PRIMORSKI dnevnik j® zaČ6l izhajati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-tembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-š|. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-tlzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 119 (13.652) Trst, četrtek, 24. maja 1990 Predsednik Cossiga sprejel najvišje predstavnike sicilskega sodstva »Proti mafiji naj enotno nastopijo družbene in politične institucije« V dosjeju, ki so mu ga izročili, ni nobenih znakov o izkrivljanju resnice Vsaka obtožba proti sodstvu mora biti jasna, premišljena in utemeljena RIM — Predsednik republike Cossiga je v^eraj na Kvirinalu sprejel najvišje predstavnike sicilskega sodstva, da bi preveril utemeljenost obtožb s strani bivšega palermskega 2uPana Orlanda. Orlando je med neko televi-zijsko oddajo izjavil, da je v predalih sicilskega sodstva dovolj gradiva, ki bi lahko osvetli-0 ozadje nekaterih mafijsko političnih umorov. Generalni prokuratorji prizivnega sodišča jz Palerma, Vincenzo Pajno, iz Catanie, Gius-ino Lezzi, iz Messine, Eugenio Fiorentino, in lasguale Giardina iz Caltanissette so se s Predsednikom zadržali dobre tri ure, odšli pa s° Po stranskih vratih in se tako izgnili števnim novinarjem, ki so vse jutro čakali pred kvirinalom. Cossigi so izročili zajeten dosje o ,ako imenovanih uglednih umorih, katerih j rvci so še danes neznani in nekaznovani. ~rtve zločinov, o katerih je prvi in brez dlak 118 jeziku govoril Leoluca Orlando, so znani: Predsednik sicilske Dežele, Piersanti Matta-ki ga je mafija ubila pred desetimi leti, ^eželni tajnik KPI Pio La Torre, ki je bil Itt ^en aprila 82, palermski župan Giuseppe j ^ilaco, ubili so ga januarja 88 in zadnja, t,e*°šnja žrtev, deželni funkcionar Giovanni °r>signore. Vsebina dosjeja sicilskega višje-9a sodstva bo verjetno za vselej ostala ovita v tajnost, Cossiga pa kljub temu ne namerava odstopiti od svojih namenov. V popoldanskih urah je predsedstvo republike izdalo obširno sporočilo, v katerem so navedeni vsi nadaljnji koraki, ki jih namerava narediti predsednik, navedene pa so tudi vse institucije in oblasti, ki mu bodo morale pri tem pomagati. V sporočilu med drugim piše, da organizirani kriminal, ki s svojimi okrutnimi dejanji ogroža celotno družbo, globoko žali slehernega demokrata. Razočaranost ljudi zaradi počasnosti in včasih neučinkovitosti sodstva pa je po mnenju predsednika Cossige le deloma upravičena. Sodstvo samo se nahaja v težkem položaju, saj mora dobršen del svojih psiholoških moči usmerjati proti nevarnosti, da bi klonilo izsiljevanju in premoči mafije. Strah je včasih prevelik, da bi mu človek lahko bil kos, zato sodstvo ne sme ostati osamljeno v svojih naporih. Cossiga zato poziva ves zbor sodnikov, ministrstvo za pravosodje, notranje ministrstvo in pristojno parlamentarno komisijo, naj z vsemi močmi in v okviru svojih pristojnosti ponudi Siciliji vsestransko pomoč. Med sodniki je zavladalo nezaupanje, ki otežkoča in pogojuje njihovo poslanstvo, meni Cossiga. K okrepitvi boja proti organiziranemu kriminalu pa ne bodo pripomogle samo institu- cije, temveč tudi politične oblasti, ki morajo sodnikom zagotoviti sodelovanje, ter preprosti državljani, ki morajo enkrat za vselej odmisliti žal globoko zakoreninjeno zapoved molčanja. Ne nazadnje pa so na vrsti tudi družbene in kulturne ustanove, ki morajo svoje poslanstvo razširiti iz doslej utesnjenih krogov in se z večjo zavestjo posvečati ustreznemu informiranju in osveščanju. Skratka, predsednik Cossiga zahteva vsestransko sodelovanje na vseh ravneh, zahteva pa tudi doslednost in iskrenost s strani vseh, ki so doslej in nemara še bodo načenjali ugled italijanskega sodstva. Vsak, ki čuti potrebo po prijavljanju dogodkov, sumov in dvomov, mora to storiti zavestno in pošteno, brez slehernega osebnega in siceršnjega maščevalnega vzgiba. Očitki in sumi pa morajo, tako je menil Cossiga, temeljiti na dokazih oziroma na dogodkih, ki jih bo sodstvo lahko preverilo. V zadnjem delu obširnega sporočila javnosti je Cossiga naglasil, da v poročilih sicilskih sodnikov zaenkrat ni zasledil niti enega znaka, ki bi lahko pričal o površnosti ali namernem prikrivanju dokazov, prav tako ni podvomil v neodvisnost sodnikov od kakršnihkoli zunanjih pritiskov. Nevede smo sedeli na sodu smodnika Ameriški obrambni minister Cheney je potrdil pisanje VVashington posta, ki trdi, da je bila cela vrsta ameriških jedrskih konic v evropskih oporiščih ameriške armade defektna in da bi lahko eksplodirale tudi po golem naključju. Take konice so imeli shranjene v treh evropskih državah, med katerimi tudi v Italiji. Napako so odkrili leta 1988 in od takrat so konice že zamenjali. Eksplodirale bi lahko, če bi jih zadel močan udarec. Sedaj so, kaže, vse jedrske konice brezhibne. Enoten pogled Socialistične internacionale na palestinsko vprašanje . Kairo — V egiptovski prestolne! je včeraj končala z delom So-^slistična internacionala, ki je ?ed drugim soglasno podpisala dokument o rešitvi palestinskega krašanja, do katere naj bi prišli s aihoodločbo Palestincev, pri če-.®r ni izključena niti samostojna listinska država. Novost je v j,81’ da ga je podpisal tudi vodja p belskih laburistov Peres. To je jpg«, da izraelski laburisti sprej-je J0 neki dokument, v katerem Pravici do samoodločbe Up ®njena tudi možnost samostoj-.Palestinske države. pataIijansko politično prizorišče d aePosredno zadeva razprava o S0p.neYni prošnji KPI za vstop v PrMalistieno internacionalo, zi asednik Brandt je s tem v zve-porPOVei'il Bettinu Craxiju kot tej-J^dsedniku Socialistične in-Kpt aci0nal6 nalogo, da naveže s sod pPairebne stike in nato tudi v trP,r;0Variju s PSDI pripravi us-6Zno Poročilo, Vlada v Jeruzalemu se na vse načine brani pred obsodbami mednarodne javnosti Položaj v Izraelu se vsaj navidezno umirja Jutri najbrž zasedanje Varnostnega sveta Na zasedenem ozemlju so pokopali žrtve spopadov z izraelskimi vojaki (AP) JERUZALEM — V Izraelu in na zasedenih arabskih ozemljih se po treh dneh hudih in krvavih spopadov položaj vsaj navidezno počasi umirja. Spopadov tudi včeraj ni manjkalo, bili pa so manj siloviti in so trajali precej manj časa. V včerajšnjih izraelskih časopisih pa so objavili obračun zadnjih spopadov. V torek so padle zadnje štiri žrtve, tako da je število mrtvih skupaj z žrtvami iz Rišon Leciona doseglo dvaindvajset, temu pa je treba dodati še približno tisoč ranjenih. Včeraj je prišlo do novih spopadov tudi v Jeruzalemu, kjer je ministrski predsednik Šamir ob otvoritvi proslav ob 23. obletnici priključitve Jeruzalema dejal, da si Izrael leta 1967, »ko je osvobodil mesto, ni ničesar prisvojil, kar mu ne bi pripadalo«. Na diplomatskem področju pa se skuša izraelska vlada ubraniti pred obsodbami iz vsega sveta. Ministrski predsednik in zunanji minister trdita, da je pokol delo neuravnovešenca, ki se ga ne more povezati z izraelsko-palestinskimi od- Dokončno odobrili reformo osnovnega šolstva v Italiji ka ~7 Poučevanje tujega jezi-l>*hort,?!a,a,?ie »kratkega tedna«, Za dv arni Pouk« treh učiteljev druniJ?- razreda, sodelovanje z ttieiTi I?Vse9Inent*<< šole. To so te-Šole ra*orn>e italijanske osnovne °dohni! so 1° včeraj dokončno 2lS ni*11 v Poslanski zbornici z Posll„asovi- 133 i«h je bilo proti, 5 Pr!dCev Pa se je vzdržalo Oieniii n 80 zakon v senatu spre-giasovl.8” se komunisti ob prvem Vzdržaiin J? v Poslanski zbornici sprem ‘nii enat Pa J6 v marsičem v*h dvkJc Prvotno besedilo. V pršelo on razredih so ohranili na-^tstvii ®a razrednega učitelja, v telji “ "vsemogDčne mamice-uči- piizadeioauniste Pa ie naiboli ?bvezn a da 50 v senatu črtali :a9oditi .a_,se morajo reformi pri-‘vu je *1‘“j11 zasebne šole. V bis-enat napravil uslugo kato- liškim šolam, ki jim ne bo treba prenašati težkih finančnih bremen reforme osnovne šole. Glede »kratkega tedna« bo ta svobodna izbira vsake šole. Zadostiti pa bodo morali zahtevi po 27 urah tedenskega pouka (do sedaj 24 ur). Ko bodo uvedli še poučevanje tujega jezika, bo pouk tedensko trajal 30 ur. Reforma bo blagodejno vplivala na zaposlitev v severni Italiji, kjer je precejšnja učiteljska brezposelnost. Po mnenju levice pa bo prišlo do zapletov v južni Italiji, kjer že sedaj marsikje primanjkuje učnega osebja. Levica tudi poudarja, da bo sedanja reforma ugonobila »celodnevno šolo«, ker bodo v zameno ponudili neke vrste »pošolski pouk«, ki ne more zadovoljiti ne otrok in ne staršev. Izreden italijanski »evropski tris« H nosi. V tem smislu je govoril tudi glasnik izraelskega zunanjega ministrstva, ki je dejal, da so glavne krivde za zastoj mirovnega procesa arabske države, ki ne pristanejo na neposredna pogajanja z Izraelom. Glede mednarodne javnosti pa bi bilo po mnenju izraelskega predstavnika bolje, če bi manj kritizirala in dala večji prispevek k ohladitvi prevroče krvi. Svojo zaskrbljenost nad zadnjimi dogodki v Izraelu in na zasedenih ozemljih je včeraj izrazila tudi evropska dvanajsterica. Istočasno je Evropska komisija sklenila, da na zasedena arabska območja pošlje pomoč v višini 750 milijard lir za nakup sanitetnega materiala. Za zdaj še ni znano, kako se bo razpletla prošnja za dodelitev vstopnega dovoljenja za Jaserja Arafata v ZDA, toda v Stekleni palači OZN v New Yorku so se že odločili, da b.o izredno zasedanje Varnostnega sveta o palestinskem vprašanju po vsej verjetnosti jutri v Ženevi, da bi tako Arafatu omogočili sodelovanje ne glede na odločitev Washingtona. Z zmago (1:0) proti Benficl v pokalu prvakov je Milan dopolnil slavje Italijanskega nogometa v Evropi, saj sta tudi ostala dva pokala letos romala v Italijo Inflacija maja taka kot aprila RIM — Inflacija je maja ohranila isto raven, kot jo je imela aprila, in sicer 5,6 odstotka. V vzorčnih mestih so zabeležili 0,4-od-stotno mesečno povprečje višanja cen. Strokovnjaki so precej optimisti in ne izključujejo možnosti, da se bo inflacija v prihodnjih mesecih zmanjšala. Največje poviške so maja zabeležili v Milanu in Benetkah (0,5%), sledita Trst in Turin (0,4%) medtem ko se je življenje v Bologni, Genovi, Neaplju in Palermu podražilo za 0,3 odstotke. Poviški se v teh mestih precej razlikujejo med seboj, predvsem zaradi razčlenjenih poviškov raznih javnih storitev. Na splošno pa so delavske in uradniške družine največ odštele za stanovanjske stroške. Po oktobrski so oblasti v Kremlju sedaj pripravile še »gospodarsko revolucijo« Za smjetske ljudi odrekanje in revščina na poti iz planskega v tržno gospodarstvo MOSKVA — Včeraj je bila v vseh svojih dramatičnih posledicah znana razsežnost gospodarske reforme, ki bi morala Sovjetsko zvezo postopoma popeljati v »dirigirano tržiščno gospodarstvo«. Na tiskovni konferenci je reformni načrt predstavil njegov sestavljalec, podpredsednik vlade in odgovorni za gospodarsko reformo Leonid Abalkin, pri tem sta mu še pomagala prvi namestnik predsednika vlade in minister za gospodarsko načrtovanje Jurij Masljukov ter predsednik sovjetskih sindikatov Genadij Janajev. Bolj kot ta tiskovna konferenca, na kateri so poleg golih podatkov o podražitvah in mehanizmih prehoda v tržno gospodarstvo poudarili, da bo treba po današnji razpravi v vrhovnem sovjetu razpisati referendum, so na Zahodu odjeknile ocene Nikolaja Petrakova, gospodarskega svetovalca predsednika Mihaila Gorbačova. Na srečanju med ameriškimi in sovjetskimi poslovneži je namreč Petrakov izrazil strah, da bo napoved reforme povzročila »gospodarski preplah« v Sovjetski zvezi. Po njegovem je premier Rižkov pogrešil, ker je javnost seznanil s to reformo, ki bo stopila v veljavo šele 1. januarja prihodnjega leta. »Nesprejemljivo smo zamudili sedem mesecev in povzročili nakupovalno mrzlico,« je navedel Petrakov, ki ni skrival nevarnosti, da bodo ljudje v pričakovanju podražitev pričeli delati zaloge. Že s 1. julijem se bo cena pšenice in drugih žit potrojila, po 1. januarju 1991 se bodo druga živila podražila za 100%, blago široke potrošnje za 43%, energija pa za 43%. V tem obdobju se bodo plače v povprečju zvišale le za 15%. Minister Masljukov je v obrambo vladnega načrta navedel, da je bila poljska šok terapija za Sovjetsko zvezo nesprejemljiva, ker bi povzročila 40 milijonov brezposelnih. Sedanji vladni načrt je to preprečil, a 80 milijonov ljudi bo na robu eksistenčnega minimuma, tako da jim bodo morali zagotoviti socialno pomoč. Polek Masljukova je tezo o vsesovjet-skem referendumu zagovarjal tudi sestavljalec reforme. Abalkin je namreč poudaril, da načrta ne bodo uspeli uresničiti, če ga ljudstvo ne bo podprlo. Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali bo ljudstvo pripravljeno na zategovanje pasu, ko pa v bližnji bodočnosti ne vidi izboljšav. Nič čudnega torej, da je predsednik Gorbačov primerjal sedanjo reformo z oktobrsko revolucijo. Izziv je seveda ogromen in skrajno nevaren. Oktobrski revoluciji je sledila 10-letna državljanska vojna, Kremelj pa bi sedaj rad »gospodarsko revolucijo« izvedel ob podpori ljudstva in brez družbenih nemirov. Zapreti bo moral nerentabilne obrate, kar 70 odstotkov podjetij bi morali ločiti od družbenega sektorja, tako da bi postala delniška podjetja. Kako, pa ni nobenemu jasno, ker ni zakonov, ki bi urejali vlogo zasebnega kapitala, tujci pa bodo dvakrat pomislili, preden bi vložili svoj denar v Sovjetski zvezi. Ob vsem tem pa stara boljševiška garda pripominja, da je Gorbačov s svojo demokratizacijo in perestrojko sam odprl Pandorino skrinjico, tako da se bodo sedaj po njegovi krivdi sovjetski narodi spoprijemali z vsemi mogočimi tegobami. Zagovorniki komandnega komunizma pa pozabljajo, da je Gorbačov skušal prehiteti dogodke, če mu to ne bo uspelo, pa ne bo kriva perestrojka, temveč predolgo vztrajanje na dirigiranem gospodarstvu. Danes bo premier Rižkov reformo predstavil vrhovnemu sovjetu, če je ta ne bo odobril, so že napovedali, da bo vlada odstopila. Jugoslovanska vojska razklana Zvesta vladi ali predsedstvu? LJUBLJANA — Predsednik slovenske republike Milan Kučan je imel včeraj s predsednikom skupščine Francetom Bučarjem in predsednikom vlade Lojzetom Peterletom sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki vseh strank, zastopanih v slovenskem parlamentu, načelniki svetovalskih skupin in oba zvezna poslanca, ki vodita slovensko delegacijo v zvezni skupščini. Govorili so o slovenskem stališču, ki bo pojasnjeno v ponedeljek, 28. maja, na seji zvezne skupščine, ko bo govoril predsednik zveznega predsedstva Borisav Jovič. Slovenski predstavniki bodo govorili o konfederativni ureditvi države in zagovarjali legitimnost in ustavnost slovenskih demokratičnih volitev ter na njih svobodno izvoljenega slovenskega parlamenta. Iz Beograda poročajo, da se vedno več govori in ugiba o Jovičevem govoru, ki ga je sam napovedal, hkrati pa tudi »takojšnje ukrepe za zaščito ozemeljske in politične celovitosti Jugoslavije«. V nekaterih krogih se sliši, da bo Jovič močno omilil ne samo ton, temveč tudi vsebino svojih izjav. Zelo težko je napovedovati, kaj se bo v resnici zgodilo, zlasti, ker je srbski tisk dokaj skop. Brani Joviča, »Politika« vsak dan objavlja tovrstne komentarje, vendar to ni streljanje z velikimi topovi, kakršnega smo bili vajeni doslej. Čutiti je tudi poseg predsednika vlade Markoviča, ki v torek ni sklical vladne seje, kot je bilo prej napovedano. Prišlo pa je do razgovora med Markovičem in obrambnim ministrom generalom Veljkom Kadijevi-čem. Markovič naj bi bil izredno oster in od Kadijeviča naj bi zahteval, da naj se odloči: ali je z zveznim državnim predsedstvom ali je član zvezne vlade. V tem stavku je tudi odkrita grožnja, da ga bo zamenjal, je pa tudi izraz notranjih nasprotij v JLA, ki se z veliko težavo prilagaja novim razmeram, splošnemu pomirje-nju v svetu, ki je prizadelo vse armade, in večstrankarskemu sistemu, ki ruši dosedanjo jugoslovansko partijsko in državno monolitnost. Menda sta Markovič in Kadijevič na koncu le našla skupni jezik, kar lahko bistveno prispeva k spravljivemu tonu ponedeljkovega zasedanja zvezne skupščine. Odprta pa seveda ostanejo bistvena vprašanja, kot sta položaj federacije in večstrankarski sistem, katerega se Srbija otepa in ki tudi Joviču ni preveč všeč. Vse to pa je tesno povezano s partijskim kongresom, ki bo v soboto. To bo konec štirinajstega kongresa, ki ga je sklicalo okrnjeno in že povsem nelegitimno zvezno vodstvo. Srbija zahteva, da se na tem kongresu določi 15. junij kot datum sklica novega kongresa, ki naj obnovi ZKJ po vsej državi. ZKS-Stranka demokratične prenove je včeraj na tiskovni konferenci ponovila svoje stališče, da na tem kongresu ne bo sodelovala, kot je tudi ne bo na nobenem podobnem, najsi bi ga sklicali s kakršno koli pretvezo. Član predsedstva Boris Muževič je poudaril, da tak okrnjen kongres ne prispeva k procesu demokratizacije v družbi in da je politično nevaren. Slovenski prenovitelji se zavzemajo za ustvarjanje širše fronte demokratičnih socialističnih sil, pa naj jo sestavljajo deli bivše ZKJ ali povsem nove politične sile. Zato so še vedno politično aktivno prisotni na celot- nem jugoslovanskem političnem prostoru. Slovenski predlog je torej usmerjen v zvezo strank za socialistično demokratično prenovo, široko fronto reformnih levih sil, pri tem pa' prihaja do podobnosti s predlogi Anteja Markoviča in njegove vlade. Prenovitelji se skušajo znebiti bremen preteklosti in gledajo naprej na redifinicijo socializma. Muževič je tudi zelo na kratko, toda strnjeno, orisal položaj v posameznih republikah. V Makedoniji je proces demokratizacije že daleč, nazaj ni več vrnitve in samo še vprašanje časa je, kdaj bodo neposredne in demokratične volitve. Podoben je proces v BiH, kjer pa se zastavlja objektivno vprašanje strankarskega opredeljevanja po nacionalni pripadnosti, kar seveda procese zavira, nikakor pa jih ni ustavilo. V Sloveniji in Hrvaški so bile demokratične volitve, ki so povsem legalne in izvoljeni poslanci legitimni. Resen problem je Srbija; sestavil je predlog nove ustave, ki lahko služi za federacijo in konfederacijo. Srbija napoveduje zakon o strankah in zakon o volitvah, odprto pa je vprašanje, kdaj bo sprejet in kdaj bodo volitve. Včeraj je pred okrnjenim štirinajstim kongresom ZKJ zasedal srbski CK. Poleg zahteve, da se že na tem okrnjenem kongresu določi dokončen datum za novi kongres, so srbski predstavniki ponudili še svoj recept. »Srbija naj bi bila posebej učinkovita na Kosovu in v gospodarstvu. Toda na isti seji CK ZKS so največ časa porabili za oceno izredno negativnega gospodarskega položaja, ko bi bilo treba pomagati družbenim podjetjem, da bodo lahko vzdržala naraščajočo konkurenco, ko je srbsko gospodarstvo nelikvidno in groze stečaji in podobno. O položaju na Kosovu pa so govorili na pokrajinski konferenci ZK Kosova. Rahman Morina se je povsem strinjal s srbskim predlogom konca štirinajstega in sklicanja petnajstega kongresa. Razprava je trajala komaj uro in pol, ker je zavrnil vztrajne zahteve nekaterih vedno bolj številnih članov celo pokrajinskega komiteja ZK Kosova, da jef treba govoriti o predlogu nove srbske ustave, ki spreminja ime pokrajine in ji odvzema zadnje ostanke avtonomnosti, zaradi česar je odstopila celo sedanja kosovska pokrajinska vlada. V petek in soboto bo v Ljubljani zadnji, 13. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Na kongresu bodo organizacijo razpustili, iz nje pa se bodo razvile različne stranke. V Sloveniji je nastala liberalna, v Črni gori se ustanavlja socialistična. Po vsej Jugoslaviji pa naj bi ustanovili Mladinski svet Jugoslavije, ki seveda ne bi bil več tradicionalna mladinska organizacija, temveč povezovanje mladih pri konkretnih vprašanjih. S tem pa je tudi sklenjen krog razpuščanja in likvidacije bivših centraliziranih političnih organizacij, ki se spreminjajo v nekaj novega, demokratičnega, seveda ob birokratskih in partijskih odporih, zlasti v Srbiji. Slovenska vlada se je resno lotila dela. V teh dneh ima poleg velike afere z orožjem največ opraviti z resnimi gospodarskimi vprašanji. Zdaj sestavlja celovit program, ki ga bo predstavila sredi junija. Danes ob 15. uri pa bodo domačim slovenskim novinarjem in tistim, ki so akreditirani v Sloveniji, na tiskovni konferenci spregovorili o perečih vprašanjih predsednik vlade Lojze Peterle in drugi trije podpredsedniki. V začetku prihodnjega tedna bodo povabili v Slovenijo jugoslovanske novinarje, tuje dopisnike, akreditirane v državi in vrsto novinarjev z vsega sveta: vlada bo predstavila novi slovenski politični trenutek. Razgovor bodo pripravili z vsemi dejavniki: vlado, skupščino, vladnimi in opozicijskimi strankami, kot se za strankarski pluralizem v moderni in kulturni Sloveniji spodobi. BOGO SAMSA Slovenska vlada načrtuje zaprtje nuklearke Krško LJUBLJANA — Nova slovenska vlada v sklopu revizije slovenskega energetskega gospodarstva že načrtuje postopno zaprtje jedrske elektrarne Krško. Pred tem pa bo morala dobiti soglasje Hrvaške, obenem pa tudi sredstva za tako zapleteno in drago pobudo. Poskrbeti bo morala tudi za energetska nadomestila, kar pa bo prav tako težavno, ker so termične elektrarne morda še bolj onesnažujoče, v Sloveniji pa se veča ekološka osveščenost prebivalstva. Ante Markovič trenutno v Jugoslaviji najpopularnejši LJUBLJANA — Če sodimo po Bor-bini anketi, s katero so zbirali podatke v vseh jugoslovanskih republikah je Ante Markovič ta hip daleč najbolj priljubljena osebnost v državi. Kar tri četrtine Jugoslovanov ga v anketi proglašajo za človeka, ki vleče vol naprej, medtem ko je Franjo Tudjman najkonservativnejši, zanimivo - takoj za Miloševičem tudi v svoji lastni republiki - in torej vleče voz napredka nazaj. Treba je povedati, da se v omenjeni anketi prav dobro kaže delitev Jugoslavije na dva ideološka pola. Tiste politične osebnosti, ki so v enem dela države priljubljene, so v drugem p°' vsem negativne. To seveda ne drži 1° Markoviča in delno za Tudjmana. Na vprašanje, katera osebnost v Jugoslaviji »vleče« razvoj naprej, je kar 72 odstotkov anketiranih v državi menilo, da je to predsednik vlade Ante Markovič. Njegovi pozitivni lastnosti sta jugoslovanstvo in reformsko delOi kar je najbolj po godu prebivalcem BiH, saj se je zanj odločilo 92 odstotkov prebivalcev te republike. Za njimi so Makedonija - 84 odstotkov, Hrvaška in Črna gora - 70 odstotkov, Srbija 61 in Slovenija 53 odstotkov. Vsi ostali »kandidati« za najvišje mesto so krepko zaostali. Tu pa je že vidna polarizacija na dva dela. Tako je v Sloveniji druga najpozitivnejša osebnost Milan Kučan (49 odstotkov), na Hrvaškem je to Franjo Tudjman (komaj 23 odstotkov), Slobodan Miloševič pa je drugi v ostalih republikah Najpriljubljenejši je v Črni gori (& odstotkov), Makedoniji (13) in BiH (m odstotkov). V jugoslovanskem pO' vpretju torej Slobo zaseda z 21 odstotki 2. mesto. Tretja pozitivna jugoslovanska p°' Ulična osebnost je Janez Drnovšek, k> je dobil največ točk in naklonjenostv' Sloveniji (kar 30 odstotkov), (dn) Z ENIM SAMIM PODPISOM LAHKO POMNOŽIŠ POMOČ BLIŽNJEMU. NE GRE ZA ČUDEŽ, AMPAK ZA TVOJO DOHODKOVNO PRIJAVO. mam IVI Stato Chiesa cattolica ta scopt rebgiosi o cantaftv?) Uniona Chiesa cristiane avventiste del 7° giomo ta scopi sooaii o antantam Assemblee di Dio in Italia Z letošnjim letom lahko z dohodkovno prijavo, ne da bi moral odšteti več denarja, odločaš o tem, komu nameniti osem promil skupnega zneska davka IRPEF za socialne, humanitarne, verske in dobrodelne namene. Zadostuje tvoj podpis v enem od prostorov za- devne vrste, ki jih boš našel na obrazcih 740,101 in 201. Vrsta je ponatisnjena tukaj zgoraj, poglej jo dobro. Kot vidiš, je med možnimi izbirami tudi italijanska katoliška Cerkev. Italijanska katoliška Cerkev uporablja svoja sredstva ne samo v verske namene in za spodbu- ITALIJANSKA KATOLIŠ janje kar največjega angaži' ranja duhovnikov do bližnje-ga, pač pa tudi za družine, otroke, šole, mlade, ostarele v težavah, za zasvojene z mamili, emarginirane in za tretji svet. Ne pozabi podpisati! Tvoja dohodkovna prijava bo tako postala solidarnostna izjava- KA CERKEV CEI Italijanska škofovska konfete111-'1 Glede kandidature na listi socialistov Posl. Karel Smolle zaenkrat še molči CELOVEC — Predsednik koroških socialistov (SPtJ) dr. Peter Ambrozy Je kot govorico označil ugibanje, češ da namerava zvezni kancler Vra-nitzky spraviti poslanca Zelenik Karla Smolleja na kandidatno listo koroške SPO za državnozborske volitve, ki bodo 7. oktobra. V uradu sveznega kanclerja so menda na to reagirali z osuplostjo. Na vprašanje socialističnega glasila KTZ pa je Smolle odgovoril, da je dobil »od obeh velikih strank ne-dvoumna znamenja«. Za veliki stranki veljata v Avstriji SPO in ljudska stranka (OVP). Za Smolleja je vse še odprto, ker »da teh znamenj niti ne sPrejema niti ne zavrača.« Potem ko je izjavil, da ne bo več Poslanec Zelenih in je ta stranka kot kandidata za manjšinskega poslanca kandidirala gradiščansko Hrvatico etezijo Stojšičevo, se je angažiral v Pfedvolilnem in povolilnem dogaja-®JU v Sloveniji. Krožile so govorice, da je med kandidati za ministra za Slovence zunaj meja republike, pa 'adi, da utegne postati manjšinski Poslanec v koroškem deželnem zbo-ru. prvj jn doslej zadnji slovenski deželni poslanec po vojni je bil Han-zi Ogris na listi SPO. Medtem je ob 35-letnici podpisa dvstrijske državne pogodbe Center avstrijskih narodnih manjšin, ki ga Jjodi Smolle, objavil seznam zahtev, ki naj bi jih vlada in parlament usli-s®la najkasneje do 1996. leta. Center *ahteva: L V manjšinskem zakonu je treba dpoštevati tudi štajerske Slovence, R°me in Sinte. 2. Dvojezični krajevni napisi in dvojezično uradovanje ne smeta biti °dvisna od številčnosti manjšine. .3. Pri zvezni vladi je treba ustano-y'ti narodnostne sosvete za gradiš-fanske Hrvate in Madžare ter Rome in Site. 4. Dvojezični vrtci so potrebni povsod, kjer so dvojezične ljudske sole. 5. V ustavni zakon o manjšinskem olstvu je treba vključiti tudi pravi- c° Cehov in Madžarov do pouka v ploščini. t,, ' ^radiščansko naj dobi interkul- j ho (TIm n.17i i n 7.a I IrVn i 1. ■ n \4aH_ i- gimnazijo za Hrvate in Mad-f. e' Dunaj pa gimnazijo za Čehe, Vate, Madžare, po potrebi tudi za . 7. Do leta 1995 naj bi vsaka manj-ha imela celodnevni radijski pro-in po uro TV programa dnev- st8- Narodne manjšine naj bodo za-‘°pane v zveznem parlamentu in dfih dežel, kjer živijo, j Vsaka manjšina naj za kulturne ^Politično delo dobi po 25 milijo-kin, “dingov letne podpore. (Koroš-oitr/.^iovencem so za letos odobrili *i 10 milijonov šilingov.) JOŽE ŠIRCELJ Berite »Novi Matajur Karel Smolle Vprašanje Brezigarja o dvojezičnih tablah TRST — Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Brezigar je vložil vprašanje deželnemu odboru glede pobud, ki jih le-ta sprejema za zaščito gozdov. Zgodilo se je namreč, kot ugotavlja svetovalec Brezigar v vprašanju, da je deželna uprava na nekaterih državnih cestah postavila table z napisom "Difendiamo la foresta". Taki tabli sta bili postavljeni tudi na državni cesti 202 na Opčinah in na državni cesti 55 v doberdob-ski občini, vendar z razliko, da je "openska" tabla samo v italijanščini, "doberdobsko" pa dopolnjuje slovenski prevod »Čuvajmo gozd«. Svetovalec Brezigar se zato obrača na deželni odbor in ga sprašuje, po katerih kriterijih so bile sprejete te odločitve. Obenem ugotavlja, da Opčine sodijo v tisto območje, za katerega je po Londonskem memorandumu predvideno, da morajo biti table dopolnjene s slovenskim prevodom in da je to območje, poleg vsega, vključeno v cone, ki jih predvideva Maccanicov zakonski osnutek o zaščiti manjšine. Obenem tudi ugotavlja, da je dober-dobska občina, ki je v veliki meri naseljena s slovenskim prebivalstvom, v seznamu zaščitenih območij Maccanicovega osnutka, ne uživa pa ugodnosti, ki jih predvideva Londonski memorandum. Zato svetovalec Slovenske skupnosti sprašuje deželni odbor, po katerih kriterijih sta bili postavljeni tabli oziroma zakaj ni tudi na »openski« slovenskega napisa. MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pave! Stranj__________ Slovaška in njena manjšina Jezikovna karta območja današnje Češkoslovaške po popisu leta 1910. Št. 1 Nemci, št. 2 Madžari, št. 3 Čehi, št. 4 Slovaki, št. 5 Poljaki, št. 6 Ukrajinci Slovaška socialistična Republika, ki tvori južni del Češkoslovaške države, eno izmed srednjeevropskih območij z najbolj razgibano narodnostno strukturo. Dežela je do leta 1919 tvorila severni rob madžarskega dela Av-stro-Ogrskem, nato je do leta 1938 postala del Češkoslovaške republike. Takrat jo je zajel vrtinec češkoslovaške tragedije. Hitler je septembra 1938 v Miinchnu dosegel, da sta Anglija in Francija ugodili njegovim »zadnjim« ozemljeskim zahtevam, češ, da bo tako rešen svetovni mir. Vse to seveda na račun Češkoslovaške, ki je izgubila tretjino ozemlja in tretjino prebivalstva. Nemčija si je vzela Sudete (ozemlje večje od Slovenije s 3,6 milijoni prebivalcev), Madžarska si je »odrezala« dolg obmejni pas (skoraj 12.000 kv. km z več kot milijonom prebivalcev) in tudi Poljska je dobila »drobtinico« z bogataševe mize: 1.000 kv. km obsegajoč Tešinski okraj z 250.000 prebivalci. Seveda Hitlerju to ni bilo dovolj in pol leta kasneje je priključil 111. Reichu preostalo Češko, medtem ko je Slovaška par dni prej proglasila svojo neodvisnost. Tudi to lažno »neodvisnost« pod nemškim pokroviteljstvom je Slovaška morala plačati Madžarski z odstopitvijo novega, dodatnega obmejnega pasu (drugih 12.000 kv. km in 600.000 prebivalci). Dolgo po koncu vojne, leta 1969, je Slovaška dobila položaj avtonomne republike znotraj češkoslovaške federacije in s tem tudi svojo današnjo podobo, ko dežela meri toliko kot dve Sloveniji in pol (49.014 kv. km) in sorazmerno enako število prebivalstva -5 milijonov. Glavno mesto je Bratislava z nekaj nad 400.000 prebivalci, njeni sosedje pa so: Avstrija, Madžarska, Sovjetska zveza, Poljska in seveda Češka. Vsi ti bežni podatki o slovaški sedanjosti in preteklosti so potrebni, da lahko bolje razumemo tudi razvoj manjšin, ki živijo na ozemlju današ- nje Slovaške, in to so predvsem Madžari, Nemci in Rusini (Ukrajinci). Veliki zgodovinski pretresi so povzročili tudi velike nihanje v številu pripadnikov posameznih manjšin. Še najbolj stabilni so se ohranili Madžari. Ob popisu leta 1880 jih je bilo na današnjem slovaškem ozemlju 574.000 ali 23% celotnega prebivalstva. Do prve svetovne vojne so narasli na 881.000 (30%), kar je še kar razumljivo, kajti takrat so Madžari še predstavljali večinsko narodnost širše upravne enote. Zato ni čuden niti sledeči padec na prejšnjo raven: ob popisu 1930 jih je bilo zabeleženih spet 585.000, a politične razmere so jim bile spet naklonjene, kajti leta 1941 jih je bilo popisanih spet precej več: 761.000 '(21,5% celote). Učinki druge svetovne vojne so bili hujši kor pri prvi: popis leta 1947 je zabeležil 390.000 Madžarov ali 11,5% celotnega prebivalstva, od takrat pa se je to preostalo madžarsko prebivalstvo razvijalo vzporedno z večino in popis leta 1982 je zabeležil 565.000 pripadnikov manjšine (11,1% celotne). Povsem drugačen razvoj je doživela nemška manjšina na Slovaškem. Leta 1880 je štela 319.000 pripadnikov ali 12,8% celotnega prebivalstva. Spremembe po prvi svetovni vojni so skrčile prejšnjo število na polovico in v prbiližno istem obsegu je namška skupnost dočakala drugo svetovno vojno. Hitlerjeve obljube so namesto privilegijev prinesle katastrofo. Prvi popis po drugi svetovni vojni, leta 1947, je zabeležil še 24.000 Nemcev, a njih izseljevanje se je nadaljevalo in že tri leta kasneje jih je bilo še 5.000. Leta 1982 jih je bilo zabeleženih še 3.000. Tretja pomembna manjšina na slovaških tleh so Rusini. Ta skupnost je od konca prejšnjega stoletja vse do druge svetovne vojne ohranila nespremenjeno številčno raven okoli 100.000 pripadnikov, kar je pomenilo približno 3% celote. Zadnja vojna pa jo je razpolovila, ostalo jih je 47.000 leta 1947 in 41.000 leta 1982 (1% celote). Na območju živijo in so živele še druge skupnosti. Največ jih je zabeležil popis iz leta 1941: 142.000, predvsem Poljakov in Židov. Po drugi svetovni vojni pa je ostala od prejšnje vrednosti le še desetina. Najbolje so se v vseh teh premikih odrezali Slovaki. Leta 1880 jih je bilo 1,471.000 (ali 59,6% celote), ob zadnjem popisu leta 1982 pa 4,393,000, kar predstavlja 86,6% celotnega prebivalstva na istem ozemlju. Ta primerjava je še posebej zanimiva za nas, Slovence. Leta 1880 je namreč naš narod štel približno 1,2 milijona pripadnikov, sto let kasneje pa le nekaj nad 1,8 (upoštevajoč Republiko Slovenijo in zamejstvo). Medtem ko se je število Slovakov potrojilo je število Slovencev naraslo le za 50%. Glavni vir: Kocsis Karoly: Geografska analiza družbe etnično mešanih območij Slovaške in Vojvodine, Debrecen, 1989. Umrla je najstarejša Jugoslovanka SKOPJE — V 115. letu življenja je pred nedavnim v Berovu umrla najstarejša Jugoslovanka Fuca Skenderska. Vse do svoje smrti je bila zelo vitalna, vzrok smrti pa je starost. Njen zdravstveni karton je ostal prazen, saj ni niti enkrat obiskala zdravnika. Njena najstarejša hčerka pa je stara 82 let. KPI o težavah na mejnih prehodih hi)j J*ST — v zvezi s problemom velikih zastojev na mej-Povzr^ .dih Prve kategorije med Italijo in Jugoslavijo, ki $ke .a]° nemalo težav tudi prebivalstvu Furlanije-Julij-Neqro d*16.' 50 Komunistični deželni svetovalci Bratina, Del predcoH • * in načelnik skupine Travanut vložili vprašanje ttlu np de^eine vlade Biasuttiju. Sprašujejo ga, ali se ža 6 Z(ii umestno, da bi posegel pri osrednji rimski vladi trii okSe9° sporazumov med italijanskimi in jugoslovanski-kont »einimi organi F-JK in Slovenije, da bi pač zmanjšali i>itrejplej3n s tern prispevali, da bi promet na tej meji stekel Potreb Komunistični svetovalci ob tem ugotavljajo, da je kot nrea Pr°P^ein nedovoljenih prehodov meje (tako oseb OlOrpj., ametov) reševati s skupnimi pobudami, ki pa se ne Kom?rnejlti na večie kontrole na mejnih prehodih, katerju “nrsti bodo vsekakor preverili tudi razloge, zaradi ^PiriPTn P11"3!3 do tako natančnih in strogih kontrol na Jnenr prehodu Bela Peč. Prvi in najvažnejši razlog, zaradi katerega so komunisti vložili vprašanje predsedniku Biasuttiju izhaja iz dejstva, da na obmejnem pasu prihaja do vse večje integracije. Ljudje se vse pogosteje podajajo v sosednjo Slovenijo, zaradi česar dolge vrste na mejnih prehodih povzročajo tudi škodo gospodarskim operaterjem, ki delujejo na slovenskem in jugoslovanskem tržišču. Te nevšečnosti, nadaljujejo komunisti, se bodo v bližnji prihodnosti še stopnjevale: bližajo se poletna turistična sezona, valutna in carinska liberalizacija s strani Jugoslavije, prostejši prehodi meje z osebnimi izkaznicami ter večje trgovinske izmenjave in porast drugih oblik sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo v najrazličnejših sektorjih. Po nekaterih objektivnih podatkih kaže, zaključujejo svoje vprašanje komunistični svetovalci, da italijanski obmejni organi izvajajo zelo stroge kontrole na belopeškem mejnem prehodu in to tudi do krajevnega prebivalstva, ki se zelo pogostoma podaja v Slovenijo. Skupščina Demosu, IS liberalcem BISTRICA — V torek zve-^fotokni^° .9'urni razpravi, številnih I^iajočii rn!d zapletih, odmorih in ut-?°^ili n Snovanjih tudi Bistričani ^dhik v občinsko vodstvo. Pred-Sjdat je postal edini kan- i,; eterinar Stane Prosen, član SK2, . . - krš*t° ^a. Pr' kandidaturi podprli ba zv anski demokrati in demokra-l;1 UstiHj' cT,oseri je med 59 oddani--r edino ?°bil 48 glasov, medtem ko f„onandldatko za podpredsed- funiAC- alK0 za podpredsed->etc (svrv!0, uPokojenka Valerija ihJddi L , j Podprlo 42 glasovalcev. v?dstvene funkcije v posa- <0aSd'npredlagaf^6' ZdrUŽene ” n,' ““‘uaa‘e le po enega kan-‘Uzbenopolitični zbor bosta tako do nadaljnjega vodila Rudi Celin (med 21 glasovalci je zbral 14 glasov) in podpredsednik Emil Špilar (16 glasov). Za predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen Franc Keš (17 glasov), podpredsednica pa bo Vanda Trebeč (19 glasov). Zbor KS bo vodil Ivan Barba, ki ga je izvolilo 19 odbornikov, podpredsednik pa je s 15 glasovi postal Anton Šenkinc. Ker stranke niso pravočasno vložile kandidatur za mandatarja občinskega izvršnega sveta - z njimi so namreč odbornike seznanile šele na seji - je skupščina veliko časa porabila za prilagajanje začasnega poslovnika o svojem delu, ki med drugim ureja tudi kandidacijski in volilni postopek za mandatarja. S tem so omogočili takojšen začetek pogajanj o novi občinski vladi, ki bi se sicer zavlekel za nekaj tednov. Za mandatarja sta se potegovala dva kandidata: štiriintridesetletni kandidat Demosa, inž. organizacije dela Stojan Sedmak ter neodvisni kandidat, ki ga je predlagala ZSMS-li-beralna stranka, 39-letni ekonomist Jože Rolih. Večinsko podporo, petintrideset od potrebnih štiriintridesetih glasov je dobil Jože Rolih. Skupščina je na predlog nekaterih delegatov brez posebne obrazložitve odločila, da letos ne bodo podelili tradicionalnih občinskih nagrad, četudi je bil predlog kandidatov zanje že pripravljen. JANEZ ODAR BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA mElLO DELNIČARJEM na izredni občni zbor, ki bo v prvem sklicu dne 31. maja 1990 ob 19.30 in v drugem sklicu V PETEK, 1. JUNIJA 1990 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20, ob 19.30 z naslednjim dnevnim redom: Povišek družbene glavnice od 10.000.000.000 lir na 25.000.000.000 lir z izdajo 1.500.000 novih navadnih delnic, od katerih se podeli 700.000 delnic delničarjem brezplačno in 800.000 delnic v opcijo delničarjem proti plačilu; sprememba člena 5 družbenega statuta. V smislu člena 4 zakona št. 1745 z dne 29. decembra 1962 se smejo udeležiti občnega zbora s pravico do glasovanja tisti delničarji, ki so položili delnice pri sedežu družbe vsaj pet dni pred občnim zborom. Upravni svet Za občinski upravi v Dolini in Nabrežini Trst ne more nuditi koristnih napotkov Na Tržaškem gremo iz ene volilne kampanje v drugo. Občani Repentab-ra, Zgonika, Doline in Devina-Nabre-žine so komaj izvolili krajevne občinske skupščine, ko se nad tržaškim občinskim in pokrajinskim svetom že zgrinjajo temni oblaki politične krize, ki bi v teh pogojih skoraj gotovo privedla do predčasnega razpusta obeh skupščin, do komisarskih uprav in seveda do volitev. O upravni krizi ne moremo govoriti, ker sta obe upravi že nekaj mesecev skoraj popolnoma paralizirani, sta dejansko brez politične glave in z velikimi težavami rešujeta vsakdanje upravne probleme, vsi tolikokrat opevani veliki načrti in projekti pa ležijo v zaprašenih predalih tega ali onega upravitelja. Tržaški politični vodilni razred spet dokazuje, da ni kos svojim nalogam v mestu, ki razen redkih izjem ne zna (ali noče) prisluhniti dogodkom okrog sebe. Primer jugoslovanskih kupcev, ki jih Trst ne zna spodobno sprejeti (da ne govorimo o gostoljubju) nazorno priča, da je položaj zelo zaskrbljujoč. Vse preveč je strankarskih zdrah in oblastniških obračunavanj in vse premalo učinkovitega upravljanja in načrtovanja. Tudi ni rečeno, da bodo morebitne nove volitve razčistile položaj, saj obstaja nevarnost, da bi predčasni razpust skupščin sprožil prav nasprotne učinke. Nedavna farsa v skupščini Krajevne zdravstvene enote, kjer bo proračun danes ali jutri podpisal komisar, zgovorno priča o dekadenci tukajšnjega političnega življenja, ki jo bo v prihodnji dneh lahko še »obogatila« kriza v Občini Milje. Lista za Trst je v vseh teh letih močno negativno pogojevala tukajšnje politično življenje in to dela še danes, če hočemo biti pošteni pa ne moremo zvaliti nanjo vseh odgovornosti za današnjo situacijo, tudi zato, ker je Lista v marsičem samo neke vrste preizkusno bojišče drugih strank ali celo njihovih struj in komponent. Tukajšnja petstrankarska večina se razkraja, demokristjani in socialisti že nekaj tednov govorijo zelo različna politična jezika, alternativnih koalicij pa vsaj kar zadeva Pokrajino in Občino Trst ni na obzor-ju. V teh pogojih človek res ne more verjeti, kako bi lahko ta iz dneva v dan večja politična zmeda pozitivno vplivala na pogajanja za oblikovanje novih občinskih uprav v Dolini in v Devinu-Nabrežini. Slab zgled, ki ga v teh dneh dajejo tržaške večinske sile, res ne more biti v spodbudo dolinskim in nabrežinskim strankarskim voditeljem, da kakorkoli »črpajo« iz Trsta sugestijo ali celo napotke za sestavljanje novih uprav. V Dolini so volilci precej močno ošibili komuniste, ki so izgubili tri svetovalske mandate in tudi absolutno večino v občinskem svetu, KPI pa vseeno ostaja daleč najmočnejša stranka v občini. Komunisti in socialisti so že položili temelje za potrditev upravnega sodelovanja, KPI pa se bo morala skoraj gotovo odpovedati županu. Še odprto je tukaj vprašanje morebitnega vstopa Slovenske skupnosti v novo upravo, razvoj medstrankarskih razgovorov in pogajanj na krajevni ravni pa kaže, da predstavlja tristrankarska koalicija KPI-PSI-SSk precej realno možnost. Izvolitev take uprave bi utrdila politično vlogo Slovencev na Tržaškem. Za izvolitev devinsko-nabrežinske uprave pa bo treba skoraj gotovo počakati na september. Pogajanja se sploh niso začela, politične igre pa so vse še popolnoma odprte. Dosedanji župan Bojan Brezigar je na volitvah prejel daleč največ osebnih preferenc in ostaja glavni, če že ne edini, kandidat za župansko mesto. V Nabrežini imajo torej močnega kandidata za župana, koalicije, ki ga bo podprla, pa še ni na vidiku. Na papirju obstaja več možnosti, kolikor toliko konkretne obrise pa imajo predvsem tri hipoteze, in sicer levosredinska koalicija KD-SSk-PSl (14 glasov na 20), levičarska koalicija SSk-PSI-KPl z morebitno podporo zelenih (13 glasov) in dvostrankarski odbor KD-SSk (10 glasov). To so vsekakor za sedaj samo številke, politike pa se, kot znano, ne gradi samo s številkami, treba je ustvariti tudi skupna hotenja in skupni politični imenovalec za petletno skupno delo. Morda je iluzorno misliti, da se bo o nabrežinski upravni bodočnosti odločalo v Nabrežini, čeprav bi bilo to koristno in pravilno. Ne moremo pa mimo zahteve, naj tudi bodoči župan obvlada jezika krajevnih narodnih komponent in naj občinski svetovalci izvolijo tako občinsko upravo, ki bo zagotavljala Slovencem enako dostojanstvo v prepričanju, da so tam doma in da so gospodarji na svoji zemlji. SANDOR TENCE Slovenska skupnost morda kmalu v občinski odbor Nova zgoniška občinska uprava v znamenju upravne kontinuitete Od leve proti desni člani novoizvoljenega zgoniškega odbora: Miloš Budin (župan), odborniki Tamara Blažina, Lucijan ter Rado Milič i Boris Štrekeij (podžupan) in Zgonik ima od torka zvečer občinsko upravo Napredne liste, ki je sad sodelovanja komunistov, socialistov in neodvisnih levičarjev. Za župana je bil kot znano potrjen komunist Miloš Budin (prvič je bil izvoljen pred petimi leti), nodžupan bo še dalje socialist Boris Strekelj, v občinski odbor pa so bili še izvoljeni Tamara Blažina in Lucijan Milič (oba KPI) ter neodvisni Rado Milič. Oba Miliča sta novoizvoljena odbornika. Svetovalska skupina Slovenske skupnosti bo še dalje v opoziciji, če ocenjujemo potek prve seje občinskega sveta pa lahko napišemo, da obstajajo možnosti, da bo v kratkem neposredno vstopila v občinski odbor. Načelnik SSk Jožko Gruden je na seji orisal petletni upravni program stranke in med drugim opozoril, da bo v primeru potrebe SSk formalno zahtevala prisotnost prevajalca na sejah občinskega sveta. Ta problem, kot je v nadaljevanju podčrtal Budin, se za sedaj ne postavlja in ga bo uprava v primeru potrebe vzela v pretres, tako da bo zadoščeno pravicam vseh svetovalcev. Gruden je rekel, da so po mnenju SSk dozoreli pogoji (tudi spričo novih razmer v Sloveniji) za vstop stranke v občinski odbor, »saj si SSk tudi v ostalih okoliških občinah želi sodelovati s strankami, ki združujejo Slovence, tudi zato, ker noče biti za druge v Nabrežini in v Dolini dobra, v Zgoniku in v Repnu pa ne«. Do nadaljnega bo vsekakor SSk kot doslej konstruktivno spodbujala Napredno listo pri vsakdanjem upravnem delu. Budin je v svojem umestitvenem posegu izrazil upanje in željo, da bi prišlo do skupnega upravljanja Občine Zgonik. Večina je po praksi, posebno v tako majhnih občinah, ločena od opozicije, vzroke za skupno upravo pa bi lahko povezali s trenutnim položajem Slovencev v Italiji. Ta narekuje po županovem mnenju sodelovanje strank, za katere volijo Slovenci, kar velja še posebno za Nabrežino, »kjer se Slovenci čutijo v obrambnem položaju in kjer se izgublja občutek, da smo Slovenci tam doma, kar ne velja za Zgonik«. Budin je nato govoril, da se med Slovenci širi neke vrste zaskrbljujoč sindrom Občine Trst, ki ima zelo negativen odnos do manjšine, »zato si iskreno želim, da se tudi na pokrajinski ravni spremenijo odnosi med nami, ki bodo narekovali, da bo tudi v Zgoniku prišlo do skupnega vodenja občinskega odbora«. Gruden je v kratki repliki pozdravil to »odprto« županovo stališče v upanju, da je Budin iznesel mnenje celotne Napredne iiste. s. j. Spremembe urnikov občinskih izpostav bodo uvedb 4. junija Popoldne po dokumente Občinske službe se prenavljajo. V ta okvir sodi zadnja pobuda tržaškega odbomištva za decentralizacijo, ki bo od 4. junija dalje uvedel nove urnike v občinskih izpostavah, s tem, da bodo nekatere odprte tudi popoldne. Projekt, ki bo zaenkrat poskusnega značaja (6 mesecev za uporabnike in tri mesece za sindikalne organizacije uslužbencev), je včeraj dopoldne na tiskovni konferenci predstavila odbornica Ariella Pittoni, ki jo je spremljala direktorica službe za občinske izpostave dr. Ada Murkovič. Ob tem velja pripomniti, da je dnevnik »II Piccolo« že v včerajšnji izdaji podrobno poročal o načrtu »CertiFacile«. Pri pripravi projekta so predvsem izhajali iz raziskav o delovanju posameznih izpostav, iz pripomb uporabnikov glede neustreznih urnikov in pa stališč sindikalnih organizacij uslužbencev. Uporabniki se namreč ne poslužujejo v enaki meri vseh izpostav, je poudarila odbornica Pittonije-va, in tudi ne vprašujejo povsod pretežno po istih dokumentih. Vsesplošna pa je bila želja, da bi bile izpostave, v katerih lahko občani dobijo osnovna anagrafska potrdila, odprta tudi popoldne. Z željami uporabnikov in rezultati raziskav pa je bilo treba uskladiti tudi delovne zahteve in dolžnosti uslužbencev: projekt je lahko zagledal luč sveta, čeprav v eksperimentalni obliki, šele ko so se pogajanja o profesionalnih profilih uslužbencev med občinsko upravo in sindikati pozitivno zaključila. Glavne novosti se, kot rečeno, nanašajo na spremembo urnikov in na ponovno odprtje nekaterih izpostav. Od 4. junija dalje bodo z dopoldanskim urnikom poslovale naslednje izpostave: na Proseku št. 220 za Zahodni Krasi na Proseški ulici na Opčinah za Vzhodni Kras; na Rojanskem trgu za okoliš Rojan-Greta-Barkovlje; v Ul. Kolonja za Ko-lonjo-Škorkljo (ta izpostava je bila zaprta od maja 1988); V Ul. Colautti za Sv. Vid in Staro mesto; v Ul. Foscolo za Staro Mitnico; v Ul. Caprin za Sv. Jakob in v Ul. Paisiello 5/4a za okrožje Valmaura-Naselje Sv. Sergija (v tem primeru gre za združitev dveh uradov). Ob tem je treba vedeti, da bodo ti uradi odprti od ponedeljka do sobote (vključno) od 8.15 do 12.30 in da bodo izdajali vsa anagrafska potrdila. Takšna potrdila bodo izdajali popoldne med 15.30 in 18.15 na izpostavi v Ul. Battisti, in sicer ob torkih, sredah, četrtkih in petkih, v uradu v Ul. dei Mille samo ob torkih in četrtkih, ter v škedenjski izpostavi v Ul. Roncheto 77 ob sredah in petkih. Kot pomembno novost velja podčrtati dejstvo, da bodo od 4. junija dalje uporabniki lahko zahtevali overovljanje podpisov in izdajanje listin z uradno veljavnostjo zjutraj na vseh izpostavah in popoldne na tistih, ki so odprte tudi popoldne. Za izdajanje dokumentov ali nudenje posebnih servisov, kot je lahko npr. razdeljevanje bencinskih bonov, pa bodo še nadalje veljali posebni urniki. Na včerajšnji tiskovni konferenci so med drugim opozorili še na dejstvo, ki je širšemu delu uporabnikov v bistvu nepoznano, da na centralnem anagrafskem uradu (Prehod Costanzi 2) izdajajo osebne izkaznice v realnem času. Ta urad je odprt med 11.30 in 13. uro. Ob teh spremembah, ki so se izoblikovale tudi glede na kritične pripombe uporabnikov predvsem glede zaprtja nekaterih izpostav, pa je odbornica Pittonijeva napovedala še odprtje izpostave za Sv. Ivan. Ti občinski uradi bodo nameščeni na območju bivše pivovarne Dreher in so seveda vezani na izgradnjo vseh objektov. Stvar bližnje bodočnosti pa naj bi bila uvedba telefonske službe, preko katere naj bi uporabniki v roku 24 ur dobili na dom zaželene dokumente. Ta služba je v prvi vrsti namenjena ostarelim, ki v Trstu predstavljajo zelo visok odstotek prebivalstva. V Bazovici ob 15-letnici delovanja domačega zbora Lep jubilejni koncert MPZ Lipa BCernim Koncertom, na Karerega so : pevke, pevci in zborovodja temelji-i pripravili. »Lahko rečemo, da smo v tem času Če bi veliko število Bazovcev, mladih in starejših vprašali, kako so preživeli torkov večer, bi vam povedali: prijetno in veselo, v družbi domačega mešanega zbora Lipa in klepetulj Tonce in Vanke. Mešani pevski zbor, ki ga že vrsto let vodi Evgen Prinčič, slavi namreč letos 15-letriico svojega neprekinjenega delovanja. Zato se je tudi želel predstaviti svojemu občinstvu s celovečernim koncertom, na katerega so se ,0U preživeli nekatera krizna obdobja, ki pa smo jih znali vedno rešiti in uspešno nadaljevati z našim delom,« je povedala v svojem pozdravnem govoru predsednica KD Lipa Suzana Grgič. Zbor je pripravil vrsto celovečernih koncertov, redno je nastopal na reviji Primorska poje, proslavil 80 in 90-let-nico ustanovitve domačega društva, nastopal pred domačim občinstvom in opravil tudi več gostovanj. »Letos poteka tudi 20 let od obnovitve Bazovskega doma. Pred letom dni so vaške organizacije dom ponovno preuredile, tako da je v njem že stekla dejavnost mladih, ki so zahajali k telovadbi in animaciji in večjih, ki so obiskovali tečaj plesa.« Ko se je zahvalila vsem pevkam in pevcem za njihovo požrtvovalnost, je Grgičeva poudarila, da namenjajo tokratni koncert vsem pevcem in pevkam, predvsem starejšim. »Naša zelja je, da bi v Bazovici še dolgo donela naša pesem iz grl veselih ljudi, ki lju- bijo petje,« je zaključila svoj pozdrav. Koncert je obsegal kar 19 pesmi: tu so bile pesmi znanih slovenskih skladateljev Vrabca, Ipavca, Tomca, Srebotnjaka, Adamiča, Kumarja, Marolta in drugih, večer pa je otvorila Vrabče-va Zdravljica. Poznalo se je, da so se pevci dobro pripravili, da so z ljubeznijo podajali vsako izmed skladb. »Zadovoljen sem z večerom in bom pri svojem delu vztrajal,« nam je po koncertu povedal zborovodja. Želi si samo, da bi se število pevcev okrepilo, da bi bila izbira prihodnjih programov lažja. Da je bil večer še vesel in zabaven sta poskrbeli Tonca in Vanka, klepetulji iz Boljunca, redni sodelavki Radia Koper in vse bolj pogosti gostji raznih prireditev, ki sta s svojim nastopom kot »venderigli«, s številnimi šalami in dovtipi, tudi na račun sin-hrotrona, navdušili poslušalce. Večer se je končal še z družabnostjo, ki je samo potrdila željo vseh pevcev in občinstva, da zbor nadaljuje svojo pot čim boljše in čim bolj uspešno. NEVA LUKEŠ Na sliki (foto Križmančič) koncert MPZ Lipa v Bazovici. Deželna Arci Nova o komunikaciji in prostem času Deželno združenje Arci Nova, ki se ukvarja s kulturo in prostim časom, prireja jutri v Trstu svoj prvi deželni kongres na temo 'Kultura, komunikacija in prosti čas." Vsedržavno združenje so ustanovili leta 1987 in je avtonomni član konfederacije Arci. Avtonomija pomeni, da ima združenje svoje vodstvo, članstvo in seveda svoje specifično delovanje, ki je usmerjeno predvsem v ljubiteljsko kulturo in prosti čas. Arci Nova deluje v omenjeni obliki v deželi Furlaniji-Julijski krajini dve leti, jutri pa bo imelo svoj prvi redni kongres, ki se bo pričel ob 17. uri v Domu pristaniških delavcev. Uvodno poročilo bo podala deželna koordinatorka G. Rotta, sledila bo debata, ki jo bo zaključil član vsedržavnega vodstva Arci Nova Daniele Lorenzi. Zadnja točka dnevnega reda predvideva izvolitev novega deželnega vodstva. Med pobudami organizacije velja vsekakor opozoriti na tečaj za animatorje, ki bo konec junija. Na tečaj bodo sprejeli 30 animatorjev, potrebni sta seveda višješolska izobrazba in praksa pri delu z otroki. Animatorji bodo julija in avgusta sodelovali na mednarodnem kempingu, ki ga bo Arci Nova organizirala na kraški planoti. Interesiranci za seminar se lahko oglasijo v jutranjih urah v uradih na Trgu Donota št. 1/B. Seja upravnega odbora GM pred proslavo 80-letnice Upravni odbor Glasbene matice je na svoji zadnji seji izčrpno in poglobljeno nadaljeval razpravo o organizacijski utrditvi vodstva glasbene šole in tudi umetniškega sveta. Razprava je težila k usklajevanju različnih pogledov in predlogov, pri čemer je prišla do izraza v bistvu soglasnost, da se da večja teža upoštevanju želja in mišljenja profesorskega zbora. Glede na dejstvo pa, da smo neposredno pred koncem šolskega leta, da je v teku intenzivno delo v zvezi z zaključnimi internimi nastopi in javnimi akademija®! gojencev in da smo tik pred proslav« 80-letnice te naše eminente kultur®’' pedagoške ustanove, je upravni sv«! tudi osvojil predlog predsednika Adri' jana Semena, da se nadaljevanje t« razprave prenese na čas po občne® zboru, ki bo približno čez mesec d®1 V zvezi z novo abonmajsko koncertn0 sezono, ki je v glavnih obirisih že za' črtana, pa je bilo rečeno, da jo mo® umetniški svet čimprej definirati tu® v podrobnostih, obenem pa, da je treba nemudoma pristopiti k njeni učinkoviti predstavitvi in popularizaciji na vse primerne načine, saj ni mogoe® mimo ugotovitve, da je v zadnje® času njena odzivnost pri našem občin stvu začela upadati in da je to upada' nje v veliki meri odvisno ne od kv®1 tete koncertne ponudbe, ki je n^ splošno visoka, pač pa prav od neZt dostne organizacijske dejavnos Vprašanje organizacijske utrdit1® strukture šole GM in koncertne P° nudbe, se je nanašalo tudi na Got1 ^ in Čedad oziroma na podružnico Špetru v Beneški Sloveniji. V nadal)^ vanju sta predsednik Semen in ravnvj telj šole prof. Grgič poročala o zasno proslave 80-letnice Glasbene n®!1 v ki bo 29. t. m., v Kulturnem do®11^. Trstu s sodelovanjem gojencev, D a liškega pevskega zbora in šolski godalnega orkestra, s slavnostni® 9g. vorom bivšega dolgoletnega ravn^ ■ Ija dr. Gojmira Demšarja in poz® gostov. Ravnatelj šole prof. Grg1® . poročal tudi o pripravah na vpis° nje oz. potrjevanje vpisov gojence prihodnje šolsko leto. . j^- Na koncu je upravni odbor razil zadovoljstvo nad velikimi Vijaki so jih v zadnjih dneh dosegli P ^ mezni gojenci in ansambli matice neposredno ali tisti, ki del J ,j pod njenim okriljem. Gre za Pr°“v0d' uspeh Dekliškega zbora GM P0^ stvom prof. Stojana Kureta na te*M0 vanju Corovivo v Gorici, za 1 [eK' prvo mesto Tržaškega okteta na ^ v movanju zborov v liturgičnem P kraju Ouartiano pri Milanu, za:/La' mesto mladega violončelista v aSl telC" giše iz razreda prof. Filipčiča ari£lji', movanju v Genovi in na preP pro»-uspeh mladih harmonikarjev Furlana, ki so na mednarodne ^00' vudualnem in ansambelske® ..u čuvanju harmonikarjev v Rečana nesli 2 prvi, 4 druga in 4 tret) pg- Vse to dela čast in še bolj pv*». š0Ji. led naši glasbeni ustanovi, pl (jjc) pedagogom in gojencem sa®1 Maja Trst med najdražjimi mesti Porast stroškov je spet zaznaven Trst se še ni otresel upravičenega slovesa, da sodi med dražja mesta v državi. Statistični podatki, ki jih redno Vračunava in pošilja interesentom občinski urad za načrto-vanje in statistiko, po eni strani kažejo, da so se razne storitve in nakupi v našem mestu v zadnjem letu manj Podražili kot v drugih obravnavanih mestih, zato pa je po-rast cen in stroškov v maju letošnjega leta Trstu odvzel zavidljivo zadnje mesto na lestvici najdražjih italijanskih ®estih. te se nekoliko pomudimo pri številkah, lahko najprej Ugotovimo, da so se razni stroški delavskih in uradniških družin v enem letu v Trstu zvišali za 5,2 odstotka. Gre za Ugoden podatek, če ga primerjamo s podobnim izračunom, m se nanaša na druga »draga« italijanska mesta. Po teh Podatkih je glede porasta stroškov na prvem mestu med julijanskimi mesti Genova ( + 6,5%), na drugem Bologna + 6,1%), na tretjem Milan (5,9%), ki mu sledi Turin (+5,6%) in nato Trst. Mesečne spremembe, ki se nanašajo na maj, pa so za Uaše mesto manj ugodne: v enem mesecu so namreč stroški jj povprečju narasli za 0,4 odstotka, zaradi česar Trst deli drugo mesto s Turinom. Maja so v povprečju največ potro-jdo družine v Milanu ( + 0,5%), najmanj pa v Bologni in Benovi, kjer porast znaša +0,3%. Na statističnem uradu so vzeli v poštev že tradicionalne Postavke, ki so prehrana, obleka, razsvetljava in gretje sta-Uovanj, stroški za stanovanja (najemnina in podobno), razne službe, zdravstvena oskrba, prevozi, rekreativne dejavnosti ju storitve. V enoletnem obdobju je v Trstu najbolj poskoči-la cena elektrike in raznih goriv, saj so družine za to postavko porabile 10% sredstev več kot leto prej. Precej so se zvišali tudi stroški za stanovanje ( + 7,4%) in Za razne rekreacijske dejavnosti ( + 6,2%). Okoli pet odstot-jj°v letnega poviška so med drugim zabeležili pri postavah o nakupu oblek in hrane ter raznih storitev in služb. Najmanj pa so se v enem letu povečali stroški za zdravstve-uo oskrbo (+1,8%). Pregled mesečnih poviškov pa ne odraža povsem tega Poletnega pregleda. Stroški za razsvetljavo in gretje so se jj®'0 znižali, kar je tudi razumljivo glede na dejstvo, da uravnavamo mesec maj. V tem mesecu so najvišji porast ^beležili pri postavki uporaba raznih servisov ( + 1,7%), t?hle poviške so nadalje opazili pri rekreacijskih dejavnos-*+ pri stanovanjskih stroških, pri raznih storitvah in naku-Pd hrane. Do nobenih sprememb pa ni prišlo glede nakupa "lačil, stroškov za zdravstveno oskrbo, ki se zadnje čase lo postopoma draži, in prevoznih stroškov. Dolinski občini 230 milijonov lir Deželni prispevki za park Glinščice Dolinska občinska uprava bo tudi letos - kot že v zadnjih petih letih - prejela redne deželne prispevke za upravljanje, urejanje in vzdrževanje Parka Glinščice, ki ga je ta uprava ustanovila leta 1985. Deželni odbor je včeraj namreč sporočil, da je po deželnem zakonu št. 11 iz leta 1983 dodelil Parku Glinščice za tekoče leto 230 milijonov lir. S tem prispevkom bo občinska uprava lahko dokončala nekaj pomembnih del, ki bodo omogočila boljšo in bolj kakovostno uporabo parka in njegovo reklamiziranje. Sto milijonov lir je deželni odbor namenil namreč dopolnitvi sprejemnega centra, ki ga Občina gradi v bližini občinskega gledališča Prešeren v Boljuncu. Denar za stavbo, ki naj bi jo dogradili prihodnje leto, je Občina že prejela v zadnjih dveh letih. Z letošnjim dodatnim prispevkom pa naj bi sprejemni center, v katerem bodo obiskovalci lahko dobili vse najpodrobnejše informacije o parku, njegovih stezah, vegetaciji in favni, opremili z didaktičnimi pripomočki in potrebnim pohištvom. Sprejemni center naj bi namreč igral osrednjo vlogo pri upravljanju parka. Številni izletniki, ki se podajo v Dolino Glinščice, namreč sploh ne vedo za vse zanimivosti te doline in se zato "zadovoljijo" z običajno stezo iz Boljunca v Botač. V sprejemnem centru pa bi lahko prejeli vse informacije o alternativnih stezah in zanimivostih. Osemdeset milijonov lir je deželni odbor namenil nato vzdrževalnim posegom. Med te sodi tudi sanacija kamnitih ograd ob stezi, ki pelje v Botač. Nadaljnjih 50 milijonov lir pa so namenili upravljanju parka. S tem denarjem naj bi usposobili in zaposlili dve osebi, ki naj bi čistili in urejali park. Šefe postaj prisilno vpoklicali na delo Tudi tržaško ravnateljstvo državnih železnic (ki je pristojno za skoraj vso deželo) se je opremilo proti napovedani stavki cobasov. Tržaški prefekt je včeraj - sicer po navodilih ministra za prevoze Ber-ninija - izdal odlok za prisilni vpoklic na delo'40 šefov postaj. Število vpoklicanih železničarjev je prefekt določil s pomočjo ravnateljstva državnih železnic in na osnovi potreb železniških postaj naše dežele. Odlok bo stopil v veljavo danes ob 21. uri. Prejšnji teden smo objavili podatke o predvpisih v prve razrede slovenskih šol vseh stopenj. Pavla Stranja, raziskovalca pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu in izvedenca v šolski problematiki, smo prosili, naj jih za nas komentira. »Sama absolutna števila ne smejo prestrašiti, kajti čeprav je število 'nizko in nižje kot lani, je pač dejstvo, da je to izraz nekega splošnega trenda, ki se ne tiče samo Slovencev. Ta trenutek še ne poznam podatkov o predvpisih v italijanske šole, ampak zadnja leta je šlo razmerje med vpisi v slovenske in italijanske šole v korist slovenskim. To pomeni, da je naraščal odstotek otrok, ki so izbrali slovensko šolo. Dejstvo pa je, da v prihodnjih šolskih letih lahko pričakujemo nadaljnji padec, kajti na Tržaškem se je število rojstev začelo spet rahlo dvigati šele lani.« Pod pritiskom asimilacijskih procesov in demografskega padca je za nas boj proti številkam izredno neenak. Z ozirom na to ste vi večkrat poudarili, da imamo strateško orodje, ki ga premalo uporabljamo - to je kvaliteta pouka. »Vsi znani podatki, ki so sicer fragmentarni, kažejo na to, da narašča število otrok iz mešanih zakonov. Na ta pojav lahko gledamo na dva popolnoma različna načina. Pesimisti kot znak naraščanja asimilacije, optimisti pa kot znak kljubovanja asimilaciji, kajti dejstvo, da otroci iz mešanih zakonov obiskujejo slovensko šolo, je gotovo znak določenega zaupanja v kvaliteto te šole in njeno funkcijo. Po mojem mnenju pa glavni problem tukaj niso otroci, ampak šolska struktura, ki bi morala biti čimbolj opremljena, da je lahko kos novim nalogam, ki jih postavlja taka šolska populacija. S tem ne bi hotel ponovno valiti prevelike odgovornosti samo na šolnike, ampak bi želel podčrtati, da je neenaki boj z asimilacijo stvar celotne manjšinske skupnosti.« Prihodnje šolsko leto bomo Slovenci na Tržaškem imeli pet eno-razrednic. To je star problem, o katerem pa se še nismo dovolj jasno opredelili. Jaz bi v prvi vrsti želel, ta bi ta star problem postavili na nov način. Ne bi hotel več govoriti o šolah kot o trdnjavah na narodnostni fronti, ker strnjenega slovenskega narodnostnega ozemlja dejansko nimamo več. V šolah vidim predvsem nekake "tovarne kulture" in verjamem, da lahko imajo svoj smisel tudi v majhnih dimenzijah. S tem ne zagovarjam za vsako ceno enorazrednic, mislim pa, da lahko tudi maloštevilne šole imajo svoj pomen in svojo vlogo, če so na primeren način vključene v celotno slovensko šolsko strukturo. Je torej šola z dvema učencema še vedno šola? Če se starši strinjajo in če je šolska struktura vsestransko pripravljena na take razmere, da. Uveljavitev harmonikarjev GM na tekmovanju v Recanatiju Gja skupino mladih harmonikarjev tržaške Zelr, ne matice je bil prejšnji konec tedna res pu . uspešen: ob spremstvu profesorja Claudia v. mna ir« *-»/-»i1 ■ x— — — —~~—x —i~i_ Zelo &li on9 in nekaterih staršev so se namreč udele-ih se mednaro(inega tekmovanja v Recanatiju Uvrstiii Se v raznih kategorijah nadvse zadovoljivo ^Jfkmovauja v Recanatiju, ki je namenjeno ton, 0nikarjem, kitaristom, orglarjem in pianis-Juao^° se udeležili mladi glasbeniki iz Italije, tri dn aV^e in Poljske- Tekmovanje - trajalo je iah 1 ],e bil0 razdeljeno po starostnih kategori-in' za ^eiistdfciato pa po številu članov za večje v panJse ansamble. Tržaško Glasbeno matico so PUri®Canatiju zastopali mlajši gojenci Claudia &olifna ln Norine Dobrile iz podružnic v Miljah, na kutinari. V prvi kategoriji za har-Hg Jkarje do 10. leta je Igor Zobin (razred Nori-sledn°Trile) zasedel 2- mesto s 93 točkami. V na-roSm]lh dveh kategorijah (do 12. oz. 13. leta sta-Wt Sta UroŠ Jerc°9 (razred Claudia Furlana) in Prav t Stoch (razred Norine Dobrile) dosegla toikfl k° drugo mesto, prvi z 92, drugi pa z 90 ih nami' Tretje mesto so si zaslužili Marko Bandi °ran Ruzzier, oba sta gojenca Claudia Furla- na, ter Thomas Samez in Milan Viola, ki ju poučuje Norina Dobrila. Največji uspeh pa je dosegel Andrej Sancin, gojenec Claudia Furlana, ki je v kategoriji do 16. leta odnesel absolutno prvo mesto s 97 točkami. V isti skupini je tekmoval tudi Christian Marchesich, ki se prav tako uči harmoniko v razredu Claudia Furlana in ki je zasedel nadvse dobro drugo mesto s 94 točkami. Prvič se je tega zahtevnega glasbenega tekmovanja udeležil tudi harmonikarski ansambel, ki ga sestavlja 12 mladih gojencev miljske in boljunske podružnice GM. Pod vodstvom Claudia Furlana, s katerim vadi od začetka letošnjega šolskega leta, se je s 95 točkami uspešno uvrstil na prvo mesto. Absolutni prvak kategorije pa je bil orkester Duro Salaj iz Slavonskega Broda. Uspeh na 28. madnarodnem glasbenem tekmovanju v Recanatiju so harmonikarji Glasbene matice kronali s krajšim izletom po okoliških krajih. Ob navdušenju zaradi nadvse dobrih rezultatov in v prijetnem razpoloženju so si ogledali obmorsko središče Numana pri Anconi, Leo-pardijevo hišo in park v Recanatiju, na poti proti domu pa so občudovali še renesančne lepote Ur-bina, kjer se je rodil umetnik Raffaello, (dam) Jutri na sedežu v Ul. Imbriani Občni zbor študijskega Inštituta o odporništvu Jutri bo ob 16.30 na sedežu v Ul. Imbriani 7. redni občni zbor Deželnega inštituta za proučevanje odporniškega gibanja, ki ga sklicuje predsednik prof. Silvano Benvenuti. Na dnevnem redu so poročila voditeljev inštituta, odobritev finančnega proračuna in delovnega programa za letošnje leto. Inštitut za proučevanje odporništva igra zelo pomembno vlogo na področju zgodovinopisja in poglabljanja pojavov in dogodkov, ki so zaznamovali tukajšnjo družbeno in tudi etnično stvarnost. Izdaja revijo Oualestoria, v katero redno pišejo znani strokovnjaki na deželni in tudi na mednarodni ravni, njegov ravnatelj pa je Sergio Zucca. Upravni svet, ki bo jutri podal obračun dela, pa sestavljajo poleg predsednika Benvenutija še Tristano Matta, Galliano Fogar, Elio Apih, Giancarlo Bertuzzi, Otello Bosari, Licia Cherso-vani, Ellen Ginzburg, Vincenzo Marini, Giovanni Miccoli, Marina Rossi, Teodoro Sala, Gianpaolo Valdevit, Marta Verginella in Anna Maria Vinci. Inštitut od vsega začetka redno izdaja tudi knjige in raznovrstne zgodovinske publikacije. V sodelovanju s pokrajinsko upravo je ob koncu lanskega leta med drugim dal pobudo za študijski seminar in za' vrsto strokovnih srečanj o problematiki druge svetovne vojne in o njenih vplivih na tržaško realnost. Žal se ta ustanova sooča s hudo prostorsko stisko, saj nad sedežem in uradi v Ul. Imbriani visi kot Damoklejev meč nevarnost stanovanjskega izgona. Novi mestni avtobusi ACT danes na ogled na Trgu Unita Danes * j®1 4vtob, pQ(ij—Popoldne ob 16.30 bo na Trgu Unita čisto poseben defile. Prevozno itn . N ACT bo namreč razstavilo nove avtobuse, ki ' ' Q namreč razstavilo nove avtobuse, ki bodo posodobili javni avtobasni Prevoz v našem mestu. ACT je s prispevki Dežele kupilo 40 novih hevarnSOV tvrdke De Simon iz Osoppa, ki so delno že nadomestili stare in t6tja ^p5.vtoduse izpred petnajstih ali celo dvajsetih let. Prevozna sredstva pod-ttjihova 1 ima 28d - so v povprečju namreč kar precej zastarela, saj se avtobusm°il?.L^na starost giblje okrog 15 let. Zadnjikrat so večje število novih so manjše število novih kupili ro i Uspe teta jggg6 pred osmimi leti, medtem ko ?eŽelmCradenec mu sunk°vito iztrgal torbo, pri tem pa ga je tudi udaril, tako da se bo f ai rnini>f1°ral zdraviti nekaj dni. Po ropu je Frantoni zbežal, vendar že čez °Pa. iš[a t so ga prav na Nabrežju prijeli karabinjerji in aretirali pod obtožbo OH ^ruue °CeS- b° Prantoni počakal kar v koronejskem zaporu, ča di Do7,a Z*’k°vca, 47-letnega Guerrina Secolija iz Milj, pa so možje postave On e' ki it° zvečer blizu Žavelj. Do njega jih je pripeljal alarm 61-letne Trža-,faZila Ha anuje v Ul. Flavia. Ko se je po 22. uri vrnila na dom, je namreč s« a uso v stanovanje vdrli tatovi in ji odnesli skrinjico, v kateri je hranila Pra ^avhah vredn°sti 8 milijonov lir. Karabinjerji so opravili izvidniško vožnjo, aVe3a tatu34 S° na^e^eh na sumljivega človeka. Kot se je izkazalo, je šlo za u Guerrina Secolija — ki je pri sebi še imel plen tatvine. Tovornjak z žerjavom včeraj premajal hišo v Ul. Cologna V Ul. Cologna se je včeraj zjutraj pripetila res slikovita in nenavadna nesreča, ki je terjala ogromno gmotno škodo, a ki k sreči ni imela posledic za ljudi. Tovornjak z žerjavom je namreč skoraj porušil enonadstropno nenaseljeno stavbo — last podjetja za vzdrževanje cest ANAS — saj je zaradi silovitega udarca premaknil prvo nadstropje z njegove podstati. Nesreča se je pripetila okrog 8. ure. Tovornjak z žerjavom, ki je last nekega videmskega gradbenega podjetja in ki ga je upravljal Luigi Vicentini iz San Giorgia di Nogaro, bi morali uporabiti na nekem tržaškem gradbišču. Potovanje iz Vidma v Trst je šlo brez posebnih težav. Ko je šofer na vrhu Ulice Fabio Severo zavil v Ul. Cologna, pa so tovornjaku popustile zavore na zračni pritisk. Da ne bi poškodoval parkiranih avtomobilov, je šofer zavil na desno in se dobesedno spustil naravnost v stavbo podjetja ANAS. Pri nesreči je s prednjim delom tovornjaka trčil direktno v vogal hiše, tako da je ogromna teža tovornjaka pretresla vso stavbo in praktično premaknila prvo nadstropje. K sreči je stavba nenaseljena, tako da se nihče ni ranil, niti šofer tovornjaka. Škoda pa je, kot si lahko predstavljamo, ogromna (sicer je še niso ocenili), saj stavbe verjetno ne bo tako lahko popraviti. Poleg tega pa je tovornjak pri nesreči oplazil tudi drog javne razsvetljave. Vzroki nesreče še niso znani. Po vsej verjetnosti pa je šofer, ki je pripeljal z Opčin po državni cesti, na ovinkih preveč pritiskal na zavore, tako da mu je zmanjkal zrak. V »ključnem« trenutku pa so mu zavore zaradi pomanjkanja zraka popustile. Število ilegalnih prehodov meje vztrajno narašča V noči od ponedeljka na torek so karabinjerji prestregli pri mejnem prehodu za Škofije šest tujih državljanov (dva iz Bangladeša in štiri iz Egipta, vsi med 20. in 30. letom), ki so s pomočjo dveh jugoslovanskih taksistov ilegalno prešli mejo. Karabinjerji so se pojavili prav v trenutku, ko so begunci izplačevali jugoslovanskima državljanoma — Salinu Ljutsiju in Rajku Numerju — domenjeno »cestnino« (700 dolarjev, okrog 850 tisoč lir, za vsakega člana skupine). V past je padel tudi tretji posrednik, Egipčan Husein Salin Ataia Said, ki je imel nalogo, da pribežnike zapelje z avtom do Milana. Šest tujih državljanov so karabinjerji odpeljali ponovno na mejo (vendar tokrat po uradni poti), tri posrednike pa so prijavili sodišču. Avtobusi ne bodo vozili po nevarni Furlanski cesti V ponedeljek, 28. t. m., bodo prekrižali roke šoferji avtobusov na progah št. 42, 44, 45 in 46. Odločitev za stavko, ki so jo sicer že večkrat najavili, so sporočili tržaški sindikati za prevoz CGIL, CISL in UIL. Razlogi za stavko so preprosti. Sindikati opozarjajo, da je stanje Furlanske ceste vedno slabše in da je vožnja po njej vedno bolj nevarna. Šoferji in njihovi sindikalni predstavniki so zato zahtevali srečanje s pristojnimi odborniki in seveda jamstva, da bodo cesto popravili. Sindikalna vodstva naglašu-jejo, da se dobro zavedajo, kako bo stavka prizadela občane, hkrati pa odločno pritrjujejo, da jo bodo preklicali samo, ko jih bodo sprejeli pristojni odborniki in zagotovili popravilo ceste. Sindikati grozijo tudi s tožbo na sodišču, ker odgovorni ne poskrbijo za varnost občanov. ■ Sindikat slovenske šole sporoča, da bodo 25. maja objavljene začasne lestvice za petletno dodelitev učnega osebja pedagoškemu zavodu IRRSAE (23 mest). Od tega datuma dalje steče desetdnevni rok za morebitne prizive. 24. 5. 1980 24. 5. 1990 Ob 10. obletnici smrti drage mame Marije Orel - Jerič se je z ljubeznijo spominjajo sin in hčerke z družinami Opčine, Sydney, 24. maja 1990 Ob boleči izgubi dragega Maria Samca izreka družini občuteno sožalje KD Rapotec. Sekcija KPI občine Dolina izreka iskreno sožalje tov. Mauru ter ostalim svojcem ob izgubi dragega očeta Bruna. Šentjakobski otroci in učitelji že pridno na delu Proslava na šoli J. Ribičič ob desetletnici poimenovanja Osnovna šola Josip Ribičič pri Sv. Jakobu se pripravlja na proslavo 10-letnice poimenovanja šele po pisatelju Josipu Ribičiču, ki bo v soboto ob 10. uri v šolski telovadnici. Ko smo jih pred kratkim obiskali, so ravnokar končali z vajami. Kaj vse so pripravili sicer nismo videli, povedali pa so nam, da bo program lep in pester. Pogovor z učiteljicami je stekel o tem, kako je bilo na šoli ob njenem poimenovanju, kako je delo potekalo v vsem tem času in kakšne so dejavnosti, ki se odvijajo še ob rednem pouku. Šola ima pet razredov, pet učiteljic in še dodatno učiteljico za ročna dela, torej za likovno vzgojo. Pouk je podaljšan ter traja v glavnem pet ur dnevno. Poleg tega hodijo učenci enkrat na teden na plavanje v bazen šole Da Vinci, v športno šolo in v sklopu Ljudske univerze tudi na tečaje angleščine. »Delamo tudi izlete in šolske ekskurzije,« so nam učiteljice povedale. »Letos smo na primer bili na Vrbani, medtem ko je Združenje staršev, s katerim tesno sodelujemo, pripravilo izlet v Škofjo Loko.« Šentjakobska šola se je tudi letos udeležila osnovnošolske olimpiade, kjer je že četrto leto zapovrstjo osvojila prvo nagrado. Udeležila se je tudi tekmovanj v plavanju, skupno z italijanskimi šolami in med 36 udeleženimi zasedla šesto mesto. Pravtako se učenci šole udeležujejo tekmovanj v atletiki, kjer so tudi dosegli lepe uspehe. »Zapišite še to, da hodijo naši učenci redno na gledališke predstave v našem Kulturnem domu, lutkovne predstave v Dijaškem domu, da obiskujejo otroške urice v NŠK, da sodelujejo v otroških oddajah na Radiu Trst A, da posamezniki sodelujejo v raznih kulturnih in športnih društvih, pri jadralnih klubih Sirena in Čupa in da so aktivni tudi v šoli GM. Zgledno je tudi sodelovanje z vrtcem, ki deluje v istem šolskem poslopju in ki bo sodeloval tudi na sobotni proslavi.« Šolsko leto bodo na šoli zaključili še s podelitvijo bralnih značk in razstavo. Sobotna proslava bo torej nekak prikaz vse te dejavnosti, istočasno pa pohvala in zahvala učencem in prizadevnim učiteljem ter vzpodbuda za nadaljnje delo. NEVA LUKEŠ RTV Ljubljana potrebuje statiste RTV Ljubljana bo v dneh od 30. maja do 4. junija snemala v Trstu dokumentarni film. V ta namen potrebuje sodelovanje številnih statistov vseh starosti. Vse interesente vabimo, da se zglasijo do ponedeljka, 28. t. m., v uradih ZSKD, tel. 767303, ob uradnih urah, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. A SLOVENSKO /V PLANINSKO /SPDT] DRUŠTVO iSjSsjža trst vabi svoje člane in prijatelje na predavanje vrhunskega slovenskega plezalca PAVLA KOZJEKA Bliskoviti vzpon na Sisho Pangmo s prikazom barvnih diapozitivov. Predavanje bo danes, 24. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20. ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA Col - Repenlabor vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v drugem sklicanju jutri, 25. t. m., ob 20.30 v prostorih Zadružne kraške mlekarne na Colu. _________gledališča____________ VERDI Danes, 24. t. m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu premiera zadnje opere na repertoarju in sicer Donizettijeve UELISIR D AMORE. Dirigent Gianfranco Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters. Ponovitve bodo jutri, 25., (red F), 29. (red H) in 31. maja (red L) ter 2. (red S), 5. (red E), 8. (red C) in 10. junija (red D). TEATRO CRISTALLO-LA CONTRADA Do petka ob 10.00 bodo na sporedu ponovitve predstave NEVE BIANCA za malčke vrtcev in osnovnih šol. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava mladih GRŠKIH KIPARJEV. koncerti KD Ivan Grbec - Škedenj ob 10-letni-ci ŽPZ Ivan Grbec vabi na koncert v pesmi in besedi NAJLEPŠI TRENUTKI, ki bo v nedeljo, 27. t. m., ob 18. uri v prostorih društva v Ul. Servola 124. Vabljeni člani in prijatelji. Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: danes, 24. t. m., ob 17. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, jutri,25. t. m., ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini, v sredo, 30. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu ter v četrtek, 31. t. m., ob 17. uri nastop otroškega pevskega zbora Glasbene matice pod vodstvom Aleksandre Pertot na šoli Glasbene matice v Trstu. Gledališče MIELA Nocoj ob 20.30 bo nastopil TRIO PITAGORA. Izvajal bo Viozzijeve, Catta-neove, Bilucaglieve, Corcoranove in druge skladbe. V petek ob 20.30 bo v okviru sezone tržaškega odseka Glasbene mladine Italije na sporedu koncert mezosopranistke Ajurzane Dolgor in baritona Sandagba-zarja Jargalsaikhana. Na sporedu bodo Verdijeve, Mozartove, Leoncavallove, Mascagnijeve, Bizetove in Donizettijeve skladbe. kino ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri 18.00, 22.15 II decalogo. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Non slamo angeli, i. Robert De Niro, Sean Penn. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 II decalogo, r. Krzystof Kiezlowsky. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare V - II mito, □, NAZIONALE II - 16.15, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La parte erotica di una calda moglie, pora., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Jesus of Monteral, □ GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - 16.30, 20.30 Ludwig, r. Luc-hino Visconti, i. R. Schneider, H. Berger. EDEN - 15.30, 22.00 Provocazione carna-le di mia sorella, pom., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Harry ti presen-to Sally, i. Meg Ryan. LUMIERE - 18.00, 22.15 L'amico ritrova-to, r. Jerry Schatzberg. ALCIONE - 18.00, 22.15 I favolosi Baker, i. Jeff in Bo Bridges, Michel Pfeifer. RADIO - 15.30, 21.30 Eccitazione pro-fonda, pom., □ □ Ob rojstvu sina MATIJE iskreno čestita Anici in Marinu Kralju sekcija KPI J. Pegan iz zgoniške občine. razna obvestila V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bodo v sobote, 26. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarke Daniele PIAZZE. Razstava bo trajala do 7. junija po običajnem urniku. V občinski galeriji na Trgu Unita bo do 26. t. m. odprta razstava Tiziane VI-SENTINI. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00, ob praznikih od 10.00 do 13.00. Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU. V Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca Degrassija, Renate De Mattia, Maure Is-rael, Edija Žerjala in Bruna Ponteja z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom. V galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je do 8. junija odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA. Osnovna šola Albert Sirk iz Križa vabi na razstavo ročnih del, ki bo v šolskih prostorih v nedeljo, 27. t. m., od 10. do 20. ure. Telovadkinje tretje mladosti pripravljajo 29. t. m. ob 18. uri na stadionu 1. maj srečanje ob 10-letnici svojega telovadnega delovanja. Prisrčno vabljene vse tiste telovadkinje, ki so v teku teh desetih let prihajale k telovadbi in vsi tisti, ki so nam ta vir zdravja in mladosti omogočili. FC Primorje sklicuje v ponedeljek, 28. t. m., 27. redni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih na Proseku št. 2 ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsednika občnega zbora, poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo predsednika nadzornega odbora, diskusija, volitve in razno. Vabljeni- člani in simpatizerji. Danes, 24. t. m., ob 20.30 se bodo na sedežu upokojencev CGIL na Opčinah - Narodna ulica - sestali predstavniki KPI, ZKMI, PICEA, Lega ambiente^ ARCI, Skale in Italia nostra za pripravo' MANIFESTACIJE proti onesnaževanju Krasa. Kdorkoli bi rad sodeloval je prisrčno vabljen. TK TRŽAŠKA KNJIGARNA N KNJIŽNE IZDAJE ZTT vabita danes, 24. maja, ob 18.30 v Tržaško knjigarno ga predstavitev nove pesniške zbirke BORISA PANGERCA GLAS ODZNOTRAJ Sodeluje Pihalni trio Glasbene matice Erika Buzečan flavta Marko Štoka — klarinet Francesco Furlanich — fagot NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za jezik SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica FILOZOFSKA FAKULTETA V TRSTU Inštitut za slovansko filologijo vabijo na predavanje JOŽETA TOPORIŠIČA Novosti slovenskega pravopisa Trst, Narodna in študijska knjižnica, Ul. sv. Frančiška 20 DANES, 24. maja 1990, ob 17. uri Z velikim pričakovanjem in zadovoljstvom se pridružujemo družinskemu veselju Anice, Marina in Tanje ob rojstvu malega MATIJE Kratkohlačniki izleti včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 24. maja 1990 MARIJA Jutri, PETEK, 25. maja 1990 GREGORIJ PLIMOVANJE DANES: ob 4.13 najnižja -69 cm, ob 10.45 najvišja 32 cm, ob 15.55 najnižja -17 cm, ob 21.51 najvišja 57 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, veter 10 km na uro severozahodnih, vlaga 70-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Debora Stanich, Mic-hele Santoli, Desiree Del Pup. UMRLI SO: 80-letna Maria Salvi, 82-tna Erminia Strangolini, 69-letna Rosi-i Costante, 65-letni Sergio Perusin, 79-tna Daha Vergerio, 72-letna Maria Pin-n, 87-letna Giuseppina, 83-letna Vitto-i Čermelj, 75-letni Mario Godi, 68-letni nilio Codiglia, 66-letni Sergio Stradi, -letna Giuseppina Franca, 77-letna niha Minkuz, 80-letni Ettore Crevatin, l-letni Bruno Samec, 76-letna Maria aivoda. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. maja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 .argo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi Ul. Flavia 89 (Žavlje). PD Kolonkovec prireja 10. junija izlet v Celovec. Tel. na št. 812281 ali 818067. SPDT prireja v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet v Kanalsko dolino z vzponom na Ojsternik ob priliki srečanja s planinci pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane. Odhod izpred sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu ob 6.30 in ob 7. uri s trga v Sesljanu. Potrebna pojasnila daje vodja izleta Ervin Gombač (tel. 754742). Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304). SKD Vigred prireja 9. in 10. junija izlet na Plitvička jezera. Cena izleta 100.000 lir. Za informacije in vpisovanja tel. na št. 200150 - Franka Škrk in št. 200679 - Mirka Kosmina od 20. do 21. ure, najkasneje do 25. t. m. Društvo slovenskih upokojencev Trst organizira 6. junija izlet v Kanalsko dolino z obiskom Doma Mangart in Belopeš-kih jezer. Vpisovanje bo 29. t. m. od 9. do 10. ure na sedežu društva, Ul. Cicerone 8. Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.38 - Dolžina dneva 15.13 - Luna vzide ob 4.46 in zatone ob 21.15. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. (Za’ Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. šolske vesti Letos poteka obletnica poimenovanja šol 1. maj 1945 v Zgoniku in Lojze Koko-ravec v Saležu. Ob tej priliki vabita šoli na PRIREDITEV, ki bo na šoli v Zgoniku jutri, 25. t. m., ob 15. uri. Osnovna šola Josip Ribičič vabi ob 10-letnici poimenovanja na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v soboto, 26. t. m., ob 10. uri v šolski telovadnici. Učenci osnovne šole Finžgar in malčki otroškega vrtca iz Barkovelj vabijo na zaključno prireditev ali na PRAZNIK ,IS4 ‘ ‘ PLIŠASTIH MEDVEDKOV, ki bo v soboto, 26. t. m., ob 10.30 v prostorih bar-kovljanskega društva v Ul. Cerreto 12. Ni vstopa za otroke brez medvedka. Sindikat slovenske šole obvešča, da so potrebni obrazci, programi in informacije za izredni učiteljski natečaj po 3. bis odstavku 11. člena zakona št. 417/89 na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Carducci 8, tel. 370301 vsak torek in četrtek med 11. in 12. uro ter v sredo in petek med 16. in 17. uro. razne prireditve Godbeno društvo Nabrežina organizira ZABAVNE KONCERTE KORAČ- NIC, ki se bodo odvijali ob 20.30 po sledečih vaseh: v Šempolaju danes, 24. t. m., pri cerkvi, v Prečniku 28. t. m. na Kržadi (Šemec), v Praprotu 30. t. m. na Kržadi, v Slivnem 31. t. m. na Kržadi pri trgovini .Milič, v Mavhinjah 4. junija pred gostilno Urdih in v Cerovljah 7. junija pred gostilno Lina Legiša. SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine -Ob 45-letriici osvoboditve: jutri, 25. maja 1990, ob 20.30 recital V NAS JE PO TISOČ LETIH ZAPLALA KRI... sodelujejo MoPZ in ŽPZ Tabor (vodi Sveto Grgič), MePZ Primorec-Tabor (vodi Matjaž Šček), harmonikarji Glasbene matice Aleksander Ipavec, Darij Šavron in Igor Kante (šola Loredane Kočevar), recitatorji Dragotin Daneu, Elvira Feri, Kostanca Filipovič, Drago Gorup, Marino Kralj, Olga Lupine, Melita Malalan, Lidija Sosič, Viktor Sosič in Armando Škerlavaj. Zamisel DRAGO GORUP. Na ogled bo razstava OSVOBODITEV TRSTA, ki jo je pripravilo Družbeno-politično društvo Edinost. PD Mačkolje vabi na TRADICIONALNI PRAZNIK ČEŠENJ. Jutri, 25. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Happy day; v soboto, 26. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Happy day; v nedeljo, 25. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Taims ter v ponedeljek, 28. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Taims. V primeru slabega vremena bo praznik 1„ 2., 3. in 4. junija. V nedeljo, 27. t. m., ob prazniku 50-letnikov bo nastopil v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 MOŠKI ZBOR IGO GRUDEN. Začetek ob 18. uri. Vabljeni vsi! Združenje partizanov VZPI-ANPI Prosek-Kontovel vabi na SPOMINSKO PROSLAVO ob 46. obletnici obešanja desetih talcev v nedeljo, 27. t. m., ob 11. uri pri spomeniku na travniku blizu pro-seške železniške postaje. Obenem bomo proslavili 45. obletnico osvoboditve Trsta. Sodelovale bodo domače kulturne ustanove in godba na pihala. Govorila bosta člana pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. čestitke Zoran, Petra, Maša, Primož in Maja kličejo dobrodošlico MATIJI. Anici. Marinu in Tanji pa obilo čestitk Rada, Pavel, Sonja, Nedi in Nataša. Danes praznuje rojstni dan SLAVKO GRGIČ iz Bazovice. Polno, polno zdravja mu želijo njegovi soletniki. Danes praznuje rojstni dan MARIJA FIČUR. Vse najboljše ji želi prijateljica Anita. Rodil se je fantek HILARIJ STAREC. S srečnima staršema Manuelo in Wal-terjem se veselijo nonoti, teta, stric in bratranca Rado in Samo. Danes praznuje naša draga žena, mama in nona ANGELA PREMOLlN svoj 50. rojstni dan. Še mnogo srečnih in zdravih let in da bi v življenju ostala dobra, skrbna in poštena, kot je bila ddslej ji želijo vsi njeni, še posebno pa vnučki Nataša in Verena. mali oglasi OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. OSMICO je odprl Alfrede Bfajmk pri Domju št. 172. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot. NA OPČINAH pri Kvrtičevih so odprli osmico. Točijo belo in črno vino. Vabljeni. OSMICO so odprli pri Batkovih v Repna št. 32. IŠČEM hišno pomočnico v Križu, dvakrat tedensko. Tel. 220313 v večernih urah. IŠČEM vajenko za sezonsko delo v Trstu. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sezonsko delo". LASTNIK jadrnice nudi možnost trem ali štirim osebam za dvo/tritedensko križarjenje na otok Mljet junija meseca. Informacije na sedežu JK Čupa v Sesljanu, tel. št 299858, ob sobotah od 16. do 19. ure. JK ČUPA išče reditelja za sedež v poletnih mesecih. Interesenti naj se javijo j ob sobotah od 16. do 19. ure na tel. št-299858. REDNO ZAPOSLITEV za nekaj ur dnevno nudimo tudi študentom z vozniškim dovoljenjem. Javiti se v uradnih urah na tel. 7796600. IŠČEMO izkušeno gospo za nego it oskrbo starejše gospe. Tel. (040) 21243f URADNIK z dobrim znanjem angleščir>e in nemščine išče delo. Pisati na uprav0 Primorskega dnevnika, Ul. Montecch1 6, 34137 Trst, pod šifro »URADNIK«. PRODAM bmw 318, iniection, letnik '87, edini lastnik, prevoženih 53.000 km-zavarovanje in taksa, plačani za 17.500.000 lir. Tel. 220367 - zjutraj. PRODAM barvni televizor nordmende 16 palcev z daljinskim upravljanjem v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. (0481) 533535 vsak dan od 13. do 14- PRODAM po ugodni ceni regato 70S m audi.SOSL. Tel. na št. 229224 ob večernih urah. prispevki V spomin na Aleksandra Santinija i1' rujeta Žarko in Marica Zidarič 50.000 ^ MPZ Igo Gruden. ■Namesto cvetja na grob Justa Šegi*1® darujeta Štefka in Nereo 50.000 lir za na’ kup sedeža Sklada Mitja čuk. Ob priliki razdeljevanja izkazn>c VZPI-ANPI za sekcijo Trebče so darov9" li: Bruno Kalc 10.000 lir, Livio Malala11 5.000 lir,. Lucijan Malalan 10.000 lir, Fah* Kokoravec 5.000 lir, Albert Žerjal 5.0°/ lir, Viktor Ferluga 10.000 lir, Nardo Krmi 5.000 lir in Olga Stiickler 20.000 lir. V spomin na Sergija Milkoviča daruj6 Mario Collerig 10.000 lir za oprem6 Ljudskega doma v Trebčah. H OBČINA MILJE TEHNIČNI ODDELEK Služba za urbanistiko Predmet: Obvestilo o vložitvi XI. variante Občinskemu splošnemu regu skemu načrtu (PRGC) iladi- ŽUPAN a upoštevajoč odlok predsednika deželn6^ odbora z dne 20.3.1990 št. 0127, s katerim ^ bila odobrena XI. splošna varianta k Občins mu splošnemu regulacijskemu načrtu Obm Milje obvešča da so v uradih občinske urbanistične s^u^j od 18. maja 1990 na vpogled dokumenti ^ splošne variante k Občinskemu splošnem11 ^ —i i-. t* r, i 7- i v. /-» \ /G 11 Sl - gulacijskemu načrtu Občine Milje, lahko ogledajo vsi interesenti. Župan N Jacopo Rossm menjalnica 23. 5. l990 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MII.AN TRST TUJE VALUTE FIKING MILAN Ameriški dolar .... .. 1222,40 1215,— Japonski jen 8,047 Nemška marka .. 733,87 732,- Švicarski frank .... .. 866,80 Francoski frank ... .. 218,15 216.— Avstrijski šiling ... .. 104,294 Holandski florint . ,. 652,650 651.— Norveška krona ... .. 190,21 Belgijski frank .. 35,384 35,— Švedska krona .... 202,80 Funt šterling ., 2074,15 2050. Portugalski eskudo 8,328 Irski šterling .. 1967,50 1950. Španska peseta ... 11,782 Danska krona .. 192,70 190' Avstralski dolar ... .. 939,30 Grška drahma 7,472 7.— Jugoslov. dinar ... . . . Kanadski dolar .... .. 1033,20 1020, ECU 1509,10 86475 10^ llP gOO- lOO- BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele!.: Sedež u Agencija DomfO ^,.6 Agencija Rolan 11 ■ II 1 1 1 11 II II II 11 OTORJEV MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ureja: IVAN FISCHER Št. 29 Maj 1990 Pooblaščena avtomehanična delavnica II\ZO OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618 Panda elettra - za čistejše okolje Čedalje večja skrb za okolje je spodbudila tudi velike avtomobilske hiše, da so se začele ukvarjati z ekološko čistimi vozili. Elektrika je bila eden od načinov, na katerega so takoj pomislili: ovira je bila seveda v preveliki teži akumulatorjev in v nezadovoljivih zmogljivostih. Ena prvih hiš, ki so svojim kupcem ponudile pravi električni avto je bil Fiat, ki že prodaja pando elettro: poganja jo serija akumulatorjev, ki ji zagotavljajo doseg 100 km pri hitrosti 50 km/h in doseg 70 km po mestnem prometu. Z nikelj-kadmijevi-mi akumulatorji pa se doseg skoraj podvoji. Akumulatorje potem lahko spet napolnite z domačo elektriko. v ■ I lil ni m ■ a s ■ ■ ■ ■ i i ■ ■ i ■ i I iil | I II! II 1 iz sveta motorjev I* ■ ■1 lil ■lil hi ■ lil in lili ■ 1 II 11 Francozi imajo velike dvome v resnično učinkovitost naprave Pri Citroenu kljub pomislekom ponujajo vse modele s katalizatorjem Ni se še najbrž nikoli zgodilo, da bi neka avtomobilska hiša predstavila vrsto vozil opremljenih z novim, dokaj dragim sistemom zoper onesnaženje okolja in da bi istočasno izrekla toliko kritik in pomislekov glede sistema samega. Hiša, o kateri govorimo je Citroen, sistem zoper onesnaženje pa je tris-tezni katalizator. Leto 1992 se bliža in takrat bo treba spoštovati vse norme ES glede onesnaženja in varstva okolja. Zato je francoska tovarna predstavila serijo novih modelov, ki so vsi opremljeni s katalizatorjem in ki jih bodo začeli prodajati prihodnji mesec: katalizator so vgradili celo v mali AX 11 TRE (slika zgoraj), da o beik-su in XM 2000 ne govorimo (XM 3000 se je tako in tako že rodil s katalizatorjem). Na isti tiskovni konferenci, na kateri so predstavili nove katalizirane modele, so predstavniki Citroena izrekli cel kup kritik na račun dragega dodatka, s katerim bodo novi modeli morali biti opremljeni. Čeprav evropske norme nikoli ne omenjajo izrecno katalizatorja, je jasno, da ni mogoče doseči sestave izpušnih plinov, kot jih predvidevajo evropske norme, brez te naprave. Citroenovi tehniki so med-drugim poudarili, da je katalizator kot naprava izredno občutljiva in mnogo manj učinkovit kot bi lahko mislili: pomislimo samo, da je dovolj, da napolnimo dvakrat posodo za go- rivo z osvinčenim bencinom in že je ta draga naprava neuporabna, v smislu, da ne služi več svojemu namenu. Ker je katalizator izredno občutljiv na temperaturo, pri kateri deluje, je dovolj, da vam motor zjutraj štirikrat zapored ne vžge in katalizator kot napravo za prečiščevanje izpušnih plinov lahko vržete proč. Najhujše pa je to, da voznik ne more preveriti, če katalizator deluje ali ne (ponavadi se katalizator iztroši v najboljšem primeru po 70- 80.000 kilometrih) in če opravlja svojo nalogo, da pač zmanjša stopnjo ogljikovega monoksida, dušikovih oksidov in neizgorelih ogljikovodikov v izpušnih plinih. To so nekateri od razlogov, zaradi katerih je francoska hiša mnenja, da katalizator ni dokončna rešitev za zmanjšanje onesnaženja ter nadaljuje s svojimi raziskavami, da bi izdelali tako serijo motorjev, katerih izpušni plini ne bi bili, ali bi bili v mnogo manjši meri onesnažujoči. Eden od pomembnih elementov v borbi za čistejše okolje je nedvomno tudi kakovost goriva, ki je v Italiji zelo nizka. Serija novih modelov, ki so jih predstavili velja poprečno 1.200.000 lir več od enakovrednih modelov brez katalizatorja. Sedaj je na voljo s katalizatorjem tudi mali AX, ki so mu v ta namen vgradili vgrizgavanje goriva singie-point in velja, ključe v roko, 14.228.000 lir, za druga dva modela (BX 16 TZI in XM 2000) so sporočili le približno ceno, ker je niso še določili. BX bo veljal 23 milijonov, XM pa 34,5 milijona, z dodatno opremo, ki predvideva klimatsko napravo, ABS in platišča iz lahke litine pa 39 milijonov lir. ! pi&STimm ■ Do trideset milijonov Ur, ■ V prvem letu boš brezplačno ■ (0481) 387333 ki jih boš lahko vračal z razpolagal z vrsto posebnih NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO ugodnimi mesečnimi obroki zavarovanj, ki smo si jih Posebna telefonska številka, v časovnem roku do štirih let zamislili v sodelovanju s SAI na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo » Banca Agricola Kmečka banka Gorica Mi ■ /x sveta motorjev 3 Š||: 1 ■ Prav te dni bodo tudi v Italiji začeli prodajati naj po polnejšo različico Renaultovo velike limuzine 25: nadeli so ji dokaj visokodoneče in na videz komplicirano ime, renault 25 V6 turbo baccara kata, kar pomeni, da gre za avto iz družine petindvajsetič (prvič so jih predstavili pred šestimi leti), da ga poganja 2,5-1 itrski šestvaljnik, z valji postavljenimi v obliki črke V, s turbinskim polnilnikom Garrett T3 in da je serijsko opremljen s tristez-nim katalizatorjem, saj je katalizator, v skladu z normativom ES 88/76, s 1. aprilom 1990 za nove avtomobile z več kot 2000 kub. cm kubature postal obvezen tudi v Italiji. Renault 25, o katerem pišemo danes, je pravo reprezentančno vozilo: vse, kar si lahko zamislite je serijsko vgrajeno, razen, in to je skrivnost, ki nam jo pri Renaultu niso znati razložiti, električne pomične strehe, za katero bi morali odšteti 1.335.840 lir. Zakaj, sprašujemo, bi moral nekdo, ki je odštet več kot 62 milijonov Ur za avto z avtomatsko klimatsko napravo in kdo ve s čim še, dati še poldrugi milijon za pomično streho? Kakor koti že, renault 25 V6 baccara kata (baccara je naziv, ki bo odslej označeval Renaultove top modele) ima volan, sedeže, prednja in zadnja vzglavja, gornji de! vrat in ročico ročne zavore prevlečene z dragocenim usnjem. Poteg tega ima tudi nekaj vložkov iz dragega brestovega lesa. Nima treba posebej omeniti, da je R25 baccara serijsko opremljen s servovoianom, elektronsko alarmno napravo, električnim nastavljanjem sedežev, varnostnimi pasovi na zadnjih sedežih itd. Zunanjost se razlikuje po diskretnem spojlerju v zadku, 4 platišči iz lahke litine, metalizirano barvo, s katero so pobarvani tudi odbijači. Kar zadeva delovni prostor voznika, je slednji kar se da popoln. Poleg merilca vrtljajev in hitrosti je tu še merilec nivoja in pritiska o/ja, merilec pritiska turbinskega polnilnika, kompjuter z desetimi funkcijami, digitalna ura s termometrom za zunanjo temperaturo in z valovno dolžino radijske postaje, ki jo v tistem trenutku poslušate, stikala za električno nastavljanje sedežev, ki se pomikajo naprej, nazaj, gor, dol ter za naklon naslonjala. Potniki na zadnjih sedežih si lahko naravnavajo temperaturo sami, saj je zadevno stikalo na tunelu med prednjima Zahtevno ime za Renaultovo veliko prestižno limuzino Renault 25 V6 baccara kata je najpopolnejša različica tega francoskega avta sedežema, poleg tega imata vsak svoj pepelnik ter vžigalnik. Serijsko vgrajen je tudi stereofonski radio s kasetofonom, šestimi zvočniki, radio pa ima vsa potreba stikala tudi na volanu. Motor izhaja neposredno iz dosedanjega motorja s turbinskim polnilnikom, ki je imel 182 KM. Šestvaljnik ima valje postavljene v obliki črke V s kotom 90 stopinj in skupno kubaturo 2458 kub.cm. S turbinskim polnilnikom zmore 205 KM pri 5500 vrtljajih v minuti in je serijski opremljen s tristez-nim katalizatorjem in sondo lambda. Turbo je vodno hlajen. Motor rabi seveda neosvinčeni bencin 95 okta-nov. Povsem odveč je, da povemo, da ima renault 25 V6 turbo baccara kata, petstopenjski menjalnik, kolut-ne zavore spredaj zračno hlajene s servom in napravo zoper blokiranje koles ABS, 72-1 i trsko posodo za gorivo, gume 205/55R16Z. Avto je dolg 4,7 m, širok pa 1,8. Zmogljivosti so za tako težko limuzino (tehta 1870 kg) zelo zanimive, saj dosega najvišjo hitrost 233 kilometrov na uro, pospeši pa od 0 do 100 km/h v 7,4 se- kunde. Poraba je, vedno upoštevajoč razred, v katerega sodi, zmerna 7,6 litra za 100 prevoženih kilometrov pri hitrosti 90 km/h, 9,6 pri hitrosti 120 km/h, 14,7 v mestnem prometu, poprečno pa 10,63 litra. OPEL SERVIS • Serri Tulilo & C. ^ V središču Trsta dobiš za tvoj avtomobil strokovnjake, ki opravljajo delo hitro in kakovostno. Mehanična delavnica je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Ob sobotah zjutraj popravljamo malenkostne okvare in najnujnejše primere. BATERIJE OPEL — RADIO — OPREMA OPEL IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211 I! ■ S ■ 1 !! Ki lil ■ sjšjš I M ■ ii li li ■ Hi I ii IBM lili ■ii m in S Hill IS 4 iz sveta motorjev Ne gre za terensko vozilo, pačpa za avto za prosti čas «/' Štirikolesni pogon za večjo varnost Peugeotovega kombija Eden adutov francoskega Peugeota v srednjem in višjem razredu je bilo od nekdaj dejstvo, da je imel vedno na razpolago tudi kombi. Serija 405 ni izjema: že dalj časa je na voljo 405 station wagon s pogonom na prednja kolesa, odslej pa bodo odjemalci lahko kupili tudi station wagon s stalnim štirikolesnim pogonom. Zunanjost je še kar prijetna, saj jo je oblikoval Pi-ninfarina, ki je že dolgo vrsto let stalen sodelavec in svetovalec francoske hiše. Kot je že navada pri izpeljankah s štirikolesnim pogonom tudi za peugeot 405 SW 4x4 poudarjajo, da absolutno ne gre za terensko vozilo, temveč za vozilo, ki je varnejše od avta s klasičnim prednjim ali zadnjim pogonom, ki se zelo dobro obnese na spolzkem, blatnem, zasneženem cestišču, primerno za prosti čas. Kombi s štirikolesnim pogonom je deseti v vrsti kombijev iz te serije. Ima dva diferenciala, zadnji pa ima delno zaporo, ki se avtomatično izključi, ko hitrost preseže 25 kilometrov na uro. Navor je razdeljen med prednjo in zadnjo premo v razmerju 53:47. Peugeot 405 SW 4x4 poganja 1905-kubični motor, ki ga napaja dvodelni uplinjač, ki zmore 110 Km pri 6000 vrtljajih v minuti in največji navor 16,5 kpm pri 3000 vrtljajih, zavorni sistem je opremljen s servonapravo, za doplačilo lahko dobite tudi sistem zoper blokiranje koles pri zaviranju, kar je eden redkih de- lov opreme, ki niso serijsko vgrajeni. Za doplačilo dobite še klimatsko napravo, električno pomično streho in me-talizirano barvo, štiripogonski kombi ima petstopenjski menjalnik, dosega 180 kilometrov na uro, in pospeši od 0 do 100 kilometrov na uro v 12,4 sekunde. Poraba je vseskozi dokaj zmerna in vozilo porabi po normah ES poprečno 11,6 litra goriva za 100 km. Ker ima posoda za gorivo 70 litrov, lahko prevozi 405 SW približno 800 kilometrov z enim tankom. Za tako dolga potovanja je station wagon opremljen z ustreznim prtljažnikom, ki meri 425 litrov, povečamo pa ga lahko s tem, da zložimo zadnjo klop in se prostornina poveča na 1640 litrov. Zunanjost station vvagona se razlikuje samo zaradi napisa X4, medtem ko ostane vse drugo nespremenjeno. V tovarni podčrtujejo, da ima station wagon serijsko vgrajen cel kup opreme, ki jih sicer dobite samo za doplačilo: osrednjo ključavnico, servo-volan, električni pornič šip, barvane šipe, dodatne žaromete, nastavljive obese itd. Zato je cena 28 milijonov, vključno za davkom IVA, vse prej kot pretirana, tudi spričo dejstva, da je pogon na vsa štiri kolesa stalen. V tržiš-čnem segmentu, v katerega sodi peugeot 405 in v katerem so lani prodali 2,8 milijona avtov v vsej Evropi, je bilo samo 1,5 odstotka avtov s štirikolesnim pogonom: v Italiji so jih prodali samo 1311. Predvidevanja vseh ekspertov govorijo o velikem poskoku prodaje tovrstnih avtov v prihodnjih letih. Peugeot upa prav v to. ■ II 11 11 ■ 11 II Iz sveta motorjev Peugeot 605 je v Italiji na voljo samo s top opremo Odprta konkurenca z velikimi prestižnimi nemškimi limuzinami Po nekaj letih odsotnosti se je francoski Peugeot spet pojavit v segmentu prestižnih srednje in višjerazred-nih limuzin, tistih, ki jih poganjajo motorji od 2000 ku-bikov (kar je v Italiji zelo pomembno, ker je nad 2000 kubikov treba plačati 38-od-stotni davek IVA). Pred nekaj teti je imela v tem segmentu zelo dober in uspešen avto, 604, ki pa ga je prehitro načel zob časa in je šel iz proizvodnje pred štirimi leti. Pri Peugeotu pa se ponavadi. ne prenaglijo, raje počakajo kakšno leto, kot da bi tvegali in vrgli na tržišče model, ki potem ne bi imel uspeha. In tako so nekaj let počakati, sad tega čakanja pa je bil peugeot 605, ki je v Franciji sicer na prodaj že nekaj časa, pri nas so ga začeli prodajati v prvi polovici tega meseca. Različice, ki bodo na voljo italijanskim kupcem so nekoliko različne od onih, ki jih prodajajo v Franciji. Za Italijo bodo uvažati samo avte s top opremo, z najtemeljiteje izdelano notranjostjo in samo s popolno ponudbo dodatne opreme. Tako bodo vsi peugeoti 605, ki jih bodo ponudili italijanskim odjemalcem, opremljeni s klimatsko napravo, meglenkami, dvema zunanjima vzvratnima ogledaloma z električno napeljavo zoper orosenje, osrednjo ključavnico z daljinskim upravljalnem , električnim pomikom šip spredaj in zadaj. Vse to dokazuje, da hoče Peugeot osvojiti točno določen segment,v katerem pa ne bo ime! lahkega življenja, saj so tam že velike italijanske limuzine (predvsem thema in alfa 164), ne gre pa podcenjevati niti nemško konkurenco (BMW in Mercedes, če se hočemo omejiti samo na najbolj prestižne). V Italiji bo peugeot 605 na voljo s temi različnimi motorji: s dvolitrskim bencinskim štirivaljnikom, 2088-ku-bičnim turbodizlom in s prestižnim triiitrskim šestvaljni-kom z valji postavljenimi na V in 24 ventili. Slednja verzija je, v skladu z italijanski- mi in evropskimi predpisi, katalizirana, lahko pa dobite tudi dvelitrski motor s katalizatorjem, le da najišja moč v tem primeru pade s 130 na 122 KM, naj višja hitrost pa se zniža od 203 km/h na 199. Za ljubitelje narave pa te malenkosti ne bi smele igrati velike vloge. Vožnja z velikim peugeotom je pravi užitek. Mimo dejstva, da ga odlikuje izredna lega na cesti, kar gre pripi- sati odličnim obesam in prednjemu pogonu, voznik uživa, še zlasti pri vožnji s triiitrskim modelom, ob ubogljivosti motorja ter ob izrednemu počutju, ki ga ima v tej prestižni limuzini. Cene so nekje v skladu s konkurenco in gredo od 35 milijonov za dvelitrski model brez katalizatorja, do 64 milijonov za trilitrski model, ki ga bremeni 38-odstotni davek IVA. Odločili smo, da ga ne omejujemo. Brez omejitve pomeni 200 KM, 6 cilindrov, 24 ventilov Brez omejitve pomeni poslušati zvok tišine. 605 Bencin Turbo Diesel Model SVI SVI Katalizator SV 24 Ventilov SVDT Prostornina (Cm3) 1998 1998 2975 2088 Max moč (norma DIN/KM) 130 122 200 110 Max hitrost (Km/h) 203 199 235 192 PEUGEOT 605 POSKUSITE GA PRI: PADOUN^DE ČARU PEUGEOT TALIOT UL. FLAVIA 47 /ri* CONCESSIONARI AUTO ZDRUŽENJA Mjztrieste TRST - TEL. 827782 ■»P 11 s . __ llill ii II II!!! mili 11 silili III ■ i /z sveta motor/e v JS««? - i ■ s llllii iiiiii BMW 520 in 525 poslej s 6 valji in 24 ventili Dodatna ventilacija Cilj tehniškega posega je bil izboljšati zmogljivosti obeh motorjev I! ii Uvodno predstavitev so opravili že marca, v Ženevi, te dni pa je BMW začel tudi s prodajo dodatno obdelanih motorjev v različicah BMW 520i in 525i. Motorja sta obakrat šestvaljnika, ki so jima po novem namenili štiriventilsko tehniko. Gre za enako zasnovana 2,0-litr-ski in 2,5-litrski agregat, ki ju že poznamo iz dozdajšnjega motornega programa te znamke. Povečan prepih v prečnotočni glavi je obakrat namenjen ne le povečanim zmogljivostim, ampak tudi odločnejšemu zgorevanju in - hkrati s tem - večji naklonjenosti čistejšemu okolju. Tudi zasnova motorne glave, iz alumijaste zlitine, je obakrat enaka: v njej sta dve odmični gredi, gnani in tudi med seboj povezani z verigama, veriga pa žene tudi oljno črpalko, ki je zadolžena za mazalno in hladilno motorno olje. Viseče ventile nadzira hidravlika, opremili pa so jih z lastnim mazanjem in s povratnimi oljnimi zaporami. Kot sesalnih ventilov znaša 20 stopinj in 15’, kot izpušnih pa je za okroglo stopinjo manjši. Velikost celotnega medventil-skega kota znaša torej 39 stopinj in pol. Manjši od obeh motorjev, torej tisti, z dvolitrsko gibno prostornino, ima sesalne ventile s premerom 30,0 mm, izpušne pa s premerom 27,0 mm, pri večjem 2,5-litrskem agregatu pa merijo premeri sesalnih ventilov 33,0 mm, izpušnih pa 30,5 mm. Ventil-ski gibi so vselej enaki: za sesalne ventile 9,7, za izpušne pa 8,8 mm. Marsikaj od moderne tehnike so si sposodili tudi pri večjih limuzinah serije »7«. Na primer natančen merilnik pretoka sesanega zraka, s katerim so opremili difuzni sesalnik, nameščen za levim žarometom. Premera sesalnih loput sta različna: pri 2,2-litrskem motorju znašata 60 mm, pri 2,5 litrskem pa 64 milimetrov. Loputama ukazujejo digitalna motorna elektronika, s pomočjo potenciometra, ki se bliskovito prilagaja njenim ukazom. Pri tem je glavnina sesalnega sistema izdelana iz plastike, koristi v tj zvezi pa niso le pri za polovico manjši teži, če to težo primerjamo s tisto, ki jo zmore alumijast izdelek, ampak tudi pri natančno odmerjenih dolžinah in presekih sesalnih cevi. Hkrati so vse notranje površine sesalnega sistema zelo skrbno zglajene, kar odločno zmanjšuje zračni upor v njih. Izpušna cev večjega motorja je v celoti dvojna, pri manjšem pa se njena dvojnost neha pri katalizatorju izpušnih plinov. Katalizatorja sta obakrat tristezna in opremljena s sondama lambda, ti pa sta, razumljivo, povezani z motorno elektroniko. Ta je Boschev motro-nic DME 3.1 opremljena z dvema - osem in šestnaj-stbitnima mikroračunalnikoma. Digitalni sistem zmore nadzirati celo vrsto procesov in posamičnih motornih funkcij, pri čemer jamči optimalno delovanje motorja, hkrati z zmožnostjo njegove samodiagnoze in vključevanjem (če je potrebno) raznih pomožnih delo-valnih sistemov. Dvolitrski štiriindvajsetven-tilski motor zmore največjo moč 110 kW, oziroma 150 KM, njegov dvainpollitrski brat pa 141 kW, oziroma 192 KM. Dovolj prepričljiva sta tudi največja navora: 190 Nm pri 4700 vrtljajih v minuti ter 245 Nm pri enakem številu vrtljajev v minuti. S kompresijama 10:1 oziroma 10,5:1 sta na novo obdelana motorja prilagojena uporabi 95-oktanskega neosvinčenega bencina. Jasno: celoten tehniški poseg ni nastal kot lepotni popravek ventilske tehnike, ampak s ciljem izboljšati zmogljivosti obeh motorjev, oziroma avtomobilov, ki ju ta motorja poganjata, v celoti. Na novo motoriziran BMW 520i pospeši z mesta do hitrosti 100 kilometrov na uro v 10,6 sekunde, BMW 525 i pa v 8,6 sekunde. Šibkejša od obeh različic zmore največjo hitrost 211, zmogljivejša pa 230 kilometrov na uro. Povprečni žeji po gorivu (v okviru ECE norm) pa znašata 9,8 litra (520i) in 9,5 litra (525i) neosvinčenega bencina na 100 prevoženih kilometrov. TRST - Ul. Settetontane 99 - Tel. 040/948483-944300 PRODAJA VARNOSTNIH NAPRAV IN RADIOTELEFONOV NAJBOLJŠIH ZNAMK MONTAŽA IN POPRAVILA V TEKU DNEVA ODPLAČILA NA OBROKE vm. eta mo^or|ev n i Japonska tovarna Honda je pred nekaj meseci ustanovila v Evropi center za ekonomsko strategijo. Do te odločitve je prišlo predvsem zato, ker bo Evropa v prihodnjih letih postala še bolj zanimivo tržišče, kot je to danes in kdor bo leta 1992 imel na razpolago več informacij o željah motociklistov, se pravi potencialnih kupcev, bo tudi bolje vodil svojo ekonomsko politiko in. imel veliko prednost pred ostalimi proizvajalci. Podoben center uspešno deluje že nekaj let v ZDA in uspehi, ki jih je Honda dosegla na tem tržišču, so bili dodaten povod za čimprejšnjo ustanovitev takega centra tudi v Evropi. Izkazalo se je namreč, da tisti modeli, ki so želi velik uspeh pri ameriških kupcih, niso imeli takega uspeha na evropskem tržišču. Center Honda Europe ima svoj sedež v Veliki Britaniji in točneje v mestu Reading, ki je od Londona oddaljeno le nekaj kilometrov. Center za ekonomsko strategijo bo po novem vsklajeval razne ekonomske izbire že dobro vpeljanih Hondinih podružnic širom po Evropi. Iz tega se da razbrati, da bodo tako v naslednjih letih pri nas Japonci proizvajali motocikle in avtomobile, katerih oblika in zmogljivosti se bodo skladale z okusom Evropejcev. Na naše tržišče bodo tako prišli modeli, ki so namenjeni samo evropskim motociklistom. Sad te nove Hondine ekonomske strategije je cestni turistični motocikel pan european, v katerega so vložili 5 let svojega truda na področjih načrtovanja, testiranja in analiz motociklističnega tržišča. Povsem jasen je postal tako cilj, ki so si ga pri Hondi zadali. Na vsak Na Japonskem so ugotovili, da Amerika in Evropa nimata enakih okusov \ Hondin potovalni motocikel za potrebe evropskega trga način hočejo s prestola najbolj uspešnih turističnih cestnih motociklov spodriniti nemško tovarno BMW, ki že vrsto let nemoteno vlada z bistveno nespremenjenimi modeli. Prav zato so se tudi pri Hondi odločili, da ne bodo svojega modela pan european bistveno spremeniti za naslednjih pet let. Skratka skušali bodo pri- dobiti nekaj prestiža tudi med turističnimi cestnimi motocikli. Povsem na novo so izdelali 1084-kubični štiritaktni motor z valji na V pod kotom 90 stopinj in dvema odmičnima gredema v glavah ter 16 ventili. Opremili so ga s štirimi uplinjači mikuni VD32, ki omogočajo, da se moč tega motorja sprošča povsem enakomerno in motor brezhibno deluje vse do 4000 obratov. Tu se prvič pojavijo neprijetni tresljaji, ki pa že pri 5000 obratih povsem izginejo. Motor z lahkoto doseže svojo naj večjo moč in sicer 100 konjev pri 7500 obratih. Največji navor pa pri 6000 obratih. Pri Hondi so tokrat motor po dolžini vpeli v klasičen okvir iz okroglih jeklenih cevi. V ravnini doseže motocikel 215 km na uro, kar ni pretirano za motocikel, ki je opremljen s 1100 kubičnim motorjem. Ker pa tu govorimo o turističnem cestnem motociklu postane največja hitrost nekaj povsem postranskega in skoraj nepomembnega. Za turistični motocikel je namreč bistvena potovalna hitrost in udobnost. Povsem udobno pa s tem motociklom potujemo tudi pri 160 kilometrih na uro. Za udobno potovanje se bo lahko srečni popotnik zahvalil prevdsem japonskim inženir- 111111 mi!. ■ i «1 »91» jem, ki so do potankosti izdelali vetrobran in oklep, tako da je zračni upor čim manjši in II|1|: potovanje čim bolj udobno tudi za potnika. Ker je motocikel namenjen predvsem turizmu, so ga opremili s stranskima potovalnima zabojema, ki sta primerna za vsa potovanja. Poleg teh (katerih cena je všteta v ceno motocikla), pa si lahko priskrbimo še en zaboj, ki se ga da pritrditi na zadek. Vzmetenje je tudi na višku, kar seveda še bolj pripomore k udobnemu potovanju. Spredaj so vilice s kraki premera Silil 41 mm in hodom 150 mm. Zadaj pa je na nosilno kardansko os pritrjen monoblažilnik s hodom 120mm. Illlll Zaviranje ne bo še v tako kočljivih okoliščinah, kot je to na primer spolzko cestisce, nevarno, saj so zavore občutljive in obenem zanesljive. Spredaj ima pan european dva koluta s premerom 316 mm, na kate- ______ ra delujejo čeljusti z dvema lil paralelnima batoma. Zadaj pa je opremljen samo z enim ko- m*m lutom istega tipa. Hondin pan european velja 17.250.000 Ur, se pravi približ-no prav toliko kot BMW K 100. ZVONKO PETJE /z sveta mattrr/ev ir H To je naslednik lamborghi-nija countacha. Dolg je 4,45 JHHf m, širok 2,04 m in visok 1,10 m ter zglajenih oblik je novi dvosedežnik z dvižnimi vrati bolj naklonjen eleganci kot navidezni surovosti. Kajti hudič v njem je skrit za zadnjima sedežnima naslonjaloma: dvanajstvaljnik v obliki črke V iz aluminija s štirimi odmičnimi gredmi in z 48 ventili, z vbrizgavanjem goriva in tristeznim katalizatorjem zmore ob 5707 ku-bikih gibne prostornine največjo moč 440 KM pri 7000 vrtljajih v minuti in največji navor 490 Nm pri 5200 vrtljajih v minuti. To ga požene z mesta do fiitrosti 100 kilometrov na uro v štirih sekundah, največja hitrost, ki jo zmore, pa znaša 320 kilometrov na uro. Z drugimi besedami: diablo zlahka prehiteva cestne dirkalnike a la porsche 928 GT, ferrari testarossa in corvette ZR 1, ■ 1 I lili iilii! I! ■ lili lili P lil ■ II I Lamborghini jev dirkalnik diablo je v resnici hudičevo hiter avto vozi pa vštric z imenitnim ferrarijem F 40 in porschejem 959. K tako dobrim zmogljivostim ne prispeva le motor s petstopenjskim menjalnikom, zasluga gre tudi aerodinamiki karoserije, poveznjene nizko čez široka in nizkopresečna 17-colska kolesa. Diablo tehta 1650 kilogramov, čeprav je karoserija večidel iz aluminija (oba pokrova pa sta plastična). Težo prispevajo motor, podvozje in tudi - za športnika -temeljita in skrbno obdelana notranja oprema, z usnjem za obloge in z elek- tričnim pomikom obeh sedežev. Napovedana cena, za zdaj pretežno Američanom ponujenega, diabla zmnaša Tudi audijeva serija 80 ima sedaj po 16 ventilov ■ lil Komur so bili dozdajšnji audiji 80 premalo ugledni in športni, bo odslej lahko segel po novih različicah - audiju 80 16V in audiju guattro 16V. Gre za avtomobila, ki smo ju spoznali že lani v Frankfurtu, zdaj pa sta se tudi za kupce znašla na vrhu lestvice audijev 80. Oznaka 16V gre seveda obakrat na račun vzdolžno nameščenega motorja 2.0 E, že znanega štirivaljnika torej, ki so mu zdaj pritaknili po še dva ventila za vsak valj. V celem šestnajst ventilov krmilita dve z verigo in zobatim jermenom gnani odmični gredi, polnjenje in vžig pa so zaupati Boschevemu KE-motronicu, ki obvla- mssmm , v ' VODOOI/1 POOBUŠČENA MEHANIČNA DEUVNICA M19 PERI02/2 AGENCIJA ZA POSREDOVANJE AVTOMOBILSKIH DOKUMENTOV ssissiiiis PERIC & C. , \W*:j Ul. Nazionale 39 — OPČINE (Trst) VODOPIVEC vam hitro in zaupno uredi vso dokumentacijo za avtomobile, motorje, čolne in prikolice: 1 Zgonik 50/A - Tel. 229122 TRST - Trg Foraggi 8 Tel. 391203 prepise • registracije • revizije • duplikate prometnih in vozniških dovoljenj itd. S II 1 ■ približno 250 milijonov lir, še dražji pa bo diablo s stalnim štirikolesnim pogonom, o katerem je že slišati. Bitka s F 40 bo vražje ostra! duje tudi nadzor klenkanja v posamičnih valjih, samodiag-nozo in sprotno optimizacijo motorja, upoštevaje celo vrsto njegovih trenutnih lastnosti. Motor s 1984 kubiki zmore tako največjo moč 101 kW oziroma 137 KM pri 5800 vrtljajih v minuti, izredno prepričljivo vzpeta krivulja navora pa doseže najvišjo točko pri 181 Nm pri 4500 vrtljajih v minuti. To omogoča obema različicama največji hitrosti 208 kiiomerov na uro in pospeška z mesta do hitrosti 100 kilometrov na uro v 9,0 sekunde (80 16V) in 9,1 (80 guattro 16V) sekunde ter poprečni nor mn i porabi (v istem zaporedju) 8,9 in 9,3 litra neosvinčenega bencina na 100 prevoženih kilometrov. Obema različicama so namenili tudi športno podvozje s štirimi kolutnimi zavorami in ser-voojačevalnikom volana vred, ter športno opremo, vštevši nizkopresečne gume na (tudi) lahkih platiščih, dodatne spoj-ierje, več usnja v notranjosti, športnejši volanski obroč, temeljitejše sedeže in tako dalje. Dodatne vozne zanesljivosti ponuja seveda različica guattro z že dolgo znanim stalnim štirikolesnim prenosom moči, izbira o takšnem ali pa samo dvokolesnem pogonu (na prednji kolesi) pa je seveda v celoti prepuščena kupcem. i I I 1 I ■ !! Zamejska odprta tribuna se za to sezono poslavlja Bliža se poletje, predvsem pa SP v nogometu. Kar številne televizijske in radijske oddaje se v teh dneh poslavljajo, med njimi tudi Zamejska odprta tribuna, tedenska okrogla miza o Slovencih v zamejstvu, ki je bila v zadnjih dveh mesecih na sporedu po koprski televiziji. Sicer pa za dokončno slovo preostajata še dve oddaji, in sicer to in naslednjo soboto, ko bo nad Zamejsko odprto tribuno dokončno padel zastor. ^ Slovenci v zamejstvu nimamo svojih televizijskih programov, čeprav nam jih izrecno zagotavlja zakon, ki ga je italijanski parlament odobril leta 1975! V sodobnem svetu pa je televizija postala bistveno sredstvo obveščanja in komunicirjanja nasploh, pomanjkanje lastnih avtonomnih televizijskih oddaj postaja zato vedno bolj sredstvo za zaviranje razvoja manjšine in za njeno drsečo asimilacijo. Zamejska odprta tribuna je prvi poskus samo slovenske, zamejske televizijske oddaje, v kateri so realizatorji skušali spregovoriti, bolj ali manj uspešno, o slovenskih zamejskih odprtih vprašanjih. V sodelovanju s koprsko televizijsko postajo sta na pobudo tržaškega Ponteca nastali namreč dve poskusni, samo zamejski oddaji: Zamejska odprta tribuna iri športna oddaja 6. KROG. Obe se sedaj iztekata, jeseni pa nameravamo oddaji obnoviti, po možnosti v jprenovljeni in izboljšani obliki, z boljšo vidljivostjo in primernejšim urnikom. Vendar je že dvomesečni poskus dokazal, če je bilo sploh treba, kolikšne možnosti nudi televizijski medij, koliko interesa je okrog manjšinskih televizijskih sporedov in kako je slovenska manjšina prikrajšana zaradi nespoštovanja zakonov, ki narekujejo Raiu dolžnost, da uvede tudi slovenske televizijske sporede. Da se povrnemo k sobotni, predzadnji Zamejski odprti tribuni: oddaja bo posvečena slovenski mladini, njenim problemom, programom in željam. Pri pogovoru bodo sodelovali Tomaž Ban, pokrajinski tajnik ZKMI, Damjana Kralj, tajnica mladinskega odbora pri SKGZ, Damjan Terpin, deželni tajnik mladinske sekcije SSk, in Aleš Waltritsch, predstavnik socialistične mladine Italije. Moderator oddaje bo tudi tokrat odgovorni urednik Pri-moskega dnevnika Vojmir Tavčar. Za konec pa maj še enkrat spomnimo, da je Zamejska odprta tribuna na sporedu ob sobota ob 19. uri na regionalnem sporedu TV Koper. Zvezdniki in zdravstvene težave Pri uglednih predstavnikih filmskega ali vsekakor umetniškega sveta se časopisi ne zanimajo samo za njihove »strokovne« uspehe, temveč - in včasih celo predvsem - za njihovo privatno življenje. Tako so se časopisi pred slabim mesecem intenzivno ukvarjali z bolezni-j° Liz Taylor. Igralka vijojičastih oči res ni več mlada, pogosto pa jo dajejo mdi zdravstvene težave. Že nekaj tednov leži na ugledni ameriški kliniki faradi dihalnih težav ali pljučne infekcije, kot so zdravniki sicer nekoliko »površno« povedali. Vsekakor se njeno zdravstveno stanje izboljšuje in njen ftanager obljublja, da bo v kratkem zapustila bolnišnico. Zaradi pljučnice se je včeraj zatekel v bolnišnico tudi slavni skladatelj 1,1 dirigent Leonard Bernstein. 71-letni glasbenik je s svojo boleznijo nehote sPravil v škripce organizatorje prireditve Spoleto Festival USA v Charlesto-na katerem bi moral jutri zvečer ob otvoritvi dirigirati Beethovnovo ^cdmo simfonijo. Organizatorji še niso javili, kdo ga bo nadomeščal. Bernsteinu se je nekaj podobnega zgodilo tudi na istem festivalu leta 1978. sklad mitje čuka jelka Cvelbar Iz revij o otrocih in vzgoji OTROK IN DRUŽINA NAŠ ZBORNIK V prodaji je majska številka revije za družinsko in družbeno vzgojo Otrok in družina. Zanimivo vsebino odkriva že uvodnik izpod peresa Irene Morel z naslovom Zveze družin, ki govori o potrebi, da bi se družine povezale med seboj. Družine kot kategorija zase se v današnjem času in okolju srečujejo z vedno večjimi težavami, ki jim same niso več kos. Pri Zvezi prijateljev mladine so zato oblikovali iniciativni odbor za ustanovitev zvez družin. Na tak način naj bi družine ne bile več prepuščene same sebi, s skupnimi programi bi lahko vplivale na izboljšanje soseske, širšega okolja, hkrati pa bi njihovi zastopniki skrbeli, da se ti programi uresničujejo na nivoju upravnih organov. Vse to z namenom, da bi varovali koristi otrok in staršev. Pod rubriko Aktualno lahko preberemo članka Vrtec jutri? - o potrebi, da bi se v prihodnji vzgoji bolj postavljalo v ospredje otroka. Iz te rubrike je še članek Mladoletniški kriminal«. Prvega je napisala dr. Ljubica Marjanovič-Umek, drugega pa Elen Batista. V Sloveniji je po najnovejših podatkih naraslo število mladoletniških kaznivih dejanj. Iz prvega stavka v članku Batistove pa lahko razberemo, da slovenska mladina niti ni preveč nasilna niti ni zasvojena z mamili, ampak je pod vedno večjim vplivom alkohola. V nizu člankov o šoli lahko izvemo, da je v okviru Waldorfsrke pedagogike nepogrešljiva sestavina evritmija. Kaj je to, lako izvemo iz zapisa mag. Brede Kroflič O evrit-miji in ustvarjanju z gibanjem. Izredno zanimivo je ugotavljanje dr. Ludvika Horvata in mag. Maje Zupančič v prispevki Vpliv družinskega okolja na otrokov spoznavni razvoj. Tudi ta članek ponovno potrjuje družino kot najvažnejšo spodbudo za otrokov vsestranski razvoj. Med članki o družini zasledimo tistega, ki v luči družbenih sprememb govori o Otroku, družini, zdravju in ga je napisala dr. Anka Sedej. Nič manj pomemben ni članek prof. defektologinje Marike Mihelčič Šola za starše malih slušno prizadetih otrok. Na temo družina sta še prispevek Družina varuh življenja in vir sreče ter Velika družina - da ali ne. V prvem gre za nagovor Draga Čeparja na okrogli mizi v Cankarjevem domu. Poudaril je, da je družina v preteklih desetletjih v Sloveniji počasi umirala. Sreča, da še ni umrla: kajti družina je varuh življenja in vir sreče. Če hočemo živeti, jo moramo rešiti, da bo ona rešila nas. Iz ostale vsebine lahko, zaradi stiske s prostorom, le paberkujemo. Psihologinja Marija Strojin svetuje Pomoč nemirnim otrokom, prof. Slavica Pogačnik-Toličič govori o Otroških solzah. Odmev družbene spremembe v Sloveniji je članek Liane Kalčina-Srhoj Prihodnost neke zgodovine o pionirski organizaciji. Med ostalimi članki naj omenimo še tistega, ki je napisan v premislek in pod naslovom Prezgodaj izdana skrivnost, govori pa o »razvadi«, da se nosečnici že prej razkrije spol novorojenčka. V reviji je dobro zastopana, otroška rubrika Pozdravljeni otroci, dober odziv pa ima tudi nova dopisniška rubrika Žensko pismo. V roke smo dobili prvo letošnjo številko Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Zbornik, ki je doslej izhajal šestkrat na leto, napoveduje za letos 4 številke in posebno številko ob sprejetju nove zakonodaje o socialni pomoči. Revija je posvečena posvetu o družbeni skrbi za duševno prizadete v Ljubljani. V oddelku Pota možnosti nam različni avtorji nakažejo Razvoj družbene skrbi za duševno prizadete v Ljubljani,’ Skrb za predšolske otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v Ljubljani, delo Centra za razvojno motene v Ljubljani, Usposabljanje duševno prizadetih otrok in mladostnikov šolske starosti, Odrasle osebe z zmerno, težjo in težko duševno prizadetostjo. Vsa skrb za prizadete temelji na nekaterih osnovnih premisah. Predvsem je po mnenju ljubljanskih strokovnjakov potrebno zgodnje odkrivanje razvojno motenih, zgodnja in točna opredelitev vrste, stopnje in poteka motnje, pri tem mora biti populacija popolnoma zajeta. Zbiranje teh podatkov pa še ne sme biti samo sebi namen, posebej ne, če naj ne bo osnovni smoter le publikacija, s katero se bo dičil avtor. Potrebno je zato, da skušamo začeti na osnovi tako zbranih podatkov uspešno habilitacijo razvojno motenih. Ta habilitacija pa mora biti zgodnja, kompletna, trajna in strokovna. Ob tem ne smemo zapostavljati integracije v domače okolje. Metod za tako strokovno delo je več, vse pa temeljijo v Ljubljani na timski obravnavi, na spremljanju po zdravniških dispanzerjih in na tem, da se strokovnjaki poslužujejo enotne doktrine. Iz tega izhaja tudi rezvrstitev potreb razvojno motene osebe. Za take osebe je po mnenju prej omenjenih strokovnjakov predvsem potrebno čimprejšnje odkritje razvojne motnje. Če gre za biokemične in endokrine motnje, jih je treba odkriti in zdraviti. Spremljajoče motnje je treba odkriti in omiliti ter obravnavati. Okolje, v katerem bo tak otrok odraščal, mora biti ljubeče in sdpobujajoče. Ob odraščanju mora biti deležen socialnih stikov, igre in rekreacije z drugimi otroki. V šoli mora biti tak otrok usposobljen v skladu s svojimi umskimi in fizičnimi sposobnosmi. Mladostnika moramo še naprej usposabljati in mu omogočiti vključevanje v razne oblike dela. Tokratna tema revije Naš zbornik pa spoznava tudi potrebe staršev prizadetih otrok. Tem mora biti dostopna psihoterapevtska pomoč, starši potrebujejo podrobne informacije o potrebah in zmožnostih svojega otroka, potrebujejo pa tudi materialno pomoč skupnosti. Poučeni morajo biti o genetskih nepravilnostih in o kontroli rojstev, dana jim mora biti pri vzgoji otrok stalna zaslomba pri ustanovah, ki se s tem ukvarjajo. Seznanjeni pa morajo tudi biti z vsemi oblikami družbene skrbi za duševno prizadete osebe. Te in take misli Naš zbornik še nadalje razvija in opisuje. Torej bo za vsakogar, ki je soudeležen pri problemu dovolj koristno branje. Naj še spomnimo, da prihaja glasilo na vse slovenske šole tržaške in goriške pokrajine, pošiljamo pa ga tudi nekaterim ustanovam. t: današnji televizijski in radijski sporedi S ' ME RA| 1 q'^ Aktualno: Uno '^0 Nadaljevanke jn Barbara in / Jutranji dnevni ll Pisanka: Tao T< U ss Nad.: Chateauv J20^ Vreme in dnevi 5 Ob nogometne) stvu: Un mondc feJT1* i4.oo ten*'tri ,4-20 Varietet ^ glietto ^ iuda^a za najro albero azzurro j6.0o Mladinska o in 5 Iz parlamente 1H'°5 Košarka pla lQc„ ger-Scavolm: 2n'^ Vreme in dm °-40 Film: Airporl ZDA 1077, r meson, i. Jac g« feST' 5 Aktualno: D: 20 is ?nevnik in v 15 Rubrika: Me mntorni CIsanalbs- 7 i rt xT" —■ - 710 Nanizanke: vallata - A Barkley, 8.0 9lia americe lezionati, 9.( " L annivers 10 m Jufferson 10-30 Kvizi: Čase Bis, 12.40 II i vito, 13.30 C N. 15 H gjoc l5 °0 Aktualni oc Zla matrimc I6.00 7Hrcoe°ffrc Zdravniški r, T„ vJ Z( Kvizi: Dc n v0 Bal ? K. II pr, ■Moilji, On a 23:100 Varle?*6: variete: Sh, •* aaes Le spie ^ RAf 2_________________ 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.00 Oddaja za najmlajše: L'-albero azzurro 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dok.: Tavolozza italiana 9.55 Knjige: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiomo e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.50 TV igra: L amore e una cosa meravigliosa 15.30 73. giro (7. etapa) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic in šport 18.40 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: II giudice istruttore - Simulazione di reato 22.00 Tribuna za referendum 22.50 Večerni dnevnik 23.00 Variete: Ritira il premio 23.30 Dvojni ekran: Film in RAI v Cannesu 90 23.50 Knjige: Casablanca 23.55 Dnevnik in horoskop 24.45Film: L angelo stermina- tore (dram., Meh. 1962, r. Luis Bunuel, i. Silvia Pinal) RAI 3 | 11.30 Lit. nagrada v Rapallu 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Si, se Italy, In viaggio nel Montefeltro, Di vino parlar toscano 14.00 Deželne vesti 14.10 Informativni oddaji: Da-daumpa in Rita da Cas-cia - Una rosa d inverno 15.30 Videosport: Nogometni planet, jahanje, hokej 17.30 Nanizanka: Vita da stre-ga - Furto grosso con singhiozzo 18.00 Nogomet in TV: II palične nella rete 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Šport: Girosera (vodi Giacomo Santini) 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Prossima-mente qui (vodi Piero Chiambretti) 20.30 Dokumentarna oddaja: Samarcanda (vodita Giovanni Mantovani in Michele Santoro) 23.30 Večerni dnevnik 23.35 Variete: Fuori orario. Cose (mai) viste 24.00 Filmske novosti 0.10 Nočni dnevnik [ IT TV Ljubljana 1 | 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.25 Šolska TV: Stres naš vsakdanji, 9.45 Kulturna dediščina - Ivana Kobilca, 10.15 Alpe Jadran 10.45 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Nad.: Skrivni predal (pon. 2. dela) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Alpe Jadran 17.12 Šolska TV (pon.) 18.15 Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan - Jesen v dolini ribnikov, 18.35 nanizanka Ovčar Hobo . 19.00 Risanka in TV okno 19.18 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Vnovič v Bridesheadu (E. Waugh, 4. del) 21.05 Tednik 22.10 Dnevnik in vreme 22.20 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Remington (krim., Slov. 1988, r. Damjan Kozole, i. Mario Šelih, Lara Bohinc) [~PP) TV Koper " 17.30 Oddaja o odbojki: Su-pervolley 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Manjšine, bogastvo Evrope 20.30 Dokumentarec: Speciale Čampo Base 22.00 TVD Novice 22.15 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.15 Tenis: povzetki turnirja v Umagu 0.15 Hokej - prvenstvo NHL: Chicago-St. Louis IT TV Ljubljana 2 16.00 Poskusni satelitski prenosi 17.00 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: 'Alo, alo 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Boj za obstanek 20.55 Mali koncert (Ruda Ravnik-Ko-si in Božo Rogelja) 21.10 Dokumentarec: Ptice na Kosovu 21.40 Večerni gost 22.25 Poskusni satelitski prenosi Rete 4________________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - Dalla Russia con amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Azuceha, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, il volto delLamore, 17.35 General Hospital, 18.30 Febbre d^amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Cingue di troppo 20.30 Film: Forza 10 da Nava-rone (vojni, VB 1978, r. Guy Hamilton, i. Robert Shaw, Barbara Bach) 22.40 Avtomobilska oddaja: Cadillac 23.10 Rubrika: Veliki golf 0.10 Film: L'uomo dai cento volti (krim., VB 1952, r. Guy Hamilton, i. Donald Wolfit, Mai Zetterling) 1.45 Nanizanka: Dragnet ITALIA1________________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.30 Chips II rock & roli del diavolo, 13.30 Magnum P.I. - Ritorno a časa 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo - Resta con noi 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.30 L incredibile Hulk, 19.30 Denise 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Critters - gli extra-roditori (fant., ZDA 1986, r. Stephen Herek, i. Te-rece Mann, Don Opper) 22.10 Oddaja ob zaključku pokala prvakov 22.45 Tedensko potovanje: Isole comprese 23.15 Oddaja o Mundialu 23.45 Šport: Grand Prix 1.05 Nanizanki: Star Trek, 2.05 Ai confini della real-ta - Il signor Bevis OPCON________________ 13.00 'Otroški variete: Sugar 15.15 Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 19.30 Risanke in šmešnice 20.00 Aktualno: USA Today 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: L ultima onda (dram., Avstral. 1877,r. Peter Wei, i. Richard Chamberlain) 22.45 Rubrika: Caccia al 13 23.15 Italijanske reportaže 23.45 Aktualno: Avtoceste 0.15 Nanizanka: I classici del- Terotismo TMC__________________ 10.30 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV 13.00 Športne vesti 13.15 Variete: Aid, oh-oh 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice 15.00 Film: In punta di piedi (kom., 1960, r. Joshua Loghan, i. Anthony Per-kins, Jane Fonda) 16.45 Variete: Girogiromondo 17.00 Glasba: Cim Clip 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il sanguinario (krim., VB 1972, r. Douglas Hickox, i. Oliver TELEFRIULI____________| 11.30 Nan.: L albero delle mele. 12.00 Love Story 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Nanizanki: Lo zio d'A-merica, 13.30 Tenente OHara 15.00 Musič Box 17.15 Nadaljevanki: PaSsioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nadaljevanka: Progetto Atlantide 22.00 Nanizanka: Il brivido e 1'avventura 22.30 Rubrika 23.00 Nanizanka: Un eroe da guattro soldi 23.30 Nočne vesti in News TELE 4 __________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Zvezdnatih noči; 8.40 Re-vival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Mednarodno zborovsko tekmovanje v Spittalu; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Volilna tribuna ob referendumu; 13.30 V žarišču; 13.40 Glasba po željah; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Jugoslavija 1941 - 1945; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest: Moj Kras (2. del); 17.20 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovske pesmi slovenskih skladateljev; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radios-cena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. Predsinoči na prvi seji novega občinskega sveta v Sovodnjah Vid Primožič potrjen za župana na čelu prenovljenega odbora Kolektivna razstava v galeriji Meblo Erotika v slovenski umetnosti - kiparstvu Občinski svet v Sovodnjah je predsinoči na prvi seji po volitvah ponovno izvolil Vida Primožiča za župana na čelu povsem prenovljenega občinskega odbora. Primožič in odborniki, ki jih je predlagala lista Občinske enotnosti, so bili vsi izvoljeni ob prvem glasovanju. Za župana je bilo oddanih 11 glasov, štiri pa je prejel Igor Petejan, predstavnik večine, za katerega so glasovali tudi svetovalci opozicije. To se je ponovilo tudi pri izvolitvi odbornikov, ko je Petejan prejel 14 glasov, drugi efektivni odbornik Rafko Butkovič ter suplenta Mauro Tomšič in Marjan Tomšič pa vsak po 10 glasov. Glasove so še prejeli Valentin Kuštrin, Jožef Tomšič in Darin Devetak (po 3) ter Savina Cotič in Mariza Florenin po enega. Takoj po izvolitvi se je župan Primožič zahvalil svetovalcem za potrjeno zaupanje, priložnost pa je izkoristil tudi za javno zahvalo volilcem, ki so nagradili listo Občinske enotnosti in ji ponovno poverili vodenje občine. »To zaupanje nas obvezuje, da bomo v mandatu, ki se začenja delali v dobrobit celotne sovodenjske skupnosti«, je dejal in navedel skrb za uveljavljanje slovenskega jezika, za gospodarski razvoj, družbene storitve, kulturne dejavnosti in šport, probleme socialnega skrbstva, okolja in druga vprašanja, ki se bodo sproti postavljala upravite- ljem. »Želim si, tako kot si želijo moji sodelavci, da bi občinski svet čimbolj uspešno delal, tako da bo naši skupnosti zagotovil nadaljnjo rast. Zato je potrebno sodelovanje vseh, tudi manjšine«, je podčrtal, »v kolikor si želi in se bo hotela vključiti v ta naša prizadevanja«. Pozitivni odgovor na to ponudbo je takoj prišel iz posega načelnika SSk Branka Černiča, ki se je zavzel za premostitev preteklih nejasnosti in nesporazumov. »Sedimo skupaj za mizo in si odkrito objasnimo kdo smo in kaj hočemo. Mi smo pripravljeni na odkrit razgovor brez predsodkov«, je dejal. Na sliki (foto Marinčič) župan in upravitelji sovodenjske Občine v prihodnjem petletju. V novogoriški razstavni galeriji Meblo bodo jutri odprli bogato in tematsko zelo zanimivo kiparsko razstavo z naslovom Erotika v slovenski likovni umetnosti - kiparstvu. Od zmeraj so se slikarji in kiparji navdihovali ob lepoti človeškega telesa. Tudi v obdobjih, ko so čutnost smatrali za greh in ko si je oblast, na račun lažne morale dovoljevala popravljati umetnine s tem, da je nagim likom naknadno prekrila "sramoto". Kolikšno pozornost so erotiki posvečali slovenski likovniki? Lahko bi rekli različno, skoraj pri vseh pa je ta motiv zelo prisoten. Razstava v Novi Gorici, naj bi torej razkrila določeno zvrst umetniškega ustvarjanja, ki je bila doslej deležna premalo pozornosti. Razstavljena bodo dela petnajstih slovenskih mojstrov starejše in sedanje generacije. Kiparji so predstavljeni dokaj različno: nekateri samo z enim ali dvema skulpturama, nekateri pa z več deli. Vsekakor tako obsežne kolektivne razstave in na to temo v Novi Gorici že dolgo ni bilo, ali pa je menda doslej še ni bilo. V galeriji Meblo bodo razstavljena dela Borisa in Zdenka Kalina, Karla Putriha, Stojana Batiča, Toneta Lapajneta, Franceta Rotarja, Slavka Tihca, Negovana Nemca, Draga Tršarja, Jakova Brdarja, Jirija Bezlaja, Mojce Smrtna nezgoda v termoelektrarni Delavec padel v globino 35 metrov Nova določila glede prirejanja tombole Goriška finančna uprava opozarja organizatorje raznih tombol in srečelovov na nove predpise, ki so stopili v veljavo pred približno poldrugim mesecem. Z novim zakonom namreč za tombole, pri katerih skupna vrednost dobitkov ne presega 3 milijonov lir, in za srečelove s prihodki do 15 milijonov lir, ni več potrebna predhodna avtorizacije finančne uprave. Poleg navedenih omejitev glede vrednosti velja tudi določilo, da morajo biti tombole ali srečelovi vezani na družabne prireditve krajevnega značaja, kot so na primer šagre. Pod temi pogoji so tovrstne igre na srečo dovoljene zgolj s predhodno administrativno avtorizacijo, ki je potrebna za javne družabne prireditve in ki je zanjo pristojna uprava občine, kjer se odvija prireditev. Po novih predpisih morajo sami organizatorji poskrbeti za žigosanje kartel ali lističev za sodelovanje pri igri, ni pa več potreben žig finančne uprave. V roku 15 dni od zaključka prodaje bodo morali organizatorji posredovati pristojnemu uradu finančne uprave obračun manifestacije in potrdilo o vplačilu takse na loterije. Taksa znaša deset odstotkov vrednosti bruto dobička in jo je treba vplačati na sedežu Banca d ltalia. Včeraj v prvih popoldanskih urah je v tržiški termoelektrarni izgubil življenje 45-letni Giovanni Eriu. Padel je s petega nadstropja enega od dveh stolpov termoelektrarne in obležal mrtev v prvem nadstropju. Ekipa prve pomoči Rdečega križa, ki je nekaj minut zatem prihitela v objekt v Ulici Timavo, je lahko samo ugotovila, da je Eriu podlegel zaradi hudih notranjih poškodb na glavi in prsnem košu. Padel je namreč z višine kakih petintrideset metrov. Ponesrečenec je bil zaposlen pri podjetju Pinna, ki ima sedež v Mes- trah. Tu se je zaposlil pred dobrima dvema mesecema. Doma je bil na Sardiniji, kjer v kraju Decimomannu živi njegova družina - žena in pet otrok. Zdi se, da je prav včeraj zjutraj prispel s Sardinije, pustil prtljago v nekem tržiškem hotelu ter se napotil v termoelektrarno, kjer podjetje Pinna opravlja vzdrževalna dela. Dinamika nesreče še ni v celoti pojasnjena, kajti verjetno ni nihče videl, kako je Eriu padel v globino. V teku sta dve preiskavi, eno vodi sodstvo, drugo pa ustanova Enel. Že včeraj popoldne, samo nekaj ur po tragičnem dogodku, so sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL izdale zelo ostro protestno noto in napovedale stavko delavcev, zaposlenih v termoelektrarni. V izjavi zahtevajo, da mora Enel ravnati tako, da se preprečijo možnosti nezgod in tudi od zunanjih podjetij, ki v objektih izvajajo dela, zahtevati dosledno spoštovanje predpisov glede varnosti. "Poleg izrazov sožalja prizadeti družini, zahtevamo, da se primer v celoti razišče," zaključuje izjava sindikatov. Zelo ostro stališče do tragičnega dogodka so že včeraj zavzeli komunisti, ki so županu v Tržiču naslovili nujno vprašanje z zahtevo po preverjanju stopnje varnosti na delu v vseh obratih. Komunisti predlagajo tudi solidarnostno akcijo v obliki denarne pomoči družini ponesrečenega. Središče Goriška občina namerava v sodelovanju z zavodom Lenassi v poletnih mesecih organizirati poletni središči za otroke. Vpisovanje danes in jutri med 9. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. Prednost pri vpisu imajo otroci iz družin, kjer sta oba starša zaposlena. Prijave sprejemajo v zavodu Lenassi - tel. 533367. Študij ob delu in priprava za nove naloge učiteljev Med dvaindvajsetimi diplomanti, ki Sonja Božič in Magda Visintin. Študij so prejšnji petek na Pedagoški akade- so medtem dokončale še Vera Češčut, miji v Kopru prejeli diplome diplomi- Ana Gravner, Milojka Paoletti, Ema ranega razrednega učitelja in vzgoji- Križmančič in Verena Buzzi. Te so prejšnji petek prejele diplome. Za dosego diplome razrednega učitelja pridno študirajo, seveda ob poklicnem delu, še Jožica Žnidarčič, David Sossou ter Klavdija in Nevija Žerjal. triletni program tega študija ob delu. Z Goriškega sta se za tako obliko izobraževanja, ki bo že čez kakšno leto postala obvezna, najprej odločili Na slovesni prireditvi s pesnico Ljubko Šorli in ilustratorjem Klavdijem Palčičem Goriški učenci prejeli bralne značke Učenci in učenke vseh slovenskih osnovnih šol goriškega didaktičnega ravnateljstva so se včeraj dopoldne zbrali v dvorani Katoliškega doma na slovesni prireditvi ob podeljevanju bralnih značk. Letos je bilo to srečanje jubilejno, saj so ga priredili že desetič po vrsti. S tem so poudarili na srečanju, se nadaljuje tradicija nagrajevanje učencev, ki so se izkazali z vestnim prebiranjem slovenskih knjig. Prireditev se je začela z lepo pripravljenim in izvedenim nastopom recitatorjev šole Otona Župančiča. Sledil je pozdrav ravnateljice dr. Miroslave Bralni. Pohvalila je učence za pridnost, ki so jo prikazali pri prebiranju slovenskih knjig in gojenju slovenske besede. Učiteljica Barbara Rustja je spregovorila o teh desetih letih podeljevanja značk, nato pa povabila na oder dva slovenska knjižna ustvarjalca, goriško pesnico Ljubko Šorli in tržaškega ilustratorja Klavdija Palčiča. Njun nastop je bil v veselje otrokom, ki so rade volje prisluhnili pesmicam o živalih Ljubke Šorli, nato pa z vnetim vzklikanjem pomagali Palčiču, ko jim je narisal račko in leva. Tretji najavljeni ustvarjalec, pesnik Miroslav Košuta, se včeraj ni mogel udeležiti slovesnosti, pač pa so učenci šol Gradnik, Erjavec, Bevk, Abram in Plešivo ob klavirski spremljavi Lucije Lavrenčič recitirali sklop njegovih mladinskih poezij. Po teh prijetnih nastopih sta Ljubka Šorli in Klavdij Palčič podelila predstavnikom učencev posameznih šol letošnje bralne značke. Značke je prejelo 30 učencev šole A. Gradnika v Šte-verjanu, 27 učencev šole F. Erjavca v Štandrežu, 68 učencev šole O. Župančiča v Gorici, po 11 učencev osnovne šole na Plešivem in šole F. Bevka v Gorici ter 29 učencev šole J. Abrama v Pevmi. Program srečanja je sklenil množični pevski nastop vseh otrok, ki obiskujejo slovenske osnovne šole na ob- močju Gorice. Kakih 180 mladih pevk in pevcev je pod vodstvom Katerine Tabaj ubrano zapelo tri pesmi Ljubke Šorli. Učencem in učenkam slovenskih šol na območju doberdobskega didaktičnega ravnateljstva bodo letošnje jubilejne bralne značke izročili jutri na slovesnosti ob 10. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prireditev bodo zvečer ob 20. uri ponovili še za starše in javnost. Na slikah (foto Marinčič) uvodni nastop recitatorjev in združeni zbor učencev slovenskih osnovnih šol goriškega didaktičnega ravnateljstva. Smerdu, Janeza Bolke, Luja Vodopiv- -ca in Lovra Inkreta. Razstavo bo na otvoritvi, jutri ob 18. uri, predstavila zunanja sodelavka Goriškega muzeja, Tatjana Pregelj Kobe. Kolektivna kiparska razstava, ki je nedvomno vredna ogleda, že zaradi svoje pestrosti, bo odprta do 9. junija. Drevi film Smrt mojstra čaja Filmska sezona Gorica kinema se približuje koncu, pred slovesom pa ponuja še nekaj kakovostnih filmskih srečanj. Nocoj ob 20.45 bodo v Kulturnem domu v Gorici predvajali film Smrt mojstra čaja japonskega režiserja Keia Kumaia, ki je lani na festivalu v Benetkah prejel srebrnega leva. Dogajanje je postavljeno v začetek 17-stoletja. Dva učenca velikega mojstra čaja Sen No Rikyuja skušata odkriti vzroke harakirija, ki ga je mojster naredil 27 let prej. Drevi koncert Concordia Guitar orchestra Združenje "Arniči della Musiča" prireja danes ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ul. Roma koncert orkestra kitar "Concordia Guitar Orchestra". Gre za šestnajstčlansko glasbeno skupino, ki jo sestavljajo pretežno docenti kitare na konservatorijih v Trstu in Benetkah oz. profesorji, ki poučujejo ta inštrument na glasbenih šolah v naši deželi in Venetu. Ob docentih nastopata tudi dva gojenca iz zadnjih letnikov konservatorija. Dirigent je prof. Gior-gio Tortora, ki poučuje kitaro na glasbeni šoli v Gorici. Koncert naj bi bil zanimiv, ker bodo na njem izvedli poleg klasičnih skladb Vivaldija in Ravela tudi sodobne kompozicije Brouwerja, Van der Staaka in Myersa. izleti Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi od 18. do 22. junija petdnevni avtobusni izlet v Sorrento z ogledom Amalfija, Caprija, Neaplja in Pompejev. Vpisovanje na sedežu društva samo danes, 24. maja od 10. do 12. ure. SPD GORICA priredi v nedeljo, 27. t. m., izlet v Rezijo z vzponom na Zajavor (1817 mj. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vodi Miran Cotar - (tel. 30995). Društvo krvodajalcev iz Doberdoba prireja od 28. junija do 6. julija izlet v Španijo in Francijo. Za vpisovanje skrbi Marjo Peric v Doberdobu, ki nudi interesentom tudi podrobnejše informacije. Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj prireja 8., 9. in 10. junija izlet v Salzburg in na Dunaj. Cena 330 tisoč lir. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije pri tajnici Marinki Batič, tel. 882043. kino Gorica KULTURNI DOM 20.45 »Smrt mojstra čaja«. CORSO 18.00-22.00 »A spasso con DaisV®- VERDI 18.00-22.00 »Senti chi parla«. VITTORIA 17.30-22.00 »Sui marciapied1 di New York«. Prep. mladini pod 1°’ letom. Irzic COMUNALE Zaprto. Jutri ob 20.30 koncert iz ciklusa Danubio. EKCELSIOR 17.30-22.00 »La voglia den-tro«. Prep. mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Karate Kid - 2. del«. Ob 20. uri »Kratko srečanj6"' SVOBODA - Šempeter 20.00 »Coctail«- DESKLE 19.30 »Slepi bes«. DEŽURNA LEKARNA V GORIC] Provvidenti - Travnik (Piazza de Vittoria 34) - tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolb - Ul. Primo Maggio 9 tel. 790338. __________pogrebi Danes ob 9.30 Andrej Jabaj iz sPl0Špg bolnišnice v cerkev v Štandrežu 'n .a tamkajšnje pokopališče, ob 9.15 vit g Tonkovich vdova Pelikar iz bo\n^ San Giusto v Tržič, ob 11. uri ^'teV Marchi vdova Badali iz Trsta v jiš-Srca Jezusovega in na glavno P0^0^, na če, ob 11.15 Carlo Pausini iz TfS QXe-glavno pokopališče, ob 11.30 Marcn ^ goriš iz bolnišnice Janeza od ^idass' glavno pokopališče, 12.45 Bruna Ba^ 0[, iz bolnišnice Janeza od Boga v *'uTapeZa 13. uri, Ugo Franzot iz bolnišnice jg 0 od Boga na glavno pokopališče, ° bol' Livia Bon vdova Visintin iz spl°s nišnice v Šlovrenc. Pri ZTT izšle knjige Pangerca, Jelinčiča in Žerjala Nova dela naših avtoriev Vsekakor bo danes za slovensko (ne zamejsko!) kulturo in književnost poseben dan. To velja še bolj za naš zemljepisni prostor, saj bo Založništvo tržaškega tiska »dalo na svetlo« kar tri nove knjige domačih avtorjev, knjige, ki bodo prav od danes naprodaj v Tržaški knjigarni in drugod. Gre seveda za pravcati podvig naše založbe, ki s tem ohranja in širi slovensko besedo in ustvarjalnost prostora, v katerem je trdno zasidrana. A brez ovinkarjenja in odvečnih besed: pesniška zbirka Borisa Pangerca »Glas odznotraj« (prav danes jo bodo uradno predstavili v Tržaški knjigarni), potopisni roman Dušana Jelinčiča »Zvezdnate noči« in Draga Žerjala »Spomini in razlage« so tista dela, s katerimi se bo lahko bralec od danes soočal. Čeprav podpisnikov knjig ne bi bilo potrebno posebej predstavljati, pa bomo vendarle rekli, da je Boris Pangerc, čigar knjigo predstavljajo danes, znana pisateljska osebnost. Ob mnogih priložnostnih zapisih je doslej izdal štiri leposlovne knjige, razmejene med prozo in poezijo. Značilnost Pangerčevega ustvarjanja so navezanost na domačo zemljo, izražanje intimnih čustev in gojenje jezika po vzorcih najboljše slovenske klasične tradicije. V pesniški knjigi »Glas odznotraj« Pangerc dograjuje svoj izraz in sporočilo. Dušan Jelinčič je že večkrat opozoril nase s podlistki v Primorskem dnevniku in samostojnimi knjigami pa objavami na tržaškem radiu. Znan je tudi kot alpinist in prav gorski svet mu navdihuje mnogo motivov, ki jih potem prelije na papir. Svoja videnja in vizije, svoje gledanje na življenje, ljudi in naravo posreduje tudi v pravkar izšlem potopisnem romanu »Zvezdnate noči«. Drago Žerjal je bil med tistimi, ki so septembra 1927. postavili temelje tajni organizaciji Borba. S knjigo »Spomini in razlage« nas Žerjal znova popelje v tisti čas, ki ga z vidika zgodovine prikaže nekoliko »drugače«, s kritičnim in včasih celo polemičnim pristopom. Plovba v temni zaliv z Balantičevo pesmijo Očitno izdajanje slovenskih knjig le ni tako slab posel. Čeprav je edina primorska založba tostran meje, založba Lipa, na tem, da izdihne ali čudežno ozdravi, se je v Ljubljani predstavila nova založba SLOVENSKA KNJIGA. Namen te nove zasebne založbe je na eni strani prodaja knjig malih založb, na drugi pa tudi izdajanje knjig. S prvima dvema izdajama, se je Slovenska knjiga predstavila javnosti. To sta novo delo Marjana Rožanca UMOR in TEMNI ZALIV -Franceta Balantiča izpod peresa Franceta Pibernika. Obe knjigi sta pravkar izšli. France Pibernik je napisal knjigo o pesniku Francetu Balantiču pod naslovom Temni zaliv Franceta Balantiča, uporabljajoč naslov ene od Balantičevih pesmi. Knjiga je izšla v majhni nakladi in je bila na slovenskem knjižnem trgu malo opazna. Zdaj je nova založba, Slovenska knjiga, delo izdala v novem natisu 4000 izvodov. Knjigi je napisal spremno besedo Tone Pavček, ki na eni strani ponovno ovrednoti Balantičevo poezijo, obenem pa poudarja pomen Piberni-kove monografije za spoznavanje in razumevanje nesrečno umrlega slovenskega pesnika. Pavček poudarja, da je Balantič že preveč dolgo sporno ime slovenske književnosti. In to po nepotrebnem. Pesmi Balantiča so končno po desetletjih izšle tudi pri nas in tako je pot za ocenjevanje pesnika odprta, za ocenjevanje pesnika, čigar poezija pomeni visok dosežek ekspresionizma v slovenski književnosti. In za spoznavanje življenja pesnika, ki naj bi po ugotovitvah nekaterih umrl na napačni strani. France Pibernik se je lotil nehvaležne naloge, da bi po zabrisanih sledovih časa in ohranjenih dokumentih prikazal življenje in delo mladega pesnika, ki je komaj V soboto koncert harmonikarja Scappinija , V soboto (26. t. m. ob 20.30) bo v luteranski cer-na Trgu Panfili zanimiv koncert priznanega italijanskega harmonikarja Sergia Scappinija. Večer, ki 9a prireja ansambel Miramar, bo predstavil znanega jetnika, ki poučuje na edinem »državnem« tečaju tonike v Italiji - na konservatoriju v Pešam. Sicer- dobitnik mnogih priznanj, se Scappini že ej 0 let posveča le koncertni dejavnosti, kar je za šibilo v stalnem razvoju nevarnost, če podleže in-n. Httientist ustaljevanju doseženega in ne k dopol-J vanju. Sergio Scappini pa se uspešno brani, saj se s^ova odsotnost od tekmovalnih odrov nadomešča Irj ^ladateljsko produkcijo za harmoniko. Glasbenik, rjj, nastopa širom po Evropi, skuša uveljaviti harmo-prv° tudi kot koncertni instrument, kar bo potrdil H V1 del programa na sobotnem večeru, kjer bo predstavil literaturo, v kateri nastopa harmonika kot eksperimentalni medium. Angleška oblika »proste« improvizacije sega že v 16. stoletje (govorimo o Bovcu, ki ga bo Scappini igral) in organist Boyce je tej svoji »matični« obliki posvetil pozorno skladateljsko delo in ustalil njene kontrapuntične težnje v zaokroženo skladbo, kot je zahtevala ideologija 18. stoletja. Scappini bo igral še dela Sweelinckova, Valon-dova in Olczakova ter bo predstavil še lastno fantazijo najlepših Gershvvinovih tem. Harmonika kot solistični instrument obogati neposrednost in dražlji-vost teh skladb z intimnim prizvokom - zna pa hudomušno poskočiti ob zvokih Rossinijeve znane Fi-garove cavatine iz opere »Seviljski brivec«, ki zaključuje prvi del koncerta. Drugi del zaobjema popolnoma novo dimenzijo glasbila: elektronsko harmoniko. Instrument, ki zmore najrazličnejše efekte, se tu predstavlja v stilizaciji naj lepših španskih tem, kar jih premore resna glasbena literatura. Scappini se bo od poslušalcev poslovil s svojimi »Odmevi iz Španije«, »Cigansko fantazijo« in spletom iz Bizetove opere »Carmen«. Koncert znanega italijanskega harmonikaša bo v luteransko cerkev prav gotovo privabil številne poslušalce, saj je ta instrument (harmonika) prav v naših krajih zelo priljubljen in igran, o čemer priča število mlajših in starejših, ki se mu posveča. Nemara bo poslušanje virtuoza spodbuda za še večje delo in predanost harmoniki. CORRADO ROJAC dvaindvajsetleten umrl kot domobranski vojak v obkoljeni postojanki Grahovo pri Cerknici novembra 1943. Pavček poudarja, da je bilo izhodišče avtorja pri prikazovanju Balantičeve življenjske poti tako, da je upošteval predvsem in zgolj literarna izhodišča, literarno-zgodovinsko strokovnost in, da pušča vnemar vsa druga neliterar-na izhodišča, ki so delala silo pesniku in njegovemu delu. Pa čeprav še ni bila opravljena dokončna znanstvena analiza Balantičeve poezije, ki bi omogočila objektivno in dokončno vrednotenje. Vsekakor pomeni nova izdaja Pi-bernikove monografije o pesniku Balantiču, koristno delo. To pot je Pibernik kot avtor biografije, ali monografije, prehitel literarno zgodovinske ocenjevalce. Če torej še nimamo te dokončne analize Balantičeve poezije, ki bi poleg objavljenega gradiva upoštevala tudi rokopisno ostalino, pa imamo pred seboj izčrpen prikaz Balantičevega življenja in dela. Od prikaza otroških let, šolskih let, študija in životarjenja med vojno v Ljubljani, do smrti konec leta 1943. Vsekakor je s to razlago pesnikovega življenja in istočasnim prikazom nastajanja Balantičeve lirike napisana portretna podoba, (in ne samo skica) kot je nekje napisano. Podoba mladega slovenskega intelektualca, ki je izšel iz skromnih proletarskih vrst, ki se je v skrajno težavnih razmerah šolal, doživel vso bedo v prvih dveh letih okupacije in tako mlad končal v spopadu dveh nasprotnih slovenskih ideoloških formacij. Ta podoba, kakor jo bo bralec spoznal iz Pibernikovega pisanja bo najbrž težko doživela dopolnitev, vsaj ne bistvene, saj je Pibernik zbral in obdelal vse mogoče dostopno gradivo. Pa čeprav je sam avtor pripomnil, da se utegne še vendarle kaj najti v doslej zaprtih arhivih. Toda v vseh glavnih obrisih je Pibernik orisal in osvetlil Balantičevo življenje, okolje, v katerem je rasel in v njem končal. Prav ta oris življenja in dela pa bo morda omogočil lažje razumevanje in vrednotenje njegove, poezije. Zato je ta Pibernikova študija pomembno delo. Vsekakor smemo soglašati s končno ugotovitvijo Pavčkovega uvoda, da pomeni Pibernikova študija tudi resen poskus priti do nove resničnejše podobe pesnika Franceta Balantiča. Ni odveč omeniti, da je knjigo opremila Marinka Georgievska, da gre sicer za broširano, a moderno in lično opremo. In da je knjigo založba Slovenska knjiga izdala skupaj s celovško Mohorjevo založbo. Sl. Ru. • , ^rav hitro, že prihodnji teden (1., 2., 3. juni-jaj bo v tržaškem Kulturnem domu spet vse Z1V°, vedro, a tudi ostro, saj se bo občinstvu z novim satiričnim kabaretom predstavil par Ko-bal-Verč. Boris Kobal in Sergej Verč sta v približno desetih letih »satiričnega nastopanja« na radiu in po odrih dodobra razgibala našo javnost, večkrat segrela kri, čustva in razum, tako na so njuni nastopi vedno doživetje, kot so posebnost tudi liki, ki jim vdihavata zrak. Zdelo se nam je pametno, da sama spregovorita, to-rat resno, o njunem delu in o pojmovanju sati-re' Govorila bosta vsak zase in ne kot par in Prvi naš sogovornik je bil nekega šahovskega večera v Dolini Boris Kobal. Satira se na Tržaškem oziroma v zamej- **tvu v zadnjih časih vse bolj uveljavlja, pot 0 te uveljavitve pa je bila in je posuta z ndicami. Kajti resnice, ki se udejanjajo sko-Zl ^lo, v tem našem prostoru niso vedno Prejemljive, celo odpor je do njih. Pa ven-ar- zasluga, da je ozračje v mnogočem raz-. [e®enlen°, gre tudi Borisu Kobalu in Serge- ,fr^u' ki že dalj časa pikata in spuščata strelice v naše podnebje. ker eZ* **° ie 9°voriti o razvoju satire pri nas, safSVa leta delovala osamljena. Razvoj skem LG pomen‘l v slovenskem in v italijan-razn h,kr^U tudi naiin razvoj, saj sva se ob bolii dogodkih tako rekoč- spreminjala, izda trnf Q' ostriia itd- Na satiro gledam seve-Pojavr 'i0 ‘zredno zanimiv fenomen, ki se je zacHnhJ3ravzaPrav v vseh družbah in civili-je Jin ' denimo že pri Grkih z Aristofanom, ki dršk^Vi v najsvetlejših in zdravih trenutkih bosti .pemokmcije, polisa, videl tudi neke sla-življp nav*dezno dobrega ritma takratnega s Sera10 P° tem uvodu Pa hom rekeI sledeče: Vati fe,em' sva se začela spraševati, kam ci-satiro satiro- Ker satira mora ciljati, sicer ni prete'nampak samo humor, neka komedija, ne-k°mu Cl0zen, smeh zaradi smeha. Skratka, samo n?meniati te naše »batude«, bodice? Ali Kalija genskemu tržaškemu krogu, ali širše verza/?, emu’ ak preskočiti Trst in iti na uni-rto ne s 6 feme' Mislim, da smo pri nas še ved-Vgijam'0<*n* Jn zvezani z raznimi tabuji, re-os^P^sodH da se nisva nikoli mogla va ob r Jeh sP°n m sva vztrajala in vztraja-Očiščevanju naših domačih problemov. je v Vil? tu sicer ustvarili nekaj priložnosti, vendar so v vodstvo prišli domačini s prostega strela, ki se je žal odbil od noge Bregovega branilca. V drugem polčasu so se Brežani skušali podati v napad, vendar se osamljeni Ferluga ni mogel kosati z vso nasprotnikovo vrsto branilcev. Portuale je zatem še podvojil po napaki Bregovih branilcev. Povratna in odločilna tekma bo v nedeljo, 27. t. m., ob 10.30 v Dolini, kjer se bo izkazalo, kdo je boljši. (Luka) Nenaklonjeno vreme na Velebitu Dvodnevni izlet na pogorje Velebita na Hrvaškem je 16 tržaškim planincem v precejšnji meri pokvarilo nenaklonjeno vreme z vetrom in gosto meglo. Žal užitka ni bilo nobenega, saj ni bilo nič videti v megli, ki je ves čas spremljala naše pohodnike na Vučjak in na Zavižan, ne glede na to, da ni bilo mogoče izvesti načrtovanega pohoda od koče na Zavižanu do Rossijevega zavetišča in nazaj. Tržaški planinci so se podali na pot že v soboto zjutraj iz Bazovice, se peljali na Reko in dalje do Bakra in Jur-jeva na dalmatinski obali. Po kratkem postanku za raztegnitev nog po dolgi avtomobilski vožnji, se je pot iz Jurje-va začela strmo dvigati na Velebitsko planoto sredi golega apnenčastega skalovja, poraščeno z nizko rastjo, iz katere se je opojno širil vonj po cvetočem žajblju. Kmalu so vozači zapeljali na makadam sredi gostega gozda bukev in smrek in po dolgih sedemnajstih kilometrih vožnje v gosti megli prispeli do parkirišča pred kočo na Zavižanu, ki pa je sploh niso videli. Treba je bilo pustiti vozila in se napotiti do planinske postojanke in šele nekaj metrov pred vhodom so izletniki končno zagledali lepo planinsko kočo, ki je obenem tudi meteorološka postaja. Kratek postanek in potem posvet, kaj pravzaprav je treba početi. Le za trenutek se je odprlo, da so lahko videli na morje in na bližnje otoke, o katerih so se razločevali le obrisi. Padla je odločitev, da se vsi povzpnejo na bližnji vrh Vučjak, oddaljen le deset minut od koče. Škrito upanje, da se bo megla razkadila, se ni uresničilo. Na vrhu 1645 metrov visokega Vučjaka ni bilo nobenega razgleda, le nekaj skal in balvanov je bilo videti v bližini in nič drugega. Sestop in spet posvet. Izletniki so se odločili, da se bodo povzpeli na bolj oddaljen, malo višji vrh Velikega Za-vižana. Ni bilo treba velikega truda. V pol ure hoje po gostem bukovem gozdu, v katerem je z dreves stalno kapljalo, so dosegli skalnati vrh, s katerega prav tako ni bilo nobenega razgleda na okolico, na morje in na bližnje otoke. Kratek postanek in povratek mimo Velebitskega botaničnega vrta, v katerem je še do nedavnega gospodovala zima in razen tablic, ki označujejo posamezne rastline, ni bilo nič videti in nič kaj opazovati. Ni pre-ostajalo drugega kot povratek v kočo, kjer sta izletnike čakala izdatna večerja in potem spanje. Prevladovalo je upanje, da bo naslednjega dne vreme bolj milo, da se bo gosta megla razkadila in da bo mogoč pohod do Rossijevega zavetišča. Vsi upi pa so splavali po vodi. V nedeljo zjutraj je bila megla še gostejša, močno je pihalo in še zeblo je povrh. Druge izbire ni bilo: vsi tržaški planinci so se z avtomobili odpeljali po precej razdrapani makadamski cesti do koče na Alanu. Dolga je bila ta pot v gostem smrekovem in bukovem gozdu, v katerem je v presledkih lil dež. Šele pred kočo na Alanu se je malo razkadilo, da so udeleženci izleta imeli majhno zadoščenje in se povzpeli na bližnji vršiček, s katerega so se malo razgledali po Golem otoku, Rabu in Pagu. Vesela družba se je nato po makadamski cesti, ki bi bila bolj primerna za tanke kot za avtomobile, odpeljala do Jablanca. Šlo je vse po sreči, ker so si med potjo sledili številni postanki za slikarjenje zanimivega rastlinja in plezanje po vršičkih apnenčastih nakopičenih skal. Dvodnevni izlet na pogorje Velebita se je zaključil db morju blizu Jurjeva, kjer je prizadevni vodja izleta Zvonko Vidau, ki se je vsem opravičeval za prikrajšane užitke, v sodelovanju z Mariom Miličem pripravil dobro paš- tašuto, ki je pravzaprav kronala ta izlet, katerega je osenčilo neugodno vreme. Posamezni udeleženci pa so vseeno bili mnenja, da je izlet uspel in da bo v ugodnejših vremenskih razmerah ponovno treba obiskati ta divji velebitski svet. Srečanje na Ojstrniku Ojstrnik, 2052 metrov visoka gora na meji med Italijo in Avstrijo nad Kanalsko dolino, vabi v nedeljo tržaške in ljubljanske planince na srečanje med pobratenima planinskima društvoma Trst in Integral iz Ljubljane. Če bo vreme ugodno, se obetajo lep sprehod in krasni razgledi na Kanalsko in Ziljsko dolino. Udeleženci srečanja se bodo od koče Nordio povzpeli po Ukovski planini do bližnje Bistriške planine in od tam na vrh, do katerega je približno dve uri in pol hoje za najbolj počasne. Hitrejši planinci, ki imajo lahke noge, bodo na vrhu Ojstrnika že prej. Potovali bomo z avtobusom, ki bo odpeljal v nedeljo, 27. maja, ob 6.30 izpred sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu in se ustavil pol ure kasneje na trgu v Sesljanu, da vstopijo še planinci iz kraških vasi. Z avtobusom se bomo potem pripeljali v Ukve, kjer se bomo tržaški planinci ob 9.30 srečali s planinci društva Integral iz Ljubljane, s katerimi smo pobrateni. Iz Ukev se bomo, skupaj z dvema avtobusoma, peljali do gostišča »Al Camoscio«, ali po možnosti do koče Nordio in nadaljevali peš do vrha. Izlet je izredna priložnost za navezavo tesnejših stikov med nami, za poglabljanje prijateljstva in za užitek v nedotaknjeni gorski naravi. Po običajnih pozdravih -se bomo odteščali s hrano iz nahrbtnika in se potem vrnili do koče in z avtobusi domov. Za ta avtobusni izlet na Ojstrnik, na srečanje s pobratenimi planinci iz Ljubljane, je še nekaj prostih mest v avtobusu, zato vsi tisti, ki mislite pri*' na ta prijeten vzpon, pohitite z vpisofli pri ZSŠDI (tel. 767304) in pri vodji iz' leta Ervinu Gombaču, ki odgovarja na telefonsko številko 754742. Predavanje Pavleta Kozjeka Alpinisti in ljubitelji drznih vzp°' nov na visoke gore bodo spet prišli n® svoj račun. SPDT vabi danes ob 20-3 v Gregorčičevo dvorano v Ulici sV' Frančiška 20, na predavanje vrhunskega slovenskega plezalca Pavleta Koz jeka, ki bo z barvnimi diapozitivi prl' kazal bliskoviti vzpon na Sisho Pa^ gmo po tako imenovanem SlovenskenJ stebru, ki sta ga skupaj z Andrejev Štremfljem preplezala v treh dne ^ Steber, po katerem sta slovenska P1®, zalca dosegla vrh, je v jugovzhodn steni in predstavlja najlepšo in najd1 znejšo stran omenjene gore v Po9o,r^0 Himalaje. Obeta se torej zanim1^ predavanje, ki ga res ne smejo zainkj diti tisti člani in prijatelji društva, ^ se pretežno zanimajo za drzne ^P0.^ po navpičnih stenah. Velja še omenl^i da se s predavanjem Pavleta Kozje • zaključi letošnja sezona predava SPDT. (L. A.) Ob dnevu mladosti srečanje na Vremščici V okviru smučarskega kluba DeV/1. in ŠZ Sloga je bilo v nedeljo na ^re0b ščici srečanje mladih planincev dnevu mladosti. Udeležba je bll-0ie kar številna, čeprav se zamejske r ne zanimajo preveč za tovrstno s nje mladine. Naši planinci so vzpeli iz Senožeč, hoje pa je k1 0je uro in tri četrt. Na vrhu so sreJtl in popestrili pester kulturni progra j jn razne igre, kot na primer vlek skakanje v vrečah. Vse se je zak 1 na-z obljubo, da se udeleženci snid®!^ n3. slednje leto. Meseca junija pa )eceM v Črtu srečanje obmejnih plam11 Gorici. (G. P.) Tržaški planinci pred kočo na Zavižanu na Velebitu (Foto Zvonko Vidau) Na namiznoteniškem turnirju Treh Benečij Vrsta uspehov Krasa in Bora Odbojka: DP under 14 OIympia v Beneventu V Beneventu se danes začne državni finale odbojkarskega prvenstva under 14 za fante, na katerem sodelujejo tudi predstavniki goriške °lympie. Varovanci trenerja Gian-Dija Sušiča so si mesto med najboljšimi zagotovili po uspešnem nastopu “a deželnem finalu v San Vitu al ragliamento, kjer so najprej odpravili videmski VBU ter v odločilnem srečanju še tržaško Slogo. V Beneventu bo na državnem finali sodelovalo 19 ekip, ki bodo razde-l]ene v štiri skupine. V začetni fazi se bo igralo po sistemu vsak z vsakim. Prvi dve uvrščeni šesterki pa se bosta uvrstili v nadaljnji del tekmovanja, kjer bo veljal sistem neposrednega izločevanja. Predstavniki goriške 01ympije so uvrščeni v C skupino (FJK, Kampa-uija, Ligurija, Sardinija in Umbrija), ki bi ne smela biti najkakovostnejša, bicer o stvarni vrednosti nasprotnikov 01ympie lahko le ugibamo in samo preverjanje na igrišču bo pokazalo moč posameznih šesterk. S trenerjem Sušičem so v Bene-vento odpotovali Boris Šfiligoj, Igor ^ovše, David Sušič, Niko Di Battista, J^atej Pintar, Evgen Komjanc, Robert Mucci in Nikolaj Pintar. (R. P.) Mladinski predstavniki ŠK Kras so dokazali, da so med boljšimi društvi ne samo v FJK, ampak tudi na prvenstvu treh Benečij, ki je bil te dni v Vicenzi. Ekipno je namreč Kras zasedel drugo mesto, takoj za Recoarom. Spet pa sta bili izvrstni tudi Borovi predstavnici Ana Bersan in Lara Posega, ki sta med starejšimi pionirkami zaostali le za državno prvakinjo Pann. Podroben pregled tekmovanja daje sledečo sliko. Med mlajšimi pionirkami je Katja Milič klonila šele v finalni tekmi proti prvakinji med deklicami De Luganovi. Miličeva nastopa šele prvo leto med mlajšimi pionirkami, medtem ko bo De Luganova v jeseni prestopila med starejše pionirke. Prav zato drugo mesto Katje Milič - in ostale dobre uvrstitve, ki jih je dosegla v svojem kratkem tekmovalnem obdobju - obeta nadaljnjo rast njene igre v prihodnjih sezonah. Tretje do četrto mesto posamezno med mladinci sta osvojila Marjan Milič in Biserka Si-moneta. Simonetova je bila zmagovalka v svoji skupini, kjer je med drugim premagala močno Seegrerjevo iz bo-censke ekipe, izvrstno pa se je branila v četrtfinalu proti tretjekategornici z vrha lestvice Avesanijevi, kateri je odvzela tudi set. Marjan Milič si je poleg dobre uvrstitve nabral tudi dragocene izkušnje, ki jih bo lahko s pridom vložil v prvenstvu B-2 lige v novi sezoni. Izgubil je s finalistom De Gennarom, ki je uvrščen na državne lestvice. V kategoriji starejših pionirk sta se res odlično odrezali zlasti obe borovki. Lara Posega je z uvrstitvjo v finale dosegla svoj letos največji uspeh. Po vrsti je premagala igralko karneida Obexerjevo, nato še predstavnici Re-coara Sartorellijevo in De Tomasovo, v finalu pa je državni prvakinji Pan-novi nudila resnoično močan odpor. Prvi set je sicer izgubila z 21:11, a v drugem je klonila šele v končnici z 22:20. Pannova je v polfinalu z 2:1 (8:21, 21:12, 21:9) izločila Bersanovo. Borovka je v četrtfinalu v treh setih odpravila Moniko Radovič, po splošnem mnenju pa je bil ta dvoboj najlepši sploh. Posamezno so tekmovali tudi pionirji Andrej Šuligoj in Kristjan Hrovatin ter Jasna Simoneta, katerim je bilo prvenstvo treh .Benečij prvo tekmovanje izven deželnih okvirjev. V dvojicah so krasovci nastopali skupaj z nekaterimi igralci iz dežele in osvojili celo vrsto mest pod vrhom. Pri mladincih je bil drugi Krasov par B. Simoneta - M. Milič, pri mladinkah prav tako drugi B. Simoneta - C. Bu-telli (Kras - Chiadino). Pri pionirkah je stopil na navišjo stopničko zmagovalnega odra par Pann - Radovič (Chiadino - Kras). Povsem pa sta odpovedali borovki Bersan in Posega, ki sta izpadli že v začetku tekmovanja. Omeniti je treba še tretje do četrto mesto pri mladincih M. Milič - Flego (Kras -Chiadino), peto do šesto mesto med naraščaj nicami J. Simoneta - Spezzigu (Kras - Chiadino), peto do osmo mesto naraščajniki mešane dvojice Radovič -Baricevich (Kras - Chiadino) in 9. - 14. mesto J. Simoneta - Hrovatin. Odbojka 1. ŽENSKA DIVIZIJA BREG - CLUB ALTURA 0:3 (9:15, 8:15, 12:15) BREG: Kralj, Kosmač, Seganti, S., F. in M. Sancin, Kocjančič, Cadenaro, Ota. Domačinke so po enourni igri ponovno poražene zapustile igrišče. Nasprotnicam so se sicer dobro upirale. Še vedno je najšibkejša točka sprejem, šepa tudi obramba. Brežanke so zdaj tudi že demotivirane. (Ota) Na raznih tekmovanjih Gajini tenisti tokrat slabši V soboto in nedeljo so Gajini tenisači spet stopili na igrišča v kategoriji over 35 in v jnedpokrajinski fazi za italijanski pokal. Člani over 35 so brez igre osvojili točki na račun škedenjskega AIT, v italijanskem pokalu pa so doma s 5:1 klonili pred močno postavo AT Campagnuzza iz Gorice, ki meri na prvo mesto v skupini. Še pred zadnjim kolom sta obe Gajini postavi izključeni iz nadaljnjega tekmovanja, ravno tako se niso kvalificirali za deželni finale veterani over 45. Dobra upanja za uvrstitev v deželni polfinale pa imajo najmlajši v tekmovanju Baby Davis. Odigrati morajo še dve koli, trenutno pa so na prvem mestu v skupini. Med tednom se je v Gradežu odvijal tudi deželni turnir v kategorijah under 12 in under 14. Dosegli so nekoliko slabše uvrstitve, kar kaže na utrujenost otrok, ki so zaradi slabe razporeditve turnirjev prisiljeni odigrati vrhunec sezone še pred koncem pouka. Le Aleš Plesničar je ohranil svojo normo in klonil le v napetem finalu po tretjem setu Bertoliju iz Gradeža. Uvrstitve gajevcev: Under 12 moški: 1. Bertoli (TC Gra-dež), 2. Aleš Plesničar (Gaja). Under 12 ženske: 1. Mlač (ATO), 9.-16. mesto Martina Kufersin in Erika Race. Under 14 moški: 1. Montesano (ATO), 9.-16. mesto Borut Plesničar. Na atletskem tekmovanju goriških slovenskih višjih srednjih šol Množična udeležba, dobri dosežki c Y Ponedeljek se je na atletskem štadionu na di' Dorini zbralo veliko število dijakov in Jakinj, ki so zastopali vse slovenske višje sred-sk\ .e *z Gorice. Tekmovali so v štirih atlet-m disciplinah. Nastopajoči so bili razvrščeni v sta6 starostni kategoriji: mlajši (letnik 74, 75), verv5' (letnik ’70' 71' 72' '73). Pobuda je žela cj Uspeh med goriškimi višješolci. Tekmoval-ttien-V sProščenem in prijateljskem vzdušju po-pr'u svoje sposobnosti. Manifestacija je tako i)U .5e9la zgolj agonistični pomen. Uspešnost po-So i zaradi tega toliko večja. Organizatorji (p, 2 letošnjo izvedbo zelo zadovoljni, ker so se , °dvijale v idealnih vremenskih in organi-. P09°jih. Tako aktivnost velja tudi v i6™1!1" letih ponoviti. Pohvalo za vloženi gre vsem nastopajočim in še predvsem ^Sovalcem. 10q DEKLETA 15"26 ? mlajše: 1. Luana Visentin (Cankar) (Žiga', .Alenka Sorč (Trubar) 15"83, 3. Hvala 14'gg fj0is) 16"50; starejše: 1. Pizzo (Žiga Zois) (Žic, ’-c Frandolič (Žiga Zois) 15"30, 3. Tomasin (uč. t- is) 15'48. 800 m mlajše: 1. Nevenka Corsi bar) -r???1 Gregorčič) 2'48", 2. Mara Černič (Tra-starejg59 ■ 3. Monika Carrara (Žiga Zois) 3'06"; Kristin^ i' Kristina Corsi (Žiga Zois) 2'54", 2. nelli rr, Folenčič (Cankar) 3'00", 3. Rebecca Ri-venka rar) 3'16'; skok v daljino mlajše: 1. Ne-Martina n*5*. Simon Gregorčič) 4,30 m, 2. CescutH ,S,vilacqua (Žiga Zois) 4,10 m, 3. Vesna Corsi rž- *Trubar) 3,92 m; starejše: 1. Kristina (Z-iga Zois) 4,28 m, 2. Danjela Klanjšček C (Cankar) 3,93 m, 3. Mara Gergolet (Trubar) 3,92 m; met krogle mlajše 3 kg: Saša Černič (Žiga Zois) 9,50 m, 2. Tanja Curto (ITI) 7,93 m, 3. Neva Devetak (ITI) 6,92 m: starejše 4 kg: 1. Ines Orel (Trubar) 8,40 m, 2. Sonja Makuc (Žiga Zois) 8,25 m, 3. Zdenka Ferlat (ITI) 8,05 m: štafeta 4x100: 1. Žiga Zois 58”05, 2. Učiteljišče 1'01", 3. Cankar 1'02", 4. Trubar 1'02"06, 5. ITI 1'05'. FANTJE 100 m mlajši: 1. Simon Kosič (Žiga Zois) 12"86, 2. Mitja Kobal (Žiga Zois) 12 "95, 3. Martin Ma-russi (ITI) 13'43: starejši: 1. Gregor Šfiligoj (ITI) 12"78, 2. Damjan Dorni (Žiga Zois) 12"88, 3. Denis Uršič (Trubar)13"08; 800 m mlajši: 1. Erik Zavadlav (ITI) 2'26 "15, 2. Marko Marussi (ITI) 2'26"98, 3. Dimitrij Braini (ITI) 2"33 "73: starejši: Mitja Biz-zai (Cankar) 2'15"24, 2. Aleš Feri (Trubar) 2'21"73, 3. Peter Černič (Trubar) 2'25 "50; skok v daljino mlajši: 1. Simon Kosič (Žiga Zois) 5,18 m, 2. Igor Cescutti (ITI) 4,69 m, 3. Patrik Seni (Žiga Zois) 4,64 m; starejši: 1. Aleš Hlede (Trubar) 5,30 m, 2. Franček Bertolini (Trubar) 5,25 m, 3. Peter Čenic (Trubar) 5,24 m; met krogle mlajši: 1. Kristjan Pellegrin (ITI) 10,65 m, 2. Erik Zavadlav (ITI) 10,35 m, 3. Tomaž Mucci (Cankar) 10,10 m; starejši: Ivo Cotič (Žiga Zois) 11,50 m, 2. Bogdan Ciglič (Cankar) 11,15 m, 3. Gregor Šfiligoj 10,99 m; štafeta: 1. Cankar 49", 2. Žiga Zois 51", 3. Trubar 51 "06, 4. ITI 52". D. Bogateč in R. Gelfi uspešna na Ml Čeprav za atlete AD Bor Infordata pomembnejših tekmovanj v preteklem tednu ni bilo, ve- čina vseeno ni počivala. Zabeležiti je vsekakor potrebno prvi mesti Davida Bogatca in Rica Gelfija, ki sta vsak v svoji kategoriji zmagala na pokrajinski fazi mladinskih iger za dijake nižjih srednjih šol. Prvi je v Sprintu na 80 m postavil zelo dober čas 11,5, drugi pa v skoku v višino 156 cm. V soboto pa sta se na tako imenovanem mladinskem pokalu na 60 m spet pomerila najhitrejša Tržačana pri dečkih, to je naš David Bogateč in Marchi, v boju, ki ga je dobil nasprotnik z 85:87. Od starejših altetov je konec tedna tekmoval samo Igor Sedmak. Na atletskem pokalu Slovenije v Novi Gorici je postavil rezultata 680 cm, in 14,84 metrov v skoku v daljino oziroma v troskoku. Oba rezultata, ki ju smemo imeti za zelo solidna, kažeta na to, da Igor uspešno preboleva kritično fazo transformacije. (I. P.) Lokostrelka Našega prapora Sirion Zdenka Ferlat odlična na Reki Na Reki je bilo v soboto in nedeljo lokostrelsko tekmovanje za turnir Alpe Jadran, katerega so se udeležili tudi člani briškega društva Naš prapor Sirion. Tudi na tej preizkušnji je Zdenka Ferlat ponovila uspeh, ki ga je dosegla na Koroškem, in zasedla 2. mesto s 1.112 točkami. V mlajši kategoriji (mladinci) pa je Franko Baradel (1.047 točk) zasedel 4. mesto. Reškega tekmovanja sta se udeležila tudi Sonja Makuc in Boris Lutman. (S. Makuc) Zamejsko balinarsko prvenstvo Vrh zapleten Bližamo se tretji četrtini zamejskega balinarskega prvenstva, slika na vrhu lestvice pa je iz kola v kolo vse bolj zapletena, a kandidatov za prvo mesto je vedno več. Po srečanjih 2. povratnega kola se je po odličnem zasledovanju Kras verjetno moral dokončno posloviti od boja za naslov prvaka, ki mu trenutno pripada. Makovci že nekaj let predstavljajo zanj izredno neugodnega tekmeca. Štandrežci so kar polovico od doslej zbranih točk osvojili prav na račun Zgoničanov. Povrhu se je proti Krasu Nanutova četverka, ki je doslej na igrišču le dvakrat zmagaja, ojačila z dvema novima solidnima goriškima balinarjema, proti katerima so bili gostje brez moči. Tudi Emili je moral v boz prvič doslej priznati zasluženo premoč domačina Figelja, ki je bil tokrat odlično razpoložen. K sreči sta Krasov ugled rešila Simoneta in Skupek. Najbolj se tokrat veselijo Repenči, ki so izkoristili globoko krizo Sokola (pet točk iz zadnjih 5 srečanj), saj so ga s trojno zmago proti Danici dohiteli na 2. mestu, danes pa jih čaka odločilno srečanje na domačih tleh proti vodilni Gaji, ki ima na lestvici točko več, a tudi srečanje manj od Kraškega doma. Danes Repenči ne smejo zamuditi verjetno ene zadnjih priložnosti, če hočejo še računati na naslov prvaka. »Vroče« bo tudi na nabrežinski postaji. IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA: Polet - Sokol 2:1 (19:14, 11:0, 6:11); Mak -.Kras 2:1 (19:13, 3:11, 11:1); Kraški dom -Danica Unitecno 3:0 ( 20:13, 11:8, 11:7); Zarja - Nabrežina 1:2 (18:23, 11:2, 4:11); prosta je bila Gaja. LESTVICA: Gaja 18, Sokol in Kraški dom 17, Zarja in Nabrežina 15, Kras 14, Polet 13, Danica Unitecno 11, Mak 9. PRIHODNJE KOLO (danes): v Repnu od 19. uri Kraški dom - Gaja, v Nabrežini postaja ob 19. uri Nabrežina -Sokol, v Zgoniku ob 19. uri Kras - Polet, v Bazovici ob 19.30 Zarja - Mak, prosta bo Danica Unitecno. (Z. S.) obvestila 2Sšm V^LNI TEČAJ LIPICA v tor~i se bo tečaj zaključil relo nh' m’ tečajniki naj se zbe-bie, b 16' ur* za zaključno tekmova- SPdt izletov v nedelJ°. 27. t. m., avtobusni Ojster>.iiaila*sko dolino z vzponom na Pobra£tk °b PrlUkl srečanja s planinci ‘enrai i 9a Planinskega društva Inke nt, 'l Ljubljane. Odhod izpred Sod-6.30 In 6 na Tr9u Ulpiano v Trstu ob rebna” 7' url s tr9a v Sesljanu. Pot-Gomh P.°Jasnila daje vodja izleta Ervin Zsšm (tei^r2'" VplsovanJe na skfiC PRIMo»JE ' REDNieoRCK?,n^dellek’ 28- L m., 27. nlh Prostorih11 o BOR’ ki bo v društve- prvem skBrihn.Pr.°sek št‘ 2- ob 20-30 v 8kUcanin c ^ 'i *n uri v drugem izvolitev m-S!ieddnevnlm redom: Poročilo n?IadS adnlka ekčnega zbora, Poročilo bi,ds?d,I9ka' poročilo tajnika, bika nadzor 9a nika' Poročilo predsed-Etve in ra_„ne3a odbora, diskusija, vo-Uzerji. Zn°' ^blJeni člani in simpa- °r9aniyiALNI KLUB BOR V bazenua„VrtSOboto' 26‘ »• ob 16. uri VaaJe za zaključno tekmo- 0(1 15.30 dalje Člane* °9revanJe v vodi °bVeščARKARSKI KLUB BOR Oh a» da bo v nnnpHpliplt 98. t. m. centru od- ob 20 on da bo v POnedelJek, 28. seja k«* v B°rovem športnem o b°rnikn i karske9a kluba Bor Ko« a n trenerje. š£itečARSKASEKCIJA °bveš£ ^ !° vpisovanj6 do torka, 29. t. m., odpr-J0.000 Ur „ e za turnir 3:3. Vpisnina je k° priiavii trolko. Interesenti se lah- ?lcreatorlo0 ““ Uradu ŠZ Jadran- U1 (razen -r a40 2124031611!6.* od 10-30 do 12-30 (tel-aan Od iv rL®!' na tel. 040 228309 vsak SMiVa'2? do '9 00. I'ab| č,yARSKI KLUB DEVIN r?nija ob*??™družabnl veter- ki bo 2. Jr°vliah r«? V sedežnih prostorih v krnovalci VaMj11111*1 bodo na9rajeni Opčinah vsak dan 10.30 do 12.30 (tel. Statistični pregled naših enajsteric v 2. amaterski nogometni ligi (skupina E) Proseško Primorje doseglo zastavljeni cilj -1 - V nedeljo, 6. 5., se je končalo tudi nogometno prvenstvo 2. amaterske lige skupina E, v kateri so letos igrale tri naše enajsterice, Primorje, Vesna in Zarja. Zato smo kot običajno naredili statistični pregled o tem prvenstvu, ki se je začelo 17. septembra lani, konec prvega dela je bil 7. 1. 90 (o tem pa smo že poročali 11. januarja). S povratnim delom so začeli 14. januarja. Končni naslov in s tem napredovanje v 1. AL si je zagotovila Aguileia, ki je kot lani Fiumicello v 30 tekmah zbrala 43 točk. Iz lige pa izpadejo CGS (22 točk), Paviese (12) in Terzo (12). Vreme je bilo v povratnem delu res ugodno, saj niso odložili nobene tekme. V 240 tekmah je skupno padlo 551 golov (lani 556), kar pomeni, da smo videli 2,29 gola na tekmo. V prvem delu jih je padlo 262, v povratnem pa 289. Največ (28) golov smo videli prav v poslednjem, 30. kolu. Najmanj (12) smo jih zabeležili v 10. oziroma 22. kolu. Omenimo še, da se je 69 tekem končalo brez zmagovalca (35 v prvem in 34 v drugem delu). Lani se je pri neodločenem rezultatu končalo 86 tekem. Največ izenačenih izidov (4) smo letos zabeležili v L, 5., 10., 14., 16. in 22. kolu. Brez neodločenih rezultatov pa so se končale tekme 13., 29. in 30. kola. Z 49 danimi goli je imel Pieris najprodornejši napad, najmanj golov (20) pa sta dobila Aguileia in Primorje. Največ zmag (18) je dosegla Aguileia, najmanj porazov (4) pa sta doživela Muggesana in Primorje. Negativni rekordi v glavnem pripadajo Terzu, ki je dobil največ (60) golov, dal najmanj (20) in doživela največ (22) porazov. Najmanj zmag (3) pa je dosegel Paviese. Največ neodločenih izidov (14) je zabeležila Santamaria, najmanj (3) pa Paviese. Najboljši strelec prvenstva je bil Fa-leschini (S. Vito), ki je dal 20 golov, sledijo mu Coghetto (Aguileia, 16), Fa- vero (Staranzano, 14) ter Bon (Castio-nese) in Cecchi (Muggesana), ki sta dala vsak po 13 golov. Sedaj pa poglejmo, kako so igrale naše ekipe. PRIMORJE Z 41 točkami je proseška enajsterica zasedla tretje mesto na končni lestvici (lani je Primorje igralo v 1. AL). V prvem delu prvenstva so Prosečani zbrali 18 točk (5 zmag, 8 neodločenih rezultatov, 2 poraza). V drugem delu prvenstva je Primorje doma premagalo Castionese, Vesno, Gonars, Terzo in Rudo, igralo neodločeno z Muggesano in Santamario ter klonilo le proti Staranzanu. Prosečani so torej zbrali 12 točk, dali 17 in prejeli le 5 golov. V gosteh so premagali Paviese, Aguileio, S. Vito, Zarjo in CGS, igrali neodločeno s Porpettom in zgubili le v Pierisu. Osvojili so 11 točk, dali 12 in prejeli 5 golov. V 15 tekmah na Proseku je torej Primorje zbralo 21 točk (8 zmag, 5 neodločenih rezultatov, 2 poraza), dalo je 27 in prejelo 11 golov. V gosteh pa so Prosečani zbrali 20 točk (7 zmag, 6 neodločenih rezultatov, 2 poraza), dali so 17, prejeli pa 9 golov. Skupni obračun letošnjega prvenstva Primorja je torej 41 točk (15 zmag, 11 izenačenih rezultatov, 4 porazi), 44 danih in 20 prejetih golov. V povratnem delu prvenstva je Primorje štirikrat ostalo z desetimi nogometaši na igrišču. Izključeni so bili M. Štoka (Pieris), Livan (Staranzano) ter Comino (Porpetto in Aguileia). V korist so sicer imeli en avtogol (Muggesana). Obenem so imeli na razpolago tri 11-metrovke, katere sta uspešno iz- Družabni večer pri Primorju zaslužila tudi kaj več, posebno s prikazano igro v drugem delu prvenstva, ko je dobesedno nadigrala nasprotnike, vendar sta bili Aguileia in Muggesana res nedosegljivi. Zato je pozval nogometaše, da v prihodnji sezoni že od samega začetka napnejo vse sile (predvidena je namreč reorganizacija lig oziroma prvenstev in s tem v zvezi bo tudi ključ napredovanja drugačen). V imenu nogometašev je spregovoril Livan, ki se je zahvalil odbornikom za izkazano pozornost, obenem pa tudi navijačem, ki so bili ob strani ekipi v teku prvenstva. V imenu soigralcev pa je poklonil trenerju in spremljevalcem članske ekipe spominske plakete. Ob prigrizku in pristni kapljici se je večer v prijetnem in družabnem razpoloženju zavlekel pozno v noč. (B. R.) V društvenem krožku na Proseku so se nedavno zbrali voditelji, nogometaši in navijači Primorja ob zaključku sezone. V imenu odbora je prisotne pozdravil predsednik Dario Kante, ki je podčrtal, da je bilo letošnje eno naj lepših prvenstev Primorja, pa čeprav je spodletelo napredovanje le za... dve točki. Kante se je zahvalil vsem nogometašem, posebno pa trenerju Di Benedet-tu, ki je ustvaril res kompetitivno in homogeno ekipo. Člane je obenem obvestil, da bo občni zbor društva 28. t. m., nogometaše pa je pozval, da se udeležijo priprav za prihodnjo sezono, od 16. avgusta dalje. Nato je spregovoril trener Di Bene-detto, ki je bil povsem zadovoljen z letošnjim prvenstvom, kot tudi z nogometaši. Dejal je, da bi si ekipa lahko vedla Crevatin (Vesna in Zarja) ter Antoni (Zarja). Proti pa so imeli dve 11-metrovki (Pieris, Santamaria). Proseška enajsterica je imela kot cilj eno od prvih petih mest, kar je tudi uresničila, čeprav v začetnem delu prvenstva ji ni šlo najboljše. Pozabiti sicer ne smemo, da so Prosečani doživeli prvi poraz šele vil. kolu v Gonarsu, vendar so do takrat izbojevali le dve zmagi in kar osem neodločenih izidov. S tremi zaporednimi zmagami so si nato precej popravili položaj na lestvici, vendar so kljub temu po prvem delu imeli kar 5 točk manj od vodilne dvojice Aguileia-Muggesana. V nadaljevanju pa se je proseška enajsterica dobesedno razigrala, saj je v 15 tekmah zbrala največ točk (23), vendar to ni zadostovalo, da bi dohitela prvouvrščeno Aguileio, ki jih je v tem delu prvenstva zbrala 20. Lahko rečemo, da je bilo letošnje prvenstvo za Primorje nadvse uspešno tudi zato, ker je trener Di Benedetto precej pomladil moštvo in vključil v postavo več mladih domačih nogometašev (Comino, M. Štoka, Lukša, Škabar, Trampuš, P. Štoka, Gherbassi), kar pomeni, da Prosečani lahko z optimizmom gledajo na prihodnjo sezono. Trener Gianni Di Benedetto je v teku prvenstva skupno poslal na igrišče 23 nogometašev, od katerih pa je le vratar C. Savarin odigral vse tekme (v oklepaju doseženi goli.) 30 odigranih tekem: C Savarin; 29: Crevatin (9); 28: Milani (1); M. Štoka in Mosetti (5); 27: M. Savarin (2); 26: De Marco (7); 24: Antoni (6), Livan (2) in Lukša; 20: Sulini (4); 18: Comino (13) in Verillo (1); 16: Pipan (2); 12: W. Husu; 8: Metton in Antonazzi; 6: Škabar (1); 3: Bertuzzi; 2: V. Štoka, Trampuž in P. Štoka; 1: Gherbassi. BRUNO RUPEL (Se nadaljuje) Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. ' Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik četrtek, 24. maja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Obroč okrog medellinskega kartela in njegovih šefov se oži Izrael prodal vojaško orožje kolumbijskim baronom droge Številni atentati v zadnjih dneh v Manili Pod streli gverilcev včeraj umrlo pet oseb BOGOTA — Kolumbijska tajna policija (DAS) je prepričana, da je Izrael prodajal baronom droge orožje, s katerim so sprožili krvavo ofenzivo proti kolumbijski vladi in volilnim kandidatom. DAS zatrjuje, da razpolaga z bogato in nedvomljivo dokumentacijo, da je izraelska vlada točno vedela, komu je namenjeno orožje in da ni naredila ničesar, da bi prodajo preprečila. Poleg orožja je Izrael dal pripadnikom medellinskega kartela tudi ladjo, s katero so orožje pripeljali v Kolumbijo. Povezave med latinskoameriškimi baroni mamil in izraelsko vlado je prvič prišla na dan, ko je policija vdrla v luksuzno bivališče glavnega šefa medellinskega kartela, Gonzala Rodrigueza Gache. V skladišču je našla 178 pušk izraelske izdelave in odpremne papirje. Dogodek je sprožil tako imenovano afero Antigua, vendar ni naletel na posebno zanimanje na mednarodni ravni. Telavivska vlada se je omejila na demanti, pojasnila pa je, da je od kolumbijske vojske dobila naročilo za večjo pošiljko orožja. V podrobnosti se menda ni hotela spuščati. Dejstvo je, da je v Me-dellin in Gali prispelo 500 pušk in 200 zabojev nabojev, ki ijih kolumbijska vojska ni nikoli ne naročila ne dobila. Dogodek je takoj postal diplomatsko-politično vprašanje, Tel Aviv in Bogota sta pretrgali stike in preklicali pogodbo o kooperaciji iz leta 1962, izraelski državljani, ki nameravajo v Kolumbijo pa morajo imeti vizum, ki ga ni tako lahko dobiti. Da obstaja vez med kolumbijskimi baroni droge in Tel Avivom pa potrjuje tudi škandal o tujih vojaških plačancih, ki so v Medellinu organizirali vojaško urjenje za stražarje in kurirje razvpitega Pabla Escobarja. DAS hrani fotografije, na katerih je mogoče prepoznati Teddyja Melnicka in Yaira Kleina, ki delita povelja na nekem strelišču. Kako se bo celotna zadeva končala, je zaenkrat še vprašljivo. Kolumbijska policija pa je prepričana, da ima vsaj Escobar že štete ure in da se obroč okrog njega počasi, a neustavljivo krči. Kolumbijska vlada je nad tega krvoločnega barona, ki si je pridobil najrevnejše sloje z denarnimi in drugačnimi darili, poslala dva tisoč, vojakov, tankov in helikopterjev. Prav najrevnejše prebivalstvo, ki ga Escobar podpira, pa je krivo, da mu je doslej uspelo zbrisati vsako sled za seboj. S svojo pronicljivo osebnostjo je Pablo Escobar osvojil na stotine naivnih Kolumbijcev in iz njih naredil pohlevne in zveste podložnike, ki so pripravljeni dati življenje zanj. Proti vladi pa je vselej nastopal z nekakšnim ideološkim tonom, češ da se totalno pokori Washingtonu, v resnici pa je hotel na ta način braniti pravice svojih pajdašev, ki jih ameriška policija neusmiljeno preganja. Scotland Yard preprečil napad na Rushdieja Preiskava o iraškem supertopu ima vse značilnosti kriminalke LONDON — Britansko časopisje je včeraj s precejšnjim poudarkom poročalo, da naj bi otoška policija v zadnjem trenutku preprečila atentat na Salmana Rushdieja, pisca Satanskih stihov. Zaradi te knjige, ki naj bi žalila verska čustva muslimanov, je ajatolah Homeini februarja lani pozval »vse poštene muslimane, naj ubijejo Rushdieja, če se jim le ponudi priložnost.« Od takrat dalje živi avtor spornih stihov izredno odmaknjeno življenje, za njegovo varnost pa nenehno skrbijo agenti Scotland Varda. Poročali so tudi, da je policija v preteklih mesecih aretirala precej Irancev, ki naj bi bili povezani med seboj, da bi odkrili Rushdiejevo skrivališče in ga nato likvidirali. LONDON — Z napredovanjem preiskave postaja kriminalka o iraškem supertopu še bolj zagonetna in nepredvidljiva. Italijanski preiskovalci, ki so se dva dni mudili v Londonu, so se po vsem sodeč vrnili praznih rok. Še več, v vsej zadevi se je sedaj pojavil še neki fantomatični Britanec, o katerem se ne ve, če sploh obstaja. Med zasliševanjem v Italiji je namreč Aldo Savegnago, ki je bil zadolžen za koordinacijo naročil v Italiji, navedel, da je bila glavna osebnost v vsej zadevi britanski državljan John Heath, ki naj bi bil že vpleten v preprodajo orožja Libiji. Ta 50-letni Valežan naj bi predsedoval družbi ATI, ki je naročala in zbirala kose za gradnjo supertopa. »Nikoli nismo slišali o nekem Johnu Heathu, ne vemo niti, ali sploh obstaja«, je navedel neki funkcionar britanske carine. Zavrnil je tudi pisanje britanskega tiska, da otoške oblasti iščejo Johna Heatha. Oseba s tem imenom ni bila nikoli vpletena v kake umazane posle. Če sploh obstaja, je gotovo v tujini in ni imela opravka z britansko carino. Vse to potrjuje napovedi, da bo preiskava o supertopu do skrajnosti zapletena in da ji po vsej verjetnosti ne bodo prišli do dna. Če so trditve o vpletenosti iraške protiobveščevalne službe točne, so celotno akcijo izvedli ljudje, ki poznajo do potankosti preiskovalne metode in so torej poskrbeli, da bo resnica le s težavo prišla na dan. Do sedaj so preiskovalci prestregli le manj pomembne osebe, ki jim bodo le s težavo dokazali kako krivdo. Že same naročilnice posameznih delov so bile namreč tako narejene, da ne bi niti izvedenec podvomil, da so številni jekleni odlitki namenjeni petrokemični industriji, tako da izdelovalcem posameznih delov ne bodo uspeli dokazati, da so izdelovali kose za supertop. Nič čudnega torej, da italijanski preiskovalci tako vneto iščejo Johna Heatha, ki naj bi bil vezni člen med naročitelji in izdelovalci. Po vsej verjetnosti ga ne bodo odkrili, saj je skoraj gotovo, da jim iraške oblasti pri tem iskanju ne bodo pomagale. To pa še ne pomeni, da je preiskava obsojena na neuspeh, treba je le upati, da je kdo storil napako, pa bo resnica lahko pronicala na dan. MANILA — Pripadniki skrajno levičarskega gibanja »Brigata Alex Bun-cayao«, ki naj bi pripadalo k novi »ljudski vojski«, so včeraj v Manili izvedle atentat, v katerem je pet oseb izgubilo življenje. Do napada je prišlo pred neko bencinsko postajo, kjer se je peterica ustavila z avtomobilom (na sliki AP), ki ga je vozil polkovnik policije Reynaldo Dino, skupaj z njim pa so umrli še njegova hčerka, dva agenta varnostne službe in eden od mimoidočih. Napadalci so izstrelili nekaj rafalov iz mitraljeza M-16 in razen policijskega polkovnika, ki je umrl v bolnišnici, so bili ostali štirje takoj mrtvi-Napadalci so se nato razbežali in izgubili v filipinski prestolnici, ki jo že nekaj časa pretresajo atentati. Tako je predvčerajšnjim prišlo do dveh dina-mitnih napadov na dva bančna zavoda. Pri teh dveh napadih na srečo ni bilo žrtev, zato pa je bila povzročena velika materialna škoda. Precej atentatov naj bi zagrešili tudi pripadniki nove »ljudske vojske«, ki naj bi bili krivi za smrt nekega filipinskega mornariškega narednika in dveh ameriških vojakov, ki sta pripadala enotam v enem izmed letalskih oporišč ZDA. w Namen De Klerkovega obiska v Švici okrepitev tesnih gospodarskih vezi med Bernom in Pretorio ŽENEVA — Švicarska etapa zahodnoevropske turneje južnoafriškega predsednika Frederi-ka de Klerka izstopa iz splošnega okvirja obnavljanja diplomatskih in poslovnih vezi z evropskimi državami. Ker Švica nikoli ni pretrgala uradnih stikov s trdnjavo apartheida, kar ji je narekovala politika nevtralnosti, še bolj pa nujnost varovanja poslovnih interesov, je obisk de Klerka uradna potrditev sodelovanja, ki je bilo marsikdaj prikrito javnosti in proti rasnemu razlikovanju. Obenem gre za utrjevanje gospodarskih vezi, ki se utegnejo razrahljati, ko bodo članice Evropske skupnosti odpravile ekonomske sankcije proti Pretorii. Ni torej naključje, da ima de Klerkov obisk dva vsebinska sklopa. V Bernu se je pogovarjal s predsednikom konfederacije Arnoldom Kollerjem in gospodarskim ministrom Pascalom Dela-murazom, danes pa je bil gost ziiriških bankirjev, ki jih zanima predvsem, ali bodo tudi v prihajajočem obdobju okrepljenega sodelovanja Južne Afrike z Evropo in svetom ohranili dosedanje pozicije. In četudi so verske in organizacije proti apartheidu napovedale nove protestne akcije, je prihod južnoafriškega državnika za švicarske oblasti olajšanje, de Klerk se za razliko od svojega predhodnika Botha ne pojavlja skoraj tajno, neuradno, temveč kot državnik, ki je pričel dialog s črnsko večino in od katerega sta v veliki meri odvisna stopnja in tempo demokratizacije v Južni Afriki. In bližnje obdobje naj bi pokazalo, ali bo Pretoria znala ceniti dejstva, da ji Švica nikoli ni obrnila hrbta. Vlada v Bernu je v preteklih letih postavila samo dve omejitvi gospodarskih odnosov, namreč prepoved prodaje orožja in največ 300 milijonov frankov za gibanje kapitala. Statistična kontrola blagovne menjave, ki so jo uveljavili leta 1986, po vladnem zatrdilu do lani ni pokazala nobene kršitve pravil trgovanja s Pretorio. In če se je izvoz Švice v Južno Afriko le postopoma povečeval (v letih 1988-89 za deset odstotkov), so bili skoki v nasprotno smer skoraj neverjetni. V letih 1986-87 se je južnoafriški izvoz povečal za 156 odstotkov, leto kasneje za 50 odstotkov. Švica je partnerki prodala za 470 milijonov frankov leta 1988 in za 517 milijonov leto kasneje, dobila pa za 800 in 1.178 milijonov frankov južnoafriškega blaga. V teh številkah ni upoštevano zlato niti dragi kamni. Britanska vlada je prepovedala uvoz »označenega« južnoafriškega zlata, denimo krugerrandov, in četudi je zatisnila oko pri zlatu, ki mu ni mogoče dokazati porekla, je bila Švica glavni kanal, kamor se je pretakal dragoceni južnoafriški izvoz. Ziirich in Luzern sta (na rovaš Londona) postali svetovni središči trgovine z zlatom in dragimi kamni, kar pa zadeva švicarske naložbe v Južni Afriki, jih je varovala poslovna skrivnost. De Klerkov obisk naj bi torej pokazal, ali bodo posli tudi v času odpiranja sveta do Južne Afrike cveteli. Švicarske banke so lani dale 120 milijonov frankov posojil, a to je kapljica v primerjavi ž denarjem, ki ga Pretoria pričakuje za oživljanje svojega gospodarstva. Na drugi strani pa bo s pričakovano odpravo sankcij del švicarskih firm doživel travme. Letalska družba Swis-sair bo, denimo, izgubila monopol pri prevozu zlata in dragih kamnov. BOŽO MAŠANOVIČ Na sodišču obravnava tožbe Igorja Bavčarja proti listu Tribuni LJUBLJANA — Na temeljnem sodišču v Ljubljani se je dopoldne nadaljevala obravnava v pravdi, ko Igor Bavčar toži študentski list Tribuno in njegovega ustanovitelja, univerzitetno konferenco, zaradi nedovoljene objave zapiskov o pogovorih, ki jih je imel odbor za varstvo človekovih pravic s predstavniki političnega in državnega vodstva Slovenije. Sodišče je kot pričo zaslišalo bivšega sekretarja odbora Bojana Finka, ki je povedal, da je zapise prvič vide tako kot drugi člani odbora 27. aprila leta 1989, ko jih Je Bavčar razdelil na seji kolegija. Ob tej priložnosti je Bavčar dejal, da so nepopravljeni in niso za objavo, ampak ^ za interno uporabo pri sklepanju odločanja odbora. Zastopnik univerzitetne konference je nato ponovil, da vztra ja pri dokaznih predlogih, posebej še pri zaslišanju Ig°rJ Bavčarja, ki se tudi tokrat ni udeležil obravnave. Bavča^ jeva izjava, ki jo je objavil tednik Mladina, se namre_ razlikuje od izjave priče. Bavčar je tedaj dejal, da je zag piske pisal po naročilu odbora. Žastopnik univerziteth konference je tudi predlagal, naj sodni izvedenec Pre9 da spise in ugotovi obseg avtorjevega dela. Za izveden so predlagali Andreja Inkreta. Obravnavo sodišča so pr ložili za nedoločen čas. Pozor, žirafe letijo zelo nizko P ^ /iJL * M Na tekmovanju v spuščanju zmajev v bližini Klela so gledalci lahko opazovali tudi »nizkoleteče« žirafe (Telefoto AP) Proučujejo poenostavitev carinjenja uvoženega blago izVi" A O -pa Haxrat irdial tuHi va nHnnco c tniinn in r.lan 7xxcx7TlPfTa ^ BEOGRAD — Zvezni izvršni svet bo skušal poenostaviti carinjenje in obračunavanje davka na blago, ki ga bodo Jugoslovani prinesli v državo ob vrnitvi iz tujine. V kakšni meri jim bo to uspelo bo pokazala skupščinska razprava o vladnem predlogu spremembe zakona o obdavčevanju izdelkov in storitev v prometu, ki so ga zaradi soglasja dostavili delegatom zbora republik in pokrajin zveznega parlamenta. Za izdelke, ki jih bodo državljani uvozili iz tujine za uporabo v gospodinjstvu bodo plačali temeljni prometni davek, povečanje davka za 100 odstotkov pa bo veljalo za tako imenovane luksuzne izdelke. Mednje sodijo cigarete in drugi tobačni proizvodi, alkoholne pijače, vžigalniki, karte, parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki, artikli iz krzna, krokodilje in kačje kože. Ta davek bo veljal tudi za nakit iz zlata in drugih plemenitih ko-vih. Za vse ostale proizvode bo veljala 30-odstotna stopnja. V zveznem sekretariatu za finance, ki je predlagatelj spremembe zakona, poudarjajo, da so državljani tudi doslej plačevali ta davek in da ni v ničemer povezan z oprostitvijo plačevanja carine na uvoženo blago v vrednosti 31 dolarjev. Namen sprememb zakona je poenostavitev plačevanja promen-tega davka pri uvažanju blaga za potrebe lastnega gospodinjstva. Doslej so bile davčne stopnje zelo neizmenič-ne, s tem zakonom pa naj bi vnesli več reda. Zvezna vlada bo nadaljevala tudi z liberalizacijo uvoza, še zlasti pri izdelkih z visoko ceno in organizacijah, ki imajo na trgu monopol. To je povedal jugoslovanski sekretar za gospodarske odnose s tujino in član zveznega šnega sveta Franc Horvat med P0^ vorom z gospodarstveniki Bosne ^ Hercegovine v Sarajevu. Pogovora je udeležilo 60 predstavnikov v .več izvoznih sistemov republike, nal g^. pozornosti pa je bilo namenjene 111 nostim za izboljšanje izvoza, s kat naj bi letos presegli lanski rekordn voz, ki je znašal dve milijardi dolad6 ,jt. Podpredsednik ZIS Aleksandar ra rovič pa je na seji izvršnega 0 gospodarske zbornice Jugoslavije j. vil, da 20. junija pričakujejo odrn^ s(J tev cen in osebnih dohodkov, saj zagotovljeni vsi razlogi, da bo vS^aeti-lovalo brez uporabe predpisov' za krat pa razmere niso povsem zr . re-uporabo kolektivnih pogodb, ceioh publike in pokrajine še niso v£jeiov' preučili sprememb v zakonu ° nih odnosih, (dn)