130. številka. i za petek SO. oktobra (t Trsta« ▼ Četrtek zvečer dne 29. oktobra 1896.) Tečaj XXI. »1DI1 tikaj* po trikrat na teden » ieatlh tadanjih ob torkih, ć«tr|klh In aobotah. Z jutranje iidanje i»- haja ob 6. ud zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno iidanje atnne: ■a JedenmeHeo . t. 1.—, Izvan Avitri]« (. 1.50 ta tri mesec . . „ 3.— ... 00 u pol Ista . . . 6.— . * • <* vse ter,© , . . 12.— . * .18.— NarctalM je plačevat) naprej na aarnftke brez prileten naročnine ae apravn ne ezlra. Posamične ftterilke ae dobivajo v pro« dajalnicah tobak« v lrntu po 9 nri. isven Truta po 4 nvfi. MOST Oglati ee rnAnnn N terifn v petita; u nnelove i debelimi Arknml ae plainje Prostor, kolikor ebaefa navadnih vrati«, oalann, oimrtniee In javna aakvale, domaji oglati itd. ee raiunajo po pogodbi. Yei doplal naj ae poiiljnjo nredniitvn nllca Caaerma it. 18. Tanko piamo mora biti frankovnne, ker nefrankovann ae n« aprejemajo. Bokopial ae ne vrainjo. Nnrofeino, reklamacije in oglase apre-jema upravniitvo aiioa Molino pic-oolo hit. II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprta reklam« ei|e ae prosta poAtntne. GI l*W(N i« MM". BILO .131 na Javni narodni shod, ki ga sklicuje politično društvo „Edinost" ¥ dvorani gostilne „Bralnega druitva" pri Sv, Ivan v nedeljo dne I. novembra 1896. ob 3. uri popoludne Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje zapisnika zadrega shoda na Prošeka. 3. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 4. Eventnvelni predlogi. Tiiaiki in ekelicanski Slovenci t Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vade občine, in po tem takem tndi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo .Edinost" bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa želi in zahteva ljudstvo. Odbor političnega društva „Edinost*. stvar so znali zasukati tako, da se dotičaiku ni zgodilo prav čisto nič. Vsa taka dejanja ostajajo brez kazni. Kaj naj rečemo o nastopnem kričečem slu* čaju? Dogodilo se je prav v resnici, da je neki občinski funkcijonar — zgolj na podlagi nezanesljivih sumničeqj — pozval orožnike in proizvel hišno preiskavo — brez uradnega naloga ali pooblaščenja, kakorlnega treba absolutno za take uradne posle. Ali je smel to storiti ? A stvar je tem hujša, ker je prestopil mejo tržaške pokrajine, ker je stopil na sežanska tla, prav v to hišo, v kateri zborujemo danes, šel je torej cel6 v drugo pokrajino. Ali se mu je kaj zgodilo radi tega ? Nič 1 (Šumenje in vsklici nevolje med zborovalci.) Čudne in zqedno žalostne stvari se dogajajo pri zidanju. 0 takih prilikah so plačali okoličani že na tisoče in tisoče kazni. Kmet, ki je uložii prošnjo za dovoljenje, da sme izvršiti to ali to zidanje, dobiva laški dekret. Kmet ne razume laški. Mirno utakne dobljeni dekret v žep, menć, da je zdaj vse v redu, in prične mirno zidati. V tistem dekretu pa ni bilo še dovoljenje, ampak zahtevalo se je to ali ono. In ker se kmet ni zmenil za zahteve oblasti, za- Javni shod n Prošeku. (Dalje) Poslanec Ivan Nabergoj je nadaljeval: Pred par dnevi zvedel sem nastopni slučaj. Kakor znano, treba onemu, ki koče gnati živino na somenj, spričevala, da ni kužnih boleznij v onem kraju in da je živina zdrava. Takega spričevala je trebal nekdo v Rocoln. Ali kaj je moral storiti ? V Trst je moral gnati svojo živino, da jo predstavi, in še 50 nč. je moral plačati povrh. Ali je to prav? Ali niso to sekature in brezpotrebno tratenje časa? Ako bi imeli cesarsko politiško oblast, gotovo ne bi se dogajale take stvari, ker kaj tacega ne predpisuje zakon. Cesarske oblasti imajo odgovornost; za sleherni svoj čin, ki ne od-govarja predpisom, morajo odgovarjati in se zagovarjati pred višimi oblastmi, komu pa je odgovorna naša mestna oblast ? 1 (Klici od vseh scrani: Nikomur !) In kakih vnebovpijočih slučajev imamo tu v bližini? Ljudje, ki pretepajo v svoji službi — in tudi ne dolgo temu se je dogodil sličen slučaj — niso nikomur odgovorni za svoje početje.V zadnje omenjenem slučaju se je sicer stvar prijavila, ali PODLISTEK. 17 Prijatelj Lom. Ćrtiea po reanici. — Spisal Anguat Še no a. Prevel 0—č. „Nekdaj sva se videla, jaz nedolžno dekletce, peznavajoče samo naravo, vi mlad bogoslovec, idealist. Vi ste me ljubili — a jaz ? Tudi jaz sem vas ljubila, ali do duhovnika zdelo se mi je t&ko čutstvo tolik greh, da sem se mu morala, po svoji otroški misli, izogniti svojim življenjem. Odločila tem, da pojdem za neljubljenim, sklenila sem, tipi in molč& slediti pot naših družabnih predsodkov, ki mečejo čutstva pod noge — in tako sem postala soproga gospoda predstojnika. Ljudje me sodijo srečno, ali v resnici ni to moja sreča, ampak komedija pod svilenim pogrinjalom, za finimi čip-kamiu. „Nimam pravice, nimam razloga, milostiva gospa, da bi vpraševal o vsem, kar ste mi povedali tu. Obžalujem, ako sem bil povodom, da »te zgrešili svojo srečo, ali ne morem drugače, nego da se vam zahvalim —" „Na čem" ? „Na čutstvu, ki ste ga probudili v meni, na čutstvu, ki ste mi je razvneli do kraja, da sem snel verige, ki so mi jih nadeli. Ljubeči vas strastno, snel sem črno haljo ter odšel svoboden v svet. No, pustimo to razpravo. Čemu iskati leka za rano, ki je že zaceljena"? Malvina se je ugriznila v ustnici. Opazila je dobro, da jej je romantična pomoč zgrešila citf. „Da, da", nadaljevala je poredne, .morala se je zaceliti. Osoda je hotela tako. Ali sem morda jaz kriva, da sem se rodila hčerka bogatega graščaka, a vi —u .A jaz kakor siromašen kroetič" ? nasmehnil se je Lovro, a kri užaljenega ponosa udarila mu je v lice. „Vi niste krivi, lepa gospa. To je čista, prosta resnica in vaša žrtev ni drugega, nego navadna posledica naših socijalnih okolnosti. No, jaz sedaj ne obžalujem tega. Ona romantična epizoda — po nje vspeliu je ne morem imenovati drugače — spomnila me je živo, da po svojem rojstvu nisem nič na tem svetu, vsaj ljudje mislijo tako dan danes. Ona romautiška epizoda me je opomnila, da zberem svoje lastne sile in se postavim na svoje noge. Čim več je človek zaslužil po sebi, tem grešil je prestopek, kateremu kmalu sledi — kazen I Ali bi se godilo tako, ako bi bil dekret v slovenskem jeziku ? Gotovo ne! Čital bi ga sam, ali bi mu rodbina prečitala istega, ali pa bi se obrnil do kakega soseda. Takih neprilik bodemo imeli vedno, kqti magistrat je izjavil slovesno — kakor ste mogli posneti iz poročila dra. Gregorina —, da nikdar ne pride slovenski spis iz magistratne palače, bodi to ljubo ali ne namestništvu ali minister-stvu. Od c. kr. politične oblasti pa bi gotovo dobivali take dekrete v slovenskem jeziku in izogibali bi se lahko takim kaznim. Vse to nas sili do tega, da moramo prositi visoko vlado, da nas ona vzame v svoje varstvo, da ona prepreči krivice, ki se nam gode. Le pod varstvom pravičnih cesarskih oblasti zadobimo gotovost, da se bodemo mogli razvijati svobodno v duševnem in materijalnem pogledu, da bodemo mogli svobodno zborovati v smislu zakonov, da bodemo uživali jednaka prava, kakor drugi državljani. In to smemo zahtevati, kajti tudi mi plačujemo davke kakor dragi, tudi mi pošiljamo svoje sinove v vojsko v varstvo in obrambo cesarja in domovine t Država mora skrbeti za to, da bodemo tudi mi mogli živeti kakor gospodarji na svojih lastnih tleh, katere nam je prisodila Božja previdnost I (Viharno odobravanje, ploskanje in vskli-kanje: Živio Nabergoj t) Poslanec Iv. G o r i u p opozarja, da nekateri niso došli na današnji shod, ker se boje, da delamo na to, da bi se okolica povsem ločila od mestne občine. Ljudem treba pojasniti stvar. Na to opazko se je zopet oglasil sa besedo Ivan vitez Nabergoj: Nam ni namen, da bi se ločili od mestne občine. To vprašanja še ni zdrelo. Dozori morda, ko ni ne bodemo več tlačili trave. Sleherni sad mora dozoreti, tako tudi ta. Za sedaj ne mislimo na ločitev. Za sedaj gre le zato, da država odvzame magistratu le tiste posle, katerih isti ne izvršuje v svojem delokrogu kakor občinska oblast, ampak v imenu države, kakor p o 1 i t i i k a oblast. Kakor je država iz svobodne volje dala magistratu to oblast, tako mu jo lahko odvzame, kadar-koli hoče. Saj pravi tako tudi §. 26 mestnega več je vreden. Vaša morila, lepa gospa, me sili zopet, da vas zahvalim. Gledati hočem, da bodem človek — cel Človeku. „Vi ste zlobni, preko mere zlobni, gospod Lovro". BJaz prevajam idilo v prozo". ,Vi se samo rogate pojavu svoje prve ljubezni*. „Prvo dejanje te ljubovne dogodbe postaje smešno, ako se človek ozre na prozajiško rešenje. Ta smešnost navstaja ravno iz kontrasta". „Glej, glej, pridrsal je predstojnik, „gospod gouverneur jako vrlo zdravi migreno moje gospe. Zdi se mi, da se dobro zabavaš, Malvina"? „Gospod mi pripovedke jako vrlih črtic iz botanike", nasmehnila se je Malvina po sili. „O vijolicah brez duše, gospod predstojnik", je dodal Lovro. ,Mar je duš tudi v vijolicah* ? vprašal je začtyen predstojnik. „Jih je tudi včasih*, odvrnil je Lovro. ,To morate bolje razumeti vi, kakor učenjak*, pristavil je predstojnik. (Pride še.) itatuta, da vlada lahko daje izvrševati te posle po svojih orgauih. Ali se ne dogaja to deloma že sedaj? Ali ne opravlja država policijskih poslov po nekaterih krajih okolice? Ali so dotični ukoličani zavoljo tega manj tržaški občani kakor oni, ki spadajo v policijskem obziru pod mestni magistrat ? Ali sta Skedenjc in Spetoivančan. ker spadata pod državno policijo, manje Tržačana, kakor pa Pro-sečan in Križan, ki sta podvržena magistratu ^v policijskem oziru ?! In Trst sam ? Mesto tržaško samo je v policijskem ozira pod državno oblastjo in ne pod mestno — mar je zaradi tega Trst ločen od Trsta ? ! Vidite torej, kako brezmiselno in bedasto je, ako vam govori kdo, da potem ne boste več Tržačani, ako vas bode čuvala cesarska politiCna oblast! Mi ostanemo občani tržaški, kakor smo bili do sedaj in podrejeni bodemo tudi odslej občinski oblasti v strogo občinskih stvareh. Le posle p o 1 i t i š k e oblasti naj bi vzela država v roke, kar bi bilo jako koristno za nas. To vam dokažem takoj. Okrajna glavarstva n. pr. poživljajo župane na odgovornost radi te ali one zamude in silijo občine, da izvršujejo dela, ki so se pokazala potrebna. Kdo pa sili sedaj našo občino ? Nikdo, ker je avtonomna in politiška oblast ▼ jedni in isti roki. Tu na Prošeku imamo n. pr. izvirek „Stara gora*. Pot tjakaj je grozna, naravnost nevarna za življenje. Mnogokrati sem zahteval v mestnem zboru, da naj se popravi ta pot. Vse zastonj! Slednjič sem se obrnil do slavne vlade s prošnjo, naj ona pošlje svojega inženerja pogledat to pot, da se isti prepriča o nje stanju. Vlada je bila res toliko pravična in uljudna, daje ustregla moji želji. Inžener se je prepričal na svoje oči, čemur je bila posledica ta, da je vlada pisala magistratu v zmislu moje pritožbe. Tako bi se lahko godilo v vsakem slučaju, ako bi imeli tu svojo cesarsko politično oblast. Kakor rečeno, na ločitev ne mislimo. Ali ker ie govorimo o tem, dovolite mi vprašanje: mar mislite, da bi bila to res taka grozna nesreča? Sedaj plačujemo, kakor drugi, a besede nimamo prav nobene. Da pa boste videli koliko plačujemo, podati vam hočem tu par številk o užitninskem davku, da ne govorim o vseh drugih davkih in pristojbinah: Št. Krajevno ime naeraričnem davku od vina, mošta in mesa na občinski dokladi ffld. | nrfi. (fld. I nvč. 1 Opčina . . . 2139 47 3210 23 2 Barkovlje . . 5070 80 7606 21 3 Kontovelj . . 972 66 1459 03 4 Prosek . . . 3155 67 3233 51 5 Sv. Križ . . 1147 08 1720 49 Skupaj . . . 11.485 68 17.229 TT C- -------- ----- bi n. pr. Prosek že samim u ž i t n i n s k i m davkom pokrival svoje potrebe, pri čemer treba pa še pomisliti, da bi lahko odpravili mnogo nepotrebnih stroškov, na drugi strani pa bi lahko več trosili za stvari, ki so res potrebne in za katere se sedaj ne skrbi. Manj stroškov in več užitkov bi imeli torej. To pa le tako mimogredć, ker o tem ni govorjenje danes. Vprašam Vas, ali ni žalostno to, da moramo, dasi svobodni državljani, zborovati pod tujo streho, da ne moremo prati doma svojega perila f Take so naše razmere! Nikar ne poslušajte torej podkupljenih hujskačev, ki vam bodo hoteli govoriti slabo o naših namerah. Naši nameni so pošteni in čisti. Mi hočemo biti svobodni državljani, mi hočemo živeti v blagoi domovine in naše svete vere. (Viharno odobravanje in vskli-Mje.) (Zvršetek pride.) Politiike vesti, V TRSTU, dne 29. oktobra 1896. Državni zbor. Poslanska zbornica je vspre-jela domovinski zakon v drugem brauju. — Posl. Pernerstorfer in Kronawetter sta interpelovala, kako so mogli zapreti patra Stojalovskega brez potrebnega dovođenja sodišča. Prihodnja seja bode jutri. Na dnevni red pride zakon v varstvo volilne svobode! Grof Badeni je zopet govoril in precej raz-aešno. Nemški liberalci in Mladočehi so ga zvabili i v areno. Nemški liberalci se svojim — ponuja-i njem in češki poslanec Pacak se svojim — ne! Prvi sb zatilgali z opozicijo, zadnji jo je pa na« j povedal — namreč za razpravo v zbornici o di-i »pozicijskem fondu. A grof Badeni je zopet govoril tako, da ni ! nikomur ničesar obljubil in nikomur ničesar odrekel. To pa moramo priznati, da je grof Bodeni jako previden mož: predno se je spustil v meritorna razpravljanja, utrdil si je svoje 3tališče za vse slučaje, rekši: glasujte o dispozicijskem zakladu tako ali tako, jaz vendar ostanem. Ali da povemo natanjčuo: grof Badeni je izjavil, da vlada ne smatra izrazom zaupanja od strani zbornice, ako jej ista dovoli dispozicijski zaklad, iz česar sledi, da ne smatra izrazom nezaupanja, ako mu ga ne dovoli. To je: iz glasovanja o dispozicijskem zakladu ne more priti vladi vzrok, da bi morala odstopiti. Mi razumemo to izjavo tako, da vlada ne misli odstopiti in tudi ne razpustiti zbornice, ako bi se jej tudi dogodila mala nezgoda o glasovanju o rečeni točki. Ta izjava ministerskega predsednika potrjuje ^ppet naše menenje, da stara zbornic* We' še ^ajJTjp so^ela tja do spopfadf, dotlel, dokler jej ne upihne življenja luči naš u-stavni zakon. . . .. J „« . ) Tako se je varoval jfrof Bademi za yse slučaje in se zagotovi), da bode le on sam ~ seveda, ako ne pridejo vmes posebni in neprevidjeni dogodki, to je, ako se ne zgodi vendar, c^es^r ne pričakuje razsoden politik: da bi namreč nemška levica, ta za sedaj najmočneja skupina v zbornici, res hotela tirati dosledno opozicijo ob vseh vprašanjih —, da bode torej on, grof Badeni, vodil prihodnje volitve. Po tem zagotovilu se je grof Badeni spustil in medias res. Gosp. ministerski predsednik je o-menil, da najbolje ugodi križajočim se nalogam, zgodovinski minolosti, potrebam sedanjosti, in Bkribi za bodočnost, ako zagotovi zbornici, da vlada sicer ne stoji nad strankami, pač pa izven strank, da hoče biti v dotiki z istimi, toda ne zavisna od njih 1 Tako se ni zameril nobeni stranki, vprašanje pa nastaja, da-li se je posebno prikupil kateri stranki s to izjavo, se s svojim razlikovanjem med „nad* in „izven*. Saj, kdor je „izven* katere stvari, je tudi lahko „nad* ajo. Ob sedanjem zisteaiu pa gotovo ni bistvene razlike med pojmoma »izven* in „nad* — jeden in drugi pojm nam pravi, da se vlada za sedaj noče — vsaj javno ne — iden-tifikovati z nobeno stranko. Tudi to je metoda. Seveda ne smemo zasledovati, da-li ta metoda odgovarja pojmu o ustavi in parlamentarizmu. Ker pa je naše ustavno življenje posebne, nenavadne vrste, se ne smemo čuditi vladam, da se drže posebnih in ne posebno pravilnih metod. Na tem pa — bodimo odkritosrčni! — niso krive vlade, ampak krive so stranke in krivi ao državljani, ki pošiljko v parlament ljudi,sestavljajoče take stranke! Dosledno je povdarjal grof Badeni, da se vlada ne pripoznava k programu nobene stranke, najmanje seveda takim, ki imajo v sebi „ekstremna gesla* in „prevratne zahteve*. — To se razume samo ob sebi, da bi bila brezvestna taka vlada, katera bi soglašala s .prevratnimi zahtevami*, ali obžalovati moramo, da grof Badeni ni natančneje pojasnil, katere zahteve je smatrati v Avstriji •prevratnimi* P Mar zahteve po izvedenju popolne jednakopravnosti, torej ustavnih zakonov? Mar že^ja, da se zakonitim potom preosnujejo krivični volilni redi f! Na to ni mogel misliti, saj je sam vabil stranke ua zložno delo za popolnenje ustave, s čemer je pripoznal, da ta ustava ni popolna. Zahteve po narodni jednakopravnosti tudi ne morejo biti .prevratne", saj je rekel g. Badeni sam, da vsaki vladi mora biti najvažneje uprašanje, kako bi se dal ustanoviti mir med narodi ? Kako ? Mi vidimo jedno jedino pot pred seboj in menda je tudi ni druge poti do tega cilja, nego: zadovoljenje vseh 1 Ako zahtevamo torej od vlade, naj izpolni opravičene zahteve posamičnih narodnosti v političnem in kulturnem pogledu, ako kažemo vladi na to jedino mežno pot, potem nismo .prevratniki", ampak prijatelji vlade smo, ker zahtevamo sredstev v dosego istega cilja, po katerem mora stremiti — glasom izjave grofa Badenija — sleherna avstrijska vlada. Kadar pa bode vlada dušila res prevratna stremljenja, nevarna mirnemu razvoju človeške družbe, ako se bode protivila onim, ki bi hoteli krutim nasiljem uvajati nov, toda krivični red v socijalnem življenju, tedaj sme biti uvei jpna sleherna vlada, da najde na slovanski strani vsik-dar le zaveznikov. To smo hoteli povdariti, da ne bode krivih pojmov o .prevratnih stremljenjih* in da se tudi naša narodna streraljpnja, naše plemenito tekmovanje na torišču kulture in napredka, ne bode uvrščalo med prevratne. O grofu Badeniju si ne moremo misliti tega, ali v birokraciii še ni izumrla tista struja, ki smatra prevratnim sleherni svobodneji gibljej, sleherni pojav narodnostnega duha, sleherni korak iz stare preživele šablone. Na to stran treba, da grof Badeni prevzame ulogo — vzgoje-vatelja in mentorja. Grof Badeni je razvijal še mnogo in raznih mislij, katerih pa ne moremo postavljati pod kritični nož, ker nam prostor ne dopušča tega. Morda porečemo pozneje še katero. Navedeno pa bodi, da je izjavil grof Badeui: da različnih pokrajin ni možno vladati po jedni in isti šabloni; da je mir med narodi potreba za državo; da je položaj na Češkem neznosen in da hoče vlada delati na to, da se zboljsa ta položaj, ali vsaj doseže nekako P^mirje. Vso to so ^pa z^ila. Graf Bad.pi je ;aeke| začetkom svojega govora, da vlada ne more VsfcirejetJ programa nobene stranke; ali bi se ne (liil iz gorenjih mislij sestavi}) lej> avstrijski program, tako lep, da n« bi bil dober avstrijski pafrijot oni, ki ne bi pristal na tak program 1 Toda, .o tem drugi pot, kakor tudi o pojmu .posestno stanje", kakor ga je pojašnjeval naš ministerski predsednik v seji proračunskega odseka dne 28. t. m. Poraz liberalne stranke o volitvah ▼ kmečki občinah nižje-avstrijskih je popoln, v kolikor se glase dosedanja poročila. Niti jeden liberalec ni bil izvoljen. Brez zaslombe v pokrajinah in brez zaslombe v osrednji pokrajini igra ta stranka še vedno važno ulogo v parlamentu. Kako dolgo še ? ! Volitve na Ogerskem. Družba Banffy & Košut je ^magala včeraj sijajno. Čudna družba to Bicer, ali aleanca se je obnesla izborno! Vspeh pa je ljudem a la Banffy — glavna stvar! Najnoveje poročilo pravi, da je izvoženih 184 liberalcev, 14 narodne stranke, 20 košutovcev, 4 Ugronove skupine, 7 brez posebne politiške barve. V štirih okrajih treba ožje volitve. Liberalci so si priborili do sedaj 36 nov.h mandatov. Ali nq se čudimo tej zmagi Banffyjevi? Ali naj se čudimo, ko vendar ni moglo priti drugače, kakor je prišlo, po tolikem nasilstvu, po prelivanju krvi. Preko mrtvih in ranjenih je prišla vladna stranka do sijajne zmage. Sedanji ministerski predsednik je bil že kakor svojedobni veliki župan na Erdeljskem poznan kakor fin volilski strategik in vojskovodja, ki se ne plaši nobene ovire in nobene strmine. Njegova .spretnost" ga ni zapustila tudi kakor ministerskega predsednika: zagotovljena mu je velika večina v novi zbornici. Nočemo vprašati, da-li bode imela ta večina resnično javno menenje za seboj ? Saj je gotovo, da ga ne bodo imela, kajti sicer ne bi bili mogoči taki krvavi prizori povodom volilnega gibanja. Senoa umorjeuib in ramenih bode padala na ta doseženi vspeh. In da ne bi bilo druzega, nego to, da je vlada trebala pomoči jednega Ko-čata, zadoščalo bi, da vidimo nje vspeh v njega pravi, najžalostneji luči. fyšutpvci so pomagali vladi. Ali zastonj, brez kompenzacije? Kdo bi verjel temu? Ne, baron Banffy je sedq dolinik revolucijunarcu Košutu. Baron Banffy je moral podpisati menjico. A oni dan, dan plačila ? Da, Košut bode neprestano vihtel nad Banffjrjem Damokjjejev meč te menjice. Bodočnost pokaže Bauffyju, kak6 so mu vzrasli nad glavo duhovi, katere je izzval v svoji neugasni pohlepnosti, da se vzdrži na moči in oblasti. Na teh dogodkih pa bode trpel tudi madjar-ski narod sam. Davno žeje izgubila svojo veljavo pravljica o vitežtvu naroda madjarskega, po teh dogodkih mora pasti njega ugled pod ničlo. Govori o volilnem gibanju na Ogerskem pravi prav dobro praška .Politika" : .Milenij naj bi bil pokazal svetu, da so Madjari kulturen narod; na mirovnem kongresu so nastopali govorniki najbolj .vitežkega naroda*, ki se je pa ponižal do naroda kramarjev. Ti govorniki pa niso mogli prevariti nikogar. In ako bi se bilo tudi posrečilo milenij* skemu špektaklu, da bi prevaril one, kateri gle* dajo stvari od daleč, toda dogodki o voliliit-iu gibanja na Ogerskein morali so odpreti uči vsakemu slepcu. To je že ekscesi ven izbruh najsurovejsega, najprvotuejšega betjarstva, kateremu ni vrste v Evropi. Saj volitve na Ogerskem niso več evropski, ampak a % i j a t s ki škandal". Tako je, to je res škandal, kakoršuega naj bi se ne siamovali samo Madjari, ampak vsa Evropa. Take stvari res ne sodijo već v civilizovano Evropo. O razkritju Bismarckovem. Razkritje Bismarckovo o tajni zvezi, ki je obstala za časa njegovega vladanja med Nemčijo in Rusijo, za hrbtom trozveze, vzbudilo je nečuveno senzacijo po vsej Evropi. Res pravi star pregovor, da diplo-matje uporabljajo dar jezika v to, da prikrivajo svoje misli in svet se je že davno privadil temu, da smatra neiskrenost kakor nekak privilegij, d&: neiskrenost se smatra posebnim znakom diploma-tiške spetnosti. Ali razkritje Bismarkovo je vendar provzrocilo velikansko seuzacijo, kajti taki za vratni politiki še ni priučen svet. O trozvezi je bil uver-jen ves svet, da je obrnjena prpti Frauciji i n R u-8 i j i; voditeljica tej zvezi je bila Nemčija; kdo ne bi strmel po takem, ko čqje, da je ista prva predstaviteljica trozveze sklenila tajno pogodbo z isto Rusijo, proti kateri je bila sklenjena trozveza?! In da se je v tej tajni pogodbi zavezala Nemčija, da v slučaju vojne ne stori tega, v kar se je obvezala nasproti trozvezi! Take neiskrenosti in za-vratnosti res ne more pojmiti človeški razum. Morda je pa to razkritje Bismarckovo le izmišljotina, s katero se je hotel stari lisjak maščevati nad onimi, ki so ga odrinili od oblasti? Toda to domnevanje je porušila iqava vladnega „Reichs-anzeigerja", ki piše o rečenem razkritju: „V razgovoru o najnovejših razkritjih lista »Hamburger Nachrichten* glede nemško-ruskih odnošajev do leta 1890 izraža se mnogostranski želja, da bi tudi vlada spregovorila o stvari. „Reichsanzeiger" je pooblaščen do izjave, da se to ne zgodi. Diplo-matiški dogodki, kakoršne omenjajo .Hamburger Nachrichten", spadajo po svoji politiški naravi v nqstrožje državne tajnosti'. Tu je jasno povedano, da je res obstala ona pogodba, a da vlada noče govoriti o tem, ker je to državna tf^nost. Kaj si mislijo na Dunaju ? Kaj Snqje Menelik? Polkovnik Leontjev, katerega politiški krogi srnico ruskim svetovalcem cesarja Menelika, biva sed^j v fcarizu. Povedal je nekemu sotrudniku „Matin-a" jako zanimivih podatkov o nakanah njeguša. Leontjev pravi, da Menelik izpusti ujete Italijane po sklenjenem miru In da ne bode zahteval nikakoršne odškodnine, kajti on želi le biti gospodar v svoji zemlji in zato hoče, da Italijani zapuste Eritrejo povsem, da se vrnejo domov in obljubijo, da se ne povrnejo nikdar več. Mir in ujetnike morejo dobiti Italijani jedino le pod tem pogojem. To znajo tudi v Italiji, zato napredujejo pogajala tako kislo in počasne. Nadalje trdi Leontjev, da se Abesincem ni treba pripravljati na vojno. Pripravljeni so za vsaki slučaj in razpolagajo z 200.000 dobro uvežbanih vojakov. Italija ne bi se mogla meriti ž njimi, kajti gotovo bi bila poražena. Različne vesti. Promeičonje. C. kr. namestnik v Trstu kakor predseduik finančnega ravnateljstva na Primorskem, podelil je carinarskemu asistentu Franu G a 1 a b s u v Orebiču, izprazneno mesto pri glavnem carinarskem uradu v Trstu, premestivši ga semkaj. Framasonstvo na Primorskem. „Agramer Tagbl.u je te dni objavil članek, v katerem kaže nairedeutizem in framasonstvo, ki stase povodom razkritja Dantejevega spomenika v Tri d en tu pokazala kakor jedno in isto, kakor dva identična pojma, ki stremita za jeduim in istim ciljem. Glasom nekega dokumenta, ki ga je bil sestavil prejšnji veliki majstor Lemmi, kateri dokument pa da je leta 1895. najviši prostozidarski sv6t v Charles-tonu nekam založil, so na Primorskem te-le lože: V T r s t u Luciferjeva loža .Baldo Lupatino" ; izraelitiška loža štev. 352 ; tajni simboliški loži „Oberdank" ter .Patria e LibertA". — V Ogle-j u izraelitiška loža št 841. — Na Reki tajna simbi)liška loza „Seinpre avanti !* — V Golici tajna simboliška loža „Fedele tratellanza*. — V U alem Lošinju tajna simboliška loža „I figli d'Italia'. — V Pulji tajna simboliška loža „Gli ultori dei tnartiri" (maščevalci inučencev). — V Rovinju tajna simboliška loža „Cbi dura, vince". — Te lože, čijih gola imena že poiuenjajo cel program, so podrejene triogoloriški pokrajini Milanski ter so zaznamovane imenom „C i r c o 1 o d' Is tri a". He, prijatelji okolo „Amica* in .Ricreazione", vi, ki si domnevate, da ste vzeli v zakup vse katoliško čutstvovanje, vi patentovani čuvarji katoliške misli, vi, ki obsipljete z .liberalesca* vsakogar, ki ne veruje v vašo iskrenost; vi, ki mećete nas na ogenj: povejte nam seilaj, kje je bila vaša katoliška zavest, kje je bila vaša udanost do katoliške cerkve, kje je bila vaša svečeniška vest takrat, ko ste v poeziji in prozi proslavljali tisto tridentinsko slavnost, ki ni bila le — kar so pri-poznali celo naši oficijozni krogi, sicer toli milostni v svoji sodbi o italijanskem rogoviljenju — irreden-tistiškega značaja, ampak je bila tudi slavnost — framasonstva! 11 Kadar-koli nam še pridete s povdarjanjem svojega katoličanstva v ta namen, da bi naša poštena in opravičena narodna stremljenja ozuačali nekatoliškimi in naša glasila zdrelimi za — ogenj, zabrusiti Vam hočemo v obraz statistiko framasonstva na Primorskem in zatem Vam zabrusimo v lice dejstvo, da ste vi bili tisti, ki ste proslavljali slavnost, prirejeno po framasonstvu od ta- in onkraj državne meje!! Sneta vam je krinka, o gospoda! Poveljnik I. vd|a in generalni zapovednik v Kr ako vem, pod maršal baron A1 b o r i, je dospel sinoč v Trst. Ekscelenca nameruje ostati ta le malo časa. Dohodki tržaške občino. C. kr. finančno rav-nateljstvo inkasavalo je na občinskih dokladah na užitninski davek avgusta meseca t. 1. 84.901 gld. nč., septembra pa 96.711 gld. 55 nč. — Mestna davkarija vdobila je avgusta meseca na račun občine 31.753 gld. 06# nč., na državni račun pa 92.364 gld. 30 nč. Shod na GoriMol (pri ftebku), sklican minole nedelje po goriških poslancih, se je vriil prav lepo in je bil dobro obiskan. Naravno je, da je bila na dnevnem redu kakor glavni predmet — železnica. To je za sed^j res najvažneje vprašanjč za Vipavce ; a mi jim ne vemo druzega sveta, nego da solidarno in odločno postopajo po navodilu svojih skrbnih voditeljev, da se preprečijo mahinaoije, ki bi bile na materijalno škodo Vipavcem in v mo-ršlnem pogledu bi jim tudi ne služile v čast. Vipavci, pokažite, da ne trebate onih varuhov, ki vas poznajo le tedaj, kadar pričakujejo dobička od vas, in ki vas mrz6 in zaničujejo še takrat, ko se izkoriščajo na vaš račun — ki vam torej poleg škode nudijo tudi zasmeh — in prezirale. Pokažite, da ste vi tisti krčmar, s katerim mora računati vsakdo na vaši slovenski zemlji 1 V Škofiji vasi pri Colju so bile te dni občinske volitve. NemSkutarji so napeli vse svoje sile, da bi si priborili to občino, toda pogoreli so popolnoma. Narodna slovenska stranka je zmagala ogromnimi veČinami v vseh treh razredih. Tako postaja vedno trdneji slovenski obroč okolo Celja in že po zakonu narave mora postati tudi središče temu obroču slovensko. Le še nekoliko let in importo-vano nemškutarstvo stalo J>ode pred dejstvom, da so bili zavrženi *si groši, Žrtvovani za izdržavanje najkrivičneje .narodne posestiu nemške. Iz Ilirsko Bistrico nam pišejo: Zaročil se je gospod Dominik Rudolf, posestnik na Črnem« vrhu, z gospodično R o z i - L i Č a n, tretjo hčerjo zamrlega gospođa Aleksandra Ličana, posestnika, veletržca ia bivšega večletnega marljivega župana, odlikovanega s srebrnem križcem s krono, ter gospe Ivane Ličan, rojeno Tomšič, lastnice trgovinske tvrdke ,A. Ličan" v Ilirski Bistrici. Čestitamo. Pevsko društvo .Kolo" opozarja svoje udinje, da bodo prihodnjo soboto ob 8, uri zvečer pevske vaje za Ženske v telovadnici »Težaškega pokola". Plesne vaje ,v telovadnioi „Tjiaikega Sokola" se bodo vrSile prihodnjo nedeljo in ponedeljek, sv. Justa dan. Potem vsako nedeljo. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Proseški okrajni načelnik Vidusso — obsojen! j Danes preilpoludue se je pred tukajšnjo kazensko | Preturo vršila razprava v>le