F»itnin» plačana. v gotovini.
K-
izhaA vsak torek, četrtek in soboto.
i ena fnsamesni številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
leto xm.
Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 22. februarja 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 23.
Gospodarski dogodki in razvoj poslov v prošlem letu.
lij markantnega poročila Kreditnega zav,oda za trgovino in industrijo v Ljubi j a ti i posnemamo naslednje:
Pivi meseci leta 192!» niso oznanjali kaj posebnih gospodarskih uspehov. Dolge tedne se je trdovratno držala neusmiljena zima. Gromade zapadlega snega so kar za celo vrsto tednov zavrle redni tok prometa in kupčijskega dela. Zadobljene občutne škode v prometu, proizvodnji in trgovini, domači kakor izvozni, ni bilo kasneje mogoče nadomestiti z na-petejšim delom. Spomladi se je gospodarstvo sprostilo težkih spon mladega leta. Tekom žive pomladi, lepega poletja in ugodne jeseni se je gospodarstvo razgibalo v malone vseh svojih panogah v prav ugodne smeri, P.a. m<>remo preteklo leto scela označiti za zadovoljivo gospodarsko razdobje.
Promet na naših železnicah je bil nenavadno živahen. Ponosno je pretekel stare številke opravljenega prometa. Po zimskih zapletkih se je ob vseh naraslih zahtevah gibal gladko in točno. V industriji je bilo vobže delo dokaj živo. Vse do zadnjih mesecev je v industrialni prizadevnosti vztrajalo relativno ugodno razpoloženje. Stoprav proti kTaju leta se je omračilo, pa je za marsikatero stroko računati, da pojde odslej pot konjunkture za daljšo ali krajšo dobo z grebena v dolino. Zgovorno merilo za razmero v industriji in veliki kupčiji je mogočen prometni volumen naših železnic in pa visoke številke premogovne produkcije v minulem letu. Dosti živahno je bilo lani obrtno delo, izvzemsi nekatere rokodelske obrate, ki jim greni obstanek množinsko delo iz tujine. Stavbna podjetnost in delavnost ni popustila po množini stavb, akoprem so ponehale stavbe velikega obsega. Gradbena delavnost je nudila dobrodošlo delo stavbenim podjetnikom in obrtnikom ter delovne prilike številnim delavcem, ki prihajajo po zaslužku v naraščajočem številu iz južnih kra-iev- V kupčiji na drobno, kakor v obrtniških krogih so tožbe, da smo zopet padli v stare stiske okornega plačevanja. Zadolževanje pri trgovcu na drobno in rokodelcu narašča. Po mrtvilu pričetkom leta je trgovina kaj nag'o oživela, no, do višine prejšnjih iztržkov se ni povspela. Mestni in kmečki konzument preudarno nabavlja, kupuje rad na upanje in se Prerad oprijemlje prilike, ki se mu Ponu/ja, da kupuje na obroke. Za le« nnž^S«° Tob°, Prevažna predmeta za
na'dom?SlSJn ’k.upčij°' bjle
bre razmere Panntr gU ^ ?°* bodreče izglede	1OT?stno
su primerni dovrgitvj i« ^ S^0J1 m8"
goditvi merkantilnim zahte^m P ’
Vse leto je bilo na svetoZm t^
velika potreba za denar in Za kanitni Vstrajno se je držala trga vzpeSa nagibnost. Obrestna mera, že ob pričetku leta dosti visoka, se je tekom leta pooela ponovno vse višje ob sko-ro neskončnih zahtevah Amerike. — Toda nepričakovano naglo je došlo <io temeljite premembe. Z napetostjo v Ameriki je čudovito hitro popustila obrestna mera tudi na naši celini. Navzlic opisanim izrednim razmeram
velikih tržiščih za denar in kapitel so vTadale v naših meiah precej jtormalne ra^anere. Dosti likviden je od denarni trg. in obrestna mera pri ni segla preko meje, običajne po-
slednjo dobo. Naša efektna kupčija je bila v prošlem letu skromna. Dasi kaže račun tuintam prav čedno donosnost, zanimanja za efektne kupčije ni obuditi.
Za gospodarsko presojo preteklega leta je markantno srečno dejstvo, da je bila letina ugodna, v mogočnem pridelku kakor je koruza, celo uprav ponosna. Kmalu so bile prodane velike množine agrarnih pridelkov, pa se usedlina naše agrarne delavnosti ter industrialne in kupeijske prizadevnosti zgovorno in značilno izraža v bodrečem dejstvu, da smo v preteklem letu zaključili svoj promet z inozemstvom z lepim presežkom vrednosti izvoza nad uvozom. Naša država je minulo leto zopet dosegla aktivno trgovinsko bilanco. Naš dinar je peto leto že stanoviten, pa je naše gospodarstvo
v	srečnem položaju, da v račune trgovinske in industrialne kalkulacije ne uhaja kot mučen spremljevalec grizoča skrb za lastno denarno vrednost. Letne gospodarske račune res da greni neveselo dejstvo, da so cene za mnoge agrarne pridelke padle na izmero, ki s trpko skrbjo navdaja vse naše gospodarje. Naš gospodarski svet je pa prepričan, da zmoremo v najbližji bodočnosti tudi te težave, ker je vsa skrb naše državne gospodarske politike po modrih in dalekovid-nih ukrepih našega vladarja v preteklem letu skrbno že pri konstruktivnem delu za izboljšanje proizvajalnih prilik in pogojev naše agrarne produkcije. O tem prepričevalno sve-doči ustanovitev Agrarne banke ter polog drugih zakonov in ukrepov oso-biito zakon o pospeševanju kmetijstva.
Deseto poslovno leto smo zaključili z zadovoljivim uspehom. Kakor doslej, smo se tudi to leto udejstvovali strogo le v svojem delokrogu, ki smo si ga začrtali ter smo vse druge posle načeloma prepuščali svojim afilaci-jam in zavodom, s katerimi nas vežejo ožji posredni in neposredni stiki ter smo se skupno s temi zavodi tuintam udeležiti na komercialnih poslih.
| t Veleindustriialet Peter Kozina.^
Včeraj kmalu po 9. uri je zabrnela po telefonu žalostna vest: gospod Kozina, v eleindustrijalec, je pravkar izdihnil svojo blago dušo. Vse, ki so ga poznali, je tu turobna vest pretresla v dno duše. In kako ne! Saj je vendar odšel v večnost mož, kakor jih. imamo Slovenci malo in kakršnih krvavo potrebujemo.
Gospod Kozina je bil osebno nadvse blag in izredno dober človek. Vsi, ki so k obokaj prišli ž njim-v dotiko, so ga takoj vzljubili. Vzljubili so g„ tisoči, ki jim je preskrbel kruha. Njegovo geslo je bilo preskrbeti ljudem zaslužek doma. Saj je ponovno izrekel narodnogospodarsko globoko utemeljeno resnico: Naj večja nesreča za naš narod je eksport mladih, živih moči. Preskrbimo ljudem doma kruha! G. Kozina je bil vedno svež, v svojem 52 letu je šel po stopnicah kakor mladenič. Njegova hoja, njegov govor, vse kakor da prihaja iz svežega, živahnega studenca. Tembolj tragično je, da ga je sredi dela zadela smrt radi zaetrupljenja.
Iz naslednjega bomo videli, da je bil gospod Kozina mož angleškega tipa, pravi self-irtade-man: Rojen je bil dne 19. junija 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici. V svojih ndadih letih je bil trgovski pomočnik pri tvrdki Ant. Krisper v Ljubljani, na Mestnem trgu. Z vso svojo prirojeno bistrostjo se je poglobil v slovensko gospodarsko življenje. Posebno mali sloji so se mu »milili. Sami je pripovedoval, kako so .**»-mu smilili kmečki ljudje, ki so pozimi izdelovali zobotrebce, krtače itd. Prinesli so te stvari v Ljubljano, toda niti za par krajcarjev jih niso mogli prodati. In zgodilo se je, da je človek, ki je celi dan brezuspešno ponuiat svojo blago, zagnal zvečer vse v Ljubljanico. Tedaj je gospod Kozina kot podjeten duh vprašal samega sebe: Ali se ne bi dalo s pravo organizacijo tem ljudem pomagati? In mladi mož se je spravil na to težavno nalogo in jo sijajno rešil. Organiziral je ekeport, ki je najrevnejšim med revnimi dal možnost zaslužka. Ženijalma dr. Lampe in dr. Krek *ta spoznala duhovito podjetnost
Za odpravo davka na poslovni promet.
Izmed vseh davčnih vrst posega davek na poslovni promet najgloblje v interese našega gospodarstva. Uveden je bil prva povojna leta kot začasno zasilno sredstvo za uravnovesenje državnega gospodarstva. Ob uvedbi so merodajni krogi opetovano naglasa li, da je ta davek samo začasen in da se bo ob izenačenju neposrednih davkov, ki bo nudilo državi primemo nadomestilo zanj, brezpogojno ukinil. Začasen značaj davka je dokumentiran tudi v njegovi primitivnosti in ob-čutnosti. Ustroj davka je veren odsev takratnih inflacijskih razmer. Dokler so te razmere trajale, tudi ni bilo proti njem resnega odpora. Z nastopajočo konsolidacijo gospodarstva pa je postajala dajatev vedno trša in težja. Na dnevnem redu vseh gospodarskih zborovanj zadnjih let ,ie vedno tudi vprašanje odprave davka na poslovni promet. Na vseh zborovanjih se obravnava to aktuelno vprašanje, pogodilo se je že ponovno, da organizacije razgovora o davku na poslovni promet niso stavi'e na dnevni red, da so zborovalci sooutano načeli to vprašanje in dali duška svoji nevoUi. Na trgovskih zborovanjih se očita davku na poslovni promet v glavnem po^eg stroge prakse in formalnih dolžnosti pobiranje od kupčij z izgubo, na obrt-
niških zborovanjih pa se kritizira predvsem rigorozno tolmačenje pojma malii obrtnik. Refren vseh zborovanj pa je zahteva, da se naj davek na poslovni promet brezpogojno ukine.
Ob izenačenju neposrednih davkov, ki je stopilo v veljavo začetkom leta 1P29, se niso izpolnile nade gospodarskih krogov in obljube svoje-časno merodajnih uradnih osebnosti, da se bo davek na poslovni promet ukinil z uveljavljenjem novega zakona o neposrednih davkov. Bilo je to do cela naravno, kajti z izenačenjem nastali položaj takrat še ni bil jasen. Izenačenje je bilo za finančno upravo
v	mnogem oviiru skok v temo. ker ni vedela, kakšen donos bo pokazal novi davčni zakon.
Donos novih davkov se je pokazal stoprav začetkom leta 1930. Po uradnih podatkih se je pobralo neposrednih davkov v letu 1P28 1774 miHio-nov Din, v letu 1929 pa 2^05 mPijo-nov Din. Donos se je torej povišal za 231 mi> jonov Din. Toda ta uspeh še ni definitiven. Kakor znano so se neposredni davki v letu 1°^ odmerjali prvič po novem zakonu. Radi oriorav se je odmera zavlekla v pozno ies^n, ponekod na še ob novem letu ni bila do ce’a "atova. Spričo tega se bo pra-
vi	povišek donosa pokazal še le, ko
mladega moža in ga podprla. Vzpodbujen po svojih uspehih je začel graditi v Tržiču tovarno za čevlje, bilo je to leta 1908. Pri teni so mu delali takrat vsemogočni Nemci silne težave. Zelo ugledna graška Tagespost je pisala o gospodu Kozini, da je sEindringling in das deu-tsche Gebiek. In res! Prvič v zgodovini je radi Rozinovih zaslug padla nemška trdnjava in iz nje je vzrastel slovenski Tržič. Tam, kjer je bilo poprej pusto in prazno, se je razivil Kozinov duh. Na zapuščenem zemljišču je zgradil gospod Kozina tovarno, ki je v okras in ponos Tržiča. Po svoji notranji in zunanji ureditvi pa je najuzornejša tovarna v Jugoslaviji in tudi vzgled inozemskim tvor-nicam, kar so priznane inozemske avtoritete javno priznale. To je in ostane nesporno delo gospoda Kozine. Prilike po vojni tudi njemu niso prizanesle. Treba je bilo delati v docela iapreme-njenih razmerah. Priznati pa je treba, da je bil najhujši udarec za gospoda Kozina pogodba, ki jo je sklenil z državo radi dobave čevljev. On je točno izpolnil pogodbo, delal skoro leto dni izključno za državo — toda pod najneugodnejšimi pogoji v veliko svojo škodo. Toda pri vseh teh težkih izkušnjah ni njegov podjetni duli omagal, prestal je trnjevo pot slovenskega industrijca, kakor je sam rekel. Z njemu lastno žilavostjo se je oprijel dela in v kratki dobi dveh let je podjetje zaključilo z izredno ugodno bilanco. Njegova poštenost in njegovi nad vse solidni izdelki so popolnoma odstranili nevarnost tuje konkurence. Toda ni mu bilo usojeno uživati sadu svojega dela. Baš ko je podjetje zadobilo sloves in sijaj, ki ga zasluži, ga je poklical večni Sodnik k sebi z besedami: Dovolj si delal, dovolj trpel, sedaj počivaj, sad tvojega dela pa naj uživa narod, za katerega si se vedno trudil.
Gospod Kozina je odšel. Ni ga vet med nami, toda njegov spomin bo ostal večen v sreu vseh. ki so dobri Jugoslovani ostal bo bot svetla in redka zvezda na bori (Hi n tu zgodovine slovenskega gospodarstva.
bodo vsi za leto 1929 predpisani davki tudi izterjani. Toda že podatki o donosu, kolikor so se pokazali koncem leta 1929, so dali gospodarskim zbornicam povod, da so na konferenci, ki se je vršila koncem meseca januarja, ponovno načele vprašanje odprave davka na poslovni promet in pooblastile beograjske zbornice, da
v tej smeri potrebno ukrenejo.
Ali in v koliko bode imela ta akcija uspeh, še ni znano, imamo pa informacije, da finančna uprava sama uvi-deva, da je položaj, kakoršnega utvar-ja davek na poslovni promet, trajna nevzdržen, vsled česar se že resno ba-
vi z revizijo predmetnih predpisov.
Pri sedanjih davčnih merah se z revizijo ne moremo zadovoljiti, temveč v skladu z vsemi gospodarskimi krogi želimo, da izgine v sedanjih trdih časih normalnih prilik ta preostanek inflacijske dobe, ki v sistemu našiih neposrednih davkov nima eksistenčne upravičenosti.
Brzojavna pisma v notranjem jugoslovanskem prometu niso pripuščena, pač so pa pripuščena v mednarodnemu prometu tudi med Jugoslavijo na eni ter Avstrijo, Ogrsko, Češkoslovaško in Nemčijo na drugi strani.
Jugoslovanski gospodarski odnosa)! z Nemčijo.
V	letu 1929 je gospodarstvo Jugoslavije idlo napredovalo na potu h konsolididaciji, kar se zlasti izraža v znatni povzdigi zunanje trgovine. Izvoz in uvoz ista v zneskih 6329 milijonov dinarjev, odnosno 6673 milijonov
Sribližno uravnovešena. Razveseljivo obra žetev je brao našla odjemalce, kar je trgovino in industrijo močno povzdignilo. Jugoslavija je agrarna država, ki je močno odvisna od svojih žetev. Ker se bavi 87% prebivalstva s kmetijstvom, oziroma je zaposleno v poklicih, ki iso s kmetijstvom tesno izdruženi, moreta trgovina in •industrija uspevati le tedaj, če ima poljedelec vslod dobre žetve denar v roki,
Tudi industrijalna delavnost temelji po večini na kmetijstvu, tako na primer sladkorna industrija, industrija špirita, pivovarne, industrija mesnih izdelkov in koneono tudi usnjarska industrija. Tudi ostale industrije morejo le tedaj uspešno delovati, če je notranji trg sprejemljiv.
Med razpečeval išči Jugoslavije igra nemški trg zelo veliko vlogo. Njegova sprejemljivost za jugoslovanski izvoz se je od 7 % v letu 1920 dvignila na 15%' v letu 1928. Koruza in pšenica igrata pri tem izvozu tako veliko
vlogo, da je že bila nameravana ustanovitev nemškojugoslovanske ekspertne družbe za pospeševanje izvoza žita v Nemčijo.
Uvoz Jugoslavije iz Nemčije obstoja skoro izključno iz gotovih izdelkov, pri čemur so udeležene skoro vse stroke nemške industrije gotovih izdelkov. Železni izdelki, stroji, strojni deli, elektrotehnični izdelki, avtomobili in motorna kolesa so po vrednosti najvažnejši izvozni predmet, ki jih uvaža Jugoslavija iz Nemčije. Pri tem prihaja do izraza trdna volja, s kojo si jugoslovansko gospodarstvo prizadeva izkoriščati zaklade svoje zemlje.
'Pri tej izgraditvi lastne industrije je nemško gospodarstvo važen pomočnik, ker dobavlja v jako znatini količini produkcijska sredstva vseh vršit. Živahno zanimanje, ki ga imajo jugoslovanski industrijei in trgovci za nemško gospodarstvo, se posebno jasno kaže v vedno večjem posetu lipskega sejma. Leta 1924 je znašalo število teh interesentov 270, leta 1929 pa je naraslo na 630. Ker je bila zadnja žetev dobra in je omogočila nenavadno visoko povzdigo izvoza, bo mnogo interesentov iz Jugoslavije poselilo pomladanski sejem v Lipskem, ki se vrši od 2. do 8. marca t. 1., zlasti zategadelj, ker bo na tem sejmu razstavilo okoli 3000 tovarn stroje, aparate in orodje, ki se potrebuje v Jugo-
Vcjaški dijaški rok trgovskih akademikov.
Po dosedanji praksi so imeli absolventi dveh razredov trgovske akademije pravico do vojaškega dijaškega roka, ker sta dva razreda 'trgovske akademije odgovarjala šestim razredom gimnazije.
Novi zalkon o ustrojstvu vojslke in mornarice pa določa v čl. 49., točka 1, da se prizanava pravica na vojaški dijaški rok le onim dijakom, ki so dovršili kako strokovno šolo, ki je enakovredna šestim razredom srednje šole. Trgovske akademije so enakovredne srednjim šolam, trgovske šale pa šestim razredom srednje šole.
Zveza trgovskih gremijev se je v nekem konkretnem primeru obrnila na Ministrstvo vojske in mornarice v Beogradu s prošnjo, da pojasni je-li zadostujeta za dosego vojaškega dijaškega roka dva razreda trgovske akademije, ker dva razreda te šole odgovarjata absolviranju trgovskih Šol, Vi so tudi dvorazredne. Zveza je prosila obenem ministrstvo, da se obdrži dosedanja praksa, po kateri sta
zadostovala za dosego vojaškega dijaškega roka dva razreda trgovske akademije.
Ministrstvo vojske in mornarice pa je rešilo, da dijaki, ki so absolvirali dva razreda trgovske akademije, niso dovršili te šole in radi tega tudi nimajo pravice do vojaškega dijaškega roka.	'V
Absolventi dveh razredov trgovske akademije so torej izgubili pravico do vojaškega dijaškega roka in to kljub temu, da sta dva razreda trgovske akademije enakovredna absolvirani trgovski šoli, kar jo priznalo tudi Ministrstvo trgovine in industrije.
Ker bi bili dijaki-absolvemti dveh razredov trgovske akademije s tem občutno prizadeti in ker se priznava tudi absolventom dvorazrednih trgovskih šol pravica do vojaškega dijaškega roka, je nujno potrebno, da vsa merodajna mesta podvzamejo potreb? ne korake za spremembo intrpreta-cije čl. 49. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
JUGOSLAVIJA IN MEDNARODNA POCENITEV DENARJA.
Iz, Beograda pišejo z dne 17. t. ni.: Pri napovedanem znižanju obrestne mere tukajšnjih banJk gre za prav izdatno izmero, od 14 do 18 na 10 do 1.2 odstotkov. Beograjski bančni krogi naglasa jo, da je bija njih rentabilnost v preteklem letu iprav ■majhna ali pa da je sploh ni bilo. Z velikim olajšanjem posojilnih pogojev naj ho leto 1930 bolj rentabilno. Leto 1929 je za zagrebške banke izpadlo dosti bolje kot za beograjske. To se je javilo tudi v uspešnem tekmovanju podružnic zagrebških bank v Beogradu, ki so dajale denar po 10 do 12 odstotkov. Prav sedaj so beograjske banke trajno brez pravega dela in je do novega izvoznega časa, to je do začetka septembra, malo izgledov na poživi jen je. Izvoani čas pomeni za beograjske banike vselej najživahnejšo kupčijo. Važno je, da je tudi menični eskompt pri Narodni Itanki izdatno padel in je sedaj do skrajnosti znižan. Vzrok vidijo v izredno majhnih zahtevah zagrebških bank na kredite Narodne banke in pa v brezposelnosti beograjskih bank. — V poučenih krogih se sliši, da znižanje uradne jugoslovanske obrestne imere od 6 na •rr5% ni izključeno. Pač pa pristavljajo, da je resna odpomoč skoraj nemogoča, dokler emisijski zavod ne daje kratkoročnih posojil. Morda se bo o tem razpravljalo tudi na občnem zboru Narodne banke. — K temu poročilu pripominjajo, da so nekatere beograjske banke že pričele z izdajanjem posojil ipo 10 Vi odstotkov.
Občni zbor trgovskega društva v Celjn.
Dne 18. t. m. se je vršil XXI. redni društveni občni zbor v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, katerega se je udeležilo povoij.no število članov. Predsednik g. Fazarinc je po toplem pozdravu navzočih podal pregled društvenega delovanja v preteklem letu. Ugotovil je, da se obisk industrijskih podjetij ni mogei izvršiti, ker industrijska podjetja, na katera se je društvo obrnilo, na za trgovstvo prostih dneh ne obratujejo in bi torej zamišljeni izleti ne imeli zaželjenega uspeha. Priznal pa je, da so vsa ta podjetja pokazala izvanredno pripravljenost, da društvu ustrežejo.
Z velikim zadovoljstvom je g. Fazarinc poročal, da je drušitvo doseglo uspeh z nameravanimi tečaji in da se je otvoril tečaj iz nemščine, katerega obislrujo 33 trgovskih nameščencev.
Nadalje je g. Fazarinc sporočil, da se je potrdilo pravila Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, s čimer je obstoj zasiguran in njega samostojnost priznana. S tem je končana večletna trnjeva pot, kakor nešteto dosedaj mnogokrat utemeljenih pritožb zavarovancev. Obrazložil je uvedbo višjega zavarovanja proti posebnemu mesečnemu, prispevku po 20 Din. S tem prispevkom bo mogoče nuditi zavarovancem v bolnicah oskrbo v drugem razredu in še nešteto drugih ugodnosti. Dotaknil se je tudi tekmovalnega nastopa zagrebškega društva »Merkur« in menil, da izgleda v Celju, kakor da bi se nekdanji narodnostni boj hotel prenesti na to izključno soeijalno ustanovo.
Računski zaključek se je odobril in sklenila odveznica, Kot delovni program se je določilo:
Poglobljen jo stikov med trgovci in nameščenci, obisk velesejmov in industrijskih podjetij v vetjih skupinah ter tečaji za knjigovodstvo in jezike.
članarina je ostala nespremenjena in se je soglasno izvolil dosedanji zaslužni g. predsednik Anton Fazarinc in celi odbor.
Društvu želimo tudi v novem poslovnem letu obilo uspehov pri njegovem težkem in požrtvovalnem delovanju.
Kvalitetna
TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN FRANCIJO.
Po francoski statistiki je v preteklem letu 1929 izvoz blaga iz Jugoslavije izkazan v Francijo s 132,500*000 franki, izvora blaga Francije v Jugoslavijo 102 milijona 100.000 franki. Iz teh številk sledi, da je bila trgovska bilanca Jugoslavije v trgovini s Francijo močno aktivna, in sicer za 30,400.000 frankov, kar je skoraj četrtina vsega jugoslovanskega izvoza.
j?ai>LiucJ»dnit
DRAŽBA KOŽ DIVJADI.
Dražba kož divjadi se vrši dne 25. marca t. 1. v prostorih ljubljanskega velesejma. Kože se sprejemajo do 23. marca 1930.
* * *
I. Kongres za zdravstveno tehniko in higijeno mest se bo vršil o priliki pomladanskega velesejma v Pragi dne 16., 17. in 18. marca t. 1. Udeleženci kongresa bodo imeli pri prevozu na češkoslovaških železnicah 33%, na jugoslovanskih, avstrijskih 'in mad-jarekih pa 25% popust. Podrobne informacije o kongresu daje pripravljalni odbor, ki posluje v Pragi VII, Veletržm palač.
OTVORITEV NOVIH RELACIJ Z INOZEMSTVOM.
Zbornica za TOl je opozorila Direkcijo pošte in telegrafa na nujno potrebo otvoritve telefonskega prometa med Mursko Soboto in Gradcem, Izvozne tvrdke v Murski Soboti dobavljajo v Gradec velike količine živine, mesa in mesnih izdelkov, pa tudi vseh drugih vrst poljskih pridelkov in so pri tem kupčijskem poslovanju dosedaj odkazane na brzojavni promet, kar povzroča naši izvozni trgovini velike neprilike, a mnogokrat tudi direktne škode.
Vsemu temu bi se dalo odpomo-či, ako so otvori telefonska relacija Murska Sobota—Graz, ki bi donašala poštnemu erarju znatne dohodke in omogočila bolje izkoriščanje obstoječih telefonskih vodov.
Zbornica pripominija v svojem predlogu, da vodi proti Gradcu nikakor niso preobremenjeni, zato prosi, da se zadeva pospešeno reši.
%4vetu
Trije dalmatinski veleindustrije! so ustanovili plovbno družbo, 'ki bo pri kmetovala po višem Jadranskem morju.
Jugoslovanska Uniou-banka d. d., Za greb-Beograd, je zaključila preteklo leto s Čistim dobičkom 24,306.000 Din (leto prej 22,589.000) in bo izplačata kot v prejšnjem letu to-odstotuo dividendo ali 20 Din za 1 delnico.
»Metalokemika d, d.«'se imenuje nova diružiba za kemične in medalungične produkte is sedežem' v Beogradu. Osnovna glavnica znaša t 'milijon- Din.
Pivovarno gostilničarjev v Laškem bodo pričeli v kratkem graditi. Predde-la so ugodno zavržena.
Vodstvo Ljubljanske borze je sklenilo, da bo od 24. t. m. dalje vpeljalo kotiranje 7- in 8-odatotnih Blairovih obligacij ter 7-odstotnih zastavnih pisem Državne Hipotekarne banke. Pogoji ko-tacije so 'popolnoma isti kot na Zagrebški borzi.
Važnost gospodarskega zbližan j* med Jugoslavijo in Ogrsko so poudarjali v
plenarni seji Budimpeške trgovske zbornice 19. t. m.
Pšenice iz Jugoslavije v Bolgarijo je bilo v februarju do 19. t. ni. izvoženih 80 vagonov. Torej se izvoz še zmeraj vrši.
Brazilija ustanavlja v Jugoslaviji konzulate; beremo o že ustanovljenem konzulatu v Beogradu in o nameravani ustanovitvi v Skoplju. Zaenkrat.
Normalni tir za železnico Brod—Sarajevo je zahtevalo aborovanje trgovcev in obrtnikov v Vinkovcih. Ta železnica je kot skoraj vse bosanske železnice ozko7 tirna.
Dalmatinska veletrgovina z živili bnv ta Vidiš je prišla v konkurz; njeni sedeži so Split, Derventa, Opuzen in Metko-.vič. AJktiva so navedena z 1,954.000 di* narji, pasiva z 2,868.000. Tvrdka ponuja 50 odstotkov v dveh letih in pol iti 40 odstotkov, v dveh letih ali pa 22 odstotkov takoj v gotovini.
Jugoslovansko zbornico za pomorsko plombo hoče ustanoviti ministrstvo za trgovino' inf^industrijo ter je daposlalo vsem zbornicam tozddeven zakonski načrt. Sedež zbornice naj bi bil Beograd. "
Carine prosto skladišče inozemskega premoga v Splitu je dovolilo finančno ministrstvo bratoma Vrdoljak, in sicer pod ipogoji, ki so predpisani v naredbi o carine prostih skladiščih.
Hiabolo Separator d. d.« se imenuje nova družba v Zagrebu, ustanovljena s polno vplačano glavnico t milijona Dim od švedske družbe »Aktienibolaget Pump Separatorc v Stockholmu. Udeležena je tudi Bosanska Industrijska in. Trgovska banka d. d. v Sarajevu—Zagrebu. Namen družbe je produkcija po-. Ijedelskih strojev, orodja Ltd. ter trgovina: z izdedki imenovane švedske tvrdke.
Mednarodni somenj v Lvovu se bo vršil leto9 od 2. do 16. septembra 1930.
Rekordno število insolvenc v češkoslovaški zaznamuje mesec januar, in sicer 365 poravnav s pasiva 164 milijonov K«č in z aktivi 73 milijonov Kč. Za-dolženje je proti lanskemu januarju za 50 odstotkov večje, pasiva za 25 odstotkov, število insolvenc za 45 odstotkov. Število konkurzov je naraslo za 55%.
Češko - Moravska d. d. hoče prevzeti v svoj delovni program tudi izdelovanje aeroplanov.
Britanski industrijski velesejem se vrši od 17. do 28. t. m. v Londonu in v Birminghamu.
Glede mednarodne sladkorne konferenc« še ni nič določenega, kdaj se bo vršila, a na konferenci interesirane dežele si neprestano izmenjavajo svoja mnenja.
Nora zvišana nemška zaščitna carina za lahke čevlje ibo stopila v veljavo skoraj gotovo že s 1. marcem, ker je Avstrija, s katero je imela Nemčija carinska vezavo, pristala na to.
Srednjeevropska kovinska skupina je zborovala v Pragi in je formulirala svoje zahteve na mednarodni jekleni kartel. člani zahtevajo zase prostost, v trgovini z Balkanom pa hočejo imeti kot enota posebno stališče. Pogajanja s kartelom se bodo pričela 13. marca v Parizu.	:
Dober dobitek brez rizika
RupaiuJ« v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Loinik, Maribor, Cankarjeva 26
dosežete s prodalo
MAGGI1** izdelkov za luhe.
Borza dela v Mariboru. Od 9. do 15.
t. m. je dela iskalo 116 moških in 43 žensk, 87 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 64 oseb, in sicer 43 'moških in 21 žensk, odpotovalo jih je 14, odpadel je pa 1, koncem je ostalo 795 Oseb v evidenci, odpotovalo jih je 122, od ^januarja do 15. februarja 122, odpadlo pa 155, medtem ko je v istem času iskalo dela 1015 moških in 491 žensk, delo je pa dobilo 234 moških in 200 žensk, službenih mest pa je bilo 518 prostih.
Pii Borzi dela v Mariboru dobijo delo:
8 viničarskih družin s 37 člani, 11 hlapcev, 8 pastirji, 2 majerja, 2 švajcarja, 1 livarski mojster, 2 samostojna livarja, 1 specija 1 ist za izdelovanje pomorskih vrvi, 1 kamnosek, 2 kovača, 2 mizarja, 1 le-sosltrugar, 2 čevljarja, 2 prikrojevalca za 'gornje dele čevljev, 1 mlinar, 1 slaščičar, več vajencev (čevljarji, zlatarji, kovači, krojači, mizarji), 18 dekel, 8 služkinj, 10 kuharic za Srbijo, 3 natakarice, 2 šivilji, 2 bolniški postrežmici, 4 sobarice, 1 šiviljska vajenka, 1 trgovska vajenka.
Tujski promet v Mariboru. Prvo polovico v februarju je prišlo 989 tujcev .v Maribor. Od teh je bilo 204 tujcev, t. j. 103 potniki z Dunaja, 2 kitajska trgovca iz Shanghaja in 98 drugih inozemeev.
Dva ameriška parnika - velikanu.
V	Ameriki gradijo sedaj dva velikanska oceanska parnika, kojili konstrukcija: je podobna oni novih nemških ladij »Bremen« in »Evropa«. Novi dve ladji bosta vsebovali po 50.000 ton, ‘bosta torej nekoliko večji kot »Bremen« ali ta-kjo veliki kot bivši nemški »Imperator«. Gradbeni stroški za obe ladji bodo znašali okoli(jl60 jpijijpgov
; Dolžniki Zedinjenih držav. Po računih newyorške senzalne tvrdke Macfiy and Go. je največji dolžnik Zedinjenih držav Kanada in sicer z zneskom več kot dveh milijard dolarjev. Na drugem mestu je Nemčija s ca. 1 milijardo dolarjev, sledijo ji Argentina, Francija, Velika Britanija, Italija in Belgija. Vsega skupaj jei plači ranih v U. S. A. za več kot osem milijard dolarjev inozemskih posojil.
Naraščanje svetovnih zalog kavčuka. Londonska statistika od 14. t. m. ceni vse svetovne zaloge kavčuka na koncu preteklega leta na 241.000 ton, od koje svete odpade 105.000 fon na Ameriko, 73.000 ton na Anglijo, 25.000 ton na kontinentalne evropske dežele itd. V primeri s koncem leta 1928 so hse zaloge' kavčuka glasom te statistike pomnožile za okroglo 100.000 ton.
Kuba se pogaja s skupino angleških rafinerij o prodaji 1 milijona ton sladkorja, iz česar se more .sklepati, da Angleža ne mislijo na nadaljni padec cen. Tudi Rusom bo Kuba prodala večje množine sladkorja; pridelek v Rusiji ni dal one množine, ki bi potrebi prebivalstva zadostovala.
Ogrske proge železnice Donava—Sava—Adrija (prej Juž.na železnica) bo ogrska vlada od 1. julija dalje združila z ogrskimi državnimi železnicami. V to je opravičena v smislu rimskega dogovora.
TRGOVSKA VISOKA SOLA V LEIPZIGU.
Ta šola priobča pravkar seznam predavanj za poletni letošnji semester (cena 50 pfenigov). Predavanja se pričnejo na koncu aprila, imatrikulacijska doba traja od 23. aprila do 21. maja. Predavanja in vaje bodo obdelovala vsa v gospodarstvo spadajoča vprašanja. V seznamu dobiš tudi podatke o izpitih, o tečaju za revizorje knjig, o zavodu za svetovno gospodarstvo itd.
X|ul>ljjnalta liored
Tečaj 21. februarja 1930.	Sevanje Din	Ponndbt Din
DBVIZB: Amsterdam 1 h. gold. . .		22-78
Berlin 1 M ........	13-5425	13 5725
Bruselj 1 belga		—	7-9134
Budimpešta 1 pengfi . .	9-91	9-94
Curih tOO fr		—•_	1095-9 i
Dunaj 1 šiling		7-9828	8-0128
London 1 funt 		—•—	27617
Newyork 1 dolar			56 69
Pari* 100 fr		—•—	222 26
Praga 100 kron		167-82	168 62
Trat 100 lir		296-30	298-30
Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. februarja t. 1. ponudbe glede dobave raznega sanitetnega materijala; do 28. februarja t. 1. pa glede dobave 95 kg motvoza. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani smeJema <K> 28^»fftbfifarjb f.” lT"p5niidiEe glede dobave 60 komadov mecesnovih mostnic.
—	Promefno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave 4fl0 kg raznih kompletnih pisav ter posameznih črk ter glede dobave 12.000 komadov matric; dne 10. marca t. 1: glede dobave raznih tiskovin. — (Pogoji so na vpogled pri navedenih oddelkih.) — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 50 tisoč komadov kapsol; — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 5. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 70.000 komadov granitnih kock. — I)n£ 10. .marca t l. pa pri Direkciji pomorskega sa-obračaja v Splitu glede dobave 350 ton domačega premoga. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 4. marca t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem sla-galiištu \ Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 10.000 čistega špirita. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem »lagali-Štll.)
Oddaja zgradbo skladišča v Turnju pri Karlovcu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 12. marca t. 1. pri Inženjer-skem oddelku Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrti in pogoji pa pri navedenem oddelku.)
Dobava smučarskih čevljev. Dne 25. februarja t. I. se bo vršila pri Upravi III. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave 600 parov smučarskih čevljev. — (Oglas je na vpogled v pisa-nni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in vzorec pa pri cm en jeni upravi.)
Prodaja konjskega gnoja se bo vršila potom ustmene licitacije dne 7. marca t, 1. pri Komandi 8. žamdaiimerijskega polka v Ljubljani, Blei\veisova cesta št. 3. (Pogoji so na vpogled pri navedeni komandi.)
Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov postajnih žigov in glede oddaje 170 komadov postajnih žigov v popravilo. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2 batnih teles. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. marca t. 1. ponudbe glede oddaje 102 komadov Minimax-aparatov in 5 komadov Theo-aparatov v popravilo. — (Pogoji so na vpogled pri navedenih oddelkih.)
—	Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 6. marca 1.1. ponudbe glede dobave 60 m žičnih pletenin, 130 komadov cevi in 15.000 kg tračnic. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do'7. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg karbolineja ter glede dobave kopopcev in vrvi. — Vršile se bodo na-‘ slednje dentalne licitacije: Dne 10, marca t. 1. pri GradbengJBLfldd©lku Direkcije državhlh^Žleznic v Sarajevu glede dobave raznih barv in fimeža; dne 11. mami t. 1. pa glede dobave rebraste pločevine. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Sarajevu sprejema do 13. marca t. I. ponudbe glede dobave gumijevih cevi. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 13. marca t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 13.832 metrov sivega bombažnega blaga. (Pogoji so na vpogled pri navedenem oddelku, Masarykova ul. 2.)
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani odda potoni pismenih ponudb večjo množino bukovega lesa. Ponudbe je vložiti do 8. marca t. L (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Novo mesto se bo vršila potom licitacije dne 13. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, natančnejša pojasnila in podrobni pogoji pa pri navedeni direkciji.)
jniu jiororiLi
RUSKI NAPAD NA TRG LANU
LetvljSki generalni konzulat v Pragi govori v svojem januarskem gospodarskem (poročilu o trgu lanu sledeče: Razpoloženje na latvijskem trgu lanu v januarju je bilo oprezno. Splošna tendenca kaže navzdol. Latvija je prodala od zadnjega pridelka 5000 ton, od te svote 50% potom latvijskih agentur v i nožem-sL n wa koncu meseca so se izvršile na vzhodnem trgu lami bistvene izpremem-be. Sovjetska Rusija j6 prodala v Berlinu 15.000 do 20.000 ton po zelo nizki ceni, nadaljnih 4000 do 5000 ton je pa prodala latvijskim eksporterjem. Vsled nizke ruske prodajne cene se je pojavila na trgu lanu zopet nesigurnost ih se posledice zadnje ruske prodaje še ne morejo pregledati.
Z BOMBAŽEVEGA TRGA.
Padajoča tendenca zadnjega časa na ameriških bombaževih trgih se je ustavila. Padec je bil v prvi vrsti posledica finančnih težkoč v organizacijah farmer-jev. Te organizacije imajo s pomočjo vlade nalogo, da držijo trg ter da prodajajo v prodajo jim oddani bombaž po kolikor mogoče visokih cenah. Ker se pa zaželjene cene niso dale doseči, so morale efektivni bombaž prodajati po nizkih dnevnih cenah. A tehniška pozicija je postala boljša. Prav tako sd sedanje nizke cene najboljša propaganda za redukcijo bombaževega pridelovalni’ ga areala v prihajajoči seziji 1930. Nd sme se pozabiti, da je znašala v letošnjem januarju povprečna ceiia za bombaž iž južnih držav 15‘62 pfrtti'18‘60 v'lanskem' januarja in 19-70 v predlanskem. Indijski hombaž je šel deloma vštric s padcem ameriškega bombaža, čeprav so ostale posamezne vrste trdnejše. — V splošnem so pa dospele cene indijskega bombaža na tako nizko točko, kakor niso bile že več let ne.
TRG JAJC.
Ekspertna zadruga jajc. v št. Juriju ob Južni železnici poroča:	Stagnacija je
menda premagana, ker se bližajo kun-serve koncu. Skoraj vsi inozemski trgi kažejo trdnejšo tendenco; povpraševanje po svežem blagu je živahnejše. Cene so dosegle najuižjo točko in je pričakovati sedaj normalne dobre kupčije. Mila zima je imela v kupčiji s svežim blagom vsaj to dobro, da so dosegle cene svežih jajc takorekoč čez noč najglobljo točko, s čimer so bile preprečene velike zgube v tej kupčiji. Druga dobra posledica mile zime bo najbrž ta, da bodo cene skoraj gotovo skoz vse leto v primeri s preteklim letom znatno nižje notirale. To bo imelo za posledico mirnejšo in bolj urejeno kupčijo.
Cena cinka je zopet padla in je no-! tirala 19. t. m. v Londonu 181s/ib funtov, za skoraj 8 funtov manj v lanskem februarju. Že več let ni bila tako nizka.
Brzojavi:	KrispersoionlaJe	|.jM&*|ana
ANT
Telefon štev. 2263
Lastnik: Josip Verlič
Zaloga špirita, raznega
Veletrgovina kolonijalne robe . Velepraterna	, , mq. , _
kave • Mlini za dišave	L J U D L J H N H
t....	DUNAJSKA CESTA 33
Ustanovljeno leti
Zganja in konjaka • Mineralne vode
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
IL NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH;
SALDA-KONTE ŠTRACE
JOURNALE
ŠOLSKE
ZVKZKE-MAPE
ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE L T. D.
id^Trgovd, oglašajte v »Trgovskem listu«!
Preminul je v petek, dne 21. t. ni. ob 9. uri dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, gospod
veleindustrijalec in imejilelf reda sv. Save III. ki
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 23. februarja t. 1. ob pol 5. uri popoldne z Brega št. 20 na pokopališče k Sv. Križu
Sv. maše zadnšnice se bodo brale v več cerkvah.
LJUBLJANA, dne 21. februarja 1030.
Žalujoči ostali
M
SEMENA
s
k
ZVEZA INMJSTR1JCEV NA SLOVENSKEM OZEMLJU KRALJEVINE JUGOSLAVIJE javlja preža los tno vest, da je danes, dne 21. februarja 1930 ob 9. uri predpoldne v svoji hiši na Bregu po kratki bolezni preminul gospod
PETER KOZINA
tovarnar, imetnik visokih redov, član predsedništva Zveze
indnstrijcev itd.
Blagopokojni je prezaslužno deloval v našem predsedništvu vse od ustanovitve naše organizacije. Spoštovali in ljubili smo ga kot plemenitega, dobrega moža in upravičeno smo bili ponosni na uspehe njegovega dela. V zgodovini slovenskega gospodarstva bo njegovo spoštovano ime zavzemalo odlično mesto.
Slava njegovemu svitlemu spominu!
V Ljubljani, dne 21. februarja 1930.
priznano najboljše vrste zelenjad in cvetlice priporoia za v komisijsko prodajo po 1 Din vrečica s pri* mernim popustom. Semenske omarice na razpolago Specijalna veletrgovina s semeni
Josip Urbani?
Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 8
VELETRGOVINA kolonijam« In Špecerijske robe
IVAN JELAČIN
o	LJUBLJANA
»loga ml« pra> 1— kava, mlatili
ToZna in solidna postrelbat
Zahtevajta ceniki
fesa
BBBaBB@aBBBBBBBaBa«BK8&aBBC!B&?<«i9»aBBBaaBBBBBBI
■BBBBBBI
Kreditni zavod za' trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica Stev. 50 (v lastnem poslopiu)
Brzojavke: Kredit Ljubljana w m Telefon Itev.: 2040, 2497, 2548; interurban: 2706, 2806
Peterson International Banking Code	;
Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna narotlla« predujmi In krediti vsake vrste, eskompt ln( Inka so menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safedepositl Itd.
;ib
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBI
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiakarja: 0 M1CHALEK, Ljubljana.