Leto LXIV., ŠL 33 Ljubljana, sreda 11. februarja 1931 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 90 petit k Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 800 vrst A Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. In se ratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica S t- 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št, 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. ALARMANTNE VESTI O REVOLUCIJI V RUSIJI Baje je aretirana vsa moskovska vlada s Stalinom vred — Ameriški fcarzni manever ali resnica? New York, 11. febr. Na ameriških borzah so se včeraj razširile alarmantne vesti, po katerih je izbruhnila v sovjetski Rusiji splošna revolucija. Te vesti navajajo, da je prišlo do splošnega upora kmečkega prebivalstva, ki je zelo nezadovoljno s Stalinovo gospodarsko politiko. Posebno ogorčenje so vzbudile tudi med delavskimi masami vesti, da prodaja Rusija v inozemstvo žito in les skoraj zastonj, do-čim trpi rusko prebivalstvo doma največje pomanjkanje. Govorilo se je, da se je uprlo tudi vojaštvo, da so člani vlade s Stalinom vred aretirani in zaprti ter da vlada v Rusiji splošen nered. Posledica teh vesti je bil nagel porast cen pšenice na vseh ameri- Pričetek volilne borbe v. Španiji Levičarske stranke se vofttev ne udeleže — Zbližanje med avtonomi-stl hi krono — Vznemirjenje v klerikalnih krogih Madrid, 11. februarja. Po dolgotrajnih posvetovanjih je španska vlada končno vendarle razpisala volitve v zbornico. Sklep levičarskih strank, da se volitev ne udeleže, pomenja za vlado velik udarec. Najslabši vtis je napravil sklep socijalisti ene stranke, ki odločno odklanja udeležitev pri teh volitvah. Desničarske stranke naglašajo, da dokazuje odločitev levičarskih strank njihovo slabost. Kljub temu poizkušajo desničarski krogi pregovoriti opozicijo, naj se ndeleži volitev. Opozicija pa noče pristati na to ter naglasa, da bodo volitve kljub zatrdilom vlade nesvobodne in da bi bilo brez-miselno boriti se brez upa na zmago. To stališče levičarskih strank bo najbolj koristno voditelju katalonskih avtonomij to v Cambu, ki bo v vsej Španiji posta- vil svoje kandidate. Cambo ho dobil tako najmanj 100 mandatov in bo vodil najmočnejšo politično stranko v parlamentu. Kakor poročajo, je prišlo do zbližanja mod Cambom in španskim kraljem. Cambo bo vodil v parlamentu gospodarsko politiko ter bo zahteval, naj se pezeta stabilizira na nižjem kurzu. Na drugi strani so klerikalci vznevoljeni zaradi sodelovanja Camba s kraljem ter pravijo, da se je prodala krona prostozidarjem. Madrid, 11. februarja. AA. Vlada je ukinila cenzuro na časopise in časopisnimi informacijami po vs*»j»Španiji. Po poročilu iz Barcelone je bil polkov-aik Macija, vodja katalonskih separatistov, ki ga je vlada Primo de Riviere svojčas izgnala, pomilošcen. Položaj v zelandskem potresnem ozemlju Dosedaj so uradno našteli 212 mrtvih in 950 ranjenih — Število žrtev še vedno narašča London, 11. februarja, AA. Novozelandski generalni guverner je poslal tajniku za dominione v Londonu brzojavko, v kateri pravi, da se je prebivalstvo pri zadnjih potresih zelo pogumno in disciplinirano obnašalo. Brzojavka dodaja, da je bt?a zdravniška in prehranjevalna služba sijajno organizirana in da deluje brezhibno. Večina prebivalstva Napierja je zapustila mesto, čim so se izboljšale prometne zveze. Prebivalstvo so namestili v šotorih v javnih parkih in drugod. Hrane in oblačil je dovolj. Mornariški častniki in mornarji so se obnašali v prvih dneh katastrofe nad vse hvalevredno. Mornarji podirajo poškodovana poslopja in iščejo trupla, ki so ostala pod ruševinami. Vsa pokrajina nudi zelo žalostno sliko. London, 11. sebruarja. AA. V brzojav- ki tajniku za domini Jone poroča novozelandski generalni guverner, da Je bilo pri zadnjem potresu ubitih 212 oseb. To število ni končno. Ranjenih je bilo približno 950 ljudi. Ker najdejo pri razkopavanju razvalin še vedno več trupel ubitih, sodijo, da se bo število smrtnih žrtev še podvojilo. Wellington, 11. februarja g. V Napieru so danes zopet našli 15 žrtev potresne katastrofe. Identificirali so le pet trupel. V Hastingsu so mornarji našli dve mladenki, ki sta bili zaradi prestanega strahu znoreli. Bili sta popolnoma sestradani ter nista mogli dati nobenih pojasnil. V Napieru so danes zopet občutili potresne sunke, zaradi katerih so se še preostali deli poslopij zrušili. Nov potres v Albaniji Tirana, 11. februarja. Tekom zadnjih 24 ur je bilo zabeleženih 5 lažjih in 1 močnejši potresni sunek. Potres ni povzročil posebne škode, pač pa Je izzval med prebivalstvom precejšnjo paniko. Bombni atentat v Niči Niča, 11. februarja AA. V okolici Nlce je v vili »Jasmina« eksplodirala bomba. Eksplozija je povzročila veliko škodo. Sodijo, da gre za zasebno maščevanje. Hud mraz v Švici Curin, 11. februarja. AA. Po vsej Švici je pritisnil nenavadno hod mraz. V Jnri je temperatura padla na 33 stopinj pod ničlo. Gandhi popušča AUahabad, 11. februarja. AA. Gandhi je včeraj v nekem razgovoru izjavil, da ne odklanja plačila indijskih dolgov, temveč da le želi da se to vprašanje predloži ne* odvisnemu razsodišču, ki naj odloči, ali je bilo posojilo najeto v interesu Indije. V nasprotnem primeru naj nosijo breme tega posojila angleške finance. Rangoon, 11. februarja. AA. Oblasti so razpustile 129 udru žen j v okrajih Tharra* wady, Insien in Pvapon, ker so omenjena društva ppdpirala uporno gibanje in pred« stavljala resno nevarnost za javni mar in red . Bolezen kralja Zogu Dunaj, 11. februarja, g. Albanskega kralja Ahmeda-Zogu sta danes pregledala na Dunaj poklicani profesor praške univerze dr. Schmitz in dunajski profesor Chrostek. Oba zdravnia sta soglasno izjavila da je kralj Zogu organično popolnoma zdrav in da njegova sedanja bolezen izvira samo od prevelikega uživanja nikotina. Ta bolezen bo v kratkem času izginila. Kralj Zogu ostane še par tednov na Dunaju. Primanjkljaj francoskih železnic Pariz, 11. februarja, g. Francoske državne železnice so zaključile leto 1930 s primanjkljajem 1.75 milijard frankov. Ta primanjkljaj se bo kril s posojilom, za katerega bo jamčila francoska država. Ker se tudi za leto 1931. računa s primanjkljajem, je vlada zahtevala poročilo o finančnem položaju železnic. V tem poročilu se ugotavlja, da je sanacija železnic mogoča le, ko se zvišajo osebne tarife za 25, tovorniške tarife pa za 10 %. Proti takemu povišanju tarifov se je že pojavil odpor gospodarskih krogov. Italijanski manevri Trst, 11. februarja g. Na asijaški visoki planoti so se vršili v navzočnosti šefa generalnega štaba milice Ternuda gorski manevri fašističnih miličnih bataljonov. Pri manevrih so sodelovali tudi močni oddelki vo-jakov-smučarjev in alpinov. ških borzah. Iz vseh delov Amerike so ves dan spraševali, koliko je resnice na vesteh o revoluciji v Rusiji. Kljub vsemu prizadevanju velikih ameriških novinskih agencij pa teh vesti doslej ni bilo mogoče kontrolirati in podoba je, da gre za borzni manever. Cene pšenice so poskočile na newyorški borzi za 6—12 centov, drugod pa za 3—8. Važni sklepi JZSS Stanko Pelan, član JZSS — trener prestolonaslednika Petra. — Prihod norveškega tekmovalca Sigmunda Gut-tormsena v Ljubljano. Ljubljana, 11. februarja. Uprava dvora Suvobor je pretekli teden naprosila JZSS. da ji preskrbi za prestolonaslednika Petra smuškega trenerja. JZSS se je temu radevolje odzval in je pretekle dni na izredni seji določil za trenerja mlademu kraljeviču znanega in priljubljenega ljubljanskega sportista ter smučarja g. Stanka Pelana, uradnika Ljubljanske kreditne banke. Gospod Pelan Je dobil v banki službeni dopust in je včeraj odpotoval na Bled, danes dopoldne je pa že začel s treningom malega kraljeviča. Davi se je pripeljal z monakovskim brzovlakom ob 9.04 v Ljubljano norveški tekmovalec Sigmund Guttormsen iz Kongs-berga. Peljal se je skupno z ekipo norveških smučarjev v Oberhoff na mednarodna smuška tekmovanja, tam se je pa odcepil in potoval naprej v Ljubljano. Guttormsen odpotuje že jutri v Bohinj, kjer bo pregledal skakalnico in jo nadziral, da bo vedno dobro urejena, v ponedeljek 16. t. m. pa začne s treningom naših skaka-čev za preda tojeda mednarodna smuško športna tekmovanja v Bohinju. Guttormsen je star 21 let in je akademik. Lani je na Hollmenkolskih tekmah v juniorski skupini v skokih zasedel peto mesto, je pa tudi izvrsten tekmovalec v kombiniranem tekmovanju. Njegov brat je bU lani trener češkega lužarskega (smučarskega) svaza. V nedeljo popoldne nastopi v Kranju pri otvoritvi sokolske skakalnice. JZSS je imel snoči sejo, na kateri je med drugim razveljavil nedeljsko skakalno tekmo na Bledu ker ni bila odobrena od saveza in ker se je vršila brez predpisanih saveznih sodnikov. JZSS je tudi sklenil, da se bodo tekme v Bohinju na vsak način izvedle. Snega je toliko, da ga tudi eventuelni večdnevni jug ne bi mogel pobrati, pa tudi skakalnica je izborno urejena. V najskrajnejšem primeru se bodo smuške tekme vršile na Mrzlem studencu. Modernizacija prometa v Beogradu Beograd, 11. februarja, Zaradi vedno večjega in stalno naraščajočega prometa v Beogradu, postaja javna varnost vedno bolj ogrožena. Zato je beograjska policija te dni po vzgledu večjih mest upeljala praktična prometno novost na beograjskih ulicah Križišča največjih prometnih ulie bodo opremljena z medeninastimi ploščami, s katerimi bo reguliran ves promet. Ceste bodo razdeljene v cone za pešce in voznike. Zaenkrat se te praktične novosti upeljejo samo v ulici kralja Milana in na T era zijah, pozneje pridejo na vrsto tudi druge ulice, beograjski šoferji dobe posebna navodila za pasiranje križišč. Imenovanje komisarjev v Ferijal-nem savezu Beograd, 11. februarja. Ministrstvo pro-svete je imenovalo v upravo Ferijalnega saveza za komisarje Frana Vrhovnika, profesorja na L realni gimnaziji v Ljubljani. Dušana Popoviča, profesorja trgovske akademije v Zemunu in Božidarja Plavalca, profesorja trgovska akademije v Beogradu. Lipinskaja pride v Beograd Beograd, 11. februarja. Danes prispe v Beograd slovita ruska umetnica in klavir-virtuozinja Dela Lipinskaja, Laskava priznanja mariborski Glasb. Matici Beograjski tisk o snočnjetn koncertu v beograjskem gledališču Beograd, 11. februarja. O snočnem koncertu Glasbene Matice prinašajo vsi današnji beograjski listi zelo laskava in ugodna poročila ter poudarjajo, da je Glasbena Matica v polni meri zadovoljila beograjsko prebivalstvo. Listi zlasti podčrtavajo čistočo in preciznost vokalnih in instrumentalnih partij. »Jugoslo-venski Glasnik« poudarja, da je Glasbena Matica izvajala Dvorakovo kompozicijo »Mrtvaški ženin« z velikim uspehom. Zbor je dirigiral mojstrski Hladek, kot solisti pa so se izkazali Anica Me zetova, Josip Gostič in pater Kamilo Kolb. Slovenci so bili od beograjske publike burno aklamirani in so morali na zahtevo občinstva ponoviti več točk. Kakor je poročalo že »Jutro«, je koncertu prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj, kateremu so pri njegovem odhodu Mariborčani priredili prisrčne ovacije. Drzen roparski napad sredi Beograda Ponoči sta dva maskirana razbojnika napadla kinolastnika in ga skušala oropati Beograd, 11. februarja. Danes ponoči je bil v Beogradu izvršen nenavadno drzen roparski napad prav po čikaškem vzgledu. V kinu »Corso« je bila snoči premijera zvočnega filma »Ljubljanec bogov« z Emilom Janingsom v glavni vlogi. Naval na kino je bil izredno velik in je bila predstava razprodana. Inkaso v blagajni je bil zelo velik. Ko je okoli 2. zjutraj lastnik kinematografa Milan Natosević odšel domov, je na njegova vrata nenadoma nekdo močno potrkal, Ko je Natosević odprl vrata, je planil pred njega maskiran razbojnik s samokresom v roki, ki mu je zagrozil: >Mol-či, če ne te ustrelim! Kje imaš denar?« Istočasno je Natosević opazil na stopnicah še drugega maskiranega razbojnika s samokresom v roki. Natosević je rekel, da nima denarja, češ da ga je odnesel direktor kinematografa domov. Nas izvoz v Avstrijo Beograd, 11. februarja. Najvažnejše vprašanje, ki ga bo treba rešiti pri podpisu ju-goslovensko-avstrijske trgovske pogodbe, je vprašanje pšenice in svinj. Jugoslovenska država zavzema tretje mesto v avstrijskem izvozu in četrto mesto splošnega uvoza v Avstrijo. Pred njo so Nemčija, Češkoslovaška in Madžarska. Avstrija uvaža iz Jugoslavije v glavnem pšenico in živino. Lani je znašal uvoz iz Jugoslavije v Avstrijo 1 milijon 600.000 meterskih stotov. Avstrijski agrarci so zato zelo nezadovoljni in zahtevajo, da Avstrija zviša uvozno carino od 9 do 45 zlatih kron na svinje do 120 kg in od 3—10 zlatih kron za svinje nad 100 kg. Dom zasebnih uradnikov v Beogradu Beograd, 11. februarja č. Po poslednji občinski statistiki ima Beograd 5000 bančnih in zasebnih uradnikov, ki niso nikjer organizirani. Odkar pa se je izreklo društvo zasebnih uradnikov za združitev z društvom bančnih uradnikov, se je močno razširil pokret teh dveh panog uradništva za čim popolnejšo organizacijo, ki naj brani stanovske koristi bančnega in zasebnega uradništva. Med drugim so že pričeli tudi z akcijo, da se zgradi dom bančnih in zasebnih uradnikov v Beogradu, v katerem bodo nameščene vse stanovske organizacije, dvorana za predavanja, čitalnica in knjižnica skupnega društva. Pravilnik o ljudskem štetju Beograd, 11. februarja č. Odsek za statistiko v predsedništvu ministrskega sveta je izdelal pravilnik, ki vsebuje obsežna navodila glede popisa prebivalstva, gospodarstev in živine, ki se bo izvršil na dan 31. marca. Pravilnik bo te dni objavljen. Fašistična vzgoja mladine Rhn9 11. februarja, č. Glavni poveljnik omladinskih fašističnih borbenih organiza* cij je poslal vsem poveljnikom posameznih organizacij razpis z navodili, kako je vzga* jati fašistično omladino za borbo. Med dru« gim daje mož tudi instrukcije, da je treba fašistični mladini pojasniti in vcepiti pre* pričanje, kako nepravične so mirovne po* godbe za Italijo. Preiskava proti anarhistu Schirru Rim, 11. februarja, č, V preiskavi zoper anarhista Schirruja so ugotovila oblastva, da se je mudil atentator pred svojim priho* dom v Rim v Pisi, Firencah, Livornu in Genovi. Z vso vnemo preiskujejo sedaj, s katerimi osebami je bil Schirru v zvezi. Zvišanje železniških tarif v Franciji Pariz, 10. febr. AA. Ker imajo francoske železnice velik deficit, ki je znašal preteklo leto 1.8 milijarde, bodo povišale železniške tarife za osebni promet za 25%, za tovorni promet pa za 10%. da ga jutri vloži v banko. Razbojnik mu tega ni verjel, nastavil mu je samokres na vrat in mu dejal, da ga takoj ustreli, če mu ne izroči denarja. Kljub obupnemu položaju Natosević ni izgubil poguma. Bliskoma je zagrabil razbojnika za roko in mu skušal izviti samokres, ki se je pri tem sprožil. Med obema je nastala borba na življenje in smrt. Razbojnik je večkrat streljal in Natosevića tudi ranil v ramo. Videč, da bo izgubljen, je začel Natosević na vso moč kričati na pomoč. Njegovi kriki so opozorili prebivalce sosednih hiš, ki so mu prihiteli na pomoč. Ko sta razbojnika videla, da ne bosta uspela v svoji nakani, sta v temi pobegnila. Policija je danes uvedla obširno preiskavo, vendar pa doslej drznih roparjev še ni /nogla izslediti. Predor pod Themso London, 11. februarja. AA. Angleški in-ženjerji in drugi strokovnjaki se resno ba-vijo z načrtom gradnje predora pod reko Themso, kar bi v veliki meri olajšalo londonski promet, ki postaja vse večji. Strokovnjaki so mnenja, da je podzemski predor Holland med Newyorkom in Newyer-sejem odpravil marsikatere prometne tež-koče. Newyorški predor se vzdržuje z lastnimi dohodki, ki znašajo letno milijon funtov šterlingov. To v Londonu ne bo možno, ker tako visoke pristojbine niso v Angliji popularne. Zato bodo morali vzdrževati predor pod Themso najbrže iz javnih sredstev. Finski zaliv zamrznil Reval, 11. februarja. AA. Po poročilu iz Helsingsforsa je finski zaliv popolnoma zmrznil. Pri otoku Haglandu je obtičalo v ledu 25 parnikov raznih zastav. Po brezžičnih vesteh iz teh parnikov, gredo njihove zaloge premoga in živil h kraju. Plovbe s Helsingsforsom je prekinjena. Nečloveška mati Budimpešta, 11. febr. ć. V Zali v sodnem okraju Szaska je nagovorila neka Rabendorferjeva, mati petero dece, svojega ljubimca, Kolmara, naj umori njenega moža. Oblastva pa so za to pravočasno doznala ter postavila Rabendorfer-jevo pred sodišče. Obtoženka je bila sedaj obsojena na smrt na vešalih, njen ljubavnik Kolmar pa v dosmrtno ječo. Mednarodni ping-pong turnir v Budimpešti Budimpešta, 11. februarja č. Danes se je pričel tukaj mednarodni ping-pong turnir. Udeležuje se ga 11 držav, med njimi tudi Jugoslavija, ki je poslala na turnir svoje najboljše igra:ce. večinoma Zagrebčane. Dosedanji rezultati so naslednji: Avstrija : Rum unija 5:0, Švedska : Nemčija 3:2, Madžarska : Rumunija 5:0, Litva : Jugoslavija 5:0, Madžarska : Jugoslavija 5:0, češkoslovaška . Litva 5:0. Tekme se nadaljujejo jutri. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.785, Berlin 13.4975, Bruselj 7.920, Budimpešta 9.9014, Curih 1094.4 —1097.4 (1095.9), Dunaj 795.33—798.33 (796.83), London 275.47 do 246.27 (275.87), Newyork 56.545—56.745 (56.645), Pariz 222.58, Praga 167.47 do 168.27 (167.87), Trst 296.93 blago, 297.10 denar. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1275, Pariz 20.30, London 25.17, Nework 517.75, Bruselj 72.24, Milan 27.10, Madrid 52.—, Amsterdam 207.85, Berlin 128.12, Dunaj 72.71, Sofija 3w75, Praga 15.3175, Varšava 58.—, Budimpešta 90.85, Atene 6.70, Bukarešta 3.08. Wbm 2~ >SLOVBNSKI NARO D<, dne 11 februarja 1981 Stev. 33 Novi zakon o socialnem zavarovanju davne misB spomenice guspodarsiHi zbornic, izročene ministru za socialno politiko Z14ki5.tm.MseN> stali t Beogradu na konferenci predstavniki vseh gospodar* skifa joomic, da se posveto* jejo o osnutku novog a zakona o socij sinem zavarovanju. Svoje stališče so obrazložili v ob« širni spomenici, ki jo je izro* čila posebna deputacija zbor' nic v ponedeljek ministru za socijalno politiko. Iz sporne* niče, na katero je opozorila deputacija tudi ministrskega predsednika ter ministra trgo= vrne in industrije, posnemamo glavne misli. Osnovno načelo Gospodarske zbornice naglašajo v prvi vrsti, da je zavzela vlada glede vprašanja socijalnoga zavarovanja v svojem progra* mu osnovno načelo: Ustanove, osnovane na podlagi zakona o zaščiti dela, se bodo poenostavile in upravni stroški znižali tako, da se bo moglo pristopiti k zavarovanju delavcev za primer onemoglosti in starosti, kakor tudi h gradbi manjših bolnic povsod tam, kjer so večja industrijska podjetja. V osnutku novega zakona pa teh principov m intencij ni videti. Gospodarskim zbor« nicam je šlo vedno zato, da se v prvi vrsti znižajo bremena zavarovanja z znižanjem prispevkov in eliminirajo birokratske for* malnosti. Lani so predložile vladi svoje zahteve glede revizije zakona o socijalnem zavrovanju. Predlagale so tudi, kako bi se naj znižali prispevki. Crtale bi se naj raz* ne podpore, ki niso absolutno utemeljene. Prt proučevanju osnutka novega zakona se takoj vidi, da so bile upoštevane samo ne* katere zahteve gospodarskih zbornic, na« našajoče sc na znižanje gotovih vrst pod* por in vezanje nekaterih podpor na ka« renčne roke. Nasprotno pa vidimo ogrom* no zvišanje prispevkov in bremen, ki ni Pri reorganizaciji gre predlog ljubfjan= ske zbornice za tem, da postanejo Okrožni uradi popolnoma avtonomni in celo samostojni nosilci vseh vrst zava* rovanja. Kakor prejšnji, ima tudi novi za* kon tendenco čimbolj omejiti delovanje privatnih društvenih blagajn. Gospodarske zbornice pa smatrajo, da so te blagajne zelo koristne ustanove in da bi se morala njih delavnost z vsemi sredstvi razširiti Gospodarske zbornice -v načelu priznavajo, da je zavarovanje za onemoglost, starost in smrt potrebno in koristno, smatrajo pa, da sedanji moment ni najugodnejši za uvedbo tega zavarovanja. Zato zahtevajo, da se to zavarovanje odloži, če bi pa nji= hova zahteva ne bi obveljala, predlagajo, naj država aktivno sodeluje pri bremenih novega zavarovanja Gospodarske zbornice stoje na načel s nem stališču, da se mora krog zavarovan? cev čimbolj razširiti Izjemno smatrajo, da je rudarske skladnice izločita iz splošnega socijalnega zavarovanja in jim pustiti sa* mostojnost. Načelno stališče gospodarskih krogov je tudi, da so Okrožni in Osrednji uradi avtonomne ustan£>ve, ki bi jih mo* rali upravljati izključno le interesenti. Pri teh ustanovah bi sc moralo torej brc/po? gojno varovati načelo paritete Osnutek uvaja kot korektiv delegiranje tretjine članov po ministrstvu za socijalno politiko. GjOspodarske zbornice pa žele, da 6e delegiranje tudi te tretjine članov iz« vrši na predlog zainteresiranih zbornic, kar naj bi bilo jamstvo, da bodo pri teh samoupravah sodelovali izkijučno le interesenti. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so se mnoga določila zakona izpremenila potom kakor niso v skladu z znižanjem podpor. statuta in drugih normativnih predpisov, O poenostavljenju administracije ni niti govora. Zato ni čuda, da je osnutek go* spodanske kroge iznenadil. Najvažnejše vprašanje je povišanje bremen Prispevek za bolniško zavarovanje je zna* šal sedaj 6c,c zavarovalne mezde, izvzemši cn urad, kjer je znašal 7%. Novi zakon predvideva prispevek od 5—7%. Na prvi pogled bi pomenilo to eventuelno znižanje prispevkov, toda osnnutek predvideva ob* vezno osnovanje rezerv in zato je težko pri« čakovati, da bodo imeli uradi prihranke ali poviške. Osnutek razširja poleg tega naloge zavrovanja v veliki meri s tem, da uvaja kot novo nalogo preventivne mere proti boleznim. Zato je jasno, da uradi ni* ki pa niso bili nikoli predloženi zbornicam v izjavo. To naj bi 6e v bodoče ne prakti* ciralo več. Radi zavarovanja sezonskih de* Iavcev nastajajo anomalije. Gospodarske zbprnice so predlagale, naj se ti delavci za* varujejo pod posebnimi pogoji v skladu z značajem njih zaposlitve. Osnutek pa tudi tega ni upošteval. Osnutek navaja med nalogami zavaro* vanja tudi obširne preventivne mere za bolniško, nezgodno in starostno zava* rovanje. Pri preventivnih merah proti one« moglosti so stroški maksimirani s 6% brutto* prispevka, pri boleznih in nesreči pa te maksimalne meje ni. Gospodarske zbornice zahtevajo, da se preventivne me* koli ne bodo imeli suficita in da bo pri* V re popolnoma izločijo in da take naloge ne spe vek vedno 7%. Povečana je tudi baza, po kateri se računajo prispevki. V osnutku so določeni novi mezdni razredi in sicer tako, da se najvišji mezdni razred določa z 80 Din, dočim je bila sedaj meja 48 Din. To pomeni zopet zvišanje prispev* kov. Če računamo zvišanje prispevka od 6 na 7% in prištejemo še zvišanje mezdnih razredov, lahko cenimo zvišanje prispev* kov pri bolniškem zavarovanju najmanj na 70 milijonov Din, odnosno po dosedanjem efektu od 300 na 370 milijonov Din letno. Že samo zavarovanje za primere bolezni bi torej prineslo zvišanje prispevkov za 70 milijonov Din letno. Osnutek pa predvide* va tudi uveljavljenje zavarovanja za one* moglost, starost in smrt. kar bi znašalo letno okoli 185 milijonov Din. Celokupno zvišanje po novem zakonu bi znašalo to* rej okoli 250 milijonov Din, kar pomeni za naše narodno gospodarstvo v času najtežje krize neznosno breme. Glede zahteve, da se oprosti adminv* stracija nepotrebnih formalnosti, prinaša osnutek samo eno olajšavo in sicer, da mo* ra gospodar izvršiti prijavo s pismom ali dopisnico, vendar pa mora navesti vse po* datke, ki so določeni v formularju. Pa še ta olajšava nima nobene praktične vred* nosti. Glede na nezgodno zavarovanje so gospodarske zbornice zahtevale, da se prouči vprašanje sistema in da se od si* stema kapitalnega kritja preide na sistem porazdelitve, ki je cenejši. V tem pogledu nc prinaša načrt nič novega. Prav tako so zahtevale gospodarske zbornice, da se pri minimalni renti 10% pridobitna nesposobnost nekoliko po* viša, ker se ne more resno govoriti o 10% pridobitni nesposobnosti. Pa tudi ta pred* log ni bil sprejet, čeprav bi ne bili ogro* ženi interesi delavstva. Pri osnovanju ekspozitur predvideva osnutek, da prevza* mejo delodajalci polovico upravnih stro* škov, da dajo na razpolago prostore in osobje in da nastavijo zdravnika. Poleg tega pa mora seveda plačevati še redne prispevke. Med zah*tevami gospodarskih zbornic je tudi vprašanje podjetniških blagajn toda tudi ta zahteva ni prodrla. Gospodar* ske zbornice zelo obžalujejo, da osnutku ni priloženo pojasnilo s potrebnim sta* tističnim materijalom. Za posebno potreb* no smatrajo, da se sedanji Osrednji urad popolnoma reorganizira, ker je neokreten in drag. V bodoče naj bi zbiral v prvi vr* sti statistični materijal, sodeloval pri za* konih delavskega zavarovanja, izdajal raz* nc normativne naredbe m kontroliral kra* jevne organe. Delo uradov bi se moralo prilagoditi administrativni razdelitvi dr* zave. pridejo v delokrog socijalnega zavarovanja, ker spadajo med naloge države. Osnutek predvideva glede plačevanja prispevkov jamstvo zakonskega druga. OL'ZD more zakonskega druga jamstva tudi osvoboditi. Nikjer pa ni rečeno, v katerih primerih sme to storiti, in zato je dana možnost ši* kaniranja. Gospodarske zbornice ponovno izjavljajo, da ne morejo pristati na določ* bo, da se morajo Osrednjemu uradu po* veriti tudi naloge, ki niso v zvezi s socijal* nim zavarovanjem. Gre za zbiranje pri* spevkov za Delavske zbornice in Borze dela. Osnutek predvideva zamudne obresti za neplačane prispevke, ki so za 3 odst. večje od obrestne mere Narodne banke. Poleg tega se obresti računajo za vsak za? četi mesec kot ves mesec. Gosppdarske zbornice smatrajo, da bi obrestna mera ne smela biti večja od one Narodne banke in oVi bi se morale zamudne obresti računati točno za pretečeni čas. Glede kazenskih določil se opaža tudi v novem zakonu ne* kakšen dualizem. Druge kazni so določe* ne za nameščence, druge za gpspodarjc. Dualizem se kaže tudi pri določitvi delo* kroga sodišč delavskega zavarovanja. Enoletne cvetlice Tudi to predavanje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva je snoči napolnilo predavalnico mineraloškega instituta na univerzi, vendar pa ni bila tako natlačena kakor prejšnji večer, ker so se ljubitelji menda ustrašili gneče. Te naj se vendar ne plaše, se že najde prostor za vsakega, ki pride dosti zgodaj. Najprej je nadzornik g. štrekelj pokazal krasno kolekcijo najnovejših vrtnic v barvastih slikah, za njim je pa nadsvetnik g. Bukovec govoril o enoletnih, t. j. o takih cvetlicah, ki trajajo le eno leto. Poudarjal je, da jih moda po krivici odriva z vrtov v korist trajnic, vendar pa ljubitelj zaradi njih lepote, začetnik pa tudi zaradi njih lahke in nad vse zanimive vzgoje ne more biti brez njih. Pri nas se enoletnic ogibamo, ker poznamo le preprosto staro šaro in nimamo pojma o krasoti barv in oblik, zlasti pa o velikosti modernih vrst, ki so najpestrejši okras vrtov in najdekorativnejši materijal za vezanje šopkov. Izkušeni ljubitelj g. Bukovec je obširno opisal, kako je treba izbrati najboljša semena, ki jih moramo imeti spravljena na suhem in hladnem prostoru, ter kako se seje in pikira, potem je pa govoril o nekaterih najlepših vrstah in njih vzgoji, ki jih objavljamo, da se bodo naši čitatelji lahko ravnali po njegovih nasvetih in naročili res le najlepše cvetlice. Pri astrah je g. Bukovec priporočil t. zv. zboljšane (!) orjaške kometovke, perfekcijnke, rekord, unicum in kitajske vrste. Levkoje t. j. šeboji, fajgeljčki ali vi-jole, so najlepše stare angleške vrste, vendar le za okras vrta, za šopke so pa najučinkovitejše draž danske remontantke in med poznimi zimskimi zlasti a lepa iz Niz-ze«. Največje in najdekorativnejše mačehe so vrste: lisaste Odier, Cassier «* pasom ob robu, Bi jo t brez pasu, Germania krasnih pastelnih barv, a najboljše so ogromne Trimardot. Prekrasni zajčki so visoki za šopke, srednji pa za gredice neprecenljiv materijal. Mnogo premalo sejemo tudi enoletnih plamenic — Phloz Drummondi, ki je zaradi svoje pestrosti posebno priporočljiv tudi za okna in balkone. Med ver-benami so najhvaležnejše mamutke, cinije z ogromnimi cvetovi najmodernejših barv so pa najefektnejši materijal za v vedno harmoničnih barvah žareče šopke prav tako kakor za bujne, bogato cvetoče skupine. Po krivici se ogibamo malo neprijetno dišečega tagetesa vendar so pa vrste ^pa-tula nana« in xLiliput« zelo porabni za robove poti. Tudi starih kapucinčkov, ki ena vrsta pleza, druga pa raste v grmičkih, je polno lepih novih vrst žareč i h barv. kakor jih označujejo že plamteča imena Cardinal, Lucifer, Aurora, Caraeleon itd. Petunije, ki jih pri nas imenujejo tudi »Slovenke«, so najboljše cvetlice za balkone, zlasti pa slavna ^rotovaka iz Karlsruhe^. Radi imamo tudi de resedo zaradi vonja, ageratum je neobhodno potreben za robove in nizke skupine, portulak je pa naj-ljubkejša rožica za peščen svet na še tako pripekajočem solncu. Ostrožnika imamo tudi mnogo novih, lepih vrst, a noben slovenski vrt ne sme biti brez nageljčkov, ki so med enoletnimi po apartnih barvah in plemenitih oblikah neprekosljivi Chabaud. Po zasluženem aplavzu se je g. nad-svetniku zahvalil predsednik g. prof. Lov-še in opozoril na prihodnja zanimiva predavanja, ki so ta. teden še drevi, jutri in v petek. Resnica o baronu Bornu Glede na članek v št. 38. »Slov Naro* da« o baronu Frideriku Bornu smo prejeli sledeče popravilo: 1. Sem od leta 1879 ogrski državljan in nisem nikdar prosil za izstop iz ogrskega državljanstva. Zadevna vest v ogrskem časopisu »Heti l jsag« ni bila točna in jo je uredništvo tega lista že davno prekli* calo. 2. V Haagu sem pač vložil tožbo glede povračila povzročene občutne škode na moji lastnini med sekvestrom v letih 1919 do 1926 in zahteval odškodnino; toda ta tožba se do sedaj sploh še ni obravnavala. Znano je, da je prišlo začetkom leta 1930 med Ogrsko in nasledstvenimi državami v Parizu do sporazuma, ki pa radi nepresta* nih menjavanj ministrov v Parizu še ni bil ratificiran, kakor je to obrazložil šele pred 8 dnevi ministrski predsednik grof BerJilen v ogrskem parlamentu. Dokler se ta ratifi* kacija ne izvrši, so vsa obravnavanja v Haagu sistirana. Tožena je od moje strani pač jugoslovenska država, ki pa ne bode plačala ničesar, v slučaju, da tožbo dobim, temveč se bo odškodnina poravnala iz fonda A in B, katerega je dala antanta ogrski vladi na razpolago. 3. Moral sem poravnati do sedaj vso nastalo škodo pri Sv. Ani, povzročeno med sekvestrom iz lastnega žepa. 4. Sem od leta 1897 oziroma od 1902 lastnik graščinskega posesvta pri Sv. Ani. Že delj časa bivam tukaj skoraj-stalno iz zdravstvenih ozirov, na nasvet zdravni* kov. 5. Ostale tikajoče se točke se nanašajo na proces med menoj in podružnico Slov. planinskega društva v Tržiču, ki pa še ni končan v Ljubljani, in ne smatram za fair razpravljati o tem, dokler pravda šc teče. Baron Friderik Born. Prvi večer Tegernseerjev »Sedmi fantiček Priljubljeni bavarski znanci ljubljanskega gledališkega (in negledališkega) občinstva so prišli ob pravem času: v zadnjih desetih dneh predpusta, ko naši meščani že po stari, nezapisani pravici pozabljajo vse krize in griže ter se hočejo zabavati in zopet zabavati____ »Tegernseerji«, ki so prvotno za drugi dan napovedali resnobno dramo, so ob pravem času času izpremeni li program in tudi za drugi dan obljubili burko. Humor, ki so ga prinesli s kmečko burko >Sedmt fantičekc, je neprimerno bolj grob nego n. pr. v naši >Vdovi Rošlinki«, ki si zaradi njega ni pridobila milosti literarnih krogov. Burka M. Neala m M. Femerja je po snovi dokaj povprečno delo; zapetljaji so vsakdanji in banalni, osebe niso karakterezirane nič ostreje nego r navadnih burkah, kakor jih igrajo na stotine po vsem svetu. Vzlic temu si je »Sedmi fantiček« v dobri rež;ji ravnatelja Landnerja in v nič manj dobri igri sodelujočih igralcev, na mah osvojil naše občinstvo in je vzbujal toliko smeha, da takih-le eksplozij krohota le dolgo ni bik) v našem *?ledališču, pod streho opere pa še celo ne. Vse dejanje se vrti okoli sedmega novorojenčka kmeta Kornreutherja, ki hoče zopet imeti fantička, a dobi dekletce. Strahopetna babica Barbara se v strahu pred njegovo naglo jezo izvije z lažjo, da se je zopet rodil fantiček. Kajžar Bruck-lehner natvezi Kornreutherju, da bo sedmemu fantičku botroval sam bavarski kralj, In pismo, ki ga oba moža pišeta kralju, drži dobre četrt ure občinstvo v neprestanem smehu. Nu, ko čes osem dni vrla porodnica vstane in odide v mesto, prepustivši otroka nežni skrbi srečnega očeta, satene mali nebogljenče* takšen krik in vik, da se Konreuther to njegov modri svetovalec Bracklehner ne spomnita boljšega sredstva za pomirjen je drob- nega zemljana, kakor da ga skopljeta. Tu pa je kajpak višek vsega burkastega humorja, zlasti za žensko občinstvo. Pri tem moža spoznata, da donun-vanemu fantičku nedostaja tega, kar je pri moškem spolu >die Hauptsachec Seveda pridejo še novi zapetljaji s dvorom; škandal, da fantiček ni fantiček, se brž izve in na Kornreutherja, ki je med tem postal župan, pade huda sramota. Mora se izmotati z lažmi, dokler njegova brhka Genovefa po svoji ženski pameti ter po resnici in pravici srečno ne najde poti iz nastale zagate in konec je kajpak: bavarska muzika in ples. Tegeraseerji so svoje vloge odigrali zelo naravno in neprisiljeno; posebno so se odlikovali O. Lindner (Kornreuther), E. Hevden (Bracklehner) ter vse tri ženske: Ertlova, Hoserjeva in Maverjeva. Igrali so v provincialuo koloriraneni jeziku, ne v t"istem bavarskem narečju, ki bi pri nas bilo najbrž nerazumljivo. Med parzami je je pridno koneertriral tegernseerski torcet. Gledališče jc bilo ra/prjLxlano. V dobršni meri so ga napolnili gostje, ki jih vidimo v gledališču le prav redko. Samo ob sebi sc ume, da je bi!o občinstvo od sile navdušeno, zadovoljno, tako rekoč v svojem predi pustnem elementu in da so bavarski gostje ubirali viharen aplavz. Sokolsko društvo v Laškem Mesto Laško se ne odlikuje samo po svoji čarobni legi. po zdravilnih radioaktivnih vrelcih, ljubeznivih meščanih in narodnih delavcih, ampak žal tudi po nadvse nesrečnem časopisnem poročeval* cu. Kjerkoli se z vnemo dela za stvar in se jo hoče na najboljši, najprevidnejši in za splošnost najkoristnejši način rešiti, se oglasi poročevalec iz Laškega in s svojim nesrečnim peresom hote ali nehote po* vzroči veliko škodo. V dopisu od 17. jan. t. I. v »Slov. Na* rodu« je poročevalec opisal stremljenje sedanje sokolske društvene uprave v Laškem glede postavitve lastnega Sokolskega do* ma na tako neroden način, da je pri tem žalil vse člane društvene uprave, ki so iz tega razloga odložili odborniška mesta. Dopisnik pravi, da so nekateri odborniki veliki pesimisti, drugi so zopet preveč ko* modni in zopet drugi si mislijo, saj nimam od tega nikakega dobička. Čast privošči le br. dr. Rošu in nekoliko še tudi vzornemu blagajniku br. Furlanu, vse druge odbor* nike pa tangirajo zgornje trditve dopis* nika. Podpisana sokolska župa Celje dobro pozna delovanje sedanje društvene uprave v Laškem ter konstatira, da ji je storil do« pisnik veliko krivico. Župna uprava ima v sedanjo društveno upravo v Laškem po* polno zaupanje in je imenovala to dru* štveno upravo radi sklepa občnega zbora, na katerem je bila društvena uprava izvo* ljena soglasno na predlog župana, brata dr. Frana Rosa in smatra za svojo dolž* nost to javno povdariti, kakor se je tudi žalitev izvršila javno. Iz tega razloga tudi župna uprava ni sprejela na znanje demi* sije članov društvene uprave. Prepričani smo, da je društvena uprava Sokola v Laškem v najboljših rokah in da bo v obstoječih razmerah storila vse, kar je sploh mogoče, da se v Laškem čimprej zgradi dom, v katerem bo sokolsko dru* štvo lahko krepko razvijalo svoje delova* nje. Anonimnega dopisnika pa vljudno pro* simo, naj s svojim poročevalskim talentom ne dela krivic, ne seje razdorov in naj raje vporabi svoje talente v svoji obrti, kjer ima dovolj prilike za razlaganje lokalnih in svetovnih problemov. Celje, dne 10. februarja 1931. Sokolska župa Celje. Jože Smertnik, starosta. Fr. Cepin, tajnik. Novice iz Trebnjega že dolgo se nismo oglasili, da pa ne boste mislili, da smo zaspanci, evo nekaj novic iz tega kota Dolenjske. Predpust smo porabili za ra^zne občne zbore društev, proti koncu pa hite srečni pari v zakonski jarem. Toda nekdanje bučne svatbe so danes zelo zelo redke, če jih je sploh še kaj, — znak splošne denarne krize, ki ije posebno trdo prijela tudi našega Dolenjca. Opažati pa je, da se je naš kmet začel zanimati za zboljšanje kmečkega gospodarstva in da prav pridno sodeluje v kmet. ustanovah, kar je edina njegova rešitev. V začetku januarja se je ustanovila na tuk. osn. šoli pod piščevim vodstvom Kmet. nadalj. šola, ki je prav dobro obiskana. Pouk se vrši dvakrat tedensko po 3 ure in bo trajal do 18. marca, jeseni pa se nadaljuje. Imeli smo celo poset g. ban. kmet. ref. Krošlja, ki je v lepih besedah navdušil številne fante za to šolo. Nedavno je bil obč. zbor tukajšnje agilne podružnice Kmetijske družbe, ki se prav lepo razvija pod vodstvom g. Josipa Pavlina Tudi njen odsek Stroj, zadruga kaže prav zadovoljive uspehe. V načrtu je tudi ustanovitev Živinske samopomoči, ki se bo gotovo razvila tudi pri nas. Pa tudi sicer je društveno in kulturno življenje prav živahno. V januarju je zaključilo svoje plodonosno dek> tukajšnje Bralno društvo, ki je likvidiralo m izročilo vso imovino Sokolu, kar je vse članstvo vzelo z veseljem na znanje, saj ve, da bo Sokol uspešno nadaljeval naloge prvega narod, žarišča v Trebnjem. V četrtek 5. t. m. je imelo svoj redni občni abor v sodniški dvorani Društvo za varstvo otrok ln mladinsko skrb za trebanjski sodni okraj pod predsedstvom g. sod. svet. dr. Fr. Cvetka, ki je podal tep in razveseljiv načrt za bodoče leto. želimo društvu čim več podpornikov. Naš Sokol je na svojem zboru zaključil prav dostojno prvo leto v SKJ in po dal še razveseljivejši program za novo leto. Društvena uprava pod starosto gosp. Jankom Novakom pa nam nudi dovolj jamstva, da lahko pričakujemo zmagovitega razmaha. 1. februarja je priredilo : o svojo vsakoletno maakerad<>. ki je h v splošno zadovoljstvo vseh prav dohro. Ai konec februarja pripravlja >'rafn. odsek Ite-škovo : Mater«, s katero sačne uo\o umetniško pot. Ime g. 1>. Pavlina kot r< User << nam jamči za uspeh igre. V nedeljo 15. t. m. priredi pod. liruštvo P. O, &h deco prvi zab. mlad. popoldan, 19. t tn. pa bo na II. prosv. večeru ob JO. predaval znani sok. predavatelj g. Vek, Bučar o sokolstvu. Društvo jo prej« lo od likv. Ur. društva knjižnico, katero urejuje g. A:n-brožič prav vestno tako, da otvori marcu javno sokol, knjižnico v Trebnjem, ki bo prva v tem kraju. Poloc proSV Seli i se razvija zadovoljivo tudi telovadnica, ki se polni v vseh oddelkih, v programu ima prireditve aru^i. pred. lecajn, k; bo doV':'" došei domačemu in okoliškim br. društvom ter šolam. Zanimiv je budi porast sok«'1-skega časopisja vseh kategorij, k;ir je znak. da se je začelo sokolske inu- pravilno pojmovati KOLEDAR Danes: Sreda. 1. februarja 1931, kato-lićani: Adolf, pravoslavni: 29. januarja Do-brana. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Zakonska stavka. Gostovanje Tegernseerjev. Kino Matiea: Zadnja eeta Kino Ideal: Podzemski svet. Kino Ljubljanski dvor: Bvrdova ekspedicija na južni tečaj. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta. Hočevar, Spodnja siška. — Iz LNP. Seja upravnega odbora se vrši danes v sredo 11. t. m. ob 20. v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta. Tajnik I, „Veseli Kamničan" S tem imenom je v Kamniku izšel prav predpustno pisano oblečen in, kakor sam odkritosrčno pravi, od inseratov odvisen list, ki izide vsako leto enkrat ob priliki svečanega sprejema princa Karnevala v Nar. čitalnici. Strani veselega lista se prelivajo v vseh barvah kakor mavrica, da je list prava tipografska kurijoziteta, ki se bodo zanjo pulili bibliofili še dolgo let kot za največjo rariteto. Tudi vsebina je prav po kamniško segava, posebno pa 10 zapovedi za udeležence maskedare, ki so aktualne sploh za vse maškerade in jih zato tudi objavljamo: 1. Bodi užaljen in zahtevaj posebno vabilo. 2. Obleči se v maškero — to ti pristoja. 3. če koga spoznaš, glasno zakliči njegovo ime, ker s tem obrneš vso pozornost nase. 4. Kolikor moreš stopaj plesalkam na noge. 5. Vsaki priznaj, kdo si. 6. Zavedaj se, da si sam prav toliko smešen, kakor oni, ki se jim sme ješ. 7. če ne plešeš, se postavi tako, da se bo vsak plesalec zaletel ob te. 8. Med odmorom pojej klobaso, ki si jo v papirju zavito prinesel seboj. 9. Svoji plesalki pripoveduj o davku na samce, o kosteh jamskih medvedov iz Potočke Zijalke in o silni draginji nageljčkov. 10. Po maškeradi kritiziraj na vso moč in povej vsakomur, kako bi ti napravil. Razen drugih veselih prispevkov je posebno dober govor referenta za javna dela v senatu kamniške republike, ki se pa nadaljuje šele v prihodnji številki — ob letu. OTROŠKE MOGAVtCE l£lGOM Nafbolfse, naftrafnej&e, zato 13 Pretresljiva rodbinska tragedija V vasi Gielsdorf blizu Strausber-ga v Nemčiji jc ustrelil v ponedeljek ponoči 32-letni cestar Ernest Fallner svojo ženo. obstrclil svoja otroka v starosti 1 in 3 let, ustrelil svojo mater in svojo svakinjo, težko ranil svojega svaka in si končno pognal kroglo v glavo. Fallner je stanoval s svojo rodbino v dvodružinski Mšiei skupaj s 1 i-šeo Jankovo in njenima dvema otrokoma. Veljal je za mirnega in marljivega delavca. Toda v rodbini so bili prepiri na dnevnem redu, ker jc zahteval Fallner od tašče denar. &ep08redni vzrok strahovite rodbinske tragedijo pa še ni znan Fallner je v svak Robert Brand sc je rinil domov in našel svojo sestro v sami srajci na ulici. Krvavela jc iz ran in umrla mu je v naročju. Oči vidno se je hotela zateči k sosedom Ko se Je približal Brand vratom, jo planil proti njemu Fallner z revolverjem v roki in začel streljati po njem Brand ic »al zadet, toda posrečilo se mu je skriti so pri sosedih, ki so obvestili policijo. Ko so redarji obkolili hišo, je počil se en strel in kmalu se je izkazalo, da je izvršil Fallner samomor. Ranjeno ženo in otročička so prepeljali v bolnico, kjer so pa vsi trije v torek zjutraj umrli. Stev. 33 >S L O V E N 5 K I NAROD., dne 11. februarja 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Poslovni odbor podružnice državne Obrtne banke v Ljubljani. Kakor smo že poročali, so se sestali včeraj popoldne v Ljubljani delničarji državne Obrtne banke, da izvolijo poslovni odbor. Zborovanje je otvoril in vodil član centralne uprave Obrtne banke g. Engelbert Franchetti. V podružnični poslovni odbor so bili izvoljeni: sedlar v Zagorju ob Savi Ivan B a j-c a r, mehanik Ludvik Baraga, brivski mojster Engelbert Franchetti, kleparski in inštalaterski mojster Lovro P i č -man. tesarski mojster Fran R a v n i h a r, ključavničarski mojster Josip R e b e k, tovarnar Miroslav U r b a s in pekovski mojster Kari Vidmar, vsi v Ljubljani. — Razpisane službe. Pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni se odda mesto pisarniškega uradnika. Prošnje je treba vložiti do 30. marca pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. V območju sre-skega. cestnega odbora v Radovljici se odda mesto banovinskega cestarja in sicer za cestni progi od odcepa ceste Rečica— Mlina do mostu čez Savo pri erarični žagi v Soteski in Boh. Bela - kolodvor. Prošnje je treba vložiti do 15. marca. Potiska vodna zadruga v Velikem Bečkereku potrebuje sekcijskega inženjerja. Prošnje je treba vložiti do 28. t. m. Zadruga za regulacijo reke Vuke v Osijeku potrebuje sek-cijskega inženjerja. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. — Poročil se je v ponedeljek 9. t. m. v viški cerkvi brivski mojster g. Viktor Pavlic s trgovko Angelo Kušarjevo. Bilo srečno! — Nazadovanje potniškega prometa na železnicah. Iz statistike za leto 1929 je razvidno, da potniški promet na naših železnicah občutno nazaduje. Nazadovanje gre na račun hude konkurence avtobusnega prometa, posebno na lokalnih železnicah. Na progi Nova Kapela—Velika je nazadoval potniški promet za 50';. V območju ljubljanske železniške direkcije je nazadoval potniški promet v primeri z letom 1928 približno za 300.000. Tudi dohodki državnih železnic od potniškega prometa so precej nazadovali, kar gre na račun voznih olajšav, ki jih imajo razna društva. Napredek se opaža samo v prometu z br-zoviaki. — Brezplačna in znižana vožnja orož-niških organov. Generalna direkcija državnih železnic je odredila nove izpremem-bc k pravilniku o brezplačni in znižani vožnji po državnih železnicah in parnikih za orožniške oficirje, kadar kontrolirajo orožnike, ki stražijo železniške proge in objekt-, in pa za orožnike, kadar spremljajo zločince, vojaške begunce itd., kadar zasledujejo zločince, stražijo železniške proge in objekte itd. Pravilnik se nanaša tudi na vožnjo policijskih organov. — Po'.iv češkoslovaškim državljanom. Konzulat ČSR v Ljubljani poziva tem potom vse čsl, državljane roj. letnikov 19C9, 3 910 in 1911 in živeče v območju dravske banovine, da se, v kolikor tega še niso storili, pri njem pismeno ali ustmeno zgla-se v svrho vpisa v naborno evidenco. Obenem s prijavo naj vsak nabornik predloži svoj potni list ali kak dokument, ki dokazuje njegovo češkoslovaško državljanstvo. O točnem datumu naborov bodo i»a-borniki pravočasno obveščeni potom posebnih pozivnic in tiska. Naborniki roj. letnika 1911, ki so rojeni izven ozemlja češkoslovaške republike, naj si preskrbe overovljene prepise rojstnih listov in jih pošljejo obenem s prijavo čsl. konzulatu. - — Prodaja vina. Ormoška mestna občina bo v nedeljo dne 22. februarja 1931 ob 2. popoldne v občinski pisarni na prostovoljni javni dražbi prodala 60 hI prvovrstnega sortiranega vina, lastni pridelek z Vinskega vrha, letnik 1930. Pogoji licitacije se poizvedo v občinski pisarni. — Higijenska razstava v Ptuju. Zdrav* stveni dom v Mariboru priredi s sodelova* njem Zveze kulturnih društev v Ptuju enotedensko higijensko razstavo. Otvori* tev razstave bo dne 15. t. m. ob pol 11. dopoldne v razstavnem prostoru v me* ščanski šoli. Pri tej priliki bo predaval g. dr. Vrtovcc Josip o vprašanju kako obviu rovati otroke infekcijskih bolezni. Dne 16. t. m. bo predaval g. dr. Vrečko od 16. do 17. ure v gledališki dvorani o temi ka= ko ostanem zdrav, šolski mladini in v raz« stavni dvorani od 20. do 21. za odrasle o isti temi. Dne 17. t. m. . t. m. g. dr. Mrgole od 17. do 18. ure v razstavni dvorani o spolnih boleznih samu za odrastlc moške. Dne 20. t. m. se bo vršilo predavanje o pravilni negi do* jenčkov od 20. do 21. ure v razstavni dvo= rani. Dne 21. t. m. g. dr. Vrečko ob 15. uri o zdravem in nezdravem domu. in od 16. do 17. uru g. Orožen o domačih zeliščih za zdravstvo. Dne 22. t. m. bo predaval g. Puhar ob pol 11, uri dopoldne o alkoholiz* mu v gledališki dvorani, od pol 12. do 12. pa g. Orožen o domačih zeliščih za zdrav* stvo. V ečiao p reda vn j bodo pojasnjevali filmi oziroma skioptične slike. Razstava bo odprta dnevno od S. do 12. in od 2. do 6. Za obisk razstave in predavanj sc ne bo pobirala nikaka vstopnina. Vabimo mesca* ne in okoličane, da v čim večjem številu obiščejo razstavo in predavanja. — Koledar Jugoslovanske Matice. Osrednji odbor Jugoslovanske Matice je ponudil ministrstvu v odkup svoj almanah pod imenom vJugoslovenski kalendar 1931 godine-/. Knjiga je zelo lepo urejena, ima izbrano tvarino in je v prav ličnem ovitku. Cena ji je 60 Din. Ker gre Čisti dobiček v plemenite namene Jugoslov. Matice, priporoea prometno ministrstvo gornjo knjigo vsem oblastvom in ustanovam, kakor tudi posameznikom. — Izplačevanje kupona štev. 7 ©b\ez- nic loterijske 2 \'z % državne rente za vojno škodo. Po odloku poštne hranilnice v Beogradu so pričele pošte ta mesec izplačevati kupon štev- 7 obveznic loterijske 2 % % državne rente za vojno škodo. — Z brzojavko hranilnice v Beogradu *e lo-datno še odrejeno, da se ne smejo izplačevati kuponi štev. 7 obveznic vojne škode serij 62, 138, 159, 214, 408, 555, 1240, i53S, 2075, 2567, 2579, 2661, 2696, 2775, 3045, 3315, 3642, 3653 in 4066, ker so obveznice teh serij kot amortizirane zastarele. _ Cerkljanska šola proslavi svoj 140- letni razvoj z zgodovinsko razstavo vseh literarnih in kulturnih del svojih bivših gojencev, učiteljev in slavnih rojakov, med katere štejemo zlasti Davorina Jenka, Mateja Ravniharja, Antona Kodra, Jakoba Bedenka, Andreja Vavkna, Ignaca Borštnika, Franca Barleta, dr. Kropivnika, ministra Hribarja, dr. Hacina, prof. Metana in Frankeja. Vse bivše učence in učitelje prosimo, da pošljejo šolskemu upravitelj-stvu v Cerkljah pri Kranju svoje slike, življenjepise, spomine na šolska leta in po možnosti literarna dela navedenih slavnih rojakov, zlasti pa svoja. PRIDE SLADKA OPERETA Logarjeva Krista — Zakon o ljudskem štetju. Službene Novine št. 29 z dne 9. t. m. objavljajo zakon o ljudskem štetju, ki bo 31. marca. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, v splošnem pa .še lepo vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Beogradu in Splitu, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13.5, v Skoplju 5, v Mariboru 3.1, v Zagrebu in Sarajevu 3. v Beogradu 2, v Ljubljani —0.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.7 mm, temperatura je znašala —10.4. — Radovljica. Na pustno ooboto dne 14. t. m. se vrši v Sokolskem domu običajna predpustna plesna prireditev, ki nosi letos naslov »V rožcah pod luno«. Temu naslovu primerno bo dekorirana dvorana. Sodeluje jazz Sloga; iz Ljubljane. Vstopnina Din 10.— za osebo, začetek ob 20. Dostojne maske dobrodošle! Na pustni torek zvečer pa je v Sokolskem domu. kakor vsako leto, vesel zaključek rredpusta. Na obe prireditvi opozarjamo prijatelje Sokola in jih vabimo v veseli krog. 90 .fn — Nesreče in nezgode. Ivan šircelj, 16-letni sin posestnice iz Ceteža pri Sv. Juriju pod Kumom je včeraj našel doma stare J lovsko puško, ki jo je nabasal in streljal z J njo v tarčo. Pri streljanju je puški razneslo cev, širclju so pa drobci odtrgali tri prste leve roke. — Na Bledu je včeraj povozil neznan voznik 5 letnega Vladimirja Kuščarja, sina poslovodje. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico. — Otrok zgorel v stanovanju. V torek popoldne sc je na pristavi Bukovec pri Somboru pripetila težka nesreča. Posestnik Anton Klenovski in njegova žena sta aa podstrešju hiše lickala koruzo, njuni trije otroci so pa ostali brez nadzorstva v kuhinji. Ko je mati pozneje stopila v kuhinjo, je prestrašena opazila, da je vsa kuhinja v dimu in plamenu. Brž je poklicala moža. ki je skočil s podstrešja, padel je pa tako nesrečno, da je nezavesten obležal. Žena je planila v kuhinjo, kjer je našla 21etno hčerko Anko nezavestno. Dekletce je bilo vse opečeno. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je pa poškodbam podlegla. Oblasti so uvedle preiskavo in ugotovile, da sta se druga dva otroka v kuhinji igrala z vžigalicami in zanetila požar. Ko je začelo v kuhinji goreti, sta prestrašena ibežala in pustila sestrico samo. — Tragična smrt železničarja. Na progi Sarajevo - Bosanski Brod se je pripetila te dni težka nesreča, železniški premikač Kosta Tadič je hotel skočiti na vlak, pa je spodrsnil in padel pod vlak, ki mu je odrezal obe nogi. Tadić je v bolnici podlegel težkim poškodbam. Iz Ljubljane —lj Sodne stanovanjske odpovedi. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo do 8. februarja letos podanih 164 sodnih stanovanjskih odpovedi, ki se večinoma nanašajo na mala stanovanja, v katerih stanujejo rodbine nižjih uradnikov in delavcev. Mnogi hišni gospodarji so s 1. februarjem povišali najemnino za 10 do 25%. —lj Z naših cest in ulic. Igriška ulica veže Erjavčevo cesto z Rimsko cesto. Ulica je zelo prometna a ozka ter ima samo na eni strani hodnik. Ob deževnem vremenu je bila zelo blatna, zato so vozovi, posebno pa motorna vozila, brizgala blato na hiše in mimoidoče. Zadnje dni so cestišče te ulice posuli z gramozom ter je s tem vsaj za nekaj časa ljudem močno ustreženo. —lj Oospa Pavla Lovšetova, naš srebrno-glasi slavček, ki se pa v Ljubljani na žalost le tako silno redko oglasi, je izjema med umetniki, še večja pa med umetnicami. Neverjetno za umetnico, ali vendar je resnica, da je skromna in prav nič slavohlepna. S tem pa nikakor ne mislim reči. da ne bi bila ambicijozna. 2e večkrat so namreč časopisi pisali in tudi zadnjič v poročilih o zabavnem večeru 2 Soče« smo čitali da so poslušalci občudovali njen nebeški glas iz gramofona. Zato pa našo ljubljansko gospo Lovšetovo srce boli, češ, da se ne bi mogla nikdar lastiti tuje slave! Za tiste plošče namreč, ki sta na njih napisani imeni Lausche in Udovich iz Cleve-landa, ni pela ona, temveč gospodična Lov-še in Udovič, dve navdušeni ameriški Slovenki in pevki. Tudi nas boli srce ampak ne zaradi nezaslužene slave, temveč zato, ker poslušalci ne ločijo tako silno različ- nih glasov in zato delajo ljubljanski gospe Lovšetovi prav za prav krivico. Ali se še niso nikdar naslajali na njenem petju? Nekoliko je naša najboljša pevka seveda tudi sama kriva, ker tako redko nastopa, sploh pa ne moremo razumeti, da smo bih tako dolgo brez primadone, če imamo tako odlično pevko, će bi gospa Lovšetova ne bila tujka, prav gotovo bi jo bili že davno preprosili, da bi se vrnila na našo opero. —lj Tečaj za izobrazbo delovodij železo-betonske stroke. Zadruga stavbnih mojstrov v dravski banovini v Ljubljani otvorja tečaj za izobrazbo gradbenih delovodij železo-betonske stroke. Ta tečaj bo vodil in v istem predaval g. univerzitetni profesor dr. ing. Kasal. Tečaj bo brezplačen in se bodo predavanja ki bodo trajala dva meseca, vršila v večernih urah, tako da je vsakemu delovodji omogočeno ta tečaj obiskovati. — Vpiše se lahko vsak delovodja, ki doprinese od svojega dosedanjega ali prejšnjega delodajalca potrdilo, da je kot delovodja bil zaposlen. Priglase sprejema načelstvo zadruge stavbnih mojstrov (Rimska cesta 13) do 20. februarja 1931. Začetek tečaja kakor tudi program predavanja in ure bo objavljeno v časopisih. —lj Predavanje v kemičnem seminar j it. Dne 13. t. m. bo predaval g. ing. Matija 2u-mer O novem valjavnem postopku (VValz-verfahrem za predelavo rud in fužinarskih izdelkov«. Predavanje se bo vršilo v kemični predavalnici realke, Vegova ulica 4. Začetek ob 17. uri. Dostopno je vsakomur. —lj O trajnicah, t. j. o cvetlicah, ki trajajo več let in jih večina tudi prezimi pod milim nebom, bo drevi predaval upravitelj mestnih vrtov g. Lap v predavalnici mineraloškega instituta v okvirju ciklusa o vrtnarstvu, ki ga prireja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Predavatelj bo opisal in pokazal najlepše trajnice, ki cveto v prvi polovici leta, jutri zvečer bo pa g. nadsvetnik Bukovec nadaljeval s pe-renami druge polovice leta. Oba predavatelja bosta seveda opisala tudi natančno vzgojo teh sedaj najmodernejših rastlin. Pričetek je točno ob 19, vstop pa za člane in nečlane brezplačen. Ker je sedaj že skrajni čas za naročanje teh in večine nam popolnoma neznanih krasot, bo gotovo tudi drevi dvorana polna. —lj Premijera ljubke veseloigre »Extem-porale« na Šentjakobskem odru. V soboto, 14. in v nedeljo, 15. februarja se bo vršila na šentjakobskem odru premijera veleza-bavne ljubke veseloigre v treh dejanjih .;Extemporale«. Dejaeje opisuje težave osmošolca Hoffmanna vsled neznanja latinščine. — Vtopnice se dobe v trgovini gospoda Miloša Karničnika na Starem trgu od četrtka dalje. —lj Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani javlja vsem članicam in članom, da se vrše v februarju sledeči pevski tečaji: 14. febr. od 20 do 22 ure. 15. febr. od 9 do 12 ure in od 14 do 17 ure ter 21. febr. od 20 do 22 ure, 22. febr. od 9 do 12 ure in od 14 do 17 ure. Vaje so obakrat za mešani zbor. Udeležba za vse strogo obvezna. — Odbor. —lj Kako naj se maskiram ? To vprašanje dela v takih Časih, kot so sedaj, velike preglavice ljudem, ki jim je na tem, da na maškeradi pokažejo dober okus. Vendar pa stvar ni tako težka, kajti nekatera gesla za maškerade že sama povedo, katera maska pride v poštev. Tako si je n. pr. Sokol I na Taboru izbral za letošnjo prireditev geslo: »Vse okroglo* in je s tem dana tako velika izbira, da je težko pogrešiti. Seveda so pri tem dame mnogo na boljšem, ker jih njihovi telesni čari že vnaprej usposobijajo za lahko rešitev: naj oblečejo kar hočejo, vedno bodo odgovarjale geslu. Težje je pač pri gospodih, pa tudi njim se da pomagati iz zagate, če pogledamo na geslo od simboUčne strani: nekaj dobre volje, okrogel keberček, valček, butiljka, separe — pa smo pravi. Ne verjamete? Pridite v soboto pogledat! —lj šentjakobska, knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 je izr^sodila meseca januarja 1931 na 4635 strank —18015 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 4. do pol 8. ure zvečer ter izposoja najlepše slovenske, srbohrvatske, nemške, francoske, italijanske, angleške, esperantske, ruske knji-ger ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se pošiljajo tudi po pošti na deželo. 91-n —lj Društvo Dečji in 'materinski doni kraljice Marije v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 16. marca 1931 ob 6. uri zvečer v Ljubljani, Lipi-čeva ulica št. 16, z običajnim dnevnim redom. 92-n —lj Otroški tečaj Atene za ritmično gimnastiko pripravlja za pustno nedeljo za otroško maškarado posebno točko. 93-a —lj Predavanje v »Pravniku«. Ker je gospod namestnik višjega državnega tožilca, dr. Avgust Munda, obolel, se današnje predavanje v društvu »Pravniku« preklicuje. —lj Večerni gospodinjski tečaj na gospodinjski Soli »Bfladika«. Vpisovanje na drugi večerni gospodinjski tečaj se vrši v četrtek 12. t. m. od 16. do 18. ure v Mladiki«. Pričetek tečaja v petek 13. t. m. od 17. uri. —lj Državni konzervatorij v Ljubljani. Prihodnja V. interna vaja konservatoristov bo v petek, dne 13. februarja v Fllharmo-nični dvorani. Začetek točno ob 6. uri zvečer, konec ob pol 8. uri. Vstop prost. —lj Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 13. februarja ob 20. uri v družabnem lokalu na Kongresnem trgu l-II (Kazino). Predaval bo g. ing. Mattanovich Drago o predmetu. 2 Arhitekt in moderna svetlobna tehnika. Vabljeni so člani ter vsi, ki se zanimajo. —lj Za brezposelne mesarske pomočnike prirede na pustno nedeljo že ob 6. zvečer v Kazim njih tovariši najveselejši ples, ki se ga zaradi dobrodelnega namena gotovo vse občinstvo rado udeleži. —lj AFZ bo imel v Četrtek 12. t. m. vajo samo za base. Ljubljanska Sibirija pozimi Kaka je v naselbini barakarjev na mestnem smetišču ob Cesti dveh cesarjev Ljubljana, 11, februarja. Dolga dolga vas je Ljubljana, vendar pa ima konec in še celo več koncev. Toda ti konci in kraji niso znani, ker je Ljubljana pač tako velika, dolga. Saj nikdar ne pridemo hz nje, vsaj večina ne, zlasti zdaj pozimi. In končno je tudi prijetno za tiste, ki imajo zapećke, dremati na njih ali pa vsaj — recimo — noreti, ker je pred-pust. Ker je pa zima tudi dolga, ne samo Ljnbljana, menda Ljubljančani vseeno ne morejo večno spati, gotovo se od časa do časa zbude. pa jim je dolgčas potem. Zat,*» si pa človek navsezadnje še drzne reči, da bi jih najbrž zanimalo kaj takega kot je n. pr. ljubljanska Sibirija, saj najbrž še niso ničesar slišali o nji, četudi se je govorilo. Zdaj je pa Sibirija gotovo bolj aktualna kot je bila takrat, ker je nekoliko mrzlo ter nekateri celo kihajo in kašljajo. Zato pa pojdimo v Sibirijo! Ne gremo proti severu, temveč proti jugu, saj veste, da je pri nas vse narobe. Daleč je res. kajti Sibirja leži res na zadnjem ljubljanskem koncu, pa je prav, da vzamemo pot pod noge, že zaradi tega, da bomo ponoči lažje spali in nam ne bo treba noreti po ^družabnih prireditvah« in še zato, da se uverimo, kako težek in dolg kri že v pot so morali prehoditi nekateri ljudje in ga še vedno hodijo. Končno pa je še užitek napraviti izprehod, ko po dolgih meglenih dneh posije solnce tako. da človek kar naenkrat začuti tiho veselje do življenja. Na koncu Opekarske ceste gremo če« novi most, pa smo na jmarostu«, : gmajni« ali v Mestnem logu. Imen je več, kraj je le oden. In ena je Cesta dveh cesarjev — najbrž na vsem svetu, rorej v tem zapuščenem kraju še vedno stara zavržena slava, saj vemo. da se je od stare slave tako težko ločiti. Sicer pa morajo biti takšna imena, odnosno spomniti menda zaradi zgodovine. Zgodovina je pač ponos in hrbtenica narodov. In ko človek premišljuje to, se mu vsiljuje misel, da bodo nekoč pisali zgodovino naših dni, pa tudi slavo in vse drugo naše bele Ljubljane. Kdo ve. če bodo pozabili na Mestni log — na Sibirijo. Na dva cesarja nismo. Težko pa je reči, da :>slava« naših barakarskih dni ne bo obledela. In Če res ne bo, tedaj bi nas moralo 'zdaj že zaradi tega zaskrbeti. kako bi Stan prej izbrisali s površja bele Ljubljane vse črne madeže barak. No, prišli smo v Sibirijo. Sibirija je naselbina barakarjev na mestnem smetišču ob Cesti dveh cesarjev, če šc ne veste. To ime se je udomačilo, prebivalci te naselbine so se sa oprijeli, pa to ni le naša zasluga, ker smo jo prvi krstili tako, temveč je^pač kraj tak, da je težko reči dru-srače in ker so se ljudje morali naseliti v njem hočeš nočeš. Usoda ali višja sila, recimo. Preštel sem barake. Ironija usode, kajpada: barak je baš 13. štel sem ponovno, človek se lahko zmoti. 13: Nič ne pomaga. So sicer še nekakšne ka/jbice, ki so potrebne zaradi higijene in neodložljive ljudske potrebe, toda ^hiš« je 13. Dve cesti se vlečeta do Ceste dveh cesarjev proti Krimu tja naprej — v neskončnost: barje je namreč neskončno, nepregledno. Ti sproženi, prov.izorični cesti v brezkrajnost pa sta kakor porog ljudski bedi, kot mrtva brezbrižnost proti vsemu, česar se ljudje boje. Kot da vabita, češ, stopite na naju, prostrana je Sibirija, nikdar ne bo zmanjkalo prostora za izgnance. Ampak človek ne misli tega iz sentimentalnosti. Saj tudi ni vse skupaj sentimentalno... človek mora biti objektiven. Zato pa se reče le, da stoji 13 lesenih barak ob Cesti dveh cesarjev in da je te dni mrzlo, pa bi bilo menda zanimivo vedeti, če ljudi v barakah zebe in sploh kako žive tako odrezani od »kulturnega središča« in koliko pred-pustnih prireditev so že imeli in še morda, Če so že izvolili miss Sibirijo. Na pogled barake sicer niso še preveč strašne, majhne, lične igračke, dvokapne strehe, krite z opečenimi strešniki, nekaj pa jih je tudi bolj ^romantičnih«, to so tista gnezda, ki so si jih postavHI lastniki sami, kakor so pač mogli in znali. Znesene so skupaj kot so bile pri Ljubljanici. Pred Prulami. Rumene, neometane stene. Barake so postavili mestni delavci pozno jeseni, zato je bilo prepozno, da bi jih §e ometali. Skozi špranje zdaj pozimi požvižgava veter, pa je potrebno zaradi zračenja, bodo najbrž mislili nekateri. Sicer bi bila tišina, če bi v barakah tu in tam ne pokašljevali ljudje. Najbrž so še špranje premajhne, da bi se gnezda dovolj prezračila. Zunaj pa je tudi nekaj otrok vlačilo nekakšne sani, ki seveda niso bile sani, temveč nekaj podobnega. Začudeni so me gledali, kajti s>turistov« ni v Sibirijo, tujci so redki, pride le kakšen. Ljubljančan, ki zaide v predpustnem razpoloženju brez kompasa tja (no, jaz sem pa šel namenoma!). Potrkal sem na vrata »romantičnega« gnezda. — Kdo je? Vstopil sem brez nadaljnib ceremonij. — Mimo grem, pa sem si mislil, da bi bilo dobro pogledati k vam, ker je mraz; vas kaj zebe? Na ležišču sta sedela mrka možakarja. Eden si je ovijal okoli obuvala motvoz, da bi si privezal čevelj dovolj trdno k suhi nogi. Sredi prostora stoji gašperček, na steni ob ležišču visi nekaj svetih podob, poleg so pritrjene police z najpotrebnejšo kuhinjsko posodo, pohištvo tvori poleg ležišča še nekakšna misa in stolice, drugega nisem opazil. Stene so oblečene s grobim papirjem« vendar sc marsikje sveti skozi. Streha iz desk in strop ota eno ;n isto. — Hm, ne preveč; zjutraj, ko vataneš je najhujše. Bi že bilo, pa jesen: ni* en mogel boljše popraviti kot sem. K<> K pa niso prty spomnili; junija bi nas u;0 gnali sem. — Saj bo kmalu boljše, pomlad prit'". Pa Ljubljanico prično regulirati. — Bo že, bo. Samo veste zdaj je druga-če kot je bilo včasih, če bi dali sumiju. škornje, bi že šel v vodo. Včasih so jih dajali. Kaj pravite, če bi med vojno Italijani nosili s čeladami blato iz Ljubljanice, pa bi bila regulirana. — Za nas so prihranili, boš vsaj zaslužil. — Kao boš zaslužil, jaz žv vtiii ia enega, ki ne bo šel v vodo. Bosaucev in Dal-matincev je kot muh, kaj boš zaslužil! To in ono sta se rekla ter gledala ▼ tla. Tako sc mi je zdelo, da se ljudj*- privadijo vsega najhujšega, pa jim je potom vseeno, naj je tako ali tako ter nič več ne skrbe, tla bi jim bilo vsaj malo boljšr. Pa je tudi ri*s. da človeka ne more nič več skrbeti, če pomisli, da se mu ne more več slabše goditi. — Da, rekel sem. pa moram pogledati, kako je pozimi pri vas: Odprl sem vrata. — Hm, le recite, če bo vas kdo vprašal, da ni preveč fletno — v Sibiriji, haha-ha! Nazaj grede sem se spomnil še enkrat na tiste svete podobe, čudne misli so me obšle. Da, najbrž bi bila dolžnost Ustih ljudi, ki spoštujejo svete podobe, da i>i skrbeli za njih lepše, dostojno bivališče. Se pravi, naj bi omogočili takim ljudem že zaradi tistih podob — dostojno bivališče, če jim je že zaradi ljudi samih na sebi vseeno. Pomislite, Kristus visi kar tako v baraki, saj ne pravim, da ga zebe, toda Kristusove slike vendar spadajo v zlate oltarje — ljudje pa, ki jih časte, v veličastne bazilike — ker je že stoletja sem takšna navada. Da, že zaradi, ali samo, tistih podob. Ampak je tudi navsezadnje človek nekaj vreden, pa naj je še tako na kraju vsega hudega. Zato pa bi bilo lepo imeti do ljudi že zaradi človeka samega vsaj malce, stotinko tistega spoštovanja kot so ga na pr. deležne svete podobe. Res, čudni časi so, zato so menda tudi čudne takšno misli. Bvrdova ekspedicija na južni tečaj Danes prične predvajati ZKD v prostorih kina Ljubljanski dvor senzaeijonalen zvočni film, ki je vzbudil po vseh velemestih Evrope, kjerkoli so ga pokazali, največje zanimanje. Film, ki ga je izdelala družba Pa-ramount, nam predstavlja ekspedicijo, ki jo je spremljal ves svet z največjim zanimanjem, ekspedicijo kontreadmirala Ri-charda E. Byrda na južni tečaj. V tem filmu spremljamo pogumne polarne raziskovalce v ledene kraje okrog južnega, tečaja naše zemlje, vidimo živalstvo, ki prebiva v tej ledeni pustinji, ogromne ledene gore, zanimive posnetke kitov in končno pridemo na izhodišče ekspedicije, kjer je morala družba neustrašenih borcev za znanost prezimiti in čakati na možnost starta in poleta. Razburljivi so trenutki, ko gledamo, kako leti admiral Byrd po uspelem vzletu neznano kam. Ali se mu bo polet posrečil? Ali bo plačal svoj pogum z glavo? Polet je uspel in z radostjo gledamo vesele in srečne obraze njegovih tovarišev, ki so ga zopet sprejeli v svojo sredo. Skratka, krasen film, priča velikega herojstva ljudi, ki so vpregli vse svoje zmožnosti in tvegali življenje v službi znanosti. ZKD bo predvajala ta film danes In jutri v kinu »Dvor« pri predstavah ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Ker je pričakovati velikega navala, priporočamo vsakomur nabavo vstopnic že v predprodaji bodisi telefonično (štev. 2730) ali pa osebno pri blagajni kina : Ljubljanski dvor«. Na film, ki je poleg tega še zelo poučen, opozarjamo zlasti šolsko mladino in dijaštvo. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, Če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Celja —c Od kupi zadet se je zgrudil v torek 10. t. m. ob pol 0. zjutraj pod prvim zc* lezniškim mostom blizu Javnega skladišča 521etni upokojeni rudar Franc Predovnik iz Zavodne. Bil je takoj mrtev. Predovnik je ravno šel z ženo in sinom na sodišče kjer j c imel opravek. —c Dobava vodomerov. Mestna občina celjska razpisuje dobavo približno 480 vo* domerov in sprejema zadevne ponudbe do 28. t. m. Podrobnosti so razvidne iz raz* lil as a na uradni deski mestnega načelstva. —c Zlata ovratna verižica, vredna 150 Din, je bila najdena te dni pri vlodu v Na» rodni dom. Lastnica jo dobi pri predstoj« ništvu mestne policije. Pristopajte k Vodnikovi družbi Stran 4 SLOVENSKI NARO D<, dne 11. februarja 1931 -te v T* CL O. 51 Ifccča k%t Sedela je bleda In s povešeno glavo, roke je tiščala med koleni In buljila v prašna tla pri peči... Čakanje je bilo neznosno .. Zakaj je storil to? Kaj mu je dalo povod? Spominjala se je, kako je bik) prvič, takrat v Samt Louisu. Kako nemiren duh! Vedno iznova nebrzdani impulzi iz depresije! Pa vendar ni zavohal, kaj se plete med njo in Ger-rvjem? Morda je pa ves čas vedel in je bilo to vzrok. Pijanec, kvartopirec, zapravljivec, drugovrsten igralec, da, vse to je nedvomno bil. Toda zdaj je mislila samo nanj, ki ga je ljubila: na fantiča, na razposajenega, impulzivnega, nežnega, dobrodušnega, prijaznega fantiča, ki ga je lahko vzgajala in z ljubeznijo vodila. Kar se je spomnila, da ima njegovo pismo. Na zmečkani kuverti je bilo napisano: »Moji ženi«. Odprla ga je s prstom, potem je pa stopila pod plapola-jočo plinovo svetilko in čitala: »Preljuba moja žena, hotel sem Ti napisati logično, trezno pismo, pa ne morem. Trikrat sem začel in trikrat raztrgal papir. Cemu samo analiza in pojasnila? To bi bilo brez pomena. Moje življenje je brez cilja. Zavedam se v polni meri, kaj pišem. Vse sem dobro premislil. S totalizatorjem sem si hotel pomagati, da bi lahko vzela dopust in odpotovala v Španijo. Upal sem zares in mislil pošteno, Zelda. To Ti prisegam. Izjalovijo se mi je, kakor si prorokovala. Zapuščam Ti samo spomin na ubogo, slabotno kreaturo. Žal mi je, dušica, odkrito mi je žal. Bolje bi bilo, da Te nisem nikoli pregovoril poročiti se z menoj. Potegni1 sem Te na dno hi Ti prinesel samo skrbi in sramoto. To, kar sem sklenil storiti, se mi zdi najboljši izhod. Svobodna boš. Kletka se odpre. Ah, Zelda, dušica moja. moje oči prelivajo bridke solze, ko pišem te poslovilne besede. Ti si najboljša, naj-plemenitejša ženska, kar sem Jih kdaj poznal. Bila si mnogo, mnogo predobra zame. 2al Ti moram sporočiti, da boš psa zaman iskala Prodal sem ga, da sem lahko še enkrat stavil. Izbral sem bil dobrega konja. Ne morem Ti gledati v oči in praviti to. Vem kako zelo si navezana nanj. Zdaj je vse izgubljeno. Strt sem, zadolžen. Samo breme na Tvojih nežnih ramenih. Poišči si bogatega fanta m poroda se z njim. Tako slabo se Ti ne bo nikoli več godilo, kakor se Ti je pri meni. Zaigral sem Tvojo ljubezen. Tvoje zaupanje. Tvoje spoštovanje in celo Tvoje prijateljstvo. Niti piškavega oreha nisem vreden. O. da bi Te imel zdaj tu. da bi Te mogel še enkrat objeti! Zbogom! Bodi srečna! Saj veš, da sem Te vedno ljubil. George.« Zdaj so pritekle solze, okrogle, kristalne kaplje, in kapljale so na njena prsa, ustnice so ji drhtele, grlo ji je stisnilo kakor da jo je prijel krč. — O, saj ne sme umreti — ne sme umreti — ne sme — ne sme! — je ihte-la vsa iz sebe. Vrata so se odprla. Vstopil je mož v belem plašču, ki ga Zelda še ni poznala. — Vse v redu, milostiva gospa. Umrl ne bo. Samo zaspati nam zdaj ne sme. Njena bolest je za hip obstala, potem se je pa znova oglasila. Zelda je bolestno kriknila in omahnila na klop. ★ Dr. Thompson stoji pri nji in jo tolaži. — — — Vsakega drugega bi bil usmrtil. Štiri unče, gromska strela! Želodec so mu izpraznili, mu dali injekcijo kofeina in popiti je moral mnogo močne kave ... Za las je manjkalo ... Menda ga bo to izpameUwalo Okrog enajstih je s—ela k njemu Njegovi dolgi lasje so bu; divje skuštrani, njegov obraz strahotno bled. oči so se mu bile globoko udrle in podobne so bile črnim gumbom Prt njem je sedel strežaj z mokro brisačo in ga neprestano opazoval. Zelda ie spoznala, da so posadili strežaja k njemu zato, da bi ne zaspal Mora« nodit. neprestano po hodniku sini m tja nui ?a hip se ni smel ustaviti al? zatisn rt oči Ko se mu je približala, e divi strmel v njo, videl ni ne aj -*n:h rok. ki so se mu razprostrle naj- > i, ne jubezni. odsevajoče iz njenth ^olziib o3i. >Ijeg>v pogled je blodil ne n,rti) ojvruu m ječal je liki ranjena žival. — Čuj, — je zahropel iz suhega grla, — človek mora zblazneti Saj me ne puste niti za hip samega. Zgodaj zjutraj ga je odpeljala domov. Uslužbenci hotela so ju debelo gledali, ko sta stopala čez vežo proti dvigalu, v katerem je ležal George nekaj ur poprej nezavesten, nepremičen, ka-koi mrtev. ★ — Začeti hočeva iznova, — je dejala Zelda. — imam še nekaj denarja, za katerega nisi vedel. — Kako. kako pa misliš to? — Zopet sem ti ga skrivaj jemala, kakor takrat, ko sva se peljala sem. Vedno si puščal denar razmetan, pa se nisem mogla premagati. Zapravljala aii-sem nikoli, vse sem shranila. Vedela sem, da pride polom in da boš rabil denar. Od strojepiske do kraljice ljudožrcev Čudovita usoda siromašne Angležinje Evelyne Maud Croker V Sydneyu se je pojavila te dni evropska dama in se predstavila za kraljico ljudožrcev. Čudno se sliši, da bi mogla biti ženska iz Evrope kraljica divjakov, ki so se tako daleč za civilizacijo, da svoje sovražnike pobijajo in jedo. Evelvna Maud Croker vlada že dolga leta na otoku Badu v Južnem morju in napravi tudi na civiliziranega človeka zelo dober vtis Snežno beli lasje ji krase glavo in velika očala pričajo, da glava ni prazna Kraljica ljudožrcev se je napotila iz svoje rezidence na Badu v Sydney, da bi si dala odstraniti operativnim potom želodčne kamne Muzeju v Sydneyu je prinesla dragocena darila v obliki orožja, mask plesalcev in drugih predmetov, ki iih rabijo njeni podložnik! Seveda je vzbudila v mestu splošno pozornost, kajti njena usoda je res nekaj posebnega. Vladarica ljudožrcev je bila v mladih letih navadna strojepiska nekje v londonski City Služila si je vsakdanji kruh kakor tisoči drugih siromašnih deklet Mlad londonski advokat si jo je izbral za ženo in priplula je v varno pristanišče zakonskega življenja, ne da bi slutila, kakšno bodočnost ji pripravlja usoda Zakonsko življenje pa ni trajalo dr Igo Cez dve leti je advokat umrl in zapustil svoji mladi ženi samo spomin na svojo ljubezen Evelvna je morala u no v-a začeti boj za obstanek Rad* hi bila dobila službo v pisarni, pa je m mogla Končno se ji je sreča nasmehnila in ponudili so ji službo natakarice na razkošnem par* niku >Bramac, ki je vozil med Anglijo in Avstralijo Evelvna je ponudbo z veseljem sprejela, čeprav so se ji obetale docela nove razmere. Prava vožnja v Avstralijo je šla gladko. Na povratku so se pa stroji pokvarili in parnik je moral zasilno pristati pri tropičnem otoku Badn. Vsi potniki so dobro vedeli, da prebivajo na otoku ljudožrci in zato si ni nihče upal izstopiti. Samo Evelvna je bila tako pogumna in radovedna, da je odšla na izprehod po otoku Pot jo je vodila skozi bujno tropično vegetacijo in videla je toliko naravnih lepot tega krasnega otoka, da je pozabila na po-vratek in na ljudožrce Bujne rože krasnih barv. tropične ptice, podobne letajočim draguljem, so jo vabile vedno dalje, dokler ni zašla v gozd in izgubila orijentacije Po dolgem tavanju je našla pot k obali Iskala je parnik, toda zagledala ga je že dalef- na širnem morju. Kapitan ni hotel čakati, da bi se mlada natakarica vrnila, in prepustil jo je neznani usodi na otoku ljudožrcev. Nesrečni Evelyni ni preostajalo drugega, nego vrniti se in poiskati najbližjo naselbino domačinov Hodila je več dni, toda nikjer ni bilo žive duše Utrujena in izčrpana je našla končno v gozdu kočo, okrog katere so bili zasajeni koli, na njih pa nabodene človeške glave Lahko si mislimo, kako se je prestrašila tega groznega prizora Iz koče je stopil domačin orjaške postave in oči so se mu srdito za-iskrile, ko je zagledal pred seboj belo žensko. Zdelo se je, da ga močno mika pripraviti si iz preplašene tujke svečano pojedino. Ko si jo je pa dobro ogledal, je spoznal, da je strašno suha in izčrpana. In to jo je rešilo. Sporazumela sta se s kretnjami in Evelvna je ostala živa. Kmalu se je naučila jezika domačinov in si pridobila njihovo zaupanje. Divjaki so ji napravili iz protja kočo, v kateri je skromno in mirno živela. Prebivalci otoka Badu hodijo docela nagi Prirejajo bojne pohode na sosedne otoke, od koder prevažajo v čolnih ujetnike. Evelvna je morala mirno gledati, kako more ujetnike in kako jim tekne njihovo meso Glave so nabadali oa kole in polagoma se je vsa naselbina izpremenila v kraj strahu in jjro-ze. Evelvna si je na vse načine prizadevala seznaniti Ijzdožroe z evropsko kulturo Poučevala je njihove otroke in učila žene kuhati Nekoč je pomagala poglavarjevi ženi pri porodu in s lem se je divjakom še bolj prikupila Cez nekaj meser-ev ie parnik >Hrama« zopet pristal pri otoku in posadka je hotela poiskati pogro^ano natakarico, da bi jo spravila nazaj na krov Našli so jo, toda vse prigovarjanje, naj zapusti divjake in se vrne na parnik, je bilo zaman Kon'no ji ie kapitan Podaril dva prašiča in nekaj perutnine, ki se ie sčasoma t^ko razmnožila Ha ima zdaj vsaka rodbina otočanov dovolj teh domačih živali Za svoje velike zasluge za povzdigo blagostanja otočanov je bila Evelvna leta 1910 po poglavarjevi smrti soglasno izvoljena za vladarico. In svojemu divjemu plemenu vlada še zdaj Edina skrb ji dela preglavice, skrb , ki jo imajo tudi vse žene v civiliziranih krajih, da mora namreč ostati sloka. čim bolj suha, da ne zapelje svojih podložnikov v iz-kušnjavo, ker bi jo utegnili sicer iz same ljubezni pohrustati. 16 letna — žena dveh mož Pred porotnim sodiščem v Liver-poolu je stala te dni komaj 16-letna žena, ki je imela dva moža in zat? je morala pred stroge sodnike. Prvič ©e je omožila, ko ji je bilo 14 let, kar je v Angliji v nekaterih primerih do70-ljeno. Mladost je pa norost in dekletce se je kmalu sprlo s svojim možem, od katerega je čez pol leta pobegnilo Potem se je seznanila z drugim in ee ž njim poročila, ne da bi bil njen pr«-i zakon sodno ločen. Oblasti so prišle na to in dvakrat omoženo dekletce je moralo pred sodišče. Grozila ji je stroga kazen in razveljavi jenje drugega zakona Toda predsednik sodišča je izjavil, da je obravnava preložena, ker mora sodišče ugotoviti, če ni bil nezakonit prvi zakon obtoženke. V Angliji namreč ni v tem pogledu enotne zakonodaje, temveč prevladuje večinoma običaj ao pravo, ki je seveda zelo različno. Kaj je hujše? — Strašno je, če ima človek mlado ženo, ki je neprestano bolna. — Se hujše je pa, če ima človek staro ženo, ki ni nikoli bolna. •Vor: model Breda« robci komad Din 2.—. miakulatutnl paph y/todaJa uptava 9&Cx> vernike ga, $la\cdaf Tovarna konjske žime sprejme sa starega mojstra takoj energičnega DELAVCA z dobro prakso tn znanjem nc» koliko tudi v izdelovanju Res terence z navedbo plačilnih pogojev na naslov: Beograd Ob'akovska 14>16 791 i! la ŽIVO APNO v vagonskih tovorih kupi tr» govina stavbnega materijala. Nujne tn obširne ponudbe z navedbo najnižje cene. izdat« noati in drugih svoje t ev apna pod »Vapno 183-14* na Inter* reklam. Zagreb, Maservkova ulica 28. 789 || Znižali smo j cene malim oglasom, da stane beseda le 50 p. Zunanji inserenti lahko plačajo male oglase Zahvala Za vse številne izra ze odkritega sočutja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube našega dragega brata, strica in svaka, gospoda Karla Ekela višjega admrn. sveddka v pokoju se tem potom vsem napskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, osobju Direkcije šum in banske šumarske uprave, vsem kolegom pokojnikovim ta končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 11. februarja IS«. Žalujoč? ostali Pohištvo na obrohe Spalnice hrastove poUttrane Din 5500.— Spalnice pleskane » 2800«— Omare » 550.— Postelje " » 260.— Kuhinjske oprave » 1100.— Kuhinjske kredence » 580.— Vse drugo pohištvo dobite najceneje — sprejemam vsakovrstna naročila in popravila MIZARSTVO »SAVA« LJUBLJANA, Kolodvorska 18. 14'L ,! — Ob 4., 7. ta 9. uri C0NRAD VEIDT v prvem svojem GOVOREČEM filmu Zadnja četa Ufa-film. Krasen dopolnilni spored! Elitni kino Matica Telefon 2124. I waiiet ExPres I žrebanje drž. razr. loterije STARI TRG 19 naznanja cenj. damam, gospodom, da si je nabavil najmodernejši amerikanski universal likalni stroj. Radi tega je v položaju, garderobo hitreje zlikati. Obleke se kemično čistijo, pošijejo. Obračanje Din 300.—» likanje Din 18«—. Stranke na likanje lahko počakajo v posebni čakalnici. Po obleke se pošlje na dom. Mesečni abonma 4 kratno likanje ta čiščenje Din 100.—, samo 11-kante Din 50.—._ HIŠO V GUŠT4NJU s 6 prali zemlje prodam. V hi* Si je klobučarska obrt, priprav* no pa tudi za trgovino — Po* jasnila daje Marija Husst, Gu* stanj st 29. 790 Pri včerajšnjem žrebanju Državne razredne loterije so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Premijo 200.000 Din srečka štev. 92*089 80.000 Din srečka štev.: 72.339, 60.000 Din srečka štev.: 18.361, 40.000 Din srečka štev.: 40.765, 30.000 Din srečki štev.: 36.466, 77.942, 20.000 Din srečka štev.: 13.195, 10.000 Din srečki štev.: 20.513, 71.888, 7.000 Din srečke štev.: 8.140. 22.167. 83.225, 3.000 Din srečke štev.: 41.344, 54.669, 62.777, 98.417, 900 Din srečke štev.: 8.036, 8.471, 12.964, 16.198, 17.521, 19.906, 22.663. 23.454, 25.742, 32.063, 33.137, 39.397, 39.806, 40.638, 41.620, 41.758, 43.819, 45.011 47.731, 54.744. 56.738, 59.300, 59.385, 64.676, 70.892, 77.328, 78.020, 82.973, 83.314, 87.939, 90.317. Zadružna hranilnica r.tio. z*, Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Urejute Josip Zupaaćtc. — Za »Narodno tiskarno« Fran J _Za upravo in lnseratm del usta: Oton Chnstot. — Val ? LJubljani.