Poštnina plačana t touum
Leto X, 6t. 224
Ljubljana, sreda 25 septembra 1929
Cena 2 Din
» Dfe m
taoaomsh« 40 Dta.
DraUMm b»Dm «Sc« L T« tekam I 3123. 3123. 3124, »129 ti UM. ftaribori Aleksandrov* cesta 1«. TeJefaa
it m
C*gei Koceoora ii.«. Tetofo« >Unr.m. feofcopM m m »račato. •	po
____ PniMvn AH
T«Mm It 312i 1123. 3124. 3121. 3124 •dddeki Uubban*. PreUant i. Tele** It 249i
Mvibnri Aleksandro«« «M* it U Teieioo it *56 NdnMct Celje i Koeeoonra rflca §L t
Tedetoe «t 100 Kateri prt polt 6et (*vt><Hh> UaMJan K. 42; Praha čisto 78.1601 Wta» Nr. 105-241.
LJubljana, 24, septembra.
Notranja politika Litve je zopet na razpotju. Voldemarasova vlada je odstopila in v novi vladi bivšega diktatorja ne bo več, čeprav jo bodo tvorili še vedno njegovi politični prijatelji. Kakor zatrjujejo dosedanje vesti, se misli Voldemaras umakniti iz politične arene in tako likvidirati svojo diktaturo, ki je po svojih zunanje-političnih ekstrava-gancah v zadnjih letih ponovno vznemirila celo Evropo.
Litva spada sicer med najmanjše evropske države, a se vendar njeno ime v mednarodni politiki mnogo češče imenuje, nego bi bilo pričakovati z ozirom na velikost in moč države. Njena vloga v evropski politiki se zdi važnejša nego marsikatere večje države, dasi velja seveda ta konstatacija v prav posebnem smislu, bolj z negativno nego pozitivno vsebino.
Prvič si je Litva dobila Ime po svojem sporu s Poljsko. Nepomirljiva do skrajnosti, zahteva trdovratno, da ji Poljska »vrne« Vilno in kaže to svoje stališče v kar najbolj mogoče kričeči obliki. Posrečilo se ji je sicer s tem kričanjem obrniti nase pozornost Evrope, ni se ji pa doslej posrečilo doseči česarkoli pozitivnega v tej aferi.
Drugič je opozorila Litva nase evropsko javnost s svojo diktaturo, ki ji je dal značaj Voldemaras v vlogi vladnega predsednika. Voldemaras je antipolj-sko stališče še prav močno podčrtal, proglasil Vilno za litovsko državno prestolnico in to določbo uvrstil celo v svojo novo ustavo. Uspeha pa tudi s to demonstracijo ni bilo mogoče doseči, dasi je prav malo manjkalo, da ni s svojo intransigentnostjo izzval vojne s Poljsko.
Voldemaras mora danes priznati, da
je bila ta njegova politika popolnoma brezplodna. Čeprav je bombardiral Društvo narodov s svojimi pritožbami, ženevske seje pa s svojimi izizi vaj očimi govori, je bil uspeh le ta, da je najugodnejši posredovalni predlog iz angleškega vira meril na nekako revizijo meje, ki bi bržkone Litvi prisodila nekaj obmejnih vasi, kjer je prebivalstvo litovskega jezika, pa pripada poljskemu državnemu teritoriju. Ali celo to je še dvomljiv uspeh.
Vendar pa so vzroki za odstop Voldemarasa očividno v težavah notranje politike. Potek njegove diktature je precej nenavaden. Preden ga je usoda postavila v vlogo diktatorja, v litovskem političnem življenju komaj da je kaj pomenil. Ko so oficirji litovske vojske izvršili državni prevrat, vrgli vlado, ki se je naslanjala na levičarsko večino v parlamentu ter pričela paktirati s sovjetsko Rusijo, so za vladnega šefa postavili Voldemarasa, ki naj bi jim dal civilno masko in fasado na zunaj. Toda v ocenjevanju njegove osebe so se temeljito zmotili. Kakor hitro se je Voldemaras vživel v svojo vlogo, ga je brž minilo veselje, da bi izvrševal voljo vodilnih oficirjev; pričel je voditi samostojno politiko in je seveda kmalu prišel navsbriž z načrti in nagnjenji neralitete. Pri tem se je pokazal velikega mojstra ter je poslal tega generala v penzito, onega za guvernerja na kako nedolžno mesto, tretjega drugam in je na ta način kmalu razgnal najopas-nejše nasprotnike, svoje nekdanje zaveznike. Ko so oficirji poskusili z zarotami in puči pognati nehvaležnega prijatelja z visokega mesta, na katero so ga bili postavili, se je Voldemarasov pritisk še povečal.
Enako ostra je bila njegova politika v drugih smereh. Posebno ostro je nastopal zoper levičarske elemente, ki jih Je preganja! po mili volji. Kolikor bolj so levičarji z atentati in emigrantsko akcijo nastopali zoper njegov režim, toliko bolj se je stopnjeval njegov pritisk in smrtne obsodbe so se izrekale zelo z lahkoto. Zato je rastel razdor tudi v političnem svetu in Voldemaras je M osovražen vedno bolj.
Voldemaras pa ni morda smatral diktaturo kol prehodno sredstvo, ki naj sanira politično življenje in se po končani misiji umakne zopet demokratičnemu režimu, marveč mu je bila diktatura ideal sama po sebi. Organiziral je po državi posebne organizacije po fašističnem vzoru in svojo oblast naslanjal samo nanje. Toda v pretežno agrarni Litvi, kjer je ogromen odstotek meščanstva židovskega rodu, so bili pogoji tudi za fašizem zelo slabi, tako da si tudi na tej strani Voldemarsova diktatura ni mogla pridobiti zadostne zaslombe.
Kljub vsemu temu je prišel odstop diktatorja Voldemarasa precej nepričakovano. Doslej je dospelo še zelo malo vesti, ki bi tolmačile neposredne vzroke nenadne njegove deanisije. zdi se pa, da je mož končno uvidel brezplodnost svojega početja in iz tega potegnil kon-sekvence. Ali trajno ali samo začasno, ie danes nemogoče prorokavatl.
Varaždinski balon
Pariz, 24. septembra. AA. Havas poroča, da je balon, ki so ga našli pri Ivancih bliz-i Varaždina, eden od poskusnih balonov, Ki so jih izpustili v Saint Cloudu.
Jlakdonstvujušci so nesreča za Bolgarijo"
Medsebojno obračunavanje protogerovci - Žrtve
Sofija, 24. septembra, r. Obračunavanje med makedonskimi revolucionarji je, kakor vse kaže. stopilo zopet v ostrejšo fazo. Očividno menijo pristaši Vanče Mihajlova, da je nastopil čas za popolno iztrebljenje protogerovcev, ki so v Bolgariji že itak dodobra ustrahovani, a se drže še v inozemstvu. Ti so bolj agresivni ln pošiljajo povodom za-vratnega umora Boždarova umorjenče-vi rodbini in vladi cele kupe brzojavk, v katerih protestirajo proti umoru in izražajo rodbini svoje sožalje, vlado pa pozivajo, da naredi konec krvavemu terorju Vanče Mihajlova in njegovih pristašev. Nekatere inozemske makedonske organizacije očitajo vladi, da bo s svojo popustljivostjo docela kompromitirala makedonski pokret.
Kak obseg je zavzelo medsebojno klanje makedonstvujuščih, je najbolje razvidno iz dejstva, da sta od umora
se nadaljuje - Ustrahovani dosedanjih pobojev
generala Protogerova do danes bila »na terenu«, to je na ozemlju Južne Srbije, ubita le dva makedonska atentatorja v Štipu, dočim je v njihovi medsebojni borbi na bolgarskih tleh našlo v Istem času smrt okrog 50 makedonstvu-juščih. To je najboljši dokaz, kak je pravi značaj tako zvane makedonske revolucionarne akcije. Ko sta bila omenjena atentatorja v Štipu zasačena pri svojem zločinskem delu in od razjarjenih prebivalcev ubita, so makectonstvu-jušči dvignili po vsem svetu krik in vik. med tem pa se v Bolgariji sami med seboj pobijajo kar v masah. To konstatacijo poudarjajo tudi v sofijskih diplomatskih ktogih. ki sedaj že odkrito izjavljajo, da makedonski revolucionarji niso le nadloga za mir in red na Balkanu, temveč tudi velika nesreča in nevarnost za Bolgarijo samo.
Akcija za podunavski izvozniški kartel
Predlog madžarskih izvoznikov za skuono prodajo madžarskih, jugoslovenskih in rtuminskih poljedelskih pridelkov
Beograd, 24. septembra n. V vse.1 poljedelskih deželah Evrope, ki so izvoznice poljedelskih proizvodov, se zelo težko občuti konkurenca Amerike. To je bilo tudi bržkone povod, da so madžarski izvozniki
omenjenih treh držav. Madžari žele, da bi imel kartel svoj sedež v Budimpešti, ni pa izključeno, da se bo za sedež sporazumno določila kaka luka na Dunavu, n. pr. Braila v Rumuniji. Naši Izvozniki naglašajo da bi bilo treba to vprašanje vsekakor rešiti sporazumno z vsemi državami Male antante, torej tudi s Češkoslovaško, čeprav ta ne prinaja toliko v poštev kot izvoznica poljedelskih proizvodov. Pri tem se misli na to, da bi bila ta stvar tudi predmet razgovorov na prihodniem gospodarskem sestanku držav Male antante
predlagali našim Jn rumunskim izvoznikom skupno akcijo za prodajo poljedelskih proizvodov Madžarske, Jugoslavije in Rumu-nije. Ta predlog madžarskih poljedelskih producentov je bil predmet nocojšnjega razgovora našega udruženja izvoznikov in bo tudi predmet posvetovanja rumun. izvoz nikov. Med drugim se Ima n. pr. rešiti tudi vprašanje sedeža kartela izvoznikov
Zaključek razprave proti Marku Ožaniču
Državni tožitelj vztraja pri obtožbi, zagovornik pa predlaga popolno oprostHev. — .Sodba bo razglašena danes
Beograd, 24. septembra. AA. Davi ob 8. se le pred državnim sodiščem za zaščito države nadaljevala razprava proti Marku Ožaniču, natakarju iz Zagreba, ki ga je državni tožitelj obtožil, da je skušal umoriti policijskega agenta Alfreda Grauerja dne 24. decembra 1. 1. v zagrebški kavarni »Korzo«. Obtoženi Ožanič vztraia pri svoji prvotni trditvi, da ni v nikaki zvezi s tem zločinom, temveč da je celo opozoril lastnika kavarne »-Korzo* na dva sumliiva omla-dinca, ki sta sedela v kavami, češ da pripravljata umor policijskega agenta Grauerja, katerega je treba posvariti.
Izvedenci so izpovedali, da je bil Ožani-čev revolver istega sistema, kakor revolver, s katerim je bil ranjen Grauer. Na vprašanje predsednika dr. Dušana Subotiča ali je ta revolver v resnici kupil od priče Dujmovida, je obtoženec odvrnil, da svojega revolverja ni kupil od Duimoviča in da tega vobče ne pozna.
Važna modernizacija v železniškem prometu
Kraji) je podpisal zakon o povračilu preveč plačane tovornine in voznine za neizrabljene vozne listke.
Iz spričevala o obtoženčevem vedenlu in premoženjskem stanju je razvidno, da je obtoženec siromašen in da je bil dobrega vedenja. Predkaznovan je bil le policijsko zaradi udeležbe pri omladinskih demonstracijah.-
Ob 11. je predsednik odredil 15 minutni odmor. Po odmoru je prvi povzel besedo državni tožitelj, ki vztraja pri svoji prvotni obtožnici in jo izpopolnjuje s čl. 19. zakona o zaščiti države, ker je obtoženi nosil značko prepovedane ilegalne organizacije Ha-nao. Zatem je govoril braniteli obtoženega Ožaniča odvetnik dr. Miškulin. ki je naglasa!, da o kakih dokazili za krivdo obtoženca ne more biti govora. Na koncu svojega govora je stavil predlog, naj državno sodišče za zaščito države proglasi Ožaniča za nedolžnega. Predsednik je s tem zaključil današnjo razpravo in napovedal, da bo sodišče razglasilo razsodbo Jutri ob pol 12.
Beograd, 24. septembra. AA. Nj. Vel. kralj Je na predlog ministra prometa v soglasju z ministrom financ ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o povrnitvi vplačil in stornira-nju voznine in ostalih pristojbin na državnih železnicah. Zakon ee glasi:
Člen 1.: Zaradi pogrešne uporabe tarif in predpisov na škodo pošiljatelja ali prejemnika neumestno vplačano voznino kakor tudi voznino na podlagi priznane refakcije bo vračala železniška uprava iz dohodkov voznine.
Člen 2. Ako so bili tarifi in predpisi po-grešno uporabljeni na škodo železnice, je pošiljatelj, oziroma prejemnik dolžan premalo plačano voznino povrniti železniški upravi na njen poziv brez posredovanja sodne oblasti v primeru, da gre za diferenco do 500 Din od tovornega lista (čl. 70. uredbe o prevozu potnikov in blaga). V tem primeru bo izvršna oblast pobiraia manj plačano voznino od pošiljatelja ali prejemnika na zahtevo železniške uprave in na podlagi sklepa, ki ga o tem izda železniška uprava. Na enak način se naj postopa tudi v vseh prejšnjih primerih premalo plačane voznine, ki jo železniška uprava doslej ni pobrala, z izjemo primerov zastarelosti.	v
Člen 3. Stornirauje voznine ln postranskih pristojbin kakor tudi ostalih terjatev, s katerimi so državne železnice obremenjene, se bo vršilo iz dohodkov voznine, če se ne morejo sicer vrniti.
Člen 4. Voznino za neizkoriščene potniške m prtljažne listke bo železniška uprava vračala iz dohodkov voznine, in sicer v naslednjih primerih: 1.) ako potnik sploh ne Izkoristi kupljenega listka; 2.) ako potnik zaradi smrti, bolezni, nesrečnega slučaja, ki ga je zadel, ali iz imperativnega vzroka podobne vrste le deloma izkoristi listek. V tem primeru se povrne razlika med plačano skupno voznino in vozno ceno za prepotovano progo; 3.) ako je potnik zaradi zakasnitve vlaka izgubil zvezo z drugim vlakom, ali ako je zaradi izostanka vlaka ali nereda v prometu zadržan, da nadaljuje pot in '/aradi tega odstopi od nadaljnjega poiovanja. Pri
znižani vozni ceni se lahko zahteva povračilo voznine le v primeru, ki je predviden v tem odstavku; 4.) ako prtljaga, ki je bila izročena v odpravo, ni odpremljena na predvideno postajo, se mora na zahtevo potnika vrniti plačana prtljažnina. Ako se prtljaga dvigne na kaki vmesni postaji, se plačana prtljažnina vrne samo v primerih 2 in 3 tega člena. — V vseh gori navedenih primerih pa vrne železniška uprava voznino po odbitku stroškov, ki jih je imela in ki so predvideni z železniškimi predpisi. Zahtevo za povračilo voznine v notranjem prometu je treba prijaviti v roku 10 dni, v mednarodnem prometu pa v toku 6 mesecev po preteku veljave voznega ali prtljažnega listka.
Člen 5. Sklepe o povračilu in storniranju voznine, postranskih pristojbin in ostalih pristojbin, ki jih ni bilo mogoče izplačati, podpisuje minister prometa ali oni organ železniške uprave, ki ga minister pooblasti.
Člen 6. Ta zakon se naj izvaja tudi za primere povrnitve in storniranja voznine. postranskih pristojbin in ostalih neizterjanih pristojbin, ki so bile prijavljene po 1. avgustu 1929 in ki so ostali nerešeni.
Člen 7. Minister prometa se pooblašča, da podpiše pravilnik, ki bo urejeval način teh izplačil.
Člen 8. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in dobi obvezno moč, ko izide v »Službenih Novinahc
Dr. Grisogono pri ministrskem predsedniku
Beograd, 24. septembra. A A. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del general Peter Živkovič je danes sprejel bivšega ministra dr. Prvislava Grisogona, odvetnika iz Splita.
Ukinjenje sezonskih pošt
Beograd, 24. septembra, p. Po odredbi ministrstva javnih del ln pošt se ukinejo s 1 .oktobrom vse sezonske pošte v kopališčih in zdraviliščih, ki so poslovale preko glavne sezone.
27, oktobra nove volitve v čsl parlament
Po soglasnem sklepu vladnih strank bosta danes razpu-ščena parlament in senat - Volilna borba se je že pričela
Praga, 24. septembra, h. Dar.es so zasedali skoraj vsi izvršilni odbori in poslanski in senatorski klubi strank. Glavno zanimanje je bilo osredotočeno na posvetovanja klerikalcev in agrarcev.
Razprave so se predvsem vršile o tem, kdaj in kako se bodo vršile volitve. Večina strank je razpravljala o volilnih parolah in o terminu volitev. Vse stranke so zvečer izdale komunikeje, iz katerih je razvidno, da stoji Češkoslovaška pred novimi volitvami.
Zvečer se Je vršila seja izvršilnega odbora koalicije. Na seji se je vzelo na znanje, da bosta jutri razpuščeni obe zbornici in
razpisane nove volitve za 27. oktober. Koalicija bo pri volitvah nastopila enotno proti socijalistom. Kako se bodo napram temu zadržali socijalisti, še ni znano.
Vse stranke so že pričele s pripravami za volilno borbo ter so nekatere rned njimi razposlale že celo pnve okrožnice na svoje podrejene organizacije po deželi. Ker se bodo volitve vršile že 27. oktobra, bo volilna borba v kratkem dosegla svoj popoln razmah. Glavna borba se bo vršila med združenimi koalicijskimi strankami in socijalisti. Splošno prevladuje mnenje da se ne bo število volilcev posameznih strank dosti izpremenilo.
Nova litovska vlada sestavljena
Predsedstvo vlade je prevzel Tubelis - Novi kabinet bo nadaljeval politiko močne roke
Kovno, 24. septembra, d. Nepričakovana demisija Voldemarasovega kabineta, ki jo. Je izzval spor predsednika Voldemarasa z ministrom za pravosodje Zilinskim jn ministrom za prosveto Sakenisom zaradi pre-osnove vseučilišča, je bila hitreje rešena kakor so sprva pričakovali
Novo vlado je sestavil predsednik Tubelis, ki je poskušal pregovoriti Voldemarasa da bi vstopil v njegov kabinet kot zunanji minister Voldemaras pa je vse njegove prošnje odločno odklonil in vztrajal pri skle pu, da se umakne iz političnega življenja. Novo ministrstvo je bilo včeraj zapriseženo po državnem predsedniku Smetoni. Vladi predseduje Tubelis, ki upravlja začasno tudi ministrstvo financ in zunanje ministrstvo, poljedelstvo Je prevzel Aleksa. državno brambo brigadni general Variiakojis, notranje ministrstvo dosedanji minister prav-
de Zilinskl, ministrstvo za prosveto Je obdržal Sakeni, prometno ministrstvo pa VI-leisis.
Nova vlada bo nadaljevala politiko Vol-demarasove vlade v smeri izvajanja reform in politike krepke roke. vendar Da bo omilila nekatere zakone o ohrani diktature. Po izjavi uglednega politika iz vladi naklonjenih krogov, bo skušala vlada stopiti v stik z bivšim predsednikom Voldemarasom in ga pripraviti k temu, da bi se povrnil v politično življenje in prevzel zunanie ministrstvo, ker so mu najbolje poznani zunanje politični odnošaji Litve napram zapadnim državam in Društvu narodov. To oa posebno zaradi tega, ker se bo Imelo Društvo narodov še priliko kmalu baviti z novimi pritožbami Litve zaradi postopanja Poljske napram litovski narodni manjšini v okolici Vilne.
Rothermere išče novega Kossutha
Gstri napadi zagovornika madžarskih iredentistov proti
Bethlenu
Budimpešta, 24. sept. g. »Az Est« objavlja izjavo lorda Rothermereja. ki obrazlaga v smislu svoje božične spomenice, da se more le s prehodom Madžarske do popolnoma demokratičnega režima utreti pot do revizije mirovnih pogodb.
Eden od argumentov, ki jfn navaja lord Rothermere je preokret v Angliji, kjer so socijalisti od konservativcev prevzeli režim Kot drugi vzrok navaja Rotnermere postopanje zapadnih velesil z Nemčijo, ki je po-staia demokratična država in se Je od tega časa priborila velike olajšave v zunanjepolitičnem položaju.
Članek lorda Rothermereja dosega svol višek v zahtevi, da bi povojna Madžarska našla novega Ludvika Kossutha. ki jo bo do vedel do demokracije in s tem do revizije mirovnih pogodb. V budimneštanskih političnih krogih pripominjajo k temu. da je ton lorda Rothermereja naravnost sovražen sedanji madžarski vladi. Domneva se, da ministrski predsednik grof Bethlen ne bo ignoriral teh zadnjih izjav angleškega lorda. Tozadevne izjave grofa Bethlena pričakujejo še pred začetkom prave politične Jesenske kampanje.
Grozna železniška nesreča v Rusiji
v bližini Vjathe je skočil iz tira
mrtvih in
Moskva, 24. septembra o. Pri Viatki v Beli Rusiji se je pripetila težka železniška nesreča, ki Je zahtevala večje število človeških žrtev.
Osebni vlak, kl Je vozil na progi iz Moskve v Sibirijo, je skočil 80 km zapadno od Vjatke v polnem diru s tira. pri čemer se je prevrnilo 6 vagonov. Dva vagona sta se popolnoma razbila. Ubitih ie bilo 46 oseb 26 težko 10 pa lažje ranjenih.
Prizori, ki so se nudili v trenutku nesreče, so bili grozni. Izpod razvalin vago-
osebni vlak — Veliko število ranjenih
nov so se Culi vzkliki ranjencev na pomoS. Reševanje ponesrečencev je bilo tem težje, ker se je katastrofa pripetila daleč proC od bližnjih naselbin. Minulo ie precej ča. sa. preden so obvestili bližnje postaje o nesreči ter so dospeli pomožni vlaki s sanitetnim osobjem in delavstvom na pomoč. Zaradi tega je število smrtnih žrtev tudi tako visoko. Kakor domnevajo, se je nesreča zgodila bržkone zaradi preperelih železniški.! pragov, zaradi česar so se omajale tračnice.
Spremembe v madžarski vladi
Ostavka vojnega ministra Cszakija — Naslednik bo voditelj madžarskih iredentistov drž. podtajnik Gombosz — Naraščajoče nezadovoljstvo z reakrijonamim režimom
Budimpešta, 24. septembra, r. List »Az Ujsag« poroča, da je po zanesljivih informacijah iz poučenih krogov madžarski vojni minister grof Karel Csaki podal ostavko. Minister pretekla soboto sploh ni prišel več v pisarno. Za sedaj je odšel na dopust, ki pa bo skoro gotovo definitiven ker se ne bo več povrnil na čelo vojnega ministrstva. Njegov odhod ni novega datuma. Ze pred nekoliko meseci je zahteval od predsednika vlade Bethlena, naj upošteva njegovo demisrjo. Njegov naslednik novi vojni minister bo Julij Gombosz, državni podtajnik za politične zadeve v vojnem ministrstvu. Govori se pa tudi o kandidaturi barona Langa. Najbrže pa bo prevzel vojno ministrstvo Gombosz, ker ga smatra vlada edino za sposobnega vršiti administrativne naloge, katerih izvršitev je čim prej potrebna v vojnem ministrstvu.
Ta vest »Az Ujsaga« je izzvala veliko senzacijo v madžarskih političnih krogih, tem bolj, ker je znano, da je bil Julij G5m-b6sz do nedavnega podpredsednik Društva probujenih Madžarov, odkrit pristaš nadvojvode Albrehta, ki je pretendent za madžarski prestol. Nekateri spravljajo imenovanje Gombosza tudi v zvezo s poglobitvijo prijateljskih odnošajev Madžarske z [talilo, katere poseben prijatelj in oboževalec je baš GombSsz.
Budimpešta, 24. septembra, d. Bivši minister pravde v Bethlenovem kabinetu Emil Nagy je imel v svojem poslanskem okrožju shod, na katerem je imej govor,
ki Je povzročil v madžarski Javnosti veliko senzacijo.	1
Emil Nagy je uvodoma opisal svoje vtise Iz potovanja po Angliji, kjer gledajo sedaj vse preje kakor s prijaznimi očmi na reak-cijonarni in oligarhistjčni režim madžarske vlade. Z režimom je celo nezadovoljei^sam lord Rothermere, ki je dejal, da bi že davno prenehal s svojo akcijo za revizijo tria-nonske pogodbe, če ne bi bilo na Madžarskem še nekaj poštenih ljudi. Slab glas, ki ga uživa danes v Evropi madžarski vladni režim ie tolik, da nihče ne misli na revizijo trianonske pogodbe, dokler ne bo Imela Madžarska druge vlade. Svet pozna prav dobro pravo razpoloženje madžarskega naroda ln ve, da bi le ta enodušno odklonil in zavrgel obstoječi nasilni in reakcijonar-ni režim, če bi imel za to priliko.
To mnenje o Madžarski se v svetu ne bo izpremenilo vse dotlej, dokler ne bo zamenjan sedanji nazadnjaški režim s pravo demokracijo. s'onečo na vol i i naroda. Danes sta na Madžarskem narod in parlament činitelja. ki nimata prav nobene pravice. Prei ali slei bo prisiljen madžarski narod uvesti režim, ki bo imel Povum ln moč za obračun z nesrečno vlado Bethlena in njegovih mamelukov. Treba bo vreči sedanjo vlado, ker bo sicer le ta zavedla vso zemljo v katastrofo. Bethlen nosi danes še glooiolo preosnovatelja Madžarske, ni pa več daleč čas, ko bo njegovo ime zvezano z najbolj nesrečnimi in žalostnimi stranmi zgodovine madžarskega ljudstva.
Pred koncem svetovnega Babilona v ženevi
Jugoslavija in svet Društva narodov — Podrobnosti ia zanimivosti s prve seje rekonstruiranega Sveta.
Ženeva, 21. septembra.
Zdaj Je ob Lemanskem jezeru že dokaj prijetneje, nego je bilo pred dnevi. Trofična vročina je ponehala, za delo je ravno prava temperatura, zato se tudi vse vrši s polno paro. Komisije prihajajo k zaključku, par dni bo zboroval še plenum, nato se bo ženevski Babilon zopet razseliL Seveda ne za dolgo, ker pridejo na vrsto zopet razne konierence in »predkonference« ter »pripravljalne komisije«, predvsem pa redna in izredna zasedanja sveta Društva narodov ki jim pripada rešitev dejansko mnogo važnejših vprašanj nego samemu plenumu.
Tudi za našo državo bodo odslej seje Sveta važnejše in zanimivejše, ko smo za cela tri leta izvoljeni za ravnopravnega člana in bo naš zastopnik prvič, odkar obstoja \Vilsonova institucija, soodločal o vseh vprašanjih, s katerimi se bo Svet pečal. Odslej bomo stalno sedeli za zeleno — pardon, ni zelena, marveč modra — mizo v stekleni dvorani DN, in ne samo takrat, ako nas kličejo mogočniki, da razložimo svojo obtožbo ali obrambo v zadevi, ki se tiče tudi nas. Posihmal bomo podaiali svoje mnenje in sodbo o vseh državah, ki so Včlanjene v Žejievi, ter o njihovih križih In težavah, o epidemičnih pritožbah Nemcev nad Poljaki, o jadikovanju povojnega bogataša Gdanska, o vseh obstoječih in neobstoječih manjšinskih problemih, o sporih med »latinskimi« re, ui>!ikami, o problemu asija in »drugih škodljivih drog«, o »suženjstvu«, »prodaji belega blaga« ter o vseh drugih več ali manj zanimivih in važnih rečeh, ki jih velesile izročajo v pretres ženevskemu forumu. Na vsak način posegamo globlje nego doslej v svetovno politiko in naši čitatelji se bodo vsekakor nekoliko živahneje zanimali za ženevske seje, kjer se bo vedno slišal tudi glas Jugoslavije. Seveda si marsikateri bralec zamišlja te seje, kjer se odločuje o usodi mi-šijonov ljudi in milijonov denarja, včasi malo drugače, kot jih pa gleda človek tu v Ženevi.
Vse seie pa seveda niso enake. Nekatere so zelo burne, kadar Stresemann udari s pestjo po mizi, ali kak ogorčeni Volde-maras zaloputne vrata za seboj, ker njegovo profesorsko modrovanje ni doseglo nadejanega učinka. Druge so resne, a mirne, tretje pa dokai zaspane, ki jim le sem pa tja kak več ali manj dober dovtip pri-ltje malo življenskega olja. Kam bi bilo šteti zadnjo sejo, ki sem ji prisostvoval, naj odločijo bralci sami.
Seje Sveta se vršijo navadno v stekleni dvorani sekretarijata DN, ki je nastanjen v nekdanjem hotelu »Nationalu«. Delegati hi izvedenci, pa tudj poročevalci velikih listov se k sejam pripeljejo v avtomobilih, ki narede pred sekretarijatom veliko gnečo, slabše plačani novinarji in drugi navadni posmrtniki pa prihajajo peš. Osobje Društva narodov se pfi/užuje uradnih avtomobilov z značka Socičte des Nations« ali pa lastnih bicikljev. Nekateri so si pri svojih skromnih plačah — od mesečnih 17.000 Din navzgor — tudi že prištedili lastne avtomobile.
Pri vhodu v palačo je silno strogo nadzorstvo. Debeli ljudje ne vzbujajo pozornosti varnostnih organov, pač pa suhi, mladi in črnolasi, zlasti odkar je neki tak posameznik oklofutal v kuluarju madžarskega ministrskega predsednika Bethlena. Vaš poročevalec nima nobene teh hib, pač pa spredaj omeajeno vrlino, zato so mu vsa vrata vedno na stežaj odprta.
V veži in po hodnikih veliko prerivanje. Vsa obešala polna klobukov razne barve, velikosti in obrabljenosti, potemtakem tudi razne veljave. In vendar še nisem slišal o kakih nameravanih in premišljenih zamenjavah ali nedovoljenih izposojah. Torej samo »boljše« občinstvo.
V stekleni dvorani stoji vzdolž zagrnjene stene oder za člane Sveta, ki sede okoli modro pogrnjenih miz, sestavljenih v obliko podkve.. Izza njihovih hrbtov sede ipoddelegati, pod odrom pa se drenjajo z ene strani eksperti in osobje tajništva, z druge pa stare Angležinje in kar je še si-cernega poslušalstva. Glavni del dvorane je namenjen novinarjem, ki imajo vsak svoj numeriran sedež in najboljši razgled tako rekoč s parterja na oder. Predsednika in najznamenitejše delegate vidijo vedno naravnost v obraz, druge s strani, nihče pa jim ne kaže hrbta, kvečjemu sempatja kak obilnejši specijalno povabljeni zastopnik, ki se ne more stisniti v vrsto ob koncu mize, marveč mora sesti na »špico«.
Predseduje perzijski prvi delegat, princ Foroudhi kan črn možak srednjih let s črnimi očali, bradat. Predsednik lopne s kladivom po mizi. Seja se začne. Foroudhi kan pozdravlja nove člane Sveta, naiprej zastopnika Jugoslavije, nato poudarja pomen nove izvolitve Poljske in vstopa" Peruja. Dr. Marinkovič se zahvaljuje v kratkih, eiegantnih besedah« Nič daljši ni poljski zastopnik Sokal. Zato pa se je tembolj raz-pasal peruanski delegat, ki obeta postati najglasnejša in najvidnejša pojava na sejah Sveta. Mož je pri izvolitvi dobil par glasov čez polovično večino.
Prva je na vrsti neka kitajska zadeva. Gre za pobijanje malarije in drugih močvirnih bolezni. Kitajci so poklicali na pomoč Izved.ence Društva narodov, ki se takim pozivom rade volje odzivajo. Poročevalec Ji-feI^t2ioe- debel -Panec, & ga nihče ne sliši. K sreči imamo vsi pred sabo že odtipkano njegovo poročilo. Kdor ne razume francoski, temu raztolmači vsebino angleški prevajalec, uslužbenec tajništva, ki govori glasno in sunkoma kakor bi streljal s strojno puško. Mož je bil menda polkovnik v angleški armadi.
Kitajski zastopnik, ki je bil pozvan, da sede za mizo pri obravnavanju te točke dnevnega reda. negibno motri angleškega zunanjega ministra Hendersona in druge mogotce, ko izražajo svoje simpatije narodu ob Rumeni reki. Posebno sladke so
slišati besede japonskega barona Adačiia, neverjetno podobnega govoreči, a vendar nepremični mumiji, ki so ji tisočletja skrčila trut>!o na najmanjši obseg, a um pustila nedotaknjen. Ko pa je izpregovorii že omenjeni debeli delegat peruanski s širokimi. debelimi ustnicami mešanca in dejal, da »izrab'ja to lepo priložnost, da Izrazi globoke simpatije peruanske publike do Kine so se Kitajcu razširile nosnice pod žoltimi očali, kar pomeni prikrit smeh. Na novinarskih klopeh se opaža pritajeno muzanje in hihit.
Zadeva je ugodno rešena. Kitajec odide. Na poziv predsednikov se pririneta iz gneče rumunski poslanik v Londonu Titulescu
in madžarski delegat grof Apponyi. Prvi
sede zraven dr. Marinkoviča. urugi pa H hotel kar k Hendersonu. Francoski tolmač mu s smehljajočim obrazom odkaže prostor na koncu podkve levo od Peruanca. Poročilo je poda! angleški zunanji minister,^ ki dela na poslušalca vedno boljši utis, čim dalj ga posluša. Danes nima nič več od strokovnega tajnika premikačev ali strojnikov, marveč mu je bolj in bolj videti, da je previden in moder predstavnik ogromnega Imperija.
Besedo dobi Titulescu. Navihani Rumun pa jo prepusti Madžaru, češ: le po abecednem redu! Smeh. Vse oči se upro v sivolasega, neverjetno dolgega grofa 7. ogromnim krivim nosom. O Apponvju vsi vedo, da obvlada francoščino in angleščino s skrajno eleganco. Kaj je danes govorfl, pa nihče ni slišal razen ubogega tolmača, ki je plačan zato, da sliši. Tako tiho in monotono je govoril madžarski grof. Cisto kal drugega Titulescu, ki je navzlic svoji izrazito mongolski pojavi morda najduhovitej-ši in celo naiielegantnejši rumunski din!o-mat. Z visokim, ali silno jasnim in gladkim glasom je razložil dobro voljo Rumunije, da se še naprej pogaja glede razlaščenih madžarskih grofov. Po predsednikovih čestitkah gospoda odstopita, Titulescu elegantno kakor je prišel. Aipponyi pa se je obira] in trkal po hrbtu svoje visoke »prijatelje«. Henderson se mu odmakne, zami-žavši z levim očesom, laški delegat Scia-ga, ki je ves čas razprave dremal, pa se sunkoma zbudi, ko ga potreplja Madžar po ramah, ne vedoč. kako in kaj. Kanadski delegat Dandurand. ki mu kot staremu možu po pravici pritiSe po kosilu malo počitka pa je trdovratno spal dalje.
Končno je klican bolgarski finančni minister Molov, ki brez obotavljanja sede zraven zastopnika Jugoslavije in se prijazno pozdravi z njim. Tudi njegova zadeva se reši v ginljivem sogla^ji^ kakor je cela nadaljna seja potekla tako gladko ko malokdaj. Nekaj malega se je zaDičilo ob določitvi kraja, kjer naj zboruje konferenca o zaščiti tuicev. Eni so za ženevo, več pa jih je za Pariz. Odloči Nemec gospod von Schubert. ki se brez obotavljanja izreče za Pariz. Človek bi dejal, cfe mu pivo v »Volkerbundsknaipe« pri »Bavariji* že preseda in si želi izpremembe ozračja. Pariz ni več glavju* mesto glavnega sovražnika, marveč glavno mesto radostnih ljudi...	V. F.
šahovski turnir v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 24 sept. Današnje šesto kolo mednarodnega šahovskega turnirja je zopet končalo z malo senzacijo. Velemojster Rubinstein, ki velja za favorita in ki mu zmage tako rekoč ni mogoče vzeti iz rok, je moral kloniti pred Takacsem. Zanimivo je dalje, da so tudi vse današnje partije končale z zmagami, oziroma a porazi in da se ni niti ena partija končala z remijem.
Rezultati so bili naslednji: Takacs je premagal Rubinsteina v 32. potezah. Zmagovalec je predvedel krasno igro ter nadkrl-lil svojega slovitega nasprotnika z divno kombinacijo. Žrtvoval je dva konja ter s tem dosegel tako odlično pozicijo, da se je moral Rubinstein končno udati. Na koncu igTe je imel Takacs premoč treh kmetov. Przepiorka je premagal mladega Canala v 34. potezah, a Griinfeld v lepi končnici dr. Singerja v 46. potezah. Honlinger je premagal Rožica v 39. potezah. Borba je bila dokaj ogorčena. Samisch je nadvladal dr. Geigerja šele po 46. potezah, a Maroczv Jovanoviča po 37. potezah. Razmeroma lahka je bila zmaga Brinckmanna nad Koni-gom v 29. potezah. Silno napeta je bila partija Flohr : Pire, ki jo je prvi odločil v svojo korist šele po trdovratni borbi v 53. potezi.
Stanje je sedaj naslednje: Rubinstein, Flohr 4 in pol, Samisch, Mairoczy 4 (1), Griinfeld 4, Takacs 3 in pol, Canal 3 (1), Brinckmann 2 in pol (2), Pitc, Przepiorka, Honlinger 2 in pol (1), Konig 2 (1), dr. Geiger 1 in pol, Jovanovič pol (2), dr. Singer pol, Rožič 0 (1).
Jutri se bodo odigrale viseče partije. *
HI. kolo šahovskega turnirja
Rogaška Slatina, 21. septembra.
Veledramatičen je bil potek partije Rubinstein - dr. Geiger (igra damskih kmetov). V 20. potezi je črni žrtvoval figuro, a dobil zanjo 3 kmete in napad. Toda 26. poteza črnega ni bila najmočnejša. Rubinstein je z energičnim protinapadom nasprotnika naravnost stri in ga matiral v 33. potezi. S to zmago je Rubinstein sam prevzel vodstvo turnirja.
Canal je v 22. potezah z lahkoto premagal Rožiča, ki je igral prav slabo in zaradi težke pogreške izgubil figuro.
Doslej najkrajša partija je bila Maroczy-Grunfeld, (igra štirih skakačev), v kateri sta se nasprotnika že v 13. potezi zedinila na remis.
Konig je kot beli v damskem gambitu Singeria energično napada! ter je prodrl z direktnim matom v 31. potezi.
Partija Flohr - Przepiorka je v končnici ostala remis, istotako partija Pire - Takžics.
Samisch je Honlingerla premagal z direktnim napadom in matom v 34. potezi.
Partija Jovanovič - Brinckmann je bila prekinjena v boljši poziciji za Brinckmanna.
V nastedmjem abjairljam® potelk rratMimVmrcfše iparttii.je ill. kola.
Rub!nstetn — Dr. Geiger:
1. d2—
2.	Sgrl—!3
3.	Sbl—<S12
4.	e2—e3
5.	Lfl-d3
6.	O-O ,
7.	<MXc5
8.	b2—
9.	Lol—b2
10.	c2—c4
11.	ih2—ih3
12.	a2—a 3
13.	Ddil—c2 M. Lb2Xf6 15. Ffl—el 1«. e3—e4 17. Dc2—c3
SgS—f6 «7—efl c7—c5 b7—1>6 Lc8—?>7 LfS—e>7 b6Xc5 0-0 SbS—c6 DidS—c7 Sf6—e8 <7—f5 Le7—if6 Se8Xf6 g7—1x6 Sf6-4i5 ShJ—f4
18.	(Ld3—H
19.	b3—M
20.	b4-^b6
21.	WXci5 212. c€X67
23.	Lf.l'—
24.	Tal—bi
25.	De3—«3
26.	SdS—H
27.	M
28.	Se4—&
29.	.L«2—«4»
30.	Ls4Xe6 3-1. Te>lXe6
32.	Tlbrt—4«
33.	Te«—eS
TIS—f' TaS-*8 «Xe4 e4Xf3 J3Xs2 Dc7Xb7 Di>7—a« Da£—dB Dd<8—aSi tt7—d5 Tf7—e7 d5Xc4 SMXe6 Te7—jt7 Da5—o7 se uda.
1 Po mnemfa GriinfeMa bi trmi tu mora.! feraitll «1(7—idC Tn M tael dobre ia.nce. Beti n« bi sim«3 loriisjrivelpitf 27. Se4-<r5 radE DAS—c7 >3. S«4— <S3 Do7X®3 29. f2X®3 Tf7—<11+ »To H stedtlo tedi aa 28... TI7—b7. •
Deputacija iz Škofje Loke v Beograda
Beograd. 24. septetpbra, p. Semkaj je prispela davi deputacija iz Škofje Loke pod vodstvom župana Hafnerja ter občinskih zastopnikov Lovra Planine in Janka Potočnika. Deputacija je tekom današnjega dne posetila ministra za šume in rude dr. Korošca, vojnega ministra generala Hadžiča, prometnega ministra Radivojeviča in prosvetnega ministra Maksimoviča, pri katerih je intervenirala v raznih zadevah, ki se tičejo škofjeloške mestne občine in drugih lokalnih interesov. Med drugim je intervenirala glede ustanovitve sreske-ga poglavarstva v Škofji Loki namesto dosedanje ekspoziture, nadalje glede j državne podpore za novo osnovno šolo 1 ter glede zgradbe železniške proge, ki j bi vezala Škofjo Loko z 2iri. Deputa- } cija se je vpisala tudi v dvorno knjigo, j Jutri bo sprejeta pri ministrskem predsedniku in notranjem ministru generalu Živkoviču.
Druga pirotska konferenca
Pirot, 24. septembra. AA. Davi ob 9. sta jugoslovenska in bolgarska delegacija pričeli s svojim delom po včeraj določenem dnevnem redu. Seja je trajala do 12.30, nakar je bil izdan naslednji komunike:
»Na današnji seji, ki ji je predsedoval bol-gareki delegat polkovnik Popov, so bili pre-čitani začasni pravilniki o obmejni službi, ki naj omogočijo čim boljši red na meji. Obe delegaciji sta soglasno redigirali definitivno besedilo teh pravilnikov. Popoldne bodo ti pravilniki prepisani, nakar se bo izvršil prevod, da bodo na ta način besedila teh pravilnikov v obeh jezikih enaka in ravnoprav-na. Končna kolardacija in zaključna razprava o teh pravilnikih se bo izvršila na jutrišnji dopoldanski seji. Na jutrišnji 6eji bo tudi sestavljen pravilnik o policijskih ukrepih, ki naj olajšajo prehod preko državne meje med obema kraljevinama.«
Odlikovanje naših in grških železničarjev
Beograd, 24. sept. AA. Kralj je na pred-1< g prometnega ministra podpisal ukaz, s katerim se odlikujejo uradniki grških železnic, ki so sodelovali pri pogajanjih za jugoslovensko svobodno cono v Solunu, z redi Belega orla 4 stopnje. Z istim ukazom so odlikovani tudi uradniki jugoslovenskih državnih železnic, ki so sodelovali pri teh pogajanjih. Inž. Dimitrije Naumovič, direktor državnih železnic v Beogradu, je odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje, Dušan Panič, tajnik ministrstva zunanjih del, z redom sv. Save 4. stopnje; z istim redom 5. stopnje sta odlikovsna Fran jo Zlatnar in dr. Stanko Tominc, v Inika generalne direkcije državnih želez .c v Beogradu.
Avtomobilska nesreča mrliča
Banjaluka, 24. sept. č. V bližini reke Za-moščike blizu Kozarca se je dogodila danes nenavadna nezgoda. Te dni je umrl v prir jedorski bolnici Omear Poljak iz Kozarca, ki so ga hoteli na njegovo lastno željo prepeljati v rojstni kraj. Krsto so položili v avtomobil, s katerim sta se peljala tudi prkojnikova sorodnika Igro Poljak in Su-lejman Sunkovič. Po nekem klancu je avtomobil vozil počasi, naenkrat pa so zavore odpovedale in avto je pričel vedno hitreje drveti, dokler se ni prevrnil v dva metra globok jarek. Spremljevalcem se ni ničesar pripetilo, pač pa je krsta z mrtvecem odletela Kakih 10 metrov daleč.
Jugoslovenski uspeh v Atenah
Beograd, 24. septembra, p. Iz Aten poročajo, da je pri današnjih tekmah zasedel prvo mesto v metu diska Jugosloven dr. Na-rančič, ki je postavil obenem nov rekord, ker je vrgel disk 41 metrov. Drugo mesto je zasedel Rumun, tretje in četrto Grki.
Izvoz našega lesa
Beograd, 24. septembra. AA. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je znašal celokupen izvoz lesa iz naše države 1,183.299 ton v vrednosti 1097 milijonov Din. V primeri z izvozom v istem času 1. 1928. je to povišek za 106.959 ton, v vrednosti pa za 244 milijonov Din.
Angleški hotel v Dalmaciji?
Beograd, 24. septembra, p. Zveza turističnih društev v Angliji je zaprosila ministrstvo javnih del za dovoljenje, da sme zgraditi v Dalmaciji velik in moderno urejen hotel odnosno sanatorij, ki bi bil namenjen predvsem za angleške posetnike našega primorja.
Pregled železniških brzojavnih linij
Beograd 24. septembra, p. Davi je odpotovala v Ljubljano posebna komisija, ki bo pregledala in prevzela obnovljeno telefonsko žico ob progi Beograd - Ljubljana. Komisija bo istočasno pregledala tudi železniške brzojavne žice na isti poti.
Največja vinska klet v Jugoslaviji
Brod, 24. septembra, č. V nedeljo 29. t. m. ob 10. dopoldne bo slovesno blagoslovljena zgradba zadružne kleti »Brodske vinarske zadruge«. V kleti je prostora za 10 tisoč hI vina. To bo največja klet v naši državi. Svečanosti 6e bosta udeležila tudi minister za kmetijstvo dr. Frangeš in minister trgovine Demetrovič.
Nadzorni odbor PAB
Beograd, 24. septembra. AA. Na poziv predsednika Privilegirane agrarne banke se je včeraj sestal nadzorni odbor te banke, da se konstituira. Za predsednika je bil izvoljen dr. Nikola Kostrenčič, generalni direktor Jugoslovenske banke. Dr. Kostrenčič je bil svoj čas profesor na gospodarski visoki šoli v Zagrebu in pomočnik ministra financ. Za podpredsednika je bil izvoljen ravnatelj Narodne banke Dušan šajnovič.
Zaradi korupcije obsojen uradnik
Osijek, 24. septembra, č. Uradnik sreske-ga sodišča v Slatini Peter Pavlovi« je bil obsojen včeraj pred sodiščem v Osijeku na 8 mesece zapora in izgubo državljanskih pravic za leto dni zaradi sprejemanja podkupnine v službi. To je pred sodiščem v Osijeku j prva obsodba po novem zakonu o pobijanju l korupcije.	I
Aretacija zloglasne češkoslovaške vlomilske tolpe v Mariboru
Mariborska policija je včeraj prijela štiri vlomilce, ki so v nedeljo izropaši kolodvorsko blagajno v Libercu
Maribor, 24. septembra.
Preteklo nedeljo dopoldne je bil na tovornem kolodvoru drž. žel. v Libercu na severnem Češkem izvršen drzen vlom, pri katerem je vlomilcem padel v roke prav izdaten plen: odnesli so v gotovini četrt milijona češkoslovaških kron. Vlomilci so s ponarejenimi ključi odprli vrata in se vtihotapili v pisarno, kjer so razbili srednjo steno blagajniške sobe in tako prišli do tresorja, v katferem se je nahajala gotovina. Pobrali so 118.000 češkoslovaških kron v bankovcih, 8000 Kč v kovanem denarju in 13J300 nemških mark, skupno torej četrt milijona češkoslovaških kron, kar iznaša v naši valuti
okrog 420.000 Din.
Predno je liberška policija bila obveščena o drznem vlomu, za vlomilci že ni bilo več sledu. Da pa ima opravka z izredno rafinirano tolpo, se je policija preverila po tem, da so vlomilci ob belem dnevu znali silno spretno izvršiti vlom ter so izbrali samo boljši denar, dočim se niso dotaknili vrednostnih papirjev, naloženih v tresorju. Sum je predvsem padel na dva okrog 40 let stara moža, ki sta bila v kritičnem času opazovana v bližini blagajniške sobe. Policija pa je seveda bila takoj prepričana. da sta osumljenca morala imeti pomagače in da vsi skupaj tvorijo ono zloglasno vlomilsko tolpo, ki je zadnje čase ogrožala velik predel severne Češke ter je šele nedavno izvršila velik vlom v Vratislavicah in je nanjo raaoi-sana nagrada 5000 Kč.
Raziskovanja liberške policije so kmalu vodila k ugotovitvi, da je toba pobegnila
v smeri proti Jugoslaviji,
o čemer so bile brzojavno obveščene avstrijske in jugoslovenske policijske oblasti, pred vsem pa naš policijski obmejni komisarijat v Mariboru. Z včerajšnjim dunajskim popoldanskim brzovlakom, ki prihaja v Maribor okrog 14., se je do Špilja res pripeljalo 6 Čehoslo-vakov, izmed katerih pa sta bila avstrijskim obmejnim organom sumljiva samo dva, ker nista imela nikakih potnih listov. Napovedana jima je bila aretacija in pri telesni preiskavi so našli pri obeh večje vsote v češkoslovaški valuti. Od-gnana sta bila v Gradec.
Ostali štirje sopotniki pa so imeli svoje potne liste v redu in so lahko nadaljevali pot proti Mariboru.
V tem je mariborski obmejni policijski komisarijat že prejel alarmantno obvestilo liberške policije. Danes zjutraj so mariborski policijski organi dognali, da so vsi štirje Cehoslovaki prenočevali v nekem mariborskem hotelu, ki pa so ga zarana zapustili. Po mestu je bila razposlana policijska patrulja, ki je ob pol 12.
izsledila osumljence
in jim napovedala aretacijo. Pri zaslišanju so aretiranci seveda zanikali zločin, vendar pa je policija pri njih našla dovolj sumljivega materijala, in si je bila takoj popolnoma na jasnem, ima v svoji pesti liberške zločince. Vsak izmed njih je imel pri sebi po 3000 češkoslovaških kron, vsi skupaj pa 7 najmodernejših brovnirigov. Njihova imena se glasijo: František Zoubai, Josip Gottwald, Jan Rlegei in Josip Hy-sek, dočim se onadva člana tolpe, ki se nahajata v graških zaporih, imenujeta Josip Vymazal in Alojz Bednafik.
Danes dopoldne je iz Gradca prispel policijski komisar, da sodeluje pri nadaljnji preiskavi. Mariborski aretiranci se do nadaljnjega nahajajo v policijskih zaporih. Od strani naših oblasti bo seveda predvsem uveden proti njim postopek zaradi pretihotapljenja orožja, nn izvršenih formalnostih pa bodo vsi štirje z onima dvema v Gradcu izročeni češkoslovaškim oblastem.
Aretacija zloglasnih zločincev znači vsekakor lep uspeh organov mariborskega obmejnega komisarijata in mariborske policije, katerim upravičeno pritiče razpisana nagrada 5000 češkoslovaških kron.
Podrobnosti o senzacionalni
aretaciji
ki so nam bile zvečer sporočene iz Maribora, so naslednje:
Maribor je danes ves dan živel pod vtisom velikopotezne policijske akcije, ki je vznemirila vse prebivalstvo. Molčečnost policije je dala povod, da so se razširile po mestu gorostasne govorice o nekih ukradenih milijonih. Ugibanj ni bilo ne konca ne kraja in si lahko na vsakem vogalu zvedel kaj novega.
Komisarijat je mobiliziral ves policijski aparat in ga že v zgodnjih jutranjih urah poslal na ulice, na lov za vlomilci iz Češkoslovaške. Po ugotovitvi identitete obeh v špilju aretiranih osumljencev, pri katerih so razen denarja našli tudi dolge lovske nože, je z zadnjim dopoldanskim brzovlakom prispel v Maribor dr. Wall, avstrijski nad-komisar iz Špilja, s svojimi detektivi ter stopil takoj v stik z obmejnim komisarjem g. Karlom Sušo, nato pa z mariborsko policijo.
Ob pol 12.
so v gostiln! pri Vlahoviču na Aleksandrovi cesti aretirali štiri mladeniče: Františka Zoubala, Josipa Gottwalda, Ivana Riegla in Josipa Hvseka, ki so prispeli na naša tla z urejenimi potni-
mi listi, glasečimi se na ta imena. Po aretaciji so jih odvedli na policijski komisarijat vsakega v drugo sobo, da bi se med preiskavo ne mogli sporazumevati o zagovoru. Preiskali so jim ročno prtljago in pretaknili tudi obleko. Preiskava je ugotovila marsikaj sumljivega. Predvsem je vzbudil pozornost cel arzenal orožja, ki so ga nosili s seboj, namreč sedem browningov s 300 naboji. Med prtljago so našli listke, nekake proračune, na katerih so bile označene vsote denarja, ki jo je vsak od njih prejel bržkone od svojega vodje. Razen tega se je kasneje ugotovilo, da razpolaga vsak z enako vsoto. S seboj so imeli tudi piščalke za signaliziranje. Razen tega pa se nahaja še sedem kov-čegov prtljage v kolodvorski garderobi, ki jih doslej še niso preiskali. Po številu samokresov pa domneva policija, da ima družba še sedmega člana, ki ga bo treba še izslediti. Pri zaslišanju so izjavili, da so bili
namenjeni v Francijo.
Ker pa imajo s seboj tudi zemljevid Afrike, ni izključeno, da so imeli namen, ekskurzijo podaljšati preko Sredozemskega morja. Gre bržkone za skupino mladih pustolovcev, ki je izdelala načrt za tako potovanje in prišla do sredstev s tem, da je vlomila v blagajno tovornega kolodvora v Libercu in je ople-nila za 250.000 Kč. Aretirani mladeniči so stari okrog 20 let in so po poklicu: dva pleskarska pomočnika, en trgovski pomočnik, en kovač, en mesar, dočim je samo eden uradnik, a je najbrže vodja drznih izletnikov. Zaradi orožja se zagovarjajo, da so jim ga podtaknili sopotniki, da pa jim ga je bilo žal pustiti in so ga zato prinesli s seboj. Domneva pa se. da so v svoji naivnosti želeli prirediti
romantično potovanje v preko-
morske kraje,
pa morda celo kakšen lov v džungle, kakor bi se dalo sklepati iz obilice orožja in municije. Doslej se vse ugotovitve deloma ujemajo z datumi vloma, njihovega odhoda in prihoda v Maribor. Vendar se o zadevi ne da dognati ničesar zanesljivega. Mariborska policija o vsem molči. Ve se samo to. da bo areti-rance pridržala toliko časa, dokler ne dobi odgovora iz Češkoslovaške. Vsekakor pa se bodo morali aretiranci zagovarjati zaradi tihotapstva orožja.
Še ena senzacija
Razen omenjenih aretacij, ki so vzbudile v Mariboru veliko senzacijo in postale predmet živahnih dnevnih razgovorov. se pripravlja v Mariboru še večja senzacija lokalnega značaja. V zvezi z odkritjem neke fafzliikatorske afere je bilo namreč danes v Mariboru aretiranih več oseb. O interesantni preiskavi pa se podrobnosti za enkrat še ne morejo objaviti.
Plenarna seja DN
Ženeva, 24. sept. s. Plenarna seja Društva narodov je danes odobrila poročilo razorožitvene komisije. Lord Robert Cecil je izjavil v svojem zaključnem govoru, da je središče vsega razorožitvenega problema znižanje vojnega materijala in omejitev vojnih izdatkov in vojnih proračunov.
Zborovanje je dalje sprejelo resolucijo, ki poživlja svet naj potom varnostnega komiteja izdela nov načrt splošnega znižanja vojnega materijala in naj ga predloži prihodnjemu zborovanju Društva narodov.
Poplava v* Italiji
Rim, 34. sept. g. Poplave v provinciji Ba-silicata so bile tako katastrofalne, ker so nastopile z izredno naglico. Potok Tanagro je v nekaj minutah postala deroča resa, ki je poplavila velika ozemlja. Dolina je bila pretvoriena v jezero. Več predorov se je zrušilo. Mnogo železniških vožov je odnesla voda. 12 delavcev, ki so s pomožnim vlakom odšli v ogrožene pokrajine, smatrajo za izgubljene.
Požar v Solunu vpepelil 200 zgradb
Solun, 24. sept. p. Včerajšnji požar, jo bil po 12 urah napornega gašenja proti večeru vdušen. Uničen je ves del mesta, od katerega je ostal samo še kup razvalin in žalostno pogorišče. Po uradnih ugotovitvah je pogorelo vsega 126 skladišč, 60 stanovanjskih hiš in 20 trgovin. Škoda je ogromna in jo cenijo na 350 milijonov drahem. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno.
Protifašistične demonstracije v Kanadi
Torooio, 24. septembra, s. Na sboiovamifii, k5
ga je skfca'1 tukaošmji ftaiMJ&nska podtoneiri A/m-broai v svrho propagande med itailriiamskamii rezervisti u fašizem ie prišlo do velikih nemirov. Gww poidtoo-nzuC-a 90 prisoten prepreči K ter s« odslTarjii $ kfek >Mj smo Kamadidci!« Po&citla je aretirala več oiseb.
Basel — sedež reparacijske banke
Pariz, 24. seir*te.mibra. s. Kakor poreča »Iratcansi geant«, i« oipažaiti v pripadajočih fima<nčsti!i krroigih raapoteženje za to, da bi bil sedež mednarodne banke v Baslu. Basel ima natpram Haagu, Amsterdam« in Aflvtvempmu, M pnihadaoo v pošteiv, narf-več izgledov, ker je njesov zeanijeipčsni pofožad sek> ugoden.
Hmeljski trg
2«tee, 24. sentembra. h. Živahno nakupovanje traja dalje. Cene so nespremenjene. Računajo, da sta bili dva tretjini žetve pro^ dani iz prve roke,
Naši Kraji in ljudje
Jakob Kurent umrl
Ljubljana, 24. septembra.
Kakor »o že listi javljali, se je pol. nadzornik v pok. in vratar tovarne pletenin Kune Josip & Komp. na Poljanskem našimi g. Jakob Kurent, ki se je v nedeljo udeležil slovesne otvoritve okrevališča »Je-lovca« v Kamni gorici, ponesrečil tik pred Radovljico. Zaradi trenotne slabosti je padel s kolesa tako nesrečno da se je težko poškodoval na glavi in je dobil tudi notranje poškodbe.
Prvotno smo prejeli obvestilo, da Je g. Jakob Kurent že zapustil lavno bolnico. To poročilo je temeljilo na pomotni informaciji. Danes smo prejeli iz bolnice obvestilo, da je g. Jakob Kurent v ponedeljek ob 23. podlegel zadobljenim težkim poškodbam.
Pokojnik je bil rojen I. 1868. v Senici pri Medvodah. Pozneje je bil sprejet v policijsko službo ter je dosegel čin policijskega nadzornika. Med stanovskimi tovariši je bil Prav priljubljen in je tudi drugod v mestu užival splošne simpatije. Bil je od mladih let odočen in zaveden narodnjak in kremenit značaj. Po prevratu je bi nekaj časa prideljen verižniškemu uradu, organiziranem pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani Leta 1922. je stopil v pokoj. Tovarna Kune Josip & Komp. ga je sprejela v službo. Bil le pri tvrdki zaposlen 7 let kot vratar. Pogreb pokojnika bo Jutri popoldne izpred mrtvašnice javne bolnice. — Blag mu spomin!
Nekaj spominov iz prve dobe SPD
Da so zamislili Slovensko planinsko dru-Itvo tako zvani Prparji na Stolu na Gorenjskem, današnjemu rodu najbrže ni znano. Na tem vrhuncu, kjer stodi sedaj Prešernova koča, so dne 23. julija 1892. mladi narodni hribolazci »Piparji«: Josip Haupt-tnann, Ivan Korenčan in Anton Škof, vsi navdušeni od prekrasnega razgleda, segH si v roke ter za trdno sklenili, da ne odnehajo prej, dokler se ne ustanovi slovensko planinsko društvo. Resno so se poprijeli dela. Kmalu so našli somišljenikov, ki so pomagali in svetovali. Zanimanje za lepo idejo ie bilo od dne do dne večje. Prvi shod planincev se je vršil dne 32. septembra L 1892. v gostilni pri Zajcu — sedal pri Mraku — na Rimski cesti v levi sobi. Na shodu so bili izbrani v začasni odbor: Ivan Hrasky,Vin. Borštner, Jos. Hauptman, A. Mikuš, Simon Rutar in drugi. Zanimivo Je, da je načel oval odboru Ceh Ivan Hras-ky, tedaj inženjer pni stavbnem uradu deželnega odbora kranjskega, pozneje profesor češke tehnike v PragL Začasni odbor Je sestavil pravila ki Jih Je tedanja vlada potrdila z odlokom z dne 20. Jan. L 1893., št 30.637 Ustanovni občni zbor se Je potem vrši! 27. februarja 1893. v vrtnem salonu pri Maliču, kjer Je sedaj} »Podunavska Jadranska banka«. Na tem občnem zboru }e trT Izvoljen odbor za dobo treh let Za predsednika si je izbral prof. Frana Oraž-ma, za tajnika pa A. Mikuša. Pod sipretnim in agilnim vodstvom tega odbora se je
društvo hitro razmahnilo po vsej Sloveniji. Koncem L, 1894. je štelo že 225 članov. Ustanovili sta se že prvo leio dve podružnici: Kamniška ln Savinjska, le-ta z neumorno delavnim načelnikom Franom Kocbekom. Za prvo društveno leto 1893. je odbor izdal tiskano letno poročilo z izvestjem o svojem delovanju, z seznamom že markiranih potov, s spisom »Novi pot na Rin-ko od Savinjskega sedla« izpod peresa Fr. Kocbeka in z zbirko cvetja iz spominskih knjig v Sav. planinah — osem pesniških spominov A. Aškerca.
__a. al
Kruta usoda izseljencev
Dosti naših delavcev, ki gredo v tujino za kruhom, je prav slabo naletelo. Tako se nekateri bridko pritožujejo o razmerah v Lunevilleu na Francoskem. Tam so velike tovarne za izdelovanje vagonov in tudi rudnik. Delavci, ki so se zbrali v tem velikem industrijskem kraju iz raznih evropskih dežel, so navezani na vso oskrbo v kantinah in barakah, ki so last podjetja in raznih zakupnikov. Mezde bi še ne bile ravno slabe, zelo visoki pa so od nje odtegljaji za prenočišča in hrano.
Tako je prišel sedaj v domovino po zelo težavnem potovanju, ko je prepotoval peš dobrih 2000 km. ker ni imel sredstev za vožnjo, mlad delavec, ki je delal v 'unevill-ski tovarni dva meseca. Pri prvem 14dnev-nem izplačilu mezd mu je po vseh odtegljajih ostalo 5, potem 7. nato nekaj nad 10 in pri zadnjem izplačilu komaj 20 frankov. So pa tam tudi delavci, ki po več mesecev ne vidijo beliča od svojega zaslužka. V kantinah se zadolžijo in si ne morejo na noben način pomagati
Iz sezone v sezono
Bled, ?3. septembra.
Po sestanku, ki ga ie sklicalo ministrstvo trgovine 8. t. m. v svrho ugotovitve pogojev za stalno zimsko sezono, je bila včeraj ob sodelovanju vseh v poštev prihajajočih faktorjev sklicana ponovna konferenca od strani Zimsko-sportnega saveza.
Konferenca, katero je otvoril in vodil predsednik upravnega odbora ZSS g. dr. Ivo Pire, se je baviia večinoma 7. isto zadevo kakor ona pred 14 dnevi: Ugotovitev, koliko je na razpolago sob in komforta za tujce, vprašanja smuških kurzov in izletov, predvsem pa se je konkretno govorilo o naši prvi mednarodni zimskosportni prireditvi. o zimskosiportnih tekmah na Bledu in v Bohinju Program tekem prinašamo v športni rubriki, povabljeni bodo na sodelovanje za gotovo Čehoslovaki. Poljaki, Avstrijci. Nemci in eventuelno Rumuni in Francozi.
Med konferenco Je Ml z odobravanjem sprejet referat g. Gorca, v katerem poda tehtne nasvete za vzdrževanje stalne zimske sezone, za katero nam je narava nudila pač dovolj priložnosti. Treba je le nekoliko dobre volje ln razumevanja — in Gorenjska mrtve sezone ne bo poznala več.
Gostje so odšli in Blejci delajo bilanco preko sezone, obenem pa se že pripravljalo na bodočo. Promet tujcev je bil letos v pri-
meri s prejšnjimi leti velikanski, predvsem zaradi živahne pred- in posezone. September nam je naklonil vreme, kakor ga ljudje ne pomnijo. Nebo je bilo celo prvo polovico meseca dobesedno brez oblačka, tako da so številni Nemci, ki so posetili Bled pod vodstvom »Amtl. Bay. Reiseburoja« in pa »Siemerja«. s svojimi izleti po celi Gorenjski prišli bogato na račun.
Tržiške občinske zadeve
Tržič, 23. septembra.
Redna seja občinskega zastopa tržaškega se Je vršila v petek, 20. septembra ob 6. zvečer v mestni posvetovalnici pod predsedstvom župana g. hrana Lončarja. Seja je bfa potaoštevitao otviskana in s« vsi navzočo poteza!? vneto sodelovanje. Dnevni red Je obsegal 16 točk. Iz porodila župana posnemamo, da je velik župan mesto odetopivšeKa člana Pretnarja imenoval Josiipa Vidimanja. Stanovanjska akcija, kri Jo je zasnovalo županstvo talko, da bi se zadala večja stanovanjska hiša. je padla v vodo, ker je žaJlibcig pravilnik oblastne samouprave izpremenjen v to'iško, da ne podpira gradnje občflnskJi stanovanjskih hiš, teimveč le stavbno podijetnost posameznikov. Toda v Tržiču preti ravno sedaj na ziimo prisilimo deložiramje prav številnim revnim družinam, ki pod mi/lim nebom nimajo kam iffli in treba bo, da občina sezida zanje zasilno stanovanjsko hišo tez herakliite, ki bo 9tala za štiri enosobna stanovanja po proračunu in«. Dedka okoAi 70.000 Din. Ta izdatek naj se krije z izkupičkom za les, ki znaša nekaj nad 100.000 dinarjev Mestni zastop Je predlog župana po vsestranski debati soglasno sprejel in dodaj, naj bo zasiikia hiša Se tekom oktobra gotova.
Trž;ška občina prispeva k vzdrževamihi poslopja v Kranju, kjer je nastanjeno sresko poglavarstvo, za teto 1929. m 1930 znesek 8.500 Dta, ki se vstavj v prihodnji proračun. Otroškemu vrtca je zaradi velikega števca otinok dovoljena parafelka. tei se nastani v dnugem nadstropju meščanske šote, kjer je že osnove« razred, poteg tega dobi v poslopj« meščanske šole streho še en razred osnovne šote, ki ima 'etas zopet pretesne prostore a ki so vrbutega še prav nezdravi! posebno ona v dekliški šoli in se vsak dan bolj občuti! potreba po novem šolskem poslopiu. Kakor hitro bo veteven novi šolski zakon bodo storjeni vsi potrebni! koraki da se potom ekispropniacfe dobi za stavbo potrebni svet k« ga sedaj rnftrče noče po primerni cenil prodati.
V h-išici pri Zdravstvenem doimn se napravi prva javna pralnica za zabodmi del mesta, ki Je je zaenkrat najbolj potreben. Ura na stojpu sv. Andreja bo skoTO popravljena. Številke bo napravi'! a la fresko slikar g. Skmuzny iz Ljubljane. Ste-vnitaim prosilcem se odda brezplačni stavbni svet, dimgiim za prpravo ostrešja potrebni les po lastinS cenii iz mestnih go®dov. Več ubožcev je prosite ra zvišanje podpor. Večina prošenj Je bMa u®od>n© rešena. Petam prosilcem se Je podeTOo dotnovrin-sftvo. Mestni svet se >e soglasno izrekel prod sitoj-nfcam na tfgra ki ovirajo promeit in k župa« pooblaščen, do >5h tako? premesti doli k mestni tefotrfai, kfler se ftm čtodeli stalen prostor. Za ■tržni prctsrtotr bo stotflV) županstvo primerne korake, da se ga dobi- Najbolj prikladen Je prostor pred bivšo Kozfiniovo tovarmo, kfl Je last g. Oša/b-mifca iz Kamnika. Ce bo najemnina odigovanjala, ga vizaime žiupanstvio v naijem.
Za nagnobni spomenik dr. Oresodja Žerjava vo-tdra žvpafflstvo iz sMpfflh siredSftev znesek 1000 Dfo, ker Je bil bSatgji pokojnik rodom iz Tržiča in k« Je
Počitniški dom magistralnih uslužbencev v Kamni gorici
Stara gorenjska vasica Kamna gorica, ki Je skozi pol stoletja, odkar Je stekla po savski dolini gorenjska železnica počivala. Je zopet oživela. Odkar je začela propadati stara domača železna industrija ln so se začeli domačini izseljevati, pa do zadnjih časov nI videla tako veselih dni, kakor Je bila minula nedelja. Člani ljubljanske magistratne bolniške blagajne so letos kupili nekdanje posestvo kamnogoriškega rojaka Antona Tomana, veletrgovca in predsednika tržaške trgovske zbornice. Ponosno stavbo, ob kateri je prijeten park, so spremenili v počitniški dom, kamor so že v tekočem letu prihajali magistratni uslužbenci na oddih. Slovesna otvoritev in
blagoslovitev tega doma pa Je bila, kakor že znano, v nedeljo.
Kamnogoričani so okrasili »voje stare hi-ie z zastavami in vsa vaiS je nadela izredno praznično lice. Pri vhodu v vas in pred počitniškim domom sta pozdravljala goste lepa slavoloka. Prvi posetniki so prišli v Kamrno gorico že v soboto popoldne in so prebili v družbi domačinov prijeten večer. Ostali pa so prišli z dopoldanskim vlakom na Otoče ter odšli peiš preko Gorenje Dobrave.
Pri vhodu v vas so goste sprejeli kamno-goriški gasilci in je sploh pri slovesni otvoritvi sodelovala vsa vas. Počitniški dom je prevzel pod svoje pokroviteljstvo ljub-
ljanski župan dr. Puc, ki se je tudi udede-žil proslave. Pazila bo nanj in ponašala se bo z njim pa tudi vsa Kamna gorica.
Dom ima 9 velikih sob; spodnje so pripravljene za jedilnice, zgoraj pa so lepe spalnice, s katerih Je krasen razgled na vas deloma na v vrt in na Triglavsko pogorje. K ugodnemu nakupu in prijetni praktični opremi je posebno pripomogel ravnatelj dohodarinskega urada g. Janez Zupan, rojak iz sosednje Krope, oskrbnik g. Suhi pa je že v nedeljo pokazal, kako dobro in spretno zna gospodariti. Kakvr se čtfje, nameravajo dom, ki nosi napis »Pension Jelovca«, razširiti in ga uporabljati tudi za zavetišče zimskih športnikov in izletnikov.
Kulturni pregled
Renprtoarii
ljubljanska drama. Začetek ob 20. Sreda, 25.: Strahovi C. Četrtek, 26.: Velika abeceda. B Petek, 27.: Zaprto.
Sobota, 28.: Nevesta s krono. Premijera
Nova stavba oroi. Plečnika v Pragi
Na Namesti Krile Jifiho v Pragi so se za-čela dela za postavitev nove cerkvene zgradbe. za katero je napravil načrte naš rojak, arh. prof. Ivan Plečnik. Praški listi so o stvari podrobno poročali. Ozemlje, na katerem se bo zidala cerkev, je bilo dolgo časa jabolko spora med političnimi klubi v praški mestni hiii- Končno se je le dosegel sporazum in zgradba se bo postavila.
Glavno pročelje cerkve bo gledalo na M6-nesovo ulico, stranska fronta pa na Fochovo ulico. Vhodi bodo trije, vsi trije na osišču i Manesove ulice. Stavba bo sezidana v čisto i modernem slogu, ki se docela odvrača od ! tradicijonalnega stila cerkvenih stavb. Streha bo n pr. čisto ravna, stene bodo iz železnega betona. Zvonik bo visok 40 metrov ter prav toliko širok, kolikor cerkvena ladja, namreč 28 metrov. Zožil ee bo šele na vrhu
in bo okrašen z umetelno uro, ki ne bo imela kazalcev na sredi plošče, ampak na lobu.
Cerkev bo razdeljena v tri dele. V vzhodnem delu bo zakristija s krstaim kamnom, v drugem cerkvena ladja s 500 sedeži, spredaj bo stolp.. Cerkev bo imela tudi kripto, kjer se bodo brale maše zadušnice.
Nova je, kakor poročajo, Plečnikova razdelitev glavnega in stranskih oltarjev ter kora. Kor ne bo stal zadaj, ampak ob srtrani onega izmed oltarjev, prav tako tudi prižnica. V cerkvi bo tudi dvorana za pevske V3je in shramba za liturgične predmete. Za cerkvijo je projektiran majhen vrt, ki bo vezal zgradbo z župniščem. Zunanje stene stavbe bodo obložene z majhno opeko rjavkaste glazure. Isto barvo bodo imele tudi stene v notranjščini cerkve.
Za Slovence Jn vse Jugoslovene je velika čast da se prof. Plečnik udejstvuje s tolikim uspehom v Zlati Pragi, kjer umejo njegovo delo višje ceniti kakor v lastni domovini.
Svetozar Banovec v Ameriki. Znani lirični tenor ljubljanske opere g. Svetozar Banovec 6e nahaja sedaj na koncertni turneji v Ameriki. Dne 8. t. m. se je vršil v Milwaukee koncert, ki je. kakor nam od tam poročajo, v vsakem oziru izvrstno uspel. Koncert so obiskali številni člani naše tamkajšnje kolonije, a tudi izbrana ameriška publika, ki je
pevcu in pesmi živahno aklamirala. G. Banovec priredi po raznih večjih ameriških mestih, zlasti v onih, kjer so močne jugoslo-venske kolonije, še celo vrsto koncertov.
Merežkovskij — žrtev Napoleona. Ruski
pisatelj D. S. Merežkovskij je napisal po naročilu neke velike pariške knjigarne delo o Napoleonu. Na to knjigo reagira v zadnji številki »Hrvatske revije« največji sodobni hrvatski pisatelj Miroslav Krleža in napada Me-režkovskega zaradi »Napoleona«. Očita mu, da je pobral iz virov, ki so mu bili na razpolago pri pisanju knjige, samo sladke citate, vse bistveno pa je opustil in je na ta način dal manjvredno monografijo.
Mvslbekova razstava v Pragi. Razstavni odbor praške Um^lecke Bčsede je pripravil za letošnjo jesen pravcato umetniiko senzacijo v obliki Mvslbekove razstave, ki «e otvori v petek, 27. septembra pod protektora-tom čsl. prezidenta Masaryka. Odbor je dal ob tej priliki sestaviti katalog Myslbekovib del, ki obsega 3o0 kipov v raznem materi-jalu.
Tajrov, sloviti ruski režiser Komornega teatra v Moskvi, bo slavil letos dne 25. decembra 15'etmVo obstoja svojega zavoda. Ta jubilej bo gledališče proslavilo z novo uprizoritvijo Racinove »Phaedre«. Poleg tega obljublja Tairov še dve dramski novosti: Se-menovo »Natalijo Tanovoc. k' obravnava sodobne probleme iz življenja v sovjetski državi in Apuškinovo dramo »Sukno in meč«, kulturnozgodovinsko snov izza robskih časov ruskega kmeta.
n Tržič sffltoo ve&iko. Cu« globoke hvaležnosti narefcuje ta prispevek, ki »e pokojmEkovita zaai/uigam še primerjati ne more in ne sme. Neki občinski moč J« pri tej točki dnevnega reda prebral neko Izlavo, ki odklanja prispevek, toda ta izjava doka®nie te, da še ni daieč letošnji 6. Januar ta da Je potttiična žilica pri nekaterih še prav žvabna. V celoti pa moramo priznati, da so ot razburkane politične strasti že zelo pomirite.
Tatvine v tržiskem okolišu
Tržič, 23. septembra.
V zadnjem času so se pojavili v Tržiču in njegovi okolici razni uzmoviči, ki ne puste niti trdo zaprtih vrat pri miru, čeprav se potem v prste opečedo. Tako so nedavno tega odkrili pri »Jaku« v Retnjah pri Tržiču vlom. Ko je zjutraj gospodar vstal, je našel vsa vrata v hiši na stežaj odprta, prav tako pa tudi železni rolo, ki brani neljubim obiskovalcem vhod v trgovino z usnjem, s katero se peča Franc Zaplotnik v velikem stilu. Ves osupnjen je opazil, da so vsa vrata na stežaj odprta. Površno je vse pregledal, potem pa sedel na motorno kolo in oddirjal na bližnjo orožniško postajo v Tržiču in v Podbrezje. Medtem so doma ugotovili, da je izginilo iz denarnega predala le za kakih 7 kovačev drobiža, usnje so pustili tatje nedotaknjeno, pač pa so pobrali iz kuhinjskih miznic in predalov vse slaščice in sladkarije v skupni vrednosti kakih 200 Din. Orožniki so šli hitro na lov in so kaj hitro ujeli dva mlajša cigan-čica, ki sta vlom priznala Oddali so ju v kranjske zapore, kjer čakata plačila.
Pretečeni teden so poizkusili tatje zopet svojo srečo pri posestniku in fužinarju g. Karlu Globočniku, ki popravlja svojo hišo na trgu. Radi temeljite prezidave je mora! začasno svoji kuhinji, hotelsko kakor zasebno, prenesti v salon, odnosno v zidano kegljišče, kjer so bile tudi začasne jedilne shrambe. Pa so vam znani gospodje izvohali lepo zalogo živil in sušečega se perila in poizkusili svojo srečo. Bila jim je mila enkrat, drugič pa jih je pustila na cedilu. Hotelirki Ani Globočnikovi so odnesli precej živil in orožništvo jih ni dobilo. Ko pa so se spravili nad gospodarjevo zalogo masti in perila, jih je hitro dohitela usoda. Komaj so mast prodali v Lomu za par kovačev in si nadeli sveže perilo, jih je že imelo orožništvo. Izkazalo se je da sta kradež izvršila dva m!ada fantalina, od katerih ie eden preje služil pri Globočniko-vih za hlapca. Tatvino sta priznala in romala sta za cigančičema v kranjski zapor. Kakor kažeta ta dva primera, se v trži-škem okolišu s tatvino le ne da živeti.
Roparski napad v gozdu
Posestnica Terezija Kovačič iz Drenovega pri Bi zel j skem se je pozno v noč vračala iz Brežic domov. Ko je mirno in nič zlega sluteč korakala skozi lepi gozd Dobrovo med Bizeljskim in Brežicami je pred njo kakor škrat stopila srednj evlsoka, šepava, mršava figura ter zakričala na vse grlo: »Denar ali smrt!« Posestnica se je drznega roparja, ki je bil popolnoma zagorel v obraz, starega okoli 35 let, tako prestrašila, da mu je brez odpora izročila vso gotovino, ki jo je imela pri sebi. Ropar je pregledal njeno denarnico ter ji pobral ves denar, ji voščil lahko noč ter naglo izginil v gozdu. Ropar je govoril po brežiško. Orožniki v Dobovi marljivo zasledujejo tega gozdnega razbojnika, toda vsi sledovi to. njim so močno zabrisani.
Jakopinov naslednik straši po Dolenjskem
Komaj so Jakopina ln njegove tovariše spravili na varno v večletno težko ječo, že se je po dolenjskih hribih in gozdovih v okolici Mirne, Trebnjega in Velike Loke pojavil nov tip klateža, ki vlamlja po samotnih malih vaseh in odnaša s seboj vse kar mu pride pod roke. V teh lepih jesenskih dneh malomarno koraka po belih cestah ter si podnevi ogleduje hiše in kraje, da potem Izvrši svoj nečedni poseL
Ko so Jakopin in drugovi stali pred novomeško poroto, je ta klatež začel vršiti prav marljivo svoj posel. Klatež je visoke postave, črnih dolgih brk in oblečen prav čedno. Na svojem pustolovskem kolovra-tenju po dolenjskih vinorodnih krajih Je prišel klatež 9. t m. v Mirno. Pred Kolen-čevo gostilno je zapazil kolo, katero je takoj zasedel ter Jo odkuril daje. Kolo je bilo last tovarnarja g. Antona Kolenca.
Potepin je pozneje izyršil več drugih
ri nakupovanju oritvfc zahtevajte Gillette1
V oseh trgovinah imajo naprodaj pristne britvice Gillette Ne dajte si predložiti drugiht Te britvice, ki so mane po vsem svetu, gredo skozi 114 parov rok, preden pridejo na trg — in zato se boste t njimi gladko in brezhibno brili

•nOMTNtH
woaioew*
OiUette
tatvin ln vlomov. V malem naselju Kuken-bergu pri Veliki Loki Je odnesel posestniku Alojziju Koširju iz nezaklenjene omare zlato ameriško uro, zlato verižico in 40 Din gotovine z denarnico. Košir Je oiškodovan za približno 2035 Din. To tatvino je napravil dopoldne, ko so bili domači na polju. Popoldne Je posetil v bližnji Stari gori vžitkarja Antona Sitarja, kateremu je odnesel samo 120 Din vredno nikljasto uro. Pri Sitarju je vse preobrnil, toda kad boš jemal tam, kjer nič ni. Nepridiprav je prišel tudi v prijetno Zabrdje, kjer Je odnesel Blažu Smrekarju več obleke ter 4 kg lepe in dobre slanine Izvršil je baje 5e nebroj drugih pustolovščin ln tatvin. Orožniki ga marljivv zasledujejo.
€)r}asšei ncsac
(Victof Mc. l»o|/ett
ta fl6eeov* fcarijera od navadnega tooAcK&voirskeiga nosača v NevjnorJra <k>
■feroOevoidje Pacific brzovlaka Smeh! 4., H«, ta 9. Burna zabavat
ELITNI KINO MATICA
Teiefon 2124
Sokol
Teunis v Sokolu. V našem Sokolstvu menda nima niti eno društvo svojega teniškega odseka. Mnogo bolje le v tem oziru že na Češkem, kjer je ustanovljenih že preko 80 sličnin odsekov. V zadnjem času se je pričelo tudi s prirejanjem teniških tekem med članstvom. Kakor Javljajo češki listi, je n. pr. Podtatranska župa uvrstila teniške tekme med ostale tekmovalne panoge in se že letos vršil prvi mateh ob priliki lahkoatletskih tekem v Vrutkah.
Sokol v Sv. Juriju ob Ščavnici je skupaj z Zvezo kmečkih fantov in deklet priredil v nedeljo 22. t m. znano veseloigro »Pri belem konjičku« v dvorani g. Sternl-šče v zdraviliškem kraju Slatina - Radenci. Sicer s poldrugourno zamudo, vendar je bila Igra dobro igrana posebno glavne vloge so bile dobro zasedene. Tudi drugi so se potrudili. Obisk lep in zadovoljiv. Obema društvoma častitam in le skupno po začrtanem programu. Zdravo!	—dr.
Sokolsko društvo v Veržeju Je v nedelo 15. t. m. zaključilo vrsto lepo uspelih društvenih nastopov murskega sokolskega okrožja. Nastop je vodil domači načelnik br. Topolnik iz Banovec, tudi ostali vodniki oddelkov so bili sami domačini. Četudi Je bil nastop bolj skromen, pa je vendar prav dobro izpadel. Po javni telovadbi je imel starosta br. Senčar lep nagovor na zbrano občinstvo, nakar je povzel besedo tudi br. Tratar in je v kratkem nagovoru pojasnil navzočim pomen slavja in vedičino sokolske mislL	—ar.
Šolska palača v Novem mestu
Novo mesto, 24. septembra.
Včeraj ob 8. je bila v navzočnosti šolske mladine, učiteljskega zbora in občinstva blagoslovitev nove šolske palače pod Kapiteljskim marofom. Palačo je gradila Ljubljanska gradbena družba. Načrt za stavbo je napravila stavbna tvrdka Battelino. ki Je zastopala gradbeno vodstvo mestne občine s svo-M™ stavbnim tehnikom g. Vladimir-
govorilnlco, dve konferenčni sobd, štiri kabinete za učila in dve upravni sobi V drugem nadstropju je 12 učnih sob s po 50 kv. metrov površine.
Telovadnica Je najmoderneje urejena in obsega 23X12 m. Ima gledališki oder, kakršnega nima noben šolski oder v državi. V ozadju je galerija. Telovadnica, krita z ravno železno betonsko konstrukcijo, ie na-

jem Ziberno. Projektant se je izkazal mojstra prostora in oblik.
Nova šolska palača Je dolga 53.65 m ter Ima visokopritlično dvonadstropje. ki zavzema 1751 kv. m. Z gradbo so pričeli 20. avgusta lanskega leta. Zaposlenih Je bilo nad 100 delavcev.
V	prizemiju bo nameščena šolska poliklinika, dve učni sobi, kjer se bodo učenci izobraževali v pletarstvu in drugih ročnih delih, dve učilnici ter dve komfortni stanovanji s tremi sobami po 30 kv. m. kuhinjo in pritiklinami. poselsko sobo in kletnimi prostori. Vsa stavba je podkletena razen otroškega vrtca in telovadnice.
V	kleteh Je higijenično opremljena kuhinja, kjer se bodo izobraževala dekleta v gospodinjstvu, nadalje kuhinja za revne dijake, moderno kopališče, stanovanje za hišnika in prostor za premog. Prvo nadstropje ima Štiri učilnice, dve risalnici,
.i, c njena tudi za ;.olnčne kopeli. Palača ima dva glavna portala, ki sta v zvezi s stopnišču Srednje stopnišče vodi na galerijo, streho telovadnice in v podstrešje.
Vsa dela v notranjosti palače so bila poverjena izključno domačim tvrdkam, ki so se izkazale popolnoma kos svoji nalogi. Peči Je postavila tvrdka »Keramika«, last g. Klemenčiča. Za lažjo manipulacijo s kurivom je predvideno dvigalo na električni ln ročni pogon. Elektrifikacijo je izvedla tvrdka Sedej. Izpeljana je pod ometom po Bergmanovih ceveh. Vodovodna instalacijska dela je izvršila tvrdka Preže'i, slikarska in pleskarska Valantič. mizarska Jev-šček in Dolenc, steKlarska Fr. Seidel, ključavničarska Udovič in Lampe. tesarska Hočevar in Medved in krovska de'a Ag» nitseh, ki Je postavila tudi strelovode Okenske zavese je opremila tvrdka Grilc
Domače vesti
*	Vojaške vesti. Na službovanje v komandi ljubljanskega vojnega okrožja Je prideljen penotni poročnik Pavle Blagoje« vič, doslej pri 52. pešpolku, na službovanje ▼ komandi mariborskega vojnega okrožja pa pehotni podporočnik Marijan Borič, doslej pri 23. pohetnem polku. Podporočnik sanitetne strok« Gregor Re. buia Je po potrebi službe prideljen kot manipulant skladišča stalne vojaške bolnice IV. armijske oblasti.
*	Osebne vesti s pošte. DnevnlCar Jakob Kajba je postavljen za shržitelja 2. skupine t Cerknici. Premeščeni so: administrativna uradnica II-3 Margita Pavlič iz ministrstva k oblastni upravi; pb. ur. III-3 Alojzija Ceme z Maribora 2 na Maribor 1, Helena Dekleva z Maribora 1 na Maribor 2 in Zmagoslav Nusbek z Ljubljane 2 r.a Vrhniko kot starešina; zvan. 3. skupine Mariia Slapar z Ljubljane 1 v Vojnik hi Ida Tavčar z Maribora 1 v Guštanj. Pogodbena poštarica Kristina Hace v Mirni Je bila odpuščena, Barbka Berlsk Je pa poštno službo odpovedala. — Upokojena Sta zvan. 1. skupine: Fr. Oblak na Vrhniki In Alojzij Majzelj v Metliki. — Poroke: priprav. 1-9 dr. Vilko Vujičič na LJubljani 2 se je oženi] z učiteljico Adelo Weble, pu. ur. IiI-4 Štefka Zuljan je vzela za moža dnevnlčarja Aleksandra Slrksa.
*	Za častnega občana je Izvolil občinski odbor občine Mirna (okraj Novo mesto) na svoji seji 8. tm. gospoda Ivana škarja, državnega svetnika v Beogradu, v znak hvaležnosti za razne zasluge.
*	Odkritje spomenika padlim vojakom na Sv. Gori. Kakor smo že nedavno najavili, se bo v nedeljo vršilo na Sv. Gori pri Litiji odkritje spomenika padlim vojakom. Prireditveni odbor ponovno vabi vse rojake, planinarje, kakor tudi svetogorske romarje, da v nedeljo prihitijo k lepi pri-Jetni »lavnosti. Spored je naslednji: Ob se bo vršila maša na prostem in bo pn njej Igrala zagorska rudniška godba. Po maši bo darovanje za spomenik, nato pa bo rezervni častnik J. Z. izpregovoril otvoritvene besede in bo spomenik odkrit. Sledila bo deklamacija »Leto 1914«. nakar bo moški zbor zapel žalostinko. Po slavnostnem govoru kurata Bonača bo moški zbor zapel »Oj Doberdob« In sledila bo deklamacija »Leto 1918«. O pomenu spomenika in o pokojnih bo govori] župnik Zgajner, moški zbor bo zapel »Vigred«, a po mrtvaški.! molitvah in blagoslovitvi spomenika ter zahvali predsednika gradbenega odbora bo godba zaključila svečanost.
*	Usposoblienostne preizkušnie za osnovne šole se bodo pričele na moškem učiteljišču v Ljubljani 4. novembra ob 8. Pravilno opremljene prošnje za pripust k uspo-sobljenostni preizkušnji se naj predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu sres. šol. fiadz.. da bodo najkasneje do 20 okt. v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala.
*	Hhnen. Poročila sta se v Ptuju g. Wal-demar Jurin, uradnik podružnice Ljubil. Kreditne banke v Ptuju z gdč. Anico Re-pičevo.
*	Zahvala Cirll-Metodove družbe. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob priliki zaključka lepo uspele 40. velike skupščine v Kranju najiskrenej-še zanvaljuje C. M. podružnici za ves trud ter požrtvovalnost, ki jo je izkazala za to slavje. Prav posebno pa se zahvalujemo g. Simonu Dolarju, predsedniku podružnice, ki je bil duša vsej prireditvi; zahvala mu tudi za lep pozdravni govor. Prisrčno se zahvaljujemo županu g. Cirilu Pircu, vsem narodnim damam, Sokolu, Kolu Jugosloven-skih sester, gasilnemu društvu. Narodni čitalnici, skavtom, direktorju gimnazije g. Ivanu Košniku. gimnazijcem ter g. Stanislavu Završniku in njegovemu orkestru. Iskreno se nadalje zahvaljujemo g. profesorju Ivanu Kolarju za njegov govor na pokopališču, dalje topla zahvala gospe glavarjevi soprogi Miri Znidarčičevi ln vsem odbornicam C. M. podružnice ter vrlim go. spodičnam, ki so sodelovale pri cvetličnem dnevu in skupnemu obedu. Iskrena zahvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 40.ta velika skupščina tako veličastno izvršila. Hvala zavednemu prebivalstvu mesta Kranj za nepričakovano pozor, nnost.
*	Petindvaisetletnlca Zmajeve smrti. V
Velikem Bečkereku so preteklo nedeljo obhajali petindvaisetletr.ico smrti velikega srbskega pesnika Zmaja-Jovana Jovanovi-ča. Slavnost se je vršila v tamkajšnji so. kolski dvorani. Dr. M. Matič je predaval o Zmaju; recitirale so se mnoge njegove pesmi in končno predvajal njegov igrokaz »Šaran«.
*	Slovenskim pevskim zborom Južno-slovenske pevske zveze sporočamo, da dobe v pisarni ljubljanske Glasbene Matice odposlanci in udeleženci pevskega kongresa, ki se bo vršil v Skoplju od 27. d»
Od strokovnjakov priporočene za varsfvo proti vnetju grlu, prehladu kakov tudi gripi.
Prave Panflavin pasrile ▼ gornjem originalnem omotu se dobo v vseh lekarnah.
30. tm., legitimacije za četrtinsko vožnjo po železnici v Skoplje ta nazaj. JPS ljubljanske oblasti.
*	Hosrttanke na ženski obrtni šoli. Vpisovanje na oddelkih za šivanje perila, izdelovanje oblek in za vezenje bo od torka 24. do sobote 28. tm. v šolskih odmorih ob pol 11. In ob 16. v damski sobi ženske obrt. ne šole na tehniški srednji šoli v LJubljani.
*	Geometrska srednja Šola. Po razpisu ministrstva trgovine in industrije se 1. oktobra na tehniški srednji Soli v Ljub-Ijani otvori geometrski odsek, ako se za vpis prijavi dovoljno število učencev. Sprejmejo se učenci, ki so dovršili §est razredov gimnazije ali realke ali dva letnika tehniške srednje Šole. Sola traja dve leti in dobijo absolventi takoi državno službo geometrske stroke. Siromašni učenci s prav dobrim In odličnim šolskim uspehom lahko dobijo štipendijo mesečno 400 do 500 Din. Prijave (osebne ali tudi samo pismene) sprejema direktor tehniške srednje šole v LJubljani najdalJe do 29. septembra. S prijavo se mora predložiti zadnje šolsko Izpričevalo.
Smrtna kosa. Umrl Je g. Fran Moče n 1 k. Njegov pogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalosti Stari trg št 19, na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnemu blag spomin, žalujočim iskreno sožalje.
*	Ablturljentl! V prihodnih dneh vas bo sprejela Alma mater z radostjo, ko posta-nete cies akademici. Posvetili se boste študiju na univerzi, toda prekmalu boste spoznali, da univerza ne nudi vsega, kar zahteva življenje od vas. Kulturna akademska društva vas bodo seznanila z najrazličnejšimi problemi in vprašanji moderne dobe. Na čelu vseh napredni'« akademskih društev je Jugoslovensko akademsko društvo »Triglav«. Pod njegovim okriljem boste razpravljali o vseh najaktualnejših vprašanjih, ki trkajo na vrata naše dobe. V vseh panogah javn. življenja se hočemo udejstv. z delom in kritiko. V vseh vprašanjih nočemo izreči odkrito in pogumno besedo ter hočemo pripraviti pot bodočnosti. Akademiki, novinci. JAD »Triglav« v Zagrebu vas vabi pod svoj krov, da postanete borci za napredno jugoslovensko misel na zagrebški univerzi. Vsi, ki želite z delom izpolniti naše vrste, dobro došli! Informacij« od 1. okt. dalje daje tajništvo JAD » Triglav«, Zagreb, Gunduli. čeva ulica 29. do 1. okt. pa Tonejc A., Maribor, Vetrinjska 24. JAD »Triglav«.
Na koncu sveta
Film veDesenz-adj r glajvro vfagl
Tim Me. Coy
Ob K6„ YiS. ta 9. uri
KINO IDEAL
*	Vodovod starega Singidunuma. Ob priliki grad'be vodovoda v Mileševski ulici v Beogradu so delavci te dni naleteli na star vodovod, po katerem se je nekdaj, najbrž še pred priselitvijo Srbov na balkanski polotok, Beograd, nekdanji Singidunum, preskrboval s pitno vodo. Zanimivo je, da se trasa starega vodovoda v dolžini celih sto metrov popolnoma krije s traso, po kateri se polagajo nove vodovodne csvi. Stari vodovod ima obliko ozkega tunela, ki ima 60 cm širine in poldrugi meter višine. Stranice vodovoda so obzidane a apnencem. Vodovod ima polkrožni svod iz lepe opeke.
*	Človekoljuben mesar. V Trstu živi mesar Ermano Martingano. Star ie 45 let. močan in zdrav. Ves Trst ga pozna, ker je tekom dveh let že enajstkrat dovolil, da so mu vzeli kri in Jo vbrizgali slabotnim bolnikom. Nekaj jin Je na ta način rešil gotove smrti. Večinoma sploh ni zahteval plačila.
*	Naše zdravje«. Na našem knjižnem trgu smo že dolgo pogrešali kratke in poljudne knjige o higijeni, ki bi lahko prodrla v zadnjo slovensko hišo. Sedaj jo imamo. Ravnatelj našega nigijenskega zavoda dr. J. Pire je na kratko popisal človeško telo, nalezljive bolezni, osebno higijeno in naš dom s higijenskega pogleda. Podmladek Rdečega križa pa Je izdal spis v svoji priročni ceneni in prikupljivi knjižnici. Delce zasluži, da pride v prav vsako slovensko hišo. Dobiti ga je v vseh knjigar. nah. Cena 3.50 Din.
*	Različna teža sliv na železniških tehtnicah. G. Alojz Slogar. popestnik v Desinl-ču, nam piše: Naložil sem 19. septembra \ Rogatcu 1 vagon sliv. Tehtale so se na Grobelnem, a ko sem prišel dva dni pozneje v Maribor, se mi Je čudno zdelo, dt» Je pokazalo tehtanje znatno diferenco. Zahteval sem sam ponovno tehtanje ter se Je pri tem ugotovilo, da teatalo Slive 2820kg več kakor v Grobelnem. Ker le šel vagon v Avstrijo, bi Jaz pozneje ne imel več prilike popraviti tentanje in sem samo slu-čajno mogel rešiti »20 Din. to Je vrednost sliv za razliko v teži. Po mojem nenju Je dolžnost železniške uprave, da skrbi za točno tehtanje, kajti kakor kaže predmetni primer, bi bila stranka prikrajšana za znaten znesek. Ce pa že to za železniško upravo ne bi bilo merodajno, Je treba upoštevati, da bi tudi železniška uprava bila prikrajšana za tovomino onih 2820 kg od Rogatca do Maribora. Ker taka negotovost pri tehtanju gotovo ni v prid strankam lr« železnici, še manj pa more to koristit! ugledu železniške uprave, pričakujem od direkcije državnih železnic v LJubljani, da bo zadevo preiskala in nedostatek popravila.
*	Vlak povozil dečka, ki le spal na progi.
Vlak Je v ponedeljek med postajama Ša« bac ln KovllJača povozil 151etne*a dečka Ivana, sina Živana Petroviča iz Štitarja, ki Je ob progi pase! živino, se utrujen vle. gei na železniški tir in zaspal. Neka kmeti-
ca Je zbudila dečka ln mu vdela, naj se vleže kam drugam, toda deček ni upošte, val svarila. Kmalu nato Je pridrvel vlak. Cela kompozicija Je šla preko pastirja in ga na kose raztrgala.
*	Katoliška cerkev v Kragulevcu ople-niena. V noči od sobote na nedeljo so doslej neznani zlikovci vlomili v katoliška cerkev v Kragujevcu ter odnesli cerkveno blagajno in dragocenosti. V bližini cerkve so v nedeljo zjutraj našli blagajno razbito in izpraznjeno.
*	Žrtev alkohola. Preiskava proti poglavarju kačerskega sreza Jovanu Rogaču, ki je v nedeljo v pijanosti ustrelil harmoni-kaša Aleksandra Živkoviča v vasi Bojkov-cu. Je ministrstvo pravde določilo posebne, ga sodnika, ki bo izvedel preiskavo. Veliki župan Tucakovič iz Kragujevca, ki Je takoj v nedeljo odšel na kraj zločina, Je dejal novinarjem: Kriv ni nihče drugi kakor samo sreski poglavar Rogič. ki bo moral seveda tudi trpeti posledice za težki zločin. Neprijetna je zadeva, ker gre za državnega funkcljonarja, kar ostavlja res slab vtis. Toda če se upošteva, da Rogic ni bil pijanec in da je prej bil v službi vedno korekten, odpadejo vsi predsodki in ostane samo to, da je zločin bil izvršen v pijanem stanju. Rogič se zaenkrat nahaja v zaporu v Gornjem Milanovcu.
•	PogreSana. Od svojih staršev v Gotenici pri Kočevju je neznano kam odšla nekoliko slaboumna Frančiška Černetova, stara 23 let, srednje postave in brez čevljev. Govori samo kočevskonemško narečje Od doma je odšla že 13. tm.
•	Komur ie znano, kje se nahaja moja sestra Matej Ercegovič, naj ml to blagovoli sporočiti na spodnji naslov. Dne 13. t. m. je zapustila svojo zadnjo službo v Dravljah in zdaj ne morem dognati, kje se nahaja. Stara je 17 let, in po rodu iz Dalmacije. Sporočila prosim poslati na na. slev: Fran jo Ercegovič, Laze 30. pošta Doi pri Ljubljani.
*	Smrtna nesreča v rudniku Kreka. V bosanskem rudniku Kreka se je prošlo soboto pripetila nezgoda, pri kateri se je smrtno ponesrečil kovač Niko Šokčevič. Zaposlen je bil pri separaciji na liftu. Zdrobljena mu je bila glava, tako da je nesrečnež takoj izdihnil. Ponesrečenec zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
•	Samomor zaradi bede. V Varaždinu se je obesil poštni nameščenec Stiepan Nemec, 40 let star, zaradi gmotnih neprilik, v katere je zabredel v zadnjem času. Zapušča ženo in petero nepreskrbljenih otrok.
•	Obledele obleke bafva v različnih barvah In plisfra tovarna Jos. Reich.
*	Moč za delo črpamo Iz hrane. Čimbolj je ta koncentrirana in lahko prebavljiva, tem lažje se pretvarja v telesno energijo. Taka koncentrirana, okusna, lahko prebavljiva in krepilna hrana Je Ova-maltlne.	45
h f »iihHane
šenskega Sokola fn Je tudi s tem deman. tirana prvotna vest, da bi se bil poškodoval v telovadnici, u— Težka telesna poškodba. Na glavni
cesti v Rožno dolino, v bližini gostiln* Zgonc, Je stal v družbi dveh prijateljic | krojaški pomočnik Ivan Vreček ter se mirno razgovarjal. Nepričakovano Je k njemu pristopil neki livar Stanko ter ga z vso silo udaril po čeljustih, da mu je izbil kar štiri zobe. Livar je ovaden zaradi težke telesne poškodbe.
u— Dobermanska psica se le zatekla. 2e meseca avgusta se Je k železničarja Antonu Boškinu na Rudniku št. 46. zatekla srednjevelika, črnikasta dobermanska psica. Spredaj na vratn in na nogah Je rjava. Ima pokončne odrezane uhlje. Lastnik psice naj se javi pri železničarju Boškinu na Rndniku ali pa na orožniški postaji v Škofeljci.
u— Mlad navihanec. Vrtnarski pomočnik 23 letni Siegiried Reich iz Celja Je bil svo-ječasno zaposlen pri vrtnarju oblastnega vzgojevališča Ivanu Ažmanu. Ko Je zapustil gospodarja, je izrabljal njegov kredit pri raznih strankah. Tako je k natakarici gostilne Fister na Zaloški cesti prinesel drobno pisemce, v katerem prosi g. Ažman, naj da prinašalcu pisma kosilo, eno pivo in 10 Din da bo Ažman že dolg poravnal. Na sličen način je izvabil od nekega notarskega uradnika na Ažmanovo ime 50 Din. Isto je poskusil tudi v cvetličarni Bajt v Šelen-burgovi ulid, kjer pa mu trik ni uspel. Končno je poskusil pri tovarnarju in posestniku Jerneju Jeleniču na Stari poti. Tovarnar je bil previden ter je ooslal svojo uradnico do Ažmana, Reich pa jo Je med tem odkuril ter ga ni bilo več na izpre-gled.
u— Tatvina krave. Posestnik 60 letni Ma.
tija Kamnar iz Sneberij je v ponedeljek okoli 21. prijavil na vodmatskl policijski stražnici, da mu je bila isti večer okoli 18. odvedena s pašnika ob Savi 350 kg težka in 2500 Din vredna molzna krava. Krava je bila rdeče barve, na hrbtu je imela belo li. so, levi rog je bil navzdol obmien. Kdo Je kravo odpeljal s pašnika, ni znano.
C pkusCOLUMBlA
(Vareite Theatrale)
Laterinanov drevored — Tivoli
]e prišel za nekaj doi v LJubljano.
Samo prvovrstne predstave
SenzacSometae predstave se vrS-itfo oto vsakem ivsemetniu ta se obfim&tiv© opozarja, da J« cirkus taiko praktično urejen, da vsakega ščiti pred hladom.
Ravnateljstvo.
Predstave: Ob nededaih ob 4Vi ta zvečer, Vsak dan ob 8/4 zvečer.
Iz Maribora
ZKD ponovno opozarja vse interesente, da se vpisovanje v dramski tečaj vrši dnevno med 18. in 1. uro v Kazini II. Pričetek tečaja L oktobra, mesečna šolnina 30 Din. Tečaj bo trajal do 1. marca in ga bo vodil prof. Šest.
Obrtnonadaljevalne šole prično s poukom meseca oktobra. Vpisovanje se bo vršilo v nedeljo, 29. t. m. od 9. do 12. in sicer: na I. deški osnovni šoli (Ledina) za kovinske stroke; na II. deški osnovni šoli (Cojzov graben) za stavbne stroke; na III. deški osnovni šoli (Vrtača) za splošno obrt; na IV. deški osnovni šoli (Prule) za umetne in oblačilne obrti; na dekliški osnovni šoli pri Sv. Jakobu za ženske oblačilne obrti. Šolnina je 20 Din mesečno, vpisnina 3 Din. Vsak vajenec je dolžan prinesti zadnje izpričevalo in učno pogodbo.
o— Sokol I. priredi v sredo 25. tm. p«, 20. v restavracijskih prostorih Tabora odhajajočemu br. načelniku intimno odvodnico, na katero vabi vse članstvo.
u— Član] društva' »Soče« se pozivajo, da se udeleže pogreba pokojnega pol. nadzornika v pok. Jakoba Kurenta. Zbirališče pred mrtvašnico javne bolnice ob 16.
Cirkus Konrad. V bližniih dneh bo prispel v Ljubljano velik prvovrsten cirkus, ki bo postavil svoje veliko šotorsko mesto v Tivoliju. Cirkus uživa po vsem svetu izreden sloves. Tri tedne je dajal svoje senzacijonalne programe v Beogra du, vedno pri nabito polnem cirkusu. Sedaj pa gostuje v Zagrebu že več dni, kjer je na vsako predstavo pravi velemesten naval. Iz Ljubljane se bo velepcdjetje podalo na zimsko turnejo v Italijo. Cirkus Konrad je nekaj izrazito velemestnega in bo Ljubljana deležna cirkuških senzacij, ka-koršnih se po več desetletij ne vidi.
Živahen Jesenski tuiskl promet Krasna jesen privablja v naše kraje dokaj številne izletnike iz inozemstva, ki po ogledu Gorenjske redno obiskujejo tudi Ljubljano. Posebno mnogo Je opažati Bavarcev. Tako je nadavno pripeljal ravnatelj monakovskega tujskoprometnega urada dr. Niesch prav številno ekskurzijo na Bied, odkoder so se izletniki v manjšin skupinah razkropili po Gorenjskem. Predvčerajšnjim ]e ena taka skupina pod vodstvom dr. Niescha prišla v Ljubljano in si vestno ogledala vse zanimivosti. Dlvila se Je krasnemu razgledu * grajskega stolpa in posebno še Tivoliju ter kopališču Ilirije, iz Ljubljane so Izletniki odpotovali v Postojno ter se preko Trsta in Gorice zopet vrnejo na B4ed.
Ne pri telovadbi, temveč pri padcu t lestve. K včerajšnjemu poročilu o nezgo-di g. Schlechte, ki si Je na Alešovčevi cest! : pri padcu t lestve zlomil levo roko, še •■ pristavljamo, da poškodovansc ni Član Si- j
pouk živih jezikov
(ilranooSčine, angleščine, nemfičine, ita-MjanSSfoie, Španščine) v skupinah hi za posameznike. Vpisovanje vsaik dan od pol 6. do pol 7. zvečer. Beethovnova ulica 7. pritličje levo. — Vodstvo: Proi. S. J. Jeras-Guinot.
a— Najboljši člani gledališča zopet nastopijo na slavnostnih večerih v proslavo desetletnice. Ga. Vika Podgorska in g. Hin. ko Nučič bosta glavna akterja prvega slavnostnega večera v odlomki.1 iz »Tugomera« in »Smrti majke Jugoviča«, g. Mario Šimenc pa bo gotovo odnesel palmo tretjega slavnostnega operno-koncettnega večera, ki na njem nastopita še ga. Zameiičeva ln g. Neralič. Kot drugi večer v okviru slav-nosti se pripravlja Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorijanski« v novi inscenaciji g. J. Koviča. Opozarjamo na ugodnost 20% popusta pri vseh treh predstavah, za one, ki si nabavijo vstopnice za vse tri večere pri dnevni blagajni.
a— Obilo uspeha. Gospodična Francka Ornikova, večletna učenka znane mariborske umetnice na violini ge. Fanike Brandlo-ve. ki je s svojimi nastopi o priliki raznih prireditev vzbudila pozornost se je letos vpisala na državni konservatoril v Ljublja. ni, kjer bo nadaljevala svoie študije. Mali umetnici želimo obilo uspeha in napredka!
a— Na grobu škofa A. M. Slomška se je v kapelici na starem pokopališču včeraj 24. t. m. na smrtni dan Slomškov vršila kakor vsako leto cerkvena daritev.
a— Gostilničarska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede gostilničarske nadaljevalne šole v Mariboru bo v torek. 1. oktobra od 17. do 19. ure (od petih do sedmih zvečer) v prirodoslovnem kabinetu državne trgovske akademije v Mariboru na Zrinjskega trgu št. 1-L, vrata št. 31. K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec (va-Jenka): zadnje Šolsko izpričevalo, potrdilo zadruge, katero dobi v Zadružni pisarni, hotel »Mariborski dvor« in 50 Din vpisnine kot donesek za učne pripomočke. Opozarjamo gostilničarje, restavraterje. kavar-narje, hotelirje itd., vse v to obrt spadajoče gospodarje, da morajo vsi njihovi vajenci in vajenke brez izjeme obiskovati gostilničarsko nadaljevalno šolo. zato jih je treba v izogib neprijetnih posledic pravočasno vpisati. Ponavljata! Izpiti se bodo vršili v sredo, dne 2. in v četrtek, dne 3. oktobra ob 15. dalje. Reden pouk v petek, 4. oktobra ob 17. Natančnejše podatke zvedo učenci in učenke, oz. njihovi gospodarji pri vpisovanju v šoli.
a— Umrl Je včeraj zjutraj v splošni bolnici ključavničar M. Svenšek, ki je pred-včeraj — kakor smo poročali — dobil v delavnicah drž. Juž. žel. težke opekline. — Včeraj ie tudi umrl upokojeni kotlar drž. žel. Franc Rok, star 78 let.
a— Skesana grešnika. Mlodrag R. ln Irena 5.. ki sta brez dovoljenja staršev deklice odšla na dvatedensko potovanje po Ju. goslaviji in si ogledala Zagreb. Bečkerek, Kikindo, Pančevo, Beograd ta končno tudi Ljubljano, sta se v ponedeljek zvečer vrnila. Ker je Miodrag že poročen, dekle pa je povabil pod pretvezo, da Jo bo poročil, so ga pri prihodu v Maribor »zasegli« In se bo zagovarjal pred sodiščem zaradi zvodništva
a— Klnopredfttavo na državnem most« Je
uprizoril v ponedeljek zvečer sedlarski pomočnik Anton B. Najprej Je nadlegoval go. ste v neki gostilni na Grajskem trgu, od koder so ga odstranili. Nato le pa delal kraval na državnem mosta in staal kros
Kino Liubliansk. dvor
VELEMESTNA MLADINA
Samo še dane«! Harry Liedtke
sebe mnogo občinstva. Stražnik ga je hotel pomiriti, razgrajač je pa zlezel na ograjo in grozi!, da bo skočil v Dravo. Stražnik Je z aretacijo napravil kcnec predstavi, dečko se Je pri Grafu streznil in plačal primerno globo za mestne uboge.
a— Aretiran hazardist Kovaški pomočnik Muharem E. je v ponedeljek igra! karte * nekim natakarjem in ga obral za 50 Din. Ker pa je igral z zaznamovanimi kartami, ga Je stražnik odvedel v policiiske zapore Našli so pri njem le še 10 Din. V žepu je imel še tudi kocke. Sedaj bo nekaj časa premišljeval o poštenosti v igri.
Stavbni les so pokradli doslej še neznani storilci stavbnemu podjetniku Zivicu pri zgradbi zasilnih stanovanj v Jadranski luici v vrednosti nad 100 Din. Policija je les izsledila v neki drvarnici in ovadila osumljene osebe.
Iz Celia
e— Redna seia mestnega občinskega sveta celjskega se bo vršila v petek 27. t m. zvečer ob 18. pod predsedstvom župana dr. Goričana v sejni dvorani mestnega magistrata. Dnevnj red obsega čitanje zapisnikov sej od 12. julija in 25. avgusta, dalje poročila personalno-pravnega, finanč-no-gospodarskega, stavbnega in vodoregu-lacijskega, šolskega, kulturnega, zdravstvenega, tujsko-prometnega. obrtnega in tržnega, socijalno-političnega in cdseka za občinska podjetja, morebitno Poročilo še Kakega drugega odseka in slučajnosti.
e— Celjsko godbeno društvo ima svoj redni občni zbor 9. oktobra ob 19.30 v prostorih CPD v Narodnem domu. Dnevni red obsega poročila predsednika, talnika. blagajnika, računskih preglednikov, araivarja in gospodarja, volitve predsednika In odbora ter slučajnosti.
e— Brezbrižna mati. V mestu Je našla policija na Glavnem trgu na tleh sedečega iedva 4 letnega dečka, ki je jokal in kit al po materi tako, da je vzbujal pri vseh mimoidočih globoko usmiljenje in pomilov». nje. Na stražnici deček ni vedel povedati, čigav je in kje stanuje. Šele čez par ur se ie policiji posrečilo, da je ugotovila otroke* vo mater. Deček je nezakonski sin tovarniške delavke Štefanije K. iz Gaberja. Ker hodi mati na delo v tovarno, pušča v času svoje odsotnosti otroka v oskrbi svoje matere. ta pa se tudi preveč ne briga za ctroka ta ga pušča samega na cesto. To Je bil že tretji primer, da Je policija našla otroka samega v mestu._
Zobni atelje dentista
H H nko Zaar^rič iika
radi odpotovali)a do preklica
zaprt	31468
e— Iz celjske bofnfce. V celjski javni bolnici je umrl 76 letni občinski ubožec Karel Lipovšek, ki je živel brez stalnega
bivališča.
e— Tatvina čevljev. V nedelio zvečer Je pustil delavec v Westnovi tovarni Anton Bevc na hlevskem oknu gostilne Wilsoa v Gaber ju par novo podplatenih čevljev in odšel po nekem opravku. Ko se ie čez nekaj minut vrnil, čevljev nj bilo nikjer. Bevc je oškodovan za 150 Din. O tatu ni nobenega sledu.
Iz Kranja
r— Razbite Sipe na kolodvoru. V nedeljo ponoči je neznan storilec s palico razbil v pritličju postajnega poslopja 9 okenskih šip. Bilo je to poslopje že zaprto. Neumornemu poizvedovanju tukajšnjih orožnikov se je posrečilo izslediti že naslednji dan storilca v osebi nekega delavca s Kokrice. Izgovarja se, da je bil prišel čakat svojega prijatelja na kolodvor in da je bil vinjen, da se ni zavedal dejanja. Fant bo moral sedaj odplačati lepe sto-take.	„	„
r— Himen. Na Holmcu pri Kamniku se je poročil g. Anton Scnica, orož. podnared-nik in sedaj oskrbnik gradu princa Pavla v Bohinju, z gospodično Faniko Golteso-vo, hčerko posestnika. Čestitamo!
r_ Tatvine koles. V nedeljo po gasilski tomboli je bilo ukradeno moško kolo iz» pred gostilne g. Moharja, v ponedeljek popoldne pa zopet eno izpred gostilne g. Su-mlja. Okoliška fanta sta tatvini prijavila tukajšnji orožniški postaji. Zdi se, da se je priklatil v mesto izreden »prijatelj« tujih koles.
\r Tržiča
l— prva Jesenska nedelja je bila zelo lepa. Kovorski gasilci in fantje so zaklali kar 48 kg težkega koštruna. Tržiški Sokoli so ei pod vodstvom g. Vidmarja izvolili prostor pri Sv. Juriju in napravili polno trinožnioo okusnih bržol za mlade in stare udeležence Posamezne družine pa so po bližnjih prisojnih krajih pekle krompir in uživale lepo prirodo. Avtobus Pernuš je peljal 25 izletnikov v bližnji Celovec črez Jezersko in se vrnil okoli 10. zvečer brez defekta. Cena za osebo je bila 100 Din. Tujci pa so prišli v večjem številu na Kofce in Zelenico,
—S Francoski krožek bo začel s prvim oktobrom svoje redno delovanje. Letos bo* sta dva tečaja za francoski jezik, in sicer eden za začetnike in eden za dospelejše Vsi oni, ki so že lansko leto obiskovali pouk francoskega jezika, nai se prielase nanovo pri voditeljici tečaja gdč. Tereziji Doklerjevi v njenem stanovanju v meščanski šoli. Prav tam naj se priglase novinci. Pouk se bo vršil v enem razredu meščanske šole. Veak udeleženec tečaja mora biti član francoskega krožka. Krožek ima že lepo knjižnico.
8— Nemški tečaj. Ministrstvo prosvete je dovolilo ravnateljstvu meščanske šole. da otvori pod svojim okriljem tečaj nemškega jezika za vse šoli odrasle osebe, ki v svojem poklicu nujno potrebujejo nemščino, š poukom je ravnateljstvo poverilo gdč. Terezijo Doklerjevo. V tečaj se sprejme do 25 pojencev proti malenkostnemu mesečnemu prispevku, ki bo tem manjši, čim več bo udeležencev. Obvezne prijave za nemški tečaj sprejema ravnateljstvo meščanske šole 29. fn 80. t. m. v svojih uradnih pro6h»rib. Pouk se bo pričel s prvim oktobrom. Ce se priglasi več takih, ki se nemščine še sploh niso učili, bi se otvosil tudi zače*mški te-
Iz Škofje Loke
8— 5 članska deputacija zastopnikov tukajšnje občinske uprave se je odpravila v nedeljo v Beograd, da v komunalnih zadevah intervenira pri pristojnih ministrstvih.
šl— Cerkvica na Križni gori po svoji zunanjosti ni imela vabljivega lica zaradi razpadajoče lesene atrehe. Ta nedostatek je sedaj odp-ravljem, ker so se trhle in gnile deščice zamenjale s streho iz cementnih plošč.
šl— V »trugi Sore se je ob katastrofalnih poplavah napravil stranski rokav in stvo-ril peščeni otok, odkoder so odvažali pesek in sipo Ker bi se s takim ravnanjem poglabljala struga na nepravem mestu, je vsak odvoz materijala na tem prostoru za-branjen.
šl— Freske Ob priliki svojega bivanja pri Sv. Filipu m Jakobu je tukajšnji vero-učitelj g. Veider odkril pod ometom ta-mošnje podružnične cerkve na stenah dobro ohranjene freske,, katerih starost se ceni na 500 let. G Veider je odkritje prijavil znanstvenikom. Značilno je, da predstavljajo skupine zgolj osebe moškega spola.
Iz Zagorja
*— Sprememba posesti. Znani Mihelči-čev hlev nod cerkviio so te dni Dričeli podirati. Poslopje ie kuoil urar eoso. Ignac Kališnik. ki ga bo oreuredil soodaj za trgovinske ln obrtne lokale, zarorai Da za stanovanje. — Na prostoru oodrteza rudniškega hleva v Toolican na eradi trgovec g. R. Mihelčlč novo avtomobilsko garažo.
Iz Kamnika
k»— Naši dlletantle se v Čitalnici orav fivahno orinravliaio na sezono, ki io nameravajo otvoriti takoi začetkom oktobra. Ansambel ie nekoliko narastel. tako. da bo mogoče več in uspešneže igrati. Ako se bo sezona tako izvedla kakor se namerava in ako bo med ansamblom vladala solidarnost. potem moremo reči. da bo uspeh \ moralnem in finančnem pogledu lep. Razpisati se namerava abonma za sobotne iii nedeljske predstave. Vsak obonent bo imel pravico do 10 iger v sezoni. Pričakujemo, da bo naše zavedno meščanstvo vedelo ceniti stremljenje diletantov. ki so že v prošli sezoni dokazali, da stoie mnogo nad povprečno višino diletantskih odrov izven Ljubljane.
ka— Pošta se namerava preseliti? Kakor doznamo iz dobro informiranih krogov, sc resno dela na tem. da se preseli pošta iz mesta v oredmestie ob kolodvoru. V interesu strank in uradov ki so več ali mani vsi v sredi mesta. ni. da bi se oošta prestavila četrt ure iz mesta. Ali bi ne bilo mogoče dobiti prostora vendarle v mestu?
ka— Nakup prostora za osnovno in meščansko šolo v Kamniku. Občinski odbor je na svoji zadnji seji odobri! nakup prostora za šolo. Prostor je bil kupljen od cerkvene občine. Celotni prostor meri 7000 kvadratnih metrov in znaša kupnina 25 Din za kvadratni meter.
ka— Tujskoprometno društvo, za katerega ustanovitev je dal inicijativo občinski odbor, je imel v nedeljo sestanek. Voli' se je pripravljalni odbor, ki bo v najkrajšem času sklical ustanovni občni zbor društva. Pripravljalni odbor je s privolitvijo občine kupil od lastnika g. Prasch-nikerja približno 1400 kvadratnih metrov sveta ob Nevljici, h 10 Din za kvadratni meter, kjer se bo do prihodnje kopalne sezone postavilo modeirno kopališče.
Ugotovitev
Kamnik, 23. septembra.
Dopisnik iz Kamnika je prinesel poročilo o občinski seji, v katerem je omenil, da sem kritiziral prekoračenje občinskega proračuna v debati o proračunskem zaključku za leto 192& Takoj na to pa v svojem nedeljskem dopisu prilije svojemu prejšnjemu poročilu toliko vode na ljubo nekaterim, ki so si »poročevalčeve besede napačno tolmačili« in ugotavlja, da sem kritiziral le gotove izdatke, ki »naj bi bili preko proračuna izdani, ter pravi, da se bo na prihodnji cbč. seji ugotovilo, v koliko so bili obč. proračuni prekoračeni in »če so sploh bili prekoračeni«. Iz zadnjega njegovega stavka, v katerem naglasa, da poročila ni razumeti tako, kakor da bi g. župan sam izdajal denar preko dovoljenih kreditov, pa ni težko uganiti, kdo si je poročevalčeve besede »napačno tolmačile.
Glavno pa je, da je mene postavil v luč, kakor da pri svoji kritiki ne bi vedel, kaj kritiziram in da nekaj kritiziram, kar se bo šele ugotovilo, namreč če so bili proračuni prekoračeni ali ne. 0 takem načinu poročanja in popravljanju poročil imam pa jaz »pravilno tolmačenje«. Ugotoviti moram torej sam, brez bojazni da bi kdo kaj napačno tolmačil, da sem v omenjeni debati kritiziral, da je gospodujoča večina v dveh letih svojega gospodarstva prekoračila proračune za okroglo 70 000 Din, katero vsoto je enostavno krila iz blagajniške rezerve in da bo letos te rezerve predvidoma konec. Potem pa nastane za obč. blagajno ista situacija kakor je bila leta 1921. Ta rezerva je bila ustvarjena iz nekega dohodka, ki ni bjl in ni mogel biti takrat predviden v proračunu in jo je prejšnji obč. odbor čuval za eventuelno večjo splošno koristno napravo, ne da bi bilo treba zopet segati v žepe občanov To nepobitno in iz računskega zaključka izhajajočo dejstvo in krivdo je skušala odgovorna večina zvaliti na rame manjšine, katero je skozi celi čas izključila od vsakega sodelovanja v obč. gospodarstvu. Takozvana debata «e je vršila le v tej smeri. To je bila moja kritika. Radoveden sem pa, kako se bodo obistinile besede dopisnika v prihodnjem poročilu o obč. seji, v kateri se bo ugotovilo v koliko so bili obč. proračuni prekoračeni in »če so sploh bili«. Dr. Karba.
Iz Litije
f— Izlet hrvatskih turistov na Sv. Planino. V nedeljo je prišlo HPD »SIjeme« iz ZagTeba na Sv. Planino. Svoj prvi skupni izlet so napravili k bratskim litijskim pla-nmarjem, s katerimi so že več let v prisrčnih stikih. Žal je prišlo sporočilo zelo kasno, še le v soboto; zato so sprejeli mile goste le odborniki litijskega SPD. Zagrebčane, ki jih je vodil tajnik »Sljemena-šev«, g. Jakšič, so sprejeli na trboveljskem kolodvoru. Na Sv. Planini je pozdravil drage goste predsednik g. Tomazin s krepko napitnico. »Sljemenaši« so se počutili v družbi Litijčanov, Zagorjanov in Trbovelj-čanov izvrstno. Vsa planinska družba se je vrnila polna lepih vtisov preko Zagorja na večerne vlake. Ta izlet pa je še bolj utrdil prijateljske vezi litijskih in hrvatskih turistov.
i— Tekma litijskih nogometnih moštev. Litijski SK je v nedeljo popoldne glede na dejstvo, da ni prišlo nogometno moštvo SK Retje iz Trbovelj, aranžiral v zadnjem hipu nogometno tekmo med svojim prvim moštvom in rezervo. Naši igralci so nudili lepo in živahno igro; zmagalo je seveda prvo moštvo z rezultatom 5 : 2.
Iz Kostanjevice
ko— Kvaterna nedelja je bila letos nenavadno živahna. Pri cerkvi Matere božje kakor v mestu je bilo ogromno ljudstva. Lepo vreme je privabilo prijatelje te sta-roznane božje poti od blizu in daleč. Po sodbi opazovalcev je bilo ta dan v Kostanjevici nad 6000 ljudi Veselo in praznično razpoloženje je pričalo o dobri letošnji letini
ko— Smrtna kosa. v spodnjem delu ko-stanjeviškega okraja je nepričakovano umrl po Dolenjskem, Hrvatskem in Štajerskem znani veleposestnik, gostilničar in mesar g. Josip Kalin na Bregani. Iz malih razmer si je z marljivostjo pridobil večje premoženje in storil obenem mnogo dobrega svoji bližnji okolici. Kot dober vinogradnik je moderno uredil svoje vinograde, ki jih je zasadil z najfinejšimi vrstami; pečal pa se je tudi mnogo z živinorejo in napravil vzorne hleve. Kot dober človek in zna čajen mož je imel povsod dosti prijateljev, ki so ga vsi spoštovali. Naklonjen je bil nadvse tamošnjemu Sokolskemu društvu, ki je imelo pri njem svoj dom. podpiral pa je tudi gasilstvo in ostale narodne organizacije. Zapušča ženo m sina. Iskreno sožaljel
Iz Konjic
nj— Požar. Dne 22. septembra ob 10. zvečer je pričelo goreti v gospodarskem poslopju Vojteha Hrena, posestnika na Brdu. Ogenj je upepelil gospodarsko poslopje, napolnjeno z žitnimi pridelki in gospodarskim orodjem. Lastnik sam se nahaja v službi kot učitelj v Črešnovcih pri Slov. Bistrici.
nj— Sneg na Pohorju. v soboto zvečer je pobelil prvi sneg vrhove zelenega Pohorja. Smučarjem se obeta torej ugodna sezona. Priložnosti za smučanje bo dovolj, posebno še, ker ostane vso zimo odprta najvišja turistovska postojanka na Pohorju »Winterjeva koča na Pesku« v višini 1382 metrov, ki je najlepše izhodišče za smučarske ture proti Veliki kop*. V nedeljo je krasni dan izvabil polno turistov na Pohorje. Nudil se jim je z Roglje, Ostrožce in Št; Lovrenških jezeT diven razgled
nj— Kako pušimo. V našem okraju se popuši mesečno 252 kg cigaretnega tobaka, 600 kg tobaka za pipo, 450.000 komadov cigaret in 22.000 komadov cigar, tobaka za njuhanje se porabi 3 kg. za žvečenje pa 72 kg. Država ima od tega gotovo lep dobiček.
Šport
Balkanske igre v Atenah
V soboto so se na velikem stadionu Ave-for pričele Balkanske igre, pri katerih sodelujejo lahkoatleti Grčije, Rumunije, Bolgarije in Jugoslavije. Po beograjski »Politiki« posnemamo, da je že prvi dan prisostvovalo tekmam nad 50 tisoč gledalcev. Po izvršeni prisegi in pozdravnih govorih so se pričele borbe. Rezultati prvega dne eo bili:
Tek 100 m, semifinale: 1. Buratovič (Jugoslavija).
Skok v višino: 1. Buratovič 1.75, 2. Kar riopulos (Grčija) 1.74. Tretje in četrto mesto sta zasedla Rumuna.
Tek 100 m, finale: 1. Frangulis (Grčija) 11.4, 2. Volivagos (Grčija) 11.6, 3. Sagevi (Rumunija) 11.8.
Tek 110 m z zaprekami, semifinale: L skupina: 1. Miropulos (Grčija), 2. Alberh (Rumunija). Oba sta vrgla zapreke ter sta bila diskvalificirana. Kot tretji je prispel Praunsperger (Jugoslavija), 4. Gančev (Bolgarija). II. skupina: 1. Mantikas (Grčija), 2. Buratovič (Jugoslavija)
Tek 110 m z zaprekami, finale: 1. Mantikas (Grčija) 15.6 (nov grški rekord), 2. Buratovič (Jugoslavija) 15.8, 3. Gančev (Bolgarija) 17. 4. Praunsperger (Jugoslavija) 17.2.
Tek na 10000 m: 1. Venaris (Grčija) 35:03.6, 2. Kranis (Grčija) 36; 3. Hi (Rumunija) 36:04, 4. Marinescu (Rumunija) 37:19.4
Pokalna tekma Maribor i Primorje
Prejeli smo naslednje v objavo:
V nedeljo se je vršila v Mariboru finalna pokalna tekma med ljubljanskim in mariborskim prvakom.
Ta finale se bi moral po propozicijah igrati v Ljubljani. Ker pa ni bilo v Ljub-
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod t Ljubljani, 24. septembra 1929.
ViSina barometra 3088 m
' Kraj
Opazovanja
LJubljana Maribor jereb ■ograd rajevo ■brovnik SkoplJe
8.
Barom,
767'8 76*4 .7
7f3"l 763-2
	M	
	« _ KO	Smer vetra
Temper.	> «SX	in brzina
		v m. tn tek.
	Oi	
10	80	E 2
8	80	mirno
11	70	WSW 4
11	80	W 10
13
14
50
W 4
9 !§ 2
o ®
Padavin«
Vrtu
Dež
v mm do 7. »re
01
Split	763-Z 14 30 ne 14
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 17.2, najnižja 9.6. Solnce vzhaja ob 5.49, zahaja ob 17.56, luna vzhaja ob 21.20, zahaja ob 13.37. Dunajska vremenska napoved za sredo: Na jugu jasno, na severu in vzhodu menjajoče
se oblačno, hladno.
liani za odigra nje tekme na razpolago Igrišča, se je LNP nahajal v mučnem položaju.
Moram podčrtati lepo gesto slovenskega prvaka, ki Je — čeravno Je dobro zdaL da bo zaradi nemožnosti potovanja nekaterih igralcev moral nastopiti izven Ljubljane komaj s polovico svoje I. garniture, in čeravno ie moral računati, da bo mariborski teren za njega sigurn handicap, vseeno šel vodstvu LNP na roko in prostovoljno pristal da se finale igra v Mariboru.
Odveč bi bilo trditi, da se ta gesta Primorja v Mariboru ni razumela kot geutle-menska in športna: odveč pa bi tudi bilo dokazovati, da se je nedeljska tekma z druge strani porabila kot prilika, da se Primorju pokaže vso mržnjo, doseže re-vanehe in maščuje, vse to v duhu »visoke slovenske športne politike«.
Najvernejša slika vsega tega razpoloženja je kritika mariborskega poročevalca g. Cizla v zadnjem »Ponedeljku«.
Kakor je mariborski poročevalec trdil, da Je Primorje nastopilo z nekimi mlajšimi močmi, moral bi v interesu objektivne resnice točno konstatirati, da je v Mariboru nastopilo komaj polrezervno moštvo Primorja. Dalje poroča g. Cizelj. da |e samo moštvo Primorja bilo surovo in brbljavo, a na drugi strani ne poroča resnice« aa Je tudi mariborsko moštvo bilo najmanj toliko surovo in brbljavo.
Nadalje poroča, da bi poraz Primorja moral biti še večji ni pa v interesu resnice konstatiral, kako je padel prvi go] za Maribor, in kaj je bilo vzrok, da sodnik nI priznal Primorju dveh regularnih golov. G. Cizelj je smatral tudi za potrebno, da je omenil v poročilu, kako se je neki igralec zaletel proti publiki, o! pa smatral v interesu svoje nepristranosti za potrebno omeniti, da je bil isti Igralec preje na Igrišču-terenu insultiran s strani nekoga iz publike, preden se je on na insult zrevoltiraL
A na kralu svojega poročila trdi g. Cizel, da je sodnik te tekme bil premalo strog, ni Pa omenil resnice, da je ta njegova strogost na f večkrat bila v škodo Primorja.
__G. E.
Službene objave LNP
(tz seje upravnega odbora dne 29. t m.)
SK Mirili se natega ker m nastopila 1. t. m. s svojim najboljšim moštvom v pokalno tekmi proti SK Svobodi da, odfgra oa temniti, kg za dotoS LNP, v najmočnejši postavi pro4ri nasprotniku, kš ga bo no«Binira>I podsantz. V nasprotnem primeru se bo od Ilirije zahtevala odškodnina, ki bi odgoivarjaJa približno vsoti za kaitero je oškodovan LNP oz. poškodbe« fond. — SK Reka se pomiva, da pošlje oa prihodnjo sejo poslovnega odbora (25. t. m.) svojega zastopnika, ker na postavila k zadnjim tekmam redRteHeiv ta stranskega sodil rita. — Dopis SK Stavana radii povračila takse Din 200 se zavrne. Stavam prejme tozadevno pismen odgovor. — Podsaivezmi kapetan se aadmSič po®wa, da s« stemvo ad ekSl prihodnje redne seje uprarvmega odbora. Po sklepu upravnega odbora JNS-a se opozarjajo vsi podisarvezii, d a-odgovorijo na premene zahtev« drugih podsa-vezov v zadevi odpustek radi verifikacije igralcev tekom 14. dni. Ce ne dobi podisarvez v odrejenem rofon odigoivcra, se more obrniti na JNS, tai bo ukreni! vse potrebno, da da zaproSerai pod-saivez od/govor. — Brhiaipojeilmi sklep JNS-a z dne 30. oktobra 1*928 se ima talko tolmačiti, da se sprejmejo v članstvo JNS-a kWbi fcudJ po 3J. JuTrju t. U samo da taflji totaM namaio gflasovato? pravice na letoSn® gtarvvu skupšiSnS JNS-a. -4 Tajnik I.
Službeno Iz LNP. Danes v sredo ob 20. se bo
vršila v madfi dtvoran« DeJaivske zbornice izredna, kratka im vaina seda upravnega odbora. Na sejo ie vabljen tanK delegat uprave igraSč SK Ufcriije. — Radii važnosti prosim potaoštfeviitae ndeJežbe. — Istotam se vrši ob 20.30 seja poslovnega odbora. — Tajnik I.
SK Svoboda. Danes, v sredo trening I. skuipj-ne od 17. are datie; v peitefc ob teti ar? trening II. stapffine. Frosrim vsi ta točno. — Načeta*.
SK Urila (saMJaSka sekcija). V ponedeljek, dine 30. t. m. se vrši ob 19. uri v maiSi galeriji Narodnega doma (-vbod iz i£lerwei$o>ve ceste) občni zbor sabMaSke sefkoife.
SK Ilirija (saiblliaSka sekcija). La,rosiko leto u&ta-Tiovlj tm sabljaSka sekojja prične meseca oktobra z nadaljevanjem treninga, o«, pouka. Istočasno otvarja nov feura sabljanja za nove člane-začetnike. Interesenti, ki želijo vstoptoi v sekcijo kot novi člani, naj se pjija/vijo do 3. oktobra 1.1. tajnilkiu kluba g. V. Junko na naslov: Kfltfevniška uliica št. 2. Dan in čas prvega sestanka se bo objarvntl v časopisju.
Dopisi
ČATEŽ. Do« M. t. m. Je slavil tiska} leteik 1892. ljubljanskega irifitetU&ča svojo 37-Letoioo mature. Od 8. še živečih sošolcev se Je vdeležito slavja 7, ki so odlični šolniki in že vpokoOenii. So to: Benedi&č, Gaogk Igte, Maitko, Pretnar, Skoilj ta Vozelj, letošnji gostitelj. Po izletu na bližnji prijazni Zaplaz je pripravi! slavi?encem dobro znani gostilničar g. Anton Urbančič res imenitno gostijo, kar je za g. Urbamčiita najlepše priporočita. Slav lijem ci so zbraJi pni tej priliki znesek 120 Din za zgradbo učiteljskega konvitota v Ljubljana.
VRANSKO. Na željo občinstva je tam-buraško društvo Vransko v nedeljo ponovilo narodno igro »Domen« v dvorani hotela »Slovan«. Igro je vodil režiser g. Novak, urar in optik na Vranskem. Med dejanji le igral tamburaški zbor pod vodstvom g. Križnika lepe narodne in druge komade. Igralci in igralke so lepo rešili svoje vloge. Zlasti posrečen Je bil Urh. ki ga je mojstrsko igral g. režiser sam. K dobremu uspehu so mnogo pripomogle dobre maske, ki jih sicer pri naših podeželskih diietantih žal le redko vidimo. Lepi igri je sledil tudi navdušen aplavz vranske bolj razvajene publike, še mnogo uspehov igralcem in tamburašem! A. P.
Gospodarstvo
NajbolfBe, Mftrap«#e, uto
■= Trenvi!;eVa p-igodba med našo držalo in Španija l>o oživila medse!i:>;ni proitn t. ?o i>U>ti'ti£n;h pcdi-tkih je naš tr« »vinski promet • Španijo zadnja leta vedno bolj pešal, zlasti naš izvoz v Španijo je nazadoval zaradi neurejenih trgovinsum ttikov. To pa velja predvsem za direktni vidni izvoz, ker s posredovanjem drugih držav, zlasti Italije, je še vtr.Lio p.*>hj *.lo v Span jo »n.iogo našega blflgn. pitdvsem lesa in tu li cementa. S trgovinsko po^odbu sedaj odpi.ie potrHia posredovanji« 'n se bo naš direkMi izv<z v Španijo dvignil. Sodi ee, da bo naša trgovinska bilanca s to državo aktivna. Uvažali smo iz Španije največ južnega sadja. Po statističnih podatkih za 1. 1928. smo izvozili v Španijo komaj za 3.7 milijona Din blaga (v 1. 1927. za 7-5 milijona), a uvozili smo iz Španije za 6.8 milijona Din blaga (v letu 1927- za 5.5 milijona).
= Davčni dohodki v avgustu. Za avgust t 1. je bilo v proračunu predvideno 155.3 milijona Din, pobralo pa se je 188.5 milijona davka (za 33.2 milijona več, dočim je bilo ▼ avgustu lanskega leta predvideno 13945 milijona, pobraano pa 177.2 milijona (za 87.7 milijonov več) .V času od aprila do avgusta t. 1. je bilo v proračunu predvideno
776.7	milijona in izterjano 618.7 milijona (za 157.9 milijona manj), a v istem času lanskega leta je bilo predvideno 697.3 milijona in izterjano 620.4 milijona (za 76.9 milijona manj). V prvih osmih mesecih L L se je pobralo 909.9 milijona davkov, a predvideno je bilo 1195 milijonov. To je torej za 285.2 milijona manj. V enakem času lanskega leta so znašali dohodki davkov
946.8	milijona in so za 177 milijonov zaostajali za proračunom. V prvih 8 mesecih t. 1. torej zaostajajo davčni dohodki za 36.9 milijona Din za enakim časom lanskega leta.
= Stanje evropskih inozemskih posojil. Avstrijska narodna banka priobčuje v svojih poročilih podatke o važnejših inozemskih posojilih Evrope v obeh poslednjih letih. Iz teh podatkov izvira, da je bila skupna vsota posojil, ki so jih najele evropske države v Ameriki, Angliji, Nizozemski, švici in Švedski v letih 1927. in 1928, skoro enaka in je znašala okroglo 1 milijardo dolarjev. Samo je Anglija v letu 1928. v večji meri posojala Evropi denar (19 %) kakor v letu 1927. (14 %). Nemčija je bila najmočnejša jemal-ka kreditov, in sicer so znašala nemška posojila okroglo 400 milijonov dolarjev ali po 40 % v obeh letih. Češkoslovaška skoro ni najemala posojil; tudi Avstrija je v letu 1928 komaj zabeležila pomembnejša posojila (•kupno 3.7 milijona dolarjev tekom vsega leta 1928.).
= Likvidacija hranilnice. Za 6. oktober je sklicana izredna skupščina Prv? ličke šte-dionice v Gospiču, na kateri se bo sklepalo o likvidaciji ali pa fuziji zavoda (najbrž s Srpsko štedionico v Gospidu).
= Velike količine neprodanega T'na T okičko-piješivirkein okrožju. Iz podatkov, podanih na zborovanju hrvatskih vinogradnikov 22. L m. v Jaški, je razvidno da je v kleteh okičko-plješivičkih vinogradnikov še okrog 50.000 hI neprodanega vina. Letošnje tamošnje vino bo prvovrstno, vendar ga bo zaradi posledic minule hude zim? za 30 do 40 odstotkov manj kakor običajno.
= Ford in Trst. Ameriški Ford se je pogajal z italijansko vlado za povečanje svojih delavnic v Trstu. Pogajanja pa so se razbila v trenotku, ko je Amerika zaprla pot italijanskim produktom z novimi carinami. Ford je pričel nato nova pogajanja in rimska vlada mu je dala dovoljenje za zgradbo novega avtomobilskega skladišča v Livornu, kar je napravilo v Trstu hudo kri, ker se bo Trstu tako odtegnil lep dohodek.
=Prodaja starih lesenih sodov. Dne 7. oktobra se bo vršila pri delavnici državnih železnic v Mariboru ustmena licitacija glede prodaje ca 1000 komadov starih lesenih sodov. Pogoji so na vpogled pri omenjeni delavnici.
= Oddaja del za zgradbo reflektorskega skladišča v Zagrebu se bo vršila potom licitacije 8. oktobra pri inženjerskem oddelku savske divizijske oblasti v Zagrebu. Predračun, načrti in pogoji so na vpogled pri istem oddelku.
= Prodaja stekla. Dne 10. oktobra bo pri delavnici državnih železnic v Mariboru ofer-talna licitacija glede prodaje ca. 25.000 kg zlomljenega stekla. Razpis na vpoglad v Zbornici za TOI v Ljubljani.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg kave in 25.000 kg pšenič-ne moke; do 7. oktobra pa glede dobave mizarskega okovja in 1 sesalke z motorjem. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. oktobra ponudbe glede dobave raznih barv, firneža, laka in avtoxyd-barve; do 9. oktobra pa glede dobave 6000 kilogramov ovsa za konje. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 10. oktobra ponudbe glede dobave 3000 kg pšeničnih otrobov. Dne 10. oktobra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofer-talna licitacija glede dobave rebraste pločevine in žebljev. (Predmetni oglasi so v
DIJAKI!
kupite šolske knjige t knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE
LJUBLJANA Prešernova 54.
V zalogi ima iolsfce knjige sa vse Aole v predpisanih izdajah
Zbornici za TOI t Ljubljani na vpogled.) Dne 10. oktobra se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave skret-niškega lesa. (Pogoji na vpogled pri istem
oddelku.)	. ...
= Dobave. Dne 8. oktobra se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu licitacija glede dobave majdingerjevih, galvanskih lfl drugih elementov ter pripadajočega materijala. Pogoji na vpogled pri blagajni ministrstva za gradbe v Beogradu. Dne 7. oktobra se bo vršila pri glavnem sanitetnem slagalištu v Zemunu ofertalua licitacija glede dobave 3750 komadov bolniških in zdravniških plaščev, 10. oktobra glede dobave 2000 parov copat, 15. oktobra glede dobave 5000 parov nogavic, 17- oktobra glede dobave 24000 komadov brisač, 22. oktobra pa glede dobave 1150 komadov razne amajl;-rane posode. Pogoji na vpogled pri omenjenem slagalištu.
Borze
24. septembra.
Na ljabijanpk5 devizni borzi je bil danes zopet le srednji promet. Največ so se trgovale devize na Berlin. London, Newyork in Curib. Privatna ponudba je poicnh povpra Sevanje pj Trstu in Budimpešti, dočim je OJtalim po rebam zadosPa Narotna banka. P-»ga in list sta bila malo čvrstega.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje nespremenjena. Zaključkov ni zabeležila. Od državnih vrednot ima zaključek samo investicijsko po 85. Na tržišču privatnih papirjev je Union mlin čvrstejši. V drugih papirjih ni značilnejših sprememb. Promet je bil neznaten. Od bančnih vrednot sta zabeležila zaključke Union po 202 in Po-ljo po 15.75: od industrijskih pa samo Slavonija po 120.
Deviie ln valute.
Ljubljana. Amsterd. 22.805, Berlin 13.5225 —13.5525 (13.5375), Bruselj 7.8992. Budimpešta 9.905 — 9.935 (9.92), Curih 1094.4— 1097.4 (1095.9), Dunaj 8.00, London 275.23— 276.03 (275.63), Newyork 56.63 — 56.83, (56.73), Pariz 222.58, Praga 167 98 — 168.78 (168.38). Trst 296.4-298.4 (297 4).
Zagreb. London 275 33—276.13, Newyork 56.'.3 — 56.83, Milan 296.518 — 298.518, Curih 1094.4 - 1097.4, Amsterdam 22.805 big., Berlin 13.5225 — 13.5525, Dunaj 7.985 do 8.015, Prapa 16808 — 168 88, Budimpešta 9.9061 — 9.9361, Pariz 221.58 — 223.58,
Curih. Beograd 9.12875, London 25.1525, Newyork 518.75, Pariz 20.31, Milan 27-1475, Madrid 76.575. Berlin 123.63, Dunaj 72.98, Praga 15.365, Bukarešta 3.0775, Budimpešta 90.50, Sotija 3.757E Varšava 58.23
Dunaj. Beograd 12.495 — 12.535. Berlin 169.06 — 169.56, London 34.42 in pet osmmk do 34.52 in pet osmink, Milan 37-165—37.2o5, Newyork 709.75 — 712.25, Pariz 27-795 do 27.895, Praga 21.02 in tri oeminke do 21.10 in tri osminke, Curih 136.85 _ 137.35; dinarji 12.45 - 12.51.
Efekti.
Ljnbljana. Celjska 170 denar, Ljubljanska kreditna 123 d., Kreditni 170 d.. Vevče 130 d.. Ruše 250—260. Stavbna 50 d., Sešir 105 d. Praštediona 860 d.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 404.5 — 405.5, kasa 404.5 — 405.5, za september 404.5 — 405.5, za december 415 do 416, investicijsko 84.5 — 85.5, agrarne 52 do 53.5; bančne vrednote: Praštediona 860 do 870, Union 202 — 203, Kreditni 93 denar, Srpslta 155 denar, Jugo 81 — 83, Narodna 8100 denar, Zemaljska 130 — 135, Obrtna 35 do 49, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 15.75 — 16, Etno 164.5 den., Katolička 32 d.; industrijske vrednote: Narodna šumeka 40 do 42, Gutmann 185 — 194, Slaveks 95 — 100, Slavonija 120 _ 130, Danica 120 - 127, Drava 400 — 500, Šečerana 410 — 430, Ljevaoni-ca 210 — 220, Brod vagon 130 — 138, Union mlin 150 — 170, Vevče 132 — 134, Isis 17 den., Dubrovačka 425 blago, Oceania 200 denar, Trbovlje 485 blago, Jadranska plovidba 560 blago.
Beograd. Vojna škoda 404.25, za december 415.5, investicijsko 82, Narodna 8165 -8810
Blagovna tržišča
Žito
4- Ljubljanska blagovna borza (24. t. m.). Žito: Tendenca mlačna. Brez zaključkov. Cene popustile. Nudi se: pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo v 30 dnen)'. baška, nova, 80—81 kg, 1 % primesi, promptna po 247.50 — 250; sremska, t*0 kit, 1 % primesi, promptna 237.50 — 240: slavonska, 77 kg, 2 % primesi, promptna 227.50 _ 230; rž: 72 do 73 kg, 2 % primesi, promptna 215—217.50; moka >Og«, franko Ljubljana, prt odjemu celega vagona, plačilo 30 dni 352.50 — 355; turščica: oaška. zd'av.1, mlevska voznina, slovenska oostaia, promptna, plačil^ 30 dni 210—217.50; o vos: baški, novi slovenska postaja, navadna voznina 210—212.50.
+ Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Tendenca slaba. Promet: 30.5 vagona pšenice, 10 vagonov ječmena, 34 koruze, 2 moke in 2 vagona krompirja Pšenica: baška, 77 kg 192.5 — 195, baška. 78 kg 194 — 196, banaška, 77 kg 190 — 192.5, sremska, 77 kg 187.5 _ 190. Ječmen: 125 — 127-5. Oves: 152.5 — 155. Turščica: baška 150 — 155. Moka: baška, »0g< 295 - 300. »2< 270-280, ,5«: 240 — 255, »6« 220 — 230. >7« 180 do 190, »8« 120 — 130. Otrobi: baški in banaški 105 — 115. Piiol: 460 — 470.
+ DiimVka bona ca kmetijskr pndelk« (23. t. m.\ Položaj na dun.vki borzi se ni mnogo spremenil. Notice l udiinpešlanske terminske borze so bile milo višje, dočim so ameriški tečaji oslabeli, kar pa ni vplivalo na Dunaj, kjer je bila kupčija dalje precej neznatna. Konsum te le •■•žko odloči k zaključkom in se zato tudi efektivno cene niso spremenile. Prav tako so ostala uradna notiranja nespremenjena. Za domačo pšenico se Je zahtevalo 33 šilinuov. Potiska pšenica se je ponujala z Dunaja po 38 šilingov. Dalje se je zahtevalo za 'ukaj se nahajajočo jugoslovensko turščico 28 šilingov.
Živina.
-f Dunajski goveji sejem (23. t. m.). Do-gon 2496 glav; od teb iz Jugoslavije 250. Ob precejšnjem povpraševanju so se cene znižale za 5 do 10 grošev. Le biki in slaba živina so notirale nespremenjeno. Za kg žive teže so notirali: voli izjemni 2.10—2.30. I. 1.80—2.05. II. 150-1.75. III. 1.20-1.45, biki 1.30—1.65 (1.75), krave 1.10—1.70 (1-75), slaba živina 0.85—1.15.
Les
-f Ljubljanska blagovna borza (24. t. m). Les: Tendor-ca m'ačna. Zaključeni so bili 3 vagoni brzojavnih drogov.
Iz življenja in sveta

V ~
nni
			
		„,, v... >••	
	mm®1		
•is r -	m g	mm imm m mm mmm	
	MM	mmm mmm mmmš, -mm	mm immm\
	^ f.	- mmm & t * m® mm w	
	mmm.	Miggtsniffl* asiissi it 4>	m
			
		s; mtMm: / ^	
			
	» mmmmik mmmmmmrnmm^		
			

: S®« !* v'- S



Sveto pismo ljudje še vedno najrajši čitajo,
n) trfde ta knjto vsako leto t vseh mogočih Jezikih sveta ln v milijonskih nakladah. Samo lansko leto Je Izdala n. pr. Brltska svetopisemska družba blblllo v neverjetni nakladi 11 milijonov izvodov. To pomeni, da so natisnili vsako uro povprečno 1300 Izvodov. Na sliU vidimo grmade teli knjig v razpošlljalndh prostorih omenjene družbe
Razstava dragocenosti češke krone v Pragi
Katedrala sv. Vida na Hradeanih — Blagajna s sedmimi ključavnicami — Krona, ki tehta dva in pol kg — 67 cm dolgo žezlo s 63 biseri — Kronski križ iz zlata — Sedem nenavadnih ključarjev
Praga, 21. septembra.
Ob tisočletnlci smrti sv. Vaclava se bliža glavni teden, ki bo še posebno povzdignil svečanosti milenija z raz* stavo kronskih dragocenosti v kate* drali sv. Vida na Hradčanih. Drago* cenosti se čuvajo v posebni blagajni, ki stoji v kapeli cerkve sv. Vida. Bla« gajna ima sedem ključavnic, čijih kiju. če hranijo razni državni dostojanstve* niki, tako da je le s pomočjo in sode. lovanjem vseh mogoče odpreti zaklad« nico.
Kronske dragocenosti, kl predstav* Ijajo za češki narod največjo zgodo* vinsko relikvijo, bodo prihodnji teden razstavljene in dostopne vsakomur, ki se zanima zanje. Ni dvoma, da bo ljudstvo to priliko izrabilo v kar naj« večjem številu.
Po načrtih inž. Gočarja je tvrdka Anvž napravila stekleno omaro, ki sta. ne sama na sebi 100.000 Kč. V tej omari bodo dragocenosti razstavljene na ogled. Ornara stoji na štirih ste« brih iz brona. V njej bodo na steklu ribinaste barve ležale kronske drago« cenosti, ln sicer krona, žezlo, zlato ja« bolko in kronski križ. Vsak izmed teh predmetov ima svoio posebno zgodo« vino.
Krona, Id Jo Je dal L 1346. napraviti »oče domovine«, rimski cesar in češki kralj Karel IV., je posvečena spominu sv. Vaclava in jo je ščitila bula pape« ža Klementa VI. Višina in premer kro« ne znašata 19 cm, teža pa 2 in pol kg. Narejena je iz čistega, najfinejšega zlata, okrašena pa z 91 dragulji, rubi« ni, safiri in smaragdi ter 20 biseri. Vr« hu krone se nahaja križec z velikim safirom in vdelano podobo Odrešeni« ka. Ta gravura datira iz 13. veka. Ru* bini in safiri, ki krase krono, so bili prinešeni iz Indije, smaragdi pa iz Egipta. Podlaga krone je iz usnja ter Ima vdelanih več grbov, med njimi grb rimskega cesarstva in češkega kra« Ijestva.
Žezlo izhaja lz časov Rudolfa Habs« burškega in je vlito iz 15 karatnega riata, deloma emajlirano in ima boga« to izrezljan profil. V dolžino meri 67 cetimetrov in je požlahtnjeno 8 63 bi« seri, 1 velikim in z 2 manjšima rubi« noma ter z 2 safiroma. To drago ka* menje je po vsej priliki svojčas kra« eilo žezlo Karla IV. Cesarsko jabolko, takisto iz časa Rudolfa II. predstavlja krasno renesančno delo in ima vreza* na reliefa Boga in kralja Davida. Tež« ko je 780 gramov. Kronski križ je dolg
63, širok pa 42 cm. Narejen je iz zla« ta in posut z bizantinskimi dragimi kamni. Križ je v sredi votel. V njem je shranjen žebelj iz Kristove krone ter drugi dragoceni spomini na Odrešeni* ka. K tem predmetom spada končno še meč sv. Vaclava, najbrže delo iz Orienta.
Dragocenosti so dvignili iz shram* be dne 20. t. m. V kapelici cerkve sv. Vida se je zbrala komisija sedmorice za odpiranje blagajne. Prvi je odprl svojo ključavnico praški škof dr. Kor* dač, za njim zastopnik čeških dežel dr. Kubat, potem ministrski predsed* nik Udržal, podpredsednik Šrom, član državnega zbora Crha, škof dr. Sed* lak in končno praški primator dr. Ba* xa. Ko so bile vse ključavnice odprte, so dvignili pokrov in prenesli dragoce* nosti pred zbor učenjakov*starinoslov» cev, ki so si jih ogledali in potrdili, da so pristne.
Od nedelje, 22. septembra dalje bo* do dragocenosti pristopne vsakomur. Razstavljene bodo v katedrali sv. Vida in bodo gotovo imele na tisoče obisko« valcev, gledalcev in občudovalcev zna* menite tisočletnice češke države.
Usodna zdravniška preiskava
V Budimpešti se je zastrupil in na posledicah tega umrl neki ugledni zdravnik. Že delj časa je trpel na živčni bolezni, glede katere si ni mogel priti na jasno, če je ozdravljiva ali ne« ozdravljiva. Da bi prišel na čisto, si je izmislil rafiniran trik. Pisal je slovite* mu psihijatru Wagnerju*Jaureggu na Dunaj in ga prosil, naj pregleda pa« cijenta, ki mu ga pošlje v preiskavo. Za rezultat preiskave se je priporočil pismeno, in sicer z obratno pošto. Ko se je vrnil z Dunaja v Budimpešto, ga je čakalo na mizi profesorjevo pis« mo, v katerem mu je Wagner*Jauregg naznanil, da je bolezen neozdravljiva. To ga je tako potrlo, da si je takoj zavdal.	_
(TZrenc&eoat in de\ne pCaičVf peteline vi
krasne, k črnega tirolskega Sodna, za 5. gg. duhovnike, boste najugodneje knipi® pri
DRAGO SCHWAB, Ljubljana.
————— ' —■ --- ■ ■ -.......
Električna budilka najnovejši izum v področju radia
Berflnsld policijski stotnik Rlstow Jn vodja tamošnje poicljske brezžične službe Je napravil senzacionalen Izum: sprejemni aparat, Id se oglasi na ločeno ali poljubno valovno dolžino kakor zvonec pri telefonu. Posebno za ladje ta kriminalno policijo pomeni ta Izum znatno olajšanje, ker se da priklopltl na vsako brezžično napravo In ker odslej sprejemnih aparatov ne bo treba ves dan varovati, saj bo budilka sama naznanila, kdaj prihaja kakšno sporočilo. — Na sliki
izumitelj Io njegov Izum.
Morilec z bakljo
V Newyorku se je otvoril proces proti Earleu Peacoxu, »morilcu z bak« ljo«. Peacox je zvabil pred več mese« ci svojo ženo na avtomobilski izlet v newyorško okolioo, na samotnem kra« ju jo je umoril in zažgal, da bi ljudje mislili, da gre za nesrečo. Toda dež je plamene ugasnil, policija je ugotovi« la, da gre za umor in je moža aretira« la! Po dolgem zasliševanju je ta svoj zločin tudi priznal. Njegov zagovor, nik ga brani s tem, da ga je žena va« rala, razsipavala njegov denar in ga spravljala s svoiim početjem v blaz* nost. Baje je tudi vsa Peacoxova dru* žina dedno obremenjena z blaznostjo. Državni pravdnik pa skuša dokazati, da gre za premišljen umor in zahteva smrtno kazen. Peacox je imel baje ljubavno razmerje z neko plesalko in se je hotel radi nje iznebiti žene. Sod* ba še ni izrečena.
Avstrijski zvezni kancelar Streeruwitz
bo odstopil, ie so utemeljene vesti, kl Jih prtob-čuje avstrijsko časopisje. Streeruvvitz se Je zameril vsem meščanskim strankam, ker se Hm zdi, da Je premalo vnet za ustavne relorme. kakršne Jih zahteva He4mwehr.
Dunajski polic'^ti predsednik Schober
postane bržkone novi avstrijski kancelar v slučaja, da bi Streeruwltz odstopil ali da bi ga večinske stranke same vrgle.
Glas iz groba očaka Abrahama
»Daily Expres« poroča iz Jeruzalema, da prihajajo iz Mahpellaha, kjer so pokopani očaki Abraham, Izak in Ja* kob, že delj časa zagonetni glasovi. Odkar so se začeli nemiri med Arabci in Židi v Palestini, se oglašajo izpod zemlje klici: »Kaj ste storili z mojimi otroci?« Jeruzalemski list »Palestine Bulle+in« javlja, da se čujejo glasovi iz groba samo ponoči. Najprej se čuje mrmranje, potem postajajo glasovi če* dalje razločnejši. Nekatere Arabke so celo slišale klic: »Čemu prelivate krvi mojih otrok?« Angleški listi označu* jejo te glasove kot politične halucina* cije s krvjo omadeževanih Arabcev.
Revolucija v kratkih hlačah
V okraju Affoltern, Curiški kanton v Švici, se izvršuje ta čas revolucija, ki je v nasprotje z zadevami enakega imena povsem nekrvava, miroljubna in — morda — tudi zelo pametna. Mladi kmečki fantje tega okraja se prišli do prepričanja, da so dolge hla« če vsaj za kmečkega človeka skrajno nesmotrene in so jim napovedali voj*
so najtežji pot po katerem prihajajo klice bolezni v naše teto. DEiCO, ki pohaja lote, obvarujejo najzanesliidivejte prehlada, naihoda in an£ta-anc*
ANACOT-PASTILE
DR-a WANDERA
Do/bivalo se v vseh lekarraaih. Varujte se P*e-paraitotv, kd v postedtoiiem času posnemajo Anaocrt-patstilel
no. Gibanje se Siri tudi na sosedne
okraje in čim dalje več deželanov se oblači v kratke hlače, morda tudi radi patrijotične propagande, ki jo izvaja dnevni tisk, češ da so dolge hlače preostanek lz tistih časov, ko so Na« poleonove čete pritisnile na Švico in jo spremenile v navadno francosko po« krajino. Ker so se podobna gibanja za reformo moške mode v zadnjih letih
Eojavljala tudi po drugih deželah, se o morda res zgodilo, da jim bo moški svet podlegel.
Ruska ekspedicija se je vrnila iz Arktide
V Moskvo se je vrnila ekspediclja, ki je šla raziskovat okolico Dežele Franca Jožefa. Čeprav ni utegnila pre« iskati vseh tistih krajev, so njeni znan« stveni uspehi vendarle veliki: Na De* želi Franca Jožefa je zgradila vreme* noslovno opazovalnico, ki je združena z brezžično postajo in ki je najsever« nejši zavod te vrste na svetu. Gotovo postane tijdi eden najvažnejših in naj« večjih zavodov te vrste. Ekspedicija se je morala boriti z ogromnimi tež* kočami in večkrat jI je šlo za kožo.
A da Ji nI ladja v borbi z ledenimi plo« čami dobila velike luknje in da si ni pokvarila vijaka, bi se ne vrnila še kmalu. Odslej bo odpremila vlada vsa* ko leto enkrat posebno ladjo proti De* želi Franca Jožefa, da zamenja osobje tamošnje opazovalnice in da poskusi prodreti še dalje v Ledeni ocean.
Zažgala je svojega moža in so jo oprostili
381etna Terezija Nelcherjeva se je morala zagovarjati pred celovško po« roto zaradi nenavadno divjega zločina. Mož ji je bil pijanec in čestokrat je prišlo med obema do prepirov. Pred poldrugim mesecem se je vrnil mož vi* njen iz gostilne domov. Ko je zaspal, ga je obtoženka polila s špiritom in zažgala. Gorel je že s polnim plame* nom in šele tedaj ga je začela oblivati z vodo. Nato ga je postavila na dvo« rišče pod kap. Mož je nekoliko dni po* zneje po groznih mukah izdihnil. Nel* cherjeva se je zagovarjala, da je hote* la moža samo prestrašiti in ga odvadi* ti gostilne. Večina porotnikov je nje zagovor upoštevala in so jo oprostili...
? ,>
4':'.' v.' ..... > - ~ ' ■ , - - . . . ■ _	..
■ > -	.	- 'v •• ;f.y.
- /K
i*- 1	r.	• ■.
Naravnost čudovit piščanec! — pa je le krompir
kt ao jbo napravili tesen« nog* b dveh šibi«
Obeta se izredno trda zima
Po svojih dosedanjih prognozah slo« viti vremenoslovec Memery, član ob« servatorija v Talence, priobčuje v francoskih listih vremensko napoved za prihodnjo zimo. Pravi, da stojimo na pragu volčjega mraza. Na podlagi teorije o solčnih pegah sklepa Meme« ry, da bo letošnja zima zelo ostra. Lanski mraz je bil samo uvod v leto« šnjega in v zelo ekstremne vremenske razmere, ki bodo trajale do konca le« ta 1930. Po sodbi meteorologa bo sle« dila vročemu poletju mrzla zima, mrzli zimi v 1. 1929.*30. pa zelo vroče poletje 1930. Memery opozarja ljudi, naj se dobro preskrbe z obleko, zakaj na* vadne suknje nas letos ne bodo ubra* nile mraza, ampak bodo za to potreb* ni kožuhi. Zato bodo imeli najuspeš* nejšo zimsko sezono letos kožuhovi* narji in trgovci s kurjavo. In končno tudi dobro oblečeni drsalci.
0.&K.VAG0NETI
Čvrsti im praktični, zelo lahen tek s ležajl na valjce O. & K.
Enostavno ta zanesljivo siklopljanje, korita io vsi drugi posamezna deli popolnoma dovršeni.
Stotisoče komadov
v dolgoletnem prometu.
Orenstein i Koppei d. d.
ZAGREB, Samostanska 2H.
Telefon 50-64.	Telefon 50-64.
Radio
Sreda. 23. sepetmbra.
JLUBLJANA 12.30: Reoroducirana glas-ba. — 13: Napoved časa. borza, reorod glasba — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Otroški kotiček. — 19.30: Književna ura. — 20: Reproducirana glasba. — 20.30: Prenos iz Zagreba: religiozna glasba. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Četrtek. 26. septembra.
LJUBLJANA 12.30: Reoroducirana glas-ba. — 13: Napoved časa. borza, reprod. glasba. — Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — Predavanje o mravljah. — 19.30: Tedenski pregled. — 20: Koncert komornega tria. — 21: Koncert radio- orkestra. — 72: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 11:30: Reoroducirana glasba. 17.30. Popoldanski koncert. — 20.30: Koncertni večer. — BEOGRAD 12.10: Reprod. glasba. — 17.30: Predavanje n instrumen-taciji. — 20: Prenos opere iz nar. gledališča. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert
—	19.05: Koncert praških tamburaških zborov. — 19.35: Orkestralen večer. — 24.45: Prenos programa iz Brna. — 22.20: Reprod. glasba. — BRNO 19.35: Prenos koncerta iz Prage. — 20.45: Koncert danske glasbe. — 22.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Poljuden koncert orkestra in solistov. — 22.45: Godba za nles. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — Koncert, kvarteta. — 17.50: Schumannove pesmi. — 19.30: »Bagdadskj brivec« (prenos iz opere). — Godba za ples. - BERLIN 17: Večerni koncert. — 20: Dramski večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Koncert iz Stuttgarta. — 20: Simfoničen koncert — 21.30: Zabaven literaren večer.
—	22.45: Reproducirana glasba. — LANGENBERO 17.35: Večerni koncert. — 20: Prenos iz gledališča. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert — 20: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 22.45: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Pevski koncert. — 12.05: Koncert radio-kvarteta. — 17.40: Koncert orkestra. — 21.15: Igralski večer. Ciganska godba. — LONDON 20: Koncert angleške glasbe. — 22.15: Presenečenja. — RIM 17.30: Popoldanski koncert — 21: Simfoničen koncert
VI STE MODEREN ČLOVEK in izko-riščate vse tehnične iznajdbe časa. toda v radio-foniji ste zaostali, ako ni vaš prejemalec opremljen z	4
TUNGSRAM BARIJEVIMI CEVMI.
ČEKIK
Petletno tamstTP1
A. KIFFMANN
peetjaliai tam" ooljtib n
Maribor J6-s
+
Občina Ljubljana Hostni jugretiD' tavoo
V globoki toga javijaino, da je danes po lrratki mmkepotaii bolezni izidliihni5 svojo bLa®o dužo naš nepozabni ode, stari oče im tast, gospod
Franc Močenik
Pogreto dragega pokojnika se bo vrši v četrtek, dne 26. t. m. ob 3. lini popoldne iz hiše žalositi Stari trg št. 19, na posocpaiiišče k Sv. RnBu.
Svete maše zajdušnac-e se boido darovale v raznih cenkrrah. Ljubljana, dne 24. septembra 1909.
Žalujoče rodbine: Močenik. Ravtar, Karnovšek.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
hoe®
da se mu posije po posti naslov aH QaQo drugo informacijo tičočo se malih oglasov naf prilo&i v atnamGab a sicer no bo prejel odgovora t & ZJrMMM
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Krasno sobo
parketirano, i lepus razgledom, elektriko in event. klavirjem ter zajtrkom oddam solidnemu gospodo. Oddam tudi sobo 2 gospodoma — sostanovalcema. Posamezno ali obe sobi skupaj. \a-slov v oglasnem oddelku »Jntra«	83412

_ _' Frizerko In učenko
1	J : sprejmem v trajno 6lužbo.
2 slikarska In plesk. pomočnika
•prejme t a Jt o j L j udarit JVtn, Zagorj-e ob Savi Ž8.
83734
Dve delavki
tmrjoal T pakeiiranju čaja potrebujemo za takoj. Sv slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83432
Mizar, pomočnike
dobro Izvežbane, sprejmem. Delo trajno. Andrej Kregar, tvornica pohištva, bL VH nad Ljubljano.
83345
iprejme takoj Ivan Ka-aell, kotlarstvo. Ljubljana Vil (Šiška, Aljaieva cesta 4).	33334
Deklico
•M& W let »taro, »prej-taeja za lahko delo. Nv •lp/r t ogl. odd. Jutra.
8331T ————
2 mizar, pomočnika
mlajga sprejme v stalno ♦tužbo Štefan Marcljan — Dob pri Do-mlalah. SS302
Fino kuharico
.rfektno, » dolgimi spričevali, eprejmem na deželo Ponudbe na oglas, oddele! »Jutra« pod »Fina kuharic*«.	33182
n
Delavec
M »prejme, trezen, laaee-1]1t za skladišče, H J« lz-•vežban v žaganju drv na cirkularju. Ponudbi1 na tvrdko: Franjo Kalan, Celi«, trgovina premoga in drv.	83032
Poslovodlnjo
ia trgovino > mešanim blagom iščem zs Maribor. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe naj pošljejo osebe s trgovsko prakso, ki el lahko pridobijo obrtni li?t za trgovino z mešanim blasrom pod Šifro — »1893« na podr. Jutra v Mariboru.	82919
Učenko
ca strojno pletenje sprejme Fani Poljane, za arti-ljarij«ko vojašnico, vila 9.
83391
Šivilja za perilo
sprejme gospodične v ve-ierni pouk. Ponudbe pod »St. 65« na oglasni oddelek »Jutra«.	83400
2 dobra zidarja
za delo pod streho sprejme takoj ing. Rudolf, G»-•poevetska cesta štev. 12.
S3404
Postrežnico
mlado ln pošteno iščem za ves dan k dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	83398
Mlajšega delavca
aprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33435
Prekajevalca
n prvovrstno delo, z dolgoletnimi spričevali sprejmem takoj. Naslov ▼ ogl. oddelku »Jutra«. 334S4
Pek. vajenca
ta dobre družine. ne pod 16 let starega in
mladega pomočnika
11 bi raznaša! tudi kiruh, takoi sttrejme parna pekarna L. P. v Litiji. 33440
Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.	80433
Vajenko
za fotograisko strok« — sprejmem. Naslov t ogl. odd. Jutra.	83351
Vajenca
ta krojaiko obirt »prejme Stanko Meden, Rimska e. št. 13.	88415
Vrtnar, delavca
priletnega samca sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33411
Dobre šivilje
za pletenine dobijo takoj delo. Naslov v oglasnem 0(W»rtn »Jutra«. 83417
Čevljar, pomočnika
sprejme takoj Valentin Zorman, Rožna dolina 3345
s&m
Mesar, pomočnika
zanesljivega sprejmem na Sv. Petra c. 79. 83444
Potnika-
organizatorja
I5če veletrgovina s poljedelskimi stroji. — Fiksum, dnevnice ln provizija. Obširne ponudbe z navedbo
dosedanjega službovanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmožnost 333«. 83379
Obrača se pažnja
zastopnikom in podzastop-nikom. da dobe najugodnejše pogoje za prodajo državnih vrednostnih papiT. iev ln zlatnikov na odplačilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra-ria«, Beograd, ObilScev ve-nac br. 85.	206
Strojno pletiljstvo
je edina ugodna prilika ta takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega pod jetja brez Dosebnih stroS-kov ln zamude časa Učne tečaje s* lahko nastooi vsak -lan. Najboljši pletilni stroji »Walter« vedno v veliki Izbiri na zalogi. t Ko«, Ljubljana. Židovska
it. a	»i
Agllne zavarovalne zastopnike
p« vseh krajih Slovenije išče Prva jugoslov. kolesarska začčita v Mariboru, Gosposka ulica 20. 3&408
Zastopstvo pletenin
v komisijsko zalogo prevzamem. Imam lokal v sredini mesta. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celiu pod značko »Pletenine« 33366
Knjigovodja ln ko-respondent
v slovenskem in nemškem jeziku, ki razume v carinsko kalkulacijo, dobi dela za 2 uri dnevno. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Moč dobra«.
33437
6 prednosti
Vam nudi moje zastopstvo
novih šlagerjev:
1. sigurno eksistenco; 2. siguren reelen zaslužek; S. prijetno delo; 4. samostojno delo; 5. brezskrbno življenje; 6. garantirane stalne dohodke. — »Agentura Ornnia«, Ljubljana, Miklošičeva 14.	33449
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Spoda] na cesti je stal debel ln močno zgrajen vrtni zid. Tu se ie strašna vožnja končala. Z neznanskim pokom se le razle-tel avtomobil na kose. Tako grozovit je bil sunek, da sta gospa Kozamumlca in Minka zleteli preko zidu. kakor bi iu s pračo zalučiL
Zastopstvo pletenin
za privatne stranke 1 i č e
dobro vpeljana trg. potnica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilna«.	33413
Vsako pisarn, delo
najraje strojepisne prepite, slovenske in nemške, prevzame gospodična na dom. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delo na dom«. 33416
Iščem šiviljo
H Je ve£ča damskih pla-ščev Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33400
Prva oblafl. koncesijonlrana
šoferska šola
Ca mernik LJnbtiana iJngo avto). Dunajska cesta 36
Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični t>ouk in praktične vožnje n« različnih moder nih avtomobilih. « pričet, kom vsakega prvega 254
Mlad Francoz
z visokoiuliko izobrazbo, poučuje francoščino. Dopise interesentov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učitelj francoščine«.
83154
Nemško gpvoritl
se vsakdo nauči po moji metodi. Salendrova ulica St. m.	83393
Gospodične
ki žele za^e šivati perilo, sprejmem v pouk. Goričan Mariia. vila Rozinlts — za Bežigradom.	S3S71
Moderna šola novih jezikov
Francoščino, nemščino, angleščino, italijanščino tn ruščino poučujejo samo
akadetn. naobraženi predavatelji
v»ak T svojem maternem jeziku, po različnih modernih metodah (Berlitz in dr.) r Skupinah in posameznike. Istotam
nemški otroški vrtec
Vpisovanje vsak dan med 6. In 8. uro zvečer na Go-sposvetski cesti štev. 16, pritličje — nasproti Koli-zeju. Začetek tečajev 1. oktobra.	82700
2 čevljar, pomočnika
iščeta delo. — Ponudbe na naslov: Dobršek, Slovenske Konjice.	83451
Kdo bi zaposlil
zdravega 30 let starega moža, ki sprejme vsako delo. Ima maturo (realko), 5 semestrov tehnike. petletno prakso v opekarni in zna slovensko, nemško in italijansko perfektno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nudim delo«.
83456
Steznike ln nedrčke
najceneje nudi tvrdka A. Besednik. Ljubljana, Se-lenburgova uL 6 802
Puhasto perje
k& oo 88 Din razpošiljam
00 oovzetju najmanj 5 kg. •»tem čisti beli wih po Din 300 kg L Brozovid. ke mička čtstknf perja. Za greb. niča S2	188
Mleko
vsak dan sveže, ▼ vsaki množini doet-avljam na dom — lahko ie ob 6. tjutraj. Cenjena naročila prosim na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dobro mleko«. 33000
Salonsko ogledalo
nebrušeno, 97 X 225 veliko prodam za 1100 Din, kakor tudi 6 stolov. Naslov v oglasnem oddelku Jutra
Wertheim blagajno
dobro ohranjeno in starinsko blagajno poceni prodam. Naslov v oglasnpm oddelku »Jutra«.
Tehtnico z ateži
normalno tehtnico za žito, prazne vTeče, čistilnico za žito (pajkli), železno blagajno, pisarniško opravo, razno sobno opravo, rabljena vrata ln okna, različne štedilnike etc. et-c. prodajo Jo«. Zidar dediči. Ljubljana. Dunajska c. 31 Na oglfd od torka onol-dne naprej.	83206
Pek. pomočnik
bi želel stopiti v službo, zmožen vsega dela, povečini tudi slaščičars-kih del. Nastopi lahko takoj, najraje kje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. Jutra.
83363
Službo varuhinje
ali kaj sličnega ižče dekle srednjih let iz boljše hiše, vajeno kuhanja in šivanja Cenjene ponudbe na naslov: M Kalčič, Križevci v Prekmurju, poštno ležeče
Izurjen kovač
20 let st«r, bi se rad izučil za mehanika. — Ponudbe na oglasni oddr^ek »Jutra« pod šifro »Kovač« 8SS91
Šivilja
bi šla h kaki boljši družini, kjer bi se priučila kuhe in drugih domačih del. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33405
Službo skladiščnika
nočnega čuvaja, sluge ali slično, išSe energičen, zanesljiv in trezen bivši orožnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Energičen«.	83385
Lesni manipulant
dobro lzvežban v tej stroki, z znanjem laščine, išče mesta. Drugo po dogovoru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 444«.
83376
Pomožni monter
verziraa v vseh električnih poslih. Išče stalno mosta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Monter«.
834»
Šofer - mehanik
dober vozač, želi mesta Gre tudi k avtobusu ali tovornemu vozu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trezen šofer«. 83123
Kuharica
srednjih let. vajena gosipo-dinjstva ln t dolgimi spričevali, išče službo pri manfši družini v Ljubi fani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83422
Kot blagajničarka
ali prodajalka v delikatesni trgovini, event. kot natakarica v restavraciji Išče službo gospodična. — Ponudbe na naslov: KSthe Dobršek. Slov. Konjice.
83450
Portugalko
Sflvanca
fino rde?« vino. iz Sušnl-kovih vinogradov na Trški gori, toči Terezija Ravbar, vila Ravbar za Bežigradom 33428
Fotoaparat
- % X 9, Zeiss Tessar Compour. izredno ugodno prodam, oziroma zameniam za 10 X 15. Foto Holynski Dunajska cesta 6. 83445
iftU
Novozidana vila
enodružinska, visokopritlič-na, 30 min. od zdravilišča Slatina Radincl, je radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji takoj naprodaj Pojasnila daje g. Jakob Ze.mljič, župan, Siv tina-RadincL
Žago
8 polnojarmenikom ln drugimi stroji ter skladiščem, v izmeri 8000 m*, tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Žaga«	82865
20odstotne kronske bone
kupuj« Ptička itedloniea.
založnl zavod d. d., Osijek. Desatičina ul. f7. 82766
175
Brivski inventar
kompleten, skoraj nov, poceni prodam. Poizve se pri ogl odd. Jutra. 82679
Sobo
s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam gospodu takoj ali • 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33418
Mlad trgovčev sin
prijetne cunanjosti, izobražen in praktičen, 19 let star, bi takoj poročil mlado in izobraženo gospodično, stsro i7—21 let, s primerno doto 500—800.000 Din. Cenjene dopis« z najnovejšo sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifTO i Mlad«.	• 83381
Stanovanje
8—8 sob, v sredini mesta iščem s 1. novembrom. — Ponudb« na oglas, oddelek »Jutira« pod »Zračno stanovanje«	32947
Stanovanje
t dvema sobama, mirno, ne daleč od centra iščem za november, proti primerni najemnini Ponudbe na «gflas. oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik — november«.	83436
Kot sostanovalka
gre takoj ali s 1. oktobrom solidna gospodična, k preprosti snažni ženski — najraje h kaki vdovi. Dopise na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Pe8 v sobi«.
83420
Stanovanje
t sob, kuhinje in verande, vse parketlrano, elektrika ter vodovod v hlSi, takoj oddam t Rožni dolini 4«.
88427
V Kranju
aH ta IJuše ▼ predmestju
SSe samski go.-pod opremljeno sobo aii neopremlie-no stanovanje • 15. oktobrom ali 1. novembrom, in sicer: 2 sobi (po možnosti 1 z balkonom ali verandol. kuhinja, potrebne pritikli-ne, električna luč In če mogoče kopalnica Ponudbe z navedbo najemnine do 6. oktobra na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Le-toviščar«.	83442
Spalno opravo
komp.etno, novo, iz javor-jevega lesa, po zelo nizki ceni prodam. — Dopise na oglaa. oddelek »Jutra« pod Šifro »St. 480«. 83430
Več postelj
popolnoma novih, po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.
33443
Knjižno omaro
Srna, moderna, juridične in leposl. knjige ter Uradni list lt. 1922—1928 (inclus.) radi selitve prodam. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33457
77/
Površnik
skoro nov ln zimsko suknjo dobro ohranjeno prodam. Ogledati samo med % 2. In % 3. ure popoldan na EmonskI cesti 4, pritličje.	83431
Damskj plašč
skoraj nov, za srednjo vitko postavo, prodam. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	83429
Avtomobili
Chevrolet Touring, model
1927,	v najboljšem stanju vožen ca 15.000 km — luksuzna Izvedba, usnja ta prevleka, 2 rezervni kolesi, Din 83.000;
Chevrolet Touring, model
1928,	2 rezervni kolesi,
Erevožen 12.000 km — In 32 000;
Fiat 501 Šport, »avore na 4 kolesa, skoraj nove gume. Din 32.000 ;
Roland Pillain Šport Touring, štirisedežen, Din 30.000;
Renault, Stirlsedežen, odprt, majhen, dobro ohranjen. 25.000 Din;
Citroen Toarlng. malo vožen. dobro ohranjen — Din 22.000;
Peugeot Touring, 24 HP, v dobrem stanju, vožen 17.000 km. Din 25.000;
Peugeot mali. poltovornl. v dobrem stanju, 4—15 HP, Din 19.000;
Fiat 503 Touring r telo dobrem stanju. 80.000 Din;
ErsKine Tonrlng, ekoraj nove gume, malt vožen. Din 40.000;
Austro - Dalmler z dvojn« karoserijo, zaprto in odprto, še«tsedežen, 65 HP, 6 cil. 45 000 Din;
proda V. In M. BareH« &
Co„ Ljubljana, Dunajska
cesta.	196
Motorno kolo
»Ariel«, z ali brez prikolice, v brezhibnem stanju, radi selitve ugodno prodam. Na ogled v garaži Iv. Kopač in Hranič. Blei-weisova cesta 52, LJnblia-na.	83374
Motorno kolo
7 HP, r najboljšem stanju poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
88428
Ind. tračnice
rabljene, 50—100 m, profil 5 cm, kup! Ka/rl Kovač, stari trg jrl Rakeku.
83240
Več skupnih
umivalnikov
že rabljenih, a dobro ohranjenih, clnastlh, kupim za delavnice. Ponudbe pod »Tovarna pohištva« na ogL odd. Jutra. 33092
Trgovino
z mešanim blagom, t vso zalogo ter stanovanjem na prometnem krajil zaradi bolezni takoj oddam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Spece-rija«.	82920
Trgovski lokal
popolnoma nov portal z izložbo, pripraven tudi za pisarno, oddam • 1. oktobrom. Poizve s« v oglas, oddelku »Jutra«.
Gostilno
na račun ali v najem Išče kavcije zmožna gospodična Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »N. H. A«.
Pekarno
da v najem J. Rojs, Ormož 33378
Orehe ln jabolka
obrana, namizna kupim t vagonskih množinah. Ponudbe t navedbo najnižje cene poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Akreditiv St. 33«. 83380
Jabolk za prešanje
kupim takoj 10—80 vagonov. — Ponudb« t najnižjo ceno na naslov: Peternel. Podčetrtek.	S3382
Hlode
hrastov« in lipove kupuje ▼ vsaki množini parna iaga
V. Sc.agnetti v Ljubljani.
198
Lepo sobo
solučno, novo opremljeno, s posebnim vhodom in •lektriko, ▼ eentru mesta.
oddam solidnemu boljšemu gospodu. Naslov v o?!, odd. Jutra.	83361
2 prazni sobi
9 posebnim vhodom takoj oddam ▼ novi hiši v Ko-baridskl ulici (poleg mitnice).	83262
Opremljeno sobico
« posebnim vhodom oddam na Domobranski cesti 17. Ii. nadstropje.	83373
Sobo
oddam 1 ali 2 gospodoma takoj ali s 1. oktobrom. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jntra«.	33386
Veliko prazno sobo
tndi t souporabo kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83387
Veliko prazno sobo
v pritličju oddam s 1. oktobrom za pisarno ali za krojaško obrt. Poizve se v Kolodvorski ulici St. 26.
83392
Sobo
oddam solidnemu gospodu ob Poljanski cesti, za 350 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83399
Prazno sobo
lepo, parketirano, z elektriko in posebnim vhodom oddam samski osebi ali tudi za pisarno v Salen-drovi ulici 6/II. 33406
Opremljeno sobico
majhno, snažno in skrom no. s pečjo išče za takoj ali a 1. oktobrom mirna in solidna gospodična. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točna plačnica 125«.	83419
Deklica
Išče brezplačno stanovanje ter bi tato pomagala pri gospodinjstvu Na=!ov pove oglasni odelek »Jutra«.
83425
2 sobi s 3 posteljami
elektriko ln lastnim vhodom iz stopnjic. oddam vi-sokošolcem na Krakovskem nasipu St. 4/1.	83448
Prazno sobo
zračno in veliko, s posebnim vhodom oddam. Sprejmem tudi dijaka na vso oskrbo. Naslov v ozlas oddelkn »Jutra«. 83447
Sobo
lepo in čisto, nanovo preslikano, z elektriko In posebnim vhodom, prazno aH opremljeno za 2 osebi — oddam takoi ali s 1. okto brom na Krekovem trgu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83458

Starejša vdova
želi znanja z resnim gospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vdova«.	33255
Gospodična
stara 19 let. simpatična in temperamentna, želi poznanstva g srednje starim gospodom, ki bi ji hotel pomagati v gmotnem oziru — Bila bi mu v zahvalo iskrena prijateljica in bi mu rada krajšala puste jesenske večere. Naslov poslati v ogl. oddelek Jutra pod šifro »Diskretna«.
83368
Kateri gospod
dobrosrčen — bi z malenkostjo pomagal dami iz denarnih težkoč. Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Tajno hvaležno po vračilo«.	33264
Gospodična
želi znanja z gospodom. H bi jo hotel učiti fieščino Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veselje«.
83414
Konfid
Dvignite pismo.
Prazno sobo
majhno, ta 200 Din oddam samski osebi na Vodnikovi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83401
Sobo
oddam takoj 1—2 dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38385
Preprosto dekle
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83306
Mesečno sobo
v pritličju — t posebnim vhodom ln elektriko oddam poleg nunsko šole. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33365
Opremljeno sobo
lepo, oddam za 200 Din e 1. oktobrom v Rožni dolini, cesta VI/54, Kolonija.
83372
Zračno sobo
t eiektr. razsvetljavo oddam za 800 Din na Blei-wpl«ovi cesti 5OT, vrata VHI.	83370
Dijaka
siprejmem o* dobro domačo hrano In stanovanje ▼ Ko-m enakega ulici 2». 88403
Ubog dijak
vilje^olec išče stanovanje proti inštrukciji. Našlo* na oglasni oddtlek »Jutra«.
Lepo sobo
separirano, v centru mesta oddam 2 boljšim? gospodoma ali zabonfikemu paru brst otrok. Ni slov v oglasnem oddelku »Jutra«.
88360
Sobo
e posebnim vhodom, elektriko In parket! oddam. — Ogledati med 10. in 15. uro Binder. Slomškova ul. 16.
83438
Na stanovanje
•pretmem takoj gospoda v Ulici na Grad It. 7. 33410
Prazno sobo
• fteflllnikom in separatnim vhodom takoj oddam. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.	8345P
Para ablar
castiliano busco yo una sennorita ou sennora sim-patica. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Suerte«.	32746
»CONTINENTAL«
Pisalne, računske in knji-govodstvene stroje svetovne znamke
A1ERCEDES
kakor druge pisarn, stroje dobite pri »Mercedes«, Za^ greb, Fijanova 16. Zahtevajte ponudbe. Stari stroji se vzamejo pod ugodnimi pogoji v račun. 32934
Elektromotor
rabljen, t dobrem stanju, »U do 1 HP, za 440 vol-tov, Istosmerni tok, kupi Kari Kovač, lesna industrija, Stari trg pri Rakeku.	83238
najboljši pisalni stroj
nad 400.000 v rabi- Samo prodaj&r
IVAN LEGAT, Maribor, Vetrlnjska ulica 30
Telef. tat. 2434.
Otomane
divane, peresnice in žimni-ee izdeluje Anten Koleša. Florijansta ulica štev. 23.
Pianlno
lz mahagonija, modern — poceni proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska nI. 21 83360
Za jesensko sajenje i
nudimo v raznih sortah in velikostih: sadno drevje, konifere, drevje za okras in drevorede, okrasno grmičevje, plezalke, grmovje za ograjo, gozdne sadike, vrtnice itd. Cenik zastonj.
Uprava velepo-sestva TiSina, poŠta Ran k ovci
(Prekmurje)
Kleparske stroje
vseh vrst, znamke Mach & Fišer, Hronov, ima stalno v talogi Rudolf Deržaj r LJubljani, Kolodvorska ul. št. 28. 211
Avto-hladilnike
blatnike ln drugo popravi strokovno, hitro In poceni Gustav Puc, kleparstro — Ljubljana, nasproti tobačne tovarne.	205
Osemključne
prednje dele izdelujem po 5 Din. Naslov ▼ ogl. od. Jutra.	83015
Kontoristlnjo
začetnica dobi službo v tovarni v večjem mestu na deželi. Punudbe s prepisi spričeval pod šifro: „K. R. 777". mes
Damske plašče za jesen
kasto! in ootrverooi .. od Din 390 naprej krila gladka ki plisirama • » 70 » btoze bele in barvaiste » » 80 » F. p I. GORICAR, Sv. Petra cesta it. 29
r~—
(Prav/car ixšto t
-T1
•Vareč*te tafcoj J
Sinclair Gluck
Zlati panter
Najsijajnejši kriminalni rontan našega časa
Skrivnostno nestajanje mladenk iz newyorške dražbe
Tihotapci mamil in njihov „cesar" Glajton ISČe svojo sestro in na)de ljubezen Natalije van Cleef Bitka policije z zločinci
T Ameriki milijonske naklade
(Dejano 35 (Din, broširano SIS (Din
Xaroča se pri nprari Jntra t Ljubljani in pri vseh knjigarnah
Potni list
sem izgubil 22 okrog 15. ure od Pijave gorice do Turjaka. Pošten najditelj naj ga vrne v oglas, oddelku »Jutra«.	83396
Dokumenta
na ime Frida in Franc Z b o g a r, jetniški paznik, Novo mesto, ter manjša viota denarja sta bila izgubljena včeraj od kolodvora do glavne pošte. — Pošten najditelj naj isto proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 83441
Podganarje
8 tednov stare, crčkane. čistokirvne psičke po 200 Din in psice po 150 Din, s kupiranim repom proda Oskrbništvo »Kraljev vrelec«, Kostrivnica-Podplat.
33384
Globoke žalosti poitr-ti naznanjamo viseim sorodnikom, pri>a-te'jjein ia znancem, da Je naš srčno ljubljeni soprog, o<5e, tast, gospod
Jakob Kurent
policijski nadzornik v p.
<lne 23. septembra t. 1. po lcraitkem trpilietiju, previden s sv. za-fcraimemfci bogu/vdano premimi.
Pogreb nepozabnega pdkojnska se vr53 v sredo, do« 25. septembra ob 145. nri popoldne te mrtivaSke veže splošne bojnfce na pokopa®>če k Sv. Križu.
Ljubljana, <tee 24. septembra 1929.
Aleksandra Kurent, soproige; Slavica por. Lorch, Rudi, podporočnik kraljeve garde, Mery, Mina, Zorka, Milivoj, otroci; Ady Lorch, zet in ostaJii sorodniki.
Pogrebni zavod J. (Jajšek Vodmat-Ljubljana
aajjBjiffež 'i*-
mk:f
Zahvala
vsem, ki so obiskali spečega v večnem snu in spremili na poslednji poti našega zlatega papana, gospoda
Frana P. Zidarja
šolskega upravitelja v pokoju.	•
Prav tako izrekamo našo najprisrčnejšo zalivalo vsem, ki so sočustvovali z nami v težkem trenutku. Posebno zahvalo smo dolžni sres. nač. g. dr. Kartinu, sres. šol. nadz. g. Cernigoju za iskrene izraze so-žalja, posebno pa tov. g. Kumru za ganljive poslovilne besede, tov. g. Puclju, kakor sploh sladko gorskemu učiteljstvu, ki nam je stalo ves čas bridkih ur ob strani, nadalje sorodnikom vsem govornikom, tovarišem, preč. duhovščini, pevcem, obč. odboru, gasil, društvu, darovalcem vencev ter vsem drugim, ki so prihiteli da počaste njegov spomin.
LEMBERG, 23. septembra 1929.
Žalujoča rodbina Zidar-jeva.

Herman Bang:
Trma
In od tihega dne se je zaikiteM v svoji trmi. Živel je okaanenelo in bogo tajno sredi občine, ki je bila Po gorečem oznanjevanju župnikovem polna druha Kristusovega. Vsi so vedeli in dosti vernikov je bilo v skrbeh. Neki večer po pobožnosti v šoli je čutila Maren An-ders Ehiha nad seboj in vprašala župnika. če sme iti k Hansu Rasmusu.
2utpnik jo je pusti. Toda on je šel za njo kljub mrzlemu zimskemu večeru in je čakal zunaj na poti.
Ko je pa Še zmerom ni bflo, ga je gnal nemir, da je stopil tik hiše in pogledal skozi razsvetljeno okno.
Maren je stala ob mizi — pred lučjo pa je sedel Hans Rasmus. Njegovo belo lice je bik) bledo in trdo, glavo je naslanjal na roke in se ni ganil... Karem je sedela v kotu in se giugaia tja in sem.
Župnik je potisnil obraz bliže k šipi in je strmel noter. Maren je čakala neprestano, molila in Stala zooet iz svetega pisma — zvenelo je ven kakor rahlo mrmranje... črtala je z vnemo ta brez sape... Raismus se ni ganil...
Tedaj se je župnik obrnil in nemirno začel hoditi okoli hiše. In ko je stopili zrova k oknu im videl isto sliko v sobi, je zapustil hišo in je šel domov.
Maren ni povedala nič o svojem obtoku in on je ni vprašal
Katdair Je srečali Hama Rasrmrsa, ga )e
pozdravil. Kmet ga je poglledal ta šel mimo, ne da bi se odkril. Zuipnik se ga ni upal ogovoriti. Kadar ga je zopet srečal, ga je takisto pozdravil, ne da bi mu bilo odzdravljeno.
Trikrat v letu je prišel Hans Rasmus v božjo hišo. Prinesel je svoj dar za cerkveni praznik.
Vedno je upal župnik, da ga ne bo, ta vedno, ko je po molitvi na leči dvignil gilavo, je videl bledi obraz na običajnem prostoru ob stebru.
Pa da ga je moral vedno videti, da mu ie moral jezik hromiti, da mu je moral ubijati radost evangelija v ustih!...
Župnik je zopet postal ta si brisal pot s čela: »Da — toda Gospod vse povrne,« je rekel predse.
Toda trajalo je dolgo, dolgo.
Praznik ra praznikom, nedeljo za nedeljo. Govoril je in je molil. Svoje najlepše besede, vse molitve, ki jih je znal, je pošiljal temu edinemu obrazu.
čuti! se je kakor Jakob, ki se bori z Bogom — ta je izgubil. Boril se je z bogotajem kakor Savel z Bogom, a njegove 'besede so bile kakor pleve.
In ni billo načina govorice, ki je ne bi poskusil, nobene poti pokore, da si je ne bi bil naložil, nobenega klica, ki bi ga ne bil poslal k Bogu, da bi to edino dušo priklical.
In bili so dnevi v katerih se mu je zdelo, d aje ta trdi obraz kakor njegovi
lastni dvom!, ki so prežeče stnmeiH vanj.
In gorečneje ta srdite; e je govoril in grom Izraelca je grmel na kljubovalce.
Kadar pa je pokleknil ta je šla vrsta daruijočih okoli oltarja, je vročično prisluškoval korakom, molitve so se mu zmedle... spoznal je te korake izmed vseh drugih... in vedno je moral glavo napol obrniti, da je v grozni radovednosti opazoval kmetov obraz, kadar je njegov krvavi denar, kadar so njegovi judeževi groši padli na oltar.
Hans Rasmus ga ni videl... * • *
Župnik je globoko zasopel. Da — bMo je vroče. Oblaki tam prineso morda nevihto.
Dospel je do vznožja griča, kjer je stala hiša, in je postal, da bi počakal Ka-ren. Karen je pritisnila na kljuko.
»Povej mu, da sem tu,« je rekel župnik. Šla je v hišo in prišla zopet ven. »Leži popolnoma mirno.« je rekla. Župnik je tesneje oprijel kelih in šel za njo.
Hans Rasmus je ležal v postelji, ves bel med blazinami. Pogled mu je bil zastrt, vse poteze je že zaznamovala smrt. Glava se mu je zibala na rjuhi sem ter tja.
Župnik je stopil bliže. »Prihajam k teb;,« je rekel, »v Jezusovem imenu.«
Umirajoči se je kar naprej smehljal in zibal glavo. Župnik je sedel, postavil kelih r.a mizo in vzel cerkveni moliitvenik v roke. Govoril ie. naj bo zdaj vse po-
zabljeno, m s« zalrvalfl Gospodu, ki je Hansu Rasmusu milostno omehčal srce.
Bolnik se je še vedno smejal.
Muhe so brenčale okoli župnika, ki je stal sklonjeno nad umirajočim. Gledal mu je nepremično v obraz, hipoma pa ga je obšli a tesnoba in je vprašal: »Hams Rasmus — jaz sem — župnik — saj me
poznaš---« In čez nekaj časa ga je
vprašal zopet, ker ga je mučil isti pogled: »Hans Rasmus — ali me poznaš?«
Hans Rasmus je uprl svoj pogled na kelih, ki se je bliskal v solncu ta je trudno iztegnil roke po njem.
»Da,« je rekel župnik, »mudi se«.
Vstal je in odprl knjigo, za seboj je slišal, kako je Karen tiho jokala. Začel je citati molitvico, poudarjajo vsako besedo, dočim bolnik ni odvrnil očesa od kelih a.
In osupel radi boječega in poželjivega pogleda, ki je neprestano počival na ke-lihu, je vprašal župnik: »Ali me poznaš?« Pot mu udari iz čela, »Hans Rasmus, jaz sem.«
Tedaj iztegne umirajoči zopet srvojo roko po kelihu v solncu... In mrmrajoč svete besede, mu porine župnik, tresoč se. hostijo med ustnice.
Bolnik se ni ganil, sveti kruh mu je padel iz ust.
Tedaj mu je nastavil 'župnik kelih na ustnice ta z nenadno močjo je bolnik oprijel kelih in ga izpraznil... Omahnil (e na blazine 'n oči so se mu
župnik je pokleknil poteg posteflje In dofeo molil. Skoz; šepetane molitve je slišal, kako so muhe brenčale ta kako je Karen ječe plakala.
Glava mu je postala težka; sloneč s čelom na robu postelje, je molil običajne molitve z vedno medlejšim glasom, muhe pa so brenčale.
___Hiipoma se je Karen s krikom
zbudila v svojem srtok in videla, kako se župnik bori z umirajočim, ki je sedeč v positelii, krčevito ovil svoje roke okoli njegovega tilnika... Borila sta se in umirajoči je glasno kričal, zbirale v divji jezi svoje poslednje moči. da bi po-gratb?! župnika za grlo.
Tedaj pa se mu je župnik iztrgal in kakor blazen brez klobuka zbežal preko polja, drgetajoč in čuteč prste umirajočega kakor ognjene rane na t kliku... Karen je dirjala v pripekajooem solncu za njim, brez sape in groza jo ie gnala, dokler je njene tresoče noge niso mogle nič več nositi ta se je tik jarka zgrudila.
Umirajoči pa je sedel še vedno, krileč z rokami, na postelji, dočim so se mu ustnice pregibale v brezglasne besede.
Solnčni žarki so padali skozi odprta vrata — nekaj kokoši je prišlo skozmja pobirat drobtine po kamenitih tleh...
Glava je počasi omahovala na mrl>
čeve prsi.	__ .
(Konec.)
Veliki velemestni
100 oSeb, 40 konj, črede velblodov. slonov lam ter zeber v edinstvenih dresurah — Konradova skupina levov hi tigrov — Konradove artistične svetovne atrakcije — Najboljši umetnikl-jahači }okeyi tn saltomortale-jezdeci — Divji Čerke&l bi njihove Igre na konja — Volga - skupina na letečem trapecu. največja zračna senzacija, v višini 15
metrov — Pri vsaki predstavi 20 atrakcH največje dovršenosti
Program, kakršen še ni bil nikdar izvajan v nobenem cirkusu ▼ Ljubljani
Nikak ISm, temveč v«e živo, v fsttal vidno.
pride na svojem potovanju preko Italije v bližnjih dneh za sirarna otvoritvena predstava se vrši v torek 1. oktobra 1929. ob 8. zvečer v Ljubljani, Tivoli, kratek čas tndi v LJubljano 8 svojim še nikdar videnim	, „ - s .
veleprogramom.	▼ Kooradovih velešotonh.	1U58
Oglas.
Direkcija državnega rudnika Velenje
nabavi na dan 30. septembra 1929:
5000 kz pšenične moke št. 0 g
5000 kg pšenične moke št 0 gg 15000 kg pšenične moke it 6 1000 kg surove kave »Santos« Ia.
Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani Ponudbo je predložiti najkasneje do 30. septembra 1929., do 11. usre dopoldne.
Iz pisarne Direkciie drž. rudnika Velenje,
št. 9253 in 9252-11.
11466
Otomane
od 650 do 860 t različnih norcih, prvovrsten Usten lidelek. Tzorkoraaa, pJ3-iutt pregrinjala ia otomane a 600, Ia 780, »Ionske garnitura, dlran« modroce, »aneeljlTo najboljše blago kupite pri
Rudoll Sever
tapetnlitvo U Marijin tri it S. «7/1
v ji kostanj
kupuje, kakor- vsako leto tudi letos po najvišjih dnevnih cenah vsake množine tvrdka T. H. Hohrman, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27.
11232
SiMcni vavh 11288 Vcdno najcenejše nudi
...............................TM.u..r».i.«..	tvrdka
v
SmiiHeee piatno Cnlillli
Mieium ftatUid huii lElIKl
fUmdtmUnrUil.	3«
asovirji!
Prva mariborska prodajalna in posojevalniea glasovirjev
Th. B&uerle
Gosposka ulica 56
nstanovlj. 1850	ustanovi). 1850
priporoča svojo ve&o zalo®o: Ehrbar, FOrster, Stiogel jpa-so-virje ta planine 5» ori*. ttvomiSkih cemafc — tudi na mate obroke. Novi gjaso-virji od Din 16.000.—, piamoi od Din 11.600.— naprej. Stare glasovirj« od Ko 3000.— napretf.
Razeo navedenega so tudi novi Pa« & Stfaarf, Scfcofe, kairor to® Lorena h Fuciis pteotad redno na zaJogi. 11357
Nakup, ki je res prihranek:
Plašč za dame
te angleške desMrane tkanine, med mladim svetom zelo priljubljena moška fozona, trije postrani našiti žepi, dvovrstni gumbi, pas na zaponko, podložen in vatiran do bokov
dinarjev 840-—
Krasen katalog s polarni mert v
obsegu 120 strani, ki ga dobite na zahtevo takoj brezplačno. Za s pošto poslano blago nudimo popolno garancijo: zamena ali denar .nazaj.
Po želji toda 'izdelava po meri, v roku 24 ur, za isto ceno. — Torej bodi lepša, {zdaj manj, hH ali piši trg. razpošiljali tvrdki
Strojevodje
dva ali tri, z izpitom za vožnjo na ozkotirnih in nor-malnotirnih industrijskih železnicah, sprejme
Kranjska industrijska družba na Jesenicah.
Pismene ponudbe z izpričevali naj seHpošljejo ravnateljstvu družbe, Jesenice-Fužine	11431
Tla mnogofjiejne
naših klijentov objavljamo vsako sredo zahval niče o Figola.
P. a.
lekarna dr. SEMELlC. Dubrovnik 2.
Moram se Vain srčno zahvaliti za Vaše preizkušeno zdravilo Fižol, ki na te preizkusilo že veliko Število budi hi tudi laz. Naročil sem 3 steklenice ta 2 porabil Jn se prav te-borno počutim. Ko porabim še to tretjo, bom še več naročil. MoJa bolezen te tsratala preko 6 let. Sedal Vas še enkrat pozd ravi lam ta ostajam z odličnim spoštovan i em
JOSIP LA2AR.
Propovcl 11. tonila 1928.
Raze« m cofi naivedeoo boks«! Je FJ-god riraTito zdT»vjio prj neorejemoh jurt-t. !. teio<lou ta 6r«vah te* ž njimi v zveri bolezni leKtvte, Jetej. glavobol. bres®pami)a m bennoroklo^r. Fi®ol proizvaja in razpo5rljia prod povzetju
lekarna dr. SetneHč ▼ Dubrovnika 2.
Cena: 3 ttefclenicaim 105 Din, 8 ste«. 245 Din, 1 poskusa; steklen« 40 Dan.
tmm
Vsakovrstne varilne in rezalne aparate „GRIESO&EX", kakor tndi različno varilno žico in prašek ima ved io v zalogi in nudi najceneje
ivrdka
11388
FELIKS TOIAM ml.
Ljubljana, Kcsljeva cesta št. 30
NaJpopolntjo. in najcenejši apaidt lo. množenje, poslednji uspeh nemške industrije, laltor Con Beograd. Oblllčev vemac br. Telef. 33-01.	20la
Važno za gg. oficirje!
Povodom razpusita Dublfiansike fURjaJke OPcirsJce zadr.use si dovoljmiemi nadvjju-dineie oooootmi bivše in nove odijentiailce ofecirl« 5n podcfiictrje, <3a nad se v priiimeru potrebe za nabaivo unafonm bkijovotigo obrnat! ta staTO, renofvčirajio Svrdikio
PAVEL VRTAČ! NIK
d"iln! tn vojaški krojaški mojster LJUBLJANA, Dunajska cesta 47, nascrro<Si staremu pckoipaKSSu Sv. KriStrrf. VaSodar točna postrežba. — BrerbTlbeti Imod. — Cene zmera«.	H371
BavS; odCetnaflcč g%. oficirM ii p. n. ofcCšjistr.np niš ne bedo odTeikli srvajega cmj. pmporoSiia.
DESINFEKCIJSKA (razkuževalna) SREDSTVA
za vse s vrhe proizvaja »Chemotechna « družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10-
(Ure] ^Čutnim m sre6rnino
kupWe najbolje la na^cenefe pri stari, priznani tvrdki
H. SUTTNER,
UubgaM. Prešernova dica 4, po-leg Iraoči3kan^ke cerkve.
Na|ve^5t 1« »ajsoiidne.Sa razpoSl-15akrfca. Ra«poSi$|a v vse kraje tu-ki inozemstva.
Zahtevajte brezplačni cetitfc H. SUTTNER, Lfub^ana 4.
Lastna protokoJkana tovarna ur v švioi, znamk
!KO. OMIKO, AXO
Zahvala.
Ob psrietonšdlki izgubi, k5 nas je zadete s smrtijo naše dobre in skrbne matere, odiiosno tašče in stare mater«
Frančiške
smo jvrefjeffl toSko J4«wv soi£uit}a, da se me moremo vsskocnur posebej za-bvaiiitt. Zaitegadel'3 izrekamo aa tem mestu pirisirčno zaJrvalo vsem, kii so se kaikorkoH spominjali: drage rajaice. Nada^e se zahvaliunemo prav isteeeo daron-a&em prekraissesa ovetja, p. a. oevsikemrj odseku »GrafSkii« za ubrano pe<t1e ta spfeh vsem, ki so se udeležili pogreba.
V Ljubljani, dne 24. s-e^embra 1939.
CWna srebrno jedilno orodje s 50-ietno pismeno tovarniško garancijo.
Žalujoča rodbina ŠTREKELJ.

Lavric Conjmny (l^ondoii) LTP,f l^oiidoai
PREVZEMA IZVEDBO VSEH TRGOVSKIH IN FINANČNIH POSLOV Z VELIKO BRITANIJO — ZLASTI PROD AJO HMELJA IN DRUGIH POLJSKIH PRIDELKOV. IŠČEJO SE ZASTOPNIKI IN KONCESIJONARJI ZA RAZLIČNE ANGLEŠKE IN FRANCOSKE IZDELKE — NADALJE PRVOVRSTNA PISARNIŠKA MOČ ZA STRASBOURG. — DOPISI V POLJUBNEM JEZIKU SO NASLOVITI NA OSREDNJO DRUŽBO.
J. Lavi# & Cie«, H. a r.E. 8trasbour^.9 Francija
4 rne da V. H. anx vins, brzo ari: Larri«, telefon: 151» in 4927