L EsiJe^ XXI, številka 13, 24.junij 1999 Cena ZGORNJESAVINJSKI Č A ISSN 0351-8140 770351 814014 Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. ZADRUŽNE POSLOVALNICE^ VEDNO Z VAMI J V sodelovanju z Mercatorjem ob njegovi 50. obletnici pripravljamo do konca novembra ■O S E B N O PR E S E N E Č E N J E ! VSAK TEDEN V ČASU TRAJANJA AKCIJE VAS NA POSEBEJ OZNAČENEM PLAKATU OPOZARJAMO NA IZDELKE Z DO POPUSTA. 5t# OD NAS - ZA VAS UGODNO !!! Uvoznikom opreme in repromateriala nudimo ugodna devizna posojila v nemških markah z rokom vračila: do enega leta. Pogoj je: da se plačilni promet opravi preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke. Izhodiščna obrestna mera: 6-mesečni EURIBOR + 2,28% za nemško marko, s klavzulo o prilagajanju. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 8995-220 ali 8995-223. 8 ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ■MT radio alia : — PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa 24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42 330 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 3 ISSN 0351-8140 Leto XXXI, št. 13, 84. junij 1999 Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik \ Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander/, Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard v , , Vrtačnik, Alenka, Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: Tomaž Pajk Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063 Naslov uredništva: Savinjske novice Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 E-pošta: savinjske.novice@siol.net Internet: http//:www.savipj-novice-sp.si Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT Tisk: IGEA d.o.o. Nazarje Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji,5%/\\ Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne. lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Kot sem napovedal v prejšnji številki, tokrat med drugim poročamo tudi o srečanju slovenskih lokalnih časopisov, kije bilo v Slovenskih Konjicah. Tretje leto zapored smo se lokalni “informatorji "zbrali na enem mestu, da bi spregovorili o aktualnih in strokovnih zadevah s področja medijev, hkrati pa je bila to tudi priložnost za koristno izmenjavo informacij. Čeprav od lanskega leta Savinjske novice niso naredile nobenega zares korenitega koraka v razvojni smeri, smo lahko ugotovili, da so obdržale svoje mesto med kvalitetnejšimi lokalnimi časopisi. Toda ljudje se nikoli na daljši rok ne zadovoljimo s tistim, kar imamo, pač pa težimo k napredku. Zato so potrebne nove spremembe, kijih bomo izoblikovali v jesenskem času, uvedlipa v začetku prihodnjega leta. Ne glede na to pa nam mnogi že sedaj zavidajo izjemno visok odstotek naročnikov v odnosu na število gospodinjstev. Vmes se bomo skupaj z vami, spoštovane bralke in bralci, privajali na davek na dodano vrednost. V tem trenutku vam lahko zagotovim, da se Novice zaradi uvedbe DDV s 1. julijem ne bodo podražile. Njihova prodajna cena bo ostala nespremenjena. Pri vseh izdelkih pa temu seveda ne bo tako. Tokratno številko zaradi jutrišnjega praznika berete že v četrtek. Želim vam prijeten konec tedna, obenetn pa vam čestitam ob dnevu državnosti! TRETJJtompt^ KHMŽtttCJr- <\ skupna humanitarna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije Rdeči križ, Karitas, SO Unicef roka pregnancem slouenska uas rdeči križ 50101-678-51579 karitas 51800-678-52987 sklic 6007 namen nakazila roka pregnancem brezplačni telefon za nakazila 080 22 44 IZ NEBI NE: Banka Celje: Podpisano strateško partnerstvo z NLB....4 Jože Krainer, župan občine Mozirje: “Problemov se je potrebno lotevati celovito”...6 Krajevna skupnost Nazarje: Živeti sedanjost in skrbeti ža, prihbdnbst^^SV...8 Mirko Zamernik, poslanec SDS: Dogajanja v . KS Rečica ob Savinji: V praznik odet kraj..10 David But, dobitnik Zlate Linhartove značke: Zasvojen z igranjem ...... 11 '. Pust Mozirski: •\\\ \\\\ V\ \\ Na karneval v Novi Vinodolski ..... 14 Zgornjesavinjsko društvo Uspel izlet po soški 90 let Rudolfa Rojtna: gasilski doi^kpl^mci/, nasedli bvcei’x^^^^VNlB;; Zgodovina m narodopisje: Benediktinski urbar...... 22 Tema meseca: Pričakujemo dojenčka.. 24 Zgornjesavinjska liga v malem nogometu: ' Razborju, zaslužena zmaga:;........ 32 Za razvedrilo: Zadrečke novice......40 NASLOVNICA Konjeniško tekmovanje na Venišan N. Foto: Tomaž Pajk Banka Celje Podpisano strateško partnerstvo z NLB Banka Celje je 10. maja podpisala pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko. V vodstvu banke so smatrali, daje denar pri njih s tem korakom še bolj varen in dolgoročno dobro naložen. Zaradi te združitve, pravkar opravljenega zbora banke in mnogih novosti na področju poslovanja so v Banki Celje 18. junija sklicali novinarsko konferenco. Novinarjem so predstavili najpomembnejše dosežke v poslovanju v letu 1998, predvsem pa nove uspehe, kijih Banka Celje dosega pri poslovanju v letošnjem letu. Direktor uprave Niko Kač je poudaril, da se je Banka Celje na začetku letošnjega leta soočila z dvema možnostima. Prva možnost je velevala nadaljevanje samostojne poti, druga pa podpis partnerstva z banko, ki ima sorodne usmeritve. Situacija na trgu je pokazala, da je boljša druga varianta. Partnerja ni bilo težko najti, saj se je Nova Ljubljanska banka pokazala kot zaželen partner. V skladu s podpisano pogodbo bo Nova LB pridobila 20 odstotkov delnic Banke Celje, s čimer bodo izpolnjeni zakonski pogoji za vstop te banke v bančno skupino NLB. Na področju poslovnega sodelovanja bodo uskladili in poenotili razvoj informacijske tehnologije, nastop do zunanjih institucij in monetarnih oblasti, tržne aktivnosti in teritorialno prisotnost, razvijanje novih bančnih storitev in politiko prodajnih cen, likvidnost in upravljanje z vsemi poslovnimi tveganji, notranji nadzor, kontrolo in varnostno zaščito ter računovodsko politiko. Niko Kač je poudaril, da manjša stopnja samostojnosti pomeni višjo stopnjo varnosti. Skupina Nove Ljubljanske banke ima skupaj s 5,6-odstotnim tržnim deležem Banke Celje tako po novem že okoli 40-odstotni tržni delež v Sloveniji. Dušan Drofenik je zbranim novinarjem predstavil novosti, kijih namerava Banka Celje uvesti še tekom letošnjega leta. Prva novost je širitev mreže bankomatov. Le-ti so se pokazali kot storitev, ki se je komitenti vse raje poslužujejo. Bistvena novost, ki bo sprovedla sredi julija, je zamenjava bančnih kartic za kartico activa/ maestro. Nova kartica bo v celoti zamenjala obstoječo bančno kartico. Z njo se bo mogoče dvigovati gotovino na bankomatih, v bankah in na poštah. Z njo bo lahko plačevalo blago in storitve. Tretja novost je vstop Banke Celje v nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo - NSVS. Osnovni namen NSVS je povečanje obsega ugodnih dolgoročnih stanovanjskih posojil. Varčevalcem omogoča, da si po izteku varčevanja pridobijo ugodna stanovanjska posojila. Donosnost varčevanja je še povečana s premijo, ki jo Republika Slovenija dodeli varčevalcu ob izteku vsakega varčevalnega leta. Iz leta v leto boljši poslovni uspehi Banke Celje zagotavljajo komitentom varne naložbe težko privarčevanega denarja. Varnost pa je tista, ki v sedanjih negotovih časih nekaj šteje in to je najpomembnejše. Benjamin Kanjir Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 Ne čakajte na DDV! Sedaj je pravi čas za nakup notranjih vrat in kljuk. Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popustil OBČINA MOZIRJE Oi 25. juniju - dnevu državnosti, čestitamo vsem občankam in občanom občine *Y1f}ozirje. Župan občine Občinska uprava Občinski svet N A Z A R J E “H OBČINA NAZARJE Občankam in občanom občine Nazarje čestitamo ob 25. juniju -dnevu državnosti. Župan in občinski svet Celje Otvoritev poslovno garažnega objekta Glazija Problem parkiranja je iz dneva v dan večji, saj se število jeklenih konjičkov neprestano povečuje. Mestna občina Celje in Zavod za planiranje sta zato v začetku lanskega leta sprejela sklep o parkirno garažnem režimu v Celju in s tem podprla idejo o gradnji poslovno garažnega objekta na Glaziji. Investitor objekta, katerega začetek gradnje je bil 15. junija lani, otvoritev pa prejšnji teden, je družba Posest. Posest je hčerinska družba Banke Celje, ki jo ima v popolni lasti. To je njen prvi komercialni projekt, saj se je družba doslej ukvarjala le z ravnanjem z zaseženim premoženjem. Nova stavba ima v svojih nedrih v petih etažah prostora za 647 avtomobilov. Od tega bo 474 parkirnih prostorovjavnih, 173 palastniških. Skupna površina objekta znaša 20.000 kvadratnih metrov. Na parki-rišča jih odpade 16.000, 3.000 kvadratov pa je namenjenih poslovni dejavnosti. Vrednost objekta znaša 1,4 milijarde SIT. V Na otvoritvi sta spregovorila direktor uprave Banke Celje Niko Kač in župan mestne občine Celje Bojan Šrot. Izpostavila sta pomembnost investicije, ki se bo odražala na poslovnem, pa tudi na področju ekologije. Morda bo prav zaradi te investicije ostalo kakšno drevo neposekano, kakšna trata zelena, sprehajališče pa nedotaknjeno. Postavitev garažne hiše je zelo pomembna za Celjane, še bolj pa morda za vse ostale, ki v Celje prihajajo po nakupih ali drugačnih obveznostih, pred tem pa veliko svo-jega časa vložijo v iskanje primernega parkirnega prostora. Benjamin Kanjir V novem objektu na Glaziji je prostora za 650 avtomobilov (foto: B. Kanjir) Slovenske Konjice Savinjske novice na III. srečanju lokalnih časopisov V Slovenskih Konjicah - mestu cvetja in vina - je minulo soboto potekalo tretje srečanje lokalnih časopisov Slovenije, ki ga je pripravilo uredništvo tamkajšnjega časopisa Novice. V celodnevnem druženju so uredniki, novinarji in tržniki lokalnih časopisov izvedeli številne zanimive informacije in seveda izmenjali mnenja ter izkušnje. V uvodnem delu srečanja je direktorica urada vlade za informiranje mag. Alja Brglez Uranjek pojasnila način komuniciranja slovenske vlade z domačo javnostjo in razložila pomen obveščanja slovenske javnosti o vključevanju naše države v Evropsko unijo. Ocenila je, da urad premalo sodeluje z lokalnimi časopisi, kar naj bi z obojestranskim interesom v prihodnje izboljšali. Direktorica inštituta za raziskovan-je medijev Mediana Janja Božič Marolt je ob asistenci Lilijane Miklavčič predstavila aktualno stanje na področju lokalnih in regionalnih časopisov v Sloveniji. Trenutno izhaja 61 lokalnih časopisov, od katerih jih je največ v zasebni lasti. Po frekvenci izhajanja prevladujejo mesečniki, povprečna naklada pa se giblje med 1000 in 2000 izvodi. Mediana je opravila tudi raziskavo branosti lokalnega časopisa Novice, ki je pokazala, tla je ta časopis v domačem okolju (pokriva štiri občine) najbolj bran tiskani medij. Pri Novicah pravijo: “O čemer ne pišemo, se pravzaprav sploh ni zgodilo!” V osrednjem delu srečanja je odgovorni urednik Dela Mitja Meršol novi- narjem in urednikom lokalnih časopisov predaval o tem, kako narediti zanimiv in bran časopis in kako se izogibati različnim pritiskom, ki se pojavljajo iz sfere politike ter gospodarstva. Izdajatelji in tržniki lokalnih časopisov so prisluhnili predavatelju na Visoki šoli za podjetništvo mag. Alešu Liscu, ki je navedel nekaj nasvetov za povečanje prodaje in boljše trženje oglasnega prostora. V nadaljevanju so se novinarji in uredniki sestali še s predsednikom Društva novinarjev Slovenije Brankom Maksimovičem in se z njim pogovorili o delovanju društva ter novi medijski zakonodaji, ki je v pripravi. Sklenili so še, da bodo ustanovili interesno združenje lokalnih časopisov, v katerega se bodo včlanili zainteresirani časopisi za izvedbo skupnih projektov. Družabni del so udeleženci srečanja izkoristili za ogled mestne galerije, graščine Trebnik in novega igrišča za golf Zlati Grič, nato pa še za ogled razstave in sodelovanje na dražbi V. likovnih prijateljevanj. In kje je v množici slovenskih lokalnih časopisov mesto Savinjskih novic? Brez sramu lahko ugotovimo, da pri vrhu - tako po vsebini kot po obliki. Že res, da nas ponekod prekašajo z barvnim tiskom, toda le redki med njimi so takšni, kise financirajo sami. Občinskih dotacij je namreč precej več, kot bi si morda mislili. Vsekakor sodi naš časopis v sam vrh tudipo tradicij i izhaj an j a, po cenovni dostopnosti za bralce in oglaševalce pa se uvršča v zlato sredino. Franci Kotnik TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE IN MEDOBČINSKA ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA VABITA NA ETNO - FOLKLORNO PRIREDITEV IZ RODA V ROD .n IZBORNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO 99 v petek, 25. junija 1999, ob 17. uri, v DELAVSKEM DOMU NAZARJE PROGRAM: * revija VIŽARJEV (godci veterani in samouki) * nastop kvinteta domačih ljudskih pevk ob spremljavi harmonike * izbirno tekmovanje za ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE 99 * GRAJSKI GODEC LETA 1999 * nastopi harmonikarskih sestavov pod vodstvom mentorjev SPREMUEVALNI PROGRAM: * razstava starih ljudskih glasbil in fotografij * demonstracijski program lajnarja ŽREBANJE VSTOPNIC, KI BODO OBENEM TUDI GLASOVNICE, BO POTEKALO PO IZBIRNEM TEKMOVANJU! Penzion Raduha Luče Zgornjesavinjska kulinarika v Nemčiji Doslej smo že nekajkrat pisali o svetovnem gibanju slow food, ki se je dobro prijelo tudi v Sloveniji. V slow foodu se združujejo ljudje, ki obožujejo dobro hrano in kvalitetno vino, poleg tega pa želijo spoznavati jedi, ki se sicer le izjemoma (ali pa sploh ne) najdejo na jedilnikih v gostinskih lokalih. Gibanje slow food je v Sloveniji organizirano v obliki omizij, celjsko-savinjsko omizje pa že dobro leto dni vodi Martina Breznik iz Luč. Predstavniki slovenskega slow fooda so se v zadnjih dneh aprila udeležili Slow food festivala v sever-nonemškem mestu Luebeck. Obiskovalci iz vse Evrope so lahko spoznavali okuse in kulture drugih narodov skozi raznovrstne jedi in vina. Ob najrazličnejših oblikah predstavitev so se v najbolj prestižnih restavracijah dogajale večerje v slow stilu, na katerih so se predstavljale kulinarike različnih držav. Slovenska ekipa, v kateri sta bili tudi Martina Breznik in Emika Selišnik iz Luč, je v ostri konkurenci požela največ aplavza. Osem izbranih jedi, ki sta ju pripravile skupaj s člani koroškega omizja, je bilo za nemške gurmane prava atrakcija. K temu so svoj delež prispevala tudi odlična slovenska vina Movia, Protner, Simčič, Ščurek, Čotar in Radgonske gorice. Martina Breznik je sedmegamaja sodelovala še na “štrukljijadi” v Ljubljani, kjer se je prav tako odlično odrezala. Franci Kotnik Jože Kramer, župan občine Mozirje “Problemov se je potrebno lotevati celovito” Mozirska občina je edina v Zgornji Savinjski dolini, ki je v drugem mandatu novih občin dobila novega župana. To je Jože Kramer, s katerim smo se pogovarjali o njegovem gledanju na občino Mozirje in nerešene probleme, ki jih je vedno več, kot pa jih je mogoče z majhnimi proračunskimi vrečami rešiti. SN: Za vami je pol leta županovanja mozirski občini in pred kratkim sprejet občinski proračun. Povsem nep oznano vam to delo ob nastopu ni bilo, saj ste prej dve leti opravljali poklic občinskega tajnika, tako da ste se s problemi, ki tarejo občino, seznanili že prej. Pa vendar. S katerimi problemi ste se srečali najprej in kje ste videli prven stvene naloge, ki so vas čakale? Jože Kramer: Najprej sem se srečal s problemom premalo redno zaposlenih ljudi v občinski upravi, na kar sem opozarjal že ves čas, odkar sem bil tajnik. Občina kot je naša, z vsemi majhnimi in velikimi problemi, ki jih je res veliko, in mnogimi pristojnostmi pač zahteva določeno število ustrezno strokovno usposobljenih in redno zaposlenih delavcev. Delno smo to že rešili z zaposlitvijo tajnice občinske uprave. Na drugi problem sem naletel pri prvih sejah občinskega sveta. S strani večjega dela svetnikov sem naletel na blokado dela, tako da leto ni potekalo dovolj tekoče. Mislim, da so se zadeve pri zadnjih sejah že kolikor toliko uredile in normalizirale. Ena izmed glavnih nalog, s katerimi sem se srečal že takoj na začetku, pa je priprava programa razvojnih možnosti celotne občine. Projektna skupina je bila že imenovana, podlaga pa je tudi pred kratkim sprejet letošnji občinski proračun v višini dobrih 638 milijonov tolarjev. SN: Pred občino so veliki finančni projekti, katerih uresničitev občani čakajo z nestrp-nostjo. Na prvem mestu je gotovo izgradnja osnovne šole na Rečici. Kaj se trenutno dog-aja s tem projektom? Vsi vemo, da so z izvajalcem, podjetjem Cimperman, težave. Rečičani se zato bojijo, da bodo zopet potegnili kratko, saj so samoprispevek za šolo že plačevali, dobili pa je niso. Samoprispevek zopet plačujejo, gradnja pa stoji. Jože Kramer: Vemo, da se je gradnja ustavila že januarja letos, ker izvajalec ni bil v stanju nadaljevati z delom. Kot je znano, je zašel v finančne težave. Občina je do njega obveznosti izpolnila. Zaradi tega, ker izvajalec del ni nadaljeval, očitno pa je bilo, da tega niti ne namerava, smo z njim pogodbo prekinili. Seveda je to dolgotrajen postopek, roki so namreč zakonsko določeni. V teh dneh pa že poteka izbira novega izvajalca za nadaljevanje del. Predvidoma bo izbran do konca meseca. Prijavilo se je pet ponudnikov in mislim, da se bodo dela, če ne že julija, vsaj avgusta nadaljevala. Počakati pa moramo na pritožbeni rok, da se ne bi slučajno kdo pritožil in bi se zaradi tega začetek del zopet odmaknil. Zaradi vsega tega se žal pouk letos na Rečici ne bo nadaljeval v novi šoli, zagotovo pa se bo to zgodilo v šolskem letu 2000/2001. Prepričan sem, da bo tokrat izbran dober izvajalec in da se ne bo ponovilo nič takšnega, kot se je lani. SN: Zelo aktualen je tudi problem varstveno delovnega centra (VDC). Občina je že pred časom kupila stanovanjsko hišo v Mozirju na Tratah, v kateri naj bi ta center dobil svoje prostore. Jože Kramer: Varstveno delovni center v Mozirju deluje zelo dobro. Prostori, v katerih deluje sedaj, so dobri in primerni. Res pa je občina pred več kot dvema letoma kupila hišo za VDC z namenom, da bi imeli varovanci boljše pogoje. Iztekla se bo tudi najemna pogodba za sedanje prostore, tako da ne vemo, kako bo s tem. Seveda pričakujemo sofinanciranje države pri rekonstrukciji kupljenega objekta. Po državnih planih pa je ta projekt uvrščen na listo sofinanciranja šele v letu 2001. To pomeni, da država prej pri nas nima namena ničesar sofinancirati. Če pa gre sedaj občina Mozirje sama v ta projekt, bi morala sama tudi zagotoviti potrebna sredstva. Po predračunih znaša to okoli 26 milijonov. Občina tega denarjaseveda nima. Varovanci pa so iz cele do- line, zato bi se tudi tu morali dogovoriti za sofinanciranje občin. Občina sama tako velikega zalogaja ni sposobna financirati. No, je, samo v tem primeru bomo pač rekli, da recimo novega mosta v Loke ne bomo gradili. Zato bomo počakali, da zadeva pride v državne plane. Po pogovorih, ki smo jih opravili s pristojnimi državnimi službami, obstajajo tudi drugačne možnosti. Lahko se renovira kupljena stavba, druga možnost predvideva ponoven najem obstoječih prostorov, ena izmed možnosti pa predvideva tudi izgradnjo povsem novega objekta, tako da so ta vprašanja še vedno odprta. Zagotovo pa bo VDC ostal v Mozirju. SN: Nov velik projekt, ki čaka občino, je tako imenovani Lo.čki most. V letošnjem občinskem proračunu je zanj namenjenih dobrih 50 milijonov tolarjev. Kdaj bodo torej Ločani, pa ne le oni, ampak vsi Mozirjani in premnogi turisti, ki obiskujejo Mozirski gaj, dobili tako želen in potreben most? Jože Kramer: Sedanji most v Loke je zaradi dveh podpor, ob katerih se ob poplavah zadržuje drevje in podobno, stalna nevarnost tako za ljudi, ki živijo zgoraj, kot za tiste, ki živijo ob spodnjem delu Savinje. Kot vidimo, stoletne vode postajajo desetletne, poplave pa so vse pogostejše. Zato smo se letos odločili za izgradnjo novega mostu z vsemi pripadajočimi cestnimi priključki. Ugotovili smo, da bi nova poplava malo večjih razsežnosti, kot je bila tista lani, povzročila več škode, kot pa stane nov most. Za Občino bo trenutni finančni zalogaj dokaj velik, zato smo morali malce postrgati pri drugih proračunskih uporabnikih, del financiranja pa bomo prenesli tudi v naslednje leto. Razpis je v Uradnem listu že izšel, tako da računam, da bi se gradnja morala pričeti avgusta, končati pa do konca letošnjega leta. SN: Kaj to pomeni za Ločane in turiste, saj se bo most gradil v glavni sezoni? Jože Kramer: Most se bo delal višje sedanjega mostu. To pomeni, da bosta cesta in most prevozna ves čas. Ob tem pa moram dodati, da se hkrati z izgradnjo tega mostu rešujejo poplavni problemi tudi drugje. Nekateri idejni projekti so narejeni tudi že zaRečico. Od leta 1980 je bila namreč Rečica že osemkrat poplavljena. V pripravi je tudi čiščenje Rečice, Trnave in Mozirnice. SN: Ževprejšnjem vprašanju sva omenila turiste. Kje vi vidite poglavitne možnosti za razvoj te vse bolj pomembne gospodarske panoge? Jože Kramer: Najpomembnejši dejavnik turizma v naši občini bo v prihodnosti vsekakor RTC Golte. Sedaj je podjetje v stečaju, potekajo pa intenzivni pogovori v zvezi s prodajo oziroma najemom. RTC Golte bo dobil tisti, ki bo pripravljen v center vlagati. Začetna potrebna sredstva naj bi znašala okoli 20 milijonov DEM. Zanimanje je in upam, da bo center v kratkem dobil res dobrega gospodarja, ki ne bo le životaril in živel samo od prodanih vstopnic. Drugi pomemben dejavnik je seveda Mozirski gaj, ki v ta prostor pripelje res veliko turistov. Pa ne le v našo občino, ampak v celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Tu so še kmečki turizmi, ki pa jilt je v naši občini absolutno premalo. Prepričan sem, dabomo v prihodnje s posameznimi programi v okviru projekta celostnega razvoja podeželja pospešili nastajanje novih kmečkih turizmov. Vemo, da bodo same kmetije zgolj s kmetijsko proizvodnjo težko preživele brez dodatnih dejavnosti. SN: Prebivalci trških jeder, tako Mozirja-ni kot tudi Rečičani, očitajo občini, da v zadnjem času sredstva vlaga predvsem v okoliška naselja, kar pa ne pomeni, da to ni potrebno. Res si vsakdo želi do svojega domovanja lepe asfaltne ceste, mnogi pa bi si želeli tudi urejenih trških jeder, saj si konec koncev tudi turist, ki pride v kraj, najprej tu ustvarja sliko o njem in resnici na ljubo, krpanje ceste skozi Mozirje, ki je bilo izvedeno pred kratkim, ni ravno v ugled kraju in občini. Vemo, da vsaka investicija veliko stane. Preplastitev skozi Mozirje zaenkrat še ne pride v poštev. Letos in v naslednjem letu je predvide- Jože Kramer (foto: B. Kanjir) na izgradnja kanalizacije v Mozirju. Trg se bo precej razkopaval, zato bi bila preplastitev v tem času popoln nesmisel. Vseeno je še vedno boljša lepa krpa kot grda luknja. Preplastitev od začetka do konca Mozirja, torej celotna Savinjska cesta, bi stala vsaj 15, če ne še več milijonov. Kako daleč bo letos vsa stvar zgrajena, še ne vem, izvajalec za izgradnjo kanalizacije je že izbran, projekt pa se bo izvajal etapno. Gradila bo Komunala. Res pa je tudi, da se je za ureditev samih trških jeder, tako Rečice kot Mozirja, premalo vlagalo v preteklosti. Vseeno se bo tudi v tej jedrih letos gradilo. Najprej je na vrsti dokončanje pločnika od Pepela do križišča Šolske ulice, da bodo otroci varneje hodili v šolo. Ta pločnik bo stal okoli 3 milijone. Torej vsaka stvar nekaj stane, zato je potrebno graditi postopoma in po nekem določenem vrstnem redu. SN: V lanskem letu je bil renoviran zgornji del ceste na pokopališče v Mozirje. Za kdaj se načrtuje izgradnja spodnjega dela, ki bo olajšal dostop do pokopališča, predvsem pa ga naredil varnejšega, saj vemo, da prometne nesreče na križišču pri vrtnarstvu Skornšek niso prav redke? Jože Kramer: V letošnjem proračunu za ureditev tega problema denarja žal ni. Izvedba bo morala počakati na katero izmed prihodnjih let. Mislim pa, da se je glavni problem z izgradnjo zgornjega dela bistveno rešil. Če bodo ljudje tam vozili previdno, bo tudi nevarnosti precej manj. Kot sem že dejal, denarja v letošnjem proračunu za ta projekt ni. Pri dokončanju tega projekta ne gre le za asfaltiranje, ampak je potrebno zemljišče najprej odkupiti. Potrebno je izkopati vso zemljo, narediti podlago in šele takrat pride na vrsto asfalt. To pa ogromno stane. Veliko lažje je tam, kjer za tem stojijo krajani, ki pripravijo spodnje ustroje cestišča, občina pa financira samo asfalt. SN: V zadnjem času so iz čisto ekonomskih vidikov znova aktualne povezave med občinami. Novo nastale regije naj bi lažje in močneje štartale na razna sredstva tako v slovenskem kot v evropskem merilu. Kje vidi svojo možnost občina Mozirje? Jože Kramer: O tem se ne da zaenkrat nič reči, saj bo odločala država. Ali bo spadala naša občina v celjsko regijo ali morda savin-jsko-šaleško, bo pač odvisno od načel, ki jih bodo tam sprejeli. Res pa je, da so prizadevanja za savinjsko-šaleško regijo s strani Velenja precej velika. Z urejevanjem teh zadev bo potrebno še počakati. Do takrat in tudi kasneje se bomo povezovali zaradi lažjega razvoja in na ta način pridobivali sredstva. Za pridobivanje le-teh je pri izvedbi lokalnih projektov dovolj občina. Za vse večje sistemske projekte, kot je npr. dolgoročno načrtovanje ravnanja z odpadki ali ureditev povodja Savinje, pa se je potrebno povezovati in na ta način lažje konkurirati na razna republiška in mednarodna sredstva. SN: Ob koncu najinega pogovora bi se z besedo ali dvema dotaknila še perečega problema komunale in delitvene bilance bivše občine Mozirje, ki se še vedno ni razpletla. Jože Kramer: Zadeve so res pereče. Pri delitveni bilanci še nismo našli skupne poti. Prepričan sem, da ko se bomo dogovorili o komunali in komunalnih dejavnostih, bo lažje rešljiv tudi ostali del delitvene bilance. V preteklosti se vsaj po moje nekatere zadeve niso odvijale v pravi smeri. Vemo, da imamo v dolini že tri Komunale, kot izvajalec pa je prisotnaše četrta. Naš občinski svet je imenoval komisijo, ki se ukvarja z reševanjem kompletne komunalne problematike in bo pripravila koncept komunale, kot ga vidimo mi. Takonceptbomo ponudili ostalim občinam in upam, da se bomo uskladili. Zadeve se torej pripravljajo, predlog pa naj bi bil gotov že v tem mesecu. Mislim in upam, da se bomo uspeli dogovoriti in zadeve ponovno postavili pod skupni imenovalec. Na dokončen razplet pa bo verjetno potrebno počakati še kakšen mesec. Verjetno pa se bomo najtežje uskladili glede odvažanja komunalnih odpadkov, saj vemo: prinas Komunala Mozirje in celjsko smetišče, drugje pa velenjski PUP in smetišče Podhom. Tu pa nastajajo glavni problemi. Mozirska komunala na smetarskem področju nima dovolj dela. Gornjegrajska komunala in njihovo smetišče pa nima dovolj smeti, saj je skoraj 40 odstotkov prebivalcev doline občanov občine Mozirje. SN: Hvala za pogovor. Upam, da sva uspela spregovoriti o problemih, ki zadevajo kar najširši krog prebivalcev oziroma bralcev. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir V V UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Krajevna skupnost Nazarje Živeti sedanjost in skrbeti za prihodnost Ob 12. juniju, krajevnem prazniku, je svet KS Nazarje skupaj z društvi in organizacijami pripravil niz prireditev, ki so potekale od 12. do 19. junija. Prva in osrednja med njimi je bila kulturna prireditev v dvorani Delavskega doma, na kateri je obiskovalce nagovoril predsednik krajevne skupnosti Matej Pečovnik. Opozoril je na vsebinsko in družabno pomembnost praznika in vse krajane vljudno povabil na ostale prireditve: športno zabavne igre med zaselki, koncert otroškega pevskega zbora Glasbene šole Nazarje s solisti in koncert kitaristke Katje Klemše. V kulturnem delu prireditve so nastopili učenci nazarske osnovne in glasbene šole. Obiskovalci so uživali ob lepih glasovih solistov in solistk ter ubranih zvokih klavirja, violine in trobente, nato pa so prisluhnili osnovnošolcem, ki so na svoj, otroško iskren način pripovedovali o lepotah domačega kraja. Najbolj bučen' aplavz je v zadnjem delu prireditve požel mešani pevski zbor Kulturnega društva Nazarje, ki ga vodi Anton Acman mlajši. Dvaindvajset pevk in pevcev je povsem na začetku zapelo državno himno, v nadaljevanju pa so navdušili občinstvo z narodnimi pesmimi. Dolgo, dolgo so trajala prizadevanja, da bi tudi v industrijskem središču Zgornje Savinjske doline ustanovili mešani pevski zbor, in letos so želje postale resničnost. Morda bodo na ta račun odslej krajevne proslave bolje obiskane. Sodeč po slednji bo že tako. In to je dobro, ne samo za odrasle, ampak tudi za mlajše občane Nazarij, ki bodo imeli dober zgled. 0 rezultatih športno zabavnih iger poročamo v športni rubriki, o obeh koncertih pa več prihodnjič. Franci Kotnik Mešani pevski zbor KD Nazarje (foto: F. Kotnik) Velenje Severnovzhodna Slovenija v boju za svobodo Malemu južnoslovanskemu plemenu se po naselitvi v krajih pod Alpami ni obetala najbolj rožnata prihodnost. Kljub temu je preživelo, se skozi stoletja preoblikovalo v narod in končno leta 1991 dobilo svojo državo. Področje SV Slovenije - Štajerska, Koroška in Prekmurje je v vseh ob-dobjih prispevalo pomemben delež k ohranjanju samobitnosti Slovenije. Mejnikov, ki zaznamujejo boje Slovencev s severovzhoda za ohranitev in končno pridobitev državnosti, ni malo, v novejši zgodovini pa vsekakor izstopajo borba za severno mejo v letih 19I8-1919 z izpostavljenim likom generala Maistra, narodnoosvobodilni boj v letih 1941-1945 ter dokončna osamosvojitev Slovenije leta 1991 ■ Tem mejnikom bo 25. junija skozi besedo in pesem namenjen poudarek na proslavi Severovzhodna Slovenija v boju za svobodo. Proslava, ki se bo s pričetkom ob 11. uri odvijala v Velenju na prireditvenem prostoru ob velenjskem jezeru, naj bi prispevala k utrjevanju zavesti najširše slovenske javnosti o pomenu uporništva za ohranitev slovenstva nasploh, posebno pav tem delu Slovenije, ki je bil dolga stoletja germaniziran ter pod avstrijsko, nemško in madžarsko oblastjo. S prireditvijo bo posebno počaščen tudi državni praznik - Dan državnosti s poudarkom na državljanski zavesti in ponosu Slovencev. Glavna organi- zatorja, Mestna občina Velenje in republiški odbor ZZB NOV Slovenije, bosta poskrbela za dostojno obeležitev teh, za Slovenijo tako pomembnih mejnikov. Proslava bo potekala v treh enakovrednih sklopih, ki jih bo povezoval Polde Bibič, slavnostni govornik pa bo dr. Matjaž Kmecl. V letošnjem letu v Velenju obeležujejo še en pomemben mejnik v zgodovini mesta. Letos namreč mineva 40 let od začetka izgradnje mesta. Ta pomemben dogodek bodo Velenjčani obeležili na mnogih področjih. Osrednja prireditev se bo odvijala 18. septembra na Titovem trgu. Pričela se bo s tradicionalnim festivalom Pike Nogavičke, nadaljevala pa z osrednjo svečanostjo v počastitev jubileja. Predstavljena bo tudi knjiga o Velenju, ki že nastaja. Jutrišnja proslava bo v neposrednem prenosu tudi po televiziji, kljub temu pa organizatorji zagotavljajo, da bo še bolj vredna ogleda v živo na prireditvenem prostoru, kjer bodo zagotovljena parkirišča za avtomobile, sedeži in senca pa za vse obiskovalce. Benjamin Kanjir VARSTVO POTROŠNIKOV CELJE Svetovalna pisarna Velenje Spoštovane občane obveščamo, da je svetovalna pisarna za po trošnike v Velenju na Efenkovi 6l/b (Dom učencev) ponovno odprta. Uradne ure so ob ponedeljkih in sredah od 9- do 12. ure in od 15-do 17.ure, po telefonu 871-321 pa smo dosegljivi tudi v osta lih dneh. Naše svetovanje je brezplačno in lahko poteka osebno, telefonsko ali pisno. Mirko Zamernik, poslanec SDS Dogajanja v parlamentu Pred časom me je urednik Savinjskih novic, Franci Kotnik, ljubeznivo pozval, da lahko v časopisu opišem dogajanja, kakor jih vidim kot opozicijski poslanec. Tudi na tem mestu se zahvaljujem za to možnost. Najprej bi želel omeniti moje aktivnosti v zvezi s cesto Ljubno-Luče kjer, resnici na ljubo, obnova resda poteka. Po mojem prepričanju pa prepočasi in predvsem predrago. Če bi v občinah gradili na tak način, kot se gradi ta cesta, ne bi bilo obnovljenih toliko cest. Resda je ta cesta nekoliko širša, kotso lokalne, res daima višje oporne zidove kotlokalne ceste. Kljub temu pa je nesprejemljivo, da se lokalne ceste gradijo s stroški približno 10 milijonov tolarjev na kilometer, odsek ceste Ljubno-Luče, ki se dokončuje sedaj, pa je stal okrog 250 milijonov tolarjev. Zato sem na odboru za infrastrukturo od ministrstva za promet zahteval pogodbo z izvajalcem, projektantski popis del s preprojektiranjem in obračunske situacije. Upam, da bom zahtevane podatke dobil v roku, ki sem ga določil, na osnovi česar bo možno preveriti, zakaj je gradnja te ceste tako draga. Upam, da z odgovorom na to vprašanje ne bo tako, kot je z odgovorom na moje poslansko vprašanje z dne 27.7.1997. Nanj, kljub ustnim in pisnim urgencam, odgovora še vedno nisem prejel. Spraševal sem, kako je mogoče, da je lahko firma Autocommerce, ki jo vodi Herman Rigelnik, od Sklada RS za razvoj, za obveznice, ki jih je izdalo podjetje samo, za kupnino 20 milijonov DEM, kupilo motel Medno, hotel Aus-trotel in Kompas Magistrat. Če bi se zadeve prodajale po delih, bi bila tržna vrednost 30 milijonov DEM. Nakup je bil opravljen v juniju 97, soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev za obveznice pa je bilo pridobljeno šele decembra 97. Pogajalec s strani Autocommerca je bil Uroš Korže, bivši direktor Sklada za razvoj. Kljub nekaterim vehementim izjavam o frčanju perja se tem (očitno nedotakljivim) ljudem, nič ne zgodi. Na 15. seji Državnega zbora sem od državnega sekretarja za gospodarstvo vendarle dobil zagotovilo, da je odgovor že skorajda pripravljen in da ga bom v kratkem prejel. Težko bi šel tudi mimo dela preiskovalne komisije, ki raziskuje okoliščine v zvezi s kombijem, ki so ga hrvaški policisti zasegli našima predstavnikoma obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo, saj to komisijo vodim jaz. V dosedanjih zaslišanjih akterjev tega dogodka in ljudi, ki so sestavljali poročilo o tem, smo prišli do zanimivih ugotovitev. V skladu z zakonom o parlamentarni preiskavi so bili vsi do sedaj zaslišani kot priče. Kot priče bi bili po določbi zakona (na to določbo vsako pričo posebej opozorimo, ker je kriva izpoved kazniva po kazenskem zakoniku z zaporom do dveh let) dolžni govoriti resnico in ničesar zamolčati, kar jim je znano o zadevi. Kljub temu so si bila pričanja na trenutke zelo različna. V končnem poročilu pa očitna zavajajoča dejstva. Kljub temu seveda sedaj še ni politične volje za sankcioniranje vseh vpletenih akterjev. Vseeno pa na mestu ljudi, ki so zadevo zakuhali, ne bi mirno spal, saj take stvari ne zastarajo. O temi, ki je v zadnjem času najbolj polnila časopisne stolpce, predčasno upokojevanje poslancev, pa mogoče samo to, da je bila stranka, ki ji pripadam, edina v parlamentu, ki z nobenim poslancem ni podprla tega privilegija. Ob objavah seznamov glasovanj o tem zakonu v nekaterih medijih sem se spomnil zadnje faze dela bivše skupščine Mozirje. Spremembe v takratni skupščini so se pričele, ko smo začeli objavljati poimenske sezname glasovanj. Upam, da bo tudi v tem primeru tako. O opisanih zadevah in o ostalih aktualnih dogodkih v parlamentu bom, če bom imel možnost še naprej, pisal tudi v naslednjih številkah Savinjskih novic. Krajevna skupnost Rečica V praznik odet kraj 17. junija 1899 so na Rečici ob Savinji ustanovili kmetijsko društvo, ki je v kratkem času preraslo v zadrugo, že septembra istega leta pa so dobili tudi hranilnico. V spomin na dogodke izpred 100 let so se na Rečici odločili, da proglasijo 17. junij za praznik krajevne skupnosti. ob tej priložnosti je bil direktor Pobudnik vsega dogajanja pred natanko 100 leti je bil napredni kaplan Melhior Zorko, ki mu je uspelo kmete, predvsem pa tri bogate krajane prepričati, da kmetijsko društvo nujno potrebujejo. Bogati krajani so kupili hišo na rečiškem trgu, ki so jo nato podarili novoustanovljenemu kmetijskemu društvu. Ta hiša je še sedaj v lasti Zadruge Mozirje. Rečičani so svoj prvi krajevni praznik na ta datum pričeli s slovesno mašo in somaševanjem, ki ga je vodil monsignor Jože Vratanar iz Radmirja 17. junija zvečer. Praznovanje so nadaljevali naslednji dan, Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik. Opisal je čase in dogodke, ki so pripeljali do ustanovitve društva. Kmetijstvo in kmetje so bili v tistih časih v velikih težavah. Kmetije so propadale, ljudje so odhajali za delom v Ameriko, nemškutarji pa so kupovali zemljo. Prav zaradi tega se je ustanovila zadruga in hranilnica, ki je pomagala preživeti domačemu človeku. Včlanjenih je bilo okoli 600 ljudi, zadruga pa je finančno pomagala tudi ostalim krajevnim subjektom, predvsem društvom, ki jim je pomagala z vsakoletnimi finančnimi vložki. Odkritje spominske plošče na zadružni stavbi (foto: Benjamin Kanjir) Krajevno zastavo je razvil predsednik KS Rečica Peter Kolenc (foto: Benjamin Kanjir) to je v petek, 18. junija s svečanim odkritjem spominske plošče ob 100-letnici ustanovitve kmetijskega društva na stavbi zadružne trgovine na Rečici. Slavnostni govornik Vrhovnik je težave tistega časa prenesel tudi v sedanjost, saj se zopet obetajo časi propadanja kmetij, predvsem manjših. Slovenija se približuje Evropi, časa za pripravo na vstop pa je premalo. Poudaril je, da se je potrebno zavedati, da se moramo mi prilagoditi Evropi, saj se ona nam ne bo. Spominsko ploščo sta odkrila predsednik KS Rečica ob Savinji Peter Kolenc in Anton Vrhovnik, za kulturni program pa so poskrbeli zgornjesavinjski godbeniki in otroci iz OŠ Rečica ob Savinji. Slovesnosti ob prazniku so se nadaljevale z osrednjo prireditvijo v dvorani prosvetnega doma. Slavnostni govornik Peter Kolenc se je ozrl na preteklost Rečice kot splet tradicije in dogodkov, ki so vsak zase potrebni spomina. Delček tega bo v kratkem izšel v knjigi domačina Zdravka Novaka z naslovom Rečica z zaledjem. Izpostavil je dober in hiter razvoj kraja do leta 1970, od takrat pa kraj bolj kot ne stagnira. Svetla točka je nova šola, v katero so Rečičani vložili že veliko truda, svojo jasno in neizpodbitno voljo pa so pokazali na referendumu za uvedbo samoprispevka. Svetniki krajevne skupnosti vlagajo svoje napore predvsem v urejanje okolja in zdravega življenja, primernega za razvoj. Mnogi dosedanji uspehi pa terjajo vlaganje še večjih naporov v prihodnosti. Ureditev vodotokov, širitev kabelskega sistema, razvoj obrtnega sektorja in še mnogi drugi projekti čakajo na ljudi, ki se ne bojijo izzivov. Kolenc je izpostavil željo in trud svetnikov, da bi se kraj in okolica razvijali čim bolj enakomerno. Primerno dnevu se je tudi KS Rečica oblekla v nova oblačila. Gre za sodobnejše oblike grba in zastave, ki sta jima avtorja domačin Jožef Muhovič in Lucijan Bratuš iz Ljubljane vdihnila novega duha. Prvine so ostale iste, sodobnejše oblike pa je narekoval čas. Svoj delež k polnejšemu praznovanju je dodal še župan občine Mozirje Jože Kramer, ki je v svojih besedah izpostavil nujnost dobrega delovanja krajevnih skupnosti. Krajani na ta način lažje sodelujejo in odločajo pri upravljanju občine. Pomen praznika pa je tudi v povezovanju in druženju sokra-jauov, znancev, prijateljev in rojakov, ki se ob raznih podobnih priložnostih še raje vračajo domov. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovnih šol Rečica in Mozirje, mladi glasbeniki Glasbene šole Nazarje, pevke in pevci Savinjskega rožmarina pod vodstvom Tadeje Cigale ter ob koncu še člani folklorne skupine Koleda iz Velenja. Z izbranimi besedami je prireditev povezovala Vlasta Poličnik. Rečičani so s pripravljenimi prireditvami ob svojem prazniku posadili sad, ki bo še dolgo rojeval polne in sočne plodove. Benjamin Kanjir VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELI 2 .4 Na trgu 31 '3330 Mö^iije'v 1.: 0637 981 VELIKA IZBIRA MAJIC IN OVITIH KRIL Za kopalke NANCY 20% gotovinski popust VZAMEŠ DANES -PLAČAŠ SEPTEMBRA > VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA Bočna Pesem pomladi V bočkem kulturnem domu je bila v soboto, 15 • maja, revija pevskih zborov pod naslovom “Pesem pomladi”. Srečali so se pevci, ki svoje veselje in ljubezen do petja poglabljajo včlanjeni v zbore v Zgornji savinjski, zadrečki in šaleški dolini, pa tudi širše. Četrta revija, ki ni bila ocenjevalnega značaja, je imela preprost namen družiti ljudi, ki tudi v času krutega individualizma premorejo srčnost razdajanja. David But iz Mozirja, dobitnik zlate Linhartove značke Zasvojen z igranjem Linhartovo srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin v Ljubljani je končano. Zastor je padel in srečanje bo zatonilo v pozabo za eno leto. Ostali bodo le spomini, lepi in nepozabni. Dan, ko je padel zastor, bo ostal v lepem spominu tudi Mozirjanu Davidu Butu, ki so mu na tem srečanju podelili Zlato Linhartovo značko. Dobrodošlico je obiskovalcem in pevcem v imenu organizacijskega odbora prireditve zaželel Franc Miklavc, obenem pa se je zahvalil vsem sponzorjem, ki so finančno podprli prireditev. Največ zaslug imata občina Gornji Grad in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki ves čas podpirata vsakoletno revijo pevskih zborov v Bočni. Da je prireditev potekala kot se spodobi, je poskrbela napovedovalka Polona Šoln. V imenu občine Gornji Grad je prisotne pozdravil župan Toni Rifelj. Prepričan je, da je revija pomembna za izmenjavo prijateljstva in izkušenj med pevci in zborovodji. Prav tako pa je izrazil željo, da bi prireditev v Bočni postala tradicija, kjer bi se srečevali zbori iz cele Slovenije, pa tudi širše. Debeli dve uri so prepolno dvorano obiskovalcev navduševali s svojimi glasovi člani ŽePZ Bočna, MePZ DU Mozirje, DU Miklavž pri Mariboru, MePZ Mavrica Tuhinj, UžePZ OŠ Naklo, MePZ Mozirje, nonet Petrol Celje, oktet Tosama Domžale, ŽePZ KUD Ljubečna, oktet TEŠ Šoštanj, MePZ Živila Kranj, MoPZ Ljubno, MePZ Svoboda Šoštanj, kvintet ljudskih pevk iz Zgornje Savinjske doline in MoPZ Bočna. V Bočni ima petje dolgoletno tradicijo. Petdeset let mineva od ustanovitve ŽePZ Bočna. V zboru je prepevalo veliko število pevk. Pred dvajsetimi leti je vodstvo zbora prevzel Jože Venišnik, ki še danes aktivno sodeluje pri vodenju. Z njim so k zboru pristopile pevke Betka Ročnik, Marjana Rihter in Minka Rženičnik. Ob visokem jubileju je v imenu organizatorja slavljencem čestitala Polona Šoln. Težko bi izpostavili najboljše, saj so bili vsi izvajalci in njihovi zborovodje po svoje izjemni in edinstveni. Kljub temu pa ne moremo mimo kvinteta ljudskih pevk, v katerem so posebej za revijo v Bočni nastopile Betka Ročnik, Marjana Rihter, Magda Ermenc, Ivana Žvipelj in Draga Veršnak, ki jih je spremljala tudi s harmoniko. Nastop v narodnih nošah ter ples z organizatorji in županom je, kljub mimo predvidenega scenarija, še posebej navdušil občinstvo. Zbori so se lotevali vseh pevskih zvrsti, domačih, tujih, ljudskih in umetnih. S pesmijo so resnično obogatili večer, ki je ljubiteljem petja pomenil pravo poslastico. Marija Šukalo Kritik Alen Jelen je ob tej priložnosti zapisal: “David But (Gledališka družina KD Mozirje) je poskočno, predvsem pa s pravim smislom za humor in resnost upodobil newyorškega taksista Samuela Leibowitza v Bethencourtovi komediji Dan, ko so ugrabili papeža ali Svetovni dan miru. Od začetka do konca z velikim igralskim žarom preigrava zaplete majhnega, “malo čez les” preprostega človeka z velikimi humanimi cilji”. In kdo je mož s tako visokim priznanjem v ljubiteljskem igralstvu? Tih, preprost in skoraj pretirano skromen človek, so karakteristike Davida Buta, ki zatrjuje, da zlata značka ni samo njegovo, ampak priznanje celotne gledališke skupine, ki mu je omogočila, daje svoj igralski talent razprostrl pred občinstvo. Svoje prve igralske talente je začel odkrivati že v osnovni šoli in gimnaziji v Celju ob različnih prireditvah in nastopih. Študij je nadaljeval v Ljubljani, kjer je končal Višjo šolo za zdravstvene delavce, pozneje pa se je vpisal na Fakulteto za organizacijske vede v Kranju in si pridobil še drugi poklic. Sedaj deluje kot fizioterapevt v Domu za ostarele občane na Polzeli, ne zanemarja pa niti dela v marketingu. Prve sladkosti in garaštva igralskega poklica je David okusil kot študent, ko gaje pot zanesla v Šentjakobsko gledališče v Ljubljani. Skrita želja iz otroštva se mu je uresničila. Splet okoliščin je botroval prvemu nastopu v ljubljanskem gledališču, v Sivčevi “Ljubezni pod vaško lipo” je igral vaškega mladinca, v Shekespearovi “Ukročeni trmoglavki” je bil sluga Biondello, v Wil-derovi “Snubački” se je izkazal kot trgovski vajenec Barnoby. Za eno sezono je šentjakobsko gledališče zamenjal s skupino Emonski potepuhi, ki stajo ustanovila Bojan Štih in Vesna Arhar. Ih se je preizkusil v Molierejevi igri “Mojster Zgaga ali zmeraj ob nepravem času” kot glavniigralec-slugaMaskaril. “Ko zaslišiš škripanje odrskih desk, ko občutiš vonj zaves, te to zasvoji do obisti,” pravi David. Po triletnem igranju je sledil večletni premor. A ljubezen do gledališča ni ugasnila, ampak je tlela, dokler ni letos izbruhnila in se preko vloge taksista Samuela pokazala občinstvu v vsej soji gorečnosti. Marija Šukalo David But (drugi z desne) v druščini soigralcev (foto: M. Šukalo) Oktet TEŠ se je izkazal tudi v Bočni (foto: Jože Miklavc) Nonet Lip’ca z Ljubnega ob Savinji Pojemo in igramo po ljudsko Ob izidu kasete ljubenskega osnovnošolskega noneta Lip’ca so sredi junija v Kulturnem domu Ljubno pravili koncert, na katerem sta sodelovala oba pevska zbora Osnovne šole Ljubno ter številni mladi glasbeniki na ljudskih glasbilih. Otroški pevski zbor je pod vodstvom Lenke Kralj in ob klavirski spremljavi Vide Vrhovnik pokazal vse svoje glasovne spretnosti in navdušil občinstvo v dvorani. Nastopajoče in obiskovalce je pozdravil ravnatelj Rajko Pintar. V svojem govoru ni skrival zadovoljstva ob visokih dosežkih mladih ljubenskih pevk. Obenem pa se je zahvalil tudi sponzorjem Občini Ljubno in županji Anki Rakun ter BTC Ljubljana z direktorjemjožetom Mermalom na čelu. Ni pozabil niti soust- Nonet Lip’ca je navdušil ijubensko občinstvo (foto: M. Šukalo) Glasbena šola Nazarje Iz malega veliko Ob koncu šolskega leta so tudi pevci Glasbene šole Nazarje potegnili črto in se ozrli nazaj na svoje delo ter na koncertu, ki je bil sredi junija, tudi širšemu občinstvu pokazali, kaj so se naučili. Koncert so posvetili prazniku Kra-jevne skupnosti Nazarje. Ob tej priložnosti je vse obiskovalce in nastopajoče pozdravil predsednik Kra-jevne skupnosti Nazarje Matej Pečovnik, ki je poudaril dobro sodelovanje KS in občine z glasbeno šolo. Otroci so s svojimi prijetno zvenečimi glasovi navduševali poslušalce z različnimi zvrstmi pesmi, za popestritev pa so poskrbeli tudi učenci s svojimi instrumenti. Glasba je prevzelaposlušalce, zato so bile besede odveč. Otroci so peli o soncu, zemlji, pomladi, ljubezni, živalih; predstavili so različne instrumente, ki se jih učijo v glasbeni šoli. Bili so mali in veliki glasbeniki, pevci, solisti v zboru in na instrumentih. Zbor je vodila zborovodkin-jaTadejaCigale, ob spremljavi piani- sta Tonija Acmana. Program so popestrili tudi drugi učitelji z različnimi instrumenti. Koncert malih pevcev in instrumentalistov je bila prava poslastica za glasbene sladokusce. Poleg pevcev v pevskem zboru so kot solisti sodelovali Bojan Zeme, Ana Planovšek in Eva Pečnik na saksofonu, Suzana Hebar in Barbara Čretnik na kitari, Eva Ribežl na flavti, Adam Matjaž na violini, tolkala je igral Ivo Zagožen, metalofon pa Luka Paulič, na elektronske klaviature sta igrala Manja Hren in Matej Kranjc. Ob koncu koncerta se je nastopajočim za prijeten večer zahvalila ravnateljica glasbene šole Olga Klemše, ki je vsakemu pevcu podarila pohvalo za sodelovanje. Marija Šukalo varjalcev kasete: Igorja Podpečana v studiu Zlati zvoki, ki je h kaseti prispeval tehnični in snemalni del, ter Citi Galič, ki je male ljudske godce naučila spretnosti na citrah. Nonet Lip’ca ima v ljubenski osnovni šoli dolgoletno tradicijo. “Ekipa”, ki je posnela pričujočo kaseto, je že tretja po vrsti. Učenke se menjajo, ostaja pa ljubezen do pesmi, ki je doma v naši dolini. Izkušena skupina pevk je nastopila na različnih prireditvah doma in v tujini. Kot ambasadorke zgornjesavinjske pesmi so z ubranimi glasovi navdušile tudi zdomce v Švici. Ljudske pesmi, zbrane na kaseti “Pojemo in igramo po ljudsko" ob priredbi Lenke Kralj, so pevke noneta Lip’ca Mojca in Mira Lenko, Mihaela Orešnik, Jožica Grudnik, Marta Voler, SlavicaTadič, Mihaela Kladnik, Anja Zamernik in Suzana Prusnik predstavile poslušalcem koncerta na domiseln in zanimiv način. Soustvarjalci kasete in koncerta so bili tudi Silvo Brgles, Mihaela Kladnik, David Odbojnik in Tomaž Podlesnik na diatonični harmoniki; na kitari Suzana Prušnik; Janja Grohar ter Mira in Mojca Lenko na citrah. Skozi zgodovino in dosežke deklet, ki so se skozi dve desetletji menjale in prepevale pod vodstvom umetniške vodje ter glasbene pedagoginje Lenke Kralj, sta udeležence vodila spretna voditelja Betka in Franjo. S svojim ubranim petjem j e koncert zaključil mladinski pevski zbor Osnovne šole Ljubno, tudi ta pod taktirko Lenke Kralj. Marija Šukalo Likovniki Zgornje Savinjske doline Težnja po društvu Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je povabila amaterske slikarje naše doline na skupno izobraževanje. Na razpis se je prijavilo trinajst kandidatov. Prvo srečanje je bilo v soboto, 12. junija, v osnovni šoli na Rečici ob Savinji. Sestanka se je udeležila tudi akademska slikarka Terezija Bastelj, ki je s strokovnimi nasveti predstavila delo skupine, da bi dosegli želene uspehe pri pridobivanju znanja. Udeleženci izobraževanja so sklenili, da bodo ustanovili društvo, ker bodo tako organizirani lažje dosegli zastavljene cilje. Člani, zaenkrat še sekcije za likovno umetnost, se bodo sestajali vsako drugo soboto v mesecu ob 10. uri dopoldne skozi vse poletje v šoli na Rečici. Dogovorili so se tudi za skupen ogled Moderne in Narodne galerije ter drugih razstav. Do jeseni bo SLKD pripravila vse potrebno za ustanovitev in registracijo društva, člani pa bodo sprejeli pravila delovanja in upajo, da s skupnimi močmi tudi ustrezne delovne pogoje. Za odbor lik. dejavnosti Vika Venišnik Zadruga mozlrje Mercator - Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, daje vključno s 27.6.99 dalje odprta poslovalnica Šmartno ob Dreti tudi ob nedeljah in sicer od 8.30 do 10.30 ure. Vljudno vabljeni! Zavod za gozdove Slovenije “Zdaj te gozd sprašuje” Ob letošnjem tednu gozdov so gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije Območne enote Nazarje pripravili precej zanimivosti. Ves teden so po naravoslovni učni poti v Logarski dolini brezplačno vodili šolarje iz naše doline, otvorili so novo gozdno učno pot Konovo - Debrca in predstavili knjižico, zbirko ugank učencev osnovne šole Luče, z naslovom Zdaj te gozd sprašuje. GZ Zgornje Savinjske doline Tekmovanje mladine in veteranov Prvo soboto v juniju so igrišča pri osnovni šoli Mozirje polno zaživela, saj je tam potekalo tekmovanje pionirskih, mladinskih in veteranskih enot iz vseh prostovoljnih gasilskih društev Zgornje Savinjske doline. Tekmovanje je organizirala medobčinska gasilska zveza, za pripravo terena pa je poskrbelo mozirsko gasilsko društvo. Najštevilčnejša konkurenca se je zbrala v kategoriji pionirk in pionirjev, ki so se med seboj pomerili v vaji z vedrovko in štafetnim tekom z ovirami. Najboljše desetine so bile: Pionirke: 1. Luče, 2. Bočna, 3. Gornji Grad. Pionirji: 1. Bočna, 2. Luče, 3. Pobrežje I. Mladinske enote so se pomerile v vaji z ovirami in štafetnim tekom na 400 metrov. Najboljše uvrstitve so dosegli: Mladinke: 1. Rečica ob Savinji, 2. Mozirje, 3. Gornji Grad; mladinci: 1. Gorica ob Dreti, 2. Mozirje, 3. Okonina. Neumorni veterani in veteranke so se “spopadli” v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Pri veterankah so prvo mesto osvojile osamljene Pobrežanke, pri veteranih pa je bil vrstni red prvih treh ekip naslednji: 1. Pobrežje, 2. Radmirje, 3. Rečica ob Savinji. Ob zaključku tekmovanja in podelitvi pokalov ter priznanj je tekmovalce pozdravil predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Roman Krajner. Poudaril je pomen tovrstne oblike usposabljanjanajm-lajšega in najstarejšega kadra v društvih in izrazil prijetno presenečenje nad številom sodelujočih ekip (40). “Zmagovalci ste vsi, ne samo tisti, ki ste dobili zaslužena priznanja,” so bile njegove sklepne besede. Franjo Pukart V četrtek, 27. maja, so v Konovem pri Velenju otvorili gozdno učno pot Konovo - Debrca, ki so jo pripravili Marija Sodja Kladnik, Milan Pogor-evčnik in Damjan Jevšnik iz ZGS, finančno pa so njeno izgradnjo pod- Zavoda za gozdove in Savinjskega gozdarskega društva “Gozd je skrivnost” je bila nagrajena zbirka ugank učencev četrtega razreda OŠ Blaža Arniča Luče. Pri založništvu Pozoj Velenje so uganke skupaj z il- Marija Sodja Kladnik je predstavila vsebino knjižice z zgornjim naslovom (foto: Ciril Sem) GZ Zgornje Savinjske doline Pobrežanke najboljše Teden dni po gasilskem tekmovanju za mladino in veterane v Mozirju so se v istem kraju, le na drugi lokaciji, pomerile še članske enote. Na odlično pripravljenem terenu in ob dobri organizaciji komisije za pripravo tekmovanj pri Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline so imeli tokrat v članski konkurenci največ uspeha gasilci PGD Gorica ob Dreti, pri članicah pa sta najvišji mesti osvojili enoti iz Luč in Pobrežij. Sicer pa poglejmo posamezne rezultate po kategorijah: Članice A - povprečna starost manj kot 30 let: 1. Luče ob Savinji, 2. Nova Štifta, 3. Gorica ob Dreti. Članice B - povprečna starost 3 0 in več lefc 1. Pobrežje, 2. Radmirje, 3. Bočna. Člani A: 1. Gorica ob Dreti 2, 2. Gorica ob Dreti 1, 3. Rečica ob Savinji. Člani B: 1. Gorica ob Dreti, 2. Pobrežje, 3. Radmirje. Kersovsatekmovanjavletošnjem letu izbirnega značaja, so se vse omenjene enote uvrstile na regijsko tekmovanje, od tu pa gredo najboljše še na državno. Upajmo, da bo med njimi tudi kakšna iz naše doline. Franjo Pukart prli občina Velenje, Komunalno podjetje Velenje in Zavod za gozdove Slovenije. Ob otvoritvi poti sta simbolično bršljanovo vejo prerezala slavnostna gosta in govornika, župan občine Velenje in prof. dr. Dušan Mlinšek. Osrednja prireditev ob tednu gozdov je bila v petek, 28. maja, pri ol-carski bajti ob naravoslovni učni poti v Logarski dolini. V prijetnem hladu ob olcarski bajti so se zbrali predstavniki Zavoda za gozdove, nekateri učenci in učitelji osnovnih šol iz Luč in Solčave, predstavnika založništva Pozoj Velenje in drugi. Direktor ZGS OE Nazarje Toni Breznik je nagovoril zbrane z besedami prof. dr. Dušana Mlinška: “Ljudje premalo hodimo v gozd, premalo se zavedamo dobrin gozda. To je tudi eden od vzrokov naraščajočega nasilja med ljudmi. Vzgoja se prične pri mladini.” Gozdarji so se že pred leti povezali z mladimi in organizirali likovne in literarne natečaje. Na lanskoletnem natečaju ustracijami s preteklih natečajev povezalivlično knjižico z naslovom: Zdaj te gozd sprašuje. V njej se predstavlja enajst avtorjev ugank iz OŠ Luče in trinajst avtorjev risb iz osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. “Knjižica je nastala iz navdihov, ki jih otroci dobijo iz gozda,” je zbranim v Logarski dolini povedala Marija Sodja Kladnik Zavoda zagoz-dove, ki je pri nastajanju knjižice odigrala pomembno vlogo. Obenem se je zahvalila vsem mentorjem, še posebej Bernardi Matijovec iz Luč. Urednik založništva Pozoj Ivo Stropnik je ob podelitvi nagrad avtorjem in mentorjem poudaril, da otroška domišljija pritegne tudi odrasle. Za prijetno vzdušje je poskrbel nonet OŠ Luče pod vodstvom Mitje Venišnika, za tem pa tudi dobrote iz solčavskih kuhinj. Obiskovalci so si nazadnje v skupinah ogledali še del naravoslovne učne poti. Marko Slapnik Pust Mozirski Na karneval v Novi Vinodolski Bralci Savinjskih novic se gotovo še spominjajo, da smo pozimi pisali o tem, da je bilo Mozirje sprejeto v Evropsko združenje karnevalskih mest - FECC. Vsi tisti, ki so si ogledali letošnji pustni program v Mozirju, so se o tem lahko prepričali na lastne oči in ušesa, saj je to opravil sam predsednik omenjenega združenja. Vendar takrat verjetno še ni nihče razmišljal o tem, kaj to članstvo prinaša. Mozirjani žal tega članstva doslej niso znali obeležiti navzven, kar velja tudi zanaziv najlepšega izletniškega kraja v Sloveniji. Vendar stvari tečejo naprej. Potekajo že priprave napustni karneval leta 2000, za katerega se v društvu Pust Mozirski trudijo, da bi bil resnično vreden svojega imena. Članstvo v FECC-u prinaša tudi dobre posledice, tako po zabavni kot po promocijski plati. “Mesopustno društvo” iz Novega Vinodolskega, znanega letovišča v Kvarnerju, ki je član FECC-a že pet let, je Pusta Mozirskega kot novega člana te mednarodne organizacije povabilo v goste na največji poletni karneval v Evropi, ki bo v tem mestu potekal 16. in 17. julija. Na tem karnevalu se zbere tudi do 2.000 mask in 20.000 obiskovalcev. Pravi Rio de Janeiro v malem. In Pust Mozirski je sklenil, da se karnevala udeleži. Poleg svojih izvirnih uniform, ki jih nosijo moški, so člani društva za to priložnost pripravili tudi izvirne in lepe kroje za svoje soproge, tako da bodo v karnevalskem sporedu sodelovali kolektivno in na ta način predstavili svoj kraj. Mozirski Pust-naki so prepričani, da se bodo lahko tudi drugi od njih kaj naučili. Polegudeležbe nakamevalujim je organizator omogočil, da bodo na prireditvi postavili stojnico, na kateri bodo promovirali domači kraj in dolino. Na stojnici bo obiskovalcem na voljo promocijski material Zgornje Savinjske doline, za pokušino pa bodo nudili domače pekovske dobrote, Laško pivo in dolenjski cviček. Na prireditvi, ki so jo poimenovali Slovenska noč v Novem Vinodolskem, bo za zabavo igral ansambel Gaj. Tliristična agencija Svit iz Mozirja organizira avtobusni izlet in ogled te izjemno zanimive prireditve. SP MINI POČITNICE NA MOMU! Preživite jih kot RIO DE JENEIRO v malern. V Novem Vinodolskem bo od 16.-18.07.1999 mednarodni poletni karneval. ..' .... 12.900 SIT............... Namestitev v hotelu, 2 X polpenzion, prevoz, organizacija POZOR! POPUSTI ZA DRUŽINE 1107. ne zamudite Slovenske noči z ansamblom GAJ. m ■ i i Informacije na tel. 839 08 10, prijave Turistična agencija SVIT, Na trgu 7, Mozirje Gostišče Pirnat Letuš Železnica v Zgornji Savinjski dolini O Janku Pirnatu, energije in idej polnemu gospodarju, ki se je usmeril predvsem v izletniški turizem in si omislil gradnjo železnice kar v svojem gostišču, smo že pisali. Vse to lahko dopolnimo samo z enim stavkom. Železnica je zgrajena. Del prostorov gostišča je prepustil znanima ljubiteljema železniških modelov iz Ljubljane, Milanu Frankolu in Karlu Bonisegni in nastal je naj večji model železnice v Sloveniji. Veliko ur, potrpljenja in truda je bilo vloženega v delo, ki si ga sedaj lahko obiskovalci ogledajo v gostišču Pirant v Letušu. Model železnice se razprostira čez tri sobe, ki so med seboj povezane s tuneli. Vsak prostor prikazuje enega oziroma dva letna časa. Poleg železniških kompozicij v merilu 1:22,5 model prikazuje gondolsko žičnico in železniško postajo v prvem prostoru; žago, jezero, slap in planšarijo v drugem prostoru ter rudnik z žičniškim transportom v tretjem prostoru. Vse to je povezano z viadukti in predori. Maketa je prava paša za oči, enkratno doživetje za otroke in za odrasle, zato si jo je vredno ogledati. Tudi maketa Zgornje Savinjske doline v merilu 1:10000 je skoraj gotova. Pri njeni izgradnji sodeluje izvedenec geografske stroke. Posebnost makete je komandna plošča, ki je z lučkami povezana z različnimi znamenitostmi naše doline. Na komandni plošči si izbereš določen vrh ali znamenitost, pritisneš na gumb in na maketi se prižge lučka, kjer je ta znamenitost oziroma vrh. V pripravi so tudi fotografije turističnih znamenitosti braslovške občine, ki bodo poleg obeh maket na ogled v gostišču Pirnat. Skrita želja podjetnega gostinca iz Letuša pa je tudi turistični informacijski center, kjer bi bilo izletnikom na voljo dovolj informacij za pohajkovanje po Zgornji Savinjski dolini in občini Braslovče. Ali bodo ideji znali prisluhniti tudi občinski možje ali pa bo ostaiale želja? Marija Sukalo Radio Celje Odslej 24 ur na dan Radio Celje bo 19- septembra praznoval 45-letnico oddajanja. V jubilejnem letu smo prešli na 24-urni radijski program. Prvič že 21. junija po 22. uri, oddajal od 5. do 22. ure. Nočni program je zaenkrat le poln kakovostne glasbe, že kmalu pa načrtujemo vsaj enkrat do dvakrat tedensko pripraviti moderatorsko voden nočni program. Kar nekaj mladih honorarnih sodelavcev je namreč pripravljenih za delo v nočnem programu, tudi znana imena iz pop glasbe so med njimi, zato je mogoče napovedati, da bo ta program zelo sproščen in kontakten. Sicer pa Radio Celje praznovanje ob 45. letnici pripravlja za jesen, v oktobru, ko bo tudi organizator Festivala nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Svojo slišnost v jubilejnem letu širimo v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer s poskusnim oddajanjem poslušalce pridobivamo že več mesecev. Konec junija se poskusno oddajanje zaključi. To pomeni, da bomo morali s 30. junijem v Zgornji Savinjski do- Doslej je namreč Radio Celje lini začasno utihniti. A veljavna zakonodaja nam omogoča, da se poleti, ko je Zgornje Savinjska dolina polna prireditev, vendarle v tistem času slišimo, z začasnim, nekajdnevnim do-voljenjen za oddajanje. Te dni smo se že prijavili na razpis za s talno frekvenco na Krašici. Vloga bo predvidoma rešena do jeseni. Od takrat dalje bomo pri vas slišni ves čas. Župani zgornjesavinjskih občin in občinski svetniki so nam prijazno dali vsa potrebna soglasja za oddajanje na vašem koncu, zato smo prepričani, da nam bo do jeseni uspelo pridobiti stalno frekvenco. Kadar pa se bomo to poletje oglašali iz vaših prireditev, bomo to vedno pravočasno sporočili v vašem priljubljenem časopisu. Pa prijetne počitnice vam želimo celjski radijci! Nataša Gerkeš Lednik VDC Mozirje Iz lastnih zaslužkov V VDC Mozirje smo si v maju 1999 kupili prepotrebno kolo s pomožnimi kolesi. Pridobitev je toliko bolj pomembna, ker smo si kolo, še zlasti pa pomožna kolesa, ki so bila znatno dražja od osnovnega kolesa, kupili iz lastnih zaslužkov. V novoletnem času smo prodajali voščilnice, v velikonočnem času smo izdelovali podstavke za pirhe, skozi celo leto pa barvamo rute, kravate, keramične izdelke. Izdelujemo tudi manjše preproge in druge okrasne prtiče na statvah. Zelo uporabni pa so tudi naši podstavki za vroče lonce. Vsem kupcem naših izdelkov se zahvaljujemo za zaupanje in vas vabimo medse, saj se pri nas vedno dogaja kaj zanimivega. Za VDC Mozirje Vilma Marčinko Veselje ob novem kolesu Klub ljubiteljev belgijskih ovčarjev Predstavitev pasme Belgijski ovčarji so pasma psov, ki je v Sloveniji še bolj slabo poznana in razširjena. V klubu ljubiteljev belgijskih ovčarjev so se zato odločili, da pasmo predstavijo širšemu krogu ljudi. Predstavitev so pripravili 30. maja na vadbenem prostoru zgornjesavinjskih kinologov v Varpoljah. Za ta poligon so se odločili zaradi prijetnega ambienta, urejenega vadbišča, poleg tega pa so ocenili, da ležijo Varpolje približno na sredi Slovenije in so kot take približno enako dostopne z vseh strani dežele. Belgijski ovčar - malinoes je eden izmed najbolj delovnih psov, ki se zaradi svoje vztrajnosti vse bolj pojavlja na raznih tekmovanjih. Je prijeten hišni pes, prijazen do otrok, včasih ostrejšega značaja, vendar nepopadljiv. Svojo pozornost vedno usmerja na lastnika, njegovo vzdrževanje ni zahtevno, lahko ga imamo na vrtu kakor tudi v hiši. Po uvodni predstavitvi kluba in karakteristik pasme so predstavniki kluba pripravili strokovno delovni program ter veterinarske nasvete zastare in morda bodoče nove lastnike teh prijaznih štirinožcev. Prikazali so delo z mladimi psi, tisti izkušenejši pašo nato predstavili svoje sposobnosti v poslušnosti posamezno in v skupini, obrambo in ostale zmožnosti. Predstavitev v Varpoljah je gotovo dosegla svoj namen. Člani kluba ljubiteljev belgijskih ovčarjev so bili zadovoljni z udeležbo in ni popolnoma izključeno, da se v Varpolje ne vrnejo še Belgijski ovčar je ostrejšega značaja, vendar nepopadljiv kdaj. Prijazni domačini, člani kinološkega društva Zgornje Savinjske doline in urejeno okolje so bili še dodatna vzpodbuda, ki je navdušila prisotne. Benjamin Kanjir Osnovna šola Mozirje Uspehi planinskega krožka Na Osnovni šoli Mozirje v okviru mozirskega planinskega društva že kar nekaj let deluje planinski krožek. Sprva so organizirali samo pohode in planinsko šolo, zadnja leta pa sodelujejo tudi na raznih tekmovanjih in taborih. O odlični uvrstitvi učencev na tekmovanju Mladina in gore, ki je bilo novembra v Šempetru pri Novi Gorici, smo že poročali. Temu uspehu pa so na štirih orientacijskih tekmovanjih, ki so potekala v jesenskem času, dodali še zmago v meddruštveni ligi Smrekovec. V kategoriji B (učenci sedmih in osmih razredov) so tekmovale ekipe planinskih društev Ljubno, Rečica, Velenje, Vinska gora, Šoštanj in Mozirje. Kar trikrat zaporedoma je zmagala ekipa, ki so jo ses-tavljaliučenriAnaBudna, RokBritovšek, Nejc Klančnik, Miha Prosen in Darja Za-volovšek. Z zmago v ligi so si prislužili zastopanje mozirske šole in tamkajšnjega planinskega društva na republiškem tekmovanju, ki je bilo 9- maja na Donački gori pri Rogaški Slatini. “Žal je bila na isti dan v Mozirju birma,” je povedala mentorica Lijana Blagovič, “in tako smo sestavili rezervno ekipo, ki je dokazala, da je svoje poslanstvo vzela zares. V slabem mesecu so učenci Matjaž Dušič, Jernej Gračner, Tanja Klemenšek, Tjaša Marinc in Miha Prosen pridobili potrebno znanje iz planinske šole in osnove ori-entiranja v naravi.” Vreme udeležencem tekmovanja ni bilo naklonjeno, mordapa je prav hladen zrak pripomogel k dobri uvrstitvi mozirske ekipe, saj je imela odličen čas in se je med trinajstimi ekipami uvrstila na drugo mesto. Boljši so bili samo učenci iz Braslovč. “Po tekmi je bil kratek kulturni program, mi pa smo malce mokri in blatni ter polni novih vtisov kovali načrte za prihodnje šolsko leto,” je še povedala Lijana Blagovič. Franci Kotnik Mladi planinci OŠ Mozirje so se izkazali kljub slabemu vremenu Kartuzija Žiče Srečanje zeliščarjev Trgovina VivaSana iz Slovenskih Konjic organizira v soboto, 26. junija, v žički kartuziji srečanje zeliščarjev Slovenije. Udeležili se ga bodo člani vseh štirih društev zeliščarjev, ki so sodelovala pri postavitvi stalne razstave zelišč v obrambnem stolpu kartuzije. Ob obzidju bodo stojnice, na katerih bo mogoče izmenjati izkušnje o uporabi zelišč in kupiti kaj za svoje zdravje. Pred kartuzijo bo društvo knajparjev postavilo vodni bazen in predstavilo “Knajpovo terapijo”. Delovala bo tudi kmečka tržnica, obiskovalcem pa bo na ogled tudi zanimiv zeliščni vrt in stalna razstava preko sto vrst posušenih domačih zelišč. KF Zgornjesavinjsko društvo invalidov Uspel izlet po soški progi Zgornjesavinjčani poznajo, vsaj mlajši, potovanja in izlete samo z avtobusi. Člani medobčinskega društva invalidov iz Mozirja pa so se odločili drugače. V soboto, 22. maja, smo krenili z železniške postaje Šmartno ob Paki s kompozicijo motornega vlakana svoj prvi izlet v letošnjem letu. Izleta se je udeležilo več kot 150 članov in tudi nečlanov. Na izlet so povabili tudi goste iz sosednjega društva Šmartno ob Paki. Pot nas je vodila skozi Celje, Ljubljano, Kranj, Jesenice in po znameniti Soški progi do Nove gorice, po vrtat je bilo treba6327metrovpredo-ra v drobovje Koble. Predor Bohinj so Primorci v šali poimenovali v “Bohinjsko okno v svet”. Je najdaljši predor naželeznicivSloveniji. Predstavljamo si lahko, kakšna je bila vožnja skozi s parnimi lokomotivami, saj je imel vlak na tej progi, kjer znašajo vzponi tudi do 25 %, kar tri lokomotive, dve spredaj in eno zadaj. Predorov na tej progi pa je 37 na 130 kilometrov. jvečji in najlepši kamniti železniški most na svetu. Na tabo jasen bo obtok, krog tebepa svinčena toča, in dež krvav in solzpotok, Inbliskingrom,... Most je bil žrtev in nema priča uresničitve najbolj tragičnih verzov, ki jih je v pesmi Soči preroško napisal Simon Gregorčič. V prvi svetovni vojni so mu porušili glavni oblok. Most so ponovno obnovili po prvi vojni Italijani. Tako smo ob pol dvanajstih prispeli v Novo Gorico, ki res zasluži simbol vrtnice, saj so nasadi te najžlahtnejše rože na vsakem koraku. Mesto je čisto, Primorci prijazni in zavedni. Niso pozabili na zaslužne ljudi iz njihove polpretekle zgodovine. Njihovi doprsni kipi in skulpture krasijo ulice mesta. Najprej sije prva skupina ogledala Kostanjevico, kjer je staro božjepotno svetišče. T\i so v kapeli pokopani Francoski kralji Burboni. V obnovljeni kapeli nas je sprejel in prisrčno pozdravil naš rojak pater Jože Papež, ki je v tej župniji župnik. Druga skupina se je odpeljala z av- tobusom na Sveto goro, odkoder je bil čudovit razgled na Gorico, Goriška Brda in Italijo. V baziliki pa smo prisluhnili čudoviti razlagi patra frančiškana o izredno razburljivi zgodovini te veličastne bazilike svetogorske kraljice. Da pa nismo zamudili tudi obiska znamenite igralnice “Perle”, nam pričajo kar spretni Savinjčani, ki so iz nje tudi nekaj iztržili. Kaj so prinesle njihove pozneje izžrebane vstopnice, pa gotovo ne bomo izvedeli. Bogatejši s spoznanji iz tega dela Slovenije, smo se vračali skozi rodovitno Vipavsko dolino, Sežano, Pivko, Postojno, Ljubljano, Celje, Šmartno ob Paki, kjer nas je sprejel dež in ne tako udobni avtobusi. Za čudovit izlet in izredno organizacijo se zahvaljujemo najprej predsedniku društva Antonu Gračnerju, Slovenskim železnicam za varno in točno vožnjo, komisiji za rekreacijo in muzikantu iz sosednjega društva za viže in dobro voljo.hvala tudi v imenu nečlanov za povabilo. Še bomo šli z vami. Jože Prislan Udeleženci izleta pred baziliko Svetogorske kraljice progi, ki je druga najkrajša povezava zahodne Evrope s Trstom. Večina se je peljala po tej progi prvič, nekateri celo prvič z vlakom. Navdušenje nad udobnim potovanjem z vlakom in slikovito Soško progo, zgrajeno leta 1906, je bilo nepopisno. Že na Jesenicah smo si ogledali v železniškem muzeju makete delujočih mini vlakov, z vsemi križišči, postajami, viadukti in predori ter prisluhnili zgodovini prve proge skozi ta kraj. Po kratkem ogledu smo nadaljevali pot po progi, ki jo v tem delu sporazumno s Primorci imenujejo tudi Bohinjska proga; ob vznožju Mežaklje, nad znamenito sotesko Radovne “Vintgar”, ki je z nadmorsko višino 576 m najvišjeležečatočkacelotne proge. Po nekaj minutni vožnji smo se za kratek čas ustavili na železniški postaji Bled jezero, kjer smo skozi krošnje košatih kostanjev lahko občudovali “to podobo raja”. Vlak je zažvižgal in že smo hiteli proti Bohinjski Beli in uprli pogled na s tene, kjer se urijo vojaki alpinisti ter naprej do Bohinjske Bistrice; kjer pa so se načrtovalci proge srečali z naravno mejo med Gorenjsko in Primorsko. Iz- Takoj po izstopu vlaka iz predora smo bili že v Podbrdu in nato v Baški grapi. Proga kačasto sledi reki Bači in že teče po Primorski in se malo pred Mostom na Soči izliva v Idrijco, ta pav Mostu na Soči v Sočo. T\i pa se po izhodu iz predora naenkrat zaiskri jezero, ki mu je Soča podarila čudovito zeleno modrino in na njem manjša rečna ladja, ki nas je kar malo zamikala; tu pa žal vlak nima prednosti pred avtobusom. Jezero se prazni po cevovodu v hidroelektrarno Doblar. Vlak drvi skozi Anhovo, Plave, Soča po kanjonu in spet novo jezero zahidroe-lektramo Solkan. Že smo pred strmim pobočjem slabo poraščenega Sabotina, ko se na levi prikaže silhueta svetogorske bazilike na gozdnatem hribu. In zanimivost: med udeleženci izleta je bil gozdar, ki je pred petdesetimi leti tukaj kot dijak gozdarske šole pogozdoval. Po nekaj kilometrih se na obzorju veličastno prikaže simbol Soške proge Solkanski most, ki na razdalji 220 metrov diagonalno povezuje levi in desni breg Soče. Arhitektura mogočnega kamnitega mostu je še danes izjemna Solkanski most je na- Vključuje: prevoz, organizacijo izleta. V7.V -•'ff iMBiMMittBC um Milanu Ilovšku ob njegovi 70-letnici Gasilstvo je del njegovega življenja Prav je, da se gasilci spominjamo jubilejev svojih članov. Zato se želimo s tem kratkim člankom zahvaliti našemu dolgoletnemu članu Milanu Ilovšku za njegovo plodno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Gorica oh Dreti. Milan Ilovšek se je rodil 22. maja 1929 v Kokarjah. V gasilske vrste se je včlanil 19. avgustal948 kotoperativ- Milan Ilovšek ni član. Strokovno se je izpopolnjeval v takrat priznani gasilski šoli v Medvodah in uspešno opravil izpit za gasilskega podčastnika. Z delovanjem v operativi sije pridobil tudi naziv gasilski častnikih stopnje. Podeljenasomu bila odlikovanja Gasilske zveze Slov- Župnija Mozirje enije in sicer tretje, druge in prve stopnje. Je tudi prejemnik občinskega priznanja I. stopnje. Naše društvo mu je podelilo plaketo in značko gasilskega veterana, saj je že več kot 50 let dejaven v gasilstvu. Milan Ilovšek se je v dveh mandatih izkazal kot predsednik društva. Leta 1984 je PGD Gorica ob Dreti dobilo v dar kombinirano vozilo od gasilcev Kürten - Biesfield iz Nemčije. Takrat je bilo treba dograditi gasilski dom z garažo in stanovanjem za hišnika. To nam je uspelo z dobro organizacijo predsednika Milana. Bil je dosleden in pravičen. Ko je dolžnost predsednika društva prepustil mlajšemu gasilcu, je bil izvoljen za predsednika nadzornega odbora. To nalogo še sedaj opravlja vestno in natančno. Milanu Ilovšku se gasilci PGD Gorica ob Dreti zahvaljujemo za vse delo, ki ga je opravil za napredek gasilstva v našem kraju. Želimo mu še mnogo zdravja in nadaljnjega sodelovanja ter mu kličemo še na mnoga leta. Anton Blatnik Najprej je bila na vrsti postavitev spomenika škofu Slomšku. Spomenik je iz lipovega lesa izdelal domači umetnik Rad-man s Slemena. Njegove spretne roke so delo dobro opravile, rezultate njegovega dela pa je mariborski škof Franc Kramberger blagoslovil maja, na dan birme v Mozirju. Istega dne je škof blagoslovil tudi prenovljene prostore kaplanije, v katerih bo ena izmed sob namenjena muzeju škofa Slomška. Druga večja letošnja akcija, ki so jo verniki obeh župnij z veseljem podprli, pa je bil nakup novih zvonov. En nov zvon je dobila podružnična cerkev na Brezjah. Zvon, ki je posvečen Antonu Martinu Slomšku, je častni kanonik Alojz Žagar posvetil l6. maja. Dva nova zvonova je dobila podružnična cerkev v Ljubiji. Zvonova sta posvečena škofu Slomšku in sv. Miklavžu, ki je Mozirje Rojstna dneva, ki pa sta bila hkrati tudi okrogla jubileja, sta v minulih tednih praznovala brata Jurij in Andrej Skornšek iz Mozirja. Jurij je s svojimi 50 leti srečal Abrahama, Andrej pa jih je napolnil 40. Ker so ob večjih jubilejih zaželena nenavadna darila, je njuna sestra Ančka dobila zanimivo idejo. Njeno zamisel je z veseljem podprl tudi tretji brat Miloš in izvedba ni bila več daleč. Jurij in Andrej sta za rojstni dan dobila karti za polet z balonom. Člani balonarskega centra z Barja so pripelj ali balone v Loke pri Mozir- Novi zvon na Brezjah (foto: Ciril Sem) hkrati zavetnik cerkve. Alojz Žagar ju je blagoslovil 30. maja. Ob tej priložnosti se je v obeh cerkvah uredilo tudi električno zvonjenje. Benjamin Kanjir ju in jih sestavili na nogometnem igrišču. Skornška, ki so se oblekli v starinska oblačila, so se vkrcali in polet se je pričel. Vreme in ugodni vetrovi so omogočili polete nad Mozirjem in okolico, spuščali pa so se celo tako nizko, da so pri sosedu nabirali češnje. Po dobri uri so se zopet vrnili na trdna tla, kjer jih je čakal še balonarski krst. Morali so poklekniti, nato pa so jih posuli z zemljo in polili s šampanjcem. Imate morda tudi vi kakšno idejo za darilo, “da te kap”? Zvonovi zvonijo Farani župnij Mozirje in Šmihel se z vso vnemo pripravljajo na slovesno beatifikacijo škofa Slomška in na sveto leto 2000. Domači župnik Ivo Suhoveršnik je v ta namen s cerkvenimi ključarji izdelal načrte in opravila so se lahko pričela. Nova zvonova za cerkev v Ljubiji (foto: Ciril Sem) Benjamin Kanjir Nasmejani obrazi “novopečenih” mozirskih balonarjev Darilo, da te kap Ljudje vsako leto praznujemo rojstne dneve. Nekateri jih jemljejo kot vesel, nekateri kot žalosten dogodek. Optimisti se svojih praznikov veselijo, pesimisti pa nanje gledajo bolj črno. Rudolf Rojten - 90 let “V gasilski dom so Nemci naselili ovce!” V naravi človeškega radoznalstva je odkrivanje novih obzorij spoznavanje neznanega, ki se velikokrat šele mora zgoditi in žal vse prevečkrat tudi pozabljanje korenin, iz katerih je pognala sedanja rast. Nič ni samo od sebe, jutrišnji dan bo posledica včerajšnjega, zavest današnjega pa je komajda vmesna postaja v zaključevanju krogotoka življenja. In zaradi logičnosti zemeljskega bivanja je potrebno gradnjo prihodnosti črpati iz preteklosti, od ljudi, ki so v svojem obdobju preprosto, vendar težko dojemljivo filozofijo ne samo razumeli, ampak so jo živeli. Rudolf Rojten, v začetku aprila se mu je dopolnilo devetdeset let življenja, iz Gornjega Gradu, je starosta, kateremu ne bo mogoče odrekati polnosti življenja. Pri Krtinu se je od nekdaj reklo domačiji v Spodnjem trgu, lahko, da po majhnem črnem nemarnežu, ki v jezo kmetov in gospodinj nadležno rahlja zemljo in ustvarja majhne kupčke prsti - krtine. Nadležna majhnost pa je vendarle koristna živalca, nekoliko nadležna, vendar od sile vsebinsko vgrajena v medsebojno soodvisnost stvarstva. Lahko je tudi drugačna, razlaga imena namreč. Krtinov oče je življenje preživel na tem koščku zemlje. Nič pretirano ga ni vleklo odkrivati Rudolf Rojten ob 90-letnici (foto: Jelka Ugovšek) novih obzorij. Le čemu, jih je bilo okoli njega dovolj - za mladega radovedneža, v očetovi kovačiji se je naučil vihteti težko kovaško kladivo, je bilo življenje v takratnem Gornjem Gradu dovolj velik izziv. Šestindvajset let mu je bilo leta 1925, ko se je pridružil gornjegrajski požarni brambi in godbi. Krtinov Rudi je menda zadnji od tistih dvajsetih zanesenjakov, kateri so pod vodstvom kapelnika Rakuša igrali po gasilskih veselicah širom po Zgornji Savinjski dolini. Trobenta je bil prvi inštrument na katerem se je preizkusil, tudi drugi “fligehorn” mu je lepo pel, nazadnje pa je raztegoval pozavno. Glasbenik širokega obzorja, bi temu rekli danes, primerljivost takratnih razmer in zahtev pa je z današnjimi lahko zgolj tema za nostalgično spominjanje. Med vojno, kdo za vraga si je zmislil to prekleto bedarijo, pa so Nemci pobrali in odpeljali skoraj vse instrumente. Očitno jih to ni zadovoljilo, vsa gasilska oprema je odšla z njimi tako, da je bil gasilski dom popolnoma prazen. Ovce so naselil Nemci v prostore gornjegrajskih gasilcev. Tako je bilo, težko razumljivo, vendar resnično in poučno. Za gornjegrajsko godbo usodno. Po vojni seje število godbenikov zelo zmanjšalo, pet jih je igralo nekaj časa, Krtinov Rudi je vztrajal do konca, vendar zaman, zdi se, da je glas gornjegrajskih inštrumentov za vedno odpel elegijo za pozabljene. Marsikdo poreče, nič posebnega, tako je bilo, sedaj je drugače. Resnica drugačnosti je neizpodbitna, vprašanje boljšega ostaja večno odprto. Stari dobri časi, tako možujejo staroste in jaz jim verjamem. Vedno bolj, z vsakim dnem je zavedanje bolj prisotno in pristno. Bo kdo v prihodnosti za današnje še zmogel govoriti o starih dobrih časih? Dvom je vseobsegajoč. Gasilstvo je bilo za Krtinovega očeta vse življenje nekaj, kar preprosto sodi k njegovemu delu in družini. Nekakšno družbeno poslanstvo, kateremu se je razdajal do zadnjega. Še danes se njegove misli sprehodijo med zidovi prenovljenega doma. Veliko znoja je tudi njegovega med temi stenami. Od takrat, ko je leta 1927 prvič sodeloval pri gašenju požara, na Tratah pri Novi Štifti je bilo, gasili so še z ročno brizgalno, leta 1936 v Solčavi, skoraj cela vas je postala žrtev ognjenih zubljev, do časov, ko je bil nekaj časa celo predsednik društva. Kako drugače, pravi Krtina, takratni sedež vseh gasilskih društev Zgornje Savinjske doline je bil na Rečici ob Savinji. Pa je tudi to minilo. Naravno in pričakovano. Telo je sicer nekoliko okornejše, kot je bilo pred leti, smisel za humor in dobronameren dovtip pa ostaja v krvi, iskrivih očeh in na jeziku. Krtinov oče je pač prekvašeno testo, z hčerko živita v rojstni hiši, cela vas njegovih Krtin je zrasla okoli njegovega domovanja. Kri ni voda, otroci in vnuki, tu sta tudi prijatelja Zoterjev Jože in Nabožetov Lojze. Zotler je njegov sodobnik, komaj leto dni mlajši, Lojze pa je v tej druščini s petinsedemdesetimi leti nekakšen mladenič. Tri legende kraja, ki se ponaša z koreninami slovenske zgodovine. Nič jih ne premoti, vedo, daje bil njihov čas težak, vendar nikoli več ne bo lepšega. Tudi to vedo, da jim nihče tega prav ne verjame. Nič hudega, vse si je pač treba skusiti, besede imajo tako ničvreden pomen. Tembolj, če jih govorijo ljudje, ki imajo preizkušnjo življenja že v spominski knjigi. Iskriv pogled Krtinovega očeta pove vse. Vse smo storili za vas, govorijo njegove oči, nadaljujte in ne pozabite. Savinjčan Audi O vozilu Audi A3 seje že veliko govorilo. Zdaj se še več. Novi Audi A3 s petimi vrati je tu. Audi A3 je obdržal vse svoje odlike. Privlačna oblika, izjemna varnost in dinamični značaj. Novi model s petimi vrati je odslej še bolj praktičen in udoben. Tudi za Vaše sopotnike na zadnjih sedežih. Če nas boste obiskali ali poklicali, Vas bomo z veseljem seznanili s podrobnejšimi informacijami. Novo vsestranskost pa boste najbolje občutili na poskusni vožnji. Pričakujemo Vas. Avtocenter Meh Koroška c. 7d Velenje 3320 tel.: 063 898 25 22 TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI VABI NA 20. tradicionalno prireditev "OD UPE DO PRANGERJA", ki bo od sobote. 26. iuniia. do nedelie. 4. iuliia 1999. na Rečici ob Savinii Sobota, 26. junija: Sobota, 3. julija: Igrišče OŠ Rečica: ob 9.00 uri Otroške športne V središču trga igre ob 20.00 uri Večer pod trško lipo Nedelja, 27. junija: Avla OŠ Rečica: ob 18. uri odprtje - narodopisne razstave "Jedila vse leto" - slikarske razstave del Milke Trbovšek - razstave "20. let Od lipe do prangerja V kulturnem programu sodelujejo Dekliški pevski zbor z Ljubnega in recitatorji. - harmonikarji Darka Atelška; - dalmatinska klapa Nostalgija; - podelitev plaket najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev; - podelitev priznaj najlepšim domovom, - ognjemet, bogat srečolov; - za zabavo skrbijo Zasavci V primeru dežja bo koncert klape Nostalgija v Petek, 2. julija: Športni center na Rečici: Kulturnem domu na Rečici. ob 15. 00 uri turnir v ženskem nogometu; ob 19.00 uri tradicionalna nogometna tekma med svetniki Rečice in Mozirja za pokal "pranger" Nedelja, 4. julija: Športni center na Rečici - ob 9.00 uri turnir v malem nogometu v organizaciji ŠD Mladost Rečica Hotel plesniK ★ ★ ★ ★ Vabimo Vas, da se nam pridružite na PRVEM POLETNEM KONCERTU v Logarski dolini. Pozdrav poletju v Logarski dolini KONCERT TEREZE KESOVIJE 26. junija 1999, ob 21.00 uri Rezervacije za koncert: Rezervacija mize z večerjo ob 19.00 + vstopnica za koncert: 4.000.- SIT. Rezervacija sedišča: 2.000.- SIT, stojišče: 1.000.- SIT. Pokličite ali pošljite faks na recepcijo Hotela Plesnik, Logarska dolina 10, 3335 Solčava, tel.: 063 839-230, faks: 063 839-2312, ŽR: 52810-601-19511. Kontaktna oseba: Marjetka Jeraj Konjeniški klub Veniše Lačja Vas 22 3331 NAZARJE Tel & fax: 063-845-266 GSM: 041-698-424 Ranč BURGER Veniše in KONJENIŠKI KLUB Veniše vas vabita, da se udeležite TURNIRJA V PRESKAKOVANJU OVIR, FEI World Jumping Challenge z mednarodno udeležbo ki bo v od petka do nedelje, 02. - 04. julija, na Ranču BURGER Veniše. PROGRAM TEKMOVANJ: PETEK: 02.07.1999, pričetek ob 10.00 uri Preskakovanje ovir Kat. A2 (110 cm) Preskakovanje ovir Kat. L (120 cm) Preskakovanje ovir Kat. Ma (130 cm) SOBOTA, 03.07.1999, pričetek ob 09.00 uri Preskakovanje ovir Kat. A2 (110 cm) Svečani mimohod Preskakovanje ovir Kat. L FEI Challenge (120 cm) Preskakovanje ovir Kat. Ma (130 cm) NEDELJA, 04.07.1999, pričetek ob 09.00 uri Preskakovanje ovir Kat. A2 (110 cm) Preskakovanje ovir Kat. L (120 cm) Preskakovanje ovir Kat. Ma/Mb (130 cm/140 cm) i os 20.00 m m vabimo na pus z ansamblom ZMAJI VLJUDNO VABLJENI ^ %* %? %? %? IN SPUSTILI CENE VSEM AVTOMOBILOM MATIZ dodatnih 50.000 SIT popusta NUBIRA 98 (1.879.000 SIT) 1.706.230 SIT NUBIRA II klima brezplačno LEGANZA (3.151.530 SIT) 2.763.530 SIT MUSSO (3.976.030 SIT) X KORANDO (3.782.030 SIT) X TUPI RABLJENI AVTOMOBILI ODSLEJ NA POLOŽNICE Šempeter Pooblaščeni prodajalec vozil DAEWOO za spodnje in zgornje savinjsko področje Tel. 063/702-510 in 041/705-120 PREHITELI SMO DDV Avtohiša SELMAR d.o.o. CELJE Mariborska 119, 3000 Celje Tel.: 063/40 62 11, 40 62 13, 40 62 14, Faks: 063/40 62 19 NOVI COUPE je v primerjavi z limuzino popolnoma novo vozilo. Prinaša športno podobo, športno podvozje, dvoje vrat in obilo elektronike. Vozili smo: BMW 323 Ci Vruinim, fijuuuu, cak, vruumm... ...ovinek, nepregledna kolona, polna črta, tretja prestava, četrta, 160 km/h, policija, ostro zaviranje in... prve kazenske točke v vašem vozniškem dovoljenju! Tako nekako se ob tresoči roki in vlažnih očeh pri neverjetni hitrosti odvija dogajanje na cesti v novem BMW-ju 323 Ci. Ampak za začetek lepo počasi. BMW 323 Ci prodajajo v celjski avtohiši Selmar, katere lastnica je gospa Seles. Njena poslovna kariera se je začela v Avtotehniki, nadaljevala s prodajnim salonom v Kovinotehni, nato pa je pridobila zastopstvo za BMW in Rover ter zgradila nov salon v vrednosti preko štiri milijone DEM. Servis, avtopralnica, prodaja vozil in rezervnih delov ter 18 zaposlenih so argumenti, ki govorijo ouspešnosti njene poslovni poti. Ampak pustimo zdaj to Utrinek s predstavitve BMW-jevega coupeja v avtohiši Selmar (foto: Igor Pečnik) in se posvetimo novemu BMW-ju 323 Ci. Pred nedavnim sem že zapisal, da omenjeni model izgleda kot morski pes. Vrata so brez okvirjev, oddaljenost vozila od tal je nizka, koloteki so široki, pnevmatike pa nizkopresečne. Vse to so argumenti, ki govorijo v prid športnosti. Počutje v avtomobilu je prijetno, klima deluje natančno. Iz Celja se odpeljem do Zreč. Prava pesem pod motornim pokrovom se začne od Vojnika dalje, ko ovinki in prazna cesta pričnejo diktirati tempo. Natančen menjalnik in močan motor voznika nagovarjata h kršenju cestno prometnih predpisov. Niti za trenutek mi ni bilo žal, ko sem prestavil v tretjo in pohodil plin do konca. Brnenje šestvaljnega agregata se z naraščajočimi vrtljaji stopnjuje in dviguje adrenalin v telesu. Prvi ovinek, hitrost nekaj preko 100 kilometrov na uro, tretja prestava in plin do konca. Zadek rahlo trza, utripajoča lučka pa opozarja na delovanje sistema ASC+T, kar naj bi pomenilo kritično mejo. Ampak meni se ne zdi tako. Odlična lega in natančen servo volan omogočata obilo užitka vvožnji! Izklopim ASC+T in ovinki postanejo poezija, dolge ravnine pa le kratki odseki. Odlične zavore me ustavijo ob počasni koloni vozil, vendar močan in prožen motor zlahka opravi “konkurenco”. Seveda je mogoče ta avtomobil voziti tudi bistveno počasneje, lenariti s prestavno ročico in poslušati glasbo v družbi prijetne sopotnice. Pri sosedih spodbuja tudi malce zavisti, štoparke pa se skoraj mečejo na šipe! Ampak kdor hoče doživeti res pravo ostrino in adrenalin, naj se odzove vabilu avtohiše Selmar. 3. julija bodo namreč pred centrom Interspar v Celju na razpolago najmočnejše mrcine iz BMW-jevega programa. Manjkala ne bosta niti M5 in M3! Igor Pečnik Predstavljamo vam: daewoo chairman Avto za predsednike Zrcalce, zrcalce na steni, povej, kdo je predsednik? Kdo še ni slišal za Aci avto, naj dvigne roko! Res je, reklamo imajo učinkovito, še bolje pa bo, ko kupci posežejo po novem modelu podjetja Daewoo - chairmanu, limuzini najvišjega razreda. Franc Vodep, lastnik podjetja Aci avto, govori o tem avtomobilu z navdušenjem in povem vam - prav ima! Aci avto zaposluje devet ljudi. S prodajo vozil so se začeli aktivno ukvarjati že leta 1990, uradni zastopnik za Daewoo pa so postali leta 1997. Danes pravijo, da jim ni žal. Prodajne salone imajo v Celju, v Šempetru, kjer ACF prodaja tudi mobilne telefone in traktorje znamke Zetor, ter v Slovenj Gradcu. Servisne potrebe zadovoljujeta pogodbena serviserja v Celju in Slovenj Gradcu. Letno prodajo v letu 1998 so zaključili malo pod tisoč avtomobili in jo želijo še povečati. Pri Aci avtu vzamejo v račun rabljen avto, hkrati pa omogočajo leasing ali ugoden kredit. Kdor že ima kredit in ni kreditno sposoben, mu le-tega odplačajo in omogočajo najetje novega. Poslovno, ni kaj! In kdor hoče imeti novo Daewoojevo limuzino, se mora najprej prepričati, če ima doma dovolj veliko garažo, kaj ti dolžina malce čez pet metrov ni več mačji kašelj. Chairman je narejen po licenci mercedesa razreda S, kar poleg velikosti pomeni tudi kvaliteto. Limuzina je dobila bolj zaobljene sprednje in zadnje luči in na prvi pogled sploh ne izdaja svojega porekla. Ampak povem vam, ko sedete vanjo in vas objamejo usnjeni sedeži, si zaželite, da bi imeli službenega šoferja in bi bili predsednik. Oprema je popolna in poleg omenjenih usnjenih sedežev pomeni električno pomični volanski obroč, gretje sedežev, avtomatsko klimo, električni preklop ogledal, samonastavljivo ogledalo, sedeže nastavljive električno s spomini za več voznikov, lesene obloge v notranjosti itd.... Naštevanja na tej strani ne bi bilo konec, ampak za udobje je poskrbljeno! Motorji segajo od 2,3 do 3,2 litra, vendar sta na slovenskem trgu za začetek na razpolago le dva, in sicer 2,8 litra z močjo 201 KM in 3,2 litra z 220 konjskimi močmi. Zagovornikom ročnih menjalnikov naj povem, da se bodo morali navaditi avtomatike, kar se za mercedesovo kopijo tudi spodobi. Če pa vam ni do avtomatike, vam še vedno ostaneta na razpolago romeo ali julija, ki po drugi strani tudi ne bosta povsem olajšala vaše denarnice. Igor Pečnik Piše: Aleksander Videčnik Večina sedanje Zgornje Savinjske doline je nekoč pripadala benediktinskemu samostanu v Gornjem Gradu. Seveda so njih posestva obsegala še površine zunaj naše doline. Urbar je neke vrste zemljiška knjiga, v katero so fevdalci vpisovali tudi podatke o obvezah podanikov, tako tlake, kot najemnine. Ignac Orožen nam je v svoji knjigi Das Benediktiner-Stift iz leta 1876 ohranil zanimive podatke iz urbarja, ki je bil veljaven od leta 1426. Ni zgodovinarja, ki raziskuje preteklost naše doline in ne pogleda v navedeno Orožnovo knjigo. Kot vemo, je bil Orožen duhovnik in je služboval kot župnik tudi v Mozirju. Zapustil je pomembno zgodovinsko literaturo, saj je vse svoje življenje marljivo zbiral gradivo za svoje Nekaj starih izročil o zdravljenju konj smo že objavili, tudi v tej številki bomo zapisali nekaj dragocenih spominov nekdanjih furmanov. Gosenca so rekli bolezni gnojnih parkljev in kopit. Bolezen je povzročala živalim hude bolečine. Kmetje so napasi stopinje živali izrezovali in jih obesili na ograjo pri pastirski koči. Verjeli so, da bolezen mine, ko se obešeni kos zemlje osuši. To verovanje je bilo zelo razširjeno med pastirji in kmeti. Otekline na kopitih so zdravili s “pušanjem” sokrvice, potem pa so bolno mesto namazali s terpentinom. Prehlad konja, ko ga je grizlo, so uporabili zmes galuna, jajčnega beljaka in sladkorja. S tem so konja zalivali. Posebej so pazili, da galuna ni bilo več od konice noža. Zataknjen požiralnik so pozdravili kar z ročnikom (rečnik) od cepca, Benediktinski urbar knjige. Že ko je bil domala slep, se je trudil dokončati nekatera svoja dela. V zgoraj omenjeni Orožnovi knjigi najdemo podatke o izgledu gornjegrajskega urbarja, celo velikost knjige je opisal. Posebej je omenil, da je obsegal 75 pergamentnih pol (strani), vezan pa je bil v trde platnice, prevlečene s pergamentom. Marsikdo bo rekel, da ti podatki niso pomembni, pa so, saj so današnje zemljiške knjige prave velikanke v primerjavi z opisanim urbarjem. V njem so bili zajeti vsi uradi tedanjega samostanskega veleposestva. 12 jih je bilo, toda vsi niso bili na našem območju. Naj naštejemo naše: Ti-rolseck, Orožen popravivTirosek, kar je tudi pravilno. Drugi urad je Savina, ki je obsegal sedanje ljubensko območje. Sledil je urad Dreta, njegov sedež je bil v Za-dretju. Zanimivo, ko omenja urad Ljubno, je zapisano “monte Laufen,” kar bi lahko pomenilo, da so tedaj pisali ime kraja “Gora Ljubno.” Naprej našteva urad Solčava (Sulzbach). Tudi v Vologu in Lučah sta bila urada. Potem navaja Orožen podrobnosti o vpisih v urbar, pri tem omenja, da so denarne obveznos- ti iz davka obračunavali v oglejski valuti - Sold, Marka in Pfund. Majhne pravice so obračunavali večino v graški veljavi, predvsem pa najemnino. Potem tolmači pisec vrednostni odnos med oglejsko in graško valuto. Kot primer: oglejski Sold je veljal 1 in pol graškega Pfenniga. Seveda so podložniki plačevali še vrsto dajatev (raznih pristojbin). Bile pa so še dajatve v blagu! Tako navaja Orožen primeroma tele: Pšenico, skodle, ječmen, fižol, vino, maslo, sir, svinje in ovce, kokoši, jajca, sukno, platno, pogače, sveče in žagane deske. K navedbam Orožna naj pojasnimo, da v gornjegraj skem urbarju ni telesne tlake. To dejstvo je pripisati temu, da samostan ni imel pridvornega gospodarstva in daje svoja zemljišča dajal podložnikom v najem v gospodarno zanimivih površinah (hubah). To so bila kar velika posestva, saj so imeli fevdalci interes velike pridelave in temu primerne dajatve. Telesno tlako zasledimo v zapiskih nekdanjih uradov, tako sem našel podatke za lovsko tlako za urad Ljubno. Ta zapis je seveda mnogo mlajši od opisovanega urbarja. Hube so bile torej v naprej Kako so konje zdravili povili so ga s krpami in z njim predrli zamašek v požiralniku. Odprte rane so uspešno pozdravili z nanosom stare masti na bolno mesto. Masti so primešali smole in česna. Takšno mazilo so uporabljali tudi pri ljudeh. Zaprtje je bilo pri konjih lahko hitro usodno. Zdravili so ga s čajem iz lanenega semena, tako, da so konja z njim zalivali. Če je bilo potrebno, so to nekaj dni ponavljali. V predelu Zadretja so radi uporabljali za odvajalo čaj od “prgaci-janke” (domnevno - božja milost) -Gratiola vulgaris. Tak čaj so uporabili tudi za bljuvanje. Razlika je bila v tem, kako so rastlino vložili v lonec; za bljuvanje z vrhom navzgor, za odvajanje pa z vrhom navzdol. Celjenje ran so dosegli z mazilom, ki so ga imenovali “mihačev flašter”. Poimenovanje je to mazilo dobilo po izdelovalkah, sestrah Mihač iz Do-bletine. To mazilo je bilo znano širom doline in se je dobro obneslo tudi pri zdravljenju ljudi. Žal pa sestri nista zaupali sestave mazila nikomur in tako ni bilo mogoče to dobro zdravilo izdelovati tudi po njuni smrti. Podobno mazilo je izdeloval tudi “Pušavnik,” ki je živel v Lepi Njivi. Kot kaže, je to bil smolenak, vsaj ljudje ga tako opisujejo. Driska je bila za konje velika nadloga. Takemu konju so rekli da je “šisav.” Ponekod so kuhali hrastovo skorjo in s tem čajem zalivali bolnega konja. Veliko so uporabljali tudi koren konjske kislice (Rumex hydrolapatum). Tudi iz nje so pripravljali čaj in z njim zalivali konja. Vročino so odpravljali pri konju tako, da so ga nenehno obkladali z mrzlimi obkladki po križu. Vžgana noga so imenovali obolelost kit, ta je nastopila zaradi pretiranega napora. Na bolno mesto so določene kmetijske enote s toliko in toliko površin. Tu ne kaže govoriti o velikosti hube, ker so znane različne vrste teh enot, denimo, bavarska, nemška itd.. Pozneje že zaznamo delitev hub in najdemo zapise “pol hube” in podobno. Največje delitve posestev zasledimo po kmečki odvezi, sredi preteklega stoletja. Od tod tudi poimenovanje kmetij “Zgornji” in “Spodnji,” denimo, Jamnik. Nekdanje hube so se torej delile na več gospodarjev. Prav zanimivi so tudi podatki o dolžinskih in utežnih merah, ki jih je pisar vnašal v urbar. Tako so up-orabljali za težo masla izraz “Ydria,” kar je bila enako 10 Pfun-dom. Kot primer navajamo še mero za platno (dolžinsko) “Ellen” (ulna), ki pa je bila različna, tako na Laškem, kot v Gornjem Gradu. Torej “laška” in “gornjegrajska” ulna. Ostale naravne dajatve so šteli po komadih. Temu primerne so bile tudi kratice, ki so jih vnašali v urbar, denimo “libra” = lib. in tako naprej. Ignacu Orožnu se imamo torej zahvaliti za njegov zapis iz gornjegrajskega urbarja, ki je veljal za najstarejšo tovrstno knjigo benediktinskega samostana. polagali mrzle obkladke ali pa polivali z mrzlo vodo. Pozimi so dajali v vreče snega in jih polagali na mesto poškodbe. Konj ni mogel stopiti na obolelo nogo, tako ga je bolelo. Po vojni so uporabljali “žajfo,” sredstvo je bilo podobno milu, zato so ga tako imenovali. Z njim so mazali bolna mesta. Teloganje so imenovali zdravljenje s telohovim korenom. V primeru kužnih bolezni so živalim pod kožo vstavljali koren ali pa ga privezovali za uho. Boljši tek so dosegli tako, da so živali dajali kapljice žganja v katerega so namočili ali koreniko encijana ali pa kolmeža. Ponavadi so to tekočino kapali na kruh in v tej obliki dali živalim. Ponekod so kolmežovo koreniko narezali in jo kar tako dajali konjem. Tako so ravnali tudi, ko je šlo za želodčne ali črevesne težave. Robanove pripovedi Tokrat bomo priobčili iz Spominov starih Solčavanov, zapisaRobanovegaJoža, zanimivo zgodbo. V prihodnji številki pa bomo nekoliko opisali zgodovino kmetije Vršnik - Govc v Robanovem kotu. Kaj je torej zapisal Robanov Joža? »Stari Klemenšek, Pongrac, oče naše matere, je imel dve posestvi, Klemence in Kolarjevo. Na Kolarjevem sta delala in gospodarila njegov brat Janez in sestra Jera. Janez je bil znan po tem, da mu je živina posebno dobro uspevala. Saj ji ni dajal nič več in boljšega kot drugi, a njega živina je imela poseben tek. Jera je bila, kakor so pravili naša mati, posebno fina ženska, čedne postave, čedno oblečena in pri vsem delu natančna. Zmeraj je bila vesela, lepo je pela in citre igrala. A citre je igrala zmerom za petje, nikdar za ples. Do moških je bila zadržana. Nobeden se je ni smel niti z roko dotakniti in vpričo nje si nihče ni drznil izgovoriti kake nedostojne besede. Nekaj let je bila organistinja pri sv. Jakobu v Koprivni. Kadar je bilo na Kolarjevem kako večje delo, so prišli pomagat Klemenči. Pot raz Klemenče na Kolarjevo pa pelje mimo Golerja. Takratni Goler je bil tak človek, da je mogel pridno delati, če je hotel, vendar mu za delo ni bilo ravno dosti. Bavil se je s čarovnijo, vsaj govorili so tako, rad je bil dobre volje, znal je živeti z bolj malo dela in kolikor toliko na račun drugih. Zato ga ljudje niso dosti rajtali (cenili), pa čeprav morda ni bil nič slabši od drugih. Imel je hčerko Ančko, ki je bila čedno, čisto in dobro dekle. Ni ji bilo kaj očitati. Klemenškov Urban je šel večkrat delat na Kolarjevo. Ančki je bil všeč in zaželela ga je dobiti v zakon. Kadar je Urban šel mimo, ga je prijazno ogovorila, ga povabila v hišo in ga postregla. Urban je bil z njo dober in prijazen, za njeno ljubezen pa ni bil dovzeten. Ko je oče Goler videl, da Ančka ne zmaguje, ji je še on priskočil na pomoč. Baje je Urbanu na neko jed zagovoril (čarovnija, op. A.V.). Ko je Urban to pojedel, ga je res prijelo in hotel se je z Ančko poročiti. Klemenškov oče so bili strog, pa moder mož. Poznali so življenje, pomnilni iz vsake hiše po več rodov in o ljudeh so imeli svoje mnenje. Sklepali so - morda prestrogo - da iz poroke Urbana in Ančke ne more biti kaj dobrega in da v tem zakonu Urban ne bo mogel biti srečen. Zato so nastopili z vso odločnostjo proti tej zvezi. Urban pa, kakor je bil dober in ljubeč sin svojih staršev, ni hotel popustiti. Ko so oče Pongrac videli, da z vsem prigovarjanjem pri Urbanu ne dosežejo nič, so sklenili, da ga iz posestva izplačajo in odslovijo. Prinesli so denar in ga položili na mizo, pa poklicali Urbana na obračun. Klemenča mati so bili zelo dobra mati in ko so videli, kaj se pripravlja, se jim je Urban zasmilil. Zato so preprosili očeta, da so-nehali in Urbanu dovolili poroko. Očeta je to tako pretreslo, da so zboleli in nič več ozdraveli. Urban se je odločno pripravljal na ženitev, toda na dan poroke, prav preden so odšli v cerkev, je do Ančke začutil silen odpor. Pozneje je priznal, da je bilo težje premagati ta odpor, kakor bi bilo odstopiti od poroke, ko še ni bilo zanjo vse pripravljeno. Na žalost ta odpor ni prenehal tudi po poroki, vse do smrti. Koliko sta zaradi tega trpela Urban in verjetno tudi Ančka, ne more nihče slutiti, saj sta trpela tako, da otroci niso vedeli. Urban ni bil nikoli prav zadovoljen z Ančko. Vedela pa sta oba, da jima ne kaže drugega, kakor da drug z drugim potrpita, ker sta pač poročena, in si že tako težkega življenja še sama ne otežujeta. Prave skladnosti pa ni bilo nikoli med njima. Tenkočutnega Urbana je notranje trpljenje tako razjedalo, da ni doživel petdeset let. Rodilo se jima je enajst otrok. Ko so začeli že Gleda, ko tele nove duri. - Gleda, ko zaboden bik. - Gleda, ko žaba iz mlake. - Govori, kakor bi rožce sadil. - Govori, kakor raztrgan dohtar. - Iz tega koša ne bo hrušk. - Kakor kane; o začetku tega starega izreka pripovedujejo tole: Ko je neka gospodinja v “hiši” delala štruklje, je po opravku prišel noter hlapec, “Ali nekoliko odraščati, je Urban rekel naši materi: »Micka je pridna, vsi drugi so pa Golarjevi.«. No ja, brez človeških slabosti niso bili, ko pa so odrastli, so postali boljši kakor marsikdo, ki je nanje z viška gledal. Moški iz tega rodu so dobri lovci, pevci, godci in čvrsti, vsestransko spretni ljudje. Ženske so lepotice, pevke, vsi pa so veseli, družabni ljudje, ki se znajo s smehom in dobro voljo prebiti tam, kjer se drugi cmerijo in kolnejo. Ni pa vse, kar so tem ljudem za slabo šteli, izhajalo iz Golarjevega rodu. Prav taka je bila Tilka, teta očeta Pongraca, krasotica, pevka in vesela stvarca. Nekoč so prišli v Solčavo tuji pevci in muzikanti. Progarji so jim rekli, češ da so iz Prage. Nastopili so s petjem, godbo in šaljivim programom. Mlado Tilko je to navdušilo. Pridružila se jim je, odšla z njimi in nikoli več je ni nihče videl ali slišal o njej. boš jedel štruklje?” ga je gospodinja prijazno vprašala. “Kakor kane,” je rekel hlapec, ki je videl, da ji je na koncu nosa visela kapljica. -Neumen je ko bela kura. - Ne zna drugega, ko gor vzdigniti in dol vdariti.- Po svoji nogi drugim čevlje meri. - Ne zna narediti drugega, ko iz kruha drek. - Raste ko kos kruha v roki. 3§ccmo stare fotografije Mladi fantje so med zadnjo vojno morali v nemško vojsko ali pa v vojaško službo Domovinske zveze (Wehrmannschaft). Slika, ki nam jo je poslal Franc Sedovšek s Prihove, je bila posneta leta 1944, na njej stojijo z leve: Anton Tajnšek, Franc Sedovšek, Stanko Pirnat in Alojz Atelšek, sedijo pa z leve: Anton Port, Alojz Bele, dva pa sta neznana. Čepita: Ivan Ledinek in Jože Zajc. Robanove modrosti In to dobesedno. Naključje je hotelo, da bo letošnja tematskapriloga izšlaprav v času, ko v uredništvu na dveh koncih pričakujemo obisk štorklje in odštevamo dneve do prihoda novega družinskega člana. Ker pa smo oboroženi s številnimi informacijami izračunali, da naj bi v dolini povprečno dočakali novorojenčka vsak drugi dan (plus še nekaj za povrh), upamo, da bo priloga koristila večjemu številu bralk in bralcev. Ker je obdobje pričakovanja in prvih tednov po rojstvu otročka čas, ko je nasvetov na vseh koncih več kot dovolj, smo jih namenoma nekoliko skrčili. Še tako boste zmedeni ob nasprotujočih si navodilih, kaj je prav in kajne. Zato poslušajte glas srca in dojenčkov jok. To dvoje vam bo povedalo mnogo več kot vsi ilustrirani priročniki in znanci. Čim večprijetnih sprehodov z vozički vam želim, predvsem pa, da bi bilo v zibelkah eno samo zdravje in veselje! Za popolno higieno. Med novostmi, ki so prišle na trg v zadnjem letu, so tudi navlaženi robčki za higieno prsi pred dojenjem in po njem. Pakirani sov zavojčke ali škatlice (podobno kot previjalni robčki) in so dobrodošel pripomoček za preprečevanje ustnih okužb naših najmlajših. Za brezskrbne poti. Na »novi« zakon o cestnem prometu so se odzvali tudi izdelovalci avtosedežev, ki letos brez izjeme ponujajo tudi modele za skupino 0+, torej za novorojenčke. Kljub maksimalnemu ležečemu naklonu svetujemo, da vsaj prvih nekaj tednov otroka čim manj vozite, saj je »ležeči« položaj, ne glede na model, še vedno bolj ali manj preveč sedeč. Proti kolcanju in polivanju. Vse več je izdelovalcev stekleničk in dudk, ki slednje prilagajajo dojenju. To pomeni, da sesanje po tovrstnih stekleničkah zagotavlja, da bo otrok manj polival oziroma da ga ne bo tako »zvijalo«. Upoštevajte, ko izbirate pribor za hranjenje. Štorklja da, kenguru ne. Po številnih polemikah o koristnosti nošenja otroka na telesu so se pediatri in ortopedi zedinili, da so določene prednosti tovrstnega prenašanja otrok, vendar ne v kenguruju, ker lahko poškoduje otrokove kolke. Nošenje v štorklji, kjer otrok leži, pa je bolj naravno in podobno prenašanju otrok pri preprostih ljudstvih. PREŠTEVANJE NOVOROJENČKOV Kako pogosto priletijo štorklje v našo dolino? Koliko punčk in fantkov prijoka na svet v Zgornji Savinjski dolini? So med občinami kakšne pomembne razlike? Pa med zadnjimi leti? Zanimiva vprašanja, na katera so nam pomagali poiskati odgovor na Upravni enoti Mozirje, za kar se Nadi Fužir najlepše zahvaljujemo. Upadanje števila rojstev je problem tudi v naših krajih. Pojav ni enakomerno prisoten v vseh občinah, je pa opaziti zanimiva odstopanja. Pa se poigrajmo s številkami po letu 1990: V Gornjem Gradu so imeli v zadnjih osmih letih največ dojenčkov na začetku preštevanja, leta 1991. Najmanj jih je bilo lani in predlani (24 oziroma 25), povprečje pa se vrti okrog številke 31. Če pogledamo razmerje med spoloma ugotovimo, da je bilo leta 97 rojenih najmanj deklic,11, lanipanajmanj fantov doslej, 12. V Nazarjah je slika malo drugačna. Osemletno povprečje, 30 novorojenčkov, večinoma presegajo. Najmanj otrok je bilo leta 1997, ko so jih dobili 25, lani pa jih je bilo spet 7 več. Bi pa bilo v Nazarjah zanimivo vprašati, kakšen recept imajo za fantke: lani jih je bilo kar 2 5 od skupno 32 novorojenih otrok, pa tudi sicer podatki kažejo, da je pri njih fantkov za 38 odstotkov več kot punčk. Zi celotno ljubensko občino bistvenega upada rojstev v zadnjih osmih letih ni zaznati. Povprečno se jih rodi 31, največ se jih je leta 94 (37), najmanj leto pred tem, lani pa jih je bilo 32. Najmanj fantkov so imeli leta 95. Luče so tista občina, v kateri se otroški jok dejansko vse redkeje sliši. Leta 1991 so imeli še 31 rojstev, lani le še 13 in okrog tako skromne številke se vrtijo že tri leta, čeprav osemletno povprečje trenutno še kaže 21 rojstev. Zato pa je drugače v Mozirju, natančneje v KS Mozirje. »Rekordnega« števila 61 rojstev iz leta 1994 najbrž ne bodo spetkmalu ponovili, saj znaša povprečje 46 otrok. Se ga pa kar držijo, saj razen leta 92 otročkov ni bilo nikoli manj kot 40. Vsekakor pa vedo, kako do punčk: leta 93 je njihovo število bolj kot za dvakrat preseglo število novorojenih fantov. Tuđina Rečici je otrok vse manj. Od leta 1993, ko jih je bilo 32, se je njihovo število prepolovilo, saj so na primer lani imeli le 9 fantkov in sedem punčk, na splošno pa imajo na Rečici najbolj opazno razliko med fantki in punčkami: Število malih polulank presega število korenjakov kar za 47 odstotkov! ObčinoSolčavaje zaradi majhnega števila prebivalcev statistično težje predstaviti. Število novorojenčkov namreč niha od 3 do 9, vendar je vprašanje, kakšne zaključke lahko povzemamo na podlagi tega. Morda bo še najbolj verodostojen ta, da imajo povprečno 5 do 6 rojstev letno, deklic in dečkov pa se veselijo enakomerno. POVEZAVA ZA VSE ŽIVLJENJE Dojenje je več kot hranjenje Da je mamino mleko najprimernejša hrana za otroka, vemo. Vendar otrok med sesanjem ne dobiva le bele tekočine, ampak tudi vsa mamina čustva, občutke, sporočila... Odnos med materjo in otrokom se začne že mnogo pred rojstvom, zato ga je treba kasneje le še obogatiti in poglobiti. Kako? Dojenje je psihološko zato tako pomembno, ker novorojenček potrebuje ogromno pestovanja in neposrednega stika s kožo. Pri dojenju se s tem ni treba posebej ubadati, saj hranjenje samo po sebi zahteva stik z golo kožo. To otroka pomiri in mu daje osnovno ugodje, občutek osnovnega zaupanja v življenje. Svet mu namreč na začetku prinaša ogromno vznemirjenja, najbolj skozi lakoto. Tega občutka prej ni poznal, zato tako neusmiljeno joka. Skozi dotik pa dobi osnovno pomirjanje, čustvo, ki preraščavljubezen. Pomemben občutek varnosti in ugodja dobi otrok v primeru, da dovolj dolgo čuti toplo kožo, natančneje mamo. Novorojenček jo namreč že tretji dan po rojstvu prepozna po vonju in če bi ga hranila vsakič druga oseba, mu ne bi dali možnosti, da se naveže in vzpostavi prazaupanje. Dober odnos pa lahko vzpostavi tudi mama, M ne more dojiti. Če otročka hrani sama in na podoben način, kot da bi ga dojila, se bo med njima prav tako razvila globoka navezanost in močan čustveni odnos. Iz tega pa izhaja tudi tazumevanje potreb: mama čuti, kaj njen otroček potrebuje. To razumevanje brez besed, ki je možno le na ravni mama otrok, je vez, ki nas izpolni za vse življenje in na podlagi katere smo kot odrasli sposobni graditi zrele čustvene odnose. Osnova zanje se gradi praktično od rojstva, najintenzivneje pa po šestem tednu starosti, ko dojenčka začenjata zanimati mamin obraz in oči. Vez postajavse močnejša in dosega vrh med 3. in 6. mesecem, ko se otrok psihološko čuti eno z mamo in želi iz nje posesati vse, kar ima mama dobrega. TOVARNA OTROŠKEGA POHIŠTVA Gračnica 4,3272 Rimske Toplice tel.: ++386(0)63 - 736 - 232 / 736 - 135 faks: ++386 (0)63-736-008 SLOVENIJA PROIZVAJAMO: OTROŠKE POSTELJE dimenzij 120 x 60 in 140 X 70 cm iz bukovine in smreke v barvah: natur, bele, lužene: mahagonij, antik, oreh, šerj... STOLČKE IN MIZICE; PREVIJALNE KOMODE vabimo vas, da si ogledate naše izdelke in izberete najboljše za vašega otroka Z RA Velenje, Kidričeva 1 Pri nas dobite vse otroka od 1. dnevu do 1 o tet - za dojenčka - otroško hrano - jrjračs - obkišlJa - obuto'/,». . * fc* I Edina trgovina kjer na enem mestu dobite prav vse za krst Trgovina, kjer veiiki ljudje kupujejo za male ljudi VARNOST NAJMLAJŠIH Pri nas so v prodaji dobri avtosedeži re s dobri samo prekratki.... Ob pričakovanju novega družinskega člana med pripravljanjem opreme vedno pomislimo na voziček, da bomo z njim vozili dojenčka na sprehod. Pozabljamo pa, da smo vse bolj mobilni tudi z avtomobili in da je treba pri vožnji še posebej pomisliti na varnost najmlajših. A kakšen avtosedež izbrati? Mednarodni primerjalni test sedežev, ki so v prodaji na evropskem, trgu, je pokazal, da je otrokova varnost bolj kot od samega sedeža, torej od izvedbe in izdelave, odvisna od pravilne namestitve. Dejavnik tveganja je torej montaža, ta je še posebej pomembna pri najmlajših, saj je pri simuliranih trkih prišlo do zelo močnega nihanja glavice. Prav zaradi te nevarnosti je pomembno, da že najmlajše vozimo v sedežih (po novem zakonu je vožnja v avtosedežih obvezna tudi za novorojenčke). Na to so se že odzvali številni proizvajalci, tudi domači, ki so razvili modele z naklonom do 120 stopinj in globljo košaro. Take sedežke je največkrat mogoče uporabiti tudi kot gugalnike ali namesto prenosnih torb. V slovenskih trgovinah je ponudba vse pestrejša, čeprav prevladujejo modeli'manj znanih italijanskih blagovnih znamk, ki sodijo v nižji razred. Kljub temu so običajno vsi testirani sedeži »pogojno zanesljivi«, saj so v primeru trka izkazali dobro varnost. Slabše sojo odnesli le zaradi nejasnih ali pomanjkljivih na- vodil za montažo, to pa je lahko za male potnike usodno. V primerjalnem testu, ki ga je lani objavil VIP, je bilo testiranih več modelov. Med tistimi, ki so v prodaji tudi na našem trgu (britax romer, chicco, kiddy, maxi-cosi) so vsi dobili skupno oceno dobro. Ne glede na izbrano blagovno znamko pa pred nakupom upoštevajte naslednje nasvete potrošniških organizacij: ■ tudi slabši avtosedež je boljši, kot če ga v avtu sploh ni ■ obvezno izberite sedež z oznako ECE 44/03, tisti z oznako 01 ali 02 so izdelani še po starih predpisih ■ ne kupujte izdelkov brez oznak • izberite otrokovi starosti, velikosti in teži primeren sedež; ko otrok preraste višino pasov v ramenih, ga zamenjajte ■ pred nakupom preverite, če je sedež sploh primeren za vaš avto • udobnost je manj pomembna od tega, kako dobro se sedež prilega v avto ■ izogibajte se nakupu rabljenega sedeža, saj so po trku običajno neuporabni Skupina otrokova teža približna otrokova starost 0 do 10kg od rojstva do 9 mesecev 0* do 13kg od rojstva do 15mesecev I 9 -18kg od 9 mesecev do 4 let II 15-25 kg od 3,5 do 7 let III 22 - 36 kg od 6 do 12 let Izdelovanje in prodaja otroške konfekcije StHffrkm eult, I. iiil .Vatarj, m.: 9(31 ti2 141 IH VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH OBLAČIL ZA VELIKE IN MALE ipcaoaraio pqqcxauciih o3 LpaooiaaQiJüQ <ü3 uxaOßJä 03 0a 03 [Kk>ÜjKä 1 IC LJ 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/720-343 tel. & fax: 063/720-770 GSM: 041/ 724-977 041/630-611 e-mail: info@radiorap-polzela-sp.si OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB TERNIK s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 Gr GT Gr Gr Gr Gr Gr Gr Sončna očala za otroke niso modna muha. Ultravioletno sevanje lahko poškoduje nežne otroške oči, zato so sončna očala nujen del poletne zaščite pred soncem. TEMA MESECA, OGLASI DEDOVANJE - IGRA NARAVE »Ta je pa zrezana mamica ...« Ko dojenček prijoka na svet in je deležen prvih obiskov, pogovor skoraj vedno nanese na podobnost. Saj veste: atijev nosek, babičine oči... Komu je otrok podoben, v resnici določa najmanj sto tisoč genov. Teoretično bi lahko imela starša 70 bilijonov otrok, pa med njimi ne bi bil niti eden podoben drugemu. Tako je poskrbljeno za našo čim večjo različnost, ki vpliva tudi na zdravje in veča verjetnost obstoja vrste. Kljub temu pa močni (dominantni) geni enega od staršev ali pa kombinacija dveh šibkih (recesivnih) daje zanimive rezultate, na primer modro barvo oči. Modra barva šarenice je namreč povsem čista, brezpigmentna. Nad njo prevladuje tako močno pigmentirana temno rjava kot tudi druge barve. Kljub temu ima veliko temnookih staršev modrooke otroke; njuna prikrita gena iz prejšnjih generacij sta se združila in dobesedno pokazala svojo barvo. Zaradi enakega razloga se določene družinske značilnosti pojavljajo skozi več generacij, ane stalno. In kakšna je verjetnost za dedovanje posamezne značilnosti? Temne oči običajno prevladujejo nad svetlimi, velike nad ozkimi. Dedujemo tudi gibe: hojo, tek, mahanje z rokami. Večjaverjetnost je, da se bo na potomstvo prenesla ozka oziroma ovalna oblika obraza kot pa okrogla. Enako velja zapoudarjene ličnice in jamico v bradi, ki se prav tako rada uveljavi. Pri otrocih rasno mešanih partnerjev vidimo, da so geni za močnejšo pigmentacijo dominantni. Prav taki so geni za lep, močno izbočen zadnji del glave, ki se podeduje prej kot plosko zatilje, čeprav na obliko lobanje pomembno vpliva že otrokova lega v maternici. Polne ustnice so večinoma dominantnejše od ozkih, prav tako srčaste. Ukrivljena, orlovska ter ozka oblika nosa pa so tudi tiste, ki se dedujejo bolj pogosto. Kaj pa bolezni? Velikokrat pomodrujemo, da se nepravilnosti oziroma slabi geni prej prenesejo na potomstvo kot dobri. Statistika dokazuje, da se v 60 odstotkih deduje nagnjenost k zvišanemu krvnemu tlaku, pomembna je tudi genetska pogojenost za rakava obolenja. V družinah brez alergij je verjetnost izbruha bolezni le 10 odstotna, če je alergik eden od staršev, se tveganje podvoji. Če sta alergična oba starša, je tveganje 42 odstotno, v primeru, da imata enako alergijo, pa poskoči na 75 odstotkov. 1x1=2 Saj ni res ...! Pa je! Če pri nas kupite eno veliko škatlo LEGO kock, dobite dve za isto ceno! Izkoristite neverjetno! Da o ostali ponudbi sploh ne govorimo! Kje? URARSTVO-HOBI-IGRAČE Ljubno ob Savinji Tel: 063/8390780 TURISTIČNA AGENCIJA iiVSi' j V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel.: 83 90 810, tel. in faks: 83 90 811 ZGORNJESAVINJSKI ČASOPIS Z najbolj duhovito počitniško fotografijo do lepih nagrad Turistična agencija SVIT in časopis Savinjske novice sta za vas pripravila zanimivo nagradno poletno akcijo. Pošljite nam fotografijo z vašega dopusta in če bo duhovita, jo bomo tudi objavili. Akcija traja do 10. septembra 1999, ko bomo opravili zaključno žrebanje in razdelili lepe nagrade: 1. Fotoaparat Kodak 2. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 5000 SIT 3. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 5000 SIT 4. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 2500 SIT 5. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 2500 SIT Fotografije pošiljajte na naslov: Turistična agencija SVIT, Na trgu 7, 3330 Mozirje. Dosevki Vrstice za zdravje Pridelovanje dosevkov postaja vse pomembnejše. Če so včasih do-s e v k e pridelovali predvsem zaradi povečanja pridelkov, saj z njimi z iste površine dobimo v enem letu dva pridelka in v dveh letih tri pridelke, pa so danes vsaj enako pomembni še drugi dejavniki, med katere štejemo predvsem zaščito tal pred erozijo in bogatenje tal z organsko snovjo. Seveda za živinorejce dosevki lahko predstavljajo pomemben dodaten vir krme. Krmne rastline, ki jih sejemo kot dosevke, se odlikujejo po hitri rasti, tako da že v kratkem času dobimo visoke pridelke krme, ki ima tudi visoke krmne vrednosti. Z njimi lahko nadomestimo tudi izpad krme. Z vključevanjem dosevkov v njivski kolobar je zemlja večji del leta pod rastlinjem. Rastline varujejo zemljo pred sončno pripeko in močnim dežjem, s koreninami rahljajo zemljo in jo bogatijo z organskimi snovmi. Dosevki pustijo v tleh precej koreninskih ostankov. S tem povečujejo vsebnost humusa v tleh in tako izboljšujejo mikrobiološko aktivnost tal. Dosevki iz družine metuljnic (detelčje, grah, grašica) pa dodatno bogatijo tla z dušikom iz zraka. Pomemben je tudi fitosanitarni učinek dosevkov, saj z dosevki ohranjamo biološko ravnotežje v tleh. Oljna redkev in facelija pomenita tudi biološki boj proti nematodam. Zaradi hitre rasti dosevki uspešno tekmujejo s pleveli in puščajo njivo čisto. Cenovno je najugodnejša setev križnic, saj je poraba semena na hektar nizka. Po spravilu žit in zgodnjega krompirja običajno ostanejo njive prazne. V tem času je navadno še dovolj vlage, da lahko uspešno posejemo strniščne dosevke, ki izkoristijo toploto poznega poletja in do prvega spomladanskega mraza dajo sorazmerno dober pridelek krme. Strniščni dosevki za podor so z bujno listno maso in koreninami pomemben vir humusa v tleh in pomemben vmesni člen v ozkem njivskem kolobarju. Zelena masa podorin pa lahko uspešno nadomešča hlevski gnoj. Izbira posevka in način pridelave vplivata na gospodarnost. Za izbor ustreznega dosevka so odločilni naslednji dejavniki: čas in način setve, čas rasti (koliko časa bo minilo do košnje), namen porabe dosevka, kolobar, cena oz. stroški pridelave. V našem pridelovalnem območju lahko izbiramo med različnimi dosevki: ■ mnogocvetna ljulka (za setev rabimo 40 do 50 kg/ha), • krmna repica (10 kg/ha), ■ krmna ogrščica (10 do 15 kg/ha), • krmna oljna redkev (za podor -20 kg/ha), • jara grašica in jari krmni grah v mešanici z ječmenom ali ovsom ali mnogocvetno ljulko: jara grašica 60 kg/ha + 70 kg ovsa ali jarega ječmena; jari krmni grah 70 kg/ha + mnogocvetna ljulka 30 kg/ha • mešanica krmnega graha ali gra-šice s koruzo: jaregrašice 70 kg/ha + koruze 30 kg/ha, jari krmni grah 70 kg/ha + koruza 30 kg/ha. ■ facelija (10 do 14 kg/ha) Štefka Goltnik Glavobol. Glavoboli zaradi živčne napetosti ali tako imenovani tenzi-jski glavoboli, so danes žal izjemno razširjeni. Ameriški raziskovalci so skušali ugotoviti, koga prizadenejo bolj in se dokopali do naslednjih zaključkov: doživlja jih kar 40 odstotkov ljudi, največ v starostni skupini 30 do 39 let. Več jih je pri belcih kot pri črncih in več pri ženskah kot pri moških. Zdravniki tudi ugotavljajo, da je veliko ljudi s tovrstnimi težavami v začaranem krogu: h glavobolu še dodatno prispeva prav jemanje zdravil proti njim! To pomeni, da zdravil proti bolečinam nikar ne jemljimo na pamet, ampak šele po pogovoru z zdravnikom. Ta vam bo verjetno svetoval, da prenehate jemati vsa zdravila proti glavobolu, zaradi česar bodo nekaj dni težave morda izrazitejše. Nato pa skupaj z zdravnikom sestavite načrt obvladovanja glavobolov. V nekaterih primerih bo šlo morda celo brez zdravil, saj je lahko vzrok tudi uživanje določenega živila ali kakšna na videz nedolžna aktivnost. Rak debelega črevesa. V razvitem svetu je med najpogostejšimi oblikami raka, vendar pa ima bolnik zelo velike možnosti za ozdravitev, če je odkrit dovolj zgodaj. Rak je lahko prisoten leta, ne da bi izzval kakšne simptome ali znake, ki se običajno pojavijo šele pozno v teku bolezni. Ti pa so: spremembe v odvajanju blata, krvavitev iz danke ali kri v blatu, nelagodje v trebuhu (krči, napenjanje, bolečine), občutek, da se črevo ne izprazni do konca, nenadna izguba teže ali teka in nenehna utrujenost. Ker polipi, iz katerih se lahko razvije rak, običajno ne povzročajo težav, je zelo pomembno, da se odločamo za presejalne preglede in ne čakamo na pojav simptomov. Če namreč zdravnik odkrije in odstrani polipe ali začetnega raka, preden izzovejo simptome, je delež ozdravitev skoraj 100-odstoten. Več jodamed dojenjem. Doječa mati potrebuje več vitaminov in mineralov kot običajno in povečanim potrebam zadosti z uravnoteženo prehrano. Vendar to ne velja za jod, ki ga ni v tako rekoč nobenem živilu, razen v morskih sadežih. V100 gramih skute gaje na primer le 4 mikrograme, doječa ženska pa ga potrebuje 260 mikrogramov dnevno! Pomagamo si lahko z doslednim uživanjem živil, soljenih z jodirano soljo, če pa sodite, da gavvaši prehrani ni dovolj, se v posvetovalnici za nosečnice še pred porodom posvetujte z zdravnikom o morebitni potrebi po dodatku. Vse več kratkovidnih. Daljšanje očesnega zrkla povzroča kratkovidnost pri kar 60 odstotkih Evropejcev, na Japonskem pa ugotavljajo, da je pojav prisoten pri več kot 95 odstotkih študentov. Strokovnjaki so se dokopali do naslednjih dejstev: kdor mora veliko brati, potrebuje očala prej. Pri šoloobveznih otrocih motnja napreduje hitreje med šolskim letom kot med počitnicami. Kratkovidnih je več v mestih kot na podeželju, v tovarnah pa večmed tistimi, ki delajo tik pred očmi. Kje je rešitev? V primerni osvetlitvi kotička, kjer beremo, v pobegu v naravo, kjer si spočijemo oči in seveda v pravočasnem obisku okulista, ko opazimo težave. Vraščanje nohtov. Stroka še ugotavlja (a ne najde nobene razlage za dejstvo), zakaj je med fanti vraščanje nohtov na nogah trikrat pogostejše kot pri dekletih. Sta pa znana poglavitna razloga, ki privedeta do teh težav: * napačno striženje; nohte na nogah moramo striči naravnost in ne na okroglo, * nošenje preozkih ali premajhnih čevljev. Tako pride do drobnih poškodb, pritiskov in vnetij. Če težavo odkrijemo dovolj zgodaj, lahko vnetje preprečijo ustrezne kopeli za noge in antiseptične raztopine ali mazila. Pri hujših primerih pa je včasih potrebna celo operacija. Pašna skupnost Gospodnja - Globače vabi na PASTIRSKI PRAZNIK na Menini planini, ki bo 25.6.1999, Program: 10.30 maša pri kapeli, 12.00 ocenjevanje volov, 13.00 podelitev priznanj, 14.00 pastirske igre. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE ZAHVALA J ■* i t ' r:" Organizatorji promocijskega večera Grabnerjeve hiše se vljudno zahvaljujemo domači obrti Atelšek iz Mozirja za sponzorstv o omenjene prireditve. Upravna enota Mozirje Spremembe in dopolnitve zakona o žrtvah vojnega nasilja 19. junija je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja - objavljen je v Uradnem listu RS 43/99- Prinaša nekaj novosti in s tem prispevkom želimo opozoriti na najpomembnejše. 1. Žrtev vojnega nasilja (begunec) je tudi oseba, ki je bila v času od 6.4.1941 do 15.5.1945, zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja ali njegovih sodelavcev zoper družine partizanov, pobitih talcev ali zaradi sodelovanja z NOB, nasilno pregnana s svojega doma in oseba, ki je bila v času od 6.4.1941 do 15.5-1945 nasilno pregnana s svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja od okupatorja ali njegovih sodelavcev, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece. 2. Žrtev vojnega nasilja je tudi otrok, kateregaoba starša sta bila ubita zaradi sodelovanja v NOB ali sta izgubila življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve ali sta bila ubita kot talca. Osebe, ki bodo na tej podlagi dobile status žrtve vojnega nasilja, bodo imele le pravico do vojne odškodnine po posebnem zakonu. 3. Ob pogojih iz zakona je žrtev vojnega nasilja tudi vojaški vojni invalid in civilni invalid vojne s priznanim statusom po posebnem zakonu. 4. Do varstva po zakonu je upravičen tudi družinski član osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali je bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa, podpogojem, daje oseba, kije umrla oz. bila pogrešana v okoliščina za priznanje statusa (do 15. 5.1945), preživljala družinskega člana vsaj zadnje leto pred nastopom nasilnega dejanja. 5. V zakonu so posebej navedena taborišča, za katera se priznava pokojninska doba kot posebna doba v dvojnem štetju (nemška koncentracijska taborišča, italij. konc. taborišča Gonars, Padova, Rab, ustaška taboriščajasenovac, Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava ter madžarsko taborišče Sarvar). Stranke, ki bodo uveljavljale priznanje statusa oziroma pravice glede na spremembe in dopolnitve zakona, morajo dati vlogo na Upravno enoto Mozirje (Upravna enota ima tipizirane obrazce vlog), priložiti morajo pisno dokazilo, iz katerega je razvidno dejstvo, ki ga uveljavljajo (npr. požig hiše, podatke, kje so živeli, ko so bili pregnani od doma, potrdilo, da sta bila oba starša ubita kot talca ali na drug način itd.). Dokazila lahko stranke iščejo pri muzejih in arhivih, posebej priporočamo, da dajo vlogo na Arhiv Republike Slovenije, Zvezdars-ka 1, Ljubljana. Priložiti morajo tudi kopijo osebnega dokumenta. Upravna enota bo po uradni dolžnosti pridobila za vsako stranko potrdilo o državljanstvu in potrdilo o stalnem bivališču. Zahtevo za priznanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja ter zahtevo za priznanje pravic družinskega člana žrtve vojnega nasilja je mogoče vložiti najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona (to je do vključno 18. 12. 1999). Vse odločbe, ki jih bo izdala Upravna enota in bodo pozitivno rešene, se bodo poslale v revizijo na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Rok za izdajo soglasja oziroma zavrnitvi odločbe je 6 mesecev od prejema spisa v revizijo. Upravna enota Mozirje Društvo za boj proti raku Velenje “Rak - naš vsakdanji” Republika Slovenija sodi med dežele s srednje visoko obolevnostjo in umrljivostjo za rakom. Leta 1995 je za njim zbolelo 7380 ljudi, od tega več moških (3740) kot žensk (3640). Društvo za boj proti raku (DBPR) Velenje deluje od leta 1990, vendar je zadnja leta mirovalo. V letu 1998 je zopet zaživelo pod vodstvom predsednice dr. Ksenije Kardoš Mohorko, ki si prizadeva, da bi se vanj vključilo čim več članov. Trenutno je v društvu 650 članov iz savinjsko-šaleške regije. Članom nudijo vse v skladu z doktrino iz programa Slovenija 2000 in rak. Kako doseči obe programski opciji je zapisano v knjižicah Kaj je treba vedeti o raku in Pravilna prehrana v boju proti raku, ki so jih dobili vsi člani. Poleg članske izkaznice v obliki žepnega koledarčka prejmejo vsi člani še novo knjižico z naslovom Kolikor znaš, toliko veljaš - tudi na področju zdravja- 15 najpogostejših rakov. Za članice organizirajo edukativne preglede dojk z učenjem samopregledovanja. Sedem dobrih nasvetov: prvi štirje nasveti so namenjeni preprečevanju zbolevanja za rakom in so združeni pod geslom: Nekaterim rakom se lahko izognete in izboljšate svoje zdravstveno stanje, če začnete živeti bolj zdravo. 1. Ne kadite in omejite pitje alkoholnih pijač. 2. Jejte sadje in zelenjavo in pazite, da ne boste pretežki. 3. Stop pretiranemu sončenju. 4. Spoštujte predpise o varnosti pri delu. 5. Prisluhnite svojemu telesu. 6. Ženske, preglejte si dojke vsak mesec. 7. Ženske, redno hodite na ginekološke preglede. Član DBPR je lahko vsak, ki želi. Prijavnice lahko dobite v Društvu za boj proti raku Velenje, Vodnikova 1, Velenje, dr.med. Ksenija Kardoš-Mohorko. Benjamin Kanjir UČENJI JE NAPORNA STVAR, ČE PA HOČEŠ ZRA VEN BITI ŠE DOBRO NATRENIRAN ŠPORTNIK, SE VSE SKUPAJ ŠE DODATNO OBTEŽI. PA KLJUB TEMU SMO NA OŠ MOZIRJE NAŠLI KOPICO UČENCEV, KI ZMOREJO OBOJE. ZARADI PROSTORSKE STISKE, BOMO DANES PONUDILI V BRANJE LE INTERVJU Z NAJBOLJŠIMI EANTI IZ S. RAZREDA, KI SO ŽE ZAKLJUČILI S POUKOM NA OŠ. DEKLETA BODO POVEDALA KAJ O SEBI NASLEDNJIČ. ZA MNENJE O ŠOLSKEM UDEJSTVOVANJU, KAR SE TIČE ŠPORTNIH AKTIVNOSTI NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV IN TUDI TISTIH MALO MANJ DOBRIH, PA SMO POVPRAŠALI NJIHOVEGA UČITELJA TELESNE VZGOJE STANETA BOŽIČEVIČA: "LUOŠNJA GENERACIJA OSMOŠOLCEV JE ENA BOLJŠIH GENERACIJ, KI SO OBISKOVALE NAŠO ŠOLO. FANTJE SO OSVOJILI PRVO MESTO NA MEDOBČINSKEM PRVENSTVU V NOGOMETU. NA PODROČNEM PRVENSTVU SO S SOLIDNO IGRO DOSEGLI TRETJE MESTO (NASPROTNIK JE BILA EKIPA, KI JE PREPRIČLJIVO ZMAGALA). TA GENERACIJA UČENCEV JE NA MEDOBČINSKEM TEKMOVANJU OSVOJILA PRVO MESTO V ODBOJKI IN TRUJE MESTO NA PODROČNEM TEKMOVANJU. TUDI V KOŠARKI SO SE NA MEDOBČINSKEM TEKMOVANJU UVRSTILI NA PRVO MESTO. UČENCI TE GENERACIJE SO LAHKO VZGLED OSTALIM GENERACIJAM, NE LE V REZULTATIH, AMPAK TUDI V ODNOSU DO ŠPORTA IN DVIGANJA UGLEDA ŠOLE. SEVEDA SE POZNA, DA V MOZIRJU IN NJEGOVI OKOLICI NI KLUBOV, KI BI OMOGOČILI NAŠI MLADINI, DA BI SE BOLJ AKTIVNO UKVARJALA S ŠPORTOM. ČE BI IMELI VEČ KLUBOV, BI IMELI BOLJŠE ŠPORTNIKE IN BOLJŠE REZULTATE." NEJC KLANČNIK KOŠARKO TRENIRAM DVE LETI. SEM V KLUBU POLZELA IN MOJ TRENER JE MITJA TURNŠEK. PRVE SIMPATIJE DO TE VRSTE ŠPORTA SO SE ZAČELE, KO SEM HODIL V DRUGI RAZRED IN TAKRAT SEM Sl NA DVORIŠČU POSTAVIL KOŠ. RESNEJE SEM ZAČEL RAZMIŠLJATI O TRENINGU V 5. RAZREDU. POTREBNO VZPODBUDO Ml JE DALA MAMA. KOŠARKA SE Ml DOPADE, KER JE SKUPINSKI ŠPORT IN KER Ml NEKAKO LEŽI. V EKIPI IGRAM VLOGO DESNEGA KRILA. VSAK DAN TRENIRAM DOBRO URO IN POL V ŠPORTNI DVORANI NA POLZELI. LETOS NISEM IGRAL NA TEKMOVANJIH, LANSKO LETO PA SMO IMELI PRECEJ TEKEM. JESENI BOMO SPET ZAČELI S TEKMAMI. ENKRAT ALI DVAKRATNA TEDEN IMAMO ŠE INDIVIDUALNI TRENING (POD NADZORSTVOM MILETA ČEPINA), KI TRAJA ŠE DODATNO URO. V KOŠARKI BI RAD USPEL, RAD BI PRIŠEL V REPREZENTANCO, PRAV TAKO PA Sl ŽELIM USPEŠNO KONČATI SREDNJO ŠOLO ZA POSLOVNEGA TEHNIKA V CELJU, KAMOR SEM SE VPISAL. UČENJE IN PISANJE NALOG JE NA VRSTI OB ŠESTIH ZVEČER, KO PRIDEM IZ TRENINGA. MOJ NAJLJUBŠI PREDMET JE ZEMLJEPIS. DO SEDAJ NISEM IMEL STATUSA ŠPORTNIKA, V BODOČE PA UPAM, DA Ml BO DODELJEN, SAJ BODO TRENINGI ZAHTEVALI SVOJE. MOJI HOBIJI SO: SMUČANJE, TENIS, ODBOJKA, ROLANJE IN GLEDANJE NOGOMETA NA TELEVIZIJI. MIHA PROSEN URBAN HOFBAUER S TRENINGI ODBOJKE SEM ZAČEL V OSMEM RAZREDU. IGRAM ZA BRASLOVČE. NAŠ TRENER JE ANDREJ HRIBERNIK. ŠPORT ME JE ZAČEL RESNEJE ZANIMATI V ŠESTEM RAZREDU, NEKAJ JE K TEMU PRISPEVALA TUDI MOJA SESTRA. PREJ SEM ODBOJKO IGRAL V ŠOLI IN NA IGRIŠČU, KO PA MEJE TOVARIŠ VPRAŠAL, ČE BI TRENIRAL, SEM SE ODLOČIL ŠE ZA TRENING. TRENINGI SO OB TORKIH IN ČETRTKIH OB NEDELJAH PA SO TEKME. MED TEDNOM IMAM ŠE DRUGE OBVEZNOSTI, ZATO NE HODIM REDNO NA TRENINGE, ŠE NA TURNIR VČASIH NE USPEM ODITI. TRENING TRAJA URO IN POL. ODBOJKO IMAM RAD, KER JE EKIPNI ŠPORT IN S SOIGRALCI SODELUJEMO, PA ŠE VSEGA NISI SAM KRIV, ČE NA KONCU NI NAJBOLJŠI REZULTAT. MOJI HOBIJI SO: KOŠARKA, NOGOMET, ROLANJE, PLAVANJE, HOKEJ NA ROLARJIH IN ZBIRANJE ZNAMK. IGRAM TROBENTO IN SEM LETOS ZAKLJUČIL S SEDMIM LETNIKOM GLASBENE ŠOLE. IGRAM TUDI PRI GODBI. ŠOLSKO IZOBRAZBO BI RAD NADALJEVAL NA SREDNJI GOSTINSKI ŠOLI IN ČE BOM USPEŠEN BOM NADALJEVAL VS PROGRAMOM ZA BARMENA. TUDI S TRENINGI ODBOJKE BI RAD NADALJEVAL, PA TUDI KOŠARKA Ml JE DOVOLJ ZANIMIVA, DA BI ZAČEL S TRENINGI. DOMAČE NALOGE SO NA VRSTI, KO PRIDEM IZ ŠOLE, ZVEČER PA SLEDI UČENJE. ta S Š V) o oć -c s ac o «s P- fxj V} Uj tu TADEJ PLANINŠEK TRENIRAM KOŠARKO. ENO LETO ŠEM BIL PRI POLZELI, SEDAJ PA ODHAJAM K PREBOLDU. PRED TEM SEM DVE LETI TRENIRAL NOGOMET Z EKIPO LJUBNEGA. MOJA TRENERJA STA ANDREJ PUR IN BOŠTJAN KUHAR. TO LETO SEM BOLJ POZNO ZAČEL IN SEM BIL V PRIPRAVLJALNI ŠOLI. TRENIRALI SMO OD ZAČETKA DVAKRAT NA TEDEN PO ENO URO, KASNEJE PA TRIKRAT DO ŠTIRIKRAT TEDENSKO. IGRAMO V PARIH, VADIMO TAKTIKO IN AKCIJO, NATO PA SLEDI EKIPNO IGRANJE. RAD IMAM KOLEKTIVNO IGRO IN SPLOH IGRE Z ŽOGO. KOŠARKA JE ZELO V REDU ŠPORT, KJER SE LAHKO DOKAŽEŠ, ČE PA Sl ZARES DOBER, POMENI IGRANJE TUDI MOŽNOST DOBREGA ZASLUŽKA. RAD BI BIL V DOBREM KLUBU. ŽELIM Sl USPEHOV IN PRITI V REPREZENTANCO, MOGOČE BI ODŠEL CELO V TUJINO. TUDI JAZ ODHAJAM NADALJEVAT ŠOLANJE ZA POKLIC POSLOVNI TEHNIK, TAKO DA BOVA Z NEJCEM SOŠOLCA. ZANIMA ME TUDI POKLIC UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE. DO SEDAJ SEM SE UČIL ZVEČER. MOJI HOBIJI: ROLANJE, NAMIZNI TENIS, KOŠARKA, RAČUNALNIK IN TENIS. TRI LETA TRENIRAM TENIS PRI ŠTK VELENJE. IMAM DVA TRENERJA: MATJAŽA GROSMANA IN JAROSLAVA VRATISLAVA (MENJATA SE NA TRI TEDNE). S TENISOM SEM ZAČEL PRI SEDMIH LETIH. GLAVNI POBUDNIKI ZA MOJE UDEJSTVOVANJE SO BILI STARŠI IN SESTRA SANJA. MEDTEM SEM IGRAL DVE LETI NOGOMET PRI KLUBU LJUBNO. TENIS TRENIRAM PETKRATNA TEDEN. TRENING TRAJA URO IN POL, KADAR PA PRIDOBIVAMO ŠE DODATNO KONDICIJO, DVE URI. KONDICIJO PRIDOBIVAMO TAKO, DA DELAMO VAJE ZA VZDRŽLJIVOST, ŠPRINTIRAMO, VADIMO ZA MOČ IN SE RAZGIBAMO Z KOŠARKO IN NOGOMETOM. NA VSAK TRENING SODITA TEK OKOLI JEZERA IN OGREVANJE MIŠIC. V KLUBU NAŠ JE ZELO VELIKO. PET FANTOV IN DVE PUNCI SMO LETNIK11984. NA TRENINGU IGRAMO S TRENERJEM. IMAMO VELIKO PRILOŽNOSTI ZA IGRANJE. MESEČNO IGRAM PO NAVADI ENKRAT NA TURNIRJU, SICER PA ENKRAT TEDENSKO S KOM IZ KLUBA. V TENISU ŽELIM LETOS PRITI MED PRVIH ŠTIRIDESET (V SKUPINI DO 16 LET), SICER PA BI RAD IGRAL V REPREZENTANCI. HOBIJI SO ZAME ZBIRANJE ZNAMK, ODBOJKA, NOGOMET, DRSANJE, PLAVANJE, ROLANJE, RAD PA TUDI LOVIM RIBE. VPISAL SEM SE NA KAJUHOVO PRVO GIMNAZIJO V CELJU, OBSTAJA PA TUDI ŽELJA ZA ŠTUDIJ NA DIF-U. NALOGA IN UČENJE STA NA VRSTI TAKOJ PO POUKU. JU-HU-HU PA HU-HU-JU, POČITNICE SO TU! Pazljivo preberite sledeče vrstice, kajti namenjene so samo vam, dragi “počitnikarji”. Gotovo ne boste ves čas preživeli na morju, pri babici in dedku ali kjerkoli že. Verjetno vam bo med počitnicami ostal kakšen teden, ko ne boste vedeli, kaj bi počeli. Zato smo za vas pripravili naslednjo ponudbo: BERITE LJUBITELJI LIKOVNEGA USTVARJANJA Od 13- do 23 - julija za vas organiziramo ustvarjalno delavnico. Od 9. do 13. ure se boste ukvarjali z različnimi likovnimi tehnikami. Obiskali boste tudi Narodno galerijo v Ljubljani, kjer vam bo Matjaž Gruden iz ustanove za vzpodbujanje ustvarjalnosti približal likovno umetnost. Skozi devetdnevni program vas bo spremljala simpatična Saša. Pa še to: Septembra boste udeleženci te delavnice pripravili čisto pravo razstavo - kot se za umetnike spodobi. Povabili boste učitelje, sorodnike, prijatelje,... Ostalo naj ostane skrivnost! BERITE LJUBITELJI PLAVANJA Od 19. do 23. julija se boste lahko naužili vode. Ob 8. uri se boste odpravili v Šoštanj nabazen, kjer vas bo učitelj plavanja Gorazd naučil še kakšne nove igrice v vodi. Mogoče boste izboljšali svojo tehniko plavanja!? Približno po dveh urah vodnega življenja se boste zopet “vrnili na kopno”. Če niste popolni začetniki, vas z veseljem pričakujemo. Petdevni program bo gotovo popestril vaše počitnice. BERITE LJUBITELJI RAČUNALNIŠTVA Veliko vas je takih, ki bi želeli svoje znanje o računalništvu šele osvojiti, nekateri ga želite nadgraditi ali pa hočete spoznati kakšno novo igrico. Od 26. do 30. julija vas bo računalniški mojster Metod popeljal v svet računalništva. Od 8.30 do 10.30 boste pritiskali na tipke in krmarili z miško. Po končanem programu boste bogatejši za nekaj novega znanja in nekaj novih izkušenj. BERITE LJUBITELJI BRANJA KNJIG IN POUSTVARJANJA Najmlajše “umetnike” pa pričakuje prijazna Ivana, ki bo z vami brala, pela, risala, delala lutke ter vam na sprehodu pokazala kakšen prijeten kotiček za igro. Od 9- do 13. avgusta vam bo čas od 9- do 12. ure zagotovo hitro minil. Če se šele pripravljate na šolo ali pa ste že okusili šolske klopi razrednega pouka, potem je to stvar na vas. Pridite! Med naštetimi počitniškimi aktivnostmi ste gotovo našli kaj zase. Predlagamo vam, da se pogovorite s starši o morebitni udeležbi in skupaj pridete v turistično agencijo Svit, Na trgu 7 v Mozirju. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 83 90 810 ali 0609/647-240. Predstavili vam bomo podrobnosti programa, vi nam boste razkrili svoje želje in prepričani smo, da bomo skupaj naredili te počitnice MEGA POČITNICE 15. junija je izšel novi album senzacionalnega CAR-j-j1"? I LOSA SANTANE, z naslovom “Supernatural”. Na • mem so gostje Dave Waff hews, Lauryn Hill, Eric Clapton, Wyclef Jean, Everlasf, Eagle Eye Cherry, Dust Brothers in drugi. Sicer pa se je skupina Santana že 20. maja odpravila na turnejo. Stadionske nastope “odigravajo” skupaj z naiboü obiskano live skupino Dave Matthews band. Santana je ena izmed skupin, ki ji je gotovo uspelo osvojiti širšo množico, kar potrjuje število prodanih plošč. Le-teh je bilo v zadnjih tridesetih letih kar 30 milijonov. Slovenski pevec GIANNI RUAUEC se ta hip nahaja v Sarajevu, kjer poje na mednarodnem festivalu Forte, kamor se je uvrstil še z dvajsetimi drugimi finalisti kot edini Slovenec. Gianni se s pesmijo Svobodna dežela tokrat predstavlja v nekoliko spremenjeni, rockersko obarvani podobi. Sicer pa naš znani Primorec Pripravlja novo ploščo, ki bo v celoti v tem stilu. Plošča naj bi izšla v pozni jeseni, na radiu pa je že mogoče slišati eno izmed njegovih skladb - Policajka. Številna družina THE KELLY FAMILY, ganjena nad dogajanjem na Kosovu se je odločila, da doprinese svoj del- medijski in finančni. Tako bodo celotni zaslužek, ki ga bo prinesel novi singl “The Children Of Kosovo”. dali v dobrodelne namene. Maxi ploščo boste sredi junija že lahko kupili v slovenskih trgovinah. Sicer pa boste Kellüeve lahko v živo videli tudi na njihovih koncertih: 23. junija v Ljubljani in dan pozneje v Mariboru. Na koncu pa še nekaj besed o Slovenski popevki 1999, ki je potekela v soboto na ljubljanskem gradu. Veliki večer je vodila izkušena Blažka Muller, seveda pod okriljem režiserja Slavka Hrena. V igri je bilo štirinajst kandidatov, od katerih je lahko vsak posebej upal na svojo srečo. Sreča se je tokrat nasmehnila mladim dekletom skupine FOXY TEENS, ki so občinstvo prepričale z nežno skladbico Naj pada zdaj dež. Alenka Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Razborju zmaga S tekmami 18. kola se je pred štirinajstimi dnevi končala četrta sezona Zgornjesavinjske lige v malem nogometu, ki je tokrat prvič potekala v Mozirju v organizaciji tamkajšnjega športnega društva. Zmagovalci prvenstva so zasluženo postali igralci Razborja, štiri točke za njimi so zaostali drugouvrščeni Solčavani, tretje mesto pa je pripadlo domači ekipi Poldas-West Blue Jeans. Nastop v ligi za naslednjo sezono so si s četrtim, petim ter šestim mestom zagotovile ekipe Zadruge, Dolrna- na in Tekoma, kvalifikacije čakajo Kokarčane in Vias. Ligo zapuščajo Policaji in mladi Kozorogi. Rezultati 18. kola, 11. junija: Tekom: Poldas-West Blue Jeans 2:4 Vias: Kokarje-Ultra 4:1 Dolman: Razborje 1:4 Solčava: Zadruga 3:1 Policija: Kozorogi 6:1 Končna lestvica sezone 1998/99: 1. Razborje 18 14 1 3 65 : 27 (38) 43 2. Solčava 18 13 0 5 63 : 40 (23) 39 3. Poldas-West Bluejeans 18 11 2 5 46 : 24 (22) 35 4. Zadruga 18 10 2 6 45: : 39 (6) 32 5. Dolman 18 10 0 8 50: : 44 (6) 30 6. Tekom 18 9 0 9 62 : 54 (8) 27 7. Kokarje-Ultra 18 8 0 10 37: : 45 (-8) 24 8. Vias 18 6 0 12 41: : 58 (-17) 16 9. Policija 18 4 0 14 40: 73 (-33) 12 10. Kozorogi 18 2 1 15 21 : 66 (45) 7 Organizator Športno društvo Mozirje se zahvaljuje vsem ekipam za korektno sodelovanje, gledalcem pa za obisk in športno navijanje. Tako naj bi bilo tudi v prihodnji sezoni. Franjo Pukart Prvaki Zgornjesavinjske lige v malem nogometu Razborje Strelsko društvo Gornji Grad Žebelj najboljši Gornjegrajsko strelsko društvo je v nedeljo, 13. junija, na strelišču v Zagradišču pripravilo tekmovanje z malokalibrsko pištolo drulov. Nastopilo je 23 strelcev. Na koncu se je izkazalo, da je imel najmirnejšo roko in najbolj oster pogled Dušan Žehelj, ki je dosegel 95 krogov, za njim pa sta se na drugo in tretje mesto uvrstila Marjan Kaker s 93 krogi in Nani Tiršek z 89 krogi. TT Lokostrelski klub Mozirje Novi rekordi Predzadnji konec tedna je v Novem Mestu potekalo državno prvenstvo v absolutnih kategorijah in mednarodni lokostrelski turnir v poljskem streljanju na 24 + 24 tarč, na katerem sta med 70 tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške in Italije nastopila tudi člana LK Mozirje Bernarda Zemljak Perhač in Dušan Perhač. Bernarda je z zmago pri članicah postala nova državna prvakinja, dosegla pa je tudi nov državni rekord 681 krogov. Dušan Perhač je pri članih osvojil drugo mesto, postavil pa je dva državna rekorda: na 24 tarč 352 krogov in na 24 + 24 tarč 695 krogov. Takoj po turnirju sta Perhač in Zemljakova odpotovala z državno reprezentanco na grand prix turnir v Varšavo. Po vrnitvi domov pa ju čaka še nastop na evropskem prvenstvu 24 + 24 tarč v Bovcu. Nekateri mozirski lokostrelci so medtem nastopili na mednarodnem turnirju v Varaždinu v disciplini F1TA. Pri članih je z odličnim rezultatom 1362 krogov zmagal Štefan Ošep, Aleksander in Sebastjan Ošep pa stav mlajših kategorijah osvojila prvo in drugo mesto. KF Športno šaljive igre KS Nazarje Zmagali Prihovčani V okviru praznovanja krajevnega praznika so v Nazarjah pripravili športno šaljive igre med zaselki KS Nazarje. Prireditev, kije bila v nedeljo, 13. junija, v organizaciji članov Turističnega društva Nazarje, Športnega društva Vrbovec in gasilcev, si je ogledalo veliko število obiskovalcev, ki so prišli bodrit tekmov-alne ekipe zaselkov Prihove, Spodnjih inZgornjihNazarij,Zavod-ic, Kurje vasi, Novih Blokov, Žlabra, Blokov in Dobletine. Nastopajoče sta v imenu organizatorjev pozdravila Tomaž Križnik in Vanja Hofbauer, ki je bila tudi moderator popoldneva. Ekipe so se pomerile v šaljivih igrah, ki so jih pripravili gasilci, turisti in športniki. Ves čas tekmovanja so bile vse ekipe izenačene. Čeprav so bile igre šaljivega značaja, je med tekmovalci vladal tekmovalni duh. Vse igre so izpeljali z vso resnostjo, kot se pač za tovrstno tekmovanje spodobi in dobili zmagovalca. Uvrstitev ekipe Prihove na prvo mesto je bila presenečenje, saj se lanskih iger ni udeležila, drugo mesto je zasedla ekipa Nova Bloka, tretja pa je bila ekipa Spodnjih Nazarij. Sodelujoče ekipe so prejele priznanja, prve tri pa tudi pokal. Priznanja in pokale je tekmovalcem izročil predsednik Krajevne skupnosti Nazarje, ki se je udeležencem zahvalil za sodelovanje, posebej pa čestital zmagovalcu - ekipi Prihove. Nedeljsko druženje ob športno šaljivih igrah je bil le kamenček v mozaik prireditev, ki so jih Nazarčani pripravili ob prazniku krajevne skupnosti. Marija Sukalo V Nazarjah so se pomerili v nenavadnih športnih disciplinah (foto: M. Šukalo) Konjeniški klub Veniše Nataša Burger dvakratna zmagovalka Konjeniški klub Veniše j e drugi vikend v juniju na ranču Burger organiziral turnir v preskakovanju ovir in spretnostni vožnji kočij eno in dvovpreg. Lepo vreme je na Veniše privabilo številne tekmovalce in gledalce, ki so uživali v spretnostih konj in Primožu Riflju ni šlo vedno vse po načrtih (foto: To P) jahačev. Prvi dan tekmovanja, v soboto, je v kategoriji AO (višina zaprek 80 cm) zmagalajana Kerbev (KK Slovenj Gradec) s konjem Gallusom Diskom pred Tanjo Šajnič (ŠJK OK) s Pa-volom in Lauro Debevc (KK Gotov-lje) s Quadrigo. Najbolje uvrščeni domači tekmovalec je bil Peter Puncer z Gromom na 7. mestu. VkategorijiAl (višina zaprek 1 m) je prvo mesto osvojila članica KK Veniše Nataša Burger z Dalio. Drugo mesto je zasedel Robi Skaza (KK Velenje) s Kingom, tretje pa Sandra Kocjančič (KK Gotovlje) s Okserjem Blatecom. V kategoriji A2 - mladinci (višina zaprek 1,10 m) je bil najboljši Jure Grubačevič (KK Krka Novo Mesto) s Flying Neronom pred Jernejem Plas-kanom (KK Celje) s Emanom injano Kerbev (KK Slovenj Gradec) s Simptom. Luka Založnik (KK Veniše) je z Apollom zasedel nehvaležno 4. mesto. V kategoriji A2 - člani je zmagala domačinka Nataša Burger z Dalilo. Druga je bila Mojca Bizjan-Seljak (KD Krim) z Aronorn, tretjapaMaja Novak (KK Velenje) z Meggle-Leva-do. Na tekmi kočij enovpreg je bil najuspešnejši Jože Češnovar iz Lok pri Mozirju. Za njim sta se uvrstila Alojz Blekač in Milan Košenina. Pri dvovpregah je bil najboljši slednji tekmovalec z Gomilskega, drugo in tretje mesto pa je pripadlo Jožetu Češnovarju in Silvu Lenku. Nedeljski del tekmovanja so začeli mladinci v kategoriji A2 (višina zaprek 1,10 m). Znova je zmagaljure Grubačevič (KK Krka Novo Mesto) z Gran Paradisom pred Martinom Rojnikom (KK Velenje) z Gemini Wereno in Lidijo Grum (KK Krumperk) z Laso. Najuspešnejši domačin je bil Luka Založnik z Dal-mo na 7. mestu. Pri članih je v kategoriji A2 prvo mesto osvojil Maks Riossa (KK Krka Novo Mesto) z Lover Boyem. Drugo mesto je pripadlo Andreju Kučerju (KK Gotovlje) z Dono, tretje pa Tomažu Lauferju (KK Piramida) z Lucillo. Tadej Hernavs z Jerryem je bil na 12. mestu najvišje uvrščeni predstavnik KK Veniše. V kategoriji L (višina zaprek 1,20 m) je zmagal Aleš Pevec (KK Velenje) s Felis Rhapsody. Drugo mesto je pripadlojasmini Kapetan (KK Celje) z Lagosom, tretji pa je bil Primož Rifelj (KK Veniše) s Profijem. V elitni kategoriji Ma (višina zaprek l,30m) je blestela Maja Novak (KK Velenje) z Okser Grace. Drugo mesto je osvojil njen klubski kolega Urh Bauman z Lyro, tretje pa Aleš Kučer (KK Celje) z Rimerom. Primož Rifelj s Profijem je bil na 11. mestu najbolje uvrščen domačin. V finalnem obračunu kočij je pri enovpregah zmagal Jože Češnovar pred Alojzem Blekačem in Milanom Košenino, pri dvovpregah pa slednji pred Silvom Lenkom in Jožetom Češnovarjem. Franci Kotnik Športne igre obrtnikov Slovenije v Škofji Loki Prišli, videli in dvakrat zmagali Območna obrtna zbornica Škofja Loka je v soboto, 12. junija, drugo leto zapored gostila obrtnike - športnike z vseh koncev Slovenije. Letos se je športnih iger udeležila tudi ekipa Območne obrtne zbornice Mozirje, katere tekmovalci so nastopili v vseh razpisanih kategorijah. Moški so pri vleku vrvi zasedli 11. mesto, zmagali pašo Slovenjgradčani. V ekipnem teku so slavili domačini, Mozirjani pa so se uvrstili na 7 mesto. Kot najboljši strelci z zračno puško so se izkazali Žalčani, Mozirjani so bili šesti. Pri pikadu je rezultat naših obrtnikov zaostal za pričakovanji, saj so bili šele 20., najboljši pa so bili Slovenjgradčani. V odbojki so mozirski tekmovalci zasedli zelo solidno šesto mesto, zmagal je Maribor. Ob pomanjkanju športne sreče so mozirski nogometaši osvojili 22. mesto, medtem ko so Škofjeločani izkoristili prednost domačega igrišča. Tudi pri kegljanju in balinanju naši niso blesteli. Zasedli so 24. oziroma 17 mesto, zmagovalci teh disciplin pa so bili Trboveljčani oziroma Ljubljančani. Povsem drugače je bilo pri tenisu, saj sta Metod Tratnik in Blaž Weiss pometla z vso konkurenco. V skupnem seštevku so Mozirjani osvojili zelo dobro sedmo mesto, zmaga pa je ostala v Škofji Loki. Še bolje so se odrezale obrtnice, ki so bile v skupnem seštevku druge, takoj za Mariborčankami. 4. mesto v tenisu, 8. mesto v teku, 3. mesto v streljanju, 6. mesto v kegljanju in zmaga v pikadu so navdušila tako pred- sednika športne sekcije Zlatka Vi-tanca kot predsednika zbornice Franca Bendo. Prav tako so bili vsi sku- paj nadvse veseli skupnega 5. mesta (zmagal je Maribor), kar je v močni konkurenci izjemen uspeh. KF Veselju ob doseženih rezultatih ni bilo konca (foto: MV) Veteranska liga malega nogometa Tudi najstarejši udeleženci ligaškega tekmovanja so pred sklepnim delom sezone 1998/99, ki jo že nekaj let zapovrstjo uspešno organizira športno društvo Vrbovec Nazarje. V vodstvu je z naskokom ekipa Trnave, ki je tako že osvojila naslov letošnjega prvaka, za drugo in tretje mesto pa bo odločalo zadnje kolo, kjer so v igri še ekipe MVM Trg, Savinjske novice in Ljubno. Rezultati 15. kola, 8. junija: Lepa Njiva: Mizarstvo Potočnik 0:0, Ljubno : Trnava 1:3, Veterani Lipa : Mladost 9:4, Savinjske novice : Odpisani 10:2, MVM Trg : Hmeljar 2:2. Rezultati 16. kola, 15. junija: MVM Trg : Odpisani 2:0, Veterani Lipa : Lepa Njiva6:5, Hmeljar Loke: Ljubno 3:2, Trnava: Mizarstvo Potočnik 3:2, Savinjske novice: Mladost 2:2. Rezultati 17. kola, 18. junija: Veterani Lipa: Trnava 3:6, Savinjske novice: Lepa Njiva 10:1, Mizarstvo Potočnik : Ljubno 1:1, MVM Trg : Mladost 5:1, Hmeljar Loke: Odpisani 3:1. Lestvica po 17 kolu: 1. Trnava 46, 2. MVM Trg 35,3- Savinjske novice 33,4. Ljubno 33, 5- Hmeljar Loke 24, 6. Mizarstvo Potočnik 22, 7. Mladost 17, 8. Veterani Lipa 15, 9-Lepa Njiva 13,10. Odpisani 3. Franjo Pukart Ho-mk liga Ljubno Rezultati 11. kola, 30. maja: Zal-ugnca : Raggy boys 4:0, Solčava : Kozorogi 1:2, Foršt: Trbiž 0:3, Gloda: Savina 1:0. Lestvica po 11. kolu: 1. Solčava 22,2. Gloria 19,3- Kozorogi 19,4. Foršt 19, 5. Zalugnca 16, 6. Raggy boys 14,7. Savina 10,8. Trbiž. Osnovna šola Blaža Arniča Luče Luče 77, 3334 Luče 063 844 001, 839 OO 20 razpisuje VPIS OTROK V VRTEC LUČE IN VRTEC SOLČAVA za šolsko leto 1999/2000 Razpis velja do zasedbe prostih mest v vrtcih. Vse podrobne informacije in obrazce dobite v tajništvu šole. TRGOVINA KRM CENTER 1 Marija Križnik s.d. 1 Na trgu 28, Mozirje f Tel. št.: 833-323 j PE OKONINA Tel. št.: 841-441 Poleg ostalega mešanega blaga Vam v teh vročih dneh nudimo osvežilne pijače po ugodnih cenah. Si Si® DELOVNI ČAS TRGOVINE V OKONINk j^/ VSAK DAN 00 8.00 DO 18.00 URE IN SOBOTA 00 8.00 00 12.00 URE TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI VABILO Turistično društvo Rečica ob Savinji vas vabi, da sodelujete na turnirju v ženskem nogometu, ki bo v petek, 2. julija 1999, v okviru prireditve “Od lipe do prang-eria” na športnem igrišču na Rečici ob Savinii. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri, sodelujejo lahko ekipe iz vseh šestih občin Zgornje Savinjske doline. Starostne omejitve ni. Prve tri ekipe prejmejo pokale. Prijave in informacije do srede, 30. junija, na telefon 835-364 ali 835-464. Vljudno vabljeni k sodelovanju. TURISTIČNO DRUŠTO REČICA OB SAVINJI OO SDS Nazarje Prireja KRESOVANJE NA PREDVEČER OBLETNICE OSAMOSVOJITVE RS 24. junija 1999, ob 19.00 uri, NA IGRIŠČU ŠPORTNEGA DRUŠTVA NAZARJE Ob dobri kapljici in “GRATIS” hrani Vas bo zabaval ansambel Kristl Music Pridite, da skupaj proslavimo dan, ko smo ponosni postali samostojni in neodvisni državljani te naše lepe dežele. PROGRAM PRIREDITEV OB 2. OBČINSKEM PRAZNIKU - junij 1999 OBČINA GORNJI GRAD ČETRTEK, 24.6.1999 ob 18.00 uri: Galerija “Štekl” - Otvoritev razstave - Jure Repenšek PETEK, 25.6.1999 ob 17.00 uri: - Prvenstvo Gornjega Grada v trojkah (košarka) Športno igrišče pri osnovni šoli SOBOTA, 26.6.1999 ob 14.00 uri: -Tekma v malem nogometu za pokal Občine Gornji Grad Športno igrišče pri osnovni šoli NEDE1JA, 27.6.1999 * ob 8.00 uri: - Občinsko gasilsko tekmovanje na nogometnem igrišču * ob 9-00 uri: - Tek na Črnivec, start pri trgovini v Novi Štifti TOREK, 29. 6.1999 ob 16.00 uri: - Otvoritev čistilne naprave Gornji Grad Čistilno napravo bo predal namenu dr. Pavle GANTAR, minister za okolje in prostor Med otvoritvijo preleti jadralnih padalcev Po otvoritvi v gostišču Filač okrogla miza na temo: “Varstvo voda v Zgornji Savinjski dolini” SREDA, 90.6.1999 * ob 15.00 uri: Okrogla miza v gostišču Filač na temo: “Stanovanjska problematika v lokalnih skupnostih” * ob 16.00 uri: - Plezanje v Zagradišu (PD Gornji Grad) * ob 17.00 uri: - Otvoritev bloka z neprofitnimi stanovanji ČETRTEK, 1. 7.1999 * ob 10.00 uri Enota Zavoda za gozdove, Kocbekova 23, Gornji Grad - Otvoritev in ogled gozdne učne poti * ob 19.00 uri - Otvoritev novih muzejskih zbirk v zgornjem delu “Stekla” PETEK, 2. 7.1999 ob 20.00 uri: Dvorana v Kulturnem domu - Osrednja proslava in podelitev občinskih priznanj SOBOTA, 9. 7.1999 ob 17.00 uri: Nogometno igrišče - Nogometna tekma VETERANI - ŠPORTNO DRUŠTVO Gornji Grad VABIMO VSE OBČANE, DA SE PRIREDITEV UDELEŽIJO. Poslanska imuniteta Jakobu Presečniku III G. Mirko Zamernik, poslanec SDS, me v svojem odgovoru na moj prispevek v SN št. 11 spominjana razrešitev v takratni obč. skupščini z zlonamernim natolcevanjem moje razrešitve zaradi očitanih nepravilnosti. Prefrigano in dvoumno v naslednjih dveh odstavkih omenja počasnost reševanja tovrstnih zadev na sodiščih v zvezi z divjim lastninjenjem in krajo družbenega premoženja. S trditvami g. poslanca se strinjam. Samo nekaj bistvenega je g. poslanec pozabil povedati, namreč, daje Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, podružnica Velenje 11 mesecev pomoji razrešitvi predsednika IS končno izdelala Zapisnik o inšpiciranju finančno materialnega poslovanja proračuna in podpartij proračuna Občine Mozirje za čas od 1. 6.1990 do 31.12.1993 - takrat sem bil predsednik IS in odredbodajalec (št. zapisnika 37-19/93-III/GrDN 2.9/93 z dne 11.11.1994). Zapisnik vsebuje 23 tipkanih strani na katerih je podrobno opisano poslovanje s proračunskimi sredstvi. Na 7. strani je zaslediti naslednji stavek, ki ga je zapisal inšpektor. Citiram:”Pregledal sem celotno poslovanje prek žiro računa proračuna v času od 1.6.90. do 31.12.1993. Nameni nakazil so usklajeni s postavkami sprejetih planov proračuna.” Iz te ugotovitve izhaja, da je bilo poslovanje in odredbe, ki sem jih dajal v skladu s sprejetimi sklepi IS in SO Mozirje in da so bili “argumenti”, s katerimi je odbornik Zamernik Mirko prepričeval in prepričal še ostalih 41 odbornikov SO Mozirje iz trte izviti. Torej sem bil razrešen zaradi napak, ki jih ni bilo oz. jih nisem napravil. G. odbornika sedanjega poslanca, pa ni bilo toliko v hlačah (Peterle bi rekel - ni imel jajc), da bi priznal svojo napako, o njej obvestil ostale zavedne odbornike. Ne, ljubše mu je, da še naprej piše svoje izmišljotine. Zato je moj a ugotovitev v pre-jšnjem sestavku, da so ta natolcevanja plod njegove domišljije, dokazane. Zaključujem razpravo o preteklosti s čisto vestjo in s prepričanjem, da so bile odločitve IS in moje odločitve dobronamerne in v dobrobit občanov Zgornje Savinjske doline. Z zapisnikom je tudi dokazano, da ni bilo nikakršnih osebnih okoriščanj mene ali kogar drugega na račun proračunskih sredstev. G. poslancu in županu Občine Luče, pa želim, da bi tudi on lahko po preteku mandata svojih funkcij, ko ga bodo morda obtoževali za morebitne napake pri vodenju Občine Luče, po preteku določenih let enako sporočil svojim občanom - po krivem ste me obtoževali. Alfred Božič Podvrh 15, Mozirje Smreka je tudi naša Boj za obstanek je naravni proces že od nekdaj in velja še danes. Boriti se, pomeni vztrajati v želji za čim boljšim življenjem, ki ga vodi usoda in ga nam tudi časovno omejuje. Pogoj zalepo življenje jevprvi vrsti zdravje, nato sreča, zadovoljstvo in nenazadnje materialne dobrine, do katerih pridemo s takšnim ali drugačnim delom. Delati pomeni nekaj ustvarjati, izboljšati, povečati in biti zadovoljen. Škoda, da je tega danes vse manj in manj tudi na naši Smreki. Zakaj naši? Zato ker so na njej delali tisti, ki jih več ni, smo delali mi in delate vi. Tako vam kot nam ni vseeno, kaj se bo s to majhno in edino firmo v tem kraju zgodilo. Da smo živeli v sistemu planskega gospodarstva in dogovorne ekonomije, vemo. Da so posledice tega takšne kot so, tudi vemo. Vendar Smreka ima perspektivo. Ključni element je privatizacija podjetja pod pogojem, da se po njej ustvarijo razmere za strokovno, dobro in pošteno delo. Prevladati bo morala odgovorna politika vodilnih delavcev, ki ne bodo smeli dopuščati obtoka tako imenovanega špekulativnega kapitala, ki največkrat prefirira ekonomsko logiko, kar pomeni, da ne omogoča dolgoročnega tržnega uspeha. Ustvariti bo treba zdravo vrednostno osnovo, ki bo temeljila na strokovnosti in znanju. Izboljšati tehnološko strukturo podjetja, kar bo omogočilo kvalitetnejšo izdelavo izdelkov in boljšo prodajo le-teli. Držati se načel tržne ekonomije kot osnove mednarodnega trga. In ne nazadnje, povrniti zaupanje v finančni sistem, kar pa bo naj večji problem podjetja. Na vse to bodo vplivali še drugi faktorji kot taki, vendar je treba vztrajati ali treba se je boriti. Mislim, da se tudi to vodstvo zaveda, da je uspeh podjetja možen le v primeru normalnih tržnih odnosov, ki so pogoj za gospodarski in ekonomski napredek. Torej poiskati izhod iz krize, ki bo čim manj boleč za krajane, ki so zaposleni v tem podjetju. In nazadnje v blag opomin vsem povzpetnikom, novodobnim kapitalistom, bogatinom na žuljih slovenskega naroda. Pazite, da tudi vas nekje v neki prihodnosti ne čaka neka diktatura pod vodstvo take ali drugačne partije, kajti vse je mogoče in je relativno. Jože Ugovšek Lenart 4 Gornji Grad Kako preživeti v cestnem prometu ? Na kaj moramo biti pozorni? PRED ZAČETKOM VOŽNJE IN OB SAMI VOŽNJI Predno se vključimo z vozilom v promet, se moramo zavedati vseh dejavnikov, ki vplivajo na varno vožnjo, od tehnične brezhibnosti vozila do psihofizičnega stanja nas samih. KDAJ SMO PSIHOFIZIČNO SPOSOBNI ZA VOŽNJO Predpogoj za varno vožnjo v cestnem prometu je tudi naš vid. Če na razdalji od 20 do 25 metrov ne razločite številk, lahko varno vozite le, če imate očala oziroma leče. Alkohol, mamila in nekatera zdravila zmanjšujejo in upočasnjujejo naše reakcije. Pri zdravniku se pozanimajte, katera zdravila zmanjšujejo vaše reakcije. Če zvečer zaužijete preveč alkohola, imate zjutraj v krvi verjetno še vedno preveliko količino alkohola. PRI VOŽNJI SE IZOGIBAJTE RAZTRESENOSTI Priporočljivo je, da greste pred vožnjo na WC; če vam med vožnjo postane neudobno, se je težje koncentrirati. Pred vožnjo in med vožnjo se tudi izogibajte prepirom, ki ravno tako zmanjšujejo zbranost. Po statističnih podatkih se večina nesreč zgodi v bližini voznikovega doma, ker voznik dodobra pozna ceste in koncentracija zaradi tega pade, vzrok pa je tudi sproščanje proti koncu vožnje. PRI VOŽNJI POSKRBITE ZA UDOBNOST Neudobna in tesna oblačila povzročajo bolečine in motnje v krvnem obtoku ter pospešujejo utrujenost. Pred pričetkom vožnje si nastavite sedež tako, da boste desno nogo lahko hitro premikali med pedalom za plin in zavoro ter da boste z levo nogo sklopko lahko pritisnili do konca, brez da bi se pri tem morali skloniti oziroma stegniti. Večina voznikov sedi preblizu volana, to pa povzroča napetost. Nastavite si vsa vzvratna ogledala tako, da lahko z minimalnim premikanjem glave jasno vidite ozadje. IZOGNITE SE UTRUJENOSTI Oblecite lahka, udobna in ohlapna oblačila. Težek in oprijet plašč si pred začetkom vožnje slecite, ker vas utegne ovirati pri upravljanju vozila. Obuvala naj bodo brez visokih pet, težki škornji in obuvala z debelimi podplati (cokli in podobno) niso primerni za vožnjo. POSKRBITE ZA VARNOST POTNIKOV Z neprevidnim odpiranjem vrat na cesti ali ob cesti spravljate v nevarnost sebe in potnike ter seveda druge voznike. V vozilo vstopajte čim hitreje in za seboj čimprej zaprite vrata. Če je mogoče, poskrbite, da potniki vstopajo z desne strani oziroma s pločnika. Daljša koncentracija voznika je utrujajoča. Da ostanete budni, potrebujete mnogo svežega zraka. V vozilu vzdržujte primerno temperaturo, ki naj ne bo previsoka. Potniki naj bodo privezani z varnostnimi pasovi, tudi na zadnjih sedežih. Na otroke še posebno pazite in jih vedno vozite v zadnjem delu vozila, majhne obvezno pripnite na posebnih sedežih. Le z takšnimi varnostnimi ukrepi se ob trčenju lahko izognemo hujšim posledicam. Zadnja vrata, kjer sedijo otroci, če je le mogoče, zaprite tako, da jih z notranje strani ne morejo odpreti. PRAVILNO RAVNANJE OB OKVARI VOZILA Predpogoj za zmanjšanje verjetnosti okvare vašega vozila je, da tega redno servisirate in primerno vzdržujete. Veliko prometnih nesreč, celo s smrtnim izidom, se zgodi ravno zaradi tehničnih pomanjkljivosti. Že samo zmanjšanje vidljivosti zaradi opraskanih in umazanih vetrobranskih stekel je lahko nevarno (posebej v zimskem času). Preden se odpravite na vožnjo, poglejte, ali obstajajo vidne okvare, preverite delovanje in izpravnost luči ter smerokazov, brezhibnost izpušne cevi, pravilno napolnjenost in brezhibnost pnevmatik ter ob speljevanju tudi delovanje nožne zavore. Če zaradi okvare ostanete na cesti, vedno najprej pomislite na druge udeležence v prometu in skušajte vozilo čim hitreje umakniti z vozišča. Če ste na avtocesti, se ustavite na odstavnem pasu. Takoj vključite vse smernike in na primerni razdalji za vozilom čimprej postavite varnostni trikotnik. Na cesti ne popravljate večjih okvar. Če pa že morate odpraviti manjšo napako, mislite pri tem predvsem na lastno varnost, varnost potnikov in drugih udeležencev v prometu. TURISTIČNA AGENCIJA fiv7g4i kJ VI» Natrgn7 3330 Mozirje Tel.: 00383 90 810 Falu: 063 83 90 811 E-mail: agencija.svit@siol.net PROMETNA NESREČA S TELESNO POŠKODOBO OTROKA 11. junija ob 10.40 uri je bila policija obveščena, da je voznik osebnega avtomobila O. F. zaradi vožnje mimo šolskega avtobusa, ko je ta stal na vozišču v Lučah, zbil otroka K. L., ki je dobil lahke telesne poškodbe in bil odpeljan v bolnišnico Celje. TATVINA IZ VOZILA 11. junija med 21.45 in 23. uro je neznani storilec iz osebnega avtomobila znamke golf, ki je bil parkiran pred gostiščem Vovk v Varpoljah, od-montiral avtoradio kasetofon in zadnjo polico z zvočnikoma. Lastnik Ivan N. je oškodovan za okoli 70 tisoč SIT. VANDALIZEM MLADOSTNIKOV Policiste so občani iz Mozirja 12. junija dopoldan obvestili o različnih poškodovanjih po trgu Mozirje. Pri ogledih je bilo ugotovljeno, da so si nepridipravi, ki so jim že na sledi, saj jih je posnela kamera pri LB Mozirje, privoščili pravo razdejanje. Znašali so se nad vozili, cvetličnimi lonci, ruvali rože in ciprese. Svoje početje bodo kmalu lahko pojasnili pri sodniku za prekrške. NAPADEL GA JE BREZ VZROKA Istega dne ob 23.45 uri je bil dežurni PP obveščen, da je K. M. pred gostilno Zmajeva votlina v Nizki fizično napadel P. P. Kasneje pa je zopet klical P. P. in povedal, dagaje K. M. ponovno napadel pred gostilno Bršljan v Florjanu. Zoper K. M. sledi kazenska ovadba zaradi ogrožanja varnosti. PRETEP NA JAVNEM KRAJU 16. junija malo čez polnoč je bil dežurni PP Mozirje obveščen, da so se na avtobusnem postajališču v trgu na Ljubnem ob Savinji sprli in nato stepli Stanislav P., Luka Š., Franc Š. in Primož K. Zaradi poškodb so iskali zdravniško pomoč pri zdravniku. Ugotovljene poškodbe bodo odločale o teži prekrška. Podrobnejša obvestila o kršitvi javnega reda in miru policisti še zbirajo. TATVINA KOLESA Vladimira P. je 16. junija sporočila, da ji je nekdo ukradel gorsko kolo znamke SCHWINN, katerega je nezaklenjenega pustila pred kulturnim domom v Nazarjah. Tatiča policisti še niso odkrili. Oase TRGOVINA - SERVIS - STORITVE, D.O.O. LJUBIJA T 1 - 3330 MOZIRJE TEL.: 10631 8390 360 FAKS: (063) 8390 361 TUDI PO UVEDBI DDV Z ROKO V ROKI NAPREJ VAŠ PRAVI PARTNER NA PODROČJU OGREVANJA, VODOVODA, SANITARNE KERAMIKE... NOVO: PP VODOVODNA INSTALACIJA UGODNI KREDITI OD 1 DO 5 LET Buderus wall VJUNKERS milan) BSE akIlmal- ■X'i» vosu * MOOT HOMDO" ESBE L» Bonton» .. GRUNDFOS SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO, ZMONTIRAMO A f »•do.o. I K LAV C Nizka 2l, 3332 Rečica ob Savinii TEHNIČNI PREGLEDI V juliju začnemo opravljati tehnične preglede v Nizki. Otvoritev bo 30. junija ob 11. uri. KULTURNO DRUŠTVO "JURIJ" MOZIRJE VABI NA KRESOVANJE ob dnevu državnosti v četrtek, 24.6.1999, ob 20.30 uri, na Brdčkem vrhu. Gost bo župan Jože Kramer. Vabljeni! V SLOVO V torek, 8. junija, nas je zapustila Tilka NARALOČNIK rojena P0DVRATN1K 2.2.I917-8.6.I999 Na njeno željo smo se od nje poslovili v ožjem družinskem krogu. Vsem, ki smo jo imeli radi in jo spoštovali, bo ostala v lepem spominu. Hvala za izrečene besede sočutja, darovano cvetje in sveče. Otroci z družinami POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 21.06. do 2706. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633418, 28.06. do 04.07. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633419, 05.07. do 11.07. ŠTAJNER BOJAN, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7 do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7 do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. • •»•••••••••••••»••••••••••••s ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. ••••••••••••••••••••••••••••a« DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 21.06. - 27.06. Rigelnik Ivan, Ljubno ob Savinji, tel. 841-319, 28.06. - 04.07. Marovt Marko, Šentjanž, tel. 841-288, 05.07. - 11.07. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. •••••••••••••••••••••«•••••••c SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miranjeromel. «••••••••••••••••••••«•••••••v NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE X. LEPOSLOVJE: Highsmith: Nadarjeni g. Ripley * Novak: Rdeči sneg * Križnar: Nuba * Dekleva: Reševalec ptic * Hesse: Popotovanje * Dolar: Prijateljice imam * Erdlich: Igralnica * Kurreishi: Buda iz predmestja * Maalouf: Samarkand * Mari-as:Jutri v bitki misli name * Benjamin: Hašiš * Kuntner: Jablana * Kurja juhica za krščansko dušo * Vičar: Krančev pob 2. STROKOVNA LITERATURA: Carr: Končno nekadilci * Lenčič: Celostni marketing * Zgodovina katoliške cerkve * Harrill: Ti si zvezda tvojega življenja! * MacCoy: Kako se naučimo avtomatskega pisanja * Gerbec: Pogodba o leasingu * Velike kulture sveta * 3. MLADINSKA LITERATURA: Sopko: Beli vran in črna ovčka ‘Jenny: Soba s cvetnim prahom * Knapp: Matematika. Števila* Knapp: Matematika. Množenje * Knapp: Matematika. Seštevanje * Sivec: Enajsta ovira * Tršar: Zgodbe o psu Riku * Frančič: Ne reci luni, da sem sama 4. VIDEOKASETE: Newtnovi fantje * V bogastvu in bedi * Zadnji udarec * Spice Girls * Zorro: zakrinkani maščevalec * Šepetati konjem * Popolna oblast * Izgubljeni v vesolju * Šmihel nad Mozirjem Tei.: 833-245 PRIREJA v petek, 25. junija, ob 20.00 uri, VRTNO VESELICO. Zabavale vas bodo MLADE FRAJLE PRIDITE, ČAKA VAS OBILO ZABAVE PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI KINO LJUBNO OD 15.6. DO 31.8.1999 KINOPREDSTAVE ODPADLO. KINO MOZIRJE 26./27.6.1999 ZABUBLJENI SHAKESPEARE - romantična komedija Režija:John Madden Vloge: Gwyneth Patrow, Ralph Fiennes S sedmimi Oskarji spada ta film nedvomno med največje filmske dosežke leta! Zgodba današnjih dni je postavljena v 16. stoletje. Za veličastno ljubezensko zgodbo se skriva duhovita, brezčasna pripoved o lady Violi, ki si želi postati igralka v Shakspearovem gledališču. Ker to ženskam takrat ni bilo dovoljeno, se preobleče v moškega... 3-/4.6.1999 IJUBEZEN V STEKLENIČKI - melodrama Težija: Luis Mandoki Vloge: Kevin Costner, Robin Wright Penn Teresa Osborne je novinarka raziskovalka. Na počitnicah naleti na stekleničko, v kateri je iskreno, bridko pismo, ki jo tako prevzame, da želi poiskati avtorja tega pisanja. Pot jo pripelje do ladjedelca Garreta, ki je po smrti svoje žene postal samotar in komunicira samo s svojim očetom... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.30 URI IN NEDEIJAOB 19- URI. VS TOPNI NA 500 SIT. KINO NAZARJE 26./27.6.1999 KVARTOPIRCI - akcija 3-/4.7-1999 ZAIJUBIJENI SHAKESPEARE - romantična komedija ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101 SAMO 5 PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! Cvetke in koprive NAJMOČNEJŠI OBRTNIKI Na pričujoči fotografiji so zbrani najmočnejši obrtniki iz Zgornje Savinjske doline, ki so zastopali Območno obrtno zbornico Mozirje na športnih igrah v Škofji Loki. Njihova skupna teža ni prav majhna, kljub temu pa so bili še vedno prelahki, da bi na omenjenem tekmovanju zmagali. Zato so se odločili, da bodo preko zime izdatno jedli in krepili mišice, kar bi močno povečalo njihove možnosti za zmago leta 2000. Medse vabijo tudi nove okrepitve, kar je lepa priložnost za vse močne in težke obrtnike. (HO-RUK PRESS) KDOR ZNA PAČ ZNA Bolje kot njihovi težki kolegi so se na omenjenem tekmovanju izkazale igralke pikada. Milo rečeno so pometle s konkurenco in tako napovedale boj za zmago tudi na jesenskih športnih igrah v Celju. Nad njihovo natančnostjo so bili najbolj začudeni kegljači iz mozirske ekipe, ki so metali krogle bolj postrani kot naravnost. Selektor ekipe Zlatko Vitanc že razmišlja o metodi, s katero bi preciznost metalk pikada prenesel na metalce krogel. Po eni od variant naj bi kegljači bistveno pogosteje kot doslej obiskovali gostinske lokale, v katerih imajo avtomate za pikado, in tam marljivo trenirali. Dorde Balaševič bi dejal: “Princip je isti - sve su ostalo nianse.” (CENTER PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: Veliko boste govorili o svojih problemih in že s tem se bo marsikaj rešilo. Pretirano zaupljivost do ljudi, ki tego niso vredni, boste sicer pozneje obžalovali, vendar bo imelo trenutno dobre učinke. Ljubezen: Na partnerja vas bosta vezala občutek sorodnosti in varnost, ki jo boste ob njem čutili, ugotovili pa boste, da z njim resnično lahko govorite. Če ste samski, bodite pozorni do človeka, ki vas bo v tem obdobju pogosto obiskoval. Ne bodite trmasti samo zato, ker niste vi naredili prvi korak. Delo: Ne bo vam hudega, čeprav boste tarnali zaradi denarja. Bodite malo bolj skromni v svojih željah, pa bo šlo. Bik od 21, 4. do 20. 5. Počutje:Večjih težov v tem obdobju ne boste imeli, boste pa nekako pasivni in brez energije. Stvari, za katere ste se odločili, boste preložili, fizično aktivnost pa zmanjšali na minimum. Nagnjeni boste k lenarjenju. Ljubezen: Na tem področju vas čaka kar nekaj neprijetnih izkušenj, ki pa imajo lahko tudi dobre posledice. Začeli se boste zavedati nekaterih stvari, no katere prej še pomislili niste. Partner vas bo prisilil, da boste bolj odgovorni. Delo: Hitro vam bo jasno, kaj se izplača in kaj ne, vendar ne boste vedno našli pravega načina, do bi to tudi dosegli. Odločili se boste na osnovi trenutnih zamisli, ki pa ne bodo vedno dobre. Ne prodajajte nepremičnin. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Vaše zdravje je trdno, zato boste brez težov prenesli obremenitve, ki so pred vami. Potrebovali boste zelo malo počitka, vaše moči se bodo zelo hitro obnavljale. Zelo boste dovzetni za različne spremembe v načinu življenja. Ljubezen: Do trenj v partnerskem odnosu bo prihajalo zaradi vaše želje po neodvisnosti. Marsikoj boste zamolčoli ali naredili po svoje. Potrudite se in ne bodite preveč sebični in enostranski. Odnos je trenutno neenakopraven. Delo: Precej prizadeto bo vaše samoljubje, saj ste bili prepričani, da se vam to, kar se dogaja drugim, ne more zgoditi. Sprijazniti se boste morali pač s tem, da so to posledice slabega poslovanja. Rak od 22. 6. do 22. 7. Oq Počutje: Pogosto boste brez pravega razloga razdražljivi in , V slabe volje. Imeli boste občutek, da vam gre vse narobe, čeprav se stvari niso bistveno spremenile. Nikar ne obupajte in se ne zatekajte k samopomilovanju, saj bi tako izgubili prepotrebno energijo, ki vam bo v tem obdobju še kako potrebna. Ljubezen: Tudi ob partnerju se boste na trenutke počutili osamljene in nerazumljenje. Vračali se boste v preteklost in se spraševali, s čim ste zapravili ljubezen človeka, ki vam je takrat toliko pomenil. Taka razmišljanja trenutno niso priporočljiva, soj vas bodo oddaljila od reševanja problemov, ki so se pojavili v vašem sedanjem partnerskem odnosu. Delo: Velike ustvarjalnosti pri delu ne bo, boste pa uspešno opravili vse obveznosti, ki jih morate. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Počutili se boste utesnjene in opazovane, čeprav bo resnica daleč od tega. Pogosto boste imeli občutek, da vas okolica ne mara in zato si boste dogodke, ki bodo v tem obdobju sledili, napačno razlagali. Ljubezen: Do partnerja se boste obnašali precej nenavadno. Le s težavo se bosta sporazumela, vendar vaju bodo v tem fosu povezovale skupne dejavnosti. Delo: Veliko boste zaslužili, vendar bodo tudi vaši stroški precej višji kot v preteklosti. Morali bi voditi evidenco o tem, koliko porabite, saj si določenih stvari ne morete privoščiti. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Skušali se boste do najmanjše podrobnosti držati načrta, saj ste prepričani, da lahko svoje zdravje izboljšate le z želeno disciplino. Pazite se, da se vse skupaj ne bo sprevrglo v nasilje nad sabo. Ljubezen: V partnerskem odnosu boste v tem obdobju naleteli na težave, ki jih boste težko premogoli. Nikar ne iščite krivca za nastalo situocijo, temveč se usmerite v to, kako najti izhod iz sedanjega položaja. Delo: Zasedli boste pomemben položaj na delovnem mestu, na katerega pa niste najbolje pripravljeni. Vendar vam bo uspelo nadoknaditi vse, kar ste v preteklosti izpustili. Uspeh vas bo presenetil. 11. rru Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: Čeprav boste pogosto utrujeni in brez moči, je z “ " vašim zdravjem vse v najboljšem redu. Priporočljivo je, da v tem času ne uvajate večjih sprememb v svoj način življenja, tudi če ste na dopustu ne. Potrebovali boste predvsem mir in usklajenost, pa tudi dovolj počitka, ki bo okrepil vaše moči. Ljubezen: V partnerskem odnosu boste nekaj pogrešali. Občutek boste imeli, da vam ne doje več toliko kot v preteklosti. V tem obdobju ne načenjajte te teme s partnerjem, raje se umaknite, soj se utegne s tem marsikoj spremeniti. Delo: Marsikdo vom bo zavidal nepričakovoni uspeh, ki go boste v tem obdobju dosegli. Lahko se boste prepričali, da ste pri stvareh, za katere se potrudite in ki vas zanimajo, nadpovprečno uspešni. Škorpijon od 24. 10. do 22. PočutjerV tem obdobju se vam bo pogosto dogajalo, da si boste zaželeli družbe. Todo, ker boste izbirčni, boste težko našli človeka, s katerim bi se lahko pogovorili, saj boste imeli občutek, da vas tisti, ki feso podobnega niso doživeli, ne bodo mogli razumeti. Ljubezen: Partner vam bo v tem času veliko pomenil, brez njega bi se počutili izgubljeni. Skušali ga boste čim bolj navezati nase, saj se boste boli, da bi ga izgubili. Vendar ne pretiravajte, ker lahko zelo škoduje. Delo: Denarja vam v tem obdobju ne bo manjkalo, čeprav si ne boste vedno prizodevoli, da bi ga zaslužili. Priporočamo pa vam, da denarja ne posojajte, saj vam ga tisti, ki vas bi zanj prosili, ne bodo mogli vrniti. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Vaše razpoloženje bo precej spremenljivo. Veliko bolj boste odvisni od okolice, kot si boste pripravljeni priznati. Vsako nasprotovanje s strani sorodnikov ali znancev vas utegne prizadeti. Ker boste imeli občutek, da niste taki, za kakršne vas imajo drugi, se boste trudili prekriti lastnosti, ki jih pri sebi ne marate. Ljubezen: Partner bo začutil vošo stisko in vam stal ob strani. Pozneje mu boste hvaležni, ker ni izkoristil vaše negotovosti. No trenutke boste celo pomislili, da si ga ne zaslužite. Delo: Dobili boste dodatno delo, ki si ga že nekaj čašo želite, vendar no koncu ne boste zadovoljni, saj se vam bo zdelo, da ste preslabo plafoni. Računajte na pomoč sodelavcev, koterib spoštovanje uživate. Kozorog od 22. 12. do 20. Počutje: Vaši strahovi glede zdravja ne bodo povsem neupravičeni, bodo pa vsekakor močno pretirani. Ker se bodo pojavili simptomi, ki vam niso znani in si jih ne boste znali razložiti, boste precej prestrašeni. Še največ boste za svoje zdravje napravili, če se boste umirili. Ljubezen: V tem obdobju boste zopletoli stvari, ki so zelo preproste, kar vam nikakor ne bo olajšalo nastalih težav. Ne silite partnerja v razglabljanja, za katera veste, da mu ne dišijo. Dokažite se raje s pozornostjo. Delo: S sodelavci boste vzpostavili odnose, ki ste si jih že dolgo želeli. Tudi delo, pri katerem bo potrebno sodelovanje, vam bo šlo dobro od rok. Na tisto boste morali še nekaj časa počakati. Vodnar od 21. I.do 20. 2. *'VV\ Počutje: V tem obdobju boste dali prednosti stvarem, ki vas razvedrijo, zato bo marsikatera stvar odrinjena. Odločili se boste pravilno, ob tem pa le ne pozabite, da je skrajni čas, da planirate dopust s partnerjem. Ljubezen: V odnosu do partnerja boste nekoliko lahkomiselni, saj mu boste domov prinašali nepreverjene govorice, kar bo njega še posebej prizadelo. Delo: Nekoliko stresa na delovnem mestu, v najslabšem primeru nekaj težav. Poskušajte biti vsestranski, nikakor pa se ne sme zgoditi, do bi prekoračili pristojnost. Dolgoročno bi bilo dobro, če ne bi preveč obljubljali. Roje držite jezik za zobmi, pa naj bo še tako hudo. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Morali boste uveljavljati številne zelo različne vplive, to pa ne bo lahko. Če ne boste pozorni, boste precenjevali ali podcenjevali priložnosti. Ljubezen: Zelo boste usmerjeni k partnerju in spraševali se boste, kako bi izboljšoli vajino razmerje. Pomembno je, da se zaveste, do nimate vedno somo vi prav. Kar je za vas dobro, ni nujno, do je tudi zanj. Toleranca je na pravem mestu. Odnos se bo izboljšal ob koncu tega obdobja. Delo: Voš zaslužek ne bo tako skromen, kot ste pričakovali. Uspelo vam bo poravnati vse dolgove in če boste dovolj gospodarni, si boste lahko kupili stvar, ki si jo želite. Nikakor ne posojajte denarja, saj s tem nikomur ne boste zares pomagali. Ljudi, ki potrebujejo denar, ne bo nikoli zmanjkalo. J4IVUIC. 1 Y\ fsem ■ IQ bodo K 40 ZA RAZVEDRILO \\ Halo norčavosti vas obvaruje pred norostjo. Počitnice so tu, domačih nalog ni več, ; starše lahko spet spustite j : pred televizijo., Skromnost nam je odveč* Šport in karte skozi ljubezen "Košarka mi leži," je rekel športnik. "Najraje se uležem k lepemu ženskemu prsnemu košu." "S tabo je pa res vse narobe. Ves si trd pred golom gostujočih, pred domačim pa ves mehak..." je rekla žena nogome-tašuvpostelji. "Ah," je žalostno položil ded štiri dame na mizo. "Raje bi zgubil partijo, ko bi lahko eno samo držal v rokah." r Tisti, ki mislite, da veste vse, ste res nadležni do nas, ki pa to res vemo. ^ pa spet nismo. Minka Tavrl Vedite, da ni nič kaj takega, če nič kaj takega ne veste, čeprav bi mnogi najraje videli, da bi drugi nič ne videli. Delavci v naši tovarni so spet dobili bone namesto denarja za regres. Mi pri sindikatu to vedno zadnji zvemo. Kdo sije sploh izmislil bone? Tli piše, da v firmi ni denarja in da je bone zahteval sindikat... Oprimite se tal, da ne padete globje! V Sloveniji nas je premalo pametnih. Slabo smo izobraženi. Res je! Delavec mora biti izobražen, da bo vedel, zakaj nima dela. Vse, kar si človek lahko želi, je malo več kot lahko kdajkoli dobi. Tinka Tavrl Oddaljeni odpustki "Z ženo greva vsako leto v oddaljene kraje na morje, čeprav ne maram letal in žena ne mara morja..." "Zakaj pa potem potujeta tja?" "Jaz zaradi stevardes, žena pa zaradi mornarjev..." Hinko Tavrli Prepuščeni na dopust Vsem, ki jih peče vest, ker so na dopustu brezobzirno zapravljali, priporočamo, da obiščejo psihiatra, ki jih bo že znal prepričati, da jih vest ne bo več pekla. COBS SO BUS ODLIČNE! Dvojni problemi Ni res da je Drnovšku izpadlo 80 procentov las zaradi skrbi za Clintonovo varnost. Dajte no mir, toliko jih sploh nikoli ni imel! Ljubezensko- kuharski nasvet: Če mu boste vsak dan kuhale ribo, si bo kaj kmalu našel kakšno drugo sireno. Kinematografija je v krizi. Tudi če so kino vstopnice razprodane, morajo ugasniti vse luči, da ne pridejo v izgubo. V temi se ne gleda samo filmov, veliko se jih v temi tudi naredi. Kinematografijo bi kazalo povezati s kinologijo. Potem bi lažje dobili ljudi v kino. S pomočjo psov pač. Naša novinarka je naredila kratek intervju s teoretikom ameriškega filma, Vercelom mlajšim, o vlogi igralk v glavnih vlogah. ZN: Zakaj se večina filmov v Ameriki posname v treh mesecih? V ml.: Ker bi se potem kakšni nespretni igralki že poznalo, kako je dobila vlogo. ZN: Ženskih vlog v vesternih je malo. Kako lahko mlada neuveljavljena igralka pride v tak film? V ml.: Najlažje tako, da pred odgovornim kavbojem odvrže kavbojke. Kata Rina Tavrl Ženo je zelo cenil, dokler ni uvidel, koliko ga bo 'koštala'. "Imaš pa res krasno novo obleko. Ti jo je mož podaril?" vpraša sestra gospe iz visokih krogov. "Ja, zaradi nje sem moral vse do Amsterdama," pojasni mož iz nižjih krogov. Sestri gospe nikakor ni jasno: "Kako, kaj bližje ni takšne?" "Ne, do Amsterdama in nazaj sem peljal kamion poln robe," vzdihne mož gospe, "da sem za obleko zaslužil." Grozilda Tavrl Če na Medarda kaplja kane, ploha za Billa ostane*«* Clintonu je bilo bivanje v Sloveniji všeč, le vso pot do Brda pri Kranju je bil zelo zamišljen. Ko je bil njegov molk le pregrob, ga je dregnila Hillary med rebra in mu rekla: "Bill, ne bodi tako zamišljen. Reci kaj..." "Draga," reče Clinton zamišljeno, "tej deželi moramo pomagati. Ko sem šel na oder, da bi se rokoval z New Swing Quartetom, sem opazil, da fantje sploh nimajo instrumentov. Trompetali so kar skozi stisnjene ustnice." "Dragi, raje se tudi ti tega nauči. Preden smo prišli v Evropo, sem ti prala saksofon in ga pozabila v bani, ker se je tako mudilo..." Dinka Tavrl Srbi so po Ljubljani nalepili plakate: NATO dilema: Katero državo bombardirati zdaj? In to se sprašujejo Srbi, ki jim idej za to v preteklih letih nikoli ni zmanjkalo. Deževne misli i Mož misli, 1 da sem marela. Vedno ko se odprem, ima 1 padavine. Če pa ni krize, dobim tri reprize. SESTAVIL: METOD ROSC DIŠEČA DREVESNA SMOLA ZAPORNIK ANGLEŠKA RADIJSKA DRUŽBA MESTO V ČRNI GORI RUSKI KOŠARKAR (SERGEJ) ORANJE ITALIJANSKO MESTO OB ADIŽI SAVINJSKE NOVICE SLOVENSKI UMETNOSTNI ZGODOVINAR (NACE) MESTO V DALMACIJI ŠPELA OSTERC HRVAŠKA TENISAČICA (SILVIJA) POŽELENJE NAPRAVA ZA ODVAJANJE SOPARE 1 OKRASNI VRT MEDENO PECIVO ZMAGO SAGADIN PREDMESTJE LJUBLJANE SAVINJSKE NOVICE DOMAČA ZDRAVILNA RASTLINA SIMBOLNA LOGIKA SOSEŠČINA PREDMESTJE CARIGRADA PREBIVALEC AZIJSKE DRŽAVE INDIJSKI ŠAHIST VISWANATHAK DEL GORNJEGA GRADA PREMAGAN TEKMEC ŠVICARSKI DRAMATIK (JOHANNES) FINSKO JEZERO LITERARNO DELO KDOR PREJME NAGRADO KOMPO- ZICIJSKI POSTOPEK MESTO NA SEVERU UKRAJINE GERMANIJ KOVALNO ORODJE MOŠKO IME ZASILNO ZAVETIŠČE NA PROSTEM URJENJE ŽIVALI KRAJNA KRAŠKEM POLJU SOL OCETNE KISLINE MESTO V OSREDNJI NIZOZEMSKI OSOREN ČLOVEK ENAKI ČRKI BELGIJSKO MESTO (YPRES) MAŠČOBNO TKIVO PRASTARA VZHODNJAŠKA IGRAČKA SL. IGRALKA (ITA) SKANDINAVSKO MOŠKO IME REKA NA VZHODU ANGLIJE AFRIŠKI VELOTOK MLADO- POROČENEC NATRIJ NIKELJ ČOP IZTOK PRAVOSLAVNA NABOŽNA PODOBA EKVIVALENT LAHEK ŠPORTNI ČOLN ŽENSKI VLADARSKI NASLOV ALEATORIKA: Kompozicijski postopek BABKOV: Ruski košarkar (Sergej) IEPER: Belgijsko mesto (tudi Yprus) ROKITNOJE: Mesto na sevru Ukrajine) TALAJA: Hrvaška tenisačica (Silvija) Rešitev prejšnje križanke: Skender, lastina, Ate, rok, Alojz, ME, Poličnik, Amis, en, Oslo, ikterus, status, krota, pot, stran, el, Lancia, seno, teloh, patron, rt, rizik, Adi, Anam, Ariš, MT, Titani, barok, ekonom, Akira. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami iz 12. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Marjeta Bevc, Samostanska pot 2, Nazarje; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Sabina Vršnak, Homec 13, Rečica ob Savinji; 3. nagrada: (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Amalija Leban, Aškerčeva 24, Maribor; 4. nagrada: (1 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Tropic kartica): Ernest Špeh, Prešernova 9, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 13 številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do 2. julija 1999 pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagradne bone v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva turistična agencija SVIT iz Mozirja.agencija SVIT iz Mozirja. Šiviljstvo in trgovina Na trgu 2, Mozirje Otopita v vtoče poLatje 3 Lahkimi, modnimi oblačili, po vaših ^aLjah in oIilSu. Po usodnih cenah in usodnih plačilnih posojih! Tel.: 041 720-571 Morda ste iskali prav to. .. I KMETJE, GOZDARJI I Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostaladela s i strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel 0609-635-804, 0609-644-852. j PVC OKNA IN VRATA i Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gre- ■ gors.p., Bočna 60. Tel. 845-210 j ANTENE IN RTV SERVIS i Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-I erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-I 194. j RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. I Purnat Zdenko, tel. 843-424. j MIZARSTVO KRZNAR BRANKO 1 Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. I Tel. 843-462. j POGREBNE STORITVE ANUBIS ' Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, I Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. j GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ ■ Nudimo vaimhrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, I skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-I oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione, i Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. I AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE I Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi ne-I premičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476. j GLIN GOSTINSTVO NAZARJE i Malice, kosila, jedi po naročilu, slovesne pogostitve za manjše in večje j naročene skupine. Tel. 42 31 270. j VINO BELO i primerno za točenje v gostinstvu prodam. Cena po dogovoru. Tel. 062/ 761-171. j URARSTVO - HOBI - IGRAČE ■ Imamo veliko izbiro ur vseh vrst. Ob zaključku šolskega leta nova akcija Lego! Sprejemamo plačilne kartice Aktiva in Karanta. Tel. 83 90 780. ŠIVANJE PO NAROČILU ■ in popravilo vseh vrst oblačil. Remenih, Šentjanž 6l, tel. 841-354. j IZLET V GARDALAND i Ne zamudite mega zabave 3.7. in se še ta trenutek podajte v turistično I agencijo Svit, Na trgu 7 v Mozirju. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih Svit * ponuja. Tel. 83 90 810. I----------------------------------------------------1 Popravek informacije V poročilu s 7. redne seje OS Mozirje, ki je bilo objavljeno v 12 št. SN je prišlo do napake. Svetniki namreč niso sprejeli sklepa, s katerim bi Občina poravnavala stroške WZ Mozirje do normativa, ampak so ta sklep, ki ga je sprejel prejšnji OS, preklicali. Za neljubo napako se iskreno opravičujemo. Prodamrabljeniokno l40xl40-en-odelno. Tel. 831-118. Malo rabljen bojler na drva - 60 1, ugodno prodam. Tel. 841-701. Prodam zlate prinašalce, čistokrvne, brez rodovnika, cepljene. Tel. 831-432. Prodam otroško gorsko kolo Scott in rolerje št. 35. tel. 832-232. Kupim rabljeno strešno opeko po ugodni ceni. Inf. 833-254. Hišo v Gornjem Gradu, 163 m2, prodam. Tel. 061/14-22-330. Prodam telico sivko brejo 9 mesecev. Tel. 845-112. Prodam svinje in pujske ter pripravimo odojke. Tel. 841-345. Telice A kontrole in bikce od 80 -300 kg kupim. Tel. 841-196. Prodam nov kombiniran štedilnik Gorenje, še zapakiran - 3 plin +1 elektrika, v rjavi barvi -15% ceneje. Tel. 846-023. Prodam Jugo 55 a, 1. 87, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel. 831-110. Prodam Jugo Koral 55,1.12/88, reg. do 12/99- Cena po dogovoru. Tel. 841-128. Prodam koze in kozliče. Tel. 846- 060. Prodam P 309 GR, letnik 90, reg. do 01/2000, 121.000 km, sive barve, ugodno. Tel. 041/783-584. NSU prinz 1200,1. 72, reg. 11/99, ugodno prodam. Tel. 841-639-Zelo ugodno prodam skoraj novo kotno sedežno garnituro + fotelj (material umetno usnje), rjave barve. Tel. 041/793-063. Kupim prešo za grozdje cca 80 1, novo ali rabljeno. Tel. 831-970. Prodam malo rabljen srednje velik gumi voz. Inf. 841-644. Prodam 4 ovce za zakol. Tel. 845-142. Ugodno prodam lamelne zavese za dva okna, bele barve. Mere: širina 2 m, višina 2,70 m. Tel. 83-90-790 ali 041/793-063. Ugodno prodam pomivalni stroj za posodo. Tel. 041/621-479- Otroško kolo, srednje veliko, prodam. Cena 1000 SIT. Tel. 835-533. Kletko za hrčke, velika, skoraj nova, prodam. Tel. 835-533-Čisto nov stenski bojler, ugodno prodam. Tel. 835-533. Kotalke, nastavljive št. 40 prodam. Cena 1000 sit. Tel. 835-533. Perzijske mladičke prodam. Tel. 835- 533._____________________________ Prodam Kio Sportage 2,0 MRDi, 1.96, kovinsko sive barve za 2.000.000 SIT. Tel. 843-424. Golf CL, 1. 96, 32000 km, 1.6 - 100 ks, servo volan, centralno zaklepanje, bele barve, prodam. Tel. 831-819-Prodam Tomos CTX-80,1.90, brezhiben, dodatna oprema: cross zadnja guma, ščitniki, mf power. Tel. 84l- 523-_____________________________ Novo opremo za trgovino z mešanim blagom ugodno prodam. Tel. 835-298. Prodam gozd na Rečici ob Savinji. Tel. 720-728. Prodam 439 znamk v dveh albumih. Tel. 834-188. Nudim varstvo otrok na svojem domu. tel. 832-784. Prodam Kadeta, 1. 77, reg. do 4/ 2000. Cena po dogovoru. Tel. 84l-824. Prodam hišo 348 m2 pri cerkvi v Novi Štifti, cena 13,5 mio SIT (138.000 DEM). Tel. 843-468, 04l/ 543-454. Jugo 55, L 88, prodam. Cenapo dogovoru. Tel. 845-364, Milan. Inštruiram angleščino, Janja. Tel. 832-202. Oddam mlade mucke. Tel. 832-765. Prodam diatonično harmoniko Mengeš, lepo ohranjeno. Tel. 831-159, popoldan. Prodam letalsko karto Ljubljana -Dubrovnik - Ljubljana. Ugodno! Tel. 845-152. V Letušu prodamo kmetijo, 5 hazem-lje, novejšo hišo z gospodarskim poslojem. Tel. 885-097-Prodam zajce za zakol. Tel. 845-236. KUPON za brezplačni in ali oglas do 10 besed v 14. številki SIS ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. JHE Uredništvo ULTRA v svojih trgovinah v Mozirju, Nazarjah in Varpolju nadaljuje z ULTRA akcijo. Vzemite si nekaj časa in odločitev bo lahka: _ OLJE RASTLINSKO PVC 1 liter ALPSKO MLEKO Ljublj. mlekarn 1,6% TESTENINE "MIRAMAR" 0,5 kg ČOKOLADA SCHOKODERO z lešniki (ODLIČNA) PIVO LAŠKO STEKL. 0,5 "zaboj" 4 CVIČEK 1 liter__' % \ WC PAPIR BELA CARLIN A10/1 DOKOLENKE DEKLIŠKE POLZELA 2-PARA m 179,90^ 99.90 SIT 49,90 SIT 79.90 SIT 3.199,0ÖSIT 399.00 SIT 289.00 SIT 145.00 SIT O ponudbi sadja in zelenjave in o njihovih cenah se boste lahko prepričali, ko vas bodo prijazno postregle naše trgovke. AKCIJA BO Z MANJŠIMI POPRAVKI CEN VELJALA TUDI PO UVEDBI DAVKA NA DODANO VREDNOST, TO JE 30.6.1999. VABLJENI! Objavljamo prosto delovno mesto voznika, skladiščnika. Pogoj je izpit B kategorije, znanje upravljanja z viličarjem. Pisne prijave sprejemamo na naslov ULTRA, d.o.o., Prihova 21, Nazarje. Ponudba rabljenih vozil R4 GTL 5/92 157000 220.000,00 R5CAMPUS 5V 2/93 70000 590.000,00 R5 FIVE 5V 6/94 80300 750.000,00 R5 FIVE 5V 3/95 46700 790.000,00 CLIO 1,2 RL 5V 7/95 60600 940.000,00 CLIO 1,2 RN 5V 2/94 50000 780.000,00 R19 1,4 4V 6/94 113000 1.090.000,00 CLIO BEBOP 5V 7/96 26500 1.100.000,00 CITROEN SAXO 1/97 66200 1.100.000,00 LADA SAMARA 1500 2/95 41000 550.000,00 MAZDA MX3 1,6 7/93 144000 1.400.000,00 DAEWOO TICO SX 3/97 49000 640.000,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! LEVEC. Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 «ENTER LJUBLJANA dd TRGOVSKO PODJETJE IZKORISTITE ŠE ZADNJE DNI PRED UVEDBO DDV IN KUPITE LAMINATE PO ZARES UGODNIH CENAH: LAMINAT HRAST, BUKEV, ČEŠNJA 1.980,00 SIT LAMINAT ORANŽ 1.550,00 SIT LAMINAT EUROFLOR 2.399,00 SIT POHITITE! PONUDBA VELJA LE DO 1.7.1990 ME POZABITE, DA IMAMO TRGOVIMO TEDI MA LJCBMEM! VADIJO VAS PRIJAZMI TRGOVCI IM EGODME ČEME! DELOVNI ČAS NAZARJE pon. - pet, od 7.00 - 19.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 832-011 LJUBNO pon. - pet. od 7.00 - 18.00 ure, sobota od 7.00 - 12.00, tel. 841-573 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ mŽIVITE NEPOZABEN DAN V SVETU ZABAVE! TURISTIČNA AGENCIJA Ufi» V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel.: 83 90 810, tel. in faks: 83 90 811 mmmgm §WB §<§/ 03.07.1999 CENA IZLETA 7.900 SIT PRI NAJMANJ 45 POTNIKIH V AVTOBUSU VKLJUČUJE: AVTOBUSNI PREVOZ, CESTNINE, VSTOPNINO (D0PWCIL0 5.000UR TA OGLED PREDSTAVE DELFINOV -OSTALO VKLJUČENO) IN ORGANIZACIJA POTOVANJA. POHITITE, PRIJAVE SPREJEMAMO DO 29.06.1999 9-CLANSKE DRUŽINE - PLAČILO V 3 OBROKIH 3-CLANSKE DRUŽINE - PLAČILO V 2 OBROKIH Celje - skladišče OĐVESCAMC D-Per GORNJEM 7/1999 ODPRL h MINI 5000006856,13 COBISS s V PESTRI PONUDBI OBLAČIL BOSTE LAHKO IZBRALI: KRATKE IN DOLGE OBLEKE, KRILA, KRATKE HLAČE, BLUZE IN /AKNE, KOMPLETE S HLAČAMI ALI KRILOM, MODNE MA/ČKE... IN TUDI KOMPLETE ZA MOČNE/ŠE. V BUTIKU MINI-MAKSI, ATTEMSOV TRG 17, VAS PRIČAKUJEMO f DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 9H - I9H. SOBOTA OD 9H - I2H SALON POHIŠTVA N šolska ulica 10, Mozirje Tel. 833-455, 833-446 Pohištvi za velike in male V CENTRU MOZIRJA (V GRABNERJEVI HIŠI) POOBLAŠČENI PRODAJALEC VVNMI mobitel i \“i vH RH SLOVENSKI operater nmt k. osm 1ÜDFJ Na trgu 7, 3330 Mozirje Tel.: 839 08 22 BRLEČ lEwcmmamifüi NOŽICE, PIONIRSKA 25,1235 RADOMIJE MOBITEL: 0609/635-804,0609/644-852