Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the Prudent, A. S. Burleson. Postmaster, General.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
AVNO
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME III. _ LETO III.
CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) AUG. 23rd. 1920.
ST. 199 (NO.)
Single Copy 3c
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Ruske čete ogrožajo Lvov.

Po-
Varsava, 22. avgusta. C1'a> katera Poljski
* Poljska armada uspešna 'na ^ del'h bojne bronte, z izjedo skrajno desnega krila, kjer ruske Čete pod poveljstvom ?erala Eudenija prekoračile ko Dniester in so rdeče pred-raza dosegle Stri ob železnici
od Lvova. Poroča se, da se vršijo boji ^'erozhodno od Lvova in kot ^javlja, se general Budeni
Osem ubitih v avtomobilski nesreči.
Philadelphia, 22. avg. — Osem oseb je bilo namestu u'bitih, se-
P°služui
Va
je danes podali dem pa jih je dobi]o po&kdobe, 'JojRi urad, izjavljajo,da j trije morda usodne> kQ je eks.
presni vlak ,vozeč iz Glassboro v Camden, zadel avtomobilski omnibus na križišču blizu Fair-view, W. J., blizu Camdena. Nesreča se je pripetila nocoj.
Lokomotiva je zadela v avtomobil, v katerem so se nahajali ljudje, vračajoči se na svoje domove v Fairview, ter ga vlekla naprej celih 75 milj, metajoč mrtve in ranjene ob železniški progi.
Kot se izjavlja, je to ena naj-grozovitejših nesreč, kar se jih je zgodilo na železniških križiščih v državi New Jersey. Vpitje in krik nesrečnih žrtev, ki se je slišalo med pokanjem avtomobila, je pozvalo potnike iz vlaka, toda osem jih je bilo mrtvih in vsaka pomoč je bila zanje odveč.
Med mrtvimi so: dva mala
Je pri obkoljevanju Lvo-Kavalerije in infanterije.
siti drugi strani pa trdi polj" 'četV°Jni Urad' da so sovjetske ter*1" severozapadni fronti, kasto 'p0 nameravale zasesti me-in r, orn in odrezati Varšavo
Alu	V P°P°lnem umika-
p0|: Zatrjuje se, da so jim
da Ja zadaii hude udarce in st;se skušajo izogniti zajetju
y da beže ob pruski meji. j0 ",aške avtoritete izjavlja-tj.'ofa s° Poljaki v sedanji pro-3kih^ivi zajeli 35.000 sovjet-ga ]V°''akov. ter da so poleg te-tia j13!11 veliko število topov, ^ strojnik pušk, veliko ražavozov ter konj. Iz-ti8o-Se Prepričanje, da je še več t(.t (j~*v Rusov zajetih v gozdu, 4aj0 a ^kajo prilike, da se polzi
^a se, da so Poljaki Mlavi ubititimi boljševiki pri ga q tudi enega nemške-iikov lka	nem®kih
pa^'^eviške armade severoza-iti p° °.c' Varšave, med Vistulo baje pošiljalo brzo-ljei)., aPele z a pomoč. Iz dob-ia-]' apelov se ne da presoditi, gro?- e čete zavedajo, da jim tio ■ Za'let)'°. kajti prosi se sa-tfebfa amunicijo in druge po-fiaij ' 'ne- Prednje straže te ar-Je dosela 100 kilometrov
\o
a, o od Qdanskega, kar je lilt-." imenom baltiški hod-
lli^ Nahajale so se že tako c0skj *atnpe Grappe, da so franki častniki svetovali ameri-pfotp8Pediciji, di je vodila boj fazšii-jejočemu tifusu, da tM.makne v Gdansko, kar je
J st°rila.
it ^az°valci zatrjujejo, da ako ljnje psko. napredovanje nada-slt0 in, Pripelje Polake na pru-*uak eJ0, predno se bo zamogle «t fi armade umakniti iz okoli-°rn> bo nastal zanimiv po-Hl0t". Sovjetske čete se bodo >Hl6]ee ali P°dati» če pa bodo t<4, dovolj vojnega materijala,
Strojne puške proti premogarjem.
Charlestown, W. Va. 21. avg. — Brzojavka, ki je nocoj prejel polkovnik Jackson Arnold, poveljnik državne policije v Cirts-ville, okraj Raleigh, W. Va., pravi, da se med štrajkujočimi premogarji in ljudmi, ki jih je najela premogovna družba, vršijo boji.
Polkovnik Arnold se izjavlja, da pravi poročilo, da so se štraj-kujoči premogarji Weirwood Coal družbe sprijeli v boju z družbinimi stražniki, nakar so se baje premogarji Willis Branch Coal družbe priklopili družbinim stražnikom, ki rabijo strojne puške. Ne omenja se ničesar o kakih izgubah.
2-MILI,IONSKO DETE!
Louisville, Ky., 22. avg. Mrs. Lucy Elizabeth Moorman Bar-lett je porodila deklico, ki je vredna dva milijona. Na porojenem detetu ni nič tako izred-otroka, eno mlado dekle, ena nega, toda stari oče matere je šrednjestara ženska, ter štirje v svoji oporoki določil, da se moški. Dekle in otroka so bili njegovo posestvo, ki je vredno vrženi v postajo, ki se nahaja i $2,000.000, izroči v dobrodelne
ob progi, ter so bili na mestu mrtvi. Žrtve so tako razmesarjene, da jih ni možno spoznati in do sedaj se je samo v enem slučaju dognalo ime ponesrečenca.
To je že tretja nesreča, ki se je pripetila na tem križišču v sorazmerno kratki doti. Poročila o vzroku nesreče se razlikujejo, toda gotovo je, da je bila varnostna zatvornica pokvarjena in da je bil tamkaj nasta-nujen čuvaj. Očividci pravijo, da je čuval ravno dal znamenje enemu avtomobilu, da ustavi, ko se je na drugi strani pojavil avtomobilski omnibus, ki je bil zadet ravno v sredi. Samo ena oseba je ostala nepoškodovana.
LLOYD GEORGE IN GIOLIT-TI SE POSVETUJETA.
London, 22. avg. — Brzojavka, ki jo je do'bil londonski "Times,' iz Lucerne, Švica, pravi,da sta imela angleški ministrski predsednik Lloyd George in italijanski ministrski predsednik Giolitti v nedeljo dve konferenci, na katerih se je razpravljalo poljski položaj, posebno z ozi-rom na Gdansko, potem jadranski problem in pa odgovor Italije na ameriško noto. Brzojav-
namene, če bi njegova vnukinja pred petindvajsetim letom svoje starosti še ne imela nič otrok.
Ali postane Egipt svoboden?
o
London, 22. avgusta. — Londonski "Times"[poroča v današnji jutranji izdaji, da razumeva da se bo Egiptu dalo neodvisnost. Kot pravi' "Times" je Anglija prišla do 4e odločitve po nedavnih dogovorih med misijo viscounta Miinerja, ki je pred kratkim obiskala Egipt, in pa med egiptovskq misijo, kateri je načeljeval Sed Zagloul paša, bivši egiptovski justični minister.
Med osnovnimi točkami sporazuma 'so:
Egipt prizna privilegirani položaj Velike Britanije v dolini reke Nil in se obvezuje, da v slučaju vojne dovoljuje Angliji dostop do vsega egiptovskega ozemlja.
Anglija naj bi v Egiptu vzdrževala svojo posadko.
V pasu, obsegajočem Sueški kanal, naj bi Egipt zaodbil popolno kontrolo nad tujezemski-mi zadevami, toda pod pogojem, da se ne bo sklepalo nitakih dogovorov, ki bi bili škodljivi angleškim interesom. Egipt bi imel pravico nastaviti diploma-tične zastopnike v inostranstvu. (Kot je razvidno iz poročila, ima Anglija jako čudne pojme o "neodYisnosti".)
29 mož našlo smrt v jezeru.
Boji na Irskem.
p ■ c3
ej C
številka 3c
Belfast, 22. avg. — Kot posledica napadov na policijske
Poljski pogoji one-mogoču jejo mir.
Sault Ste, Marie, 21. avg. — postaje, izvršenih včeraj, so bi-
V petek zvečer ob deseti uri je jezerski tovorni parnik "Willis L. King" zadel ob parnik "Lake Superior", in v teku manj kot dveh minut je silna eksplozija na parniku "Lake Superior" pognala 29 mož izmed 32 v smrt v valovih. Rešili so se samo štirje možje izmed celotnega parniškega osobja.
li ubiti štirje biriči in en policijski saržent, trije so bili ranjeni, dva se pa pogrešata. Napadi so'bili izvršeni v Dundalku, Ma-croonu, Kilrusu in Athloneju. Več žrtev ie bilo napadenih iz zasede.
Belfast, 22. avg. — Policijski inšpektor Swancey, katerega je mrliška porota spoznala krivim
Za časa nesreče je bilo jezero premišljenega umora v zvezi z
FRANCOZI V MALI AZIJI.
Pariz, 22. avgu. <-4~ Zunanje ministrstvo sporoča, da je francoska posadka v Adi, Mala A-zija, katero so oblegali Turki dva meseca, napravila v petek izpatl in čisto porazila oblegal-ce. V obleganem mestu se je nahajalo tudi osemnajst ameriških pomožnih delavcev.
NOVO MINISTSTVO V JUGOSLAVIJI.
Belgrad, 22. avg. — Novo jugoslovansko ministrstvo je sestavljeno. Ministrski predsednik je še vedno Milenko R .Vesnič, zunanji minister pa dr. Anton Trumbič.
101-LETNA ŽENSKA BO VOLILA.
Boston, 20. avgustai — Tu se je registrirala za novemberske volitve 101-letna Mrs. Annie Stone. Ona se zelo zanima za politiko in pravi, da se hoče "na stara leta opslužiti pravice, ki so si jo ženske končno izvoje-vale.
skoro popolnoma mirno in tudi ozračje ni bilo zelo megleno. ''Willis L. King" se je zadri v "Lake Superior", nakar je vdrla v prostore, kjer se nahajajo parni kotli, voda, nakar je sledila eksplozija, ki je uničila ves zadnji del ladje. Ob tem času je bila večina moštva na krovu pehajoč se, kdo bo preje skočil v rešilni čoln in si otel življenje.
zavratnim umorom župana v Corku, MacCurtaina, je bil danes ustreljen, ko se je nahajal napoti iz cerkve proti svojemu d o mii. Umor se je izvršil v mestu Lisburn, kamor je bil prestavljen po preiskavi mrliške porote. Kot rezultat tega umora so se v Lisburnu pojavili resni nemiri. Poskusilo se je pognati v zrak prodajalno nekega vodje Sinn Fein gibanja,
Nesreča se je pripetila v j komaj štirideset jardov od me-Whitefish zalivu, nedaleč od tu. sta, kjer se ie izvršil umor. To
Obrežni rešilni parniki so danes popoldne v obsegu več milj iskali po jezeru, da najdejo kaj
so preprečili edinole ulsterski prostovoljci. Množica je potem napadla stanovanje nekega na-
več rešenih na kakem rešilnem j cijonalističnega republikanca. Iz čolnu, toda vse iskanje je osta- oken so padli streli. Napadalci lo dosedaj zaman.	j so odgovorili s streli in ranili
Štirje moški, ki so se rešilij lastnika. Množica se je nato ne vedo drugega povedati, kot!Polastila poslopja in ga zažgala, da, ko so se zavedli, so se znajdlii Sinoči so se pred ječo v Corku
DVA MRTVA V EKSPLOZIJI.
Syracuse, 20. avg. — Dva moška sta bila ubita, 12 pa jih je dobilo poškodbe, ko je danes eksplodiral 2000-galonski plinski rezervar, ki je last C. E. Mills Oil družbe.
v mrzli vodi jezera Superior. Kako silna je morala biti eksplozija, je razvidno iz tega, da so vsi Štifti rešeni, močno opečeni in poškodovani.
Kapitan Edward L. Sawer, ki je med rešenimi, ima več ran na glavi. Ne mara dosti govoriti, kajti očitno ga zelo boli usoda, ki je doletela njegovo moštvo.
Sinoči je rešilno moštvo pobralo na jezeru mornarja Walter Richterja popolnoma golega. Pravi, da je bil samo v spodnji
zbrale velike množice in molile za jetnike,' ki se nahajajo v njej, in ki ne marajo ničesar zaužiti kot protest proti zaporu.
Napad na policijskega inšpektorja je bil nad vse drzen, toda vsi napadalci so ubežali.
AMERIŠKI SOCIJALISTI ZA TRETJO INTERNACI-JONALO.
ITALIJA IMA PREVEČ MOŠKIH.
— Umrla je včeraj zgodaj zjutraj Mrs. J. Artuhr House, stara 45 let, žena predsednika Guardian Savings and Trust Co. Kot pravijo zdravniki je smrt pozročil legar. Mrs. House je ;bila skupno drugimi 38 ženskami dne 25. junija na domu
..........Mrs. George Case, 17864 Lake
ka pravi, da se bo jutri s posve- Ave>> Lakewood(
na obedu, na-
Hu Se b°do lahko postavili p° ter
Cov'in lahko še pride do
stler
tovanjem nadaljevalo.
TROCKI NI BIL V VZHODNI PRUSIJI.
ogrožali z obkolitvijoi
^ha^ a napadejo Varšavo od
tv6 8trani-
i« hzunanje ministrstvo
London, 22. avg. — Neka berlinska brezžična brzojavka pravi, da so nemške avtoritete u-radno zanikale nedavno vest, da je bil boljševiški vojni minister
0;r;,a'o nocoj sledeče poročilo I T nCZ vT,itT-• ""otn „ • , , • i Leon 1 ročki v vzhodni Prusiji. • na pojsko-ruska mirov-_______1
Pariz, 22. avg. — Sir Reginald T. Tower, komisar lige narodov v Gdanskem, se je obrnil egacija povzročala polj---na zaveznike za 20.000 nadalj-
nih vojakov, predno se bo čutil dovolj močnega, da da izložiti
kar so vse zbolele za neke vrste legarjem. Mrs. House je tretja izmed teh žena, ki je podlegla bolezni. Prva je umrla Mrs. R. B. Rishardson, 2708 Berkshire
Washington, 22. avg. — Italija ima več moških kot jih potrebuje in jih želi poslati kakih 800.000 v Združene države. Veliko izmed teh je takih, ki so že bili v Ameriki, toda so šli domov tekom vojne . Italija ve, da je zanjo dobro, ako gredo njeni moški v inozemstvo, posebno v Ameriko, da pošiljajo domov svoje prihranke. Pravi, da je to ravno toliko vredno kot če bi ona doma izdelovala raznovrstno blago, ga prodajala
■.j^Janja v Minsku:
Jrzojavke, dobljene v so-\' ,'le razvidno, da je sovjet-^ ^»acija povzročala polj \ (l('legatom gotove neprili \k./''1'°rn medsebojnega pre-
dr., Cleveland Heights, in sicer j v inozemstvo in prejemala zanj v Lake Sunappe, N. H., kamor plačila v gotovini. Tako se je je odšla na kratek obisk. Dru- izjavil J. H. Burton iz New Yor-ga pa je umrla služkinja, ki je ka, ki bil navzoč na zborovanju bila uposljena pri Case-ovj dru- v Parizu, na katerem se je or-
V>Ja poveril ter se jejmunicijo, di se nahaja v Gdan-«oiJ ° ^čelo s pogajanjem po-^skem, namenjeno za Poljake, i* . > ki
'ah
so nam poznani samo 'karskih poročil. V več
% M'1 so bolj drastični kot pa
J vk'.kat
V*tere. je P°dal »nKleški
\ '^vjetski zastopnik v Lon-• Kaminev. Kot se zdi, 'Ki *ekoči dogodki na fronti vPliva na sovjetske ko-Sj6Je- da kažejo večje nag-''ie/. nadaljno razpravlja-
Francoska vlada je prepričana, da ako se da Sir Reginald u 5000 nadaljnih vojakov, bo zadostovalo, ker med prebivalstvom mesta ni veliko ekstremistov.
Francoska vlada je prepričana, da Sir Reginald deluje popolnoma proti duhu versaillske mirovne pogodbe, v kateri se (Poljski daje prosto uporabo gdanskega pristanišča.
žini. Večina drugih žensk je tudi še vedno bolnih, toda kot pravijo zdravniki, so izven smrtne nevarnosti. Zdravniki si belijo glave, kaj je vzrok bolezni, katero so spoznali za neke vrste legar, toda vse nji'h prizadevanje zaman. Mrs. House je zbolela šele dva tedna po omenjenem obedu. Njeno stanje je bilo nekaj časa neizpremenjeno, pred enim tednom pa se je iačelo stanje slabšati.
— Iz Coluinbusa prihaja vest, da se je državni justični pravd-
ganizovala mednarodna trgovska zbornica. Izmed vseh dežela, kar jih je obiskal, pravi, da si Belgija najbolje pomaga na noge. Obeta se ji obilna lettna in ima dovolj sladkorja za svoje potrebe.
— V soboto zvečer je ogenj deloma uničil trinadstropno tovarno za izdelovanje pohištva, ki je last Mathews Manufacturing Co. Tovarna se je nahaja na Sloan in Mathew ave. v Lake
Pittsburg, 22. avg. — Kot je
naročila letna konvencija ameri-
., , . »	v	ške socialistične stranke, se je
obleki za časa nesreče, da pa mu	r j
. .	' 1	izvršil referendum z ozirom na
je esplozija isto popolnoma raztrgala raz telo. Pripoveduje, kako se je pogreznil v vodo, in da ni pričakoval, da še kdaj pride na površje. Mrzla voda ga je
tretjo internacijonalo, in sledica istega je, kot naznanja eksekutivni odbor v tem mestu, da se je stranka z gotovimi pridržki izrekla za tretjo ali mo-
spravila k zavesti, da je «pla- j skovsko 30djalisticno interna val na povrsje,_kjer je ostal_pet ijonalo> Kot ge naznanja se je
woodu. Glavni upravitelj tovar-nik John G. Price izjavil,'da bo-'ni se je izrazil, da znaša stor-do ženske v Ohijo volile pri le-1 jena škoda okrog $200.000, kar
tošnjih predsedniških volitvah pod ravno istimi pogoji kot moški.
pa bo dobila družba vse povrnjeno, ker je dovoljno zavarovana.
minut. Tedaj je zapazil kos razbite ladje, katerega se je oprijel in visel na njem celo uro, predno ga je pobralo rešilno mu-štvo.
Poleg njega so rešeni še trije:
Peter Jacobsen, 1405 W. l'6th St., Cleveland, Walter Richter, 223 E. 21st St., Lorain O., G. G-. Lehne, North Allen Ave. Chicago St.
Kaj je pravzaprav vzrok nesreče in na kak način se je parnik "Willis L. King" zaletel v "Lake Superior" je uganka. Poveljujoči častniki na parniku "King" ne marajo na tozadevna vprašanja podati nikakega odgovora.
Marquette, Mich., 22. avg. — Parniška inšpektorja Gooding in Hanson sta nocoj naznanila, da se bo takoj pričelo s preiskavo, ki naj dožene ,kaj je bil vzrok nesreče, pri kateri je 29 mož parnika ''Lake Superior" izgubilo svoja življenja.
Z iskanjem se še vedno nadaljuje, toda dosedaj se ni našlo j še nikakega znamenja, ki bi dajalo upanje, da se je poleg štirih dosedaj rešenih otel še kdo drugi.
Kapitan parnika "King" se je izjavil, ko so ga vprašali, kako je to, da je zadel parnik, da ni njegov parnik zadel "Lake Superior", temveč da je njegov parnik bil zadet. Tudi parnik '<King" je poškodovan v toliki
stranka izjavila proti diktaturi proletarijata v smislu kot prakticira v Rusiji.
Pariz, 22. avg. — L'lnforma-tion objavlja danes poljske mirovne pogoje, kakor so bili sporočani iz Berlina. Pogoji so:
1.	Pri pogajanjih se ima postopati s popolno enakostjo brez ozira na to, kdo je zmagal ali bil premagan.
2.	Smatra naj se, da ni kapitulirala niti ena niti druga stran.
3.	Ako se dogovori glede raz-oroženja, mora biti obojestransko in mora prizadeti obe strani v isti meri.
4.	Določiti se ima poljsko mejo na vzhodu.
5.	Poljska ne mara razpravljati glede skupne rusko-nem-ške meje.
Koncem poročila je rečeno, da je v poljskih krogih razširjeno mnenje, da je mir na taki podlagi nemogoč.
Toda kot vse druge vesti o Poljski, ki dospejo iz Nemčije, je poročilo odprto dvomu; posebno kar se tiče konečnega komentarja, toda v splošnem se zdi, da pogoii niso tako nemogoči in z izjemo zadnjega bi jih ruska vlada najbrže sprejela.
Kot se je že poročalo, bo Rusija ako se ji ne bo posrečilo dobiti skupne meje z Nemčijo, zahtevala kontrolo nad eno železniško črto, ki naj bo jo vezala z Nemčijo. Toda temu so tudi Francozi ...i'".zpogojno nasprotni. V očigled dejstva, da je Francija prepričana, da je med Nemčijo in Rusijo že prišlo ali Pa bo v kratkem prišlo do ekonomskega in političnega sporazuma, bo nasprotovala izvršitvi takega načrta do skrajnih mej.
Ne more se dovolj močno po-vdariti, da je politika Francije napram Rusiji zgrajena na nezaupanju napram Nemčiji. Fran cija ima v tem take predsodke, da je celo jako dvomljivo, da bi po- dovolila Nemčiji ali Rusiji neovirano porabo železnice, ki bi-bila pod poljsko kontrolo. Anglija bi najbrže v kaj takega privolila, in ako pride pri mirovnih pogajanjih glede tega do nesporazuma, bo ta točka najbrže zopet močno napela franco-sko-angleško razmerje.
se
—Dva moška sta povedala policiji, da sta videla, ko je neka ''velika črna stvar" padla v Cuyahoga reko pri centralnem viaduktu. Policija je označeno mesto preiskala, toda našla ni ničesar.
LIGA NARODOV O RUSKEM DELAVSTVU.
DELAVNI ČAS V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Ker čujemo toliko o kratkem delavnem času v Združenih državah, je dobro od časa do časa opozoriti na gotova dejstva ter jih spraviti zopet v spomin. Več kot 52 odstotkov vs^h v jeklarski industriji zaposljenih delavcev dela po dvanajst ur na dan.
Več kot 26 odstotkov vseh jeklarskih delavcev dela po celih sedem dni na teden. Sedaj I pa še takozvane visoke plače: Nad 66 odstotkov vseh jeklarskih delavcev dobiva plačo, ki je pet do 25 odstotkov manjša, kot je določila vlada kot tako-zani eksistenčni minimum. Pri tem pa je treba pomisliti, da je jeklarska industrija najbolj do-bičkanoana med vsemi ameriškimi industrijami.
meri, da bo popravilo vzelo dva tedna časa.
Washington, 22. avg. Delavski department je danes podal poročilo, da bo mednarodni delavski urad, ki posluje pod vodstvom lige narodov, završil poročilo o delavnih odnošajih v sovjetkih Rusiji, in da bo v kratkem izdano v javnost.
SE JE PREBUDILA PO DVEH LETIH.
Waukesha, 20. avgusta. — Danes se je izbudila iz popolnega spanja Mrs. Clara Jorgeson, iz Racine. Dve leti se ni mogla niti premakniti, odpreti oči ali ziniti eno besedo, toda navzlic temu pravi, da se je zavedala vsega ,kar se je godilo krog nje.
RIM SV4RI MANNIXA.
London, 20. avgusta, -r— Rimski konzistorij je glasom angleškega uradnega sporočila iz Rima, poslal na nadškofa Man-nixa iz Avstralije, ki deluje za svobodo Irske, močno svarilo, da zmerneje presoja razna angleška politična Vprašanja.
STRAN 2.
"ENAKOPKAVNUST"
AUGUST 23rd 1920:
44

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Busaines Place of the Corporation. _ 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia sra
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) AUG. 23rd. 1920. ____agREE 104__
TAKOZVANi SOVRAŽNIKI V KUPCU-
SKI ZVEZI. .
uporabljajo, kadar hočejo zatreti vladi neljube nazore, sklepajo veletrgovci trgovine ne le s sovražnikom, temveč se celo žnjimi združujejo k skupnim kupčijam, pri katerih se tako sovražnika kot prijatelja na enakomeren način oslepari. Tako v Ameriki kot v N^čiji se proslavlja v domoljubnem časopisju to dejanje kot pobratenje obeh narodov. To se godi v istem časopisu, v katerem se ščuva delavca obeh narodov drugega proti drugemu. Skrajni čas je, da se delavci predramijo ter se posta vijo po robu mednarodnemu kapitalizmu, ki ne pozna nobenih meja in kojega jezik je internacijonalen in kolega namen e izkoriščanje in zatiranje vseh narodov.
Nekaj o sanjah.
Pogostokrat nas kdo vpraša, kaj so sanje in če sanje kaj pomenijo.
Ponavadi odgovarjamo taikim i vprašanjem v pismu: Posvetite aktivnemu življenju vsako [misel in vsako dejanje in silo, katero imate. Pustite sanje na miru. Lahko vas varajo. Ne
Posameznosti, katere je ameriška parobrodna oblast objavila že pred dalj časa in ki se tičejo zveze med prejšnjo Hamburg America črto ter neko veliko ameriško pa-robrodno družbo, nam kažejo, da zasleduje nova zveza veliko bolj dalekosežne cilje kot pa je enostavno obnov-'jenje parObrodne zveze med Nemčijo in Združenimi državami.	, ,
Ta nova parobi'odna družba se je porodila kot konkurenčno podjetje proti velikim parobrodnim družbam sveta in prav posebno proti angleškim. Vsa znamenja kažejo, da bo dala Hamburg-America črta na razpolago svoje dolgoletne izkušnje in prejšnje trgovske zveze, do-čim bodo dobavili Amerikanci denar in ladje, s katerimi se hoče v zameno dobiti v roke svetovno trgovino.
Ameriška parobrodna oblast pravi v svoji objavi izrecno, da je prišla že več kot pred letom do prepričanja, da bi se dalo izkušnje in trgovske zveze Hamburg-America črte pred vojno na dobičkanosen 'način uporabiti pri zgrajenju ameriške trgovske mornarice in pri razširjenju ameriške trgovine v splošnem.
Tozadevna oblast je postala vsledtega svojega zastopnika v Nemčijo, da prične tam s pogajanji z upravo Hamburg-America črte.
Po par sejah so prišli vsi do prepričanja, dš( bi bilo bolj dobičkanosno in prednostno dovesti do dogovora med privatnimi družbami, namreč eno nemško in eno ameriško, mesto, da bi parobrodna oblast direktno sklenila kontrakt z nemško parobrodno družbo. Ameriška oblast pa je vodila pogajanja ter stoji za novim velikanskim podjetjem, ki združuje nemške in ameriške paro-brodne akcijonarje k skupnemu delu v prid obojestranskih denarnic.
Na ta način je premostil kapital zopet enkrat umetno zgrajene ovire med vojno. Čeprav vlada v postavne^ zmislu še vedno vojno stanje, ter sta ob^ naroda prisiljena nastopiti drug proti drugemu kot sovražnika, so kapitalisti že zdavnaj zopet sklenili prijateljstvo ter pričeli z novim izkoriščanjem naroda. Ce prav je postava glede trgovine s sovražnikom še vedno pravomočna, ter jo ameriške oblasti obenem s špionažno postavo še vedno
sko etorijo tako odrejeno, da se sanje niso nikdar mogle zmotiti.
Prvič, bile so sanje, ki so se zgodile, v resnici, naravno in priprosto.
Drugič, imeli so sanje, ki so so pomenile ravno nasprotno — kar se je dalo zelo lahko razložiti.
Tretjič, imelo so sanje, katere je bilo treba zelo natančno razložiti, kot na primer sedem debelih in suhih krav — sanje,
morej'o vas pa razsvetliti.
Naleteli smo pa na bralca, ki | ki So bile zelo priproste in enoje rekel, da je Jožef postal bo-jtsavne, če so vam jih dobro raz-
gat, ker je razložil sanje pravilno. Rekel je še, da teh sanj ne moremo zanikati, zato ker so v svetem pismu in če je imel Faraon navado, da se mu je sanjala resnica, jo imajo tudi drugi ljudje.
ložili.
Četrtič so prišle sanje, ki niso pomenile nič, tako da jih ni mogel nihče razložiti. Kaj pa potem? Cisto enostavno — Take sanje je poslal hudič sam, sebi v zabavo in ljudem v zme-
| do, da niso vedeli, kake števil-Naprej povemo, — z vsem j ke naj stavijo v lotrijo. Čakajte, spoštovanjem do bralčeve vere! takrat res še niso imeli loterij, — da se je mnogo reči zgodilo,! toda verjeli pa so, da mora.že ko so pisali sveto pismo, ki se biti ena moč, ki človeku tako niso zgodile nič več potem. j naredi, da se mu neumno sanja, Enkrat so ljudje mislili, da je, da ne ve, pri čem da je, tako da brezboštvo, če kdo ne veruje j si bo mislil: Spaka, če se na
razodenju resnice, ki so jo pove- sanje ne morem zanesti, na kaj
—i . . _
dale sanje.
Veseli smo, da je to mišljenje danes mrtvo. Razlagatelj sanj danes živi na kaki stranski cesti; češ ves Sgipt ne vlada več.
naj se pa potem zanesem? In nemir v njegovem srcu je bil potrojen na ta način. Seveda, če imate tako izbiro" sanjskih razlag na razpolago, potem je
Toda ker ne razumemo sanj, bilo čisto lahko povedati, pri
ker begajo najmoderjše in ker vplivajo na mnoge, ki mislijo, da niso vražjeverni, nima vsled tega noben pravice, ?ia govori odločevalno o sanjah.
čem da ste.
Morda se zgojii, da v resnici nobeden ne sanja . Pravi spa-! nec je včasi tak, da se človeku Mi osebno ne verujemo, da'ne b0 nič sanjalo. Možgani so sanje kaj pomenijo, zato ker ne j cela galerija slik. Vsaka stvar,, verujemo, da more kdo kaj na-! katero ste videli ali slišali, ima i dobro, če ubogate, tedaj ste lah-
kih sto policajev za vami s krepelci.
Drugega to nič ne pomeni, kot da so vam šli možgani na romanje, brez ciljev, brez zvezd in se ponorčevali z vami. »Kaj pomeni, če vas srbi nos, ali če vam zvoni po ušesih? Da boste morda srečali bogato, priletno devico, ki komaj čaka, kje je kak prost fant? In če se sanja ženski ravno tisto, kaj naj' to pomeni? Naši ljudje imajo prav dober pregovor, kar se sanj in spanja tiče, toda ker ne bere lista samo eden, ampak še mnogo, ne maramo izreka napisati.
Pogosto nas kdo vpraša: ali nas sanje morejo kaj učiti?
Kar se tega tiče, smo pripravljeni pritrditi — pod gotovimi izvzetki.
Ce natančno pregledate vaše sanje, boste videli svoj značaj, svojo sliko, katere ne morejo spoznati drugače.
Kar ste delali po dnevi, ste vse delali zato, da ste dobili kak učinek. Delali ste stvar tako, kakor so jo vam drugi odločili ali kakor ste videli, da stoji na papirju pred vami v tovarni.
Morda se vam je zazdela v sanjah ona osebnost, katero ime nujete "jaz".
Preglejte kako se vam pokaže vaš značaj v sanjah. Ce se bojite v sanjah, je morda popolnoma pravilno, če rečemo, da je boječnost resnična poteza v vašem značaju. Drugi zli vplivi v vašem značaju se bam bodo prikazali v sanjah. Toda ne zmenite se preveč, če vam vaše sanje rečejo, da se ne bojite ne vraga, ne policaja. Nekaj čisto navadnega je, da bo človek držal v sanjah leva za rep, ga zavihtel parkrat okrog glave in vrgel na cesto "z bratskim pozdravom." To ;se' zelo redko zgodi v vsakdanjem življenju.
Kakšen značaj imate, spo znate, kako vplivajo sanje na vas, koliko se ravnate po njih, ko ste buctni, na delu ali pri igri, ali imajo na vas slab ali dober vpliv. Ce vplivajo na vas navzlic temu, da veste, da ne bo
Mimogrede omenimo, da vam ni treba misliti, da je naša ideja originalna. Nobena ideja ni izvirna, razven če je posebno pusta.
Ideja, da naj človek proučuje svoje sanje, je stara. Ze Plato in Zeno sta se bavila z njo, ker sta rekla, da bo človek našel v sanjah ključ do svojega zna-
—	Kaj pa more zdravnik pomagati? —
—	Ali mogoče policijskega komisarja? —
Kot vsi bolniki, ki nočejo, bi drugi podčrtavali nevarnost njih položaja, je napravil tu* | Ivanov temno lice, globok vzdihnil ter rekel: — Nisem se tako daleč, da bi bilo treba poklicati policijskega komisarja.
dihnila
caj a.
Konečno še omenimo, da vam] Mogoče bo boljše, ni treba preveč jesti, ko greste] — Bog daj — je vz spat, da se vam ni treba dušev- j žena.
no truditi pred spanjem. Ce! Ivanov je legel v posteljo: boste delali tako, se vam ne bo obrnil z obrazom k zidu
snajalo. Možgani, ki so delavni med spanjem, so trudni, ko je treba prijeti za resno delo.
prej povedati, razven če prerokovanje pride od zgoraj.
Ne mislimo, da sanje v resnici povedo, da boste srečali prijatelja, o katerem 'se vam je sanjalo po noči, drugi dan na
tam prostor, kjer je spravljena za bodočo rabo in ko se vam sanja, rti nič drugega, da gredo možgani takorekoč 'v kinematograf ali po ameriško v "moving picture" in takrat vidite celo
ulici. Ce se prehladite in osta- vrsto slik in besedi, katere so nete v postelji, ali če greste na j vam skalil vaši možgani v čud-delo po drugem potu, tedaj go- no celoto, ki sicer drži skupaj, tovo ne boste srečali prijatelja toda ni vse skupaj nič. Zbudi-* ali prijateljico. Ce ne greste na!te se in se čudite, kaj da vse to železnico, vas ne bodo pomečka-1 pomeni, kaj naj vse to pomeni, li vozovi, pa naj sanje rečejo, j da se odpeljete v mesto na avto-kar hočejo.	i mobiki, le>po oblečeni, potem se
V starem veku so imeli sanj-j pa znajdete nagi na ulici in ka-ljenje po smrti.
ko popolnoma gotovi, da so še vaši možgani v stanju pradavnega človeka, ki je rriislil, da je vse zlato, kar se svetu, ali vse ogenj, kar peče.
Moderni modrijan, ki išče ma-terijalen vzrok za vsako stvar —in ki ga tudi nikdar ne najde — veruje, da temeljijo vse naše verske ideje, naša vera v duhove in posmrtnost, na sanjah. Divjak je sanjal, da je njegov prijatelj ali sovražnik prišel nazaj, in vrjel da je živ-
Bolezenska storija gospoda Ivanova.
Ruski spisal A. Averčenko.
Pred kratkim 'časom je priletel nepristranski prebivalec Pe-trograda ves bled in zmešan v sobo svoje žene, spustil na tla časopis ter posegel z roko v lase:
—	Kaj pa ti je? — je vprašala žena.
—	Slabo — je odvrnil Ivan. Jaz se levi čim (prehaja na levo radikalno krilo ruskih strank).
—	To je nemogoče — je rekla žena. To je nekaj 'strašnega. Takoj moraš v posteljo in namazala te bom s terpentinom.
—	Ne, zakaj pa terpentin — je rekel Ivanov ter se preplašeno ozrl v ženo. Jaz se levičim.
—	Kako pa je prišlo to? —- je zastokala žena.
—	Vsled časopisa. Vstal sem zjutraj in ves čas sem se čutil čisto nepristranskim, dokler nisem vzel v roko časopisa. —
—	In potem ? —
—	Sem videl zapisano, da je prepovedal governer v Censto-hovu predavanja o pridobivanju dušika iz zraka. — Tedaj pa sem takoj zapazil, da mi nečesa manjka.
—	Kaj pa?
No, zraka vendar. Prijelo me je naravnost pod srcem in mislil .sem, kaj bi to bilo. Tedaj pa mi je postalo naenkrat vse jasno. Postal bom radikalen.—
—	Mogoče boš pil mleko — je vprašala žena, ki se je že »začela jokati.
—	Zakaj pa mleko? — Mogoče bom kmalo jedel jetniško juho. —
Zena se je preplašeno ozrla vanj ter rekla: — Torej se levi čiš ?
—	Da, levičim se. —
—	Ali naj pokličem zdravnika? —	"V '
molčal.
Njegova žena je večkrat Pr>' šla prisluškovat k vratom sp' ne sobe. Slišala je, kako se J* Ivanov v postelji ležeč vi bolj levičil.
Naslednjega dne je bilo nova le še kost in koža. Na 'j hem se je priplazil v salon, P"' jel časopis ter hitro smuknil nazaj v spalnico, kjer je pričel & tati.	-
V petih mniutah je prih'te v sobo svoje žene ter rekel tresočim se glasom: ;>'i; •
—Še bolj sem se zlevičil- ^ vem, kaj bo iz tega.— .,
—	Ali si zopet čital časopis —Povej, če si zopet čital ?-
—	Gotovo sem čital. V so kaznovali neki list, ker navedal število slučajev kolefj
Zena se je pričela jokati pohitela k svojemu tastu.
—	Moj mož — je rekla ter la roke — je postal levičnik-
—	Nemogoče — je vzklik"1 j tast. —
—	A je vendar res. V'cef zjutraj je bil še zdrav, sej til še povsem nepristrans
Nadaljevanje na S. stran'
'm
VI'
it
Sna f r
Dnevnik Enakopravnost
je
ŽICA
ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem listu dospe na svoje določeno mesto iiki telegram.
Skušnj
jave Tomaža Krmežljavčka.
lllllllll»IIUIIIIIIIIIIIIUIIII!lllllllllllllllll!l!lllllllll!IIIIW
Režiser se je primaknil do skrajnega roba kulise in poklical Tomaža. Ta je pač pogledal na dotično stran, a ko je videl skupino, ki ga je tam čakala, se mu je zdelo previdneje, da ostane na odru.
"Zasačen sem," — si je rekel "in huda ura se bliža. A če zlodej vse vzame — Natalija je vendar tinto pila in vsa Ljubljana se ji bo smejala."
Manevriral je po odru semintja in ugibal, kako bi jo popihal iz gledališča.
''Ko bi imel svojo obleko n* sebi, ki kar ušel," je dejal sam pri sebi, "a kofc maškara vendar ne morem uiti."
Nanosl&d je prosil dobrega tovariša izmed zbori-stov, naj mu pomaga in ker je obljubil celih pet goldinarjev nagrade, mu je tovariš ustregel.
"Steči v garderobo, vzemi mojo obleko in nesi jo na dvorišče," mu je vedel Tomaž in ms izročil obljubljenih pet goldinarjev.
Zborist se je kmalu rrnil in povedal Tomažu da je naročilo izvršil.
Tomaž je zdaj novič začel manevrirati po odru in naenkrat izginil za kulisami. Z dolgimi skoki je zbežal na dvorišče in se kar mogoče hitro začel slačiti. Ravno ko je bil gledališki kostum spravil s sebe in je-gel po svoji obleki pa je prihrumela iz gledališča divja četa. Bilo je že konec dejanja. Za Natalijo, režiserjem in rekvisitorjem je drl ves zbor in vse je vpilo. Tomaž je stal v sami srajci in spodnjih hlačah na dvorišču in poskušal ugovarjati in se braniti, v ni prišel do be^de. Natalija, režiser, rekviziter vsi so nanj vpili in ga- zmerjali in naposled si Tomaž
ni znal drugače pomagati, kakor da je držeč svojo obleko pod pazduho v sami srajci in v spodnjih hlačah pobegnil proti muzeju.
V muzejskem nasadu se je skril za grm in se je obleke) in pri tem razmišljeval, kako jo je pravzaprav polomil.
"Zdaj je že celo vse izgubljeno. Vse! Vsega je konec. V.-a Ljubljana bo izvedela kaj se je zgodilo in vsi me bodo zasmehovali in zaničevali. Blamiran sem, nesmrtno blamiran. Nataliji sploh ne smem več pred oči stopiti. Iz stanovanja me bodo vrgli in morda že tožili pri jsodniji. Zavozil sem jo, zavozil."
Bila je jasna in mrzla zimska noč. Tomaž je najprej hitel na svoje stanovanje, ker se je hotel preseliti še predno se vrne Natalija gledališča. Vpoko-jeni in s srebrnim zaslužnim križcem odlikovani ekse-kutor Smole je dremal za mizo čakajoč na Natalijo, ko je prihrumel Tomaž v sobo.
"Veste, boter, pri vas ne maram več stanovati," je dejal Tomaž, ki je imel še vse svoji stvari spravljen«. ''Še nocoj se preselim."
"Kaj ti pa je? Ali se ti je /-.mešalo? Zakaj pa nečeš več tu biti?"	t
"Zato, ker imam pri vas vsako jutro, kadar se zbudim, takega mačka, da mi ni obstanka. Zbogom stric in Natalijo vprašajte, če rada tinto pije."
In zbežal je iz hiše s svojim kovčegom. Smole pa je v silnem strmenju gledal za njim in j strahom v srcu šepetal: Znorel je, gotovo j2 znorel."
X.
Izpod zvonika šentflorjanskega se je Tomaž preselil na spodnje Poljane. Tam se je najprej prespal do dobrega in potem izprašal svoj vest.
Rezultat tega izpraševanja jo bilo spoznanje, da je v Natalijo še dosti bolj zaljubljen, kakor je doslej sam vedel.
"Saj sem vendar v obče prav pameten fant, ki se ne dam ugnati," je govoril sam sebi, "a ljubosumnost mi je premetala možgane. Polomil sem jo in
osmešil sem se in se pri Nataliji tako zameril, da mi tega ne bo nikoli odpustila. Namesto da bi bil v gledališču tajil sem bežal in s tem priznal svojo krivdo. Namesto da bi bil ostal pri Smoletu, sem zopet bežal.
, Zakaj ? Ker me je pred Natalijo sram." To je vendar dokaz a) da sem še velik tepec in b) da sem hudo zaljubljen. In zdaj bom nesrečen in tisti kajoni, ki se sučejo okreg Natalije, mi jo bodo navsezadnje le še speljali."
Ležal je na postelji, pihal cigaretni dim proti 7raku in zdaj in zdaj sam sebe sunil v rebra,
"Tomaž •— ti si tepec! Tomaž — ti si osel! Talent za goljufijo imaš, ampak učiti se moraš še mnogo. Kaj bo zdaj z denarjem? Smole bo gotovo pisal župniku, da sem ušel . Oh, tfemna je bodočnost!"
Tomaž se je bil v Siškj nastanil v hiši, kjer je sta novalo več železničarjev — saraciv in povabil Kozo-glava, naj se tudi preseli tja, da bodeta laglje nadaljevala skupno literarno delovanje. Literat iKozoglav se je rad odzval in je pobegnil * svojega stanovanja v Hrenovih ulicah, zapustivši prece j umazanih dolgov in eno umazano srajco. A literarno delovanje ni v Šiški nič bolj napredovalo, kakor zadnji čas v mestu. Tomažu ni bilo mogoče jasno misliti. Kozoglav pa je znal samo pisati, idej pa ni imel nobenih. Tomaževe misli so bile vedno pri Nataliji, edinole pri Nataliji in naj se je trudil kolikor je hotel, uhajale so mu vedno k Nataliji. Grizlo ga je in peklo ga je, da bi se ji rnoial odpovedati in vse v njem se je z uprav besno silo upiralo temu, dj bi bila Natalija zanj izgubljena.
Za denar je postala kmalu trda. Kozoglav ni znul svojih izdelkov tako razpeeavati, kakor Tomaž. Ta pa ni bil za nobeno rabo. Samo na postelji je ležal in kadil in klel in če je prišel Kozoglav domu, ga ni Tomaž nikoli vprašal, akko je opravil in koliko denarja je piinesel, marveč je vselej le poizvedoval, če je videl Natalijo in če je kaj slišal o njej.
"Pozabi jo že vendar," mu je večkrat prigovarjal Kozoglav. "Saj vendar lahko dobiš drugo. Manj-
ka se deklet."
"Pa nobene ni take, kakor je Natalija," je ^ Tomaž.	.j
"Kaj še! Natalija je prava kanalija. * ljubimcev ima!"
"'Samo da jih skubi — dosegel pa ne bo no
-nič.'
"Ne bodi smešen! Ce se mlado dekle s tot vlači, ne more biti nič prida."
To mnenje je pa Kozoglav enkrat samkrat >* kel, kajti Tomaž mu je za odgovor vrgel čevelj ob * ( vo in mu grozil s smrtjo, če še kdaj izreče tako 1)1
do.	J
Kozoglava je Tomaževa zaljubljenost in« ^'j holija spravila v obup, ko so bili porabljeni sp1^, Tomaževi prihranki. Samo zlato verižico S rrom je še imel Tomaž, a trdil je, da jo hrani v;l) talijo, ko se bodete pobotala in sprijaznila in ^'..^j je, naj zdaj Kozoglav skrbi za vsakdanje potr&b8^
Ko «e je končno pripetilo, da nista imela ni-' ^ ^ da ne večerja in ne cigaret, se je Kozoglav stari v 'soseščini stanujoči ženici, ki je znala na j prorokovati in je skrivaj zdravila ljudi. Razl^1 je. da je Tomaž bolan na nesrečni ljubezni, bolan \ ^ ki meri, da neče nič delati, d* leži že štirinajst (j)'1 postelji in ne gre nikoli iz hiše, da je raje jo žejen, kakor da bi skrbel za vsakdanji kruh . vprašal za svet.	\\f
Po natančnem izpraševanju vseh Tomažev'
Natalijinih razmer je ženica razpoložila karte P° ^ zi, jih prestavljala sem i tja in vss bolj stresala majhno uvelo glavo.	.
"Izreden slučaj — vašemu gospodu prijatei'l'|lJ(;! bodo še čudne stvari pripetile — z mašniki b0 gji» opraviti — in s policajem — in neka omožena ga bo preganjala — in veliko bo trpel vsled ne®1 ljubezni — pa bo zodravljen — in glejte ^c srčna dama poleg srečnega življenja, in zraven ne j stobe — res izreden slučaj.'
AUGUST 23rd 1920.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
želite li?
ban
POSLATI DENAR V STARI KRAJ? POTOVATI V STARI KRAJ? DOBITI DRUŽINO IZ STAREGA KRAJA?
Tedaj se obrnite na našo državno banko, katera opravlja vse ene posle že zadnjih 35 let z največjim uspehom, in vedno Sleda, kako vas najbolje postreže.
Denar, poslan preko naše banke, je izplačan v starem kraju najdalje v treh tednih. Za denar, poslan v stari kraj na bančne Vloge dob'te knjižico v najkrajši dobi.
Mi zastopamo vse parobrodne črte, in mogoče nam je ukreni Tsc 23 naše potnike, da jim ni treba biti zakasnjen v New 0 in jim čakati. Mi preskrbimo našim potnikom vse potreb-ne Potne listine BREZPLAČNO. Opravljamo vse javne notarske P°sle, kot izjave itd.
NE:,IETH DRŽAVNA BANKA prejema denarne vloge na e'oci ali koristonosni račun, in plača najvišje obresti. Pričnite Poslovati z našo banko in postanite neodvisen. In zadovoljni bo-ste> Pridite osebno ali pišite na
Nemeth State Bank:
'10 E. 22nd St
John Nemcih pres.
_J
KAM STE NAMENJENI	If
J v nedeljo popoldan 29, avgusta 1920, |
I Prav gotovo na prvo veselico pevskega društva "Ja- "= | uran" jz Collinwooda, katero društvo ima na ta dan svoj | nastop v petju; veselica se vrši v Jug. Nar. Domu j| Euclid, O. v notranjih in zunanjnih prostorih. Iz prijaz-I nosti bosta sodelovala tudi pevska zbora "Zarja" in "Edi-H n°st" iz Clevelanda. Natančen program bo razviden iz Kakov" V nedeljo popoldan, vsi na piknik "JADRANA" ^ wnHnrt^uTiirurn^tiT^ 11sti^sti rrst; min rtknrmrSm nstiilon nštirriiTi rrsri:t5ii trstiiTsTirtit; rfiitii;
(Nadaljevanje iz 2. strani
a naenkrat se mu je nekaj utrgalo v želodcu in postal je radikalen .
—	Treba bo paziti — je me-i nil tast ter nataknil na glavo
svojo čepico.
—	Skrij vse liste pred njim in jaz bom mledtem pohitel na policijo ter obvestil gospoda policijskega komisarja.
♦ ¥ ¥ ¥
Ivanov je sedel v svoji naslonjači neobrit, mrk in vedno bolj levičji' je postajal. Tast in j
O ženitvi — o otrocih
Biti bi moral zelo zakoten in odločen kraj na svetu, kjer bi ne našli med vsakdanjo govorico vprašanje o ženitvi in vzgoji otrok.
Ljubezen in nadaljevanje rodu sta dva čuta, ki sta lastna vsakemu človeku.
Na Kitajskem se sedaj razgo-varjajo, kedaj naj se človek o-ženi.
Na Francoskem imajo čuden žena sta sedela v kotu ter se|PrePir- ali naj ubogajo vlado, ki
briga. Kar bova skuhala, tebi ne bo treba jesti!
Zanje ni ne preteklosti ne prihodnjosti, ampak sama zlata, prelepa sedanjost, ki vabi in mika tako zapeljivo. Seveda, s prihodnjostjo pride čas, pride spoznanje. Takrat potrka skušnja na vrata, kj se ji odpro na stežaj, če ji hočejo odpreti ali ne.
New York, N. Y.

i E
PIKNIK!
PIKNIK!
v
ŠT. 120 S. S. P. Z.
— priredi —
v nedeljo dne 29. avgusta
Ra debro znani Jos. KasteHčevi farmi, v Euclid O.
VSPORED:
■■ f- Izvrstna godba4. j Licitacija debele goske. Semenj lepih dobitkov. Dirka v žakljih za debele dame. ^ Nekaj posebnega za fante in dekleta, kar pa ostane do nedelje tajnost.
Cenjeno občinstvo je najvljudneje vabljeno, da se ^eleži tega že skoraj zadnjega piknika v letošnjem letu.
ričakuje se velike? vdeležbe od strani slovenske jav-n°sti. za dobro jed in pijačo bo skrbelo društvo
"SLOŽNE SESTRE."



1
DR. L. E. SIEGELSTEIN
J^vljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta.
08 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. . ^radne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure J 0 8- zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
pglliiliiiBliilBilliillilllllill
Is li
.»i-,.....-n—n—.,;■— f,--1--n--..—Tli--n--11---------
Slov. Delavski Dom v Coliinwood, O.
IZVRŠEVALNl ODBOR:
Predsednik: — JOHN IVANČIČ, 1280 E. 168th St. Tajnik: _ ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDIČ, 1276 E. 168th St. blagajnik: _ FRANK FENDE, 1225 E. 168th St.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St.
FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN. ^VVBINSKI ODBOR: JOIIN IVANClC, FRANK FEN-I>E, JOHN BOHINC, PAUL ČESNIK, PAUL ŽELE. ^irektorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v
1 /MI X* im<iirmiTi n^TAroni
zgura.
Ali ste se kedaj slikali na navadno malo sliko? I^ko se je Vam dopadla? Toda vprašanje je, ali ste 30 niogli prihraniti tako lepo kot je bila nova. Drugo vPi'ašanje: ali ste jo pa .tudi ohranili? Večkrat se ^Peti, da se mala slika zgubi in potem? Kaj bi dali Poznejših časih zanjo?
Gori navedeno se tudi pripeti lahko vam. Da se kaj sličnega obvarujete, preskrbite si vašo malo sliko V tcni, da isto povečate. Jaz napravim iz male slike velik0 kakoršno vi sami želite. Lahko se oglasite 8efeno ali pa mi sporočite pismenim potom. Jaz sem j irii Slovenec, kateri izvršujem enaka dela. Delo je
Jamčen0.
i josip skupek,
l028 E. 61th St. — poleg Narodnega Doma. ODPRTO OB NEDELJAH.
M
iffil
molče ozirala vanj in v njunih očeh je bilo videti presenečenje in obup.
Vstopil je policijski komisar, Mel si je roki, pozdravil spoštljivo gospo Ivanovo ter vprašal z mehkim baritonom:
—	No, kako pa gre kaj našemu ljubemu jetniku. —
—	Vedno bolj se levici. —
—	Aha — je rekel Ivanov ter obrnil svoje mrke oči na policijskega komisarja. Tu je zastopnik umirajočega policijsko-birokratičnega režima. Ni potrebujemo predvse"m po'stavno-sti . . .
Policijski komisar je prijel Ivanova za roko, potipal žilo in vprašal: — Kako se počutite sedaj ?—
—	Kot preosnovitelj sveta.—
Policijski komisar se je dotaknil s prstom njegove glave:
—	Ni že zrel. — Kako pa ste se počutili včeraj ?—
—	Oktobrist (pristaš meščanske stranke, ki se je zavzemala za oktoberski manifest ruske vlade leta 1905) — je odvrnil. D,o kosila. „•— Desno krilo, popoldne pa levo.
—	Zelo slabo, zelo slabo. Bolezen gre skokoma naprej.
Zena Ivanova je omahnila v tastovo naročje ter pričela jokati.
—	Jaz sem pravzaprav — je pripomnil Ivanov — za prisilno razposefstvovanje veleposestnikov.
—	Dovolite — je vzkliknil policijski komisar — to je vendar program ustavnih demokratov.
Ivanov se je prijel za glavo ter globoko vzdihnil: To » se pravi, jaz sem že ustavni demokrat.
—	Ali postajate vedno bolj levičji?
—	Da, prosim vas, boljše bi bilo, če bi takoj šli. Medtem, ko vas gledam, postajam vedno bolj levičji. —
Policijski komisar je raztegnil roki ter se odstranil po prstih iz sobe. Gospa Ivanova je poklicala svojo kuharico ter hišnega služabnika in jim prepovedala prinesti katerokoli listino v hišo. Vzera je v roko Robin-sona z barvnimi slikami ter ga nesla svojemu možu.
—	Tukaj imaš. To čitaj, mogoče ti bo odleglo.
Ko je po eni uri zopet pogledala v sobo svojega moža, je sklenila roki ter se mu vrgla nasproti.
Ivanov je stal pri oknu ter se nepremično oziral na okvir okna ter nekaj mrmral.
—	Moj Bog — je zakričala nesrečna ženska. Popolnoma sem pozabila, da e okvir okna tapeciran s časopisi. — Le potolaži se in pomiri, golobček. Nikar se ne oziraj name s takimi očmi. Povej, kaj si čital tam? Ali je kaj novega?
— Izgon Koljubakina. (Kolju-bakon je bil odposlanec v dumi, ki je ime loster govor proti vladi, nakar ga je slednja zasledovala) — je zakričal Ivanov ter se opotekal kot pijanec. — Kje je pravica in prostost? — je vzkliknil.
V sobo je stopil njegov tast.
—	Konec. — Tako je zašepe-tal ter se odkril/ —
—	Pokliči policijskega komisarja . . .
je rekla, da morajo francoske matere imeti več otrok ali naj se ji zoperstavljajo.
Kitajska je imela stoletja navado, kjer so množili in ženili otroke zgodaj. Otroci so bili v "kraljestvu cvetlic" zaročeni včasi še pred rojstom in pogosto se je pripetilo, da so bili sta-riši hudo razočarani, ko je mati! Francoskem zelo nizko celo vr-
S "premišljevanjem" se pečajo na Francoskem danes. Vlada je nalepila po vsej deželi letake, ki prosijo ljudi, da r.aj gledajo na to da se rod ne za-tre, da se dežela zopet napolni z ljudmi.
Pogostokrat smo brali med vojsko, da Francoska krvavi, da njeni moški izginjajo tako hitro, da to pomeni javne nevarnost sar.jo
Število rojstev je bilo na
narava naredila velik križ čez njihove načrte in prinesla v hišo drugačen spol, kot so ga pa pričokovali. Takrat so seveda vsi načrti za svatko šli po vodi.
Kitajske oblasti so začele v sedanjem času nagovarjati ljudi, da naj se ne ženijo in množe toliko časa, dokler nista fant in dekle štirideset let stara.
Torej, kedaj je najboljši čas, da se ljudje pomože in poženi -jo?
Zdi se, da je za žensko takrat najlepša doba, ko je dosegla najboljše dni svojega življenja. To je med dvajsetim in petindvajsetim letom starosti.
Ženske dolžnosti zahtevajo, da mora imeti ženska moč mladosti združeno s pametjo in dobro sodbo, če hoče da ode dobra žena in mati.
Takrat je najbolj zmožna, da vzgoji družino in da bodo dobre poteze njenega značaja prevladale slabosti, katere so otroci podedovali od očeta.
sto let. Pred vojsko je zneslo komaj petnajst na vsakih tisoč in med vojsko je padlo na sedem. Navadno število v New Yorku je okrog petindvajset.
Socijalisti so rekli na Francoskem, da mora število rojstev postati strankarska zadeva, da se obvarujejo prihodnjih vojsk. Tako so kartkovidni, da ne morejo spoznati, da . je sredstvo, katerega se hočejo poslužiti, nevarno deželi, ker ne bo dovolj ljudi, da bi nadaljevali obrt doma.
Strajk zoper rojstvo otrok bi gotovo obranil deželo pred vojno, toda pri tem bi dežela izmrla in narod izginil s sveta.
Pravo bodrilo za matere, da naj rode več otrok, je to, da se jim mora pokazati, da je bodočnost za otroka lepa in da se mu nudi najlepši razvoj, veliko lepši kot so ga imeli stariši sami.
Nobena stvar na svetu ni tako nesebična kot mati. Naj bo žival, ptič ali človeška mati, tedaj bo gledala, da bo njen rod nasičen, pa če prav sama strada. Nej bo mraz, otrokom ne.
V San Francisco se je prigo-dilo, da je sedela mati pri svojem otroku, ki je bil obsojen v dosmrtno ječo, da je šla z njim do vrat, ki so se za vedno zaprla za njim in rekla jetniške-mu nadzorniku, da naj bo dober njenemu otroku.
Nobena druga stvar bi ne bila storila tega kot sa'mo mati.
In če so matere tiste, ki varujejo svoje otroke, če je lapo ali grdo, vroče ali mraz, in jih ljubijo, sarno matere in ne vlada, ne stranka, bodo določile, kdo bo rodil otroke in skrbel in trpel za nje.
Pol ure pozneje je ležal Ivanov v svoji postelji z rokama, prekriženima na prsih. Poleg
Za moškega je najboljši čas takrat, ko je dosegel največjo razvitost pameti, med petindvajsetim in petintridesetim letom. *
Navadni moški ne bo prav nič modrejši, ko je enkrat trideset let star. Ko je toliko star, ali še preje, pride do zaključka, da že ve zadosti in takrat se razvoj v njegovih možganih ustavi, razven ko ga skušnja vsakdanjega življenja vzame k sebi v šolo. Moški je ali moder ali nor, toda pouka ne mara in ga tudi ne bo poslušal. Moder moški si misli, da pouka ne potrebuje in norec pa prokleto dobro ve, da ga ne bo poslušal.
Med petindvajsetim in petintridesetim letom doseže moški stalnost značaja. Potem, ko se to zgodi, ne bo nič boljši in nič slabši, toda če bo, bo samo malo.
Kitajsko nihalo bo zopet nih-nilo nazaj od štiridesetega leta, katero je doseglo sedaj in se bo ustavilo nekako lepo na sredi med dvanajstim in štiridesetim letom, kar bo pravilno.
Največja težava za določevanje starosti, kedaj naj se stopi v zakonski stan, je da kadar se mladi ljudje odločijo, da stopijo vanj, takrat ne gledajo ne na levo, ne na desno, ampak gredo naravnost tja, kjer jih dobro in trdno privpžejo. Cim hitreje, tem boljše se jim zdi. Kesa j o se potem, ko imajo čas, ali ko pride čas za to.
Ce kdo prosi mladiče, ki so strastno zaljubljeni, da naj počakajo vsaj še kakih pet let — če iS o samo osemnajst let stari, — ti narede ravno nasprotno. Povedo ti, da ti le' svoje kašo pihaj, naša godlja tebe nič ne
gram. Nekoliko vstran je jokala gospa Ivanova, obdana od prestrašenih in nevednih otrok.
V sobo je stopil policijski ko-
misar ter šel k postelji, kjer je
potipal Ivanovo glavo, nakar jeifcsJ š 1st! %	Irrl0 Ir?
potegnil iz žepa cel sveženj le-1 Poleg vašega imena je zazna-
takov, zmajal z glavo ter rekel:, movano, do kdaj imate plačan
i
I
TEL. O. S. PRINCETON 2993 R.
THE SLOVENIAN NATIONAL HOME CO. CLEVELAND. O.
GLAVNICA $150.000.00.
Predsednik FRANK SOMRAK,, 5800 Prosser Ave. — Podpredsednik: FRANK ZORIČ, 6217 St. Clair Ave.; Tajnik: ERAZEM GORSHE, 6409 St. Clair Ave. Blagajnik: FRANK BUTALA, 6410 St. Clair Ave. — NADZORNI ODBOR: Frank Budič. John Centa. Rosie Mayers, Jacob Luznar. — FINANČNI IN GOSPODARSKI ODBOR: — John Mam, Jernej Žnidaršič. John Žnidaršič. Josiu Terbižan. — STAVBENI ODBOR: Matt. Satkovič. Andrei Boiratai. Edward Braniseli.
URADNE URE TAJNIKA SO: vsaki torek, sredo in petek, od 7. do 8:30 zvečer in ob sobotah od 2. do 3. ure popoldne. — Vse denarne prispevke prejema pomožni tajnik in knjigovodja br. LUDVIK MEDVEDSEK ob zgoraj navedenih uradnih urah v S. N. Domu, soba št. 6.,
Nobena vlada na svetu ne pri-poznava materinskih pravic kot bi jih morala. Sramotno je za vsakega Amerikanca, da njegova vlada pripoznava matere tako malo.
Postava je tako narejena, da je zelo lahko stopiti v zakon. Tudi za ločitev je dobro preskrb ljeno. Toda kadar je treba narediti postavo, ki bo skrbela za mater in njenega otroka, ko bo mati stala pred največjim dogodkom v njenem življenju, takrat pa ni nobene postavne določbe, ki bi skrbela za njen dobrobit, za njeno zdravje in veselje, ali za otroka, ki ima biti rojen.
Francoske matere bodo določile, kaj je njihova dolžnost, kar zadene otroška rojstva in gotovo bo domoljubje igralo pri tem veliko vlogo.
Naša vlada in dežela bi morali spregledati, da kar zadene mater, obe še živita v temnih dobah človeškega rodu, ko je še veljalo pravilo, da samo oni posede svet, ki je najbolj zmožen in močen, kar je tudi določilo, kakšna bo bodočnost rodu.
- Stvar je završena. — Žalostno se je obrnil na otro-njega je sedel njegov tast ter ke ter pričel pisati maršruto v mu čital poiahkoerfutski pro-gubernijo Vologdo.
list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista.
"Si ® JSH * HH • ISi <§ 1=
slovanska delavska
6120 St. Clair Ave. Cleveland, O.
634 Main Street, Johnstown, Pa.
I
B
I
slovensko pevsko dr. "soča"
— priredi igro —
"Ne Kliči Vraga"
— burka v enem dejanju —
v nedeljo, dne 29e avgusta
V SLOVENSKEM DOMU V COLLINWOODU. Pričetek točno o 7:30 zvečer.
-PROGRAM:--
1.	"Soči", Jakob Aljaž......poje moški zbor dr. Soča.
2.	Pjesma Slavulja, iz opere Pan Twardovsky.
....................Ženski zbor dr. Soča
3.	Burka v enem dejanju.
OSEBE:
\ LEVIČAR ........................Joe Žlič
POLONA, njegova žena ......Apolonia Sašo \
MILKA, njiju hči ............Antonija Logar \
MATELKOV MIHA, ...........Krist Štokel 1
TONE .........................Louis Irkič
4.	"Oj zbogom ti planinski svet"	\
poje mešan zbor dr. Soča	\
5.	Humorističen prizor dveh rojakov.
Pri prireditvi sodeluje orkester pod vodstvom L.B. Novak PROSTA ZABAVA IN PLES.
Vsakemu je znano, da Slovensko Pevsko Društvo Soča prekaša vse druge prireditve s krasno in ubrano slovensko pesmijo in drugimi raznimi zabavami. Sedaj hoče še posebno občinstvo zadovoljiti s kratko in šaljivo igro, primerno v poletnem času in še z drugim komičnim prizorom, kakor tudi s krasnim petjem. Zato uljudno vabimo občinstvo in prijatelje petja, da se v obiicm številu udeleže te prireditve.
S pristno pijačo in sladoledom bo dobro preskrbljeno.
VSTOPNINA 75e.
* " • ----- • .....••.....~ \'.*1 11*1*1 '. ' • :
Za obilo udeležbo se priporoča	ODBOR.
podporna zveza
Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOV ANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA.
USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-
RANA 22. APR. 1919.	X
Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika.
Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore.
Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni.
Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—^16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici.
Svoje obveznosti plačuje redno n točno.
Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let.
Vstopnina znaša $1,00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi.
S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi.
Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika.
J. PROSTOR, preds. BLAŽ NOVAK, tajnik
PREMOŽENJE NAD $400.000.00
Vložite denar po O"
Slovenskem Stavbinskem & Posojilnem Društvu
6313 ST. CLAIR AVENUE Odprto tudi zvečer, razven ob sredah.
American-Jugoslav Printing & Pub. Co.
6118 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
•t
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik
6418 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND, OHIO
TEL. PRINCETON 551
STRAN 4.	"ENAKOPRAVNOST'
ČITA JTE!
D. Stakich & J. &*1
MI PRODAJAMO
hiše lote in far#
ISTOTAKO ZAMENJA^0 FARME ZA POSESTVA 1 V MESTU. Poštena postrežba-15813 WATERLOO
I LIBERTY HON 1)1 NO VARČEVALNE ZNAMKE. ,
Prodajte sedaj. Mi PlaC
v	gotovini takoj.Simon, /!1,n j t>n
vi	prekupčevalec, soba noxBldg.,, drugo nadat*?^ Vzemite vzpejačo. Vogal ^ ta cesta in Eucli dave.. nft<Lpf ger Sewing Machine Co. u ' io do 6. ure zvečer.
OC, LAS A J TE V "ENAKOPRAVNA
O
LOKALNE NOVICE
— Cena krompirju na cleve-landskem trgu je pričela jako močno padati. Vzrok temu je, ker so pričele prihajati jako velike pošiljatve krompirja. Kot se poroča, se dobi na trgu košaro krompirja, ki meri pol bušla, za 50c. Tudi zeljnate glave so padle na najnižjo ceno letošnjega leta. Orne jagode (borovnice) se prodajajo po $10 bušel. Cena svežim jajcem in mlečnim izdelkom je ostala neizpreme-njena. Sadja je tudi jako dosti dospelo na trg, toda za lepo sadje je zahteva velika in vsled tega tudi cene niso dosti prizadete.
la na vzhodni 55. cesti in Broad-jsa ter vprašal nato:	Neka rdečelasa
way ave. z voza poulične železni-j — S kakim stanjem ima tvo- j smejala naglas — neki rdečka-ce, jo je zadel mimohiteči avto-1 je največje sličnost, gospod. jstormen pes je cvilil ob mojih mobil. Poškodbe niso resne. —j — Jaz ne poznam stanja, v j nogah in vojaki v oklepih so šli Joe Dušek, star 28 let in Mike katerem se nahaja človek, ki je;mimo. Pretepali so me in soln-Vlasy, star 23 let, oba iz North vržen v ječo, a zdi se mi, da jejce je žgalo. Nato pa sem čutil Randalla, sta dobila resne po- moje stanje onemu najbolj po-1 temo in h!aden~#tak. škodbe, ko sta trčila z nekim dobno. Že nekaj časa se mi i Florus je molčal ter povesil avtomobilom. Oba sta bila pre- zdi, da sem oviran v svojih gi-iglavo. Zdravnik mu je rekel:
ženska se je oskrbniku, da govori žnjim gle-f de bolnika. Nemi deček je prisluškoval s poželjivo odprtimi očmi in ustni. Proti večeru je poklical Florus svojo staro, dojiljo.	(Dalje prih.)
peljana v St. Alexis.bolnišnico, banjih in tudi prostost volje je — Ko je John Smith, star 28 omejena . Hočem iti, pa ne molet, stanujoč na 1623 Payne av. rem, hočem dihati, pa se dušim peljal pfc poti v bližini Gordonj in obvlada me nek temni nemir
parku, je padel pod avtomobil, ki mu je zlomil nogo. — Včeraj je bilo vpokojenih
petnajst elevelandskih poštnih uslužbencev. Najstarejši izmed njih je C. B. Stanley, kj je star 78 let, ki je bil dosedaj tudi najstarejši poštni uslužbe-
Produkcija "Overland" avto- nec v Clevelandu. Njih pokoj ni-mobilov se bo znižala. Iz Tole-1 na znaša od $180 do $720 na do, O., prihaja vest, da bo tam-1 leto.
kajšnja tovarna Willis-Overland] — Kadar ste namenjeni po-družbe obratovala od sedaj na-jslati denar svojcem v domovino, prej samo po pet dni v tednu, j'tedaj pomislite, na katero agen-Za omejitev produkcije je od-i turo se obrnete. Eni pravijo, govoren splošni trgovski polo-j da je na čeke najboljše, drugi žaj. Kot se izjavlja, ni nobene-'na draft čeke. Toda zgodi se, ga znamenja, da bi se produkci- j da ako pošljete denar skozi ka-ja v doglednem času zopet po- ko banko, si mora oseba, na ka-
višala.
tero je naslovljen, preskrbeti
— Clevelandska policija vse- vozni list do dotične banke, in eno ni tako neumna, kot bi si'ako je dotična oseba oddaljena kdo mislil. Kot dokaz navaja-, od Ljubljane ali Zagreba, je sta mo sledeče: Herman Lily, sta- ne vožnja lahko toliko kot pa nujoč na 2221 W. 41st St., ki znaša pošiljatev. Ak0 pošljete razvaža led za City Ice Delivery j vaš denar po American Express družbo, je telefoniral pdJiciji | Co., ki jamči vsako vašo pošila-osm°ga precinkta, da so ga ro-;tev z 18 miljoni, tedaj ga dobi-ustavili na Lorain Ave. in v*ši sorodniki, ali znanci na ssti ter mu vzeli petindvaj-!2^^'1 poštni postaji ali pa celo lolarjev družbinega denar-|na dom> ako ima P°štna postaja Leteči policijski skadron je' raznašalca. Ako želite poslati »koj prihitel na lice mesta, to-j denar "a ta način, se oglasita da našel ni nobenega sledu o! na 6418 St. Clair Ave. v uradu roparjih. Policiji se je zadeva! Jugoslav Foreign Exchange, zdela sumljiva, zato je poklica-
in nedoločen strah.
Florus je nekaj časa molčal kot da je izmučen ter nato zopet pričel:
—	Mogoče upliva na moje misli glede ječe sen, ki sem ga imel pred izbruhom bolezni. —
—	Kakšen sen je bil to? —
—	Zelo jasen, da bi ga lahko skoraj otipal z roko. Čudno je tudi to, da si ga želim še sedaj in da bi ga rad neprestano sanjal naprej ter smatral tebe, svojega prijatelja, za pošast. —
—	Aii te bo razburjalo, če mi poveš te sanje?
—	Ne, ne — je odvrnil Florus ter si obrisal pri tem pol ne srage s čela. Pričel je govoriti pretrgano ter sedaj kričal, sedaj pa šepetal.
■— Ne povej nikomur, kar
Sedaj zaspij — ter odšel k
TUKAJ SMO!
z našo novo trgovino na 6924 ST. CLAIR AVE.
Popolna zaloga ženskih in moških potrebščin po najnižjih cenah. Ako hočete prihraniti denar, pridite v to trgovino.
6924 St. Clair Ave.
POZNANI VSEPOVSOD RADI NIZKIH CEN.
199—224.
Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameiriki bivajočim | rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste (udi vi ne le samo čita-ti-lj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik.
Bodite pametni in kupite AR--BU MAZILO za rane, izpahke, lišaje, opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni. The Ar-bu Laboratories Co. — 14017 Darley Ave. Cleveland, O.
POZOR ROJAKI!
Kdor hoče kupiti resnično le-boš čul. Prisezi mi. Mogoče ;po hišo> naj kupi sedaj( zaka]-
je ravno resnica. Jaz ne vem,jtak pr0St0r se ne dobi vsak čas. mogoče sem moril . . . Tam vjHiša stoji ra vogalu; zemljišče sanjah. Bežal sem ter se dol-; meri 45xl2o ; 12 sob; elektrika go potikal naokrog, kradel kruh in kopališče. Zadaj se lahko pri-ter pil mleko od krav na polju.. gradi še ena hiša z 8 sobami; Tudi solnce je žarelo in močne i spreda.j se lahko pridela trgo-so bile pare močvirja. — Ko sem j vina, Hjja n6si lepe dohodke. Za šel skozi vrata v pristanišče, so, vga p0jasnM se obrnite na me prijeli ker sem baje ukra-j	GORNIK,
del nož. — Neki visokorasel in rdečelas trgovec me je držal.— Čutil sem, kako sem brez moči.
672 E. 152nd St., Ccllinwood.
Hiša stoji na Holmes ave. blizu ! Slovenskega Doma. 199-202
NEW YORK CENTRAL R. R. CO. 557 East 152nd St. Co!linwood
išče
Izdelovalce kotlov
po 85c na uro. POMOČNIKE'PRI IZDELOVANJU KOTLOV; po 62c na uro.
gaiaBBBgiBiaHlBBa
TEŽAKI
POMAGACI V LIVARNI Vprašajte:
Hadfield - PenfieM Steel Company.
WILLOUGHBY, O. Vzemite Painesville Suburban karo.
196—200
la 'Lilyja na policijo, da se z njim natančneje domeni. Na vprašanje policije je odgovoril,' da ni imel nič svojega denarja, ko je pričel z razvažanjem ter da je prodal za $25 družbinih listkov za led. "Koliko listkov ste imeli ob začetku vožnje?" je bilo vprašanje. "Petindvajset," je bil odgovor. "Po čim jih prodajate?" — "Po dolar in pol." —"Svinčnik v roke in računajte!" je zaukazal policijski ser-žent navzočim policajem. Molk je zavladal. "To je nemogoče", pravi eden izmed policajev. "On bi imoral prodati 16 listkov in pol, da bi dobil zanje $25." Drugi policaj, ki je preiskoval Lilyjeve žepe, pa je naznanil, da je našel 14 listkov. Potem se je z računanjem nadaljevalo. Odštevši 14 od 25, je policija videla, da je mogel prodati samo enajst listkov, in bi mu bili mogli roparji ukrasti samo $16.50 družbinega denarja. — "Well potem so*mi morali ukrasti pa $16.50, se je tu oglasil Lilly.
"Kako boste pa tole pojasnili?" ga zvedavo vpraša nek policaj, ko ga je sezal in dobil v njegovem čevlju 812.05. Lily ni mogel pojasniti, zato so mu dali stanovanje v policijski ječi.
— Kot vsako nedeljo, se je tudi včeraj primerilo več prometnih nesreč. Žrtve so: Pet moških, dve ženski, dva dečka in ena deklica. Avtomobil, ki ga je vozil Walter Samuels, je na Pearl ave. in Wichita ave. podrl S. W. Flynna ter mu zlomil nos ter poškodoval njegove noge.— Mrs. Guigley, 4520 De-
Florus in ropar.
(Črtica)
Vsaki pot, kadar je Emilij Florus dospel do nasproti ležečega iz istega rdečega kamena zgrajenega zidu, je hitro obrnil svoje bledo lice in svoje močne korake, vspričo katerih so se stresli stari sužnji in nemi dečki, ki so sedeli na tleh. Preplašeno so se ozirali, če se jih je dotaknila modra suknja njih gospodarja.
Kot da je sit neprestanega letanja semintja je poslal starca ven ter majal pri tem z glavo, da pokaže, da noče še nadalje poslušati poročila o gospo darstvu. Deček, ki se je priplazil do sedečega Flora, mu je poljubil koleno ter skušal vjeti njegov pogled. Florus je poklical svojega velikega psa in vsi trije so odšli na vrt, kjer so zopet pričeli korakati gorindol. Najprvo je šel molčeč in dolgih korakov gospodar, za njim nemi deček in končno pes.
Pomirjen vsledtega drugega izprehoda, je odšel Florus zopet v hjšo ter nadaljeval s pisanjem pričetega pisma.
......"Tebi se bo zdela otročja stvar, klitero ti nameravam povedati, a ta malenkost mi jemlje mir in ravnovesje duše, ki -je potrebna vsakemu, kdor da kaj na čast človeka. Te dni sem se namreč sestal z nekim navadnim človekom, katerega nisem še nikdar prej videl, a tako znane zunanjosti, da sem miislil, da sva se že srečala v kakem prejšnjem življenju, — če bi veroval kot bramani v po-
SOBA za enega ali dva fanta se odda v najem. Poizve se na 1363 East 52nd St. (v ozadju).
DVE SOBI SE oddajo za enega ali dva fanta v eno sobo, s hrano ali brez. Kopališče, elektrika in fornezi. Oglasite se pri John Godina, 361 East 161 st St.	197—99
PRODA SE otročji voziček v jako dobrem stanju. Vprašajte na 5430 Standard Ave.
POZOR ROJAKI!
Sodi naprodaj; čisto novi hrastov les. Za pojasnila in naročnino se obrnite na FRANK MIHELIČ, 1011 E. 64th St.
PRODA SE skoro nove sode od žganja. Poizve se na 6111 St. Clair Ave.	197-98
FRONT SOBA
s posebnim uhodom se odda za dva poštena slovenska fanta. Več se poizve v uredništvu Enakopravnosti.	199—201.
DRUŽINA brez otrok želi dobiti stanovanje s 3. ali 4. sobami s kopališčem in elektriko. Stanovanje naj bo med 55. cesto in Addison Rd. Ponudbe naj se oddajo v uredništvu Enakopravnosti.	199—201
IHMMBfaaHHSl£!IS!£!9R£E!BBEB!8!a>t
K
S
IH
K
D t!
r. ■
■
t"
L< ■
9
KI
r« H B
K
J O. S. Princeton 245
Bell Rosedale 6353-W;
JOS. VOVK 1123 Addison Rd. AVTOMOBIL ZA VSE SLUČAJE.
■
se priporočam.
troit ave., je dobila precejšnje tovanje duš. Se bolj čudno pa poškodbe, in istotako njen 31et-'je, da mi misel na ta sestanek ni sin, ko je avtomobil zadel | ne daje miru in da sem priprav voz poulične železnice. — Misslljen oditi ter poiskati tega člo-Esther Uhlman, stara 18 let,!veka, ker se nočem odločiti, da doma iz Erie, Pa., je zgubila, bi sporočil celo stvar kakemu kontrolo nad avtomobilom, ter j drugemu. Sramovati bi se mo-
se zaletela v drevo na 8615 Euclid ave. Dobila je poškodbe na
obrazu. — Policija išče voznika voljnim zdravstvenim stanjem,
ral v takem slučaju. Mogoče je vse to v zvezi z mojim nepo-
avtomobila, ki resno poškodoval 45-letnega Mihaela Kilbane, 2820 Bantley Court. Njegova lobanja je počena. Osemletni Uhler se nahaja v St. Alexis bolnišnici z zlomljeno vratno kostja in razbito spodnjo čeljustjo. Zadel ga je neki avtomobil, ko je šel preko vzhodne 49. ceste in Chard ave. — Ko je 7-letna Bertha Umper stopi-
s številnimi napadi omotice, brezspešnostjo in potrtostjo.,— Mož, s katerim sem se sestal, je imel izvanredno svetle sive oči, temno kožo in črne lase. Po postavi je bil sličen meni. Kal-purniji moj pozdrav in poljub otrokom. — Amfore sem že poslal v hišo v mesto.
II.
Zdravnik je molčal nekaj ča-
Sedaj, ko so se
razmere v domovini nekoliko u-redile, lahko zopet pošljete denar v domovino v KRONAH. Pošiljamo še vedno tudi v DOLARJIH ki je najboljši in najsigurnejši način pošiljanja. Ne odlašajte in pošljite še danes, ko so cene še nizke, Pošiljatve v lirah.
LIR	KRON
50..$ 3.00	300..$4.50
100..$ 5.70 400..$ 5.80 300..$16.50 500..$ 7.20 500.. $27.50 1,000. .$14.00 1000.. $54.00 5,000. .$68.50 10,000. .$136.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna in tako torej mi računamo pošiljatve po ceni istega dne, ko nam denar dospe v roke.
Pošiljajte denar skozi vašo lastno slovensko podjetje ,kjer se vam pošteno postreže v vseh ozirih.
THE JUGOSLAV Foreign Exchange.
6418 ST. CLAIR AVE. Uradne ure vsak večer od 5. do 8. ure.
Tel. Central 359G W
Gramofonske Plošče
Ustavil« pri tej uri in at* na pravem prontoru
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
5805 ST. CLAlll AVENUE
Cleveland, O.
AUGUST 23rd 1920;
NOVA HIŠA, zidana iz op* 11 sob, za 3 družine, rent no* $100 mesečno. V hiši vse f trebne in moderne naprave, Proda se radi odhoda v star. kraj. Poizve se na 9417 Ave., Newburgh.	19&"*
HIŠE! — HIŠE! — HIŠ*
Naprodaj je hiša z 9 soba"« izdelana za dve družini. ZenjJ šče meri 140x35. Fornez, er trika in vse udobnosti ki spa«* jo k moderni hiši. Lepa P1'"!' ka za mladeniča, ki se ženi, 1 ti proda se tudi pohištvo s
) vred. Hiša je nasproti W venskega doma na Holmes Vrednost $7,000. Takoj se F ča $4.000, drugo na lahke obr-ke. Poizve se na 874 AlhamW Rd.
ANTON JELAŠIČ,
198-99)
00020200020102020001000002000100000200003202020102020102020002