldneva so sovražne kolone napadle naše postojanke vzhodno Calamentske doline. Na*»i hrabri al-pinci so zadržali napad in so izvršili nato protinapad, zadali sovražniku strahovite izgube ter zajeli kakih 100 mož in dve strojni puški. Tudi v odseku Monte Nera je sovražnik napadel naše postojanke v Vraicu (?> v noči na 25. t. m. in posrečilo se mu je, da je prodrl za. trenutek. Ko so dospele naše rezerve, smo vrgli sovražnika in pustil je v naših rokah 40 ujetnikov in dve strojni puški. Ob Visokem Butu in v plavskem odseku artiljerijsko delovanje. Sovražna letala so obmetavala gradeške lagune z bombami, ne da bi bile ranjene osebe ali da bi bila napravila kaj škode. Naše letalsko bro-dovje je obmetalo sovražna živilska skladišča v Koticah v Zilski dolini z bombami in jih razdejalo. Izpremembe v laški generaliteti. LLGANO, 28. (Kor.) Generalni poročnik Ooiran in generalni major Pastori sta bila stavljena na dispozicijo. Generalni majorji Bernardoni. Rossi m Castella so bili reaktivirani. S tirolske fronte. Poročevalec milanskega »Corriere della Sera« poroča tako-le o začetku naše ofenzive v južnih Tirolih: Naloga, ki jo ima rešiti avstrijska artiljerija pri tej ofenzivi, je orjaška. Vihar strelov vseh kalibrov divja brez prestanka od ponedeljka, 15. t. m., preko naših črt. Več kot dvatisoč topov poizkuša na 41 kilometrov dolgi fronti omajati železni zid naše armade. Ogromen in neizprosen PODLISTEK Prima donna. Iz italijanskega življenj* — Spisal Avgust Šenua Ali, Julija ni opazila tega. Kako naj bi bila slutila kaj takega ob tolikem veselju?! Carlattiju ni povedala pravega imena svojega. Ta ni nič pripomnil, ampak jo je sprejel kakor da jo vidi prvikrat v svojem življenju. Ali se ni več spominjal Benetk in tiste večerne zabave? Saj se je tam celo uro razgovarjal z grofico in je, odhajajoč, šepetal: »Milijon bi mogel pridobiti!« In vse to da bi bil pozabil? Kdo bi mogel pogoditi, ako ni mogel videti v dušo zvitega Italijana? vihar. Od vseh strani, v gostih rojih pri-letavajo kroglje, z uničujočo besnostjo, s silovitostjo, ki podira in razmeva vse. — Naši namaknjeni jarki se niso mogli dolgo upirati takemu neprestanemu ognju. Vrhovi gora, skalnato zidovje se je iz-premenilo vsled avstrijskega streljanja, tako globoko so ga razkopale in razorale avstrijske kroglje vseh kalibrov, pričenši z gorsko artiljerijo pa do najtežjih oblegovalnih topov. Šele po najizdatnejši artiljerijski pripravi zastavlja nato avstrijska pehota svoje naskoke. V noči od nedelje na ponedeljek Cod 14. na 15. t. m.) je začela grmeti avstroogr-ska artiljerija od Rovereta do Borga v Suganski dolini. Bilo je silno besno, silovito bombardiranje. Avstrijci so nastavili po vseh vrhovih in dolinah top ob topu. Obstreljevanje je bilo splošno in se je pričelo hipoma z vso silo. Avstrijska letala so krožila visoko nad našimi postojankami in s pripravami za brezžični brzojav, s katerimi so bila opremljena letala, so javljala uspehe strelov. Tri letala so prvi dan krožila nad planoto Sedmerih občin (Sette Comuni) in so urejevala o-genj velikega mornariškega topa, ki je v presledkih dvajsetih minut petkrat nenadoma ustrelil na obljudeni del Asiaga. — Streli niso napravili velike škode in niso zahtevali veliko žrtev. Toda noben Asia-žan ni mogel ostati na svojem domu v očigled obstreljevanju s topom, ki je streljal iz razdelje 16 kilometrov in čigar streli so izkopavali velikanske rupe. Toda to obstreljevanje Asiaga je bilo šele uvod v pravo bombardiranje na vsej črti. Topovi so grmeli preko snega, ki je s svojo belino še vedno pokrival veličastni gorski svet, pokali so na naše postojanke na oni strani stare meje. treskali na bregove in doline, ki so jih nuše čete osvojile v dolnjem Treminu. V noči na ponedeljek, 15. majnika. je bilo obstreljevanje najsrditejše v Lagarin-ski dolini, v okolišu vrha Col Santo in na Folgarski planoti. Naši namaknjeni jarki so bili razbiti, kot da bi jih bi! raztolkel s kladivom. Toda, o čudo — vojaki so vztrajali. Dasiravno ni bilo več jarkov, vendar niso zapustili svojih mest. Naša postojanka je pravi pekel. Ob eni popoldne po tej artiljerijski pripravi je začela napadati avstrijska pehota. Prodirati je začela v gostili masah. Napadalci so se razvijali istočasno od Adiže pa do Suganske doline, pred njimi pa kot en sam ognjen steber. Obstreljevanje je doseglo vrhunec. Na razrastku Zugne Torte, ki se končava nad Roveretom v bližini Adiže, prodirajo mogočne astrijske kolone, da bi razgnale naše črte. Posadka na pobočjih in ob kratki potočni strugi je bila le slaba, toda vzdržala je vendarle hrabro do večera. Trikrat, štirikrat so napadli Avstrijci, a prav tolikokrat so bili odbiti. Strojne puške so pokosile mase in v žičnih ovirah so obviseli mrtveci. V tem pa je neprestano bombardiranje omajalo jarke naše prve črte.In tedaj so se vrgli Avstrijci na naše slabe fronte v Ter-ragnolski dolini, na razdejane jarke al-pincev, ki so se takorekoč obesili na strma gorska pobočja, dočim imajo zgornje grebene in vrhove zasedene Avstrijci. — Bitka se je razvila na snegu. Nobenega jarka ni več, toda alpinci, dasiravno jih je omotil dvanajsturni ognjeni dež, se branijo še vedno. Naskočili so napadalce, vrgli so jih s strahovitim protinapadom v bajonetuem boju trikrat nazaj, razmesarili so avstrijske črte. Toda Avstrijcev je preveč. Prihajajo vedno v novih rojih in obkolili so malo posadko, ki ni bila kos temu napadu. Le malo alpincev je ostalo. Toda ti so se vrgli z bajonetom na cesarske vojake in so jih porinili še enkrat po pobočju navzdol, in ta trenutek so uporabili naši ljudje, da so se umeknili z vrha Nulegne v Soglio d' Aspio. Tjakaj so prišli vsi navdušeni za napad. Na vsem nulenjskem kr-molu in na Soglio d*Aspio, v višini 1500, 1900 metrov je vse sam živi ogenj. Na-sprotniški jarki niso oddaljeni več kot pol kilometra. Deset ur že obsipa avstrijska artiljerija naše postojanke. Ko so Avstrijci ponovno dobili povelje za napad, je njihova lastna artiljerija še vedno neprestano obstreljevala ves okoliš. Avstrijci vro Ali. niti za trenotek ni — gledajoč in poslušajoč Julijo — ovajal, da se je že kje srečal žnjo. Samo tedaj, ko je z Riegom odhajala, je Carlatti z nasmehom pomizi-knil na Riega, da je Julijo nekoliko osupnilo. A ona? Ali ni spoznala Carlattija? Ni. Ljudje so jo onega večera^ tako osvojili, da jej je impressario hitro izginil iz spomina. Povrnivši se v svoje krasno stanovanje, se je Julija popolnoma udala radosti. Za osem dni — tako je bilo dogovorjeno — je imela peti »Normo«. Za uro dela iej je Carlatti poslal predujem sto cekinov. Ta denar je spremljalo fino vljudno pisemce, kjer je režiser nekako namigaval, da nekoliko ve za zadrego ljubimcev. odpovsod, hribi in doline so jih polni. Na-gromadili so se pred pogorjem ob stari meji, ki zapira cesto v Astiško dolino. — Vsak prehod se trdovratno brani. NemSio uradne poročilo, BEROLIN, 29. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki slavni stan, 29. majnika 1916. Zapadno bojišče. — Sovražne monitorje, ki so se približali obali, je pregnal naš artiljerijski ogenj. Nemški letalci so letališče pri Furnesu uspešno obmetali z bombami. Na obeh bregovih Moze je trajal artiljerijski boi z' nezmanjšano srditostjo. Dva slabotna francoska napada na vas Cumieres smo zavrnili brez te-ža ve Vzhodno in balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Boj na morju. KODANJ, 29. (Kor.) »Berlingske Ti-dende« javlja iz Stockholma: Pri OxeIe-sundu se je predvčerajšnjim zvečer slišalo z morja močno topovsko streljanje, ki je trajalo četrt nre in je prihajalo od napada nekega podvodnika na štiri nemške parnike, ki so vozili rudo in so jih spremljale tri nemške oborožene stražne ladje. Napad se je ponesrečil. Podvodriik je hipoma ustavil ogenj. Vseh sedem nemških ladij je včeraj opoldne vozilo mimo Oelanda. Neznano je, zakaj je podvodnik hipoma prekinil boj._ S MIh bojišč. CARIGRAD, 28. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Nič izprememb. Kavkaska fronta. — Na desnem krilu boji med poizvedovalnimi oddelki. Nenadni napad sovražne stotnije na naše namakujene straže se je izjalovil. Ujeli smo nekaj mož. V središču mir. Na levem krilu smo s protinapadom prepodili sovražnika, ki je zasedel del naših sprednjih postojank, in smo z«jeli nekaj pušek in ženijskega orodja. Sovražno letalo, ki je letelo čez Gali-poljski poluotok, je pobegnilo proti Im-bru, ko so se mu približala naša letala. — Torpedovko, ki se je pojavila v biižini otoka Kostena, je pregnal naš ogenj. Dva monitorja in nekoliko torpedov k je nato brez uspeha bombardiralo našo artiljerijo v okolici. Ko je naš ogenj zadel enega monitorjev, so vse sovražne ladje nehale streljati in so se oddaljile. — Drugače nič bistvenega. Enver paša v Bagdadu. CAl^IGRAD, 28. (Kor.) Vojni minister, namestnik vrhovnega poveljnika, Enver paša, ki je nekaj časa sem s številnim spremstvom potoval po Anatoliji (zapadnem delu Male Azije), je 25. majnika dospel v Bagdad, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi.__ Amerikanska notu »iitrfki in Frančiški. KOLIN, 28. (Kor.) »Kolnische Zeitung« poroča iz VVashingtona: Nota proti angleškemu poštnemu ropanju se po zanesljivih vesteh glasi zelo odločno, posebno zaradi izprememb, ki so bile dodane zadnji trenutek. Ni še gotovo, ali se odpošlje nota zaradi blokade Rdečega križa, a pričakujejo jo, ker dežela zahteva odločnosti proti angleški nasilnosti in dostojno nevtralnost. Celo drugače radikalno časopisje ne izpreminja tona. Izjave državnega kancelarja so napravile zelo dober vtisk.__ Rasko-svrtski spor. KODANJ, 28. (Kor.) Petrograjsko časopisje objavlja vest tiskovnega urada ministrstva zunanjih stvari, v kateri se pravi: V naših diplomatskih krogih se izraža prepričanje, da je po besedilu odgovora švedskega ministra za zunanje stvari, vVallenberga, na interpelapijo zaradi utrjevanja Alandskega otočja in po odobritvi odgovora po obeh zbornicah to vprašanje izgubilo svoj akutni značaj. Obenem zatrjajo naši dobro poučeni diplomatski krogi, da pogajanja, ki se v kratkem prično, še bolj razprše švedske Julija se je živo vzradostila. Ihteč je objela svojega ljubimca.^ »V osmih dneh podpišem pogodbo,« je vzkliknila Julija, »a naslednji dan drugo, za me srečnejo pogodbo! A ti nisi pogodil tega? O, dragi, ali se ne sjx>minjaš, da je čas žalovanja že davno potekel? Pa, kako naj bi se spominjal tega poleg tolike bede in nevolje? Ali sedaj, sedaj je vse dobro, sedaj ti morem biti zvesta, zakonita žena! Ako mi Bog podeli usi>eha in slave, blagoslovi sluga božji najino zvezo. Ali, Riego, obljubi mi to, da ne zapustiva tega ljubkega zavetišča, pa naj nam bi bila sreča Še tako naklonjena. Jaz se ne bom menila za poklone vsega sveta _ ali ti, ali se tudi ti odrečeš praznega sveta? Ne res, da se odrečeš!« »Hočem!« Je pritrdil Riego strastno. Skromna hišica Julijina je hitro oživela. ker ie bilo polne roke dela. skrbi. Rusija rada prevzame napram Švedski poroštvo, da se vsi na otokih zaradi vojnih razmer ukrenjeni ukrepi odpravijo po vojni._ Odredbe ruskega ministrskega predsednika Sturmerja. KODANJ, 28. (Kor.) Zakasnelo dospela zadnja številka »Ruskega Slova« javlja celo vrsto pomembnih reakcijonarnih ukrepov, ki jih je deloma že izvedel ali pa jih namerava izvesti ministrski predsednik Sturmer, ki jih pa petrograjsko časopisje ni omenilo niti z besedico. Naj-dalekosežnejŠa odredba je odlok ministrskega predsednika, da morejo posamezni načelniki vojaških okrajev naredbenim potom za vso Rusijo razveljaviti društveni in zborni zakon, kar pomenja prepoved kongresov, zborovanj in društvenih sej. Nadalje odreja Sturmer razveljavljenje po ministrstvu zunanjih stvari izdelanih ukrepov v svrho olajšanja pravnega položaja Židov z utemeljitvijo, da je sedaj drugega važnejšega dela. Poleg tega je ministrski predsednik odredil razveljavljenje po glavni zvezi za tiskovne stvari sporazumno z željami državne dume izdelane reforme tiska. Prehod portugalskih čet preko Španske? BERN, 28. (Kor.) »Echo de Pariš« za-beležuie vesti, ki krožijo po španskem glavnem mestu, ki pa se označajo za napačne, da je Angleška^izrecno zahtevala ali pa da je samo vprašala pri španski vladi zaradi eventualnega prehoda portugalskih čet preko španskega ozemlja na Francosko. ,_ Gilbertov beg se je posrečil. ŽENEVA, 28. (Kor.) Kakor poročajo pariški listi, se je letalcu Gilbertu posrečil beg na Francosko. »Temps« potrjuje izrecno, da se letalec nahaja sedaj na Francoskem. _ Bethmann-Hollvveg v Monakovem. MONAKOVO, 28. (Kor.) Državni kancelar pl. Bethmann-Hollweg je danes dopoldne z gospodi svojega spremstva prispel na glavni kolodvor, kjer so ga sprejeli legacijski svetnik ministrstva zunanjih stvari, baron Stengel, pruski poslanik baron Shoen in ataše pruskega poslaništva, baron Rotschild. Državnega kancelarja, ki ie nosil vojnosivo generalsko uniformo, je občinstvo radostno pozdravljalo. Državni kancelar se mudi v prestolnici kot kraljev gost. Nemški cesar posedi avstro-ogrske ranjence. BEROLIN, 28. (Kor.) Danes popoldne so cesar, cesarica in vojvodinja Brun-šviška na tovornem kolodvoru \Vitmers-dori—Friclenau posetili vlak, v katerem so se vračali iz Rusije zamenjani avstro-ogrski ranjenci. Vlak vodi veliki prior nialtiškega viteškega reda, grof Ivan Ru-dols Hardegg. Cesar Viljem v tramvaju. ELBING, 29. (Kor.) Cesar Viljem je obiskal danes Elbing. Cesar je nepričakovano dospel ob 10. uri dopoldne ter se je peljal s cestno železnico v ladjedelnico Schichau. — Ker je prišel obisk čisto nepričakovano, ni bilo nikakega sprejema. Tudi ladjedelnica ni bila obveščena o prihodu. Cesar se je obrnil do vodje tramvaja z besedami: »Ali peljete v mesto do ladjedelnic«*6chichau?« Ko je le-ta pritrdil, je rekel vladar spremstvu: »Dobro, gospodje, vstopimo!« Nikdo ni vedel, da je bil cesar v vozu. Drugi sopotniki v tramvaju, gosjx>dje in dame, so zapustili notranji prostor ter se podali na zadnjo stojišče voza, prepustivši vladarju in njegovemu spremstvu srednji del voza. Potem ko so cesar in njegovi spremljevalci vrgli vsak 10 pfeniški novec v skrinjico, se je obrnil vladar do vodje voza, se mu zahvalil in mu podaril bankovec za deset mark kot posebno nagrado. — V ladjedelnici je vodil tajni svetnik Ziese cesarja Viljema po^jazličnih napravah. Cesar je bil videti prav zdrav ter se je zahvaljeval na vse strani za pozdrave. — Ob %11 dopoldne se je odpeljal vladar s spremstvom v avtomobilih, ki so čakali Saj ie imela črez osem dni peti »Normo«. Šivilje so pripravljale obleko. Riego je rešil Julijine dragulje in svoje orožje. , Bil je sedaj vesel, sedaj zopet žalosten. Julija je ves dan pela in se smejala. Kmalu so začeli gledališčni poizkusi. Riego je vsak dan spremljal Julijo v gledališče in od tam domov. Prva vaja se je obnesla sijajno. Nova prima donna je navdušila vse gledališko osebje, to je — moško, dočim so jo ženske, čeprav so ploskale, gledale zavistnim očesom. Med temi je bila tudi signora Trapola, že več ljubimka Carlattijeva. Bila je do zadnjih časov prva pevka in pri tem ni — da-si je bila že priletna — dopuščala, da bi kaka druga umetnica prišla do vrha. Občinstvo ni maralo zanjo in v gleda- pred ladjedelnico, ter je nadaljeval svoje potovanje. — To je bilo prvikrat, da je porabil cesar tramvaj, posebno pa še v prisotnosti mnogih drugih sopotnikov. Nova odlikovanja. ' DUNAJ, 29. (Kor.) Njgovo Veličanstvo ie izdalo naslednje povelje: Odrejam, da se more naznanitev Mojega ponovnega pohvalnega priznanja izreči tudi drugič in tretjič, kar se mora označiti s pritrditvijo ene, oziroma dveh srebrnih zaponk na srebrne vojaške svetinje za zasluge. Ustanavljam: 1. Novo stopnjo svetinje za vojaške zasluge, ki se bo podeljevala v znak Mojega »posebnega pohvalnega priznanja«. Nova svetinja je nekoliko večja kot sedanja svetinja za vojaške zasluge, z lovorjevim vencem okoli krone in pozlačena. 2. Železni križec za zasluge s krono in brez njega za moštvo. Pravico podeljevanja prepuščam vrhovnemu ar-madnemu poveljniku in poveljniku jugovzhodne fronte in jo moreta proti naknadni odobritvi prepuščati višjim poveljnikom do vštetih zbornih poveljnikov. Dunaj, t. aprila 1916. — Franc Jožef, I. r. Potopljene ladje. RIM, 28. (Kor.) Agencija Štefani javlja, da ste bili potopljeni italijanski jadrnici »Rita« in »Australia«. Kakor se zdi, sto se posadki rešili. HAAG, 29. (Kor.) Neki podmorski čoln je torpediral in jx>topil v Severnem morju enega dveh tovornih čolnov, katera jo vlekel vlačilni parnik »Lauverzee « \'A Rotterdama v London in ki sta zapustila 25. maja Nieuvve, VVatervveg. Z ostalim čolnom je »Lanverzee« srečno prispel \* London. Zaplenjena ladja. EMDEN, 29. (Kor.) Holandsko jadrenico »Holland« je zaplenila neka nemška ladj;( in jo zasidrala v svrho natančnejše preiskave na obali v Barkumu. italljnnsK! vojni ujetniki o uero-lomstvu Italije. Korespondenčni urad nam je d o poslal: Pri nekem italijanskem vojnem ujetniku so našii spis pod naslovom: »Kolika odgovornost!,« ki ga podajamo tu skrajšanega: Neznanski orjvan traja nepretrgoma dalje in odnaša neizprosno najboljšo mladino Evrope. In ti, narod Italije, gledaš mirno vse to. ko se tvoji sinovi strašno more? Ali ti niso znani seznami o izgubah, poročila nemškega in avstrijskega generalnega štaba, ruski porazi, žalostni konec heroične Srbije? Ali se ti tvoja vlada še vedno in trajno laže, ker se boji odkriti ti vso grozno resnico? Ali ti je znano, da invalidov, vračajočih se s fronte, ne puščajo k njih rodbinam, ker se hočejo ubraniti morebitnega upora od tvoje strani?..... Ali ti je končno znano, da gre korupcija po Italiji po ententi v neizmerno? O, ljudstvo! Ali si prepričano sedaj, da so te voditelji tvoje usode izdali na strahopeten način? Kje je po desetih mesecih uspeh najgrozneje in najkrvaveje vojne — tega »militaričnega sprehoda«, kakor ga je gospod Cadorna zlobno imenoval! Ali ne slišiš odmeva tarnanja tvojih sinov, ki na tisoče umirajo na bojiščih ter prokli-njajo tiste mrharje, ki so jih na barbaričen način in brez potrebe poslali v klavnico? Ali ti ne vzkipeva kri ob misli, da se šc vedno nadaljuje (in kako dolgo se bo še?) vojna, ki je ti ne razumevaš? Ali unieješ končno tisto garibaldinsko blaznost gospoda d'Annunzio, tega mehkužnika? Ali veruješ še sedaj govorom Salandre in njegovih botrov? Ali veruješ še nepleme-nitemu časopisju, ki mu je bila in je še e-dino ta naloga, da zavaja javno mnenje tvoje dežele in te skuša podžigati z brez-sramnimi lažmi? Narod italijanski, ali si prišel končno do zavesti, da je izdajstvo tvoje vlade zapisano v knjigi zgodovine z neizbrisnimi črkami? Najhujše pa je, da so te tvoji lastni zastopniki prevarili — poslanci, krivi derno-kratje in hujskači, pobalini, izsesevalci. lišču so jej ploskali le tTsti, ki so bili najeti. Carlatti pa je živel za denar z dušo in telesom. -Zato ni bil nikakor pri volji, da bi uveli lepotici žrtvoval svoje podjetje. Odločno je izjavil svoji signori, da se mora ob prvi priliki odreči gledališča, ali ostaneta da jej dosedanja plača in — njegovo srce. Trapola je pridno zahajala k Julijinim skušnjam. Kmalu je izprevidela, da ne bo mogla tekmovati na odru z Julijo. Ali. poleg tega jo je morila še druga skrb. Bala se je namreč, da ni samo grlo, ampak tudi Julijina lepota navdušila Carlattija. j, (Dalje.) S (ran II. „IIDJNOSI- štev. 150. V Trstu, dne 30. velikega travna 1916. Dejstva so vse potrdila, kar pravim. Čuvaj se, narod italijanski! Ne puščaj se navduševati po velikih in nesmiselnih besedah1 Slučai tudi ni tak. da bi moglo veljati zanj slovito načelo Macchiavel-lija: namen posvečuje sredstva! Kajti namen. ki se zasleduje v sedanji vojni, je tvoji' blaginji popolnoma nasproten! Težke odgovornosti obremenijo vlado Salandre. Od teh so tri največjega pomena. Najprel je ta vlada odgovorna narodu, ker ga ni nikdar postavila pred golo resnico. Napram centralnima vlastima, ker ie zvezo žnjima zavratno raztrgala. In stedniič napram svetu, ker je to brezkrai-no klanje, ki se je že nagibalo h koncu, podaHšala. Pajaci! Doli s krinko! Napravite enkrat konec temu hinavstvu!.... S kom smo zvezani? S tistimi, ki so bili do pred malo dni naši najhujši sovražniki! S tistimi, ki so naše podjetje v severni Afriki najtrdovratneje poniževali, s tistima dvema narodoma, ki sta vedno bila naša tekmeca, vedno ljubosumna na nas' Oh, blažena diplomacija, ki tako lahko menjuje kordijalnost in ceremonije! j ___o, ta večna omahljivost (stvari)! In vendar bi se bili lahko popolnoma izognili temu konfliktu, da se ni vmešalo vmes njegovo veličanstvo — zlato! Svojedobno so govorili nevtralisti vojnim hujskačem: »Cemu hočete, da Italija intervenira? Ali ne veste, da more ako stori to, vse izgubiti, a nič pridobiti? Mesto, da podaljšate neznansko mesarjenje, ali bi ne bilo bolje, in celo potrebno in bolj odgovarjajoče dolžnosti naprednega in civiliziranega naroda, kakršen je nas, da stori vse, da se napravi konec temu mesarjenju?! In če je to nemožno, ali m bolje potem, da gledamo mirno in izkoriščamo vse vojskujoče r!« In patrijotie v naslonjačih: »Ne, Italija je dolžna, da se loči od centralnih vlasti in da se sporazume s trosporazumom, da bo branila svoje interese: glavne interese za ekzistenco naroda, za mednarodno svobodo, za svoj potrebni razvoj. Vojna ki jo mi hočemo, ie obrambna vojna, ki jo moramo voditi po zahtevi svoje dolžnosti, da rešimo domovino.« Oh, kako silna je moč zlata!!--- Trebalo pa je narod tudi prepričati o lastnem dejanju, in da se to doseže, je bilo potrebno — ker drugače ni šlo — vzra-čati resnico in se posluževati laži. Italijanski narod, ki mu je vse prav. ni razumel zakotnih namenov teh prokletih. Za kulisami pa so se pripravljali mei tem za najspretneje intrige. Tisti brezsramni in navihani ljudje so mislili, da se Tremin vzame v pol ure in da se da Soča v malih ladjah lahkotno prekoračiti! Mislili so slednjič, da Av-stro-Ogrska umira in da je dospela do svetega olja! Saj je isti pogrešek storila tudi Rusiia. ki se je po bitki v Karpatah in v Oaliciti menda prepričala o nasprotnem. (Konec prih.) ril tedanji ministrski predsednik Viviani. da se je vrnil v zbornico. Bilo je sploh ^iidno, da je Oallieni s svojim prepričanem tako dolgo služil pod generalom ?ofirom, ki je znano republikanskega miljenja. Generala Gallienija so, kot Castel-nauja, prištevali k mauarh i stičnim generalom, najboljšim oporam predsednika Poincareja. Rojen je bil na južnem Francoskem, ob Oaronni, se ie udeležil bitek :>ri Bazeillesu in Sedanu in potem oprav-ijal različna mesta v kolonijah. Bil je v Senegalu, ob Nigru, v Martinique, v I on-kmgu, na Madagaskarju in je bil končno nadzornik vseh francoskih kolonijskih čet. Povsod je kazal odlično organizacija ko zmožnost, diplomatske sposobnosti v občevanju z domačimi vladarji v kolonijah in ie tudi, kot preprost vojak* znal dobro pripovedovati svoje dogodke, i ako ;e pripadal k onim kolonijskim generalom, ki so jih zaradi lahkih uspehov v kolonijah morda precenjevali, in ki je imela Francoska vsled njih leta 1870. dovolj slabih izkušenj. Vkljub temu pa se ne da ajiti, da je Francoska z Gallieniiem izgubila vrlega vojaka, ki ga bo v vojnih dogodkih, ki jo še čakajo v tej vojni, pač :ežko pogrešala. Rožne politične vesti. General Gallieni. Kakor smo že poročali med brzojavkami, je te dni umrl bivši francoski vojni minister general Gallieni. Dil je že dalje časa bolehen. Podvreči se je moral operaciji, ki pa je ni več moglo prenesti njegovo oslabljeno telo. Tokrat je bila torej vest o zdravstvenih ozirih resnična in smrt generala Gallienija, ki je kot minister odstopil proti koncu meseca marca letošnjega leta, dokazuje se-dai, da njegova trditev v pismu ministrskemu predsedniku Briandu, da so mu zdravniki prepovedali napornejše delovanje, ni spadala med običajne izgovore odstopajočih ministrov. General Gallieni je bil za Francosko poosebljeni spomin na marnski čudež. V vseh opisih bitke ob Marni, pa naj izhajajo iz francoskih ali nemških virov, se poudarja z vsem priznanjem, da je bil po kretnji nemškega poveljnika, generalnega polkovnika pl. Klucka, mimo Pariza, izdano povelje, da naj se prodirajoči Nemci iz smeri od Pariza napadejo v boku. To se je zgodilo po odredbi generala Gallienija, ki je bil po-\eljnik v Parizu. Ukazal je, naj ta napad podpira vsa pariška posadka, ki so i o v avtomobilih in avtomobilnih omnibusih vrgli na bojišče. Gallieni je bil za Francoze živa priča najmogočnejše vojne akcije, ki je je bila zmožna Francoska, onega usodnega trenutka, ko se je ustavilo sovražnikovo prodiranje in je bila Francoska rešena za tedaj. Tega mu Francozi niso pozabili. Ko jt po neuspehu velike jesenske ofenzive in po porazih na Balkanu padel vojni minister Millerand, je postal njegov naslednik Gallieni, ki si jc prizadeval z neutajljivo energijo, da bi s pomladitvijo kadrov, z znižanjem starostnih meja in odpravo protekcijonizma povečal udarnost francoske armade. On naj bi bil pripraviL-ono ogromno ofenzivo, ki naj bi se bila pričela v letošnii pomladi, in uštel se je le toliko, da so bili Nemci. ki so prehiteli to veliko ofenzivo in so z udarcem na Verdun onemogočili izvedbo tega na ves glas napovedovanega načrta. General Gallieni ni bil kos vsem tem razburjenjem. Trdi se, da je pripadal k tistim, ki se niso strinjali z mnenjem generala Joffra, da naj bi Francoska umekni-la svoje čete iz Verdunskega okoliša in zavzela boljše obrambne postojanke. On in general Castelnau da sta z največjo odločnostjo nastopala za vztrajanje pri Ver-dtinu, dočim je Joffre smatral umik za nenevaren. Ta kriza in obenem bolezen ste prisilili generala Gallienija, da je odstopil. Že preje, posebno pri zborničnih razpravah je kazal močno razdražljivost, in nekega dne je tekom žestokoga govora nekega poslanca zapustil sejo in ga je šele po dolgem prigovarjanju prenovo- Umit m\l Odlikovan je bil z zlatim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje stotnik c. kr. bataljona prostovoljnih strelcev VIL, gospod Josip Jainšek z OpčiH. Blagemu odlikovancu, priljubljenemu pri višjih in pri podreiencih, čestitamo najiskre-nejše. Predsednik upravne komisiie istrsne, c. k. dvorni svetnik Lasciac, je dne 27. t. m., kakor doznajemo, odpotoval na Dunaj. Nadpisa v počaščenie cesarla Fran?. I. iz let 1816. in 1832. Po inicijativi deželne upravne komisije istrske ste bili dne 23. maja t. L dve spominski plošči iz kamna z nadpisoni v počeščenje cesarja Frana I. iz muzeaii ega skladišča deželnih zbirk, kjer ste ležali več časa, preneseni v atrij novega občinskega dvora v Poreču ter vzidani na levi in desni strani glavnega portala. Nadpis spominske plošče od leta 1816 spominja na združenje Istre z avstrijsko državo in na obisk, s katerim je bilo mesto Poreč počeščeno od cesarja Frana I. v onem letu. Nadpis druge spominske plošče iz 1832 spominja na cesarsko potrditev municipalnega prava mesta Poreča. Iz deželnega šoiskega sveta za Istro. — Deželna upravna komisija za Istro vje imenovala gospode: c. k. okrajnega glavarja Rudoita barona^ pl- Gorizuttiia, c. k. okrajnega komisarja Petra Benzona in c. k. finančnega računskega svetnika Av-rela Sinslerja kot svoje zastopnike v deželnem šolskem svetu istrskem. Vesela vest. Iz Gorice nam poročajo: Naše junaške matere, ki so celo leto vztrajale v vojnem metežu v našem raz-strelienem mestu so danes oddale prošnjo na c. kr. glavarstvo, naj bi odprlo v mestu šolo za slovensko deco. Zastopnica ga. Bavcon Frania in zastopnik g. Evgen Gorjan sta bila od g. glavarja barona Bauma kar naiprijazneje sprejeta v dolgi avdijenci. G. glavar, ki je sam oče, se je res očetovski zavzel za po izobrazbi stradaiočo deco in obljubil svojo pomoč. V njega stavimo vse naše zaupanje. — Goričan. w , Občinski z as top občine Lokavec raz-puščen. C. kr. namestništvo je razpustilo občinski zastop v Lokavcu, v goriškem političnem okraju, in je sporazumno z deželnim odborom poverilo vodstvo občinskih poslov posestniku in lesnemu trgovcu Franu Hmelaku. Žveplo. Tržaška kmetijska družba je na svoja opetovana povpraševanja prejela od dunajske centralne zveze sporočilo, da je poljedelsko ministrstvo odredilo, da se zopet prične razpošiljanje žvepla in sicer naiprej na Primorsko. Upati je torej, da ga" dobimo v kratkem. Prihod naznanimo v naščm listu. Poletni čas in noliedelstvo. Prejeli smo: Zadnje čase se je z več stram izražala bojazen, da bo uvedba poletnega časa provzročaia poljedelskim obratom razne težave. Posebno pa, da se delavni čas skrči, da bodo poljedelski delavci hoteli nehati z delom poprej, nego je bilo navadno. Temu nasprotno opozarjajo od poklicane strani, da take in slične opazke izhajajo iz krivega tolmačenja stvarnega položaja. Poljedelski delavni dan se ni nikdar ravnal po uri, marveč po solncu in v tem pogledu se gotovo tudi v bodoče nič ne izpremeni. Delo se bo začenjalo slej ko prej ob zori in bo nehavalo ob solnčnem zahodu. Skupno trajanje dela se torej ne more izpremeniti s tem, da ura pri začetku in koncu dela kaže eno uro več, nego je bilo to po dosedanjem merjenju časa. »Poletni Čas« ne izpremeni torej na tem prav ničesar in morebitna zahteva, naj se prej konča delo, bi bila potem neopravičena. Priznano bodi sicer, da pride v tem ali onem pogledu do kakih izprememb v razdelitvi poljedelskega dela. To bo potrebno n. pr. v toliko, v kolikor se mora predpoldne skrčiti, a popoldne podaljšati, ako poljedelec ne bi hotel raje ostati pri opoldanskem odmoru, ozi-roma času krmljenja po solnčni uri in ga le po uri odložiti za eno uro. To več ali manje malenkostno prllagodjenje novemu poletnem času se gotovo izvrši brez velikih težav in se uživi v kratkem času; tako, da poljedelstvo ostane na sploh nedotaknjeno po rečeni novi uredbi. Za prireditev igre »V kraljestvu palčkov« v nedeljo vlada že veliko zanimanje, saj so otroci raznesli glas o nji že vsepovsod. Vendar pa tudi mi še posebej opozarjamo nanjo in tekom dni objavimo tudi vsebino igre, ki je res krasna. Cisti dobiček je, kakor omenjeno že včeraj, namenjen deloma sirotam padlih vojakov, deloma pa »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Vsakdo ve, da nikoli ni vladala taka beda vsepovsod, kakor sedaj, zato se nadejamo, da se te igre udeležijo vsi zavedni Tržačani, ki so jim mar slovenski otroci in »Družba«. Saj je že večina samo tistih otrok, ki nastopijo v igri, zapuščena, le malokateremu se godi tako, kakor se mu je godilo v prejšnjih časih. In da se »Družbi« ne godi tako kakri prej, to vemo vsi, ki smo čitali pred čai,: c.an za dnem izkaze o darovih zanjo, a sedaj lahko seštejemo na prste tiste dni, ob katerih se spomni kdo nanjo. V sedanjih časih ni gledaliških predstav in koncertov, zato se za nedeljo nadejamo polne dvorane. Podpisi na IV. vojno posojilo. — XL!. izkaz. Tržaška posojilnica in hranilnica K 40.000; poda'imiral Lucijan Ziegler-Pozza K 36.000; Jc 3. Urbanis. Leopold Gatti in N. N. po K 5000, nekaj fslužbenstvo tvrdke F. Fondrvček K 400*; Anton Rismondo, dr. Karel Lužina in Macedonij Zucaili po K 3000; Josip Osele, Iv. Gor,- p, Opčine in don Aloiz jaklich po K 2000; Anton Požar, Trebče K 1700; Josipina Alcaini, Josipina Alreeda, O Fioriani, Marija Maddaloni, Marija Me 1! in z, Ema Slagna, Eliza Versegnessi, Ernest Borri in don Eliia Madalena, G. Visintini, Ana Artico in Viktorija Harsch, Marija Rismondo in Blanka Moro, Ernest Nouiian in Nerina Ferluea, P. Ferrari-Delatus, P. Bonilacio, Fraic" pl. Grisogono, Marij Kral, Ernesta Pippani, Gizela Posselt, Regma Salvadon, Artur Spangher, Anton Babuder, Ida Prato, Iv. Russaz, Iv. Gomiscig, Mari a Peri Alojzija Bianconi, Ema Terca, Lovrenc Gonano (italijanska šola v Barkovljah, Ivan Krašević, Josipina Birsa in Marija Hurnpiik (slovenska šola v Barkovliah), Ferdinand Starec, Ana Scheimer. Olga Sedevčič, in Josipina Pos-sega (slovenska šola v Barkovljah. Evgenij Garzolini (italijanska šola na Vrdeli) Ivan Daneu slovenska šola na Vrdeli) Vincenc Trobez (slovenska šo'a a Vrdeli', Paiacl Kossoven (slovenska šola na Vrdeli), Angela Setničar (Slovenska šola na Vrdeli), Ivanka Sabbadin (slovenska šola na Vrdeli), Emuja Peternel (slovenska šola na Vrdeii), Krist na Dellak-Gherdol (slovenska šola na Vrdeli), Valeria Košir (slovenska šola na Vrdeli), Ljudmila Požar (slovenska šola na Vrdeii), Štefan Ferluga (šola na Opčinah), Antonija Daneu (šola na Opčinah) Franc Martellanz, Edvard Sosič, Martin Ftirlan iz Amalija Mar-telanz (proseško - kontovel s*a šola) Emilijo Pakiz (šola v Sv. Križu), P. Anton Sencig in Al. Lugnani po K 1000: Tereza Bellu-sich K 600; Marija Artico, Fani Bacichi, Ev genija Ferluga, Roza Frascati, Marija Gava, Ana Khail, Karmela Lonza, Valerija Olivetti, Lea Orsettich, Gizela Wildauer, Anton Grablovitz Annunziata Dolžen, Salvator Dolžen, Ida Gagrizza, Marija Ragusin, P. Sterpin, Iv. Illincich, Iv. Hayek, Angel Crivicich, Ernest Kossovitz, Emilija Solsach don Franc Albertini, don Marcel Murlo, Jak. Nikolaj, Karel Saccomani, don lv. Manega, Josipina Vivod., losiplna Cocevar, Emili a Ruggier, Angela Kenich, (Ita janska šola ' v Barkovljah) Jos. Gorkich (šola v Bazovici) Pijerina Beuk (italijanska šola na Vrdeli) Irma Nett (slovenska šola v Rojanu) Ana ovagelj, Gustav Hess, Alojzija Hulka, dr. Olga Satfer, Fani pl. Schwarz, Roza Simonetti, C. Miss^tich, Celest? Hoffmann in Alojzija Pekich po K 500. Za rentgenov laboratorij na jugozapadni fronti, ki se je ustanovil pod pokroviteljstvom baronice Fries-Skene, so došli sledeči darovi: Tržaška podružnica banke »Union« K 500, Fortunat baron Vivante K 200, Adolf pl. Frigyessy K 100, I. A. Goidschmid K 100, Avstro-Američana K 300, delniška družba ža izrabo vodnih sil Dalmacije K 100, tržaška podružnica An-globanke K 300, tržaška podružnica Ljubljanske kreditne banke K 50, ladjedelnica »Austria« K 200, Dreherjeva pivovarna v Trstu K 200, tržaška mestna občina K 500, Julij Micolich K 50, E. A. Camus K 50. Alfred Escher <5t C. K 50, trž. trgovska in obrtna zbornica K 300, Jadranska banka K 250, Mih. Truden K 200, Riunio-ne Adriatica di SicurtA K 1000, tržaška komercijalna banka K 300, Assicurazioni Generali K 500, Bratje Brunner K 300, vrvarna Josipa Angeli K 250, Greinitz K 200, trž. čistilnica mineralnega olja K 500, G. li. Costi-sinovi K 100, delniška družba »Balkan« K 200, tvrdka O- Tripcovich K 300, »Dalmatia« K 200, Splošna avstro-ogrska družba za plin K 200, tržaške oljarne K 200, Viktor Kalister K 1000, Kristijan Dejak K 100, Rih. Dejak K 50, tržaška rižarna K 200, »Agrumana« K 200, C. Arnstein K 100, M. pl. Hiitterott K 200, Maks Brunner K 200, dr. Aleks. Afenduli K 200, baron I. Parisi K 300, generalni ravnatelj Frankfurter K 100, Avstrijski Lloyd K 300, M. Scaramangi K 200, Ernst Freund K 100, Sam. Oblath K 100, baron G. A. Economo K 300, tvrdka Jos. Klansich K 100, dr. Arnold pl. Frigyessy K 100, podružnica Kreditnega zavoda K 300, Rih. Tischler K 100, S. in W. Hoffmann K 50, G. pl. Renaldy K 50, Fr. Glanzmann K 50, Alfred Bach-rach K 20, Anton F. Ganzoni K 20, tvrdka E. M. Stavro K 30, A. Scopinich K 30, mestni vodovod K 50, L. Vianello K 50, dr. E. Gasser K 20, Oton Lichtensteiger K 20. Kern K 50, tvrdka Ignac \Veiss K 100, Thorsch K 40, Ernest Nauen K 20, Rud.. Steiner K 50, Ernest I\rausy K 50, Julij Gregr K 50, Tržaška trgovska del-! niška družba K 100, Karel Guttmann K 20, Aleks. Friedmann K 2i0, Arnold Reich K 100, FondaComisso K 50. Blum-Gentilomo K 50. — Ta rontgenov laboratorij preide po vojni v posest tržaškega mesta. Trije mornariški podčastniki pošiljajo z 1 bojišča najprisrčneje pozdrave prijateljem in znancem in prosijo ob enem kakih knjig. Leopold Stros, Kari Drnovšek, Josip Jurečič. Seebat., II. Komp., vojna pošta 322. Kdo ve kaj? Desetnik Josip Žnldarsič, vojna pošta 614, išče svojega brata Antona Žnidaršiča, slaboumnega in gluhonemega, iz Nožnega, občina Kožbana pri Krifiinu. Pogrešancc je Šel dne 20. majni-ka od doma s parom volov do Vipave. Pozneje se je izvedelo, da so ga poslali iz Brucka v Trst kot vojaka. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na gornji naslov. Mestna zastavljalnica. Jutri, 31. t. m., se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca febr. 1915. na modre listke, in sicer od št. 21.800 do št. 23.400. Borovi. Možki podružrJci CMD. je daroval v protest proti »Slovencu« g. Rado Srebot-njak iz Lokve K 6. GOSPOMifO. Konferenca o pobijanju peronospore in oidija. Dne 21. maja t. 1. je imel v poljedelskem zavodu v Poreču g. I. K. Cuco-vich po želji upravne komisije konferenco s praktičnimi prikazi o uspešnem pobijanju peronospore in oidija z razpoložljivimi zelo omejenimi zalogami žvepla in modre gaiice. Predavatelj je posebno naglašal, da se pri pobijanju peronospore more modra galica z uspehom nadomeščati z bordoleško zmesjo 1/:z% modre gaiice in V2/ogaluna za škropljenje trt. Za uspešno pobijanje oidija (trtnega luga) se more porabljati, neugašeno apno v prahu, samo ali pomešano z žveplom; priporoča pa se tudi apneno mleko za pranje grozdov in raztopina 0.1% kalijevega hipermangana-ta za škropljenje. Nadaije je dajal navodila glede izbere naiprimernejega časa za izvršenje rečenih del, in glede načina, kako naj se z največjo varnostjo porabljajo obstoječe tvarine za pobijanje dveh naj-nevarnejih sovražnikov trte, namreč peronospore in oidija. Tega zelo poučnega predavanja se je udeležilo 46 gospodarjev poreškega okoliša. IfIlfllllC-t^S volnena in bombaževa pokrivala in liUiJUjčilfi cnnje. Via delle Beccherie 3. 327 Knrtif&m žalil je vsako vrste. Jakob Mar^on, it U [j U J£ Ki nI. Šolitario £t. 21 (pri mestni bol-ni^n ci) Prva slovenska trgovini. 250 zmožna slovenskega, nemškegi ___4 _______i in italjanskcpa jezika išče shi • kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hiš ".o delo, šivanje in krpanje. Prijazne posudio na Ins. odd. Ed nosti pod „L 1916*. šivilja, ki zna Šivati, vezati in kroji i obleke za gos e in otroke, s a priporoča za delo na domu. I lica PicareM 1', I. na -vr. št. 5. 321 ftllffii sa cepljenja trt prosia mirodi!-UUllifi niča CiElia, ul. Pgsž? 6. 310 Hlimilom votwG« volnena in fcomt*a?e-hUpUjbiJ v a pokcivsla in Čiste Cisnj^. S£ek!arnica ul. dešl' islrio tG. 310 tf& cigissio snma m prsprotfalalee. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve poupotnike, razni gumbi, denarnice, mazilo za revije, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kri' \ krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mreži-.a za brke, pletenine, srajce, spodnje luače, ogle -al ', ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfc • in drugo prodaja J A KOP LEVI. uJica S. BTicolo štev. 19. G1 «veli lm sMcđlsžu v ulici fiaiiiOuOiiG 13 In na vogalu ul. Gelsi Kupujem vsakovrstne tanje in otfržzRgv. — Plača se fo 50 — vinar. kg. PripcroIžKgi i^rcJ&e« trgeuina iestuirc in !:oEc«šia7- Zaloga mesa v konservi, sardin, kondenzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbira likerjev in domačih vin. Vsak dan sveže čaj. maslo. Vse po zmernih cenah. Za obilen obisk sc priporoča, lastnik. Via Campanille št. 13 (Piazza Ponteresso.) Odiftovnim Lfraraicn 8MLDELLA — Trst ulica Media štev. IG, Topitev takoj v lit > železo in kovine. Manufakturne trgovine. SUCCESSORi (Nasledniki PIETRO TA-VOLATO, Trst, Leseni trg (Piazza delia Legna) štev. 1. — Bogata izbera mami-fakturnega blaga. — Cene zmerne. 194 HOTES. COMTSKS^STAL Bika Snn hirolo šiev. 25 (blizu Corsn) Prenočišče za vojake. — Dvigalo, — Cene zmerne. — Postrežba točna. se nadomesti z mekis-nirai krmili, ki jili poSilja centrala krrrit Ljubljana,TurJaSki trg, 3, -v vrefah po 30 Cena. za 100 kg je K CESKO - BUDJEV1SICA RESTAVRACIJA (Bosžkova uzoina češka eestiln*. v Trstu) se nahaja v ulici vžslle Poste štev. 14. vhod v ulici Qior?to Galatti. zraven glavne nošte. SVjven^ka postrežba in slovenski iedilm lTssi* - HALI OGLASI. Anton Godina cunje, stari papir io kovine. 501 Etftlflfl 'n na drobno in debelo kupujem VttlllU Traver^ale Bosco (i. - 502 Sode prazne petroiejeve kupim v vsaki množini. M. Kuret, Seteefontane 1. 32b A«