AWV M UNlVtrtSiry àïikWLo OSVETA Predloga je kratka In __ Izročena bo in senatorje«, ki aa atifenje- Bi delavstvo. Wsshington, D. C. — Pravni tvedenci dokončujejo zakon za odpravo sodnijskih prepovedi ■proti delavcem ob ¿asu stavke f Predloga bo izročena konfreeu, ko bo sezvan k zasedanju. Namen predloge je, da se prepreči tuužnjenje delavstva, posebno pa rudarjev, proti kateri* je zvezni sodnik Shoemaker izdal «odnijsko prepoved. Predloga bo kratka in jedrnata. Furuseth pravi, da je razlaga o besedi lastnina prekoračila meje, kajti v to besedo mislijo vključiti tudi "delavno moč/' Zaradi tega nekateri razlagajo be-jedo lastnina tako, da je delavna moč tudi lastnina. Po tej razlagi gredo dalje in pravijo, ako rudarji zastavkajo, zdrvijo tako svojo delavno moč, da krlijo lastninske pravice kompanije. In tako nekateri sodniki, ki radi is» dajo sodnijake prepovedi proti delavcem, kadar stavkajo, če delavci stavkajo, tedaj okradejo kompanijo. ' . • 1 Shermanov protitrustovski za-\ kon obstoji iz dveh poglavij. Prvo kaznuje vsak dogovor za prepreden je trgovine ali obrti, drugo pa govori o monopolih. Po izjavi Furusetha od mornarske unije in John P. Freyja, tajnika kovihakega departmenta Ameriške delavske federacij«, je treba amendirati prvo poglavje 6herma novega protUrnštoiiko» ga zakona. Z drugimi pomeni, ds se mora ta zakon tako spremeniti, da bo imol opraviti samo Z blagom ali produkti, ne pa s človeško delavno močjo. V Illinois« ni dela za zunanje radarja SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE (November) MTT> zopst svobodni kot . pili« podnaboM Načelnik detektivskega biroji se Jeei, gangeii as pa smejejo IfPO-YKâR loga proti HMki radarji Mali povprMM k 17 4li V RMtl prepovedim Predsednik unije svari, med domačimi rudarji brezposlica. da je velika Springfield, III. — Harry Fish-wick, predsednik rudarske organizacije v Illinoisu, svari v ofi-cijelnem glasilu organizacije "The Illinois Miner" rudarje zunanjih državah, da je tukaj zelo malo dela. "Rudarji iz drugih držav prihajajo v Illinois v velikem šte. vilu v upanju, da dobe tukaj delo," pravi Fishwick. "Ako jim je kdo povedal, da je v Illinoisu dosti dela, jih je napačno infor miral. Vsi premogovniki v Illinoisu niso še danes v obratu, o-ni pa, ki obratujejo, so prenapolnjeni. Na stotine naših lastnih članov je brez dela in organizacija zdaj dela načrte, kako bi jim pomagala, dokler ne dobe dela. Člani United Mine VVork- STIRJE JEHUÔARJI OBSOJENI. Na oddih pojdejo v in plačati morajo globo. Woodstock le denarno < hieajro, III. — Zopet so štirje jeruAarji prišli v pravici v roko in bodo morali delati pokoro, ker ■o kuhali jerui. Harry Gelman JP bil Klava tega jerušarskega sindikata, katerega člani «o bili Inadore Karzen, George Hurley »n George D. Delmore. Prijeti 80 bili, ko so sedeli pri kotličku, »z katerega je tekel jerui, ki ao Ka zamenjavali v prave ameriške dolarje. Tfc dni so a tali vsi itirje pred «odnikom Jamea Wilkereonom ,n načelnik sindikaU je bil ob-¡»jen na pet tieoč dolarjev glo-njegovi trije pomočniki pe na *l .(H)0. $500 in $2,000. Vrh-bodo za tri meeece imeli v "oodstocku prosto atanovanje ln hrano. K'> ho jih odvedli iz sodnijske »lače, so vrabci na atrehah čiv-*al>. «Ja denarna globa zneae to-"«o. kolikor "JerularJi" zaalu-Z|J" v enem meaecu. ers v drugih državah naj ne i-ščejo dela v Illinoisu." Štirje proaiogovaiki v Ohiju opuščeni Družbi se ne izplača akebeko' delo, aato je zaplankala ¿ahte. ' arnik izgubljen. Nasedel na kisa Aberdeen, Wssk. — Japonski Tenpsisan Maru" Je v K1|ncm Viharju nasedel na kleči. **Pitan in moštvo so zapustili ^nik, ker Je bilo kapitanu Jaa-ne more spraviti psrnika "kleči. Okretno reAllno mofttvo Jf prepeljalo kapitana In moitvo kopno. Rešitev Je bils izvr-*"na « i>omočjo reiilne boje, kaj-11 ^ rasu reftilnegs dela Je mor-J' '"'^o silno valove. ;n d« Pri M»< Serafine HinM, p- l aflin st., Je podla v ne-rnrtls na tla, ko je prieo-ala mali v samostanski ka-Mi ^ M. in LafUo cesti. ženi-^ J* bila atoro 7$ let Cleveland, O. — Lorain Coal & Dock Co. v Columbusu je odredila, da ae obratovanje njenih štirih premogovnikov v A«m delu <0ave opusti za nedoločen čas. Uradniki družbe so pojasnili le toliko, da premogovniki poči vajo že od X. aprija t. 1., ko je potekla mezdna pogodba z rudarsko organizacijo. Družba je ponudila rudarjem znižano mezdo po šest dolarjev na dan, toda unija je odklonila ponudbo. Vsi poskusi, da bi se nadaljevalo de lo na podlagi "open shopa," sa zdaj opuščeni, ker se ne izplača. Zato je vodstvo družbe odredilo, da se vsi motorji, stroji in druga oprema, ki se lahko pokvari, vzame iz jam v skladišče in iah-ti se zabijejo z deskami za nedoločen čas.____ FARMARJI POMAGAJO UCl-TEUEM V ClKAflKEM DA\C-NEM BOJU. Farmarji morajo nositi večje davčno breme kot oni v biznl-škem diatriktu. Chicago, 111. — Illinojaki farmarji bodo zahtevali, da se lastnina v Chicagu znova oceni, ako Cikaška učiteljska federacija izgubi bitko za ponovno davčno o-cenjenje lastnine. Bitko za Učiteljsko federacijo vodi Margaret Haley, poslovna odbornica te or-ganizacije. Ona je dejala, da farmarji trpe zaradi davčne butare, ker v Chicagu ni davek razdeljen pravično. Haleyjeva pravi, da nosijo farmarji večjo davčno butaro, medtem ko oni v biz-niškem diatriktu ne nosijo svojega deleža radi političnega vpliva ali fruiU. 08EM SMRTNIH OBSODB V NEW YORKU. To Je rekordno Atevilo v deaetik letih. New York. ^J* nov. -Rekord, ki Je ste! deset 1st, bo padel danes, ko boata poalsns llva moška na električni atol. Število amrtnlh oba^h v tem letu Je oeem. dvskrst več* kot letno število eksekucij v yorškem okraju v zsdnjlh mWb' ull>lA Ekaekutirsna boets bivši policaj Daniel Graham, ki Je sWI blagajnika neke konstrukcijske kompanije. in Thomaa HyleaO. ki Jo ustrelil trgoves Povprečno niso producirsli na dan in rudarja še pet ton premoga. — Pred stavko Je bila povprečna dnevna produkcija malo višja, kot za tono premoga. CooHdgo as šs ni «sfinittvno od-povedati Hoover as prikaas-Je kot ndmitnllr rudarjev. — ix»wden Jp dragi *e vedno nastopajo. kot di Je CooUdge le o Wsshin** Di C. — Profesi-jonalni poliUčarJIjprav pridno u Chicago, III. _ A. D. Lewla, ravnatelj illinoijskega rudniškega biroja, poroča, da ae je v prvem meaecu po končanista vi i, to je v mesecu oktobru vrnilo na ffibajo, kdo bo bodoči predaed-delo 56,772 rudarjev. Ob času niški kandidat republikanske atranka. 0*i pravijo, da Je predsednikov nevidni t govornik dejal, da ne vidi tkaj bi ee dobrega iteimilo is peticiji' ki priporočajo Coolidgu, da sprejme nominacijo v prihodnjem lotu. AU oni tudi vprašujejo, kaj te besede p> menijo. Njegovo izjavo Jo povzročilo naznanilo Is Boatona, da so njegovi tamoihji podporniki pričeli s pismi afttireti sanj kot predaedniikffa kandidata. Dalje pravijo poiitlčarji, da se on ne strinja • eirkulacijo teh peticij in da upf, da prenehajo i njimi. Drugi pa, pravijo, ako bi rad razčistil bi podsl nobenim po-kandidaturo ve pa Oooli-til Je vpra- stavke jih je delalo 4,122. Ti ao delali v premogovnikih, katerih -laatniki so priznali jackeonvill-sko pogodbo. V treh meaecih stavke je pa delalo 71,68? rudarjev. Zdaj jih dela zopet okoli 80 odstotkov, daairavno jih dela od števila, ki je bilo ob čaau, preden so podjetniki pričeli z akcijo za odprto delavnico, samo šeat in petdeset odstotkov. Rudarji, ki ao bili zapoaljeni v meaecu oktobru, so delali povprečno samo po 16.6 dni v meaecu, medtem ko ao delali v mesecih Januar, februar in marec _ __ pred »tavko po 20.8 dni v meee- predsednik Cooi cu. Zdaj so producirali v enem meaecu 4,586,291 ton premoga, ali po 4.86 ton na rudarja. V treh meaecih pred atavko ao pa producirali 26,030,940 ton premoga, ali povprečno na rudarja in dan bllzo šeat ton na dan. v Najbolj zaposljeni so bili rudarji v okraju Franklin. Delali so povprečno v meaecu oktobru po 20.5 dni in pet desetink dneve. Ubitih je bilo oeem rudar-vzhod- Jev» 1262 P* ranjenih v tem mesecu. To pomeni, da je bit na vsakih 3,684 ton produclronaga vor gradf new. premoga po en rudar ranjen. Novi porazi Morlkal* Obregon sluti vojno radi olja. Mexico City, 28. nov. — Ofi-cijelno poročajo, da ao federalne Čete pod povelj stvom generala Ubaldo Garae potolklo četo 400 vstašev v drftavl QuanaJnato. Vodja upornikov, Victoriano Damian, in 20 njegovih mo| Je bilo ubitih. Predssdnik Cellea Je odredil, da ae adminietracija o-menjene države pod v rte atrogi preiskavi. Quanajuato meji z Jaliscom. Obe drtavi sta te več kot leto dni aredišče so vratnega klerikalnega gibanja. Alvaro Obregon, kandidat za predssdnika, Js dejal včeraj pri nekem luneheonu, da Je Mehika srečne in nesrečna, ker ima bogate prirodne zaklade petroleja. Njena nesreča je v Um, ker je vedno v nevarnosti vojne. Mo-hiks, kot velik producent oljs, mors uporabiti vse zvijače diplomacije. če se hoče okoriatKi a svojim na turnim bogastvom in obenem izogniti mednarodnemu konfliktu, ki Ji vedno grozi. politični zrak. jaano izjavo, da gojeni ne apre; v letu 1688. Te dge še ni podal, šanje odprto in lahko le zmerom aprejme nominacijo, ako m na konvenciji republ^kanake atranke ne bodo mogli zginiti na kandidate. Hoover, Q*waa veda nastopajo, CooUdge roapto' daturl pravijo Lowden ae-r da se Jo edal kandi-Hoo- STRAÄNO! 8TRAÄNO! STRAÄNO! i 2ene eedeče pele« «ooiklk vznemirjajo ortodekaoe Ilde. Nov Yofk, N. Y. - Veliko rszburjeooat povzroča med or-todoksnimi ftldi vprašanje, ako ftenaka lahko v sinagogi eedl poleg moškega. To vprašanje Je ortoksne tide tako razburilo, da so zdsj ortodoksne sinagoge ss obrnile na orto^okeni kongres, da svet rnicev izreče o tem vprs-šsnju avoje mnenje. , zacijo, od kf^ere upa, da ga dvigne na ščtt^ot predsedniškega kandidata. KJogova politična mašina ae prlbliluje moči Mel-lonove politične maline. Zdi ae, da Im Mellooovi interesi prona-šli, da za Hugheeovo kandidatu-ro ne bo doeti podpore. Tako ae pripravljajo, da bo Dawes njih kandidat. Uwdsna ti Intorssi Is glsdajo, da ne pride več v po-itev. Izglsda tako, da bo kandl-da Hoover, jko Coolidge ne odds zvezne podpore Dswseu. Hooverjeyi podporniki to dobro vidijo, pa so pričeli apelirati na delavstvo. Oni nagiašajo, da je jacksonvllkika pogodba njegovo delo. lu ugovore rudarjev odgovarjajo, da ao aa prelom te pogodbe odgovorni Mellon Schwab in Roekefellerjevl interesi. TI podporniki slikajo Hoo-verjs kot odrolsniks rudarjev v preteklosti In njih najboljšega "prijatelja" v bodočnosti. To Js seveda zelo tipično za človeka, ki Je preprečeval razgaljanje me-aarskegs truata po zvsznl obrtni komisiji in ki bi se zdaj rad odtegnil odgovornosti, da Je on določil cono za pšenico v vojnsm čssu. I>awes Jo poznan kot nasprotnik organiziranega delavstva. Njegovo organizirsnjs minutni-kov, s katerimi Je nameraval delati proti organiziranju delav-stva. Js tudi znano. Cs bo izvoljen za predsedniks, pravijo Hoover j evi podporniki, bo zelo nevs-rsn organiziranemif delavstvu. Mogoče bi le razglasil vojni sod. da vsili delavstvu znllanjs mezde. Hoover jeva metoda bi pa bila ta, da bi pridigal spravo mod Psa spsosril IJodi no mrivega Chicago. — UJanJe psa Je o-poeeriV) ljudi, da so vstopili v ,tano«nje Ika Hanagana ne I m Indiana ulld, kjer so ga našli mrtvota pod iO êevljev viso-khnl atopniraml llin«if»n )«• t vrha stopale in si Jo pri iovmrn K0SUE ZA LIGO NARODOV Chicago, ni. — V petek zvečer Je policija aretirala okoli petdeeet gangeiev v Kolizeju. Ti gangeftl so bili policiji poznani kot banditje, pretepači, poboj-niki, igralci, Jerularski veriftnl-kl, tatovi itd. V soboto zvečer Je pa bU načelnik deUktivskega biroja izredno slabe volje. Dejal je, da naj vrag vsame aod-nijako postopanja, posnsno pod imsnom 'habsaa corpus". Uvedel je namreč, da Je od petdeeet gangeiev lo 81 prostih in zunaj zapora. Vaa dan ni bil v pisarni, da prepreči na ta način osvoboditev gangeiev. Tudi to mu ni pomagalo. Kajti nekateri so imeli politično "zaalonbo" ln ta je več iadala, kot potsze detektivskega načelnika. Detektivski načelnik je nameraval prldrlatl gangeše čez nedeljo v zaporu. Upal je, da v tem čaau dobi priče, da ae proti gangetem dvigne obtolnica. Medtem ko ae detektivski načelnik trudi poloVitl gangeše, sa pa vojna med jerularskimi vs-rtiniki, ki Jih tudi imenujem* "butlegarje" nadaljuje, V Blue Ialandu Je počila bomba pred hI-lo ln jsmšarno nekega Hackot-ta. Bila je druga v teku treh tednov. Hackettova jerušarna ss nahaja ravno zunaj msstns msje. Hackett meni, da ao ga pozdravili z bombo njegovi Jeru-šarski konkurenti, ki so mu ne-voštijivi, kar kupčija ft Jerušom dobro evote. 1 fttavhlnsks unije odprejo ovoj ■finančni zavod a gUvnieo ml« lljon dolarjev* ChlsBfo. — Svet delavskih stavbfnskih unij v Chicatu Js sklenil odpreti laatno banko z glavnico milijon dolarjev, ^Poslopje bo zgrajeno v arodUču mesta aH na eeverni atranl. Stav-binake unije Imajo le dva leti posojilnico, ki posojuje članom unij denar na etavbišča In hiše ter • tem pomaga vsem članom, da al postavijo lastne domove. Nova banka bo v zveal a to poao-Jilnico, obenem pa razllri svoje denarne poale na druga M« gospodarstva. Vodja gibaftja zs banko Je Patrick r. Sulllvan. prsdssdaik osrednjega zvsts stavblnsklh unij (Chicago Bulld-Ing Tradee' Council). NiQPRiPOftocuiv rnuA-TKU OTHOK. UU» dni ho Dlplomstlčna napetost lo rollja nje a sabljami na severu In Jugu Evrope pride na reieto v Ženevi. ženeva, 28. nov. —. Liga narodov Je apet pozvana, da miri ekregane evropske vlade in pokale, če res ljubi mir tako kot govori pri zelenih mizah. Ta teden se otvori v Ženevi konferenca pripravljalne razorolitve-ne komisija. Na tej konferenel nastopi prvič tudi Sovjetska Ru sija, ki je fe povedala, da ne gre na uro #l«|at v Ženevo. Prihodnji teden ima i vet Lige narodov svoje sass^anjs in Čakajo ga polne roke dala. Dve največji sporni točki, ki razburjata diplomate po vaeh zunanjih uradih Kvrope, ata konflikt med Poljeko ln Utvo in konflikt Italijo in Jugoala. vijo. Polen tega Je'le cela vrata manjtyh epoyov med drugimi delelami. ki konflikt, ki 11 nass tudi So-in Nemčijo, Js raka bi rada obdr-katero je iztrgala Pariiki poki rs ikljsêv-js vojnih obligacij m%4 Parizom Ii BsIgrsdM Besedilo, kakrlno Je objavljeno, ae velo Francije nlll Jugoala« vije glede vzajemne vojalko Poljak Jo to dni vjeteko u zumljlv. tala Vllno, Litvlncem na ta način kot je I< talija iztrgala Reko Jugoslaviji Poljaka bi tudi rada imela pri-•tanilče ob Baltskem morju; to prietanllče bi ttll Memel, pa Ji Je Litva poti. Zato IMo propira z Litvp, da Jo more prega-ziti ln pri^i v Memel. Sovjetska vlada ima defensivno pogodbo s Litvo, ketffp Je plenila • prej- * v ipišmi vi, če lačne Poljaka kaklno umnost. To pomeni vojno. Nem člja Ima tudi pogodbo a eovjetl, obenem pa niti malo ne ljubi PoUtke. Vaa U brozga za bo zdaj rele* tale v Ženevi, kjer naetopita Nemčija In Sovjetaka unija v znamenju skupnih Intereeov, Prlnrsvs zi zirokHiv rii|neve mi imssne» Troskljsvs o^oiioljs Joffe Je vodil organisadJe v prid kaanova* nim opozir i Jonskem. Moskva, M. nov. — Jaroslsv. sklj, tajnik esntralnsga odbora ruaks kon^vniatlčns atranke, Je izjavil včeraj, da bodo na strankinem konproeu, ki ee otvori 1. decembra, (avrlenl potrebni koraki za zdrobltsv Trockijsvs opozicije. TroelUJ Je ^a izjavil v soboto, da b^ opozicija prej ftrtvo-vala svojo kri kot ae i*xlala JsrosIsvskU Je tudi poročal, da Je pretakava privatne konrss-pondsnes pokojnsgs A. Jeffe-Js, ki se Je ustrslil zsdnji teden, odkrila tajpo organizacijo Rdečega krila» kateri ao almpati-čerjl Trocfcijs priapsvsll denar za pomoč drušinam onih opozi< ci jonske v, ki ao bil! kaznovani. Vae Izgleda, da ss prlprsvljs drastična akcije proti Trocklju j in njegovim pristašem, KaHor Chicago, III. — Mestni eodnlk Max LueUr Je obaodil hišnika William Hogana na lato dni v priailno delavnico In 12001 de- p^^,,. name flobe. Obtolen Jo Ml. da p0fenega uspeha, židje eo prihajali v Paleetlno tat odhajali Iz nje. To gibanje ee Jo pričelo Uriti lele po vojni, ko Jo bila oenovana nova drtava. Najbolj so ee pričeti izeeljevatl v Paieetino Vexrednoaavedni II-dovekl delavci in kmetje, da ea Um na zemlji avojih pradedev bojujejo zs urssničenje sociallz-ma. . t' ' KUBABKI D KLAVCI VABIJO WIMiAM GRBCNA. Videli bi ga radi kot «epU eb la- adrevnlkov. Wssklngtoo. D. C. — Prihodnji mednarodni kongres zdravnikov se vrli v Havanl na Kubi. To priliko so Izrabili orgsnlzim» ni lekarniški pomočniki In 1 vabil» Willisms Grsono kot senika Penemerilke delavake federacije, ki Je obenem tudi prod- čok večkrat pritolll »sredi hlšnl-kovegs obnašanja. burne debate okrog koeti, ki Jih ¡sodnik Ameriška dole veke fi Otrok omri, ko si Je pri podra vrle v obe k born k i predsednik Coolidge v svoji letni poslsnlsi. čevljarski alei. Chicago. — V hodniku Chicago. — Betty Vende,i,>. de, lt-meeeoev stara hčerka kon 'traktorja Iz Doltooa. Je v nedel Ildeted Shoe Machinery and Rojo zjutraj podlo rea stola In el pair Co., M4SX 7». st., Je v pon-V prebile ustnico. Poklicani adre v- del jok zjutraj eksplodirala ko Je nlki nieo mogli oetevtti tok krvi .bs Porušilo Je ateno v tr-ln deklice Je v sled iskrvsvljenja Ijslnki In razbila šlps v njih trgovinah. racije, de pride v Havane kot goet Nerodne unije leksrnllkih pomočnikov. Groen le nI Ml ' v Ječi. .-¡ur- qjpr • t M yt- r-T. PROSVETA GLAfll/) SLOVKNW1 NABODNS PODFOBJfB JEDNOTB LASTNINA SLOVENSKI NARODNB PODPORNI 1KONOTB Cim oflaaoi po dogorvn. Rokopisi m m vrašsjo. Naročnina: Zodinjon« driara (Uvon Chlrags) ffl.OO na loto, $8.00 m Hl Uta; Chicago Id Clc.ro $7^0 na lato, $8.76 ta 90! Jata, to «a too-19 JO. « MfT-M Sa. LawaSala Al -THE ENLIGHTBNMBNr Orgaa af tfea SWtmm NatiaMi Owaatf fer Um Slararia Natkaal BomTM Subscription: Unitod Stet« (axeapt Chicago) sad { CM—y f7J0. and foraUr» eoontrl— ».00 par 7—r. MEMBER ol TAB FlDiRAT^D PKSM* —- IM Datum v oklopaju n. pr. (Nov. 80-1927) polaf valafa imona aa naslovu da na Jo s U» 4uv*a potoUa aaratetea. Paaorito Je pravataaao. dp •• ZAKAJ SELB ZDAJ? Bilo je treba dest mrtvih in 27 mnjenih, da je gover ner v državi Colorado p*išel do «poznanja, da so rudarji res na stavki in da imajo pravico do stavke. Dokler niso strojnice pri premogovniku Columbine podirale na tla miroljubnih rudarjev in njih žena, toliko časa je velemestno dnevno časopisje poročalo, da je stavka rudarjev nelegalna in da se morajo rudarji vrniti >ia delo. To ne-direktno ščuvanje ni ostalo seveda brez posledic. Ako so privatni pobojniki in drugi dan za dftem čitali, da je stavka nelegalna in da se morajo rudarji vrniti na delo, ni nič Čudnega, ako so pričeli pokati samokresi, puške in strojnice, krogle pa podirati rudarje in njih žene. Tako Ičuvajoče in podžigajoče pisarenje ni moglo ldgično voditi do drugega kot do krvoprelitja. To Ščuvanje je moralo roditi v glavah pobojnikov in čuvajev misel, da postanejo veliki junaki Jn odreiitelji dežele, ako postrele nekaj rudarjev in njih žena in jih tako izuče, kaj pomeni stavkati nepostavno in se vpirati gospodarjem, ki imajo postavo na svoji strani. Ampak stvar je bila v resnici popolnoma drugačna, kot so jo prikazevali velikomestni dnevniki in drugo na-uzdano časopisje. Država Colorado ima res industrijski zakon, ki določa, kaj je treba storiti, preden pride do stavke. _ Rudarji so se organizirali v orgaiiizaciji L W. Ta organizacija je legalna, kakor katera druga «delavska strokovna organizacija. To je. potrdilo najvišje zvezno sodišče, ki je podalo svojo sodbo v zadevi države Kansas in organizacije 1. W. W. Noben zakon ne določa, v ka teri organisaciji se morajo rudarji organizirati, da je njih organizacij^ deležna tega, kar je določenega v industrijskem zakonu države Colorado. Organizacija I. W. W. se je ravnala po določbah industrijskega zakona. Rudarji so se poslužili stavke kot zadnjega sredstva. Industrijska komisija je venomer trobila, da je organizacijqrnele-galna in da ne zfcstopa rudarjev, dasiravno so se rudarji s splošnim glasovanjem izrekli za stavko, ako podjetniki In drugi faktorji ostanejo gluhi napram vsem njihovim zahtevam. Rudarji toraj niso najprvo zastavkali in na to šele vpostavili svoje zahteve. Izvršili so vse, kar je bilo v njih močeh, da se spor reši mirno in s pogajanji. Trma je bila le na strani podjetnikov in državnih faktorjev, da ni prišlo do sporazuma. Položaj se ni izpremenil, ko so rudarji zastavkali v tisočih, kar jfe bil tudi za take ljudi, ki radi nastopajo v vlogi slepcev, kadar jim taka vloga ne ptija, jasen dokaz, da tu ni le peščica rudarjev, ki so jih podžgali agitatorji in ki so nezadovoljni, ampak tu je masa rudarjev, ki ima važne pritožbe, katere je treba izravnati, da se vrne mir v premogovno industrijo v državi Colorado. Trmoglavost podjetnikov in industrijalne komisije se je povečala, mesto da bi se znižala. Nauzdano časopisje je pa še huj-skalo k tej trmoglavosti, a obenem povzdigovalo na ščit one, ki so rudarjem grozili z nasiljem. Bilo je prilivanje olja v plamen, podžiganje Htrasti pobojnikov do-skrajnosti. In tako se je zgodilo, kar se je logično moralo zgoditi. , . Zdaj, ko je šest rudarjev mrtvih, 27 rudarjev in njih žen pa ranjenih, poročajo, da so državni uradniki pripravljeni se |>ogajati s stavkarji. Governer je baje sedaj pri volji obvestiti premogovniške podjetnike, da pošljejo svoje zastopnike na skupne konference, ki se bodo obdr-žavale za izravnavo stavke. Governer se je baje tudi izrazil, ako |M)ziv za skupno konferenco ne bo imel uspeha, tedaj pooblasti državno industrijsko komisijo, da izravna spor. , #T1 *rm» vt. fs - * prosveta jih državni uradniki države Colorado pojasnijo, kajti življenje rudarjev in njih žena je ravoot61iko yredno kot podjetnikov in njih nališpanih gospa. VESTI IZ MSELNN Izkoriščanje nevedne Newark, N. . J. — Delavske razmere «o na ničli. Cele trume 0elavcev hodijo po ulicah ter zaman £čejtf, dela. Nikomur nt* svetujem hoditi za delom v to mesto, ker ga V resnici ni. Naj omenim kakine oslarije ter mračnjaštvo še vlada v tem mestu, posebno med Italijani. Približno mesec in pol je že, odkar sem videl največje farško izkoriščanje. Neko nedeljo so Italijani, pobožni ljudje korakali po ulici. Sredi te parade so imeli voz na štirih kolesih. Na tem vozu je bil oltar ter veliki kip sv. Antona. Ta kip ni bil majhen, ampak to je bila cela velika soha, ki so jo vlekli pobožni H^ljanski *Up-Ijani. Bilo jih je okoli 15 mol Vsi sd bili premočeni, ker so vrivali tisto komedijo. Okoli tistega, svetega Antona so bili pripeti bankovci po in $10. Zraven ali poleg tega voza je korakal italijanski fajmošter, lepo rejen kot kakšen princ. Na vsaki strani voza je bilo en par kolektorjev. Ko sem vse to opazoval, takoj mi pride na misel opovski Mussolini, ter da ni nič težkega voziti za nos italjan-skega ljudstva, ako so toliko na-pumpani z verskim humbugom cot so tukaj v Newarku. Uboga nezavedna masa, kedaj se boš otresla največjega raka? To je rimskega klerikalnega tiumbuga. Držite otroke v javnih Šolah, učite otroke v duhu napredka, ne pa v duhu verskega fanatizma! Pozdrav vsem članom S. N. J.! — Newarčan. ^ Zahvalni dan in stavka. Strabane, Pa. — ftpt vsako eto, tako je tudi prišel letos Zahvalni dan, na kateri dan se paj vsaki človek zahvali za vse iobrdte. Komu? Komu, najsibo bogataš ali revež, veliki industrijski magnat ali Vtavadni de-avec, da je dočakal tega dneva? -Ah k o se zahvaljujejo bogataši, caterim so tekli miljoni dobička skozi okno celo leto, da so se lah-[o valjali v razkošju ter tako tratili čas v raznih letoviščih, ter zapravljali miljone na račun delavcev. Kaj pa ti,~ubogi delavec? Alf se lahko tudi ti zahvaljuješ? Tisoče delavcev je imelo lansko •to še svoje zdrave ude ali le-»s jim manjkalo, enemil eden,« drugemu drugi ud. tako da so Lpohabljeni-ea celo življenje, ker so delali v industriji, da so kupili bogastvo onim, kateri žive razkošju in brezdelju ter ne akrbe za varstvo delavcev. Ali se moramo mi premogarji-štraj-karji zahvaliti, ker smo že 8 mesecev na stavki, izpostavljeni brutalnosti kompanijskih stražnikov. Zahvali se štrajkar, ker te je kompanija vrgla z družino vred iz stanovanja na cesto, da moraš Živeti v za silo zbitih barakah, ter tako pričakovati, da boš prezebal z družino ko pritisne mraz. Ali se moraš zahvaliti štraj-ar za udarce, ki jih je eden ali rugi občutil na svoji glavi s trepelcom surovega stražnika. Cot kaže, bomo Še morali štraj-tarji preživeti marsikaj grenkega, predno bomo prisilili gospode barone, da bodo voljni podpisati pogodbo z našo unijo. 8e*eda sedaj So začeli naši de-avski voditelji kot je J. Lewis, n Wm. Green ter druiri moledovati In proaiti okoli governerja države «Penna mr. Fisher ja. kateri je kot snano, podpredsednik velike premogarske družbe ter tako veliki sovražnik organiziranih premogarjev. Mislim si lahko, da on bo vedno stal na strani kapitaliatov, ne pa za delavstvo, s katerimi glasovi je kot tak bil izvoljen. Od dati, da smo stali trdno za naše pravice, da se nismo podali brezsrčnim kapitalistom. Mislimo si lahko, da koliko in koliko ske-bov se je že poriesrečilo, nekateri smrtno, drugi, kateri so pohabljeni, imajo po grenak spomin za svoje umazano delo. Lahko bi se tudi tebi, dragi sodelavec kaj sličnega pripetilo. Da, prvi dan ko stopiš v skebski rov se ti lahko zgodi nefcreča, ako ne smrtna, pa tj lahko odtr ga roko ali nogo ter tako naredi za vedno pohabljenca, kateri je v nadlego sebi in drugim povrhu pa se črni madež sebi in svojim otrokom, i h Ako bi ta štrajk v resnici bU izgubljen, kar ni upati, bodo Slovenci najmanj krivi, ker ko bi bili vsi narodi tako trdni, bi ne bilo toliko skebov tukaj v zapadni Penni. , Lahko vidimo, ako bi se delavci poslužili na dan volitev delavskih glasovnic ne pa kapitalističnih, kot se še vedno godi in je razvidno iz zadnjih volitev v okrajne urade dne 8. t. m., da še delavci vedno volijo na "re-publican ticket" ter tako pletejo bič sebi in drugim,, da bi bilo drugače» Ali svita se in prihaja čas, ko se bo delavstvo prebudilo In bo pometlo s staro Saro v pozabljenost ter ustanovilo vlado, katera bo v resnici služila ljudstvu. Tedaj bo delavstvo lahko z veseljem obhajalo Zahvalni dan, ne pa poprej <•—Vic-lor Vocfišek. v listu, jaz pa sem se ker sem napačno poročala v Prosveti o obisku štorklje. Končno pa nič ne de, sedem dni prej ali 1 pozneje, samo da so veseli prihoda novega člana v družino, ki jim bo delal veselje. Pozdrav vsem rojakom l — Mary Supan. . Cemu zahvala? Bedford, O. — Zahvalni dan je minil. Kateri se imajo kaj zahvaliti, so se zahvalili. Meni se ni treba zahvaliti, ker se nimam za kaj. Zahvalim se vseeno, ker se meno leto starejši in imam e-no leto manj dela in skrbi. Na društvenem polju se tudi nimamo dosti zahvaliti, ker stojimo vedno na eni in isti stopnji. "Društvo "Cas" $t. 460 ni imelo celo leto nobene prireditve. Tako je tudi v finančnem oziru za / ostalo, kar prireditve ,r je , tU( Kje^ bi. d<»faj Kov.rrt AH ni vedel, k.j «e KES Z SWK v državi? Ako Je tako. zakaj je poslal izmlno drtavno til, da nima moči se vmešavati policijo v. stavkovni okraj? Ako jruga mu je zapustila štiri majhne otroke, dva dvojčka par tednov stara. Toraj kam se je hotel revež obrniti? Ali na bogatine, ki so ga z malo zapuščino, farmico, odrinili, češ tukaj se fte ubijaj, dokler boš tyvel. In to je dobil za svoje bolečine in za svoj vedno izgubljeni vid. Ni i-mel denarja za društvo plačevati in ne za potrebno obleko in o-buvalo. Kaj je hotel? Obrnil se je na svoje brate in sestre pri SNPJ in dobil jw od njih precejšnjo vsoto denafja, da si je pomagal iz revščine. To je bratstvo naše jednote! Ne mislite, da so glavni odborniki jednote, ampak mi vsi člani in članice smo, ki se imenuje Slovenska narodna podporna jednota. 01. odborniki vodijo v«?-Hko osganizacijo. Toraj rojaki in rojakinje, ako še niste pristopili k tej veliki Mrganlzaciji. pe pozabite dati svoje otroke v SNPJ, kajti otroci so naša bodočnost. . Vabim žene in dekleta iz Johnstoama, Pa., da pristopite k nsšemu Ženskemu društvu "Naši Slogi** št. 600 Dekleta do 2.V leta so prosta zdravniške preiskave in pristopnine, 8 pet in dvajsetim letom naprej plačujejo zdravnika same in pristopnina je zastonj. To velja do januarja. . 29. NOVEMBRA. Delavčeva opazovalnica Pile Ivaa MMek. Bog je hvaležen. Zakaj je Zahvalni dan? Zato, da se zahvalimo Bogu za vse velike dobrote. Največja dobrota je, ker v ArneHJd ni nobene korupcije ne razredov. Vse je pošteno in bratsko od New Yorka Pristopajte v društvo! Johnstown, Pa. — Preteklo je že zopet par mesecev, da se nismo nič oglasili iz te naselbine. Dragi šitatelji in čitateljice Prosvete, hočem vam zopet nekoliko opisati današnje delavske razmere in stanje naših roja.] na Zahvalni dan, drugače se ne hih možganov, ki nič ne iS in samo dajejo. To pa le mimo grede. Naplačani so tudi delavci Da delavci Delavci «o zato m svetu — Amerika je na t en svetu — da delajo in ,„„iii, do Detroita in še dalj«i zato ifaro^n aplijo in delajo. Ker j! hvaležni, hvala Bogu. t» Bog bil podučen po modril Seveda imamo prezidenta, ki možeh, da ameriški delaveoH n*» __ Vse državljane — mora srečen in pošten, če stuln< opozoriti, da se zahvalimo Bogu de», ga je Bog obla^ ».lari perijodično brezposelnostjo štrajki, "indžunkšni", evikcija mi in z butlegarji, ki skrbe, di bo delavec srečen in pošten. I Končno so naplačani tudi far marji. Modri možje so informi rali Boga, da je on zato ustva ril farmarje, da pitajo one, k pozivajo vse ljudi na zahvalo ni Zahvalni dan: Piča pa ne «mi biti vedno enaka. Za petek jin daje' farmar svinjino, za svetel kuretino, za zahvalni praznik pi samo purane. Ko je Jehova h vedel, da brez purana bi splol bilo zahvalnosti iz Amerike je obdaroval farmarje s purani Bofi{ ljubi kri že od Abraha movih časov. Zato mu je jak« milo, Če Amerika eksekutira za vsak zadnji četrtek v novembru petdeset milijonov puranov, Ako ne bodo vsi prodani letos, tedaj romajo na led in počakajo prihodnjega zAhialnega prazni-ka. To je pošteno. Kaj pa farmar je vo plačilo 1 Plačilo je, da on purane prodi za manj kot njega stane krma in zanj se ne gleda, če je na njegovi mizi puran ali ne. To je po-Šteno. Farmar mora biti hvaležen, da dobi vsaj par centov. | Tako je Amerika hvaležna Bogu in Bog. je hvaležen Ameriki. Dokler bodo purani nosili lep dobiček, toliko časa »e bodo Američani zahvaljevali — in vse bo dobro in pošteno. ■ bi nihče zahvalil. Bog sam tudi ne 5i-niČ vedel, da smo mu hvaležni, če mu ne bi tega na komando povedali; nič ne bi vedel, da nas je obdaroval z bogastvom, poštenjem in bratstvom, ako mu ne bi našteli vseh teh dobrot. Saj tudi "Santa Claus" nič ne ve, kaj bi mali Frankie rad imel za božič, če Frankie ne zaupa mamici, kaj bi rad. Bog ima zelo rad Ameriko. Na vsak način je tudi on hvaležen za vse te zahvale, ki jih sliši, pa jo naplačuje s srečo, kakršne ne pozna paganaka Kitajska in še bolj paganska Macedonija. Neplačana je Amerika kot celota in napiačeni so posamezniki, ki ¿toje nad, celoto kot najpošte-nejši in naj vzor ne jš i otroci božji. Plačilo v celoti je demokracija, bratstvo, poštenost in nobene korupcije — plačilo posameznim pa je olje, premog, baker, Železo in drugi taki posvetni zakladi, ki jih je Bog V svoii neskončni modrosti in dobrotlji-vosti poklonil Kockefellerju, Sinclairju, Morganu, Schwabu in ostalim izvoljencem. Naplačani so tudi možje, ki posredujejo ¿ned božjim tronom in ameriškim paradižem. Bog jih je osipal z milijonarskimi katedralami, lepimi palačami, vilami ob morju in jezerih in s milijoni = 1 n . i ■ Toraj potrudite se in pridite k našemu društvu, ki tako dobro napreduje. Komaj eno leto deluje, pa ima ie čez 40 članic in tudi precejšnjo vsoto v društveni blagajni. Ako r\e verjamete, da se to društvo res lepo razvija, prepričajte se sami in pristopite in postanite članice našega društva. ^Naznanjam vam tudi, da je društvo N. S. št. 600 sklenilo na redni seji, da se priredi veselica dne 10. decembra. Vas vse uljudno vabimo, rojake in rojakinje iz Johnstowna, Pa., in okolice, da se udeležite te veselice v obilnem številu. Igrala bo znana vam Moxham godba. Za jed in pijačo vam bo preskr-bel veselični odbor. Sesterski pozdrav! — Rosi Glavach. bn H - £v<'-V 11 ■ ■ ' Smrtna kosa. Braddock, fca. — Vedno berem dnevnik "Prosveta", pa nikdar he opazim dopisa iz te naselbine, čeravno je tu precej Jugoslovanov. Z delom gre tu slabo. Kdor ga ima, je vesel, kdor ga pa nima, ga ne dobi, če plača zanj. Rojakom svetujem, da ne hodijo iskat dela tu okoli, ker si na-Ipravljajo samo stroške. Dne 6. novembra nam je kruta smrt ugrabila iz naše srede Antona Abrama, Člana društva "Napredni Slovenci" št. 300 SNPJ v najlepši starosti 28 let. Pred desetimi dnevi se je podal za delom; Na poti pa ga Je doletela bolezen in smrt. V imenu društva "Napredni Slovenci" št. 800 se lepo zahvaljujem za ves trud društvu "Notrdhjska zar-jaw št. 216 SNPJ kakor tajniku n predsedniku omenjenega društva in sploh vsem, kateri so pripomogli do lepega pogreba. Pogreb se je vršil civilno in po qbredih SNPJ na pokopališče v Veroni, Pa. Sorodnikom izrekamo naše so» žalje. Tebi, dragi Anton bodi lahka ameriška gruda. — Aa* tan Rednak. tajnik dr. št 500. JEŽICE (P»r besed in pika—hej, koliko krik " Frančiškanski figamož ¡za j zopet polomil. Nekdo ga je infor-miral, da je bilo pri debati 480 oseb v dvorani. Od teh so imeli socialisti samo 80 — in teh | je doseglo, da ostalih 400 ni moglo glasovati! To je bila polomi-| ja! Vražje informacije, kako eo puhle! Izgleda tudi, da figamo-ževe in "Radnikove" lepe informacije prihajajo iz enega in istega vira. Poleg tega se ga k drži devetinštirideset laži. IZ PRHORJA Med Italijanskimi železničarji je mnogo surovih ljudi, ki radi iščejo prepire š Slovenci. Ji» plesu v Kneži se je nahajal vedi slovenskih fantov neki italijanski železničar, ki se je kmalu opijanil in začel nadlegovati in izzivati domačine. Ker je bil italijanski možakar le preveč neznosen, so ga pahnili iz hi*e. Hitfb je stopil k orožnikom in jih nalagal, kako je bil napaden iri kako grdo so ravnali z njim Orožniki so drugi dan aretirali dva fanta in ju gnali vklenjena kakor dva razbojnika v goriške^ zapore. TVagična smrt mladega dijaka. V Bolljuncu se je pripetila nesreča, katere žrtev je mladi dijak Karel Zobe«. Odtrga! se je plaz s strmega hriba, ki je zajel dijaka In ga zasul. Zobec se j« ustavil tam, ko je srečal svojejra tovariša Oekarja Zerjala Ko it» se pogovarjala se je pripetila nesreča, fcerjal ae Je še pravo-časno umaknil. Zobca so izko-, pali mrtvega. Hrvatske delavce na Keki gledajo fašisti z grdim očesom «n neprestano zahtevajo njihovi listi odstranitev tujcev iz mednih tvornic. Sedaj divja proti njim prosluli dopisnik' tržaške^ fašističnega glasila "Ha" in na-svetuje, da se nemildoma naj»-Zaajarski kotel aa "Puasvfooto. mejo delavci iz Italije. Ti I» no- vi" farmi. Binghampton, N. Y.—Na farmi Willlama E. Johnsons "Pua- čejo prihajati na Reko ker je delo negotovo In življenje predrago. Gospodarji so zadovoljni syfoota", znanega mednarodne- s hrvatskimi delavci. ga krttarja za prohibicijo, so te' knjižni™ Z od- dni odkrili velik žganjarski ko-, lokom tržaškega prefekt» " tel. ki je bil s drugh opremo za žganjekuho vred skrit v gošči dreves. Kote! drži 200 galon. Kdo je lastnik kotla, še ni znano. racpuščena "Ljudsko knjrfn'' ca" na Proeeku. Njeno deh^ nje "ni bilo v stladu t n*»* »10REK, 39. MP prosveta Vesti iz Jugoslavije MBRODAJNI ^TORJ« VJUGOSLAVIJI. (Iiviren dopi. "Prosvati.") n»siravno je Jugoslavija jako Lpta na naravnih aktod* in Ziravno je tudi v pretežni Vfe-agrarna - poljedelska dr-'"a se je vendar v zelo veliki pokazala kriza v narodnem EpodarstvU, ki je povzročila ¡^¡eto socialnih konvulzij in Slabšala gospodarski in s«i-Jni položaj delovnega ljudstva, t kriza se danes zelo počasi odpravlja, ali vendar: razmere se normalizirajo in vse gre na bolj- Ijivi moški; d v» sta se splazil« Ako gleda človek pa povojni Gospodarski razvoj mlade države Jugoslavije, tedaj mora ugotoviti predvsem dejstvo, da ljudstvo in jugoslovanski narodi niso imeli ne razumevanja in Be sposobnosti, da bi se v gospodarskem oziru mogli razviti v i počno in zdravo državo. Ti ne-dostatki so se do sedaj videli največ v državnem gospodarstvu, v državni upravi in v delno ponesrečeni finančni politiki. Ali v kolikor se je prezentiralo to nerazumevanje za vodstvo gotove pozitivne državne gospodarske politike v narodni skup-liini v Beogradu, med narodnimi poslanci, ki so povečini gledali samo za lastne interese, doto so jim bili interesi delovnega ljudstva deveta briga, je vendar znal zastopnik srbskega ka-_jitala v parlamentu poseči s he- rmonijo srbskega naroda, in je teku nekaterih let zamogel na tačun Hrvatov in Slovencev pospešiti svoj gospodarski razvoj. Gospodarska politika Jugoslavi-e bi se lahko vsled tega imenovala tudi gospodarska politika Srbskega naroda v Jugoslaviji. Te razmere bi se seveda mo-fle prav lepo preukreniti, ako bi ae našlo dovolj razumevanja pri merodajnih činiteljih, pri parlamentu in v onih gospodarskih in socialnih institucijah, ki odločujejo v javnem življenju Ju-^slavije. Jasno je, da v slučaju, da tega razumevanja ne bo, da do popolne konsolidacije jugoslovanske drŽave še dolgo ae bo prišlo, pa čeprav se že danes občuti prav lepo napredovanje in čeprav se „razmere še dosti hitro normalizirajo. ( V čem tiče glavni vzroki tega nekakšnega naravnega razvoja gospodarske politike, ni težko odgovoriti. Je pač tako, da oni odločujoč faktor v jugoslovan-državi, Srbin in samo Srbii), ne zna prav ceniti odgovornosti, ki jo je sprejel s tem, ko je vstopil v službo državnih interesov. Korupcija je namreč tisto leglo zfa, ki zavira normalen gospodarski razvoj mlade države. Ako bi te bilo, ali vsaj ako bi pe bila razširjena v prav vseh krogih toliki meri, kot je dane», bi bil razvoj jugoslovanskega gospodarstva povsem drugačen, bi bil rad v državnih podjetjih in drsnik institucijah vsekakor bistveno drUg, a bilanca bi bila aktivna in ne pasivna, kot se to dogaja večkrat. ■Jugoslavija je po svoji pov/-iini in j k) svojem prebivalstvu frtava. ki šteje bore dvanajst, »i M milijona' prebivalcev, od Morih se peča komaj eno peti-80 z industrijo in obrtjo, dočim *> wtali prebivalci večji del za-*0»l,,ni kot kmetovalci in živi-Bor«k i Kaka ironija je, če po-*u»limo, da to malo drŽavo u-fr^lja nič več kot 18 ministrov, mod katerimi se nahaja* cejo Himstor brez por^elja, to se ^ ' minister, ki nima nobene-11 drugega dela, kot da v miru P^J« ™ zapravlja ministrsko p146' Ako mora biti v narod-I »KdsUvniltvu — parU-m poslancev, se to pra-P da morajo v državni upravi ®Hi dokaj « udne in za pametne-* '»■ r.»/.Hodnega gospodarskega ' nepojmljive razmere. naravnost in odšel s poda svinjsko kuhinjo. Kmalu France zaslišal Dolinarjeve besede: "Ali ste prišli H jPodlipovca it. 21, kamor se jel priženil Fran Seslar. Omenjene-! Ka večera je prišel domov okoli 21. ure in. odšel skupaj s svojim ____nečakom, 161etnim Francetom, Plače 12,000 dinarjev, doklad!spat na P°d- Po "Povedi Fran-8,700 din. specialne doklade 5,- ceta 8t* okoli 23. ure opazila, da 000 dinarjev, za cigarete dobival*?, V1*1^ oko,i hi4e trUe sum 6,750 din., za en avtomobil (se- ' veda nima sam °nmnizacij socialno demo- prtbili vsaj na nekaterih mestih T» p, ' tr, I Stopil je v spalnico, pokleknil klet, Dolinar se je takoj ra silo L^^,8^^ lW nezaupanja, ki ga je posta- *7m zato Ud Posteljo in nato sopet vstal, napravil, pograbil od voza vagJki ^ala povoda mis iti, da du- vila burt0a.ija med delavca In fe* ^Jl^ZlLT ^ MM se j. z zahvalo in s ob- -Inajskihrnn^ne^e ^OT^S V5 . .na »v.trijtk» del*vika discipH-Lov j-'t. »Id «tMiet lnt«kt<-ii Av- ,t0 vrtno mUo' neoil,feno M*" i«hi.« i!k Julij" j« bil poro*'»RKI ^TJ» «" »-1 odkodom je pustil celo poset- , . ,,,,, mnogo razgovorov in ------ krast člankov in "16. julij" je dal po- j« mnogo|4eiah gvojo politično moč, ki sil «ena je rekla, da imava srešp. ne pusti omejevati, prav ta-| Hvalila Je sUnovanje, da je| Vnel se ie Dret™ in n«ln»i ""*uv 10, J*"J JV pw"J« «« P"8™ omejevati, prav U- nvailia jm mimnuvmujv, jv ča« je opazil da so ntznancil ^ ***^ in P* tudi delavec ne sioje. Za.|liPo. Vendar Je kritikovaU ne- Poslavljate se, "Hvala, srčna je govoril: hvala za vse in vlaž- dobrote: za sprejem, za vrTli Dolink a VuM«X tobrl 1 novembra vellko to je aporMU9l med delavcem in dosUtek zidnih omar - v>m ^ okno nakar i ™ Z ^.ni ^ ^rovanje vMh delavskih «a- kmJet6m mog5 le na temelju dJnost. ^el sem tudi težkoče zNen " tolrtbo Bog v^ ^ in se nato uHhlH^n\ m ^r »topnikov AvstrUe. "DogodkiLllkrocyf i^zato mor. delav- nameščanjem pohištva: dva dni vrni Oborn^eri fc «o lenJ, Jt Uli riii i T1 ,a U15- ^ M ne Hmej0 nlč itvo vsak poizkus fašistovske sem se boril * ženo, preden i^K?^ ™!™ m skupaj do poda, kjer je Do- več ponoviti. Povsod mora ved- diktature odbiti s vso odločnost- popustila glede moje delovne »«m tako srečen, kakor da sem hn*r narirr«t 2astokal in nfkio\^ «ukinil». » v av.l j« vso oaiocnost popusiua ^ ^ m0ral vldd pokojnico. Bog vam popla- tinar parkrat utihnil. nato no odločati disciplina." V av strijski socialni demokraciji je Naloga stranke je zato, doseči sem uitopiti prostor za salon In *»JJ" nJim in mi je rekla, vmlvši ae v soM>: Kakina bol, kakifia tuga t J ™ JC Sde ^^ več smeri: Zadrugarji, ljudjeLpormSm s kmetom in ohranitiLojs delovna soba se Je izpre- ZjdnJ® njegove besede so ure po odhodu neznancev odšel (teu v socialno-političnih institu- delav8tv0 dim bolj sposobno za menila v kotiček med Šivalnim i«*ublle na atopnicah pogledat, kaj je z Dolinarjem. cijah ter v občinah so "desni-L^ ^to Je kompromis napa- «trojem in med mizo za likanje. »P^«* Poprej se ni upal, ker se bal, ¿.rji," strokovničarji so v sre- taf ker mme delavcem polet Trop mo|Mki Je prensAal nale,™,"li " da bi tudi njega napadli. Na di. politikarji, akademlčni Uudje ln Mto jt tudi vsaka notranja L vaH je uiidll vseT krožnike in, svoje veliko začudenje j* našel h „ študentje so na na levi. Luorolitev nemogoča. Razoroži- "„¡.^ ^u omtPe |n m ize, *™lsll, pokleknil Je pred porte-Dol narja že mrtvega. Takoj Je I.raziU predstavnika sU: za ti je mogoče le proti nasprotni-ETn Ko so postreščki Uo! O, le live možje, ki ljubijo odhitel poklicat očeta Frana Se- desničarje dr. Rwuier. predsed- ku, ki jt tudi s svoje strani pri-njimi ...... slarja, ki se je s svojo Ženo, se- nik zveze avstrijskih konzumnih pravljen na raioroiltev, a danes T ' Jda b, je bno dovol ------- na| društev, za levičarje dr. O. Bau-|buržcmzija noče razorožiti. ,iltme> J publicist. Dr. Renner stro ubitega, mudil v vasi svatbi pri posestniku Povžu. Krvavega dejanja o bili osum-|kristjan, dr. Bauer — Žid. ljeni Anton in Jože Kuhar ter Janez Severka, rudar, doma iz toliko |>voje fene tudi potem, ko «elt-o v grobu. To je eden Ismid Ihl Popoldne je šla ena v spalnico. BBBBBBPBPBBBI^WBBP,obe vM Da se naši čiUtelji seznanijo] ¡¿ti in"zato ne sme pustiti, daC^'p^o"u'¡¡o zelo počasi" lz-|Jfna ln s izbuljenimi očmi. z velikimi vprašanji, ki jih re- h0 spuste n^polkomurUstlčnl inL^i rok me»ec dni sva bila Vprašal sem Jo, kaj Ji Je. je Stranka mora oatatl duši socialiima ln volji dovolj za N Ižlšče kravi (p volu. svestaj Kapoalad sva ostala z ftenoj po ob« sama. Pomalem sva urejala Prevali, občana Kolovrat. Ysi 4uje močno organizirano avstrij. rildlkalni delavci. Vse delavstvo pr, nujno potrebnih trije so bili aretirani in odvede- |iko delavstvo, ki Je gospodar na|mora bitl ^otno in sato moral^"^. ¡^vedatl moram tudi, 'Kaj Jet" Je ponovila, nila ml J« ogrlica I Prstani! tolikim ministrom, kajti od tega trpi največ davkoplačevalec, ki vsled take "štednje" trpi na svojem položaju,- —S. Za zavarovanje nezaposlenih delavcev in pravHnik borze dela. (Interpelacija nar. posl. sodr. Petejana.) • . Naš zakon o zavarovanju delavcev določa v § 2. uvedbo zavarovanja delavcev za nezaposlenost. V drugih kulturnih državah so že davno uvedli omenjeno zavarovanje, pri nas se pa doslej ni nobena vlada brigala za nezaposlene, niti noben minister socialne politike ni poizkusil izvesti navedene določbe zakona, da bi rfudil nujno pomoč delavcem, ki nimajo dela in za služka. Ustanovila se je leta 1923 borza dela, v katero prispevajo polovico delavci, polorvico delodajalci, ki posreduje nezaposlenim delo. Na prispevkih za borzo dela se je nabralo v petih letih okoli 40 milijonov dinarjev, toda še do danes ni napravljen pravilnik za borze dela niti za izplačevanje podpor nezaposlenim delavcem iz tega sk^da kljub ponovnemu zahtevan ju potom strokovnih organizacij in delavskih zbornic, ki so zakonito priznane predstavnice delavcev Pravilnikov minister socialne politike doslej sploh še ni pred ložil, čeprav je v to pooblaščen s finačnim zakonom za 1. IttM, v svoji interpelaciji zshtevs s. Petejan od ministra socialne politike: . 1. Jeli ste pripravljeni takoj izdati Pravilnik o borzah in neposrednem podpiranju ne zaposlenih delavcev iz fonds borz dela, s katerim bi se-koli kortoliko ublažilo trpljenje tolikega števila nezaposlenih de- U2°e Ali nameravate čim preje izdelati in predložiti y odobre-nje narodni skupščin, zakon zavarovanju delavcev za primer nezaposlenosti, kakor to doto & 2. zakona o zavarovanju de avcev ter s tem olajšati n osi gurati jako težak in nesiguren položaj delavskega razred dltt*s strahovito trpi in hlrs pod grozovitim bičem neaaposleno- ftI7nUrpelant & f odgovor v smislu f 71. pravilnika zbornice. ni v| _ _ no taje svojo krivdo, za katero|Vseh delavskih centrih, naj po-l^gadovoljni tudi radikalnejši! "V"* o^rtia''ker""si Je nisva I no.n 1» govore razne skoraj nepobit- damp v ekacerptu govora obeh eU>menti. V nobenem slučaju p» lena ne jaz. I MA kako si mogla puaUti Litijo. Aretiranci trdevrat- Dunaju, v Gradcu, v Lincu pri b|tj .trankina taktika taka. da i* J^nja -Ukt v obupu sernlnal Vse nam« J« ukMK^ i it» uimin l^rivr/ln «o Loforn I____u J „I____UIU___«a I . x___ji „jjl.I_.1H W J" . • . r ne okolnosti. Smrtna kosa. Umrl je v Ljub-jani Ivan Anžič, posestnik v Hradeckega vasi. — V Trbov- š%k. Ubil ubil ■ _ f___________ vršila obravnava proti Marku I ve franke sicer napredovale, I vstop v vlado nemogoč. da M Perišiču, ki je meseca julija le- vladni kurz pa je šel odločno na Dr. Kari Renner. mož orjaške) yvoni>v oil liWii, _ w 9mi»WJfmtut ^ w tos vpričo svojih malih otrok deano# To je „«veda deUvstvo telesne postave, bivši kancelar . K , irftj ^ uudJa Vitj toliko L|riHl| itr0g0 zasledovanje Uttt, ubil svojo ženo. Državni prav- al|no razkačijo in ko je po svoji avstrijske republike v L 1»18-n| ^ ne hodlJo v posete ln itm „.nj^i »Umo, A dnik je predlagal smrtno kazen, volilni zmfcgl videlo Ae to, da so 20, zadrugar in pisatelj, je |mel . nr|jlte,jt,m in »nancem. ToL^.i g- policiji, ampak Perišič je pri obravnavi izjavil, biH morUcl delavcev v Schatten- napram dr. Bauerju prav težko * lMjpoldne: K * " ' * vsled tega da je ubil svojo ženo,( ker preveč ljubil, ona pa ga lustila. Ganljiv moment ave je bil, ko je stopila v^ sodno | protesta, ker dvorano Šestletna hčerka, mala Nevenka zagledala ta, ga je začela papa!" Prizor _______ . vabil solze v oči., Ob devetih | stranke preplašiti kmete in ma zvečer je bila sodba, s katero je bil Perišič na in ustvarjen je bil zopet oni ki- L0 §maj0 V6¿ ponoviti. Celota de- podlagi pravoreka porotniko oproščen. V Praprečah pri Bell cerkvi se je obesil 11-letni šolarček i*ran Krašovec, nezakonski sin IJí» kak V Ji S)', •Ji» toke: oznanimo naše čltatelje. "dijo Zgovorni člnitelji •svljl v tem pogledu, bo-1 ^»grajskih "Novostih" nekaj podatkov, katere "*l v narodni skupščini adnttk! poslanec Vujk-^rskl predsednik ima na ;ia»Iednje alužl)ene jwe- glavnih referentov Dr. O. Bauer je izvajal: ne sme priti do razkola in sto- /a ^ ildal «to AesUto na milici poleg postelJtT" krat boljše» Je iibrati na|mčno frjinkov Ta v|0t|^ j§ kar nietVa, sem vprašal V finančne polome zapletena pyt — ker to nápako je mogoče L porniíl|roí da je bila lena vlada kancelarja dr. Rameka se popraviti— kakor pa se vsled »aposlena s sprav ah je umrla Leopoldina Klanj- je morgia umakniti 8eiplovl. Ta prave poti rasbiU mesece zaposlena trli spravlja- *'Kako vendar! Odprla bila tatuljo s dragotinami In njem stvari in da vas ta čas nI sam Jih razvrščala. 8e na miael K. je šla s klicam enotne meščan- Samo to, kar more delavca res utwnlla h(K||t| po IWM|nlh trgo-Iml nI prišlo, da ieši vse na ženo. ker jo je preveč ake ^^ nt voutve, ki so dale navdušiti, samo to Je v resnici . "h rPlhranl| kliub li-liicl, ko J« stopil v sobo on» tat Pred splitsko poroto se ta paradoksen rezultat, da so le- nepremagljivo in zato Je d«M«\A t!km dVi|ito frankov.« Nekega Jutra ob detetih Je zapel zvonec. Bil sem vesel, za- ¡(»kradel naju Jal tena J« hotela, da naj j na policijo In sahtevam, TTi r^ to*** kftkor w01^1! dlraktflrju «Comedia Fr. Jo je dorfu oproščeni, je prišlo do ^ »Ullšče: Prikazati delovno plat,K , ^ va4> ¿a atojl pred P,aal aam mu ukole: je za- julija. Kila je talka napaka, da ki „i populafna. P u ' ^ Jet alt Krt % goapo rMVnJll.m & obrav- L stranka «trna organizira Najprej Je povdarll, da N ^l^tffTÄJo in da to £ L Francaisa1. nimata tj JW3 HWVV4MIII, M» . nade na razkol soc. demokratič- ^ JJJ^ Ur ^ obanam offla. I vašem ansamblu nc brega . igralca, vas .... -- —------------r ----------. .. .disciplina nevarna In ------- razglašena raz- lomeščane pred soc. demokracijoL^^ kftkor oni j5t ju|jjÄf M ._„ifl,idovodno cev. separatnlj Nj| prifU M jf pojavu goapod tajski zid, ki loči delavca kmeta, mesto od deležele. od UM! Chicago. — George Hughes Ja bil saljubljen v UMetno črnini. . "AH Ja gospod instalater lavstva mpra biti proti PO*»«- ,.*,,,!?» u «nl-Mlala žena nlm skupinam mnogo bolj stro- u«™7 ie odgovoril Martho Fletcher. V nedeljo OprU na ta uspeh Je mogla ga ko dosedaj. K dejanjem P* I..™' ^.^jam zaradi ln>' i« napotil proti njenemu uda preiti v ofenzivo. Pri Y°- sploh sme pozvati samo celota. P™*' A m^s nrihcMia stanovanju, da Jo oblila. Ko Ja 1 1 "pa posamezni deli. ttim^^^ tja. Je pogledal skoai okno ist komunUtov sicer pravi,i0(,M uptm' |n Jo videl sedeti v drulbl njego- vlada litvah zaupnikov v zvezni voj-Le Njegova ¿rnl- Koepka. To ga Ja tako raajeailo, posestnika Frana Krašovca. De- ak| j« bojevala novo zmago. pam#t komunUtov sicer' pravi,---------- ček je bil tihe, mirne narave, kateri Je sledila še( večja pri vo-(la mora revolucije izveatl ^un Jt |ana vega tekmeca v ljubezni LouisJ. zato je njegov samomor vzbudil utvi zaupnikov policijskega P» odlotaa manjšina, ali v Avstriji Kaj Izvonui dalje, je se ^ _ «..i-m* v vsej novomeški okolici obilo ltVa. In danes Ima vlada krepko L tak. taktna škodljiva Bur- Povablla Jošleca^ začudenja. Deček Je šel zvečer| na svoji strani vojsko, orožni-|toajt|ja naravnost čaka, da sto-|na , spat, kakor vedno, okoli 20. ure Deček Je šel zvečer anes Ima vlada krepko h, taka taktika škodljiva. Bur- povsui.a ^ j-ia-j. b|| pfv0|vfr |B >tW rjna svoji strani vojsko, orožni- toarlj« naravnost čaka, da sto- nafr »pfi^Uinanjo Mlod bar ^ Krog|i ^ Kotf>. J Itvo. policijo ln fašistovske or-L,mo napake ln po 15. juliju smo v Is. Im.l je na črno suk |n ^ Morilec .1 Je po- i ganizaclje In vlada misli, da mo-L*. demokrati za malomaičane njo. črne hlače In t«4UH»WW fco mm> ^ Jf ^ y. Zid med je bil s florom ovit. Imela ava zjutraj pa so ga našli obešenega ganlaacije , . Ml , . nÄH tmaiilio v hlevu. Na lice re naravnost prezirati protest o-Uopet aamo požlgalcl. -- - - . ^ je t»koJ odpr»vll« m^ZEČ »K J. ««Un,. J. Md.J -I-.j mesta se na komisija, ki je dognala, da loža j. pet Intakten 1IW Julij Je bil za nas strašen, meva "Milostlva," je nadaljeval strel», pogn^Udve krogli v glavo. Hughesa so pripeljali v Milco In bo najbrž umrl. noma izključena. Definltlvna odločitev o keétv dkl železnici. V Prometnem mt< vprašanje koalicijske, koncentra- nlzacijskl aparat mora stranka kar prihajam cijske ali proporčne vlade, v ka- prekontroliratl. A ne samo spo-| preživel tri mes^e teri bi bili tudi soc. demokrati, daj, tudi zgoraj mora biti Trtba se zavedati, da Je vsaka eff>llna. Velika povodenj v Afriki; mrtvih. Afrika. 81. nov Haj me ra- Alglers, sev definltivni trati ^^¿^^Lročlli klanje dne 15. julija da- ^ za mnogo močnejše, delavstvo ze Ljubljane z «norjsjh. Promet- ntmogoHi A iud| Iz načel- pa za mnogo slabejše, kakor Je. ni minister se Je odločil za na-1 h ^^ m koalicije v letu Ta Iluzija Je povzročila vedno dis- zumste I 2en|na smrt m- J« t*ko[- Vač kot 500 oseb Je Izgubila Uitrla, da sem moral zapustiti življenje v zadnjih dv«h dnei, SKTmin ii smatra danes ae- še pred desetimi tedni, ln tu J. I ko Je voda vsled utrganja obla- črt inž. Klodlča, t. J. za mg Aq jwo jf ||n<.lo delavstvo močnejie oboroževanji» melčan Kočevje-Vrbovsko. Spomladi se dobW€k ker ^jaj ^ bili spre- Uva In avtortlatlčno sili nas, da prične, čim bo vreme dopuščalo, | ^ vjj4fi, ^jaino polltičnljjni^mo na protloborolevanje. ..... " zakoni, ker se Je po »lomu I 1918 čutila buržoazlja slabotno Danes pa Je čisto druga sltuaci- KMlostiiJe, da se kje samo/lu-ja ker danes se čuti buržoažlja ¿ajno sproži kakšna puška in močno. % In namen prltsgnltva državljanska vojna Je tu. Po 15. soc. demokracije k vladi J® Juliju Ja^to nevarnost U slasti i mo. da prevali buržoazlja del od- narasla. vačina kmetov In večina de- končno trasiranje na terenu, prihodnjo Jeaen pa Se bodo od-dala gradbena dela. Gradnja Je za enkrat preračunana na dve leti. v Proga bo tekla iz Kočevja po Kočevski dplinl mimo Mozirja, umrla moja uboga žena Govornika Je bolest tako pre-1 okolišu Orsna In magala, da so se mu utile solze | severnem Alžlru. ka zalila okrog dvajset vaal v M Orleansvllls v Vse reke so Ponudil sem mu stol. prestopili» bogove In poplavila okolico. Materljalna škoda sna- po licih. Zahvalil as Je za prijazno po-nudbo, sedél In jiotegnll Iz žepa|ša milijone dolarjev črno obrobljeno ruto. Brisal si Je solze, ki eo ga oblivale. "Brce, milostlva, srce ... Hamo devet rašankoalicijske pravdo namsšče^ opomogli. I>rUvlJsrwika vojna pa km do-¿ sip ta ä vom«v. da bi huzsto tudi konec Avstrtje. ,VmnHoo ministrstvo IzJavMa. 1 razpiaat l • ^ T^ll^ttmiSÄi ills dolžena proga slcar ni naj-j AvtrlJa Je pač vsoto dveh dr.Jake, K^ošk« In «am/HitoJna TI i^H toda v obsUjelih razmo- lov: Dunaja In Industrljaklh kra.|roUk«. Jev na eni ter kmečkih In agrar- < Ifol jše, W*mm prikaza JU.) Um. ko sem isfubil Uksga Uj v gmdeljek zjutraj 22 mlU angela? To Js uprsv nemogoče."|(Kj tega mesU. Posadka 22 mol •H čim vam lahko poatreže-j^ ja ^jja. mo?M Je vprašala žima gosta. "Ah. milostlva, meni nI mo-gote z ničemer post reči. Prišel sem semkaj le zaradi spominov, ki so me premagali . . . Vidite tu V obedniel sva tolikokrat se-In govorila o srečnem življenju, ki naju še čaka ... Tu me Je tolikokrat ko sem bil slabega Uka. nagovarjala, naj van-dsrte jam. O Bog! In tamkaj v kotu je sUl klavir, kjer ml Je v^krat zaigrala kako «anjsvo | melodijo . ., Tako vdano sem Jo poslušal .. Pobltost ubogega porazno ui*nkovala na Mrarakl sdiiéni étj . «M« k« ima k vo rwsuoi krt Ni I^sv m i», novembra. VETil Bartin, 28. nov. — Truplo lou- telo praoaOafi «oaedom, »o pok isa Rodeja je ležalo dva tete tali policijo, ld je odnesla tru na parah, okrog mrliča so pa se- kxin ga pokopala. To je že dru deli člani Wafcwanbergerake aek. slučaj v Berlinu v enem mesec te ln neprestano molili, da se da ao člani te čudne sekte c-ak mrlič obudi k iivljenju. Ko .je li na vstajenje mrlič«. za pridobivanje novih "Prosveti Mita knjigo "Slornaaki M«MM 81gndoa," >4» primerna kil ga sa nufttrjaajo ¿Banja ■ainlHai, rnšm $2.00 ali kako druj knjigo is saloge "Književne matice.w tm dva novi celoletni nanj aini dobite velfto in kraano venno knjigo "Ameriški Slovenci] V kfttiM^ BRHiOfc^^^Jfl® in IIC Sftino 1 razvaja naše 8. N. P. Jednete, temveč tadi o razvoju našega ni reda v Ameriki. In dragih zgodovineko-vainUi dogodkih. nost knjige je 96.00. Cena je: na leta «6.00, ta pol leta $3.00; sa Ckieago in Cic« sa eno leto $70(0, sa pol leta $8.75. Za Evrepo: sa eno leto |9.oi sa pol leta $4.60. Za čkna 8. N. P. J. za leto $4.80, pol leU $2.41 sa katero poSljlte Proiveto m leto $7Mk pol loU $171» s» f^lfciipo stane wjjU lota $4.50, za vsa leto pa $9.00. Tednik atasefca Evropo $1.7* leto $1 JO. Naročnina laHko till mml Ml B^fllor o upravniStvo " PROS VET A w 2667 S. Lawndale Ave. CHICAGO. ILL. (Daljo.) Salda odšteje ciganki cekine, jo spremlja stani jamo do čolna, jo prepelje preko reke in počasi vesla na kranjski breg. "llee avaha!M ponavlja tiho in ae nasmehne. "Kdo bi si b|l mislil, da bom kdaj znala ciganski!" te glavnema tajnika ostanejo tam v arhiva In jih apravnlatvo no doU. Toroj ja sola vtfno,'da vselej pofljote m iM »to pripravljenih listinah vso naalo-ve npravnlitvn Pioevetn3K be j. Upravnlitvo ali«*»'apelira, da draitvani tajn&l In tajnica to apofttavajo. Phffip Godi-na, apravitrij. naročite 81 knjigo 'ameriški slovencl" NEMA MIRU Z NAPADI \ ŽELODCU. ODPRAVITE JIH! Na moreta preprečiti rojevanja tolodčhih napadov a nobenimi krog-ljlcami all tabletami, vi morate uporabiti adravito, katero an*M «talni mir. Trinarjevo Grenko Vino napravi konec slabemu apatitu, nepre-bavnoat hrana, aabaaanoet, aaprtnN co in anaka ttledtne naroda. On M nikdar na iaaaveri. MCarnofio, Pa., 22. »ept.:—Trtnorjevo Gronko Vino jo aolo dobro adravilo. P. GabrlelH." Vradnoaton kupon v vsakem zavitku. Ako sa na mora nabaviti v valom okroftju, pilite na Joseph Tri nor Company, CMesfO, 111. Trganja in hoMMn jo kilo Joko kanli kosoe. V.IIIU itod Cnat Mltal oblU SPREJEMA VSA V. TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA : . * - v V • * ' 11 'it H * f '"-L'/> , ' Tiska vabila 2a veselice in shode, vizitnice, časnike, fatfge. koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO 8. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unjjako delo prve vrate. V«i pofttnOadojevodatarotJakarne oetra bolettno in trpljenje trtanja, n#vralfije In drofik revmatičnih bo-loanl a John .on', tad Cm*. Udtt»|m nbliieia. V trenutka, ko daete ta aa-neeljiv efcHft na bolela meato,-«Tejo la pomirja ta» akoro takoj odi#ne boMtee. Deleft ni boeU trajne po«*. kajti adravilo v Red Crooa led* nim oblifto pretira neprestano v koto na bolefth dolih tolika ««aa. dokler s^iito oMIft, velik Kad Cm ledidai <*lift s rde. Mm flanelaetUn imljma Pa reeh t*h>«»h • —Advt. S. N. P. J. PRINTERY