LXVL, št. 93 Ljubljana, ponedeljek 24. aprila 1933 Cena Din i.- OTENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike, — Inserati do 30 petit ^mŠZTa 100 Vrst 0111 250' 0(1 100 d0 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LRRUANA. KnafUeva ulica it. 5 Telefon gt. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO. Ljubijanaka cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 10L, Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Proces proti dr. Mačku Obtožen je zaradi znanih »zagrebških punKtacij", v katerih je zahteval razkosanje Jugoslavije Ni več povratka v stare razmere Nad 130.000 ljudi je včeraj v Nišu odločno naglasilo, da ni več povratka v stare politične razprtije - Politika narodne sloge, bratstva in edinstva je na nezadržnem zmagovitem pohodu Beograd, 24. aprila. Včeraj se je vr* 5fl v Nišu ogromen maniiestacijski shod JRfCD, ki tako po udeležbi, ka; kor po obsegu prekaša vse dosedanje slične manifestacije. Na shodu se je zbralo nad 130.000 ljudi iz vseh delov države, tako da je bila to zares prava ▼senarodna in vse državna manifesta* cija, ki je pokazala vsem domačim m opozicionalcem in zunanjim neprijaf^ ljem, da ni več povratka na staro, marveč da vodi politika narodne sloge, bratstva in enakosti po poti, ki jo je začrtal Nj. Vel. kralj 6. januarja, ne* vzdržno naprej do končne popolne zmage. Kljub temu, da je vreme zelo nagajalo — med shodom se je vlila j silna ploha — je vladalo meo man'te= stanti odlično razpoloženje in Niš še ni doživel tako veličastnih manifjsa-cij, kakor včeraj. Shoda so se udeležili številni člani vlade z ministrskim predsednikom dr Srkicem na čelu, nadalje predsedstvo JRKD s predsednikom gosp. Nikolo Uzumovičem ter številni senatorji in poslanci iz vseh banovin. Na shodu je bilo izrečenih več pomembnih govo^ rov, izmed katerih objavljamo pred* vsem programatični govor ministrske* ga predsednika. O ostalih govorih je objavilo obširnejše poročilo že pone= deljsko »Jutro«. Pomemben govor predsednika vlade g. dr. Milana Srškića Z vzklikom je bflo . izvoljeno predsedstvo shoda, sestoječe iz uglednih predstavnikov vseh slojev prebivalstva moravske banovine. Ko je bilo na ta način zadoščeno zahtevam zborovalnega zakona, je predsednik Uzunović podal besedo predsedniku vlade dr. Milanu Srškiču. Med velikimi ovacijami je dr. Srškič stopil na govorniško tribuno in izvajal med drugim: >Iz vseh krajev nase razsežne domovine smo se zbrali na to veličastno zborovanje, kakršnega naša zgodovina še ne pozna. Zbrali smo se, da še enkrat pokažemo vsakomur, da je veliko delo osvobojenja in ze-dinjenje neizpremenljivo, trajno in večno, ker je globoko zasidrano v čvrstem čuvstvu narodnega edinstva in v polni solidarnosti Jugoslavije. Naš narod, z edin j en in svoboden, je v svoji mladi državi, zasnovani na neizpodbitnem etničnem in nacionalnem načelu, preživel v prvih desetih letih zedinjenja težke dneve, v katerih je bila pogostokrat ogrožena sama naša državna in narodna celota. Ostanki prejšnje narodne razkosanosti in prejšnjega ločenega življenja v popolnoma različnih političnih okoliščinah so pogosto preprečevali narodovo konsolidacijo navzlic zavesti edinstva in državne skupnosti. V svojo zedinjeno državo (Vzkliki: živela Jugoslavija!) smo mi vsi brez razlike vstopili razedinjeni, s svojimi posebnimi računi, z versko in plemensko nestrpnostjo. Toda čeprav obremenjeno s hodim bremenom preteklosti, je vendar nase politično življenje premagalo marsikatero težkočo, opirajoč se pri tem na nacionalno zavest in zdravi patriotizem našega naroda, na njegovo brezmejno ljubezen in požrtvovanje za domovino in za narod. Politične stranke nekdaj hi danes Sedaj, ko ustvarjamo veliko JRKD, si moramo biti na čistem, zakaj hočemo prelomiti s starim in zakaj ustvarjamo novo. Lojalno moramo priznati, da so bile mnoge stranke proizvod Ustih prejšnjih razmer in prejšnjega razvoja našega naroda in da so kot take biie nesodobne in da niso odgovarjale razmeram in potrebam zedinjene, §j/)k naroda in zedinjene države. Saj so bi'e te «tranke zasnovane na plemenski, verski Ali pokrajinski osnovi. V n^Ši narodni državi Jugoslaviji je vsakemu zajamčena v polni meri enakost in enakopravnost. Ce so bile poprej potrebne posebne plemenske in verske organizacije, da se žnjimi borimo proti tujcu če smo potrebovali politične in plemenske organizacije, da preprečimo pro_ diranje tujca in da se borimo proti razna-roditvi, če je bilo treba na ta način braniti zgodovinske meje pokrajin in njihovo samostojnost, da se obvarujemo pred tujcem in pred njegovo centralno oblastjo, ki se je zajedah v naše najbolj temeljne pravice, v človeške in nacijonalne. čemu nai nam bi bile potrebne sedaj v nagi narodni državi, ki nam je dala vse nase pravice, ki druži kot narodna država v«e naše »tle v harmonično enoto poedinoev in zajednice? To velja v polni meri tudi za stranke v nekdanji kraljevini Srbiji, k| se navzlic ši. rini svojih programskih vidikov ni«o mogle prilagoditi novemu času in njegovim potrebam, potrebam našega zedinjenja. Te stranke se že zaradi Svojega pokrajinskega izhodišča niso mogle ukoreniniti v vseh krajih naše države, ker so v »vojetn član-stvu imele ljudi enega plemena, ene vere in enega dela naše domovine, kar v«e je izzivalo tudi na drugi strani potrebo vzdrževanja zgodovin^ih strank izrazito v«r. skega ali plemenskega značaja. Metode dela. na katere smo bili prej vajeni, način medsebojne borbe v prošlosti in nekdanje medsebojno napadanje v dobi, ko smo bili razedinjeni, so bili močnejši od dobre volje in od patriotskega prizadevanja vseh političnih mislecev v teh strankah. Vsi ti misleci, ki so delali v raznih političnih strankah, so morali občutiti, kako so te 3tranke medsebojno nezaupne, ka_ j ko sd nasprotujejo in izzivajo trzavice, ki ovirajo produktivno in ustvarjajoče delo na korist naroda in države. Zavedali so »e, da trecHtev naših razmer, naš napredek In na- ša moc za vi Se edino od popolne narodne sofidarnosti, ki je bila z ozkosrčno borbo nekdanjih strank in političnih ljudi če^to Ovirana in oj^rožena. Vse te dragocene izkušnje so našle svoje po'no priznanje in izraz v ustavi od 3. septembra 1931 (burno odobravanje in vzkli-kanje: »žive: kralj!), s katero ie edinstvo naroda in države ter vse ono. kar je s tem v zvezi, dvignjeno na stopnjo najvišjega zakona za vsakogar. Narodno »n državno edinstvo ne Sme niti posredno, niti nepo. »redno, nit« družabno. Kulturno ali gospo, darsko, niti preko kake politične Organizacije biti predmet strankarskega ocenjeva. nja, pogajanja ali sporazumevanja. To je za vselej izven debate. Zaradi tega se naše politično življenje ne sme razvijati v znaku razdvojenosti. b'"lo verske plemenske ali regionalne (Viharno pritrjevanje in vzkli-kanje: Tako je!). Zaradi tega morajo biti vse bodoče stranke, ki se bodo ustvarile, čisto jugosiovenske, a to ne samo po svo. jem programu, nego tudi po svojem delovanju. JRKD in novo politično življenje Zaradi tega smo mi s polnim priznava, njem in spoštovanjem do vseh političnih strank, ki so izvršile svojo milijo, a M ne odgovarjajo več potrebam naše zedinjene velike domovine, prav tako, kakor smo z ljubeznijo in pieteto zavili svoje plemenske zastave in kakor smo narodne, cerkvene in verske organizacije prepustili samo njihovim vzvišenim duhovnim in moralnim nalogam, kakor smo z osvobojenjem in zedi-njenjem prelomili vse one pregraje med pokrajinami, ki jih nekateri nazivajo zgodovinske, a ki so zgodovinske samo po tem, da najizrazitejše predstavljajo zgodovino naše razdvojenosti in nesloge — zaradi tega smo utsvarili veliko politično za. jednico JRKD, ki v duhu teh velikih načel ustave v vsej državi brez Ozir na vero. ple_ me in kraj, brez o^ira na prejšnjo strankarsko pripadnost zbira k sodelovanju vse one, ki so pripravljeni pozitivno sodelovati ■a korist naroda in države in doprinašati k ozdravitvi našega nacionalnega in socialnega napredka in k normalnemu razvoju političnih prilik pri nas. V tem duhu je sprejelo Narodno pred- j stavni št vo novi zakon o zborovanju, po ka-terena je vsakomur, kdor ima bilo v politič_ | nih, kulturnih, gospodarskih ali družabnih ; vprašanjih drugačno mnenje kakor mi, da- j na možnost, da se svobodno organizira v j politične stranke. Sprejeli smo tudi novi t zakon o volitvi narodnih poslancev, po ka- I terem je vsakemu državljanu omogočeno | aktivno sodelovanje v političnem življenju, j Edina omejitev, ki je postavljena, je ta, da se povsod neguje in spoštuje nad vse misel . edinstva naroda in državne celine, kj ni_ ! kdar več ne bo pri nas predmet političnih ! prepirov in pogajanj, niti predmet strankarskih sporazumevanj in ocenjevanj. Jugoslovenstvo Samo s takim delom bomo ojačili našo narodno in državno celino s pravilnim poj_ movanjem jugosiovenske misli .,__- o banovinah .razširjenja banske pristojnosti in z uvedbo banovinske samouprave. Temu važnemu vprašanju posveča vlada posebno skrb ter bo to vprašanje rešeno po upra. vičenih željah širokih slojev našega naroda, da mu bodi oblast bližja in neposrednejša v skladu z načeli ustave, ki predvideva razširjenje banovinska pristojnosti in široke samouprave, kj bo Omejena samo z enim okvirjem, to je, da se nadvse čuva i ni sel državnega edinstva. Tukaj moram naglasiti, da je vprašanje naše notranje ureditve glede na posebne razmere in prav glede na to. da je od srečne rešitve tega vprašanja mnogo odvisno, posebno važna točka zamisli našega narodnega in državnega edinstva, zaradi česar bo to vprašanje našlo primerno rešitev spontano — brez pOgajanj na katerikoli strani in brez mešetar jenja — v vrsti vSeh važnih nalog, ki so nam z nstavo postavljene. Vara se vsakdo, kdor misli, da se bo to vprašanje do mile volje licitiralo z raz-vnemanjem strankarskih računov, bodisi, da bi se delalo iz strankarske demagogije, bodisi, da bi se to poskagalo z bodočimi strankarskimi dogovarjanji in kombinacijami. Gospodarska vprašanja Samo organizirani v veliki narodni stranki moremo koristiti v sedanjem položaju ter pomagati vladi v njenih prizade vanjih. da omili težko gospodarsko krizo ki tišči ves svet, zlasii pa krizo v kateri se nahaja naš kmet zaradi padca cen vseh svojih proizvodov in zaradi težkih kreditnih razmer. Vlaaa je že s primernimi ukrepi v državi in z razumno zunanje politiko doseg a da se je ta padec cen ustavil. Naga trgovinska bilanca za leto 1932 izkazuje z* 196 milijonov dinarjev »ufkdta. To je najboljši dokaz da je prodaja naših agrarnih proizvodov očuvana in zagotovljena. Enako s^**b posveča vlada kmetskim dolgovom Mi smo brez občutne škode za splo šne gospodarska ir kreditne razmere naše države olajšali položaj kmeta ki smo ga zaščitii z moratorijem. Vlada pripravlia še celo vrsto ukrepov, s katerimi Re bo težko gospodarsko stanje olajšalo tndf v ostalih so*t>odnr*k«h oanO. gah, zlasti delavcem, oprtnikom in trgovcem. Poleg tega posveča vso skrb tudi državnim financam z uvedbo skrajnega šte-denja v državnem gospodarstvu, s čuvanjem proračunskega ravnotežja, v opreznem izvrševanju državnih obveznosti, tako glede na osebne kakor na materialne izdatke ter s strogim čuvanjem vrednosti narodnega denarja, ki je največje in naj-sigurnejše jamstvo za red in napredek tako v državnem, kakor v vsem narodnem gospoda rstvu. Napoved občinskih volitev V sistematičnem in postopnem izoblikovanju nalog, ki jih postavlja ustava, je Narodno predstavništvo že sprejelo zakon o občinah in o volitvah v kmečkih občinah na podlagi samoupravnih načel. Vlada je sklenila, da na podlagi tega zakona razpiše in izvede v nekaterih banovinah občinske volitve že letos, da se s tem da prebivalstvu priliko svobodnega odločevanja v teh najvažnejših edmicah narodnega življenja. Z ustanovitvijo naše velike politične organizacije JRKD bomo v položaju, da so_ de ujemo pri občinskih volitvah in da hkra. tu manifestiramo svojo silo in da zaposli-mo pri izvajanju najvažnejšega programa, ki ga določa ustava, vse svoje sposobne moči, tako da čimprej prebrodimo sedanjo težko gospodarsko stisko in da čim hitreje pomagamo malemu človeku: kmetovalcu, delavcu obrtniku in trgovcu. V tem vidimo najboljše jamstvo za boljšo in srečnejšo bodočnost našega naroda in naše drage, enotne in nedeljive domovine, kraljevine Jugoslavije.« Zak\iučne besede dr. Srškića so izzvale dolgotrajne odobravanje ter viharne ovacije Jugoslaviji in JRKD. Narodni socialisti v Avstriji Innomost, 24. aprila. Včeraj so se vršile naknadne volitve 20 članov občinske uprave. Za volitve ie vladalo veliko snimanje ker je bil to prvi primer, ko se je morala pokazati mo? narodnih socialistov v Inno-mostu. kjer doseiaj v obe nski upravi niso imeli nobenega zastopnika. Pri včerajšnjih volitvah so dobili 9. donm so socialni de-mokratje in kr<čan?ki socialc i/grubili po dva. nemški nacionalci pa so ostali brez mandata. V vladnih krosih smatrajo to za dokaz, da bi narodni socialisti pr svobodnih volitvah v Avstriji dobili najbrže veČino. Občinske volitve v Šoaniji Madrid. 24. aprila. V 44 okrožjih eo se vršile včerai občinske volitve pri katerih je blo izvoljenih 15.000 občinskih odbornikov. To so bile prve volitve po proglasitvi republike. Po dosedai znanih rezultatih so dobili republikanci 1200. socialisti 600, desničarska skupina pa 900 mandatov. Beograd, 24. aprila. Danes dopoldne se je pričel pred državnim sodiščem za zaščito države proces proti dr. Vladimir ju Mač_ ku, odvetniku iz Zagreba, ki je tdzen zaradi znanih zagrebških punktacij. Sodnemu dvoru predseduje dr. Stamenkovič, obtožbo zastopa državni tožilec dr. Ucovič, obtoženca brani večje število odvetnikov, med njimi dr. Trumbič in dr. Sutej iz Zagreba ter dr. Kostić iz Zemuna. Po otvoritvi razprave in po običajnih formalnostih je dobil besedo državni tožilec dr. Ucovič. ki je prečital obširno obtožnico. Dr. Maček, i-ojen 20. julija 1879 v jastre-barskem ,vdovec, odvetnik v Zagrebu, se. daj v preiskovalnem zaporu, se obtožuje, da je meseca novembra 1932. sodeloval pri sprejetju in pismeni sestavi resolucije, določene za Ilegalno razširjenje, v kateri se zahteva, da se Ozemlje na tej strani Drine, S»ve in Dunava, ki je Sestavni del kralje, vine Jugoslavije, vrne v stanje lota 1918., kl je nastalo po zlomu AvStrO-Ogrsk© ter da se samo na tej osnovi lahko sklene n°v sporazum o ureditvi nove državne zajednice. S tem je vršil propagand«, da bi se pri drugih ustvarilo prepričanje, naj se del kraljevine Jugoslavije odcepi od celote kot samostojna država. S tem je zagrešil zlo. čin po ČL 3. zakona o zaščiti države, za kar je določena kazen do pet let r«bije. Razlaga okrožnice navaja med drugim: Meseca novembra 1932. so bile v Zagrebu razširjene in proti koncu meseca v domačem tisku objavljene tako zvane »zagrebe ške punktacije«, ki so jih sprejeli nekateri bivši č'ani Kmetsiko-demokratske koalicije z dr. Mačkom na čelu ob sodelovanju hrvatskih federalistov in članov bivše franko vske stranke. Predno so bile te resolu- Washington. 24. aprila. Včeraj so se ves dan vršili razgovori med Rooseveltom in angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom. 0 teh razgovorih je bila zvečer izdana skupna izjava, v kateri oba državnika naglašata. da so bili razgovori posvečeni pred vsem proučevanju dosedanjih rezultatov razorožitvene konference. Oba državnika sta mnenja, da otvorja re-zulat njunih razgovorov izglede na uspeh razorožitvene in bodoče svetovne gospodarske konference. London. 24. aprila. Angleški listi objavljajo poročila o včerajšnjih razgovorih med Rooseveltom in Macdonaldom in zelo optimistično presojajo položaj. >Times« poudarjajo, da so bili dosedanji razgovori posvečeni pred vsem proučevanju aktualnih problemov ter da so pri članih angleške delegacije utrdili prepričanje, da je podana široka osnova za načelni sporazum glede prilagoditve sklepom ottavske konference, za slabil i za c i io valute in za problem meddržavnih dolgov. Tjdi v pogledu razorožitve ie podana možnost prijateljskega sporazuma, ker je ameriška vlada angleški načrt Avtomobilska nesreča dunajskega nadškofa 3unaj. 24. aprila. Dunajski nadškof kar-d nal Innitzer ie doživel včeraj precej hudo avtomobilsko nesrečo. Njegov avto je trčil v neki drjgi zasebni avto, pri čemer je škofov avtomobil vrglo v cestni jarek. Nadškof dr. Innitzer se je hudo porezal na razbitih šipah in dobil tudi več drugih laznh poškodb. Nesrečna smrt nemškega pisatelja Locamo, 22. aprila. AA. Nemški pisatelj Feliks Mendelsohn, ki je bil na obisku pri Erichu Mariji Remarqueu, je na nekem izletu v Roncu pri Asconi padel v prepad in se ubil. cije objavljene v domačem tieteu, so izšle že v inozemskem tisku, a nekateri inozem_ ski listi so objavili tudi obširne intervjuje, ki jih je dal dr. Maček in v katerih tolmači te punktacije. Dr. Maček je v preiskavi priznal, da je sodeloval pri sestavi teh resolucij, o katerih je bil 7. decembra sestavljen in podpisan poseben protokol. Kje se sedaj nahaja ta protokol, dr. Maček noče povedati priznava pa, da je Identičen z objavljenimi punktacijami. Kar se tiče svrhe teh punktacij, trdi dr. Maček, da so imele služiti samo kot osnova za na, d al j njo sestavo njihovega pTC^rama, odnosno programa njihove bodoče stranke. E>r. Maček zanika, da bi bile te punktacije namenjene za razširjanje v javnosti m. pravi, da ne ve. kako so sploh prišle v javnost, pred vsem v italijanski tisk. Toda že po svrbi, kakor jo obeležuje sam dr. Ma. ček, je jasno, da so bile te punktacije namenjene za razširjanje ilegalnim potom, četudi morda v omejenem številu, kar se je tudi zgodilo s strani udeležencev omenjenega zagrebškega sestanka. Priče potrjujejo pod prisego, da so udeleženci tega sestanka objavljali vsebino sklenjenih punktacij, a italijanski listi so jih objavili, že 16. novembra v izvlečku. 23. novembra pa v celoti, dočim so bile v domačem tisku objavljene šele 25. novembra. Kdo je te reso:ucije razširil, je za sam proces brezpomebno, ker se iz vsega postopanja jasno vidi. da je pri tej stvari šlo samo za protidržavno propagando, za izpremem, bo obstoječega reda in ureditve država, Obtožnica je zaradi tega utemeljena. Nato se je pričelo zasliševanje obtoženca, ki ob uri, ko to poax>čamo še traja. kot celoto simpatično sprejela. Končno sta se Roosevelt in Macdonald po informacijah lista dogovorila, naj se gospodarska m valutna konferenca sklice čimprej, najkasneje pa med 10. in 20. junijem. »DaitT Exprese« poroča, da 90 se razgovori strokovnjakov nanašali pred vsem na angleško-ameriški sporazum ter da je bil sprožen predlog večstranske pogodbe sa štabih za ci-io valute z določitvijo zlate in srebrne paritete. Po tem načrtu naj bi se zlata osnova znižala od 40 na 35 odstotkov, srebrna pariteta pa določila na 5 odstotkov. Enotna sta bili zatifa dolarja in hinta Newyork, 24. aprila. AA. >New York Times« komentira komunike, ki ga je izdala Bela hiša, in pravi: Zdi se, da so si ameriški in britanski zastopniki edini v tem, da bo treba hkratu stabilizirati dolar in funt, divergence so le še v tem, na kateri višini naj bi se stabilizacija Izvršila. Začasno naj bi se dolar stabiliziral na višini 85 centov. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2308.18 — 2313.54, Berlin 1316.80 _ 1327.60, Bruselj 900.34 — 804.18, Ctrrih 1108.36 — 1113.8*. London 201.42 — 203.02, Newyork ček 5213.81 — 5242.07, Pariz 226.88 — 227__, Pra«a 170.67 _ 171.53, Trot 297.68__300.08. — Avstrijski šiling T privatnem kivring* 8.30. INOZEMSKE BORZE. curih: Pariz 20.38, Lndon 18.?0, Newyork 472.50, Brjselj 72.20, Milan 26J0, Madrid 44.80, Amsterdam 208.25, Berlin 119, Dunaj 55, Praga 15.40. Varšava 56, Bukarešta 3.0S Važni razgovori med Rooseveltom in Macdonaldom Po informacijah angleških listov je prišlo do znatnega /Mizama med angleškim in ameriškim stališčem glede aktualnih pofitičnih In gospodarskih problemov Hitlerjevi odrešeniški načrti Ves nemški svet se mora preporoditi v duhu hitlerjanstva — Nemc$ je zaenkrat mir še potreben Monakovo, 24. aprila. Včeraj se je \ potreben. Pri tem pa ne more dopo* vršila konferenca voditeljev narodne socialistične stranke pod predsed* stvom Hitlerja. Hitler je imel pri tej priliki daljši govor, v katerem je na* glasil, da se nacionalna revolucija v Nemčiji izvaja sistematično in disci* plinirano. Nato se je bavil s politični* mi vprašanji ter podal daljšo izjavo, T kateri se v pogledu zunanje politike jasno in odločno izreka za mir nagla* šajoč, da je mir Nemčiji neobhodno stiti, da bi se smatralo Nemčijo za ne* kako drugorazredno državo, marveč zahteva polno enakopravnost v vsa* kem pogledu. Notranje politične borbe proti marksizmu se bo nadaljevala z vso odločnostjo. Revolucija bo konča* na šele tedaj, ko bo vsa Nemčija pre* rojena v duhu narodnega socializma in ko bo ves nemški svet sprejel njego* program v celoti. Gledališču je potreben gospodarski svet diskusijski večer — Mestno žensko nazijo moramo obdržati realno gim LJabljana, 24. aprila. Taci petkov diskusijski večer je bil pružanim rv, vendar ie bil pa tako slabo obiskan, da posluftauci niso zasedli niti polovice -odeiev v mestna posvetovalnici. Na protnvnru so bfll namreč mestni licej, obrtno Šolstvo m gledališče, torej take e»tivarit ki s« o nhh ne more tako veliko razpravljati in zabavljati, kakor n. pr. o mestnih gradben. Tako imenovane javnosti torej v/aIo ni bita, a večina občinskih svetnikov7 počiva po na norih proračunske debate, zato so pa prtfSK le župan 2. dr. Dinko Tor. načelnik socialno - političnega odseka g. Kosem, načelnik personalnega odseka g- dr ^nbir, šef gospo iarskega urada nad#voterk g. Jaufi-gaj, š-^f mestnega fizikata g. »«r. Rus in majhno številce drugih mestnih uslužbencev ter se manj občinskih svetovalcev z g. Fre-Khom, pač Je Wla pa zastopana ZTOI z gg, dr. P! essom. Žagarjem in dr. Korotom, prisoten je bil načelnik Okrožneij odbora obrtnikov s. Prietou. več šolnikov in posamezni zastopniki drugih stanov. Čeprav je moral vemkdo pričakovati, k«r se jo tudi zgodilo, da bo namreč večer pod vtfsom govora s.. dr. Plponhacl^eria, je čtKhio mameraje, da |q bil obisk tako steib. Ali L i ibiiana polaga tako malo važnoeti na izjave staroete l.jjb-ljanske sokolske župe? Motil smo se torej, ko smo računati na večji odmev ekori okno govorje»noga opozicijonalneea govora. IM rektor mestno žensk ■ rezilne gimnazije g. Jug je obširno gov ril o zgodovini in strrhstfki toga zavoda, 1 enzijooata Mladike ter o vst>h šolah in tečnih, ki so združene * tem odličnim in v ve j banovini najznamenitejšim zavodom za /°nsko vzeojo. Govornik je temeljito reagiltfii na napad, da \c obfina premalo 9torUa sa podržavljenje zavoda, krmčno je rm vsestransko dokaial potrebe, da zavod o^'ržimo. vendar naj bi pa stroške nosila dri iva. Pomen zavoda do-karaje že dejtdvo, da cek> nrsiilinski red sam vzdržuje ionsko ginrnazijo. 7\idi predsednik diskusijskoga večera g. Tavčar se ie v enakem smislu zavzel za žensko realno gimnazijo, ki je občina nikakor ne misli utrJDflt, poč se }e pa na vse načne trudil-, da bi stroške prevalila na državo* Končno re o podržavljenju ženske realne 30 je HOTiistrstvo poslato v Ljubljano referenta g. KangTgo, ki je napravil silno ugodno poročilo ter podržavljenje najtopleje priporočal. Na*o je pa prišla kriza, da ni več mogoče pričakovati uspeha, ktr se država brani izdatkov na veo moč, da moramo plačevati celo več. kakor zahteva z«kon. Občinski svetovalec ki podpredsednrk XTOI g. Josip Rebefc )e imel nato obziren referat o lfjbllanskem obrtnem nadaljevalnem Šolstvu. Po historijat« in splošnem pre-giedu obrtnega nadaljevalnega šolstva ter finančnega položaja je obširno razpravljal o izboljšanju te važne panoge naseda šolstva. Potrebno bi bilo predvsem, da se zdru-fjjo we obrtne Sofe v skupnem poslopju, ki Je snoj obrtništvo že zbralo 120.000 Din, nadalje je pa banska uprava zagotovila, da bo dobe ljubljanskih obrtnikov ree*i-virala Tia ta fond. Da bi šolanje imelo večje uspehe, naj bi se od vajencev »ah t evala večja l»eoH»obra«ha. namreč w»i meščanska aii pa Štiri ravj-ede kake druge njej enakovrad-ne Sole. Tudi zastarele nčne načrt« bi bilo treba mod emitirati, jpoMevujoč predvsein ogromen napredek obrti 0 posebnim ozi-rom na industralizacijo. Posebno izobrazbo pa bi morah" zahtevati tudi od uclteljetva-V referatu je bilo vse polno uvafcevanja vrednih idej ter inicijativnih predlogov, ki od njih zavisi konkurenčna zmožnost in zato vsa bodočnost nagega obrtništva, zato je pa izval največje odobravanje. Izredno aktualen je bil pa referat načelnika finančnega odseka g. Ivana Tavčarja o nameni gledališče. Zaradi krize je država znižala dotacijo za 1,300.000 Din, zato pa gledališče hira in mu mora pomagati občina. Od leta 1924 je občina gledališču odpisala take vsote na voda rini in električnem toku, obenem ye pa dajala tudi podporo, da je mestna občina v tem času žrtvovala za gledališče blrzj 2.000.000 Din ali povprečno po 200.000 letno, letos pa mora dati 300.000 Din, razen tega je pa znižala §e ceno za vodo in elektriko. Očitki, da je preveč personala in da je previsoko pla čan, ne drie. Seda i ie zaposlenih 200 oseb in sicer v drami 53, v operi pa 137 oseb in 10 oseb za dramo in opero. Najvišja plača v drami je *a solista 48oO Din, povprečno imajo pa igralci po 2500 Din mesečno v operi pa solisti 3300 Din. le najznamenitejši pa G000 Din. KapelnLki ne dobivajo niti 3000 Din, dva režtfterja celo le po 1200 Din mesečno. Operni orkester nas stane sicer 1,000.000 letno, vendar je pa to edini naš einfoničen orkester, ki brez njega prestolica SHovenije ne sme biti. Godbeniki so mizerno plačani, saj dobivajo mnogi manj, kakor v Zajjrebu ali Beogradu, namreč le po 1200 do 1300 Din niesečno. Tako so godbeniki zaposleni v operi, da morajo delati pravzaprav noč in dan, če se hočejo preživeti s postranskimi zaslužki. Člani opernega zbora imajo povprečno po 1500 Din, baletke pa le po 900 Din mesečno, prav slabo je pa plačano tudi tehnično osobje. Upravnik ima 4650 Din, ravnatelja pa nimata niti po 4000 mesečno. Po izjavi gledališke uprave je redukcija personala popolnoma nemogoča. Pri plačah se res ne zapravlja, lahko pa očitamo prevelike isdatke la gostovanja in neekonomično uporabo materijala. Po vzoru zagrebškega naj skliče tudi ljubljansko gledališče gospodarsko anketo. Gledališče moramo obvarovati katastrofe, vendar pa priporočamo štednjo! Ustanovi naj se gospodarski svet. ki bi svetoval in kontroliral! Zupan g. dr. Dinko Puc se je priključil izvajanjem referata češ, da gledališče moramo vzdržati, toda tudi občinstvo mora storiti več. Bili so časi. ko je občina sama vzdrževala gledališče z letno podporo 30.000 K, kar znaša v današnji valuti 700 do 80O.OOO Din. Gledališče je rmša oacijonalna zadeval Gledališče vzdržujejo srednji krogi, petič-ne zastopnike bančnih, trgovskih in industrijskih krogov pa vidimo le izjemoma v gledališču. Sistematična anketa bi gotovo pomagala in čudno je. da gledališče ne pristane nanjo. Dobre stvari so dobro obiskane, toda neuspehe imamo pri ultramoder-nfh stvareh, ker hočemo solidno umetnost in harmonično glasbo. >Parsifal« je na pr. kolosalno uspel, moderne stvari pa doživljajo fiasco, Neupravičena je tudi zahteva po upriioritvi vsakega izvirnega slovenskega dela, ki po vrsti propadajo ter ima zato gledališče velike finančne izgube. Potreben je ffospodarski svet. ki bo gledališču gospodarski in umetnostni svetovalec. Tretja predstava Wagnerlevega „ParsiSala" Neznanci, ki inrajo zashige za veffld uspeh Ljubljana, 24. aprila Tudi pti včerajšnji tretji predstavi ve-MCastnega vVagnerjevega opernega misterija, ki je trajala od 3. popoldne do skoraj 8. ure zvečer, je bilo gledališče nabito polno in je žela vprizoritev na zaključku mnogo viharnega dolgotrajnega priznavanja in ploskanja. Direktorju Policu je bila poklonjena lira iz selenja in cvetja. Večina poslušalcev je bila iz ljubljanske okolice, z dežele, iz ljubljanskih predmestij, a precej je bilo tudi takih iz mesta, ki so prišli poslušat silno glasbeno dramo že drugič ali celo tretjič. Na temelju dosedanjega velikanskega poseta je pričakovati, da vpri-zori operna uprava še četrto predstavo. Značilno, a tudi pravilno je, kar je izjavljala todi včeraj naša inteligentna publika: »Naš rParsifar5 je pravo doživetje! Take operne predstave de nismo imeli; značaj umotvora je čisto svojski, popolnoma nov, izredno mogočen In prekrasen. Niti trenot-ka ni, ki bi bil prazen ali celo dolgočasen, a človek odhaja duševno dvignjen, odmaknjen prozi življenja, očiščen in srečen!« Tako so govorili. In to je najboljša kritika. — Saj si lahko mislimo, da more biti predstava >ParsifakK v gledališču z velikim odrom, z razkošnimi dekoracijami, z mogočnim orkestrom in zborom ter z bogatimi sredstvi elektrotehnike, pogrezal L dr. še lepša in še veličastnejša. Ali kar nam je nudila naša operna uprava vzlic vsem stiskam, oviram, zaprekam in ceio odporom, je vendarle mnogo več, kakor amo mogli pričakovati. Zato vsa čast Potiču, Ulja-nJščevo, V. Sknižnemu in GoJovinu. Za režijo sta si pridobila poleg Poliča zasluge tudi Prtntožič m Betetto, ki sta v tem misteriju že često nastopala na večjih odrih kakor je naš. Za glasbeni del pa sta se z vso vnemo trudila in mu bistveno pripomogla do sijajnega i^peha dirigenta A. Neffat ta dr. Dan. Svara. V orkestru, v poteakrttem pogreznjenem prostoru pred odrom, je sviralo 49 glasbenikov pod taktirko Poličevo. Za odrom je igralo petero glasbenikov, tu so bili pozav-nisti, zvonovi (25 žic, na katere so bili s kavčukastim kladivom, tu so bili v akciji t*m tam in pedali orgel), na vrvišču pa je psi zbor 15 Matičarjev in 7 opernih članov: vse to je vodil dr. 8vara. Nad stropom gledališča, baš ob velikem lestencu, je po-verjeval dirigent A. Neffat dečji zbor 30 grl Glasbene Matice. Da so mogli spraviti z odra po stopnicah, med železnimi in lesenimi vezmi težki harmonij pod kupolo na strop, je bilo treba ne le silnega fizičnega truda, nego so morali predreti celo odprtino skozi zid! Tam so instalirali električno luč in taktomer in je sodeloval violinist. Neffat je bil zvezan z električnim vodom s Poličem. V primeru deževja bi bil namreč sluh odrezan in bi lahko nastala zmeda, ali pa bi bil Neffatov zbor sploh izostal. No, vse se je vzorno posrečilo. Prav posebno priznanje gre tudi šefu elektrotehnične aparature Maksu Pobrinu. Probleme keliha. ki se razsvetli brez žične zveze, kopja, ki obvisi v zraku, projekcij, skrinje z Gralom, žarka, ki pada na Gral in še marsičesa je rešil naravnost izvrstno. Da je dosezal z neverjetno razsveti je valno revščino naše opere toliko lučnih sprememb in lepih efektov, dokazuje, da je Pon-lin ustvarjajoč duh velike kvalitete. O tem možu se doslej sploh, rri še nikoli pisalo. Tn vendar deluje v naši operi že od konca L 1927., je docela preuredil razsvetl je valni most nad odrom, razdelil zelo praktično ho-rlcout na tri dele, presnova! kurtino z električnim dvigalom, postavil pod odrom eks-harstor, izumetnil požar okoti Brunhllde v >Walkuxic in je izvršil strojno m elektrotehnično instalacijo za gledališke odre v Celju (povsem moderni), Novem mestu, Kreti in v Mestnem domu za Sentjakobce!) Da je »Parsifal« v Ljubljani uspel vzlic vsej naši bedi in vzlic vsem zadregam tako častno, gre torej hvala še posebej gosp. Maksu Pohlinu. >Parsifalc je umetniška senzacija prve vrste. Ponosni smo lahko, da smo imeli v Ljubljani za veliko noč na odrih dvoje največjih umetnin: lParsifala« v operi, a v drami >Hamleta«. Smemo reci: >Malo nas je, a smo ljudi.« Pr. G. Tudi >DAJ-DAM« ima že svojo koračnico, ki jo bo prvič predvajala vojaška godba Dravske divizije v torek dne 25. aprila 1933 potom radia zvečer okoli 10. ure. — Pridite poslušat! Zakaj ne delajo ▼ Ljubljanici Ljubljana, 24. aprila. V Ljubijanični strugi počivajo danes vsa regulacijska dol«. Ljudje, ki hodijo vsak dan opazovat delavce pri izkopavanju, se temu čudijo ki kakor je v Ljubljani že navada, so k takoj rariirile ve*ti, da delavci Strajikajo, kar pa ni rea. Delo v strugi bo počivalo fte vea teden, kajti vsi dehci so 2aposleni pri popravljanju pn>gc za odvaianje izkopanega materijala. Odva-žanjc s konjsko vprego 9c je izkazalo za prepočasno in preveč zamudno. Prvotno so sicor nameravali uporabljati v to »vrbo k> motive, proti temu »o pa protestirali železniška uprava m nekateri stanovalci, ki so ugovarjali zaradi drma. Tozadevna pogajanja *o sedaj to vprašanje razčistila in od prihodnjega ponedeljka bodo že obratovali motom stroji in bo tako delo pospešeno. V Lipice vi ulici z« šentpe trsko vojašnico grade tir za ranžkanjc, vso progo po Smartinski c. in naprej do Ravniharjcve jame pa pojačujejo. Nad viaduktom delajo na velikem iaogibaJ isču in se bodo tam križali pom-i in prazni vlaki. Odslej bodo vozili trije motorni stroji in ena lokomotiva. Motorje je baje prej uporabljala neka lesna družba v Crurjancih, sedaj pa so jih predelali in jih bodo uporabili za regulačna dela v Ljubljanici- Delu bo ro samo v prid. kajti konji so mogli do sedaj voziti z veliko težavo kvečjemu po 3 do največ 4 va-gonoke, dočim bodo motorni stroji z lahkoto prevažali po 15 do 2U vagončkov. S tem se bo pridobilo na času n brzini. Izračunali so, da bodo z vsemi štirimi stroji odpremili dnevno 700 do 800 vagončkov. Vsa dela na popravljanju pro^e b >do končana koncem tega tedna, prihodnji ponedeljek pa se bodo regulačna deia t> polno paro nadaljevala in se bo delalo dnevno od 4. zjutraj do 20. zvečer. Po pogedbi mor* biti prvi del regulacije izvršen do 21. oktobra, po tem terminu pa mora gradbena družba plačati za vsak nadaljnd dan 5000 Din. Film ,Fantom Durmitorfa4 Ljubljana, 24. aprila. Film Fantom Durmitorja« polni dvorano kina Ma*tice od predstave do prodeta-ve bolj. Glas o njem se hitro širi po mestu, kar film v poJni meri tudi zaslužd ne Sflede na morebitne pomisleke p-reobč u tkivih #udi, 'ki bi utegnili ugovarjati, da je -film izdeihan po pretežni večini v nemškem jeziku, ki ga raibita tudi glavna j-unaka fidma, naša Ita Rina in Hinko Nučič. Film moramo vzeti kot najboljše propagandno sredstvo za naše kraoe v inozemstvu in če ga gledamo iz tega Vidika, mo-ramo priznati vse njegove ".trli-ne, saj bo pcxka*zal tujemu svetu, zlasti pa Nemcem, da imamo ree Čarobne kraje in svode vrst no ljudstvo, zdravo, poćteno in delovno. Nemci znajo pokazati v filmu tisto, fcar čfloveka najbolj zanima, im tako so etorili Ujdi v tem filanu, ki je -dobil sicer bogato, celo preveč fantastično fibmeko vsebino, glavna ndegova vrliaaa so pa gotovo krasni nara»vni posnetki, ki so cek> nam pravo razodetfle, sao so med nami zeJo redki, ki bi pozna»li romantiko Durcnitorja. A tu-dti naša južna Dalmacija z Dubrovniflcom in Boko Kotorsko je p-ržkaaaoa r vsej svoji čarofbm lepoti. Ne da bi hoteJi delati reklamo za film >FanTom Durmitorja<, moramo nepristransko priznati, da je storjen z njim v propagandi za naše kraje v tujini velik korak naprej. Edino, kar bi lahko fi-Unu očitali, je, kot rečeno, nemSki jezik, toda če smo lahko s domačimi močmi izdelali frtm o Dalmaciji pretežno v nemškem jeziku, a z neprimerno s£ao£iFantom Durmitor ja< kaže našo zemfljo m nače iSuilertvo, mimogrede pa tudi našo junaiško vojsko od najiepše strani in ta moment je za nas najvažnejši. Iz Novega mesta — 90ietnico rojstva je praonoval v soboto v krogu svojih otrok in vnukov ter števiinrh prijateljev hišni posestnik in bivši dežni k ar g. Ivan Gregarec. Spoštovanemu starčku žeJioao, da bi enako čil doži-nrel še stoto obletnico. — Drug za drugim gredo naše snestme korenine. Ni še dokgo, ko smo zagrebli hoteiirja Kokliča kn trgovca Picka, včeraj popoldne pa smo že spet soremili k večnemu počitku splošno znanega k a vam ar ja g. Rudolfa Smok) sft. Ogromna udek«l>a na njjegovi poslednji poti je bila naoboljSi dc-kaa njegove popularnosti, ki jo je užrval v veeh fllojih mestnega in okoliškega pre-biv&lebva. Ni še leto dni, odkar ga je zapustila blagopokojna e»opToga Edeonora in odtlej je prej kropki mož hiral. Kot svojemu soustanovite^du m dolgoletnemu praporščaku ma je novomeški Sokol izkazail dostojno posledneo eas»tt in lovci, v kojih zeleni bratovščini in je bW tudi vso svojo dobo, niso zaostajali v žalnem sprevodu. DdejeUvoval se je pokojnik tudi v mnogih drugih tiruiStviti m vedmo je bil priprav-ben bnžuj««uu na polnoč. Tudi gasilci so c**- mu oddolžili. Dvajset let Qe vodi 1 najstarejšo kajvamo na trgu KraJjeviča Pe-bra, prej .pa je do%a leta gospodaril na svojem krasnem graščinskem po»*-stvu O r a Umi pri Novem mestu. Narj bo ohranjen plemenitemu možu nad vse časten spomin, žalujočim naše globoko sožaije! — Nogo »i je zlom M dijak Miha Bar-bič. S tenišča je tekel na Loko, pa se mu je noga zaf>letia v korenine v bregu in obležal je z zlomljeno prščatfjo. Prenesli so ga v bolnico. — Živina ae draži, ze na zadnoeon sejmu so se poznale povišane cene za živino, ouje pa se dan za dnem, da so osobito prašiči zelo pridobili na ceni. Količkaj CMrase ž« stane 10 do 12 Din kilogram žive vage, mali pujski so po 160 Din komad. — April se bo pri na« pošteno izdivtju. V četrtek in petek je skoro neprenehoma sne*ik> in celo po dolini ga je nametalo nad 10 cm visoko, čeravno se je vexi.no sproti talil. V soboto je izmenoma deževalo, snežilo in prsiko z bab jim pšenom. Gorjanci imajo pod metra snega. Vode so močno narastfle. V soboto zvečer se je 3Jasni4o, k sreči pa je vlekel jug in doslej se ni škode na ovetočem drevju. Včeraj je vea dan silno drgnUa bunja. Po dolinah ju sneg večinoma že iaginii. — Osebna vest. Za kanclistko tukajšnjega okrožnega nodišča je imenovana gdč. Aaica Avsec, ki je biia dosletf že dolga leta istotam zvaničuica. — Izlet na naš Jadran priredi ljubljanski Oblastni odbor J. S. o bimkoštih. Potovaaje bo trajalo pet dni in obiščejo rizJetniki Split, otoka Hvar in Vis ter divno modro jamo na otoku Biševo daleč zunaj na Jadranu. Cene: I. prostor »50 Din, II. prostor 860 Din in Podmladek J. S. 600 Din. Polovico je piačati do 1. maja, ofit&lo do konca mača. To je izredna prilika, ki se nudi članom in prijateljem .1. S., ki tlaj se je v pokii nuri posluiijo. Prijave sprejema krajevni od)bor J. S. v Novean mestu ali naravnost Oblastni odtbor J. S. v Ljuoljani. Konferenca železni* škega delavstva Zagreb, 24. aprila. Liržaviia delegatska konferenca delavskega osobja državnih železnic, ki se je vršila včeraj v dvorani delavske zbornice v Zagrebu, je zelo dobro uspela. Konference so se ude!e»žiii4 delegati Iz vseh oblastnih direkcij ter je bi-lo zastopanih 54 podružnic Ujedi njenega saveza železničarjev. Na konferenco so poslali svoje zastopnike še generalna direkcija državnih železnic, nadaliie ljubljanska, zagrebška in sarajevska d rekcija, poleg tega je prisostvoval ie upravnik radfi»onk;e Zagreb g. ing. Vidic ter g. načelnik strojnega oddelka zagrebške direkcije. Zastopan je biti še centralavi sekretarijat delavskih zbornic ter delavsko zbonuico iz Beogtrada, Ljubljane, Zagreba, SpJita in Sarajeva in predstavniki združene delavske strokovne zveze iz Beograda. Na konferenca je podal tajnik saveza g. Stanko i'zčrpen referat o položaju delavstva ter o vseh redukcijah v zadn.Mh petih letih, v katerem času so bili celokupni prejemki delavstva reducirani do 50°'«. Za njim so podali referate delegati delavstva iz posameznih direkcij, in sicer Kmet isz Zagreba, Beširević iz Sarajeva, Jurak kz Maribora, Kalčcvić irz Subotice in Mihajilovič iz Niša. Debate so se ude'ež't zastonnik> podružnic, naJiar so bile soglasno sprejete resolucije. Poleg teh resornu^ so bili še sprejeti zaključki glede novega delavskega pravilnika in glede definitivne ureditve starostnega zavarovanja delavstva na železnicah, kjer se zahteva znižanje službene dobe za dosego polne penzije na 25 odnosno 30 let, ustanovitev avtonomnega penzijskega fonda ter uračunauie dosedanjega članstva brez do-plaoil za nazai. Zatem je pozdravil konferenco še g. Pavičević kz Beograda v imenu delavskih zbornic Zvočni kino IDEAL Danea ob 4., 7. in 9. zvečer SVETI PLAMEN le več mišic, tako da so morali prepetja: 1 ranjenca v ljubljansko bolnico. Znatne poškodbe Je utrpel tudi narednikov brat Slavko, ki je tudi preboden z vilami. Kriv. ci io nezna.ii nriar ae domneva, da ao bili soudrlr/. .1: p ; pretepu atari pretepači, ki so oblasten itak znani. Več o«uni Ijencev je bilo že zaali&anih. dva pa tu !i pridržana v lofikem občinskem zaporu. Globoko pretresljivo filmsko delo po istoimenski drami. V glavni vlog^ Gustav Frohlich D ita Parlo — Anton Pointner Kot dopolnilo lep kulturni film »TAKI KOT MI« Dva napada Ljubljana, 24. aprila. Snoči okrog 17.30 je prišel v ljubljansko bolnico 561etni Ka/roJ Klavder, polir pri re»gwlaciji L/jubl^anice. Močno je krvavel rz nosa, ki je bil prerezan do kosti. V bolnici je Klavder izpovedal, da ga je v Li-piče/vi u/lici napade«! neki delavec — baje se piše Sam _ ki je bil v soboto oR»sputra< ob 14.15 v kinu Matici. Kino Šiška: Piavi sen ob 20.30. Konoert Ljubljanskega Zvona«, ob 80. v firančiškauski cerkvi. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev občni zbor ob 13.30 v DoJaivdki zbornici. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohince, Rimska oeata -1. _ Dr. Kmet. PjrcSet« cesta 41. — V lOnstclc. Itosljeva cesta 1. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 24. apriiu: Oospa Ministrica. Red D. Torek, 25. aprila: Zaprto. Sreda, 26. aprila: Hamlet. Re-d Sreda. Četrtek, 27 aprila: ob 15. uri INRI. Dijaška predstava po globoko znižanih ce«. nah. od 20 Din navzdol. Izven. * Dreni se po daljšem presledku ponovi Nušicev veseloigra >Gospa minietricac z go. Juvanovo v glavni vlogi. Predstava se vrši za red D. V četrtek, dne 27. L m. popoldne, ob 15. uri, se vprizori poslednjič v tej sezoni pasljonska Igra INKI kot dijašika predstava. Za to predstavo veljajo izredno znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA Ponedeljek, 24. aprila: Zaprto. Torek, 25. aprila: Samson in Dalila. Red G Sreda. 26. aprla: Zaprto. Četrtek, 27. aprila: Židinja. Gostuje g. Marij Šimenc. Izven. V torek, 25. L m., se poje opera Samson in Dalila za abonma reda C. Vlogo Samsona poje g. Marčec, Dalilo ga. Thler. ry, svečenika g. Primožič in staroga Heb-reja g. Betetto. Muzikalno vodstvo je v rokah dr. Svare. V četrtek, dne 27. L m. zvečer, gostuje v operi Židinja tenorist Marij Šimenc, ki je dosegel pri zadnjem gostovanju v operi Nižava izreden uspeli. Predstava ae vrši izven abonmaja. Fantovski pretep Žabnica, 21. aprila. N* velikonočni ponededjek je napravila več>a družba fantov od Sv. Duha v občini Stara Loka izlet na šmarjetno goro. Že nekoliko zidane volje bo se vračali fantje proti večeru s kolesi domov. Žilica pa jim ni dala miru in že 00 s klici -,-auf-biks pozivali žabnicane na korajžo. Slednji /,a pozive sveto'iuskih fantov, ki jim itak niso preveč pri stcri, niso ostali gluhi in se predno so se kolesarji zavedli, kako in kaj, jih je iz zaaede presenetil napad. V temi se kajpak ni dalo razločiti, kdo so napa-dak*i. Ker so bili izletniki v manjšini, so se napadalcem hitro umaknili, na bojišču ie ostalo samo kolo mornariškega narednika Lojzeta Tonje, ki je bil za praznike na dopustu. Popolnoma razbito kolo je našel pozneje gostilničarjev sin Metod Oblak, ki ga je shranili na domu. Zadeva pa 8 tem še ni bila končana. Fantje od Sv. Duba so prišli nazaj v Zab-nico v Cegnarjevo gostilno. Ko pa so v trdi noči hoteli domov, so bili ponovno napadeni. Kakor iz tal zrasle, so se pojavile pred njimi temne postave, ki so pričele udrihati vse vprek po izletnikih. Sveto-lušani so ae porazgubili, na bojišču Je ostal samo narednik Tonja, ki je domneval, da ga bodo pustili napadalci pri miru, pa se je hudo zmotil Poleg manjših poškodb so mu pretrgale v roko zabodene vi- Iz policijske kronike Izubijana, M. ajprMa, Prav lep m dostojen jmblrjej je prosia-vM oni dan Marinkov Janez. Z*wadi tatvine so g& namreč tridesetič postladi v zar por. Janez pa so to proslavo očkvidmo ni bil zadovoljen in želi kmalu proslaviti 60. jubilej. Tatinska žilica mu ne da miru. Komaj je prišel iz zapora, je iamaknll mesarju Ivanu Jančar ju 400 Din vredno suknjo. Pri posJu so ga zalotrli m Jame« j« sedaj en a in tridesetič romal v zapor. To vacn je biflo krika in vika r soboto na Tyrševi cesti. Pasamti so begaJi kakor nori po cestah, skakatli čea .plotcve in iskali varna zavetja. Sajj pa tudi ni bila majhna reč. Nekemu gonjaču je ušefl bit, ki je I divvjal po ceefci, prevračal vb«', kar mu je ' bilo na poti, naeai-iij 00.I0 plot na »vojo rogove in prav z nasJado razbijal šipe. Gostilni čarki Frančiški Kovačičevi je podrl kos ograStok€la)z< in bo vedril v zarporih na sodišču. Pred etnevi je policije prijela nokega Vinka, ki }e raznim 9trankam pisa.1 is-siljevalna pisma in pod pretvezami izva-bij nekaj denarja. Včeraj je bil prijet njegov tovariS Anton Z., ki bo danes zasAi-šan. _ Iz Trebnjega _ Zgodnji kopalci. Mraz je še in Temenica neugodna za kopanje — klljub temu pa to ni plašilo nekaterih tukajšnjih dijakov, ki so kopalno sezono v Temenici že otvorili in se vztrajno kopljejo ob snegu in dežju in solnč.nem aprilskem vremenu. _ Asanacija vasL Pred kratkim se Je mu il na slojem domiu v Dečji vasi senator Ivan Rajar, ki si je osebno ogledal gradnjo ceste Ponikive — Dečja vas Ob tej priliki je obljubil tudi podporo za gradnjo javnega vodnjaka v Dečji vasi in bo tozadevno vložil prošnjo na ministra sa socinLno politiko in narodno zdravje. Deč Ja vas ni bila samo odrezana od sveta zaradi slabih prometnih razmer — manjka ji tudi zdraive pitne vode — saj v vasi ni nobenega vodnjaka — in uporabljajo vo"lo iz Javne vaške luže sredi vasi Opozorjen na ta nedostateik g. ©onator obljubil vso svojo pomoč. ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 24. aprila 1933 Stran 3 Dnevne vesti — Druga redna «eja ban<>\ in^e^a odbora JRKD bo v nedeljo 30. t. m. ob 10. uri v mali dvorani Sokolske »a doma v Novem mestu, s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev in imenovanje overovateljev za. pašnika; 2. poročilo banovinskega tajnika dr. M. Zajca; 3. poročili ministrov dr. A. Kramerja in I. Puclja; 4. referat senatorja dr. V. Rožiča o univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani; 5. debata o vseh poročinh in slučajnosti. Banovinsko tajništvo JRKD. — Oblastni odbor Jadranske straše v Ljubljani, izvoljen na zadnji skupčini v Novem mesti:, se je konstituiral sledeč?: predsednik tr. dr. Pirkmajer Otmar, pomočnik bana; podpredsexlnika £. brigadni jrene-ral Popović Prajjomir, komandant mesta in cr. Stupica Fran, veletrrjovec; tajnika e. dr. Jeglič Zeliko. svetnik, in g. Marjanović Humbert, tajnik Učiteljske Sole; ekonom Brilli Janko, tehnični uradnik; blagajnika v<*jati| vi»*okogoica v Brnu. V petek je prispelo v Brno 20 jugoslovenskih visokošolcev, ki so si ogledali zanimivosti nesta. Na kolodvoru so jih pozdravili pred_ stavniki ĆJ lige in jugoslovenskih študentov. Včeraj go posetili izletniki Macocbo, potem so se pa odpeljali v Leto vic e. — Razpisano »tožbe. Državna bolnica v Vfšu razpisuje natečaj za mesto z*dravnika. °rožnje je treba vložiti do 2. maja. Državna bolnica v Novem Sadu razpisuje natečaj za zdravnika proeektorja. Pro&nie je .reba vložiti do 30. t m. OXJZD v Skopi ju '-azpisuje natečai za pet pogodbenih ekse--cutorjev, in sicer dveh s sedežem v Skop. u. enega s sedežem v Bitolju, enega s se-•^žem v Štipu in enega s sedežem v Kosov-ski Mitrovici. Prošnje je treba vložiti do v maja. OTJZD v Skopi ju razpisuje natečaj za eno mesto kategorije B. položaja 5. A eno mesto kategorije B, položaja 6, za »no mesto kategorije G, položaja 9. za eno mesto kategorije C, položaja 9 v Peči, eno mefto kategorije D. poVožaja 11 v Prištini In eno mesto kategorije D, položaja 11 v Kosovski >rptrovicl. Prošnje je treba vložiti do 8. maja. — Zborovanje beograjskih novinarjev. Včeraj dopoldne seje vršil občni zbor beograjske sekcije JNTJ. Od 82 članov z gla_ sovalno pravico, ki so izpolniii svoje č an-ske obvezaiosti, jHi je prisostvovalo občnemu ztooru 74. Beograjski n,ovinarjd imajo "Okorni fond v znesku 783.611.50 Din, ki je vanj samo sefccJja prispevala 155.000 dinarjev od presežka svodih dohodkov. Dosedanja predsednik sekcije Pavle R&nkovič je vtstopdl. ker po uredbi kot dn*vnl uradnik ne more MU redni član JNTJ. Za pred»ed_ rCka je bfl i*vorjen Donroowv Kuzmič. — pojjK*q Igratri na gostovanju v JugO--4a\4ji. v Beogradu in Zagrebu se je mudil :e dni eden najuglednejših poljskih režiserjev, ravnatelj varšavskega gledališča >Re- iuta«, Juhusz Ostervra, V našo državo je [S m\HJ\. da se osebno hrforiiilra o možnosti oljsko-jugoslovanskega zbližan ja potom gledališke umetnosti. To naj bd se doseglo s gostovanjem naSSh Igralcev na Poljskem i n. poljskih pri nas. Že letošnje jeseni nameravajo poljski igralci pod vodstvom g. '0©terwe gOTrtovati v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu. Splitu in DtArovriDca eno naših crledanšč naj bi pa gostovalo v vseh več j m poljskih mestih. — Oče dirigenta A, Hettata amrl. V soboto «se je vršil v Gorici pogreb g. Martina Xeffata, očeta cBrfc*eii%a naše narodne opere. Pokojni je bil rwrvrro3en S«k>van, v d-no uapfecrneea lifgSfeiija. Je že dalje časa bolehaj, % četrtek p« >e podlegel bolezni v 65. letn aferosti. Zwpj5ča ženo, sina Antona n 3 hčeie, ki so ie vse poročene. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Vsem cenjenim naroen&om Levstikovega zbornika! vSlavi^rični kfirbc Društvu pisateljev filozofeke fakultete na ljubljanski univerzi prosi vse cenjene naročnike in pred plačnike Levstikovega zbornika, da oproste ker Levstikov zbornik ni izšel ob Času, ki smo ga prvotno določili. Nepredvidene tehnične ovire so vzrok tej ram ud i. Delo je sedaj v teka in čini bo zbornik dotiskan, ga bomo razposlati vsem, ki so se nanj naročili. Nove predpiačnike pa ^e sprejema do nadaljnjega >Slavistični klub Društva slušateljev filozofske fakultete na univerz i v Ljubljani. Skivisticni klub D. S. F. F. — Nov način prodaje legitimacij za obisk Xm. ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija. Te dan je dala uprava Ljubljanskega velesejma v prodajo legitimacije za obisk spomladanskega velesejma. Cena legitimacij, ki upravičujejo na polovično železniško vožnjo je Din 30. Vendar kupec pri nakupu legitimacije ne bo plačal Din 30. amipaik samo Din 3. Razliko D?n 27 bo vsak posetnik doplačal pri sejemski blagajni, ko bo prišel na ve1.esejem. Ob tej priliki se mu bo žigosala legitimacija, nakar mu bo vozni listek veljal za brezplačen povrat ek. Legitimacije so na raznolago pri vseh večjih denarnih zavodih. blletarnah Putnika, župnih in občinskih uradih, strokovnih organizacijah in pri osebnih blagajnah večjih železniških postaj dravske banovine -Kdor hoče poslati legitimacijo za obisk velesejma svojcem v inozemstvo, kjer veljajo na podlagi legitimacije tudi izdatne železniške olajšave, naj si jo oskrbi samo pri uradu velesejma v Ljubljani, ker so take legitimacije opremljene še s posebnimi kupom za inozemstvo. 1 — Nova koračnica. Ljubljanski skladatelj, naš češki rojak g. Skorpik, zlodnl je novo koračnico, ki jo je odkupil avtomatič« ni buffet »Daj-Dam« v Ljubljani. To ko. račnico predvaja vojaška godba dravske divizije v torek dne 25. aprila v radiu med pol 9. in pol 11 zvečer. — Oddaja zgradbe dvonadstropne stanovanjske hiše se bo vršila potoni ofertne licitacije dne 5. maja pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarn; Zbornice TOI v Ljubljani, načrti, proračun m pogoji pa pri istem oddelku. — Dobave. Dne 26. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobavo Živil (sočivje. paprika, čebula, kis. olje, prazen ječmen, cikori-ia. kava. čnj, mast itd.) — Dne 6. maja »e bo vršila pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 24.300 kg petroleja. Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah. _ Borba proti kobilicam v Banatu. V Vojvodini, zlasti v Banatu, se pripravljajo na temeljito borbo proti kobilicam, ki tam vsako leto povzroeaio ogromno škodo. V Kikindo so prisrtf-la že vsa potrebna sredstva in sicer 100 jeklenih krtač, 5 vagonov petroleja za metalce ognja, 2500 kg strupa. 5000 kg melasa in vagon otrokov, med katere je pomešan strup. Borbo proti kobilicam bodo vodili strokovnjaki, v Vel. Kikindo je prispel b^ograj^ki univ. prof. dr. Miha GradoieviČ in več drugih izvedencev. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta končno lepo vreme, ki smo ga že težko pričakovali. Včeraj je v jugovzhodnih krajih naSe države še deževalo, drugod je bilo pa samo oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 24. v Ljubljani 10.1, v Zagrebu in Splitu 9, v Mariboru 8.1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.2, temperatura je znašala 1.1. — Mrtvec v vodnjaku — žrtev zločina. V soboto smo poročal1, da so iz vodnjaka gostilničarja Mihe Korenjaka v Podvincih pri Ptuju potegnili 20-lemega posest n i ko-vega sina Jan- za Petrovca. Sprva so domnevali, da si j«* kuhi končal življenje, razne okolnosti pa pričajo, da je fant najbrž postal Žrtev zločina. Gostilničar je povedal, da je bil Petrovič 4. marca pri njem v družbi fantov. Pri sebi je imel 80 Din. ki jih ie kazal družbi, nato pa denar zopet spravil v žep. Zanimivo je, da so pri mrtvecu našli denarnieo. denarja pa ne. Na podlagi teca so orožniki uvedli preiskavo. V soboto popoldne jo sodna komisija obdu-rirala truplo. Komisija je ugotovila, da je lobanja natrta. kar izvira najbrž od padca v vodjak. Drugih poškodb niso ugotovili. — 0e se kaziiencu ljubica izneveri. Zaradi umora svoje matere je bil lani pred sodiščem v Subotici obtoje-m na 15 let težke ječe Beliim Merković. Te dni bi maral nastopiti kazen v zaporih Sremske Mitrovi-ce. Ko so ga pa hoteli iz dosedanjih zaporov prepeljati v Sremsko M trovico, je Merković izpovedal, da matere ni umoril on, temveč njegova ljubica, katere zločin je prevzel nase. Usodnega dne je bila ljubica Marga Vidičeva povabljena k njim na kosilo. Tedaj je materi dejal, da se bo poročil. Mati je vzkipela in njena jeza se ni hotela poleči. Ko je ie] v klet po vino, se je mati prepirala z Vidićevo, ob povratku pa je našel mater mrtvo z razklano glavo. Vidičeva je priznala, da je mater umorila, ker je bila proti poroki. Doslej je Merković malčal, ker mu je nevesta obljubila, da mu ostane zvesta in da ga rame, ko prestane kazen. Bil je tako zaljubljen, da je zločin prevzel nase. Toda osem mesecev je preteklo, vendar ga ljubica v tem času ni niti enkrat obiskala. Zato se sedaj maščuje nad njo in njeno nezvestobo. Na podlagi tega je policija aretirala Margo Vidićevo in njenega očeta, ki pa oba tajita vsako krivdo. Dokazala ^ta tudi alibi in sta bila že izpuščena. — Snežni metezi na Hški in »ušaš^i pro. gi. Na liški in sušaški progi so divjal! zad_ nje dni silni snežni meteži, tako da je bil promet nekoliko oviran. Temperatura je padla pod ničlo. Na nekaterih krajih je zapadlo do 80 cm snega. — Smrtna nesreča pri Zagrebu. Na cesti pri Zagrebu se je smrtno ponesrečil 401etni delavec Viktor Medvedec iz Bistre. Najbrž ga je povozil avto. — šest tednov po poroki Izginila. Iz vasi Gračine blizu Križevcev je izginila že predlanskim Terezija Vuković, roj. Horvat. Omožena je bila šele šest tednov. Med ljudstvom krožijo govorice, da so jo odnesle čarovnice. Vse pa kaže, da gre za zločin. Iz Ljubljane —lj polastitev sivolasega borca za našo K°rosko. Lepo in prisrčno je v soboto Ljubljana po svojih predstavnikih ob veliki udeležbi občinstva počastila sivolasega za_ služnega borca za pravice slovenskega rodu na Koroškem Franceta Grafenauerja. Sobotni koroški večer v Unionu je bil živ dokaz, kako tesne so vezi med Slovenci to-in onstran Karavank. Ob viharnem navdušenju je ljubljanski župan dr. Puc pripel slavljencu red Jugosiovenske krone in zaključil svoj govor z vzk'ikom: >Naj živi naša neodrešena zemlja! Naj živi Koroška! Naj živi Grafenauer!« —ilj Meščane je zadnje dni oatrašd sneg taftco, da so zopet zače>li kupovati kurivo. Ižanci in kmetje iz PomograjsUnion< na kar opozarjamo že danes. —lj Slovenska opereti za Rdeči kril. Jutri, v torek 25. t. m., uprizori Šentjakobsko gledališke na korist ljubi lanskega RK osvajajočo opereto »Študentje smo«, ki ata jo napsala in uglasbila Ljubljančana Metka in Danilo Bučar. Začetek ob 20.15. Vstopnice se za običajne cene dobe jutri od 10. do 12. ter od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. Krajevni odbor RK vabi na to všečno razvedrilo tako društvene člane kakor prijatelje. Zabavali se bodo izborno. —lj Danes zadnjikrat ob 14.15 uri >Ras-putioc v Elitnem kinu Matici. Na sploSno željo občinstva ponavlja ZKB velefilm >Ras-putinc 5e danes, da omogoči slehernemu ogled filma, ki nam predočuje življenje moža, ki je bil nedvomno ena najznamenitejših osebnosti predvojne carske Rusije. Ras-putina predstavlja v filmu Con rad Veidt, izvrsten v maski v vseh kretnjah. Zanimivi film, ki se predvaja danes zadnjikrat, naj si vsakdo ogleda. —lj Posebni vlak r Zagreb. Prijave za posebni vlak, ki bo vozil yl Ljubljane v Zagreb na tekmo Concordia : Primorje, sprejema Putnik še do 27. t. m. Cena vožnje je 43 D;n in ne 40, kakor je bilo pomotoma objavljeno. —lj Občinstvo opOz3rJ*mo na koncert ;>Ljuh4jansJ*ega Zvon*«, ki bo drevi ob 20. v frančiškanski cerkvi. Sodelujejo štirje so-listi, celotni zbor »Ljubljanskega Zvona«, g Heribert Svetel na orglah in operni orkester. —lj Veliko zanimanje za film >Fantom Durmitorja« je bilo opaz'ti v Elitnem kinu Matici od premiere tega filma dalje. Sobotne in včerajšnje predstave so bile skoro razprodane in občinstvo je film sprejelo zelo prisrčno. Pri naši Iti Rini je v igralskem pogledu opaziti velik napredek. L pla Zajcev koncert »LJUBLJANSKEGA ZVONA4 drevi ob 20. v frančiškanski cerkvi nizka vstopnina, vstopnic se dovoli : — pridite: —lj Za prvi maj napovedano pobiranje odloženih zimskih potrebščin bo ljubljanski Rdeči križ izvršil pozneje, ko ne bo več mraz. —lj Pojasnilo. Dr. Joža Bohinjec, občinski svetnik nam sporoča, da ni tako krvoločen, kakor ga je označil tiskarski škrat v našem poročilu o poteku proračunske seje ljubljanske občine dne 19. t. m. Tiskarski škrat je njegove besede, da je tistega (mag. uradnika) treba takoj odstraniti, ker je t. idi jot t spremenil v krvav smisel, -da je tistega treba ustreliti.. .< Toda. kdor krvavo ne misli, je že sam mogel ugotoviti, da je bil le tipkarski škrat tako krvoločen, da hoče kar streljati. —lj Skalaši. Odbor Tur lovskega kluba Skala poziva vse svoje članstvo, da se udeleži XIII. občnega zbora — glavne skupščine, ki se vrši v torek 25. t. m. ob 20.30 uri v dvorani palače Grafike na Miklošičevi oesti 14/V. z običajnim dnevnim redom. Odbor. —lj Gospa Vida Hribar - Jerajeva, naša domača violinistka in znani naš piani<4 g. dr. švara priredita dne 5. maja ^onatni večer v dvoran! Filharnionične družbe. Ljubitelji komorne glasbe bodo gotovo polnoste-vilno obiskali ta interesantni koncert, na katerega že danes opozarjamo. —lj Sokolsko društvo Otepanja vas vabi članstvo in naraščaj ter vse one, ki se zanimajo za treznostno vprašanje k predavanju brata dr. Marjana Ahčina »O treznosti«, ki se bo vršilo v sredo in četrtek dne 26. in 27. aprila v Sokolskem domu. Po predavanju se bo predvajal tudi tozadevni film. Vstop prost. Začetek ob 20. uri. Zdravo! Uprava. 26o-n —lj Zlat poročni prstan <»e je našel. Dobi se Ja pljeva ul. 2. Anton Kunsiek. Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnesf kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge rij ah in špecerijskih trgovinah. Bela nedelja in pomladni izleti Senzacija Je zdaj Hhn z Ito Iz Rožne doline — Krvava Dolenjska cesta Werner Krauss brez domovine brez rodbine brez ljubezni brez zaščite v g-loboko čustvenem, pretresljivo lepem velefilmu ČLOVEK BREZ IMENA Globoko ganljivi roman nesrečnega vojnega, ujetnika, ki ga oblaati proglase za mrtvega, ki se pa po dolgih letih živ vrne v domovino in najde tu povsem izpremenjene razmere. Borbo takega nesrečnika za svoje imetje, za svoje ime, Ženo, rodbino in pravico nam predočuje z d rama tak o silo in umetniškim dozi vetjem VVerner Krauss Leubloana. 24. aprila. Menda niso nikjer nedelje bolj f Caar.eh kot pri nas, iki jih znamo vedno tako imenitno izrabiti, a včerajšnje nedelje bo fie mnogi kar baJi; >2delalac jih je velika noč. Poleg te^ra se pa meščanom ni adelo tttda vreme ugodno za izlete, kajti vaa gorata okoiica Ljubljane je zasnežena sko-rao do dolin. In kdo bi tudi sapusča1 mesto, ko imamo v njem dovolj z^ave in senzacij! Največja senzacija teh dni j« film z Ito Ri.no iz Rožne doline. Ljudje so se doslovno trgali za vstopnice. Sploh se je zalnje čase Ljubljana .povsem prerodila, ne moremo več pisati o njeni zaspa losti, kar je seveda treba vuJi Šteti v dobro n.jene?a napredka. Ree, zadnje čase smo postali Živahni, morda pod -vplivom nenavadnega vremena Zdaj ne prihajamo ob nedeljah samo v Zvezdo proučevat barometrskega stania in nismo le za stafažo na Marijinem trgu. In ne pogovarjamo se o občinskih zadevah le >pod lipoc, temveč na vsakem vogalu, kjer režinjetmo tu»di vsa svetovna politična vprašanja. Včerajj dopoldne *« bilo nekoliko preveč neugodno vreme za tikihie ptičje pomenke na prostem. ke*r nam je veter odnačal klobuke, ženskam pa pokrivala. Sentimentalno smo tu^li ugotavljali, da je naprej po beli Dok-7;j'3>!n cesti! Toda kmalu so nam začdie zastajati noge zaradi posebnega strahu; cesta j.-j Pila naprej od Rakovnika na gosto poškropljena s krvjo. Krvave ceste pri nas sicer niso nič posebnega, Ker so naši fantje tako junaški in polnokrvni. da si morajo večkrat >puiščati<. Pri takšnih prilikah preliva.jo junaško kri po cestah od gostilne do gostilne. Ker smo pa napravili iz'et •na Dolenjsko iz tujsko prometnih razlo-igov( nas je krvava cesta vseeno zičela vznemirjati, zlasti s>, ker je bila poškropljena s krvjo po vsej širini in po hinlaiku jiepretngano najprej. Takšna maleutost Iz Metlike — Železniško direkcijo prosimo, da nam čimpreje uvede na kolodvor električno razsvetljavo, ker to zahteva ne le interes službe, nego tudi ugled našega mesta, ki je že dolgo elektrificirano. To prošnjo ponavljamo že ponovno, pa upamo, da bo končno vendar uslišana. — Posebni fotoamuter^ki vlak dne 7. maja oziroma v slučaju neugodnega vremena prihodnjo nedeljo, odpelje iz Ljubljane ob 5. zjutraj in prispe v Semič ob 7.40, v Črnomelj 731, v Gradac 8.04 in v Metliko 8-30. Vrača pa se iz Metlike ob 20 z odhodom iz Gradca ob 20.12, z Črnomlja ob 2036 in iz Semiča ob 20.44 tako, da prispe v Ljubljano ob 23.25. Vozil bo direktno s postankom samo v Grosupljem, Stični, Trebnjem in Novem mestu, dočim se na vmesnih postajah sploh ne bo ustavljal. Bilo bi potrebno, da se tudi promet ostalih potniških vlakov sčasoma prilagodi sodobni hitrosti, ker bomo s-icer kmalu korakal z vrhničanom in tržičanom, kar je pa na tako dolgi progi vseeno malo nerodno. — FotoamaterSki leča] pri Tujsko prometnem društvu, o katerem smo že poročali, se bo vršil takoj po fotoamaterakem izletu, ker bi zaradi obilega pripravljalnega dela morali sedaj mnogi interesenti izostati. Iz Črnomlja — Saptedovanje. V 7. položajno skupino sta napredovala učiteljica gdč. Str-benk in učitelj g. Jože štrukelj v Črnomlju. Čestitamo! — Slaba tolažba. Iz dva in pol milijonskega ionda za pogozdovanje, katerega je resorno ministrstvo razdelilo te dni banovinam in šumskim direkcijam, sta dobili obe oblastvi v Ljubljani le 83.000 Dnn, torej več kot polovico manj od drugih banskih uprav ah niti 4% od skupne razdeljene vsote. Ker so poleg drugih namenov ti krediti določeni tudi za vzgajanje gozdnih sadik, ki naj bi se narodu brezplačno razdeljevale, se moramo s skrbjo vprašati, koliko bo odpadlo na našo kršno in ogoljeno Belo Krajino, v kateri so gozdne razmere priznano obupne. Poleg tega, da nimamo za zunanjo službo zdravega in sposobnega goodarskega strokovnjaka, ki naj bi vodil in nadzoroval delo, nam še lubadar 11 tur a m os t katastrofalno uničuje gozdove, o čemer smo že poročali. Razdeljevanj« sadik in sajenje je nesmiselno brez strokovnega nadzorstva, ker kmet rudi kljub najboljši volji ne more vse delo pravilno opraviti. Sicer pa kaj bi pogozdovanje in sajenje mladik, dokler lubadar neusmiljeno gospodari po naših gozdovih, ljudje pa so za obrambo nemočni. Obupen položaj našh gozdov, brez katerih bi Bela Krajina bila v kratkem popoln kras, zahteva resnega, neodložnega dela. Rešite naše gozdove! — Poiz^ušen vlom. Neznani storilci, vendar pa po okoliščinah sodeč domačini, so poizkusili vlomiti v neko zidanico v vasi Kot pri Semiču. V nadkletne prostore so vdrli skozi okno, nato pa vse po sobi razmetali; iskali so menda ključ od kleti, kar pa se jim ni posrečilo, pa so se po isti poti morati vrniti praanih rok. — Olepšava kolodvora. Belokranjski kolodvori, ki so priznano najlepši na vsej progi, 9o zopet vsi v cvetju, pa tako tudi naš v CrriornfjHi. Lahko pa bi bilo storje- lahko Človeka tako zmoti, da pozabi občudovati naravo in tujsko prometne znamenitosti. Ne Je iz propagandnih razflogov, teru-■več povsem nepristransko nag-Iašamo, da je Dolenjska i« ob saoetku Dolenjske ceste •lepa. Na levi ee vtleče ob cesti zeleni Golovec, ki Se tudi ni odkrit v tui«ko prometnem pogledu. Po pobočju raste trndi sadno drevje, zdaj so v cvetju čresnOe. Nekolik višje nad cvetočim drevjem Je pa bi] Golovec tuzabeljeno< z belim močvirskim cvetjem Na cesti sami pa nismo mogli ničesar občudovati, razen krvavih kapel". Hiše na levi in desni so tudi vredne vse pozornosti, zlasti novejče, ki so zgrajene tako bahato nalažč, da jih ljudje občudujejo. To so seveda vile, ki so zadnja leta tako naglo rasUe na vseh koncih in krajih, kot da imamo vsi strice v Ameriki. Marsikdo ne ve, kako daleč sega Ljubili ana na dolenjsko sbran. Na levi strani Dolenjske ceste preide Ljubljana kmalu f Rudnik, na desni se pa vrste hiše za hišo z mestnimi uJičaimi naipisi dO številke 304 Dolenjske ceste, do Dalnje vasi, kćer je postavljen ob cesti mejnik mestne občine z napisom. MOL, to Je približno 4 km od Karlovškega mostu. Na Lavrici je bida cesta še vedno krvava, pa smo povprašali mamico, kaj pomeni ta strahota. Povedala je, da je pol'jai mesar ie ljubljanske klavnice meso in da tod gonijo gonjači daleč z Dolenjskega živino v Ljubljano, živina baje zaradi dolge poti začne krvaveti iz nog. Na Škofljici se tujski promet lahko najlepše razvija, ker je tam toliko go»ti.in. V eni je nekdo na vso moč nategoval harmoniko, gostje so pa plesali taiko junaško, da so šklepetade šipe na oknih. Od časa do časa so udarili fantje s petami ob tla tako koralno, da se Je stresla celo cesta. Iz Škofljice smo se vrnili Čez Barje, po barjanski ulici Hauptmanci (ki leži približno sredi med Krionom in mestom, vendar pa spada pod Ljubljano) in po ižanski cesti, ki spada do 6. kidometra pod mesto ter ima nad 400 hišnih številk. Velik kompleks Ba»rja, ki spada pod Ljufo-•ljano, ima zdaj že vse cesite označene i •imeaii, napLsne table so povsod nove. Tako labko občuduje* napre-dek Lcubljane tudi sredi Barja. Na severu pod vsJičast,-DO scenerijo Kamniških planin po čepi mesto, ki Je še tem lepše, čim d-lje si od njega. A s takšnega isleta se vrneš prehitro; r šesrtib urah seno prenodili nad 25 km. nega še mnogo več, ako bi posamezni meščani enako po svoji moči prispevali k temu, za ugled mesta potrebnemu olepševalnemu delu. Moramo se zavedati, da je prvi vtis vedno odločilen, pa vsi skrbeti in prispevati k olepšavi kolodvorov, še posebno pa sedaj pred zletniško sezono, ko bodo zopet vsako nedeljo vozili izletniški vlaki. Oglejte si himno na lepoto naše domovine, velefilm V glavnih vlogah ITA RINA Hinko Nučic ERNST DUMCKE, ALBERT v. KER STEN, CARL DE VOGT Film, ki je izdelan v naši državi, v okolici Sarajeva, Mostarja, v Beogradu in Dubrovniku ter priča o naših ljudeh, njihovih šegah m običajih. Najnovejši FOXOV zvočni tednik. Predstave ob 4., U S in ^410 zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Iz Celja —c Prihodnja seja občinskega sveta W\ •v petek 28. t. m. ob IS. v sejni dvorani na •mostnem magistratu. Na dnevnem redu so •peročida odsekov. — c Na občnem zboru gradbene zadruge Obrtni dom v Celju, ki se je vršil 4ld. t. m., je bilo skdenjeno, da se zadruga likvidira. Za likvidatorja sta izvoljena predsednik g. Vknko Kukovec m podpredsednik g. Miloš Hohnjec. —c 6K Atletiki j SK Olimp 3:2 (1:0>. V nedelo 23. t. m. popoldne se je vršila na športnem igrišču pri >Skatai kleti*, ki l>ilo zaradi zadnjega il^ževja v slabem stanju, z velikim zanimanjem pričakovana prvenstvena nogometna tekma med celjskimi Atdetiki in SK Olimpom iz Celja. •Tekma je bila z«lo živahna in napeta. V prvem polčasu Je bil SK Atletik, v drugem polčasu pa SK Olimp v lahni premoči. Obe moštvi sta nudili lepo, požrtvovalno igro. Atletiki so igrali pred na-sjprotnikovim golom učinkovitejše, a ©o imeli trikrat smolo, da se je žoga odbila na prečki. OJimp je dobro kombiniral, a ni iz, je dvignila giavo in se preteče ozrla na družbo. V odlični taržbi se ni nihče več soie- Sfevar se leuieta* — Je oWa4a Jfe- — Toda, Je odgovorna Fkoretta, — rada hi vedela, kakšen bo konec; kaj mislite o tem, dragi vitez? Roger ni trenil z očesom. Pač je pa tudi on nepremično zri na markiza, ld ni mogel prikriti svoje zadrege, Ostrmel je nad nepričakovano dekličino odločnostjo in spominjajoč se, kako Je s samozavestnimi besedami napovedal nastop dozdevne začetnice, je začutil, da ga postaja sram in da se mu smili nesrečnica, Id se je zdeda ntiena bolest tako iskrena in taiko globoka. Vendar je pa čakal sitoječ v zadntfi vesti, kakor bi ne hotefl ptrenašad teže pogleda žrtve, ki so u natpntiii tako težko preizkušnjo. — Vi torej moKte, gospodje, — je nadaljevala Henrika, — Ali naj vara ponovim, da hočem oditi od tod? ... Afi pa naj si sama pnSborkn prosto pot? De Presks se je brezčutno zasme-Hbš. — Oprostite, — le rleđaft, pa vendar ne mislite, da vas bom pustil oditi tako hitro, dušica draga... To bi bilo res malo prehitro... In vsi tu vedo, drago dete, da se ne da uiti tz paviljona BelnAir, dokler človek ne poseže v rajanje, kakor se spodobo. Čeprav že močno vinijeni so vsi t! fcthkožrvci in lahkoživke pri teh besedah £adrhteli. Bili so sicer vajena takih junaštev svojega gostitelja, vendar pa niso pričakoval, da bo markiz tako nepopustljiv. De Presles je bfl trdno skteofl dovesti do konca postoiovšcino, ki se je ponašal z njo. Odložil je ves sram in že je hotel odkriti svoje načrte nesrečnici, ki je o nji mislil, da jo ima že v oblasti, ko se je dekle obvladalo m izpregovorilo z od-Jc-c:i.:n glasom, — Cujte, gospod. Vkfim, razumem sramotno past, ki ste mi jo nastavili toda vi niti ne slutite, kako grozen zločin ste zakrivili. Ugrabitev, poskušeno zapeljevanje, to sta pač drva zločina in se kako podla... Toda to, kar ste storiš vi, je tisočkrat strasnejse ... Ločili ste me od moje sestre, od slepe sirote, ki sem ji bila edina cnpora; iztrgali ste ji njeno spremljevalko, njeno oporo; a ubožica ne more storiti brez mene n-rti koraka! ... Slepa je!... — Slepa! — so vzkliknSi vsi hOcratu. Okrog Henrike zbrana družba raznz- dancev se je zdrznila. Ali je Henrika razumela, da se je oglasilo v teh ljudeh sočutje v njen prid? Napeti je morala vse sfte, da je nadaljevala: — Da!... gospoda!... slepa je!... m zdaj je u boži ca sama, čisto sama v Parizu, kamor sva komaj prispeli in sicer prvič v svojem življenju; sirota ne pozna nikogar, da bi se lahko sklicevala nanj ki prosila dobre ljudi, naj jo odvedejo k rrjermi. Zdaj blodi po mestu brez denarja, brez opore, izročena na milost in nemilost vsem nevarnostim, vsa obupana ... blodi vso noč po bregu reke, sredi vozov, ki vozijo križem kražem mimo nje, pa je slepa!... Slišite, gospoda, slepa je! Sočutje z ubogo H en riko se je že poznalo na obrazih celo najtrdovrabnej-šim med temi iahkoživci, vajenim smejati se bolečinam, ki jih niso zadevale v živo. Posebno Florefcta ni mogla več zadrževati soiz. — Ubogo dekle! — je zacepetala, opirajoč se na ramo viteza de Vaudreva. Roger je bil stisnjenih pesti v duši hud boa". Se nikoli ni videia markizova družfca plemiča tako čudnega vedenja. Vsi ljudje iz te družbe so vridedi v ntjem nekakšnega filozofa, ki je živel, kakor je pač naneslo naključje, ne da bi se zmenil za to, kar se je godilo okrog njega. V svojih stikih je imel de Vaudrey malo iskrenih prijateljev, zato pa več prisklednikov, ki se vedno radi zbirajo okrog irrienftirrih loudi, a to so navadno podle duše najnižje vrste. Roger je bil splošno priljubljen kot mož odkritega, simpatičnega značaja. Nekateri njegovi tovariši so bili to pot že opazili njegov zamišljeni obraz. Sklepali so iz tega, da mu ni po volji to, kar se je godilo tu vpričo njega. Nijbče pa ni slutil, kaj se bo zgodilo. Roger je še vedno nepremično stal FTboreaa ga je slišala šepetati: — Oh! To je grozno! Markiz se >e pa na videz zelo zanimal za usodo slepe sirote. — No, le pomirite se, gospodična, je tolažil Henriko, — takoj ukrenem vse potrebno, pošljem svoje ljudi, pošljem iih deset, če bo treba ... Markizovjmi gostom je bilo po teh besedah kot da se jtim je odvalil kamed od srca. Mislili so, kakor tudi Henrika, da se ie dal de Prešle s omehčati. Vidino je bilo tudi splošno razočaranje, ko je markiz Izjavil: — Poiskati hočem slepo siroto m jo privesti sem. — Njo! — je vzkliknila Henrika... v to vilo!... z menoj!... to pomeni dvojno onečaščenje namestil enega, dve žJTtvi namestu ene... ki to ie vse, kar mi morete odgovoriti!... In nihče tu nima giasu, da bi ga dvignil proti vam. Torej lahko mirne duše trdim, da med temi Iahkoživci in razuzdanci ni nobenega plemiča! Kdo bi mogel verjeti? — splošen smeh je bil odgovor na to težko žalitev, ki jo je vrglo dekle v obraz vsem tem plemičem, pogreznjenim v moralno močvirje. Samo Roger de Vaudrey je čutil, kako mu pritiska kri v glavo. Razumel je vse, kar je bilo nečastnega v vedenju teh ljudi, ki so se smejali časti ubogega dekleta in se naslajali liki divje zveri nad to resnično, globoko bolestjo. In od jeze je stri čašo, ki jo je držal v rokL Floretta je opazria njegovo razburjenje. — Stvar se kazi, — je zašepetala Juliji. Ta čas je stopil markiz korak naprej, da bi se približal svoji žrtvi in ž izrazom zandičujoče samozavesti se je zahe-hetal, rekoč: Roman francoskega mornariškega častnika Po 25 letih ga reši z Vražjih otokov bolniška strežnica, ki ga ni nikoli videla Po 25 letnem strašnem življenju na Vražjih otokih bo zdaj degradirani bivši kapitan francoske mornarice Ullmo najbrže pomiloščen in letos poleti se vrne v Francijo, da se oženi s priletno bolniško strežnico, ki je sicer nikoli ni videl, ki ji bo pa moral biti * hvaležen za svojo osvoboditev. Bolniški strežnici se je namreč po dolgem prizadevanju posrečilo opozoriti oblasti na pozabljenega kaz-nenca in zelo verjetno je, da bo bivši mornariški kapitan Ullmo, ki je bil leta 1908. glavni junak javnega škandala pomiloščen in da se vrne kljub svojim 60 letom v novo življenje, če ga dolga leta trpljenja na Vražjih otokih niso strla, Ullmov proces pred 25 leti je dvignil v francoski javnosti toliko prahu, kakor svoj čas znana Drevfussova afera. Mladi mornariški častnik Ullmo je bil poveljnik torpedovke »Carabine« in obetala se mu je sijajna karijera. V svojo nesrečo se je pa zaljubil v znano kabaretno zvezdo takratne dobe Belle Lisen, ki jo je obsul z denarjem in darili tako, da je končno zapravil vse svoje premoženje, potem je pa šla njegova pot naglo navzdol. Ullmo je imel dostop do ključev oklopnega tre-sorja v mornariškem ministrstvu, kjer so bili spravljeni važni dokumenti. Sam se je nekaterih polastil, potem je pa razširil vest, da so bili dokumenti ukradeni. Pod izrnišljenim imenom je kot tat ponudil ministrstvu ukradene dokumente proti odškodnini 150.000 frankov. Ministrstvo je bilo na videz pripravljeno ukradene dokumente kupiti in dolo- čilo je sestanek na osamljeni gorski cesti v Južni Franciji. Ullmo je prišel tja preoblečen in agenti tajne policije so mu denar res izplačali. Čim je pa spravil bogato odškodnino v žep, so ga zgrabili, razorožili in razkrinkali. Pred sodiščem je moral seveda gladko priznati svojo krivdo in zagovarjal se je lahko samo s tem, da ni imel namena prodati ukradene dokumente tuji državi. V juniju 1908 je ! bil pred vojaškim sodiščem obsojen in i prepeljan na Vražje otoke, kjer naj bi delal do smrti pokoro za svoj greh. Nihče od takrat ni več slišal o njem in le po naključju je kmalu po svetovni vojni mlada bolniška strežnica iz neke knjige zvedela za Ullmov roman. Kapita-nova strastna ljubezen do lepe plesalke je napravila na njo tako globok vtis, da se Koče na vsak način seznaniti s tem možem. Začela sta si dopisovati in nazadnje mu je pisala, da je pripravljena preseliti se v francosko Guvano, od koder je dovoljen v daljših presledkih poset kaznenske kolonije. Tako je hotela končno doseči svoj cilj, videti moža, ki je žrtvoval svoji ljubezni vse. Toda Ullmo je njeno ponudbo odklonil, pač ji je pa pisal, da z veseljem sprejme njeno uslugo, če bi se hotela žrtvovati zanj in izlet si je bolniška strežnica prizadevala izprositi mu pomilostitev in zdaj se ji je to posrečilo. Prepričana je, da bo Ullmo v kratkem pomiloščen. Francoske oblasti nočejo izdati imena bolniške strežnice, ki je žrtvovala najlepša leta svojega življenja za osvoboditev neznanega kaznene a. Umor v letali! Na letališču v texaskem mestu Brownsville se je učil letati študent Erik Mcall. Nekega dne se je dvignil s svojim inštruktorjem Nelsonom Lemanom v zračne višave na poskusni polet. Kar se je letalo nagnilo in treščilo na tla. Mcall je bil po srečnem naključju samo ranjen, toda takoj po padcu se je ustrelil. Kraj njega je ležal mrtvi pilot. Uradna preiskava je dogmala, da je bil pilot v zraku ustreljen, kar je povzročilo katastrofo letala. Pilota je ustrelil študent Mcall, ki ga je nagovoril njegov sošolec Earl Dodson. Študent pride pred poroto. Zločin v zračnih višavah je bil tudi napad dveh bivših kaznencev na ameriško kaznilnico v Leavenworthu v Kansasu. Dva brata, bivša tihotapca alkoholnih pijač, sta priletela nad kaznilnico in začela streljati na stražo s puškami, kar naj bi bil poziv kaznencem, naj pobegnejo. V kaznilnici je bilo okrog 2000 kaznencev, ki pa pozivu niso sledili. Letalo se je spustilo na bližnjem letališču, kjer so drzna napadalca aretirali. Rusija se vrača k uniSortnam Po novi odredbi sovjetskega prosvetnega komisarijata bodo od letošnjega septembra v Rusiji vsi šolski otroci in študentje zopet nosili uniforme, kakor so jih pred revolucijo v Rusiji. Kmalu po revoluciji je bila ta navada odpravljena. Sicer pa večina otrok itak ni hodila v šolo, tako da je bilo vprašanje uniforme rešeno že s tem, Rusija se vrača k uniformam ne samo v šoli, temveč tu- di v raznih poklicih. Pred revolucijo ni bilo največ uniformiranih ljudi v Avstriji in Nemčiji, temveč v Rusiji. Skoraj vsak poklic je imel svojo uniformo ali pa vsaj Čepice, tako da si lahko že od daleč spoznal človeka in ga opredelil po poklicu, Po revoluciji je ostala uniformirana samo vojska Pozneje so uniformirali zopet železničarje. Nekateri poštarji nosijo uniforme, drugi hodijo še vedno v civilnih oblekah, polagoma se pa uveljavlja obvezno nošenje uniforme tudi v poštni službi. Kakšna bo nova šolska uniforma, še ni znano, ve se le, da bo obvezna za vso šolsko mladino. Staršem, ki imajo tako nizke dohodke, da svojim otrokom ne bodo mogli kupiti uniform, preskrbi država uniforme brezplačna 9 letna dirigentka Čudežno dete, 9 letna Margareta Hei-fetzova, je dirigirala te dni v Moskvi dva koncerta in dosegla je presenetljiv uspeh. Kritiko jo je proglasila za fenomen, ki se pojavi samo enkrat v dolgih desetletjih. Deklica nastopa z neverjetno sigurnostjo in veliki moskovski filharmonični orkester obvlada s trdno roko. Dirigentski pult ji je seveda nekoliko previsok in komaj se vidi izza njega, Margareta Heifetzova ni v nobenem sorodu z znano vijolinsko virtuozinjo istega imena. Doma je iz Leningrada, kjer je prvič dirigirala orkester, ko ji je bilo dobrih 7 let. Njeni učitelji so ji dali nedavno zrelostno izpričevalo in jo poslali v Moskvo, kjer so se vršili njeni koncerti v starodavni dvorani konservatorija. Člani orkestra so prvotno mislili, da gre za šalo. Ko jih je pa deklica takoj pri prvi skušnji opozorila na napake, se je njihovo naziranje izpremeniio. Spoštovati in občudovati so pa začeli deklico, ko so videli, da ne dirigira po sluhu, kakor večina mladoletnih kapelnikov, temveč da popolnoma obvlada partituro, kar m samo umetnost, temveč tudi veda. Nastop čudežne deklice pa ni bil sprejet s splošnim odobravanjem, ker je bati, da se bo deklica slabo razvila, kaju javni nastopi otrokom v tako zgodnji mladosti več škodujejo, kakor koristijo. Moskovski konservatorij ima tudi poseben oddelek za izredno nadarjene otroke, ki jim pa ne dovoljuje javno nastopati. Iz irooveii — Določbe novega pravilnika bratov-skih skladnic jako zanimajo tako nam»-šeence, rudarje, pa tudi rudarske vpoKojen-ce. Za one nameščence, ki so razen pri Pokojninskem zavodu za nameščence zavarovani tudi pri pokojninsk-i blagajni bra-tov.ske skladnice, pomenijo določbe v ČL 50 novega pravilnika tira tov skih *klatin*c glede očuvanja pridobljenih članskih let potom priznalne pristojbine letnih Lhn 20, veliko pridobitev, kajti mnogo je nameščencev, ki visoke obojestranske prispevke v današnjih rezkih časih le težko plačujejo. Velika je pa ta ugodnost tudi za vse one bivše rudarje, ki so ii katerihkoh' vzrokov po L januarju 1925 ponehali bita člani brabovških akladnic. Ved ti lahko svoje pravice tekom 6 m«&ecev pri pristojnih bratovskih skiadnicah uveljavijo, pod pogojem seveda, če pri padajočih deležev še niso dvignili — Neugodnejše so pa do-k/ćbe glede karemčne dobe, ki je bila doslej 5ietna, po novem pravilniku pa se je podaljšala na 10 let Po čl. 17 novega pravilnika imajo onemogli člani po dovršenih 10 letih članstva pravico do pokojuioe v Kameri 25% svojega povprečnega kate**ori>-akega aaslnžka zadnjih 5 let Ln raste pokojnina x vsakim oovršecum letom polnopravnega članstva za 2%, tako da zrtusa najvišja pokojnina 75% oroenjenoga zaslužka. Kfttegorijflkki zasJjužek, Id je rodi novo določen, znaša po 6L 56 praviknka sa kategorijo: rzrveo kategorije Din 50, v L kategoriji Dkn 40, v IL kategovii Din 34, v III kategoriji Din 27, ▼ JTV. kategoriji Din 22, v V. kategoriji Din 17 in v VL kategoriji 14. Po novem pravilniku bodo torej znižane pokojnine sledeče: Do ran osa Din 150 mesečno za K>%, od Din 151 do 200 za 12 %, od Din 301 do 250 za 14%, od Dm 231 do 300 za 16% in preko Dm 300 za 18%. Pokojnine bodo znižane v«m članom, svojcem m sorodnikom po takih članih, kateri so bili vpokojeni po 1. januarju 1925 na temelju članske dobe izpod 10 '©t. Vzporedno s kategorijskkn zaslužkom, ki tvori podlago za plačevanje prispevkov v pokojninsko blagajno, so bili na novo določeni tudi mesečni pokojninski prispevki članov ki sicer izven kategorije Din 81.25, v I. kategoriji Din 65, v IL kategoriji Din 56\25, v ITI. kategoriji Din 43.90, ▼ IV. kategoriji 35.75, v V. kategoriji Din 27.60 m VL kategoriji Dm 22.75. late zneske oo piaČevaJo podjetje. Izven kategorije pridejo vsi uradniki in poduradnik: z nad 15O0 Din mesečne plače. Nameščenci izpod 1500 Dra se uvrstijo v I. kategorijo. Prispevki v bolniško blagajno pa se zaenkrat ne spremenijo. — Lahkoofletska *ekrffa SK Amaterja se je ustanovila m že agilno deluje pod vodstvom g. Mirka Bizjaka, znanega sokot-skega delavca. Pod okriljem SK Amaterja se bo te dni ustanovila tudi ping-pong-sek-cija, ki jo bo vodil g. ertepišnik. S fe.ma dvema sekcijrna se bo klub tako izpopolnil, da bo v svojem ustroju odgovarjal željam naše športne mladine, ki neumorno stremi za športnim razmahom. Postani in ostani član Vodnikove đrafbe! PLAKATE I >*Ma1i o|}ast< Vmaka beseda &0 p&r. Plačo ae lahko tuđi 9 znamkah ta odgovor znamko J - Na Ppraianja brci znamki mm H P* O 04 TISKARNA IZVRŠIJJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VE C-BARVNI TISK, PISMA, RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE, JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA Z > o CA KATALOGE M N ARODNA USKARNA LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA 5 SLUŽBE ISOEM SLUŽKINJO k dvem osebam, ki zna dobro pospravljati in šivati. — Naslov v upravi >Slovenskega Naroda«. 2016 STANoy\ia\ «50.— DIN MESEČNO dvosobno stanovanje s pritikli-nami in vrtom. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1996 PRODAM MOTORNO KOLO prodam. — Zvonar, Sevnica-Planina. 1993 LOROMOBELO kupi parna žaga Freiber, Nede-LLšče, Medjimurje. 1989 MFHITfeM V NAJEM ODDAM HIŠO in zemljišče za obdelovanje vrta, na Trsatu. Pojasnila: Studenac, Trsat - Sušak, Strmički put 17. 1991 PAZNO Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE tz lekarne DR. G. PICCOLJJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim m slabotnim osebam Lokal ▼ centra mesta, zelo prostoren, s pritiklinami in velikimi izložbenimi okni se odda takoj v najem« — Naslov pove uprava „SL Naroda44. TELEFON 2059 F R E II O G SUHA DR V A Pogačnika Bohoričeva 5 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PKESKJEK, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 14. Url PERJE PO DLN 8.— kg cisto, prodaja: Sega, Ljubljana, VVolfova ulica 12 (dvorišče) 1973 STROJEPISNI POLH Večerni tečaj za začetnike ta izvežbance. Vpisovanje vsak dan. Učne ure od 6. ure dalje. Šolnina nizka. — Chnstofov učni zavoo, Ljubljana, Domobranska c. 15. 587 TUDI NARAVA MENJA OBLAČILO Ljudje sledimo njenemu primeru. Samo s to razliko, da mi izbiramo. Velika izbira staro-znane tvrdke R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije. vas bo presenetila. Veselilo nas bo. ako nas počastite z obiskom POHIŠTVO Na obroke 1 — Na branilne knjižice: masivne spalnice šperane spalnice pleskane spalnice Kuhinjska oprava Kubinjska kredenca omare postelje Vse drugo pohištvo dobJ najceneje pn nas. Sprejemamo vsakovrstna naroČila ta popravila po konkurenčnih cenah. MIZARSTVO »SAVA«, LJUBLJANA, Kolodvorska al j ca 18 — Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. 1 704 Najnovejši modeli dvokoies otroških m igracnih vozičkov, prevoznih tricikijev, motorjev in šivalnih strojev. —Velika izbira. — Najnižje cene. — Cer»'k- franko. »TRIBUNA« F. B L*, tovarna d v okote« m otroških vozičkov, v nCBLrlANA, (Laiiovška cesta ftt 4. HtttC Din 4900.- > 3000.- > 1800.- > 850.- > 450.- > 380.- > 180.- (pe&atete se dobe v hahovostih hahor doslej Specijelni entel oblek Ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjal; tatlanje, izdelovanje gumbnic. V sled najmodernejše u editve podjetja — -»ataižte cene. Urejuj«; Josip aupanćaft. Za »Narodno tiskarno«: Fran j — gjk upravo in ineeraun «ei lista: otoc Chnstoc — Vsi v ujubijani.