tor.k, r>trt«k in soboto haja in Telja v Mari-iu brrz pošiljanj* na ... UTM Irtu »Ji. - k. pol Ift* — ,,trt lfta . » „ SO „ l'o pošti. , fft leto 1» (I- - r«lni«tf» i" opratništr na .l"lnn» tr sc je bilo osnovalo v Londonu žitnim postavam protivno društvo. Čez leto in dan se je vstanovilo enako društvo v Manche-stru, iz kterega je nastala 1838 „zveza protivnikov žitnim postavam" (Anti-(,'orn-Lavv Leaguc). To zvezo je boje krstil Cobden. V nekem javnem govoru je opomnil oziraje se na torijce svoje mnogobflijne slušatelje na han-zaško zvezo, ktera jo z združenimi meščanskimi močmi marsiktero privi legijo knjezom iz rok potegnola in jim izpulila svobodo pomorske kupčije na severnih morjih. To opominjanje je navdušilo poslušalce, kteri so raznesli navdušenje tudi v druge kroge. Nasledek tega navdušenja je bila „zveza" vseh posameznih društev, v skupno težnjo po jednom cilji. Oobdenu pa se mora brez dvombe prepuščati zasluga, tla jo pod skupno vodstvo združil in zjedi-nil do tje razcepljene toraj tudi slabe moči. Angličani so takrat dobro spoznavali, da se v parlamentu in od parlamenta ni nadjati pomoči v toliki sili. Sem ter tje so nasvetovali posamezni parlamentovi členi, naj bi se znižala žitna vvožnina. Preniogočna večina je vendar zmiraj take nasvete zametavala, dostikrat naravnost zasmehovala. Da se je toraj v Manehestru sklenolo hoditi svojo lastno pot, je znamenje velike državne modrosti, ktero moramo še dandanes pripoznavati. Po deželah, ktero imajo svoja ljudska zastopništva, prepogosto zavladati, kakor nas skušnja uči, dvo škodljivi pomoti. Prvft teh pomot obstoji v tem, da svet misli, da more in mora vse obstoječe napake in pomanjkljivosti odstraniti le izvoljeno zastopništvo, kteremu jc vse prepuščati; da jo ljudstvo zadostilo tvojim dolžnostim, če izreče pri volitvah svojo mnenje, potem pa ne i , i več za javno življenje, njegovo potrebe in dolžnosti. Temu nasprotno jsirnih spisov, ktere izdavati je „Matična" naloga, ampak izvedenci in pridi našega slovstva in umetnosti naj bi po tem organu podajali, kakor sem e omenil, znanstvene učene preiskave, obravnave, naprave, skušnje in sploh robtine, ki zanimivajo jezikoslovca, starinarja, naravoznanea, umetnika itd., njem naj bi se pretresovali pisateljski in umetniški izdelki, učenjaki, ktere hodi vrste, naj bi stavili v njem vprašanja, ne dognane reči naj bi se cševale itd. Konečno svetujem, naj začasni odbor v povabilu k pristopu v druš-vo za znanosti in umetnosti — tako naj bi se morebiti imenovalo — lasi iskreno prošnjo do omikanih rodoljubov po vseli slov. deželah iu po- iiajinah, da prav obilno pristopijo in društvu ali darujejo ali v shranitev lošiljajo stara pisma, rokopise, knjige, novce, svetinje, malarske, podobar-ke in sploh umetniške izdelke, vzlasti domačih umetnikov, in potem vse, ar je treba za različne naravoslovske zbirke, da postane s časoma to druš-vo v resnici „narodni dom" veličastno srkalo slovenskega uma in dlana, rediščc za znanosti in umetnosti je Slovencem živa potreba, da v prihodnje e bode sleherni podil svoje poti, ter naposled izneveril se narodu svojemu, ar so storili dosihmal marsikteri vednosti, hrepeneči domačini vidši, da se a Slovenskem malokdo briga za učene spise. Ako snio složni, gotovo ne stane g. Trstenjakov nasvet samo na papirji, ampak oživel se bode in bo-at sad donašal. Hastiugs, 10. maja. —■ Spomlad je tako vabljiva, da še naj zve-tejšega meščana v prosto naravo izvabi; zato zapustil je tudi Vaš dopisnik a nekoliko tednov London, kteri se mu je med vsemi drugimi mesti naj bolj priljubil, da si poišče leka po zelenih in cvetečib ravninah iu gričih južne jlnglije, kakor na prijetnih morskih obalih, za kašljive pijače, ktere mu je olgo smodil megleni dim londonski. — Potovanje je zdaj kaj lehko, ko so eleznice na vse strani preprogane; peljaš se, kamor ti drago, a da se vedno e voziš, najmeš si konja, kjer se vstaviš na zuamcnitejšem mestu, in po-ahaš in ogledaš eno okolico za drugo; tako se potuje po Angliji, in res irav prijetno, posebno v veseli družbi. Tako ogledal sem si nekoliko na-ančnije Kent, Surrev in Sussex, a kar se posebnosti teb pokrajin tiče, res la so lepe, bogato obdelano, polne prekrasnih vil ali gradičev s prijaznimi rti in logi, kakor čednih vesi, trgov in mest; žita na poljih lepo klijejo; jo širokih pašnikih pa nahajaš stotine in stotine brhkih ovec, kakor vsako-rstnih goved, in da si je tukaj vse tako, se mi te pokrajine nikakor tako ilodne ne dozdevajo, kakor sem jih videl drugod. Mi pač smemo ponosni biti na svoje podravsko polje, kakoršno je vkljub vsem anglijskim mašinam; ponosni bodimo na svojo prelepo in bogato zemljo, na svoje hribe iu doline, ia svojo prekrasne vinske gorice; ako smo industrijo in umetnost zanemarjali, narava je preblago za nas skrbela in nas s svojimi darovi obilo nada-ila, le greh, da smo se slabo učili njene darove rabiti. — Človek, ki se je svoji prvi mladosti na vinske gore privadil, teh pozneje zelo pogreša, ko proide pokrajino za pokrajino iu nobenega vinograda ne najde; v Kentu in Sus-•exu pa je poljski pridelek, ki zlo na to spominja, namreč, hmelj. Ti dve pokrajini sloviti zarad naj boljšega hmelja v celi Angliji, iu res planjava za planjavo, grič za gričem obsajen je s koljem tako, da sc od daleč vidi, kakor da bi vse polno vinogradov bilo. Vsa ta hmeljska sadišča ali plantaže so pa v naj lepšem načinu iu redu obdelane in ravno v tej dobi se hmelj že kaj lepo po kolji ovija, ter zapleta. Vprašanje se mi tukaj vriva, kaj je zrok, da so pri nas na Slovenskem nič hmelja ne goji V kaj bi bilo temu krivo, jeli zemlja, podnebje ali mi sami V Kar se naroda tiče, je sicer tukaj tudi prav lep, črstev in silno resnoben, pa v severni Angliji kakor v Jorkširi (York-shire) jo mnogo več in mnogo bolj vrlih ljudi nahajati; narečje tukajšno jo vendar mnogo bolj na-aduemu londonskemu podobno, kakor jorkširsko, ki je zlo široko — broad — kakor ga Angličani imenujejo iu bi se naj bolj z našo slovenščino, kakor jo zadravski Pohorci in Korošci govorijo, primerjati moglo. V vsakem obziru je to ljudstvo v naj večem kontrastu s francoskim , da si v nekoliko urah lehko sem ter tje prijadraš črez morje, ki med tem čudovitim otokom in zemljo francosko leži. a kontrast med kmečkim življenjem našim in an gleškim je veči kakor daljava med Anglijo in Slovenijo. Naše ljudstvo pre peva si v vesolji in žalosti, v sreči in nadlogi; podobno je slavcu, za kte-rega tudi „oče nebeški" skrbi, da more brez skrbi žvrgoleti; a tukaj, vse je tiho, izvzemši krilate pevce po vrtih in logih, nikdo se ne briga za drugo kakor za svoje delo, vsa njegova skrb iu vse mišljenje mu je za pridelek, za zaslužek, za blago in deuar, s čem si more življenje prijetno storiti. Preideš tako polje za poljem, pašnik za pašnikom, ves za vesjo, da ne slišiš veselega glasa človeškega, vse je kakor pri nas na Veliki petek, a po nedeljah nehajo vse telesne skrbi in opravljajo so duševne, na ta dan, da nisi „inh del" nevernik, moraš v crkvo in da ti še tako hripavo grlo, pomagaš tamo himne in psalme prepevati; na ta dan nahajaš tudi kjer si bodi po vaseh, razpotjih ali križepotih, ali kjerkoli se človek vstaviti more kakšnega Metho dista ali Hantorja ki z biblijo v rokah prodiguje in iuvi, da mu znoj po lici teče. Zapustivši mesto, človek naj rajše hodi na gore ali k morju v prosti naravi se krepit; zato sem se podal za več dui na morske obali Sussex-a, ktere so v resnici prekrasne. Mornarji in ribarji so skoraj povsodi dobri in pošteni ljudje in nekoliko dni ž. njimi ali v njihovi družbi živeti ni samo za nimivo, temveč tudi prijetno; to sem imel žc nektere druge krati priliko po skušati in se prepričati, posebno pa zdaj voze se seintertje v ribarskih in drugih barkah med Dover-om in lirightonjom (zg. brajtn). Na Jadranskem Morji ima popotnik prekrasen razgled na vse strani, vendar je velika razlika med obregoni tamošnjim in tukajšnim anglijskim; pusti in rujavi kras, goli bregi hrvatskega Primorja in Istri jo človeka, ki zelenja ljubi, tožnega delajo a tukaj ko na Sussex-u proti Francoski jadraš, veže se modro nebo s sinjim morjem in Angležka se vzdiguje lepa zelena s prijaznimi niestnii na svojih oba •ih. Kdno naj prijetnejših mest primorskih vtem dolu Anglijo pa jo Uustings ni se za lirighton-oni od Londončanov in drugih večih meščanov zavolj do brih morskih kopelj in zdravega zraka naj bolj obiskuje. Mesto ima tudi velikega historičnega pomena in znamenitosti, ker tukaj ali blizo tukaj bila je ena naj znamenitijih bitev, ktere zgodovina spoinenja, namreč leta 1066 zmagal je Vojvoda Normandijski Viljem kralja Iftkontko-ftnglijlkegft Harohla, ki se je polastil cele Anglijo iu podvrgel jo Noriuanskemu gospodstvu. Ja do-godba je v anglijski zgodovini posebno velike važnosti, ker | njo se ni samo kralj zameril, temveč vse življenje spremenil je narod in jezik jegov. Viljem je pridobljeno kraljevino porazdelil svojim noi inan-kim baronom, prijateljem iu vojnikom, vredil tako feudalni sistem, kteri je. kar vlado zemlje lice. ie zdaj na Anglijskeiu; no\ i gospodarji seveda so rabili le svoj francoski jezik, pa malo po malo namili se Normani nekoliko Anglo-Saksonskega inAnglo-Saksi nekoliko francoskega: iz vso te zmešanice st varil se jena posled sedajni jezik angleški. Kakor pa je vse občfl /me* ta jezik, tako je narod sani, kteri ga govori; in zopet seniore reči, da po tej narodni krvni zmesi prorastel je narod angležki s svojimi kolonijami naj čvratejši na svetu in jegov jezik govori naj veče število ljudi. Mesto, kjer je ona liitva bila par ur zapadno-severno od Hastings-a, kjer je zdaj mestice Battle, (to jo Litva). Viham ji' obečal prod ono bitvo, če srečno zmaga, da hoče sozidati na mestu zmage samostan in crkvo; zvest temu obećanju postavila b6 je crkva s prekrasnim samostanom, tako da je veliki oltar na rasno tem mestu •'tal, kjer je hrabri Harold po krvavem boji mrtev ležal. Crkva ta je celo v razvalinah, le v zadnjem času se je nekoliko zidovja iz občega popisa izkopalo, samostansko zidovje se je še bolj ohranilo in nekteri kosi so zlo znameniti, ker kažejo veliko zidarsko umetnost nonnansko litega veka. Vendar ko sem to mesto in te stare spomenke videl, čudil sem se jih najti tako prepuščene propadu, pri tem ko so Angleži toliko na svoje starine ponosni, Cela okolica ila-stings-ova je zlo ugodna zgodovinarju, stariuarjii iu prijatelju narave /namenita, kaže se mu in ga vabi od ene strani šumeče morje z vsemi prijetnostmi svojimi, a od druge prijazno zelenje bližuih pašnikov, logov in polja ograjenega z živimi ]»loti, kar Angležke pokrajine posebno lepe čini iu se pri nas zlo pogreša; vrti iu sodniki so z vso skrbjo opravljeni, angležko sadje se vendar nikakor z našim Štajerskim meriti ne more, Ptujih gostov se zato Dohajajo sem in bivajo za nekoliko časa za raz-i naj več jih je tukaj po pravilu: dolce far niente. tukaj ne nahaja mnogo, ličnih namenov iu svrb , Politični razgled. V zbornici poslancev je stavil poslanec \Vidnian in drugi oziraje se na tajno pogodbo med severno iu državno železnico, o kteri smo govorili v zadnjem listu, do kupčijskega ministerstva Bledeča vprašanja: 1. Ali je na imenovani pogodbi kaj resničnega iu ve vlada kaj o pogodbi ? 2. Kaj hoče vlada storiti proti takim prometu škodljivim samoti/. -nini zvezam'.'' Postava o organizaciji okrajnih sodnij se je po .'!. branji Sprejela. Poslanec \Vintorstoin priporoča, naj se potrdi kupćijska in čolna pogodba, ki je bila sklenjena !l. marca t. I. z državami nemške eolno zaveze. Mnogo krepkih govorov je bilo ćuli proti pogodbi: Dr. Schindler jo sedanjo večino opominjal, da ne bode već dolgo večino imela, vladi pa je rekel: Nekoliko časa som se naša vlada pota odpira svobodni trgovini, a ueskrbi za pogaje, pod kterimi bi smela svobodna trgovina obveljati. Konj se k naj večini težnjam spodbada, a toliko, da se mu na uho zašepota, češ. da se bo že tudi oves posojal, ki ga bo redil. Proti pogodbi je govoril tudi g. dr. Toman. Zbornica jo potrdi. Wasei- poroča o prenaredhah tiskove postave, ki pa je tisku jako jako malo olajšala. <> tem piše neki dunajski lisi: Mi smo si od tega posvetovanja malo obetali; ali moramo izreči, da, ni zadostovalo niti naj po-blevnejšiin tiijatvam, ki se morejo staviti do drž. zastopa, niti kar se tiči; zadržaja, niti kar se tiče vedenja. Prjdobitki tega posvetovanja so žalostni, oblika in vedenje je nevredno. Neslišano j«' v zgodovini parlamentarizma, da bi med posvetovanjem <> jedni glavnih državljanskih pravic (svoboden ti- sek) udje postavodajnega zbora, zbornico zapustili in se raje z drugimi rečmi pečali, tuko da jih je bilo treba skoraj silama v zbornico tirati in da bi potem še toliko dostojanstva ne imeli, da bi mirno poslušali govornika, ki si svojemu poklicu zvest prizadeva Bvobodnemu tisku rešiti, kar je mogoče. ti. Herbst bo današnjo zmago štel med one, ki so slabije kakor poboj. On in velika večina zborova Bta ljudskim Željam danes nezagovor-ljfvo in odurno po lici vdarila. V celi zbornici so se le ,j možje poganjali za svoboden tisek. Danes kakor še nikdar je zbornica poslancev pokazala, da svojega poklica ne uineje in brez predrznosti si upamo trditi, da ga bo gibanje sedajnega časa v kratkem v kot postavilo. (iotovo bi bilo bolj na svojem mestu, ko bi bil g. minister Gi&krn besede, ktere je govoril deputaciji dunajskih delavcev, spregovoril v zbornici poslancev iu rekel: Nastavne besede iu fraze ne veljajo, ž njimi je malo o-pravljeno; ne gre le za besedo svoboda, ampak za svobodo djansko. V gosposki zbornici BO .je po tretjem branji sprejela niedverska postava; razun tega se posvetuje o nekterih postavah, ktere je poslala zbornica poslancev. Avstrijski kabinet jo neki v zadevali kupčij ske pogodbe in nevolje zavoljo nje poročil a ng 1 ij s k e m u. da bo Beust vse svoje žile napel, da ostano mož beseda v vsem, kar je obljubil. Z Beustovo politiko se /daj /e dualistični VVanderer ne sklada in pravi: kar je Deust s svojo politiko dosegel, je (o. da so zdaj povsodi prav temeljito prepričani, kako nezanesljiva je avstrijska politika. Ali B6 e zmeraj noče spoznati, da mora Avstrija svoje moči zbirati in skušati po pošteni meščanski poti si pridobiti, kar je potrebno /a vsakdanje življenje. Kakor jo videti, ne bo še končalo letošnje zasedanje državnega zbora konec tega mesca, tedaj se tudi ne bodo snišli deželni zbori se 16. junija. Se ve da, deželni zbori lahko čakajo, tudi posamezno deželo, Žalostno jc le, da se državni poslanci tako dolgočasijo. žiti umotvoru, ki bo še čez veke in veke sijajno kazalo požrtova- njn, pogttmn in stanovitnosti reškega naroda. To je doba kulturno • historična in a tem ob jednem prevažno politična. Zatoraj veličastna svečanost, zatoraj ljubeznivo In navdušeno vdeleževanje Celega češkega naroda, zatoraj tudi visoka resnoba veselega dneva. Češki narod, -pravi Pol.) ne bo ver propal. kajti živ narod, ki spoznava BVOJ 6aa in si je svest svoje velike preteklosti, je ne-vnirjoč. Mi bomo živeli in delali, bojevali SO za vse veliko in krasno, kakor nafti prededi. Kot narod na svoji bodočnosti ne bomo nikdar obupali, a v sedajnosti bomo vselej prava sredstva rabili, da si bodočnost zagotovimo, če ne drugače tudi izbojujemo. I) o p i s i. Maribor, 16. maja. (Slavnost pokladanja temeljnega kamna češkemu gledišču \ Mariborski čitavnici). Tudi naša čitavnica je praznovala ta imeniten praznik Češkega naroda. Napravili smo besedo b kteri so se sosli tukaj bivajoči Tebi v polnem številu . kar svedoci in priča . kako znajo naši brati Cehi tako društveno življenje in jegove prikazni ceniti. Žalibože da tega 0 svojih surodiijukih teci ne moremo. Marsikterega je lastno veselje drugod zadržalo, mesto da bi se bil navduševal pri društveni veselici : Zabava bo je pričela kmali po osmih. Pevale so se navdušeno slovanske pesmi in vrstil se je gOVOr za govorom primeren imenitnemu dnevu. Predsednik gosp. dr. P. je pozdravil društvo posebno brate Cehe dokazoval je v živi besedi kako iz malega raste veliko, kako iz zrna pride pogača, i/ kamna palača. Temu je priča slavnost. ktero praznuje danes češki narod v zlati Btostolpi Pragi. Vteineljuje si namreč danes bratovski narod Ceski hram svojim Mod-ricam in na to kliče Slava in ..Na /dar". Gromovita ..Slava" je odgovarjala od navdušenih nazorih. Po tem lepem govoru je pel g. .M. tri slovanske pesmi, ki so bile /. občuo pohvalo sprejete. Posebno je dopul krepki glas pevčev. Na to je slavil ii. pr. S. v daljšem krepkem govoru bnditolje in krosnike češkega naroda, ki so mu s Bvojimumom in trudom pokazali cilje in namene, za kterimi zdaj tako odločno hodi. iu izklicni je navdušeno ,.Slava Pniackvu!" kterega starost ne zadržuje se vdeleževati javnih slovesnosti slovanskega naroda, kakor representautu vseh biiditeljev češkega naroda. Sledil mu je kratek govor g. pr. M., v ktereiu je povdarjal značajnost vrlih Cehov, ki se ne dajo ustrašiti od nobenega, ampak krepko stopajo za toni, kar so za dobro iu pravično spoznali, in zatoraj kliče govornik stoterim ..Slava" neustrašenemu voditelju slavnemu I!ieger-jii. Grmeča ..Slava" je donela po napolnjeni dvorani. Sopet so se glasile slovenske pesmi, in na ta govori gos. Jedi. v imenu Cehov, sc zabvaliije Slovencem za njihovo vdeleževanje češke narodne veselico 0 slovanski iizajeinnosti. I.e v tem geslu zmaga slovenska stvar toraj ,.A t ž i j o slovanska vzajemnost". Sopet je poprijel g, pr. S. besedo iu navdušeno govoril 0 naši bodočnosti. Omenil je med drugim, kaj so slovanski narodi že prinesli k občini omiki človečanstva , oni so bili prvi, ki so sol kopali, priča temu še zdaj slovanska imena, kakor ..llališ-( e". oni so učili sosede prav in postav, kajti prvi so se vadili spoznavati meje in lastnino in povzdignoli so se do naj više samouprave v zadrugah. In tak smemo tudi slavne iu srečno bodočnosti za svoj narod se nndjati, ako resnobno in moško delati hočemo. Toraj božja pomoč ..slovanski bodočnosti." Lepe so bile tudi besede gosp. pr. V. u bratovski ljubezni med Slovani in tako so se vrstile pesmi in navdtlšajoči govori noter črez polnoč,v občno zadovoljiiost in duševno povzdigo vseh pričujočih. Iz Kopra. Id. maja. (i. Gr, Italijanska gimnazija v Kopru je namenjena isterskim babom; slovenščina jo obligaten jezik Slovencem in štipendistom; dosti je Slovencev v tej gimnaziji, kteri se tega predmeta ogib-Ijejo, iu se kot pravi Italijani vpisujejo in štejejo, Dijaki te gimnazije bo polni navdušenja za Italijo, in o prilikah tudi posnemajo italijanske premi -petneže, da divjajo v mestu in časi se njihova sveta jeza na bližnje sloven- ske kraje razlije. Pretekli mesec je dvajset teb dijakov v Lazaret v učilnico privrelo, ktera je pol ure od Kopra oddaljena. Bilo je četrtek, celi dan Šolski praznik; tudi učitelja ni bilo doma; njegova dekla je hotela dijakom ravno i/ trga vzroka v stop braniti, ali ni VSO silo v hišo pnderejo, deklo na tla vržejo in druge burke se i njo vganjajo; uboga reva je komaj ube-žala, da bi le od daleč ogledala, kaj hode ta drhal počenjala, ker pomoči ni bilo blizo, kajti sosedne hiše iu vasi so daleč okrog raztresene. Dijaki jo naravno«! v učiteljevo sobo mahnejo iu se tu kot divjaki vedejo; na glasovir začno z pestmi biti. da ga je bila konec; pobišno opravo iu druge reči po-tolčejo in poškodijo, potem ko si svoj srd ohlade, jo proti Kopru odrinejo. Ko se učitelj domu* vrne, in to delo divjih Ilunov pregleda, ni bila njegova oprava le razdjana in poškodovana, ampak manjkalo mu je več reči, kakor en daljnogled, mnogo knjig in drugih stvari. Škoda je bila cenjena nad HO gl. učitelj bi lahko po sodnijški poti odškodnino zadobil; — iz krščanske ljubezni jim on na prošnjo starišev. prijateljev in dotičnega gosp. kateheta odpusti iu le 40 gl. odškodnine dobi. Kaj mislite ali so bili isti dijaki od ravnatelja, kteri je za ovo divje početje vedel, očitno po postavi kaznovani ali i/, šole iztirani V Nikar ne I — V nravnosti so zadobili drugi red, pa le za preteklega (prvega) polletja, in bilo je vsega konec. To ni edini pripetljej, kterega so osnovali ti laški kulturonosci pustne dni so hotli s kmečkimi (slov. Držani) mladenci v neki gostilnici pri Lazaretu sale vganjati ; naši Držani so ponižni, pohlevni ljudje (kakor sploh vsi Slovenci), niso jim nič hudega učinili, marveč jih le opomnili, naj mirujejo ; pa ti ošabni dijaki se jim posmohujejn, slavo Italiji prepevaje in Slovence zaničovajo. Naši Slovenci se tudi svoje narodnosti zavedajo; zatoraj so dijakom krepko pot proti Kopru pokazali. Iz bele Krajine. Žalostno, da ne rečem sramota za nas Slovence je, da nam inostranci preiskujejo našo zgodovino, naše starine, umetnijo, našo zemljo itd. Ako kdo domačih kaj dela na tem polji, razglaša izdelke svoje v tujem jeziku, se ve, da ne vsi, imamo tudi tukaj vse časti in hvale vrednih izjemkov. Spisi iu preiskave, ki so namenjeni izvedencem, ne najdejo pri nas šc pravega mesta — nimamo še zavoda ali društva, po ktereni bi naši zgodovinarji, jeziko- in naravoslovci itd. svoje opazke, poskusu je, preiskave, iznajdbe naznanjali svetu. Zatoraj radostno pozdravljamo nasvet, ki ga podaja slavni učenjak g. Dav. Trstenjak v „Slov. Narodu". Ako hočejo Slovenci kedaj pokazati, kaj premorejo tudi v vedi in umetnosti, treba jim je nasvetovanega literarnega društva, kakor ribi vode. [mamo zgodovinske družbe v Ljubljani. (Jradci, Celovei , imamo muzeje in razna druga učena društva, a vsi ti zavodi so samo za dotične dežele, skozi in skozi nemški in nam celo sovražni. Niso slovenski in brez središča niso vzajemni. Nas je premalo, da bi vsaka dežela zmogla lastno tako učeno družbo. Najnovejši dokaz temu je družba za de-Želoznanstvo v Gorici, ki je mrtvo rojeno delo, kakor piše „Primorce". Združenje vseli Slovencev v eno celoto, ki se nam v političnem oziru še ni posrečilo, začnimo na duševnem polji po lepem izgledu družbe sv. Mohora, .Matice, slov. dramatičnega društva. Kar se tiče posameznih toček g. Trstenjakovega nasveta, želeti bi bilo. da jo društvo za znanosti i u umetnosti v Ljubljani. Res je sicer, da se dela v beli Ljubljani nakakošna partikularna kranjska politika, in da si je Ljubljana nesvesta postala svojega poklica in pomena, ali upat i smemo, da skopne vendar le enkrat led, in da prisije solnee lepše bodočnosti. Ljubljano niaisiktere okolščino priporočajo kot središče slov. literarnega iu umetniškega življenja. Ako pa Ljubljana za sedaj nikakor ni sposobna za to čast. naj se vsaj doda pravilom pristavek: če so okoliščine po tem, ume BO društvo preseliti na bolj ugodno mesto. Od kraja bode zadostovala kaka sobana, kedar pa naraste arhiv in razne zbirke, se pa preinači. Da bi se stvari dajale jugoslovanski akademiji, kedar Id bila sobana prenapolnjena, ne zlaga se z našo mislijo, po kterej naj bi se s časom napravil „narodni dom", središče iu sredotočje vseh znanosti in umetnosti. Zustran „literarnoga glasilu" ki bi imel izhajati enkrat v letu, mislim, da bi veliko bolj ustrezalo, da izhaja od početka štirikrat, poznej večkrat na leto. ..tilasilo" nuj bi ne donašalo izključljivo dovr.šnih izdelkov in se ravno kaže v Angliji, kjer so parlamentarične naprave že stoletja v rabi | proti samogoltnim iu dobičkarskini predrazsodkoin, posebne ste važnosti dve in utrjene, da je vso velike in koristne spremembe le redkokedaj dogual j prikazni: veliki pomen Ustavnega družnega prava v Angliji, iu pa upliv nrav-pailamenl sam, ampak skoraj vselej le s pomočjo in nagonom ljudske volje. nega. krepkega, spoštovanega voditelja. Ljudska delavnost in Cobdenov upliv, ki je svesta si svojega rila sama neposredno se dela in gibanja poprijela. velika množina in posamezna osebnost ste si roke podali v dosego občega blagostanja. Ure/ ljudske gibčnosti bi se gotovo nikdar ne bila znižala žit na v voznimi; parlamenti namreč ne morejo nikdar nadomestovati, ampak le izra-raževati, voditi in spodbujati ljudsko voljo. Druga pomota v parlamentarnem življenji zelo navadna je. da se bore vsaka stranka pridobiti volilni red (postava), kteri naj bi izključljivo tej stranki služil, ter joj brez o/ira na druge s tem zvunajnim pravom pripomogel do zmage mul svojimi političnimi nasprotniki. Take tirjatve ne morejo biti brez slabili nasledkov, ki sc kažejo v tem. da bo ruzdruži državno društvo po posebnih stranskih koristih, in da bolj in bolj izgine jednota skupnega državnega poklica i/. Bamosvesti velike množine, /a Cobdenovih Časov so bili posebno anglijski Chartisti, ki so si hoteli pridobiti z. volilnim redom zvunajno sredstvo, s kterim bi bili skušali izvršiti druge svoje tirjatve. Obeh teh imenovanih pomot dosledno sc izognoti ni bila tako lahka reč. Nekoliko je veljalo oživiti ljudsko gibanje in po njem Ob pogum spraviti zagovornike pogubnih žitnih colov v parlamentu; nekoliko pa tudi za to skrbeti, da bi niži stanovi mod živim gibanjem prodeleč ne segali iu čez ojniee no stopali, posebno pa. da bi ne zašli v ono nestrpljivost, ki je pri vunanjem pomaiikaiiji in bcraŠtvU celo dobro undjiva, ktera pa stanovitnosti in previdnosti političnega prizadevanja pregOStokral škoduje. V oni dobi, v ktero spada borba proti anglijskim žitnim colom in ki nam pred oči stavi .sedemletno vojsko (]k;JH- Ista) državljanske previdnosti Velikanska so bilazvunajna sredstva, ktera so se porabila v ta namen, /veza. ki je hotela odpraviti žitne cole, razširila se je s časom po celi Angliji. Družabnikov letni doneski so znašali 90JD0O tolarjev, vsi društveni stroški poldrag niiljon. Društveni časopis je Sel v nekterih 100.000 iztisih od roko do roke. Manjih razprav pa seje razprodalo in razdelilo skoraj dva miljonaiz-tisov, da sc jc zvozinhn namenom privabilo javno mnenje, darila so se razpisala za naj bolje sustavke o posebnosti imenovanih prenaredeb. Zvezini predstojnik je sprejel v nekterih letih 30.000 pisem, razposlal jih je lOkrat toliko. Še krepkejše se je posluževala zveza , kteri je bil Cobden duša in glava društvenega pravu, da je podučila nevedne. Potujoči apostoli so romali o zve-zineni imenu in na njene stroške od vasi do vasi, od trga do trga, od mesta do mesta, in so širili nauk o svobodnem trgovstvu, ter razlagali vprašanje, čegar rešitev se je nameravala. Iz računa, kterega je 1. 1845 zveza položila za oba Blodnja pretekla leta. je razvidno, daje bila vtem času sklicala zveza 160 zborov po raznih vaseh in BO po drugih krajih. Prejšna leta se je bilo v najem vzelo jedno izmed največih gledišč v Londonu. Tu se je delavcem brezplačno razlagalo, koliko škodo izvira iz žitne vvožnine. Iz prostovoljnih daril so napravili zvezi na korist prodojalnioo, ki jc dala skoraj 2.r)().000 tolarjev čistega dobička. (D. d,) Češki nftrodni deželni poslanci so sklenoli. da se deželnega zbora ne bodo \.lr],/t\.di. ..\Vnml" li zastonj glavo boli. jim dokazaje, da M deielnO autonomija r»mo nasprotno postopanje tajala. Vlioija deželna autonomija! C c s k i doiolnj odbor j« »Ulcovaje ne na temeljne zakone državnopravne proteste čeških srenj in okrajnih sestopov dotičnim zastopom nazaj poslal, drug.' pa kol proinjfl izročil nniiiotniji. da si jih promisli, potem pa predloži ministerstru; ob jednem je izrekel svoje zaupanje in zadovoljnost đo sklepov kompetentnoga državnega nastopa in ljudorailego ministerstva. Lep ustaven cvet ta deželni odbor, ki tako ravna z mnenjem natlačenega naroda in doka/, ila je ustavna birokracija podobna absolutni, kakor vinar vinarju. Davku na odstrižke (kupone) JO po ptujih deželah zelo protistavljajo. V Londonu je izročilo 8 prav glasovitih kupčij-skdi hiš grofu Apponiju prošnjo proti temu. da bi davek zadeval tudi zvu-najne posestnike kuponov in ..Times- ..znanja, da bi londonska borza nova avstrijska posojila celo prezirala, ko bi so kuponi nadačili. Ogerski deželni zbor so spodtičo nad tem. daje v kupčijski iu čolni pogodbi s Prasko večkrat imenovana Avstrija iu pa države Njegovega Veličastva avstrijskega cesarja, ne pa Ogerska, Deakova stranka je sklenola, da se mora ta ..nnpaka'' popraviti in bo minister Gorove baronu IJeustu ta sklep objaviL I' n i j o u i s, ti ii i mestni odbor v Zagrebu je sklenol, dase prekrsti ulica, ki je do zdaj nosila ime mnogo zaslužnoga vladike Strossmaverja na ime Marijo Valerijo. Ta prilizni a nehvaležni čin je zbudil celo nevoljo VVandererja, fce je bil že žlobudrasti nasvetovalec, piše „\Vand." tako brez vsega takta, stavili nasvet, ki mora Strossmajorja naj huje žaliti, naj bi bilo vsaj srenjsko zastopništvo popred premislilo in B6 po jednem svojih odbornikov pri k. deželni blagajnici, ki je komaj strelaj od mestne hiše, osebno prepričalo, da loži pri dež. blagajnici 150.000 gold., ktere je daroval Strnss-maver za domače učno zavode, ki bodo za časa zopet deželnemu glavnemu mestu na korist. Mi toraj menimo, da tak mož nikakor ni zaslužil, da ga mestni zastop na ta način žali in na stran stavi. Sklep je sicer znamenje časa, a vendar ga moramo na vse strani globoko obžalovati. Saj bi so bila našla kaka ulica, ki bi se dala brez razžalenja prekrstiti. — Quo, quo ruitis! Hrvaška regnikolarna deputacija si je izvolila že dva pododbora, ktera sta že toliko dela dogotovila, da se moreta odbora O svojem delu razgovarjati. Upati je, da si odbora ne. bosta do živega segala in že v prihodnjem tednu izročila svoje elaborate ogerski regnikolarni deputaciji. LepO sporaztiinljenje je tudi kaj vredno. Bismark hoče vzeti za nekoliko časa odpust, ko bodo parlainenta-rična dola dokončana. Šc ta mesec pojdejo :i francoski mornarski častniki iz znanstvenih namenov merit severna morja. V Parizu zopet z orožjem rožlajo. (.'esarski ruski kabinet je iz lastnega nagiba odstopil od kapitulacijo v Srbiji. V Drleingradu veliko vesolje. Velika skupščina deiaveev v Londonu je sklcnola poslati kraljici pismo, naj pusti Disraolija iz službe. Niža zbornica je sprejela Armstrongov nasvet iu izrekla, da sc sodajni kabinet no sklada z ustavo in parlaiuentovo častjo. Kraljica je odgovorila parlamentu, da ne bode za zdaj nikakoršnih služ.eb v irski dr/.avni crkvi nameščala. Ha/ne novice, — Ker se toliko sliši o silnem pijančevanji na Huskeni posebno po nemških časnikih, bode mikalo bralce /voditi, kakošna je potrata vina na Ruskem v primeri drugim državam. Kuska: 70,000.(1110 prebivalcev 66,000,000 vedrov vina: Francoska: 80,000.000 preb. 108,000.000 vedrov vina; Avstrija: 32,000.000 prebival. 1 11,000.000 ved. vina. Na Ruskem pride "j0 vedra (po 1 *Jlitra), na francoskem 3 vedra; na Avstrijanskeni 1'/, V.j na Švajear-skem t',4 v.; na Portugalskem 8 vedrov, v posameznih gubernijah in sicer v Olonecki guberniji 2 stota (l/lu vedra), v Arhangeljski vedra, v Novgo-rodski 1,, vedra, v Snmlenski 1 veder na vsacega, če se po vrhu vzema. Potrata vina na Ituskoni se. manjša: Akeizni (čolni zbor je v 12. guberniji leta 1866 za 4,772.392 ruboljev manje nadačnine prejel nogo leta I86S Slov. Matica je imela 0. maja zbor, pri kterem se jo sporočevalo, da je ogersko miuisterstvo odbilo ono prošnjo Matice da se oprosti plačevanj za porto uradnih dopisov, in da prošnjo Matice, zastran podpore i/, deželno blagajnice še ni ivšel ogerski zbor. Sklenulo so je tudi, da se bode 12 kipov kamna s starodavnimi slovanskimi runami najdenega pod Divčjo skalo, napravilo in slovanskim Maticam v dar razposlalo. Tiskova pravda g. Sveteca proti „ZukunTtu.*) Končna razprava 13. maja. Predsednik dež. sod. svetovalec g. Giulani. Toživcc Svetce sam začne tožbo: Že lansko leto je doneski „Zukunft" novico, da je drž. poslanec Luka Svetce spregovoril besede: „Tu je prva — (denar je *t] ^C.KI"!' "ne" .8*avljeno lo poročilo, ktero smo celo naravako posneli po časopisu „Zukunft , ko izvorno iz lastnoročncua pisma f. L. Svetca, da jc „Zukunf'tino" poročilo \ nekterih rečeh nereinićno. Pri navili tiskarskih okoliščinah nismo več mogli poročila odvreči. Kar smo mogli, popravili urno. Zajemati pa iz »Laib. Ztg.", in dunajskih listov nismo mogli, ker nimaiUO OO t.-1» listov potrebnega zniipniija. Nikakor nas ni ln|u volja, p obravnavi in g. Sveten kaj neresničnega povedati, če bi so nam bilo oddaljenim vendar kaj taeega primerilo, bomo radi popravili brez sile §, 19. tisk. postave. Po žulji g drž. i i lanoa L, Sveten prlobčujemotu tudi »Zukunflino" opravičilo. Opravičilo se glasi: Lani v št. 89 naiega listo (,Zukunftu) tiskano naznanilo, daje pri neki priliki gosp drž poslanec Laka Svetec s prsti ineneaje rekel „ta je prva — denar je glavna 'stvar", zarad česar ledi v drž. zboru, nam j« objavila oseba, kteri smo iz dobrega razloga verjeli Pri včerajini lodnijiki obravnavi sc je pa pokazalo, da }o naznanilo nima djanske podlage Zato si štejemo \ dolžnost, to javno dati na znanje. „Zuk.u Dolžni pa, kakor g. Svetec misli, nismo bili razglašati tega opravičila, ker Zu-kunltiiiega" niiziuuiila v št. ii',1 t. 1. nismo nikjer omenjali. Vred. " glavna reč) zmiganjem kazalca po palcu, kar denar pomeni. Ker se pa „Zu-kmit'r le malo bere po Krajnski in je malo veljavna, in ker nisem hitro zapazil dotični članek, sem tožbo tedaj opustil in MOM) po „Novieah" razkladal u/rok, da -eni v drž. /boru. l'a !'. aprila se najde v Mariborskem ..Slov. Nar." članek, v kujem so obširno ponavlja ta namet se trditvo. da sem uienil s tem dieto. Ravno to se je zgodilo tudi v „Slov, Primorcu" 13. aprila. Vkljub tomu. da iem v ,Slov. Narodu" 1 * i. aprila tO preklical, BO nahaja /opet 17. aprila v ..Zukunfti" članek, v kojem vrednih obljubi moj izrek dokazati. Tu članek jo sprožil hrup (senzacijo) med Slovenci. Kamin tega me obira za Krama drž. zbora, imenuje moj izrek čuden, tla, stavlja me za lažnika. To so mi prizdeva nauiet nepoštenega djnnja pripovodaje izmišljene stvari omadežujoče me v javnem mnenji, Zato tožim proti „Zukunfti" in nje vred-niku Leskovcu po §§. 488, 490 in 493 zarad pregreška zoper poštenje. 17. aprila me zasrainuje zarad svitlega (rdečega) nosa, zato tožim po §. 491. Na to odgovori g. Leskovec: članek v „Zukunfti" 17. aprila ni imel inega namena, nego zavračenje nameta v „Slov. Narodu" IG. aprila, dase „Zukunft" laže, če pravi, da je po lastnem izreku g. Sveteoa denar poglavitna reč, za česar ostane v drž. zboru. Ta namet sini zavračal s tim, da sem obljubil imenovati osebo, ki mi je to povedala. Dotična novica ni ponavljena temveč je obljuba, vsakemu razjasniti. Novica jc bila že lansko jesen prinesena, zatorej tožba zakasnjena. Jaz nisem nikdar naravnost trdil, da je Svetec to rekel, ampak le, da sem slišal. Ali je kazenljivo, objaviti govorico za ktrro ima tretjo osebo za avtoriteto. K večem se pristne pojasnenje, in tu bi ne bil odrekel g. Svetcu. Svetec misli, daje pregresek v nametu: da sedi zarad denarja v drž. zboru in si tolmači to za diete. Kukošen denar, o tem ni besedico v članku; kajti denar je pojem vseli gmotnih zadev. Lahko pomeni tudi splošna prašanja o narodnem gospodarstvu, ktere misli Svetec prezirajo političen program posebno v drž. zboru gojiti , ali pa gmotne zadeve one dežele, ktero Svetec zastopa. Svetec ostaja v drž. zboru vkljub oiurze zoper drž. zbor, zarad ktere je Ueust, kakor znano v febr. pret. leta razpustil dež. zbor krajnski, dokler so niso Svetec in tovarši drugače namerili in prispeli v drž. zbor. Tukaj iščejo tedaj dobrote v gospodarstvenih zadevah. To vendar nič ni nepoštenega. Toživcc misli, da sem z denarjem diete zastopil. Lahko mogoče, da sim si mislil — nobene stene nimajo misli — rečeno pa ni nikjer. K temu pa res niso diete brez zanimivega upliva pri sprejemi in razdelil poslanskih mest, zakaj bi bilo drugače diete ; zakaj jih pa gospod Svetec v žep »tekne in jih ne dii za više namene? Sleherni delavec zasluži plačo, tako tudi zastopnik v državnem zboru. On je odvetnik voliloev — v političnem — zakaj bi ne smel biti plačan brez nepoštenja, kakor odvetnik od strank. I )enar si vsaki želi in vsaki dela za denar. G. Svetec si mora, kruh služiti, iu če res deloma zavolj diet sedi v drž. zboru, kaj je to nepošteno V Strastno ga nisem prijel iu le kot politikarja, ki ne smo braniti, da so kritikujc o njegovi politiki. Dokaz temu je, da sem že pred dotiono objavo njegov govor na rrhu časnika dal tiskati in dopise iz Kastve in Pizina ki ga hvalijo. (i. Svetec dokazaje se posebno opira na slov. lista: „ Slov, Primorec" in „Slov. N arod", ker sc iz „Zukunft" ne da nič pokazati. Kar slov.listi pišejo, t gld.; cena 1853 gld. in 81'/« n. I. izv. drž pos. Marka Horvata zoni. k. Mottling kur. št. 7GG pri okr. ur. v Metliki zar. 80 gld.; cena 150 gld. Štajersko: I. izv. drž. Erjavčevo pos. Ii. št. 03 pri okr. ur, v Ljutomeru zar. 156 in 105 gld.; cena 430O gld. II. izv. drž. Šobovo pos. urb. št. 223, gor. št. 609% ad dom. Rana pri okr. ur. v Brežcah, zar 120 gld,; cena 4010 gld. L izv. drž. pos. Jože Rosmana urb. št. 81 '/„ ad Hauptpfarrsgiilt Go-nobic pri okr. ur. v Konjicah zar. 100 gld.; cena 5O0 gld. L izv. drž. zemljišča pare. 705, Urše Zaje pri okr. ur. v Šoštanji, zar. 500 gld.; cona 414 gld. I>iiii.i jslt.i bo r/. a