DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKOt OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Narotrdna v )mg»slsri}t tnaša mesečn» Din 19,—, v inozemstvu mesečne Din Ji* — Uredništva In upravat Maribor. Ruik* cesto S poštni predal 32. tsieion 3326. Čekovni račun it 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* ievska zbornic* — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi •e ne vračajo. — Nefrankirana ptsma se rte sprejemajo. — MaU »floti trgov, značaj& vsaka beseda Din /.—* mtU tglm. M atoMjfb v s»ti*l»e namene šelMVtlvm in nam e ii e n c e au vsak« beseda Din OM
Štev. 22	•	Maribor,	torek,	anm	21.	februarja	1939	•	Leto	XIV
Za 700 let nazaj?
Zadnjič smo dognali, da se strinjamo s »Slovenčevim« Drinom, da razvoj ne bo šel nazaj v anarhično kapitalistično gospodarstvo, ki ga niti preživeli še nismo, in bomo še dolgo imeli z njim opravka, ker v temeljih se gospodarstvo ne spreminja tako hitro.
Medtem ko je Drin prepričan, da se razvoj gospodarstva in družbe ne bo vračal nazaj v polpreteklost ali sedanjost, je pa mnenja, da pa za lepih 700 let lahko gre človeštvo nazaj. Pri njem torej možgani svojevrstno delujejo.
Drin vidi, da tako kapitalistično gospodarstvo, kakor smo ga imeli in imamo, ne more trajno obstati, da ima v sebi napake, ki vedno bolj razodevajo potrebo spremembe.
In priporoča »poklicne stanove«.
Kake poklicne stanove:
Poklic je na primer: kotlar, strugar, bolniška sestra, strojnik, advokat, brivec, postrešček, duhovnik.
Avstrijska Dollfussova ustava je določala te-le »poklicne« stanove: 1. kmetijstvo in gozdarstvo, 2. industrija in rudarstvo, 3. obrt, 4. trgovina in promet, 5. denarništvo, kredit in zavarovanje, 6. svobodni poklici in 7. javna služba. V Italiji imajo večje število stanov, v Nemčiji so začasno potisnili v ozadje zagonetko s stanovi, na Portugalskem kljub večletni stanovski vladi šele iščejo stanove.
Tako vidimo na prvi pogled, da se apostoli stanovske misli niti v tem ne morejo sporazumeti, kaj vse je stan, kaj poklic in kaj poklicni stan, ne vedo, koliko stanov bi ustanovili, in seveda še manj vedo, kako in kaj bi s stanovi. In Drin naj bo prepričan, da sploh nikdar ne bodo prišli tem poklicnim stanovom do kraja.
Odkod so stanovčarji sploh privlekli te stanove? Vsak razumen človek ve da se kapitalizma danes ne da več braniti pred ljudstvom; da se pa to ljudstvo ne bi borilo za socializem, so si morali izmisliti neko novo »rešitev«. Pa so iz 13. stoletja privlekli na dan Tomaža Avinskega, ki je živel v letih 1225—1274 in ki je v svojih cerkvenih naukih govoril o stanovskem redu, ki je v mestih tiste srednjeveške dobe resnično obstojal. Toda kakršnakoli naj je že bila tista doba, preživela se je in lahko ji rečemo na vekomaj zbogom.
Še katoliški učenjak dr. Gosar sam priznava v svoji zadnji knjigi: »Zgodovinsko je gospodarski libera ližem (ali kapitalizem, op.) zrasel iz odpora proti fevdalnim in cehovskim omejitvam; poleg tega je bil utemeljen v potrebah modernega tehničnega raz voja in s tem združenega gospodar skega napredka.«
Zato si naravno stanovčarji ne morejo nič pomagati s Tomažem., ki je še vedno podlaga cerkvenega nauka socialnem vprašanju. Cerkev se novotarijam nerada prilagodi, toda prej ali slej se le sprijazni z njimi. In Drin bo že moral najti kaj boljšega kakor poklicne stanove.
Kajti napaka v sestavi današnje družbe nikakor ni v pomanjkanju poklicev ali stanov, temveč v tem, da ima v tej,družbi delovno ljudstvo vseh slojev nad seboj pezo kapitalističnega izkoriščevalstva, ki vse sokove ljudstva in vse njegovo delo izčrpava zase in v tem izmozgavanju ne pozna nobene meje. če bi ooslušali Drinov predlog — ki na sploh ni predlog, dokler nam vsaj poklicnih stanov ne razloži — bi ta kapitalizem in etatizem samo okrepili ker bi ljudsko skupnost razbili na stanove. Treba pa je prav nasprot-
M i	i i 1	1 J	L tl	L .	!_ Ji	\i
naj je nameraval		1 d	Ir. II	Eojaainovic	
Iz Beograda poročajo:
V finančnem odboru bo te dni pričela razprava o proračunu in finančnem zakonu.
Vlada bo po izjavi samega finančnega ministra v predloženem proračunskem predlogu, ki ga je izdelala prejšnja dr. Stojadinovičeva vlada izvršila več sprememb in to ne samo v predlogu finačnega zakona, temveč tudi v računskem delu predloženega proračuna. Predvsem bodo iz predloga finačnega zakona izpadla vsa pooblastila, ki jih je prejšnja vlada hotela dobiti od narodnega predstavništva za izvajanje svoje politike. Ta pooblastila namreč bistveno nasprotujejo politiki sedanje vlade, d je po izjavi predsednika vlade Cvet-c-oviča prišla na oblast s posebnim poslanstvom, da uredi naše notranje razmere. Pooblastila, ki jih je hotela dojiti prejšna vlada, bi v primeru, če bi )ila sprejeta, sedaj še nerešena vprašanja samo še zamotala ter bi naše no-tranje-politično življenje še bolj poostrila in zastrupljevala.
Zato bo vsa ta pooblastila sedanja kraljevska vlada zavrgla, predložila pa bo nova, ki bodo v skladu z deklaracijo predsednikove vlade.
Spremembe v finančnem zakonu
| Kaj je nameraval dr. Stojadinovič?
Zagrebški »Jutranji list« piše:
Ni šlo več za tedne časa, marveč je šlo samo še za nekaj dni, pa bi se bilo zgodilo nekaj, kar bi bili morali naši zanamci v hudih bojih popravljati.
Ključ za spoznavanje, kaj je dr. Stojadinovič nameraval storiti, daje načrt finančnega zakona, prav za prav le nekateri členi, katere je dr. Stojadinovič prav zadnji čas skrivaj znal vtihotapiti v finančni zakonski načrt, ne da bi bil o tem kaj povedal članom drugih skupin svoje vlade.
Iz političnih členov, ki so bili v fi-
teh členih hotel docela odpraviti razso-jevalno vlogo sodstva med ljudstvom in oblastjo. Nalogo upravnega sodišča je hotel okrniti na nič. Po zamisli svojega finančnega zakona je hotel odpraviti še zadnje ostanke občinske samouprave, odpraviti občinske odbore ter za večne čase zagotoviti oblast v občinah peščici svojih. Ti členi bi bili med ljudstvom vzbudili odpor, kar naj bi bil povod za »močno roko«. — List, ki to prinaša, konča z besedami: »Ponovilo se je staro pravilo, da se nasilniki nič ne nauče iz zgodovine. Zgodovinske sile pa so silnejše kakor pa želje posameznikov, zato bodo končno zmagale.«
nančnem zakonu v skrajno zaviti obliki,1	.....	iS	,	,
se razvidi, da je g. dr. Stojadinovič ho- Kaj je bilo nameravano proti strokovnim organizacijam?
tel odpraviti samo misel parlamentarizma in demokracije ter uvesti osebni režim svoje oblasti, ustvariti totalitarni sistem, ki bi bil on njegov vodja. Zago-
Svobodne delavske strokovne organizacije so v posesti osnutka pooblastila v finančnem zakonu, ki naj bi dal mi-
tovil je sebi in svojim najbližjim popol-1 nistru socialne politike mandat, da izda no oblast navzdol in navzgor! Kajpada|uredbo 0 strokovnih organizacijah, s bi bil, ko bi bil to dosegel, odpravil tudi katero se likvidira svobodni strokovni svoje dosedanje zaveznike v stranki in p0kret in ustanovi enotna prisilna or-
vladi.
Tisti členi v finančnem zakonu dajo popolno oblast, ki ni nikomur odgovorna, izvršni vladi. Ker pa sodstvo nekako uravnava in nadzira upravo, je v
ganizacija (o čemer je.pisal »Slovenec« in so se tudi že vršila pogajanja med Zv e? o združenih delavcev in Jugora-som). Ker gremo v demokracijo bo sedaj tudi ta amandman izpadel.
Sestanek držav Balkanskega sporazuma
Pristop Bolgarije?
V	Bukarešti je pričelo 20. t. m. posvetovanje zunanjih ministrov držav Balkanskega sporazuma, kateremu pripadajo: Rumunija, Jugoslavija, Grčija in Turška.
Na seji zveze bodo razpravljali:
1. O celotnem mednarodnem položaju, kakor se je razvil po zadnjem sestanku stalnega sveta Balkanske zveze,
2. o odnošajih med članicami Balkanske zveze glede na lokalne razmere,
3. o odnošajih posameznih članic Balkanske zveze kot celote s posebnimi državami,
4. o splošnih lokalnih gospodarskih zadevah v svrho ustvaritve podlage za čim tesnejše sodelovanje,
5. o določitvi skupnega stališča glede na položaj v Španiji v zvezi z vprašanjem o priznanju Francove vlade in
6. o izmenjavi ratifikacij solunskega sporazuma.
Posvetovanju bo kot opazovalec prisostvoval tudi predstavnik Bolgarije, iz česar sklepajo, da bi v doglednem času tudi Bolgarija mogla pristopiti k
Balkanskemu sporazumu. Baje je Grčija pripravljena nuditi Bolgariji svoboden dostop do morja pri Dedeagaču.
Kitajci abralunavejo z izditj^lcl
Kitajski minister od Japoncev postavljene vlade v Nankingu, Čensi je bil v Šanghaju ubit. Streljalo je nanj šest atentatorjev, ki so vsi srečno pobegnili.
Cene Sivine — naglo navzdol
Draginja pa ne popušča
Naj zadostuje ta-le primer: Cene mesu v Ptuju.
ilbi
Zadnje čase je začelo naglo padanje cen živini. Kmetje z Dravskega polja pravijo, da je cena živi teži za vse vrste živine padla za okrog din 1 do din 1.50. Pred nekaj meseci je bila cena volom din 5 do din 6, sedaj samo še gin 3.50 do din 4.50.
Ker se znižujejo cene tudi poljskim pridelkom, se kmetom ne obeta nič dobrega. Prešnje leto so nam gotovi gospodje pripovedovali, da gredo njim vse zasluge za to. da so se cene živini in poljskim pridelkom dvignile. Radovedni smo, kdo bo sedaj kriv, da cene padajo.
Žalostno je, da kmet prodaja svoje pridelke takorekoč v brezcenje, dočim prekupčevalci in mesarji drže cene, kot da je živina ne vemo kako draga.
no krepiti ljudsko skupnost, da se preuredi gospodarski red po tem načelu, da se bo gospodarilo zgolj v prid človeške skupnosti, ne pa za neomejeno dobičkarstvo nekaternikov.
Višek zavijanja pa pomeni Drinovo utemeljevanje stanovščine z demokracijo! Da radi ozko odmerjenega prostora ne zaidemo v učenostno razglabljanje, naj poudarimo samo eno pri-prosto dejstvo: o stanovščini ne govo-rč ne na Danskem, ne na Švedskem ali Norveškem, ne v Franciji, ne v Angliji, ne v Ameriki, ne v Avstraliji in v Jugoslaviji se ne zavzema za njo ne Maček, ne Davidovič, temveč samo »Slovenec« t Drinom iu Dimitrije Ljotič.
Drin predvideva ob zaključku svoje
»poklicno stanovske« miselnosti samo v neizbežnih skrajnostih. Pameten človek pa ve, da ni nobena stvar dosledno neizbežna iu nujna, in da same skrajnosti tudi ne žive, ker vse sile se krešejo z drugimi silami. Najmanj pa je človeštvu potrebna stanovska skrajnost.
Človeštvu je treba samo to, da izpolni naloge, ki mu jih samo življenje narekuje. Iz prvotne primitivnosti se je dvignil človek na višjo obliko cehovstva, z omejenega cehovstva se je s pomočjo tehnike tako dvignil, da je cj-viliziral skoro ves svet, in v ta civiliziran svet bodo prinesle tudi urejenost in pravičnost. To pa je socializem.
• • .•
V Mariboru stane govedina 8 do 10 din, teletina isto, v Ptuju pa plačujejo konzumenti meso starih krav (klobasa-ric) po 12 din, teletina stanc 10 din, pljučna pečenka 12 din.
Živino pa prodajajo kmetje: vole 4.50 do največ 5 din, krave 2.50 do 3 din, teleta 4 din za kg žive teže. ;
Zakaj se ne nastopi proti pretiranim cenam, ki naličijo že na oderuštvo?
Konzumenti čakamo!
Zadnja vesti
Za iztrebljenje Židov. Znani protržidovski ideolog v Nemčiji A. Rosenberg je izjavil, da bo židovsko vprašanje v Nemčiji rešeno, ko bo zadnji žid zapustil Nemčijo. Monarhija je propadla 1. 1918 in se ne bo več vrnila.
Velike manifestacije za demokracijo so se
vršile v Londonu, dne 19. t. m.
Egipčanska vlada je priznala vlado generala Franca.
Sovjetsko - poljska trgovinska pogodba je
bila podpisana v nedeljo, dne 19. t. m.
V Peruju je nameraval državni prevrat general Rodrkuez. Uipor je bil zadušen, generala pa so ustrelili.
Belgijski liberalci ne bodo vstopili v vlado.
Roosevelt se bo vrnil predčasno v VVashing-ton? Iz Zedinjenih držav poročajo, da se bo Roosevelt najbrž vrnil s pomorskih vaj v Wa-shington, ker je dobil obvestila zelo resnega značaja iz Evrope in je njegova navzočnost v Washingtonu potrebna za vsak slučaj.
Francovi listi pišejo, da je Francija kriva1, ako se je vojna v Španiji zategnila cela tri leta.
Španija osrednji problem angleške in francoske politike
Glede priznanja Francove vlade so si v Londonu in Parizu edini v načelu, toda priznanje izgleda, da je vezano na pogoj, da se odstranijo tuje čete i2 Španije. Glede te zahteve se čujejo odločni protesti iz Rima in Berlina. V Burgosu pa se nadaljujejo razgovori obeh zastopnikov francoske in angleške vlade z vlado generala Franca.
Anglija in Francija se trudita tudi pri republikanski vladi, da bi pristala na premirje. Pogoji za premirje, ki sta jih sestavili Anglija in Francija, so bili do-
co obvezal ne preganjati republikancev in se nad njimi maščevati, f - h * > - » >
Azana in Negrinova vlada
Predsednk republikanske Španije A-zana je v Parizu, kjer je vodil razgovore z zunanjim ministrom del Vayo. Del Vayo se je podal v Madrid, kjer je poročal o svojih razgovorih.
Priprave za nadaljevanje vojne
Med tem pa sc vrše priprave tako na strani republikancev kot tudi nacistov
stavljeni obema taboroma. V glavnem za nadaljevanje vojne. Nacisti obstre-gre angleški vladi za to, da bi se Fran- ljujejo Madrid.
Milo je merilo za kulturno In zdravstveno
stanje ljudstva
Preveč davka na milo.
»Jugoslovanski Lloyd« objavlja članek, v katerem graja kakor pri sladkorju tako tudi pri milu preveliko davčno obremenitev. Poleg sladkorja je mi>o najbolj obdavčeno z raznimi pristojbinami, čeprav je sladkor dragoceno hranivo, milo pa dragocena potrebščina za ohranitev zdravja.
Fiskalizem bi moral, ker je potrebno, da s pocenitvijo sladkorja in mila pospešuje kon-zum sladkorja in mila. Povečani konzum, ki se pri nas v teh predmet:h lahko poveča tri-
čiste trošarinske cene izdelanega, mila. Zaradi-tega se tvorničarji opravičeno pritožujejo, da ne morejo oddajati mila po cenah, ki bi od govarjale stroškom surovin in izdelave.
Ne bomo navajali po imenu raznih davščin na milo. — Ugotavljamo le, da znaša srednja obremenitev z všemi fiskalnimi davščinami za navadno perilno milo okoli 25 odst. ali eno četrtino tovarniške pridelovalne cene, za urni-valno in luksuzno milo pa celo oko'i 40 odst.
Iz teh podatkov je razvidno, da je obreme-
Železniški vozovni materijal bodo popravili žarske združene stranke. Ako bi tovarna usta-
v prihodnjih letih. Tako je sklenila generalna direkcija državnih železnic. Stroški ;bodo znašali 200 milijonov dinarjev letno ali skupno 2 milijardi. Pred sedmimi leti je bilo že določeno, ida se bo za obnovo železniškega parka ustanovil poseben sklad, v katerega se mora stekati letno po 150 milijonov dinarjev. Sklad je bil ustanovljen, toda vplačana ni bila niti para, moralo bi pa biti v tem skladu že 700 milijonov dinarjev. Želeti je, da bi se v resnici pričelo z obnovo železniškega vozovnega materijala, it. » - v	r	'	■
Poglejmo si samo vozove tujih držav, ki jih prevažajo mednarodni brzovlaki skozi naše kraje. (N. pr. francoski voz tretjega razreda, ki je priklopljen brzovlaku Pariz—Beograd. Vsa notranja oprema voza je iz iponiklanega železa, sedeži so na peresa in preoblečeni v usnje,
krat ali štirikrat, bi donašal fiskusu enake j nitev prevelika in ni čuda, če je poraba mila prejemke ali celo večje, če se davščine znižajo j pri nas premajhna.
za polovico ali tri četrtine. Milo se je na pri- j Tudi tu velja načelo: pocenitev blaga veča
konzum, večji konzum pa polni državno bla-
mer podražilo samo v enem letu (od 1. 4. 1936
do 1. 4. 1937) zaradi obdavčenja proizvodnih pomočkov za 4 odstotke.
Fiskalna obremenitev surovin in pomočkov za izdelovanje prostega mila je 18 odstotkov
gajno.
Okrog 700 novih bombnih letal je dolej naročila francoska vlada v Ameriki.
Kako padajo diktatorji
i!0uis Mad.eli.n- čl<jn iriu!: sovo usodo, nameravam pokazati, v coske akadempe znanosti m autor veh-	•	.	.	»r.,,
kega knjižnega dela o Napoleonu je pri- J *.	,	12	e*a	*M	razlikoval
občil v y>L' Epoaue« sestavek »Veličina od cesarja v l. 1812. Zaman bi bila za-in propad cezurjev«. Zaključek njegovih vera vse Evrope proti njemu, ako bi bil
izvajanj tvorijo nauki zgodovinskih izkustev, ki so zelo pomembni tudi za
sedanje čase:
ostal Bonaparte iz dobe konzulata, ki je z jasnim pogledom opazil čeri in se jim izogibal; Napoleon iz l. 1812 izgleda »Kritična ura bije ravno tedaj, kadar j nasprotno, kakor da bi takih čeri iskal, si cezur utvar ja, da se ne more motiti; Tak pa ni postal največji med Cezarji v
takrat namreč postane sam sebi naf-večji in smrtni sovražnik. Iz take globine se je povzpel do take višine! Ko
l. 1812; bilo je l. 1808, ko je iz zaslepljenosti, v katero ga je zapeljalo nizkotno lizunstvo, vzrastel njegov napuh.
je pričel drzen manever, težavno pod- Prav tako so se zadnji dve leti po-jetje. je poskusil, da prisili srečo, da vzpenjali cezur ji od uspeha do uspeha, mu bo pokorna in posrečilo se mu je; Kljub temu bo zgodovinar najbrž re-tvegal je, da ga je včasih za hip skr-\kel, da je bilo l. 1938, ki je izgledalo belo; poznal je nevarnosti, ki so se jih kot najbolj srečno leto za njih, v stvari
njegovi sovražniki veselili — in je iz šel zmagoslaven. Odslej smatra, da je rešen — in je izgubljen, ker je prepričan, da sme vse zahtevati, vse tvegati, vse pod v zeti. To je ura, ko se kot posledica neprestanih uspehov rodi napuh in iz napuhu zaslepljenost... Ko bom v dolgi vrsti svojih knjig o Napoleonu prišel do ure, ki je odločila nje-
najbolj nesrečno in ne bo prav nič zctr čndcn nad tem, s kakšno naglico bodo izginili oni, ki jih je dvignila sreča tako visoko. Nekako dvajset stoletij je od tega (in to že nekaj pomeni), ko je stari Aešilos v gledališču v Atenah zaklical te-le globoke besede: »Napuh, sin sreče — lastnega očeta morilec.«
vila obrat, bi okoli 1000 delavcev izgubilo zaslužek in okoli 5000 rodbinskih članov svojo eksistenco. Madžarske oblasti pa niso v stanju, da skrbe za tako veliko armado brezposelnih v novo pridobljenih ozemljih. Minister je nadalje izjavil, da se v Batini tovarni izdeluje obutev dobre kvalitete in da se v tem oziru vodi nad tovarno še posebna kontrola. Podjetje dela tudi izključno s češkim kapitalom, kar more biti samo dobrodošlo-, ker Madžarska nima dovolj sredstev, da bi sama financirala industrijo.
174 sudetskih Nemcev, ki so morali pobegniti iz svoje domovine, je prispelo te dni v London. Begunci pripadajo po večini nemški socialno demokratični stranki ČSR.
Pred uvedbo kart za sladkor in cigarete v
prav tako naslanjala. Voz je neprimerno lepši Nemčiji. Nemški list »Der deutsche Volkswirt* od vozov drugega razreda naših železnic. Naši se 'Peča z vprašanjem, kako preprečiti, da bi potniki kar ne verujejo svojim očem, da je voz ljudje nastavljali v dolgih vrstah pred tr-res tretjega razreda.)	govinami	s kolonijalnirn blagom oz. z blagom,
'Novi državni proračun predvideva povišanje ki ga primanjkuje in ga je dobiti samo v ome-dotacije za katoliško cerkev in sicer za 2 mili- i&nih količinah. Take vrste kolonijalno blago, jona 300.OCO din in bo znašala sedaj dotacija jza katerega se ljudje nastavljajo pred trgovi-29.3 milijone din. Pravoslavna cerkev bo do-; Uami je kava. List pravi, da tako nastavljanje bila v proračunskem letu 1939/40 28.3 milijone : v neskončno dolgih vrstah vzbuja »boleče spo-din, starokatoliška 46.000 din, muslimanska 15.4 ! mine« (na svetovno vojno op. uredništva), je milijone din, evangeljska in reformiranci 1.44 Pa tudi skrajno krivičen in negospodarski na-milijone din in židovska 1.1 milijona din. Za č'n razdelitve dobrin. Previden konzument je popravilo cerkvenih zgradb pa je določen zne-
prisiljen, da se ob najbolj neprikladnih urah sek din 700.000.	j	nastavlja pred trgovinami, za-pravlja telesne
Koliko društev je v Sloveniji? Dne 31. av- sde 'n trati čas, da bi dobil večjo ali manjšo gusta 1938 je bilo v Sloveniji 6014 društev z količino takega splošno zaželjenega blaga. Ako 2197 odseki. Od tega je bilo 850 prosvetnih jse noče žrtvovati ali pa nekoga najeti in ga društev s 1310 odseki, 229 pevskih in glasbe- Plačati, da se nastavi namesto njega, ostane nih ter 28 znanstvenih društev.	,	Pač Praznih rok. Kakor pri kavi lahko nastane
Stavka v rudniku Devetaki. V rudniku Deve- j Pomanjkanje tudi, pri drugih življenskih po-taki v Bosni je izbruhnila stavka. -	■	-	-	!	trebščinah, ki jih je treba uvažati. Med ipred-
.	1 Lastnica rudnika je Prva hrvatska meti, S katerimi se trži v Nemčiji pod roko
štedionica.	j	navaja list tudi sladkor in cigarete. Da se
Tvorničarji za sladkor žele več sladkorne j tem nezdravim pojavom odpomore, priporoča pese. Obljubili so kmetom .po din 1000 akon-1 list nov način prodaje po. posebnih listah, ki tacije na hektar, če posejejo več sladkornei	nalože trgovci pri katerih konzumenti na-
pese. V ta namen bi bilo potrebno več semena, | kupujejo, kakor je to že uveden pri surovem Sladkor bo torej še maslu.
drag in premalo ga bomo pridelali. Konzum sladkorja je pri nas smešno nizek (5.6 kg na osebo in leto), ker je drag in ker se omejuje njega pridelovanje.
Češkoslovaška-jugoslovanska rudniška druž
Med Francijo in Nemčijo se vršijo trgovinska pogajanja. Kakor pravijo poročila, bodo pogajanja kmalu ugodno zaključena.
Kako je z zlatim pukrltjem angleškega pa-
ba za eksploatacijo mangana pri Kičevu v Juž-! Pernatega denarja? Obtok papirnatega denarni Srbiji je bila te dni ustanovljena v Beo- j v Angliji znaša 526 milijonov funtov šterliil-gradu. Glavnica te družbe znaša 16 milijonov : Kov. Doslej je bila ta vsoita papirnatega de-
dinarjev.
Madžarski Nemci so izvedli ljudsko štetje in našteli 648,500 Nemcev, ki bivajo na Madžarskem. To je bilo seveda zasebno štetje, zadnje uradno štetje na Madžarskem pa izkazuje le 478,000 Nemcev.
Madžarski obrtniki proti Bati, vlada za Bato. Pred kratkim so priredili madžarski obrtniki v Budimpešti veliko protestno zborovanje proti
narja krita v zlatu do 126 milijonov funtov šterlingov, 400 milijonov funtov šterlingov papirnatega denarja ,ie bilo pa kritih z državnimi papirji. V bodoče bo vsled nove ocenitve zlatega zaklada angleške narodne banke kritih z zlatom 226 milijonov funtov šterlingov papirnatega denarja. 300 milijonov pa z državnimi vrednostnimi papirji. Na ta način bo prostih za 100 milijonov funtov šterlingov vrednostnih papirjev, ki bodo tudi romali v izravnalni
raz-
Batini tvormci obutve v Novim Žamcima, t. j.
na ozemlju, ki je vsled odcepitve ozemlja od I f°"d V	SVrho	obdržal'ja tečaia	fanta	v
ČSR pripadlo Madžar siki. Pred tem zborova- I merJ'U Z	drUR'mi vaIutami ”a	vi5ini'	ki se
njem je izjavil madžarski minister trgovine j Zdela anK,e5ki	vladi U,neSt"a-
Kun d er oo priliki odgovora na neko inter.pe- Oboroževalni načrt Roosevelta je ameriški
lacijo v parlamentu, da Batina tovarna nadaljuje z obratovanjem na izrecno zahtevo mad-
parlament odobril s 367 glasovi, proti pa je glasovalo 15 poslancev.
C. Nordhoff in J. N. Hall:
22
HURIKAN
»Ko sem bil na Katopuji sem se večkrat vozili mimo tega otoka«, je rekel Terangi zamišljeno, »nikdar pa nismo pristali tamkaj. Kapitan Nagle mi je dejal, da tudi 011 še ni nikdar stopil na ta otok. Dva mala motu sta na čereh, drugega ničesar. Ostalo je koralna goličava, čez katero se pode morski valovi. V notranjosti lagune se baje nahaja majhen otok, ki pa ni zaznamovan na nobenem zemljevidu. Ako v resnici je, potem leži daleč sredi venca čeri, da ga pomorščaki ne vidijo.«
»Zemlja je tam in tam bodi tvoja nova domovina«, je rekel Kakahau. »Nekoč v starih časih so prebivali tam naši pradedi. Tja sem se peljal s tvojim očetom in tvojim starim očetom; hotela sta prepeljati kosti naših prednikov, ki so ostale na otoku v Manukuro. Moj oče je vedel za njihov grob in smo ga tudi našli.«
»Kako velik je otok?« je vprašal Terangi.
»Kakšnih dvajset družin bi se lahko naselilo na njem. Zemlja je dobra in leži višje nad gladino kot leže motnji okrog Manukure. Ozek, vijugast preliv vodi na severni strani med čermi; kanu se more preriti skozi, jadrnica pač ne. V laguni je miljo daleč naokoli raztrasenih vse polno kleči; potem pa boš prišel na globoko, ki sega do otoka, nekako sredi lagune. Ob mirnem vremenu je treba veslati tri ure, da dospeš od začetka preliva med čermi do otoka.«
Marama in Terangi sta napeto sledila besedam
poglavarja. V očeh mlade žene je zasijala nova tiada; Terangi se je zdel kakor da je postal nov človek. Razumeli boste, da je to pripovedovanje vzbudilo tudi v njem nov up. Željno je pričakoval nadaljnjih, pojasnil s strani poglavarja in rekel:
»Kot nalašč pravi kraj za nas!«
»Nikdar še ni noben belec čul o tem otoku«, je nadaljeval Fakahau. »Cim boste dospeli tja. boste lahko živeli brez skrbi. Nikdar vas ne bo nihče tamkaj našel. Tudi ni treba, da imate strah pred tem krajem. Tabu, ki je veljal za ta otok od pamtiveka, je moj oče razvezal, ko smo bili tam.«
»Zakaj ni o tem nihče nikoli izvedel?«, je vprašala Marama.
»Moj oče in Terangijev stari oče sta brez dvoma imela svoje razloge za to. Mogoče sta smatrala za najbolje, da velja otok v očeh našega ljudstva kot prepovedan kraj.« Zelo resno je dodal: »Mogoče je, da ju je navdajala skrivnostna slutnja, da bo otok v daljnii bodočnosti, v času nevarnosti lahko služil kot pribežališče našim rodovom. Naj si bo kakor že hoče: hočemo jim ostati hvaležni za njihov molk.«
»Samoten kraj«, je pristavil Terangi zamišljeno. »Nobenega človeka ne bomo dobili pred oči od začetka leta do konca ... Za svojo osebo sem pripravljen vzeti na se. toda Marama in Tita...«
•Sami? Nas troje?« je ugovarjala Marama in se poskušala smehljati. »Ne boj sc za nas! Kjer si ii, tam ie sreča!«
»Ali ne bi betela iti 7 nami. mati?« ie vprašal Terangi obotavljaje. »Pač ne«, je dodal hitro, »na kaj takega ne sinemo,misliti. Za ženo tvojih let bi bilo življenje tamkaj pretežko.«
Mama Rua ni odgovorila takoj, ampak je prijela
Terangija za roko in mu jo je gladila. »Ako bi šlo po mojem«, je rekla, »bi šla z vami. Toda ne gre ... Vedela sem, Terangi, da se boš vrnil domov, četudi nisem Marami o tem ničesar omenila. Želela sem ji, da ji pride sreča iznenada, sedaj se je zgodilo. Pred šestindvajsetimi nočmi se mi je prikazal v sanjah tvoj oče. Kar nam govore mrtvi, je vse res; in še celo, ako prinese tako sporočilo mož kot je tvoj oče. Rekel mi je. da te bom videla tu — na Motu Tongi. Samo kratek čas in zadnjič ...«
»Ali ti je razodel še več, mati?«
»Rekel mi je, da bom kmalu združena z njim ... zelo kmalu. Res je. Vem. Čutim«, je dodala mati mirno.
Njuna otroka — njen sin in njena snaha — sta f strahom in pretresena prisluhnila njenim besedam. Vedeti morate, gospod Vernier. da ljudje z Nizkih otokov prav tako neomajno verujejo v neko gotovo vrsto sanj kot mi Evropejci v to kar vidimo z lastnimi očmi. Kako le naj bi si usodil reči da bi bila taka vera smešna, bedasta domišljija kulturno nizko stoječih 1 iudi P Lc prevečkrat sem v:del. kako so sc njihova prerokovanja iz sanj uresničila, da ne bi teh stvari nosmatral vsai brez predsodkov. Otočani vedo. prav tako kot mi. da so nekatere sanje neumnost in brez vsakega pomena; ako pa se jim prikažejo njihovi dragi in jim govore, razodenejo kaj jim bo prinesla bodočnost, potem je to za nje čista, nepotvorjena resnica. Ko se zbude in se uverijo, da ie izključen vsak dvom nad tem, da se ne bi prav spominjali, potem se. ravnajo po teh prerokovanjih z istim zaupanjem, s kakršnim se mi opiramo na dejstva resničnega življenja.
(Dalje prihodnjič.)
TRBOVLJE Trd je naš vsakdanji kruh...
Na vzhodnem obratu se je dne 16. t. m. zgodila smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega rudarja Alaufa Priča. Ko je i tik ob zaključku delavnika spremljal rudniški | vlak, ki je privozil iz rova vzhodnega obrata, namenjen k jašku št. III, je hitel pred vlakom, hoteč naravnati kretnico za vlak, pa mu je spodrsnilo, da je padel pred drvečo lokomotivo. Predno je mogel strojevodja lokomotivo ustaviti, se je nesrečnež že nahajal pod koles-' jem lokomotive. S težko muko so «a izvlekli izpod stroja in je nekaj trenutkov potem umrl. Zapušča žalujočo mater vdovo kateri je bil na njena stara leta še edina tolažba. Mi ji izrekamo naše sožalje, pokojnega pa bomo ohranili v častnem spominu.	i
Druga težka nezgoda se je pripetila rudarju Leskovšku, zaposlenemu pri vzpenjači poševnega rova na istem obratu. Pri prevažanju vozičkov se je utrgala vrv in so mu vozički zdrobili prsni koš. Poškodba je težka. Ponesrečenec se nahaja v bolnici.
Tretji, ki ga je doletela nesreča je Obolmer.' ki mu je pd tesarjenju zlomilo nogo.	j
Vse tri nezgode so se pripetile v dveh dneh in to ravno v tednu, ko se vrši izobraževalni tečaj, ki ga je priredilo načelstvo II. skupine v okviru katerega predavatelji vsak dan skozi 14 dni predavajo in tolmačijo navzočim rudarsko policijske in varnostne predpise po katerih bi se moralo delavstvo ravnati, ne oziraje se, ali je to priganjačem TPD prav ali ne. Delavstvo, predvsem rudarji v rovih bi se morali zavedati, da je njih delo eno najnevarnejših in če si sami ne bodo znali varovati svojih življenj poleg vseh predpsiov, ki jih je izdalo rudarsko glavarstvo in zakonodajalec, jim jih podjetje tudi ne bode. ker njegov interes je s čim manjšimi stroški iztisniti iz delavca kakor tudi iz stroja čim večjo produkcijo. Številnih nesreč med rudarji ni krivo samo podjetje s svojim priganjaškim sistemom, temveč v veliki meri tudi delavstvo samo, ker ni voljno seznaniti se z varnostnimi predpisi, kaj šele, da bi te varnostne predpise praktično izioopolinjevalo. Dokaz temu, da se gori navedenih predavanj ni udeležilo niti 10 odstotkov tukaj zaposlenega delavstva. Mogoče, da bo kdo temu ugovarjal, češ. da Pri sedanjem priganjaškem sistemu, ki vlada v obratih sploh ni mogoče izpolnjevati rudarsko policijskih in varnostnih predpisov, če nočeš, da ne izgubiš še tistega borega kosa kruha, ki ga imaš. Res je tako, dragi rudarji, da se posamezniku ni mogoče upreti, vsled tega se je treba medsebojno povezati, se organizirati, duhovno bistriti razum in prišli boste ero *zaKTiucira;~aa je treba1 pri’delu zavarovati svoje življenje in svojih tovarišev in šele potem nadaljevati delo za storitev. Radi tega, dragi rudarji, še enkrat organizirajte se v svoji svobodni razredni strokovni organizaciji ZRJ. Izobražujte se, posečajte predavanja, ki jih vaša organizacija prireja, saj so namenjena vam, ne predavatelju, da se na njih vežba. Citajte delavski tisk »Delavsko Politiko«, »Vzajemno Svobodo«, ker le tako oboroženi boste lahko varovali vaše živi jenske interese in odstranili vzroke, ki povzročajo tako številne nesreče med vami, — Rudar.
Veliko pustno rajanje priredi v torek, dne 21. t. m. SK Amater v dvorani »Delavskega doma« s pričetkom ob 6. uri zvečer. Vsi prijatelji kluba in vesele zabave vljudno vabljeni. Igra delavska godba, vmes pa bosta pela šaljivca pevca Jožek-Ježek. Vstopnina običajna. Za maske znižana vstopnina. — SK Amater.
ZAGORJE OB SAVI
Vse kar je prav. Stariše šoloobveznih otrok Poziva šolska uprava, da se opravičijo, ako niih otrok ni bil v nedelio pri maši. Ne moremo se pa strinjati s tem, če g. katehet kriči zato nad otrokom, češ, naj nikar ne misli tvoj oče, da bo prodrl z glavo zid. Ravno tako ni prav, ako si kdo dovoljuje kaznovati otroka s tem, da mu vtakne svinčnik med1 prste, potem pa roko stisne. Mislimo, da te vrste kazen l • ne obstoja.
KOČEVJE
Brezposelnost straši v naših krajih, koder so strašili nekoč samo medvedje. Nastopilo je lepo vreme in če bi bil naš socialni in gospodarski položaj tako lep, kakor je zunaj v naravi, bi se človeku nasmejal obraz od veselja m zadovoljstva. Toda, kakor že rečeno, ni dela, ne zaslužka. Rudnik nekako životari, tovarna suknja obratuje samo po tri dni v tednu, tekstilna tovarna »Triglav« živi samo od »injekcij«, edino lesna industrija cvete, toda vseh brezposelnih ne more sprejeti in jim dati zaslužka.
Delavce ocenjujejo ne samo po delu, ampak tudi po prepričanju. V našem mestu imamo Podjetje, nad katerim vladata S. in š. Toda Priti v to podjetje in dobiti zaposlitev ni lahka stvar. O tem kdo bo sprejet odločata gospoda
S.	in Š. Predno pa ta dva gospoda dasta svoj Pristanek, si ogledata delavca od vseh strani. Me igra toliko vlogo sposobnost in spretnost, kolikor .politično (prepričanje. Lažje bi zlezel človek skozi šivankino uho kot pa prišel pri vratih v to podjetje, ako si politično slabo zabeležen pri gg. S. in S. Ako ima oče slabo Oceno iz političnega prepričanja, potem velja to tudi za otroke. Kristus je rekel nekoč: pustite male k meni. Novodobni posnemovalci velikega učenika pa pravijo: pustite male, naj ostanejo zunaj tovarniških vrat. — I oda gospodje, s takim postopanjem si ne boste pridobili tal. Kakšno mladino vzgajate vi, ki tehtate ljudi po privrženosti vašim idejam kaže f naraščaj s trdnjave. Rudniška gasilnica je dokaz izobrazbe te naše mladine. Le delajte na-Prej po teh metodah, sodbi ne bošte ušli, pa zato ne bo treba čakati niti do sodnega dne.
LJUBLJANA
Kako stanujejo ljubljančani?
V pravkar izišli reviji »Tehnika in gospodarstvo« je dr. Adolf Vogelnik napisal o stanovanjski mizeriji v slovenski prestolici zelo zanimivo razpravo, ki se ipred običajnim slovenskim učenjaštvom odlikuje po tem, da je razumljiva in da se opira samo na resnična dejstva.
In ta dejstva so prav bridka, o-	'.	>
Stiska se v resnici medtem ni zmanjšala, ampak je v nekaterih ozirih celo narastla. Ni sicer tako absolutnega .pomanjkanja stanovanj kakor takoj po končani svetovni vojni, toda pereče je vprašanje zdravih stanovanj posebno za proletariat. Imamo protituberkulozne in druge lige, pri vsem teni Pa stanuje mnogo ljudi v stanovanjih, ki povzročajo tuberkulozo, rahitis in druga obolenja.
Vogelnik obravnava najprej barakarske stanovanjske bajte, ki se dele na sedem kolonij: G a 1 j e v i c a s 160 gospodinjstvi, Sibirija z 91, Mali in Skupni dom z 59, Gramozna jama s 50, Ižanska cesta z 29, ob K 1 a v-nici z) 19 in ob cesti na Brdo s 13 gospodinjstvi. Poleg teh barakarskih naselbin je še okrog 30 stanovanjskih barak.
V 113 barakah galjeviške naselbine živi 160 družin s 655 ljudmi. Tu ni kanalizacije; stranišča so na greznico, sedem hišic je sploh
brez stranišča; priključek na električni tok ima samo 59 stanovanj. Za nekatere barake pravi Vogelnik, da bi jih bilo »treba v vsakem primeru porušiti kot v stanovanjskem pogledu neozdravljive.«
V koloniji »Sibirija« je 61 barak z 91 družinami in skupno 383 člani. Večinoma so enosobna stanovanja, dobra četrtina ima pa samo en prostor za kuhinjo in spanje. V njih stanuje 16 družin s po šest člani, 13 družin s štirinajst člani itd.
V koloniji v Gramozni jami je 35 barak, v katerih je 50 družin s 176 dušami. Kanalizacije ni, imajo le dva skupna vodnjaka, stranišča so skupna in na greznico, priključka na električni vod ni.
V j barakah ob Ižanski cesti prebiva 29 družin s 135 člani. V prvi baraki, kjer biva 67 ljudi, je samo 37 postelj, v drugi baraki je za 68 stanovalcev samo 34 postelj! Barake ima-
j jo skupna stranišča.
Vse barakarske kolonije se odlikujejo po I tem, da stanujejo v njih družine z mnogo otroki. t" : i i »■	“	. - ‘I
Vogelnik je mnenja, da ima mestna občina dvojno nalogo v stanovanjskem vprašanju: da podre slaba, absolutno nezdrava stanovanja in zgradi nova in da se preskjjre siromaš-! nim stanovanja, ki jih zmorejo reveži pri svo-1 jih mizernih prejemkih.
MARIBOR
Lepo uspelo predavanje pekovskih pomočnikov
Zveza živilskih delavcev Jugoslavije podružnica Maribor je sklicala za minulo nedeljo zborovanje svojega članstva, ki se je vršilo v društvenem lokalu gostilne »Z'ati konj«. — Zborovanje ie v vsakem oziru lepo uspelo, ker je bil tudi obisk zadovoljiv in se je zborovanja ud'eležilo zlasti lepo število mladih živilskih delavcev. Predsednik podružnice s. Jazbinšek je uvodoma v daljših izvajanjih obrazložil položaj živilskih delavcev in napore organizacije za izboljšanje gmotnega stanja vsega živilskega delavstva. Poročal je dalje o vprašanju kolektivne pogodbe in nje izvajanju ter o kršitvi uredbe o omejitvi nočnega dela. Vsa ta vprašanja so ozko povezana z močjo strokovne organizacije, zato je pozval članstvo, da se za veda, da je treba s podvojeno silo na delo za okrepitev strokovne organizacije. Nato ie govoril s. Jelen o pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska, o nevpoštevanju socialne
zakonodaje, zlasti tudi uredbe o omejitvi nočnega dela, starostnem zavarovanju delavstva itd. K besedi se je 'prijavilo tudi več pekovskih pomočnikov iz raznih obratov in iz bližnje okolice, ki so poročali o razmerah, ki vladajo v tej stroki in ki so vse prej kakor pa rožnate za živilske delavce. Vsi ti sodru.gi sto tudi podčrtali, kako neobhodno potrebna je močna strokovna organizacija živilskemu delavstvu, d'a bo lahko branilo že pridobljene pravice in si izboljšalo svoj gmotni položaj. Zlasti pa je treba začeti energično borbo za omejitev nočnega dela, ki je kulturna sramota današnje dobe. Ko so bila rešena še nekatera organizacijska vprašanja, so se zborova'ci razšli s trdnim sklepom, da poidejo na delo za okrepitev siv oje strokovne organi zaci je Zveze živilskih delavcev Jugoslavije. Pred zaključkom se je priglasilo še šest novih naročnikov za »Delavsko Politiko«.
Sezonski delavci še vedno čakajo na izplačilo mezd v Nemčiji. Naši sezonski delavci se pritožujejo, da Narodna banka še vedno ni izplačala mezd, ki so si jih zaslužili v Nemčiji in ki so bile nakazane potom Narodne banke. Ti delavci so sedaj pozimi brez posla in bi seveda najbolj potrebovali težko prisluženi denar. Kakor poroča »Večernik«, dela v mariborski podružnici Narodne banke vse urad-ništvo že dalj časa na teh nakazilih, ker je pa stalež zaposlenega uradništva mnogo premajhen, da bi zmogel tako veliko delo, se je izplačilo teh denarnih nakazil zavleklo. Kakor so te navedbe verjetne, je vendarle neodpustljivo. da se zavlačuje ,z izplačilom zaslužka že več mesecev.
Menjalno gospodarstvo. V Bosni in Dalmaciji se razvija nove vrste trgovina. Trgovci, ki naročajo blago iz tovarn so slabi plačniki Blago, ki ga prodajajo svojim odjemalcem gre na up. Ko je treba plačati, pa mu odjemalec prinese namesto denarja — najraznovrstneje pridelke: suhe slive, vino itd. Ko potem tovarna prime trgovca radi plačila računa, ji trgovec ravnodušno prizna, da nima denarja, pač pa da lahko poravna račun v naturi. Tako mora tovarna namesto denarja sprejeti slive, vino itd., bolje nekaj kot nič. Kam to vodi je seveda drugo vprašanje. Tovarne vendar ne morejo postati tržnice za poljedelske pridelke in graditi silosov. o*-*»	♦	<>	m
 ...............   "	'	'*	Kakor se od strani
vlade poudarja potreba, da pričnemo tržiti' Z državami, k: plačujejo, bomo morali tudi v notranjosti države gledati na to, da bo pričelo funkcijonirati denarno gospodarstvo. Podlaga vsemu pa je: plačajte delovno silo kot se gre in zaposlite jo in denarja bo dovoli v trgovini, pa tudi na kmetih in v industriji.
Ljubljanski radio. Kdor posluša ljubljanski radio v večernih urah mora ali zapreti radio ali pa si zamašiti ušesa. Glasovi, ki prihajajo iz zvočnika so naravnost nečloveški. Najlepše arije iz gledališča čujete kot bi se drlo v sobi ducat mačk, kadar se ženijo. Tako smo Culi prenos 150. predstave »Prodane neveste« z Jarmilo Novotno iz ljubljanske opere v t>etekj dne 17. t. m. Tu ne pomaga še tako dober aparat. Krivda je v tem, ker ima neka postaja isto valovno dolžino kot ljubljanska. Kdaj le mislijo merodajni' napraviti konec tej anarhiji v ozračju? Pristojbine so dovolj visoke, dobiš pa zato mačjo godbo iz Ljubljane, Zagreba sploh ne slišiš, Beograd pa kadkada.
Delegacija predstavnikov humanitarnih in podpornih organizacij, ki ie, kakor smo- že poročali, te dni obiskala ministra trgovine, ministra za zgradbe in ministra za socialno politiko in ju ob tej priliki opozorila na kvarne posledice za vso gospodarstvo, ako bi se pričel izvajati novi pravilnik o nadzorstvu nad temi društvi, ki predvideva neke vrste kapitalno kritje društvenih obveznosti.. Tudi marh borsko Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih se je pridružilo tej delegaciji in sicer sta društvo zastopala podpredsednik s. Ivan Ternovšek in blagajnik g. Wmrzinger.
Petdesetletnico slavi danes naš zvesti naročnik s. Matija Fras, zidarski polir. S. Fras pripada socialističnemu delavskemu gibanju že od svoje zgodnje mladosti in mu je ostal zvest kljub spremembi časov in razmer ter napredovanju v službi. Kadarkoli se pokaže potreba, je s. Fras vedno na mestu, med prvimi, ki postavijo svojega moža. Takih značajev in poštenjakov si želimo vzgojiti tudi med mladino, K njegovi petdesetletnici, ki jo slavi v krogu svoje družine, mu izrekamo naše so-družne čestitke z željo, da bi nas tudi bodočnost našla z njim vred pri skupnem delu in boju za pravice delavskega razreda, svobodo in demokracijo ter socializem!
En slučaj dr. Vajsovega postopanja z delavci pred sodiščem. Kakor smo že poročali, je dr. Vajs, ki zastopa interese h i i -! ■1 "-3 v »Jugo-češki«, brez upravičenega vzroka na mestu odpustil delavca M. A. Delavec je na to vložil tožbo proti »Jugočeški« radi plačila zneska, ki mu po zakonu pripada vsled takojšnjega odpusta. V torek, dne 14. t. m. se je vršila pred okrajnim sodiščem razprava, ki je končala v prilog tožitelju. Razume se pa, da s tem še ni dobil povrnjenih številnih in krivičnih naloženih kazni, ki jih je utrpel pod Vajsovim absolutizmom.
Dkrepi proti beračenju! Mestno, poglavarstvo razglaša: Na konferenci socialnih referentov slovenskih mestnih občin so bili proti beračenju sprejeti sledeči sklepi: L Mestno prebivalstvo se poziva, da ne podpira, beračenja s kakršnimikoli, milodari, marveč naj prepusti podpiranje siromašnih oseb mestnim občinam, ki razpolagajo s potrebno kontrolo in evidenco. 2. Policijska oblast se poziva, da bolj rigorozno postopa ne le proti javnemu beračenju, ampak tudi proti beračenju od hiše do hiše. 3. Poskrbi se naj, da se predpisi proti beračenju strožje izvajajo,, občine pa naj s primerno oskrbo poskrbijo, da bodo odpadli vzroki beračenja. 4. Nepoboljšljivi berači naj se oddajo v zavode. V smislu točke L, se mariborsko mestno prebivalstvo poziva, da napoti vsakega prosjaka na socialno-politični oddelek mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9. kjer se bo resnično potrebnim in upravičenim nudila potrebna pomoč: delazmožni bodo zaposleni pri javnih delili, delanezmožni (starci, onemogli in zapuščeni otroci) pa oddani v zavodovo ali drugo oskrbo, dočim bodo tuje osebe, ki se zadržujejo v mestu brez dela in sredstev ali prihajajo v mesto samo beračit, odgonsko odpravljene v domovinske občine. Beračenje ni le nadležno, ampak tudi škoduje tujskemu prometu in zavaja zlasti mladino k delomržnosti in nemoralnemu življenju. Mariborsko mestno prebivalstvo naj stremljenje mestne občine in varnostnih organov po po-nolni odpravi beračenja v mestu podpira s tem. da upošteva zgornja navodila. —- Predsednik: dr. Juvan, s. r.
Ali sl ie poravnal naro&nlno? Ako is no, Izpolni svojo dolinost!
CELJE Tekstilna tovarna Bergmann in drug grozi.
Radi notic, o stanju in razmerah v tovarni, priobčenih v »Delavski Politiki« se razburja poslovodja tovarne g. Kovar in grozi nekaterim delavcem, da jih bo odpustil, ako ne izdajo dotičnega,. ki daje informacije našemu listu.
Gospod poslovodja, bodite pomirjeni, mi' ne dobimo informacij od zaposlenih, ampak od tistih dvesto, ki so bili odpuščeni in so danes na cesti.
Ti so pripovedovali o obupnih razmerah v tovarni. Zgodili so se slučaji, da je delavec zaslužil za 15-dnevnp pridno delo samo 70 din. Na drugi strani pa. ako je dobil delavec za 15-dnevno delo, ko je garal tudi ,po 14 ur dnevno, din 300, mu je vodstvo oponašalo zaslužek, češ, da preveč zasluži.
Pa ne samo to, tiste nesrečnice, ki so' se trudile in dobile samo 70 din na 15 dni; so bile v nevarnosti, da jih vodstvo pomeče na cesto, ker niso mogle doseči boljše mezde. Vzrokov, ki niso bili na strani delavca, se ni raziskovalo, zato se tudi ni nikoli ugotovilo, zakaj delavec, ki se je potil in trudil ni zaslužil več kot 70 din.
Zanimivo je tudi poglavje o kaznih. Kazni odrejajo in odmerjajo kratkomalo mojstri in vlagatelji sami.
Na primer:	delavec	dobi nalog, da očisti
stroj ali dva, to delo mora biti gotovo v pol ure. Pride tak titulami mojster pa zapiše kratkomalo kazen 10 din za polurno delo, ki ga je delavec opravil brezplačno, ves dan pa morda zaslužil včasih samo 5 din. j Nek mojster ima v tem posebno prakso. O11 te kratkomalo vpiše v akordno knjigo in že si za 15 din lažji, ne da bi te poklical na zaslišanje. Lahko se pritožiš kamor hočeš, ni pomoči in leka.
Takšne razmere so v tovarni. Mi bomo o krivicah, ki se gode delavstvu toliko časa pisali, dokler se ne bodo odpravile in se osnovala organizacija, pa če se tudi g. poslovodja razburja in z njim vred tista gospoda, ki je že zdavnaj izgubila vsak stik z delavstvom, čeravno živi na njegov račun.
Čudne metode. Občinski delavec, ki težko dela za tisto skromno olačilo, mora, ako je premeščen iz enega kraja v drug kraj nositi : vse potrebno orodje sam in sicer izven dc-1 lovnega časa. Opazili smo, da je nesel dela-I vec zvečer po delu orodje od Use domov morda na Zgornjo Hudinjo zato, da ga je lahko nesel drugo jutro na delo v Zagrad. Mislimo, da to ni prav in da bi morala občina že sama poskrbeti za prevoz orodja. Pustite, da si delavci po osemurnem delu odpočijejo. Sobotna izplačila delavcev so pa tudi poglavje za sebe. To izplačevanje je tako bistroumno organizirano, da morajo nekateri čakati po cele ure na izplačilo. Svetujemo': razdelite delavce Po skupinah in izplačajte že med delom. Napravite enostavno, ker se lahko tudi enostavno napravi. Slo bo hitro in brez go-drnanja.
KRANJ
Gonje proti »Delavski nabavljalni zadrugi« se nadaljuje. V Stražišču so še vedno na dalu t'ementi, kateri ne kažejo naklonjenost privatnemu	trgovcu	samo s	tem,	da so njegovi
dobri konzumenti,	temveč	poleg tega še z laž-
mi rujejo proti Delavski nabavljalni zadrugi. Sedaj že	delavce	rotijo s	tem,	češ, ne pristopajte k	zadrugi,	da ne	boste	izgubili vsega
■premoženja. Takim lažem bo treba napraviti konec, saj je vsem jasno, da je to izvor onih, ki se čutijo vsled zadruge neposredno ogroženi. Vidi se, kako bi nekateri radi s pomočjo delavstva prišli na zeleno vejico in s tem postali »ugledni« veljaki... Delavstvu v vednost sporočamo, da je delež Delavske nabavljalne zadruge samo din 100. Vsak član pa jamči s še enkratnim deležem, to se pravi, da v slučaju propada zadruge ztgubi največ še din 100. Zato ne nasedajte zlonamernim lažem, temveč brez skrbi pristopajte k zadrugi in s tem pomagajte dvigniti lastno gospodarsko ustanovo.	J.
Sodrugi, pozor pred zlorabo! Sodrugu Danilu Škerbincu je bila ukradena listnica, v kateri je imel tudi legitimacijo »Zveze stavbin-skih delavcev Jugoslavije« in del. kult. društva »Vzajemnosti« v Kranju.
ZA DEŽEVNE DNI nepremočljive Jopiče In hlače stalno v zalogi pri ALBINU JAZBECU, trgovina z manufakturnlm blagom in oblekami v Kranju.
ŠMARJE PRI SEVNICI
Prav veliko zanimanje vlada za našo »Delavsko Politiko« odkar je posvetila v naše razmere. Ljudje kar niso verjeli, da bi se na-j šel kakšen list, ki bi si upal povedati gotovim gospodom v brk, kar jim gre. Zadnjič smo se nasmejali gospodu »baronu« in se mu sedaj I smeje že vsa okolica, kadar iga vidi vsega za-sopljenega dirjati okoli revnih naročnikov »Delavske Politike« v nameri, da se dokoplje do 1 lista in ga potem nese svojemu gospodarju. G. W. naš list zelo zanima. Ker pa se sloven-j ščine še vedno ni priučil, mu je pač »baron« na uslugo, da mu jo čita in prestavlja. Gospod prevajalec je zelo ponosen na to vlogo. Saj ga je to neverjetno zbližalo z gospodom, kateremu se je že itak na vse načine poskušal prikupiti. »Baron« bi si prihranil mnogo truda, ako bi nasvetoval svojemu šefu, da bi si naš list naročil in bi se mu ne bilo več treba potiti okoli naših naročnikov, predno dobi list v roke. Zdi se, da »baron« ni docela več prevajalec in da vsled tega šef izve tudi take stvari, ki jih v listu ni, ampak mu jih podrobi »baron« satn, da bolj drži. Naj bo že kakor hoče, glavno je, da smo gospodi vzbudili vest, da ve, da se mora tudi pri nas ozirati na javnost in zakone.
MII—MII
NaSa predavanja v Celju in Štorah	Ali imamo (etiSia nafte v Jugoslaviji ali ne?
Kljub pustnemu času lepa udeležba.
Da izrabimo najprimernejši zimski čas za izobrazbo našega delavstva, smo tvegali celo pustno soboto in nedeljo za ta predavanja v Celju in Štorah. Zanašali smo se pri tem na zavednost naših sodrugov ter uspešno -propagandno delo, ki ga je med tem izvršila med delavstvom s svojim stalnim podukom »Delavska Politika«. In res se nismo varali.
Kljub neštetim zabadam je bila celo v Celju divorana Delavske zibornice v soboto zvečer polna izobrazbe željnega delavstva, k,o je s. Svetek imenom Krajevnega Medstrokovnega odbora otvoril predavanje in podal besedo s dr. Reismanu, ki je nato v enournem, predavanju v glavnih obrisih razložil zakonita določila o zaščiti delovnega časa. Tako zelo je že obširna naša zakonodaja samo o tem, kako je službeno razmerje urediti v skladu s predpisi o dopustnem in zakonitem delovnem času. —-Predavatelj je vse to razložil na živih primerih, tako da je lahko vsakdo vse takoj točno raz lumel. In tako je predavateljska ura kar naenkrat potekla, pa so delavci celo sami prosili, naj predavatelj še nadaljuje, čeprav je hotel z ozirom na predpustni čas po 1 uri že sam končati predavanje. Ta resnost delavstva je res razveseljiva in to tembolj, ker so dvorano napolnili skoro sami naročniki »Delavske Po-
litike«. Samo 3 navzoči še niso bili naročeni, od teh ipa sta 2 takoj naročila, eden pa je' bil brezposeln.
Enako so tudi v Štorah prišli na predavanje le naročniki »Delavske Politike«, ki so kljub pustni nedelji dopoldne napolnili dvorano nad gostilno novega najemnika g. Inkreta. Predavanje je otvoril s. Vovk, nakar sta govorila o vsem tem, kar je za delavca najbolj vazico v* današnji socialni zaščiti, ss. dr. Reisman^ in Viktor Eržen. Odgovarjajoče času, razmeram v Štorah in delni nezavednosti delavstva sta predavatelja prikrojila svoje predavanje . tudi v to smer, tako da so se navzoči še tudi primerno razvedrili na račun tistih, ki so ob času predavanja doma dremali in čakali, da se jim od samega čakanja spreobrne na boljše.
Vendar vse to našim agilnim sodrugom v Štorali' prav nič ne jemlje dobre volje in korajže do daljnjega dela, ker so trdno prepričani, da bodo končno tudi v Štorah prebili led. saj je pomlad tukaj in da bo tudi Štore stopalo v bodoče z ostalimi zavednimi sodrugi neustrašeno v boj za popolno uveljavljanje socialne zaščite ter za razširjenje delavske izobrazbe in zlasti za delavski tisk. Tudi v Štorah se je med predavanjem priglasilo par novih naročnikov »Delavske Politike«.
Ali Je obrtniško zavarovanje, kakor se predlaga, sploh Izvedljivo?
K osnutku uredbe.
Pred kratkim je ministrstvo za trgovino in industrijo izdelalo načrt uredbe o obveznem starostnem in nezgodnem zavarovanju za obrtnike. Uredba je centralistično zasnovana in jo obrtniki niso z veseljem sprejeli. V naslednjem prinašamo mnenje zavednega obrtnika o tej zadevi:
Spričo vedno večje nevarnosti obuibožanja, ki preti obrtnikom iv slučaju starosti ali nesreče, smo za uvedbo obveznega obrtniškega zarvarovanja. Vendar pa moramo podčrtati, da gojimo veliko nezaupanje napram predloženemu osnutku, ki je v najvažnejših točkah (višina premije, centralizirana uprava, možnosti kontrole od strani članstva) nejasen in dvoumen.
Predpogoj za uveljavljenje obrtniškega zavarovanja je: jasni računi in proračuni, avtonomno upravljanje in dovoljna jamstva proti vsakršnim zlorabam. Čas zahteva uvedbo obveznega obrtniškega zavarovanja. Skrb za pomoč onim, ki jim preti obubožanje, je dlolžnost merodajnih faktorjev. Iz obrtnega zavarovanja se ne sme ustvariti novega vira dohodkov za državo, ampak mora ona prispevati za uresničenje te naloge, v kolikor je možno. Z ozirom na to, da Bi bil najnižji mesečni prispevek 70 din,
dobimo tale račun za Slovenijo (20.000 zavarovancev). V enem mesecu vtplačano 20.000 X 70 din = 1,400.000 din, v letu vplačano 1,400.000 X 12 — 16,800.000 din. Če ostane dosedanji predlog v veljavi (za starostno rento 10. let plačevanja) bodo vplačila znesla (4 odst. obre-stovanjem) na vsoto 180 milijonov din. S to vsoto je mogoče ustanoviti veliko banko, ne pa obrtniškega zavarovanja. V nekaj letih fbo ta državna subvencija lahko pokrita. Glede višine premije je težko govoriti. Jasno je, da z 20 do 30 din premije na bo mogoče doseči kakšne večje rente. Po dlrugi strani je pa višji prispevek za veliko večino obrtništva neznosen, ’ . . .r e * • - -	*	•	- • • • «• «*«
Kako rešiti to vprašanje? Na ducate je nadlog in težav, o katerih merodajni vedo in tudi predlogov, kako naj se pomaiga obrtništvu: ureditev dolgov, kontrola kartelov, šušmarstvo, davki, državne naibave itd. S splošno gospodarsko politiko v korist obrtnikov, s posipešpVanjem in podporo obrti ibo možno, da obrtniki izpolnjujejo svoje obveznosti, tudi kar se tiče zavarovanja. Govoriti o drugih podrobnostih predloga je zaenkrat odveč in torej zaključujem: mi smo za obrtniško zavarovanje, toda morajo pa biti izpolnjeni pogoji in predpogoji, ki naj to zavarovanje omogočijo. •	1	. > •-
Nafta je surovi petrolej, ki izdelujejo iz njega tudi bencin. Pri nas je najbolj znana domovina nafte Rumunija. Geologi pa pravijo, da se nahajajo tudi v Jugoslaviji ležišča nafte. Mnogi so tudi pri nas že iskali vrelce, odkrili pa znatnih ležišč, čeprav bi nafto rabili pri nas in jo radi prodajali, niso. 2e prva leta po vojni, kakor pravi beograjski »Privredni pregled«, se je ustanovila v Zagrebu velika tuja petrolejska družba za odkrivanje vrelcev nafte iti izkoriščanje ležišč. Družba je raziskovala nekaj zemljišč, ni pa odkrila znatnih vrelcev nafte. Družba je bila ustanovljena za uvažanje nafte v našo državo, pri čemer služi ogromne dobičke, ni pa marala, da bi se pri nas razvila produkcija nafte, dokler je uvoz dovolj dobičkanosen. Konkurenca bi škodovala, dokler donašajo uvozi dovolj dobička. Zato so bila raziskavanja brezuspešna. Raziska-vanj je bilo še več. Monopolska uprava je potrošila skoraj sto milijonov dinarjev v ta namen, ali je uvidela, da je treba v ta namen
močnega zunanjega kapitala? Sedaj se je jek brigati za nafto v Jugoslaviji neka nemška skupina finančnikov in je 'že dosegla nekaj uspehov, ker se resno trudi za odkritje vrelcev nafte. Šele ta akcija nemških finančnikov je predramila angleško družbo v Zagrebu, ki se sedaj pripravlja na temeljitejša raziskavanja odkupljenih ozemelj. Nihče naših pa ne ve, kako bodo pri tem varovani naši iiiteresi^
Indijski parlament je sk'enil izstop iz Društva narodov. Vzhodna Indija je angleški dominion, ki ima svoj parlament v N e w Delhiju, Te dni je ta parlament sklenil s 55 glasovi proti 45, da Indija izstopi iz Društva narodov. Izstop je naperjen proti Angliji, ki premalo vpošteva. ustanovo in je zbudil v Londonu precejšnje presenečenje.
Avstralska vlada naroča orožje v Češkoslovaški. Češkoslovaške tvomiče orožja so dobile veliko naročijo od avstralske vlade za dobav* ljanje špeoijelnih strojnic.
IčotueU sadcužic
ŠT. VID NAD LJUBLJANO ;
Občni zbor »Vzajemnosti«. V nedeljo, dne 12. februarja je imela »Vzajemnost« svoj redni letni občni zbor. Vršil se je v navzočnosti 94 odstotkov članov. Centralo je zastopal s. Korošec. Iz poročil funkcionarjev smo posneli, da se je društvo po komaj 5 mesecih obstoja ustanovilo pevski, tamburaški in dram-1 ski odsek, ki se vsi aktivno udejstvujejo pri j raznih prieditvah. Število članstva je naraslo od 20 na 55. Društvo je priredilo en prosvetni večer ter predpustno veselico. Obe prireditvi! sta bile rekordno obiskane. Za tamburaški I odsek so se nabavili novi inštrumenti. Usta- ( navija se knjižnica. Če pomislimo, da društvo obstoja šele pet mesecev in da je to prvo delavsko kulturno društvo v Št. Vidu, se popolnoma strinjamo s s. Korošcem, ki je v vzpodbudnih in jedernatih besedah orisal delo »Vzajemnosti« in dejal: »Po poročilih lahko vidimo, da je odbor stori! ne samo kar je dolžan, temveč kar se storiti da.« Z veliko VečitlO glasov je bil izvoljen stari odbor, z izjemo! dveh članov, kar so havzočl vzeli i. odobravanjem na znanje. V svojem zaključnem govoril'je s; Korošec orisal misijo delav. kulturnega' društva ter pozval ilaVzbče, da naj še nadalje vztrajajo v delu za. prospeh naše kulture in izobrazbo delavskega razreda. Odbor b»> Svojo nalogo, ki rini je bila' poverjena dovršil lahko, 1e če bi'našel ojloro'irt razumevanje pri vseh- Članih. Le tako ho njihovo' delo rodilo zaželjene uspehe. Po komaj minuli veselici se vsi odseki pripravljajo na drugi prosvetni večer, ki bo 25. februarja v restavraciji ff. Kratkega, s pestrim sporedom, na kar že sedaj opozarjamo.
Knjižnica posluje vsako nedeljo od 10. do 12. ure ter Ima na razpolago že precejšnje število knjig z izbrano vsebino. Knjige so na razpolago vsakomur proti malenkostni odškodnini.
Naša »Vzajemnost« jim je trn v peti. Kmalu po našem prvem javnem nastopu je poklical neki gospod več vajencev na odgovor, zakaj da so pri »Vzajemnosti« včlanjeni in aktivni sodelavci. Očital jim je, da hodijo pozno zvečer domov od vaj in da to enostavno ne gre. V pomirjenje dotičnemu gospodu naj služi, da vajenci niso dolžni njemu nobenega odgovora na ta vprašanja, temveč starišem. Dovoljujemo si opomniti tega gospoda, da bi želeli take tankovestnosti z njegove strani tud) ob drugih prilikah, kadar je treba reševati zapeljano mladino. Da se bo lažje spomnil, mu kličemo v spomin dogodek s shodom g. dr. B. v Št. Vidu. Tedaj so znani veljaki organizi-
rali celo napadalno četo, preko sto vajencev, dijakov itd., ki so dobili zapoved, da vdro v zborovatao dvorano in jo »očistijo*. Namera bi se bila posrečila, ako bi ne bile krepke pesti zborovalcev takoj ob vhodu v dvorano napravile red. Takrat pa ni dotični gospod klical nobenega vajenca na odgovor radi nespodobnega obnašanja. Dasi bi to prav opravičeno lahko storil. Pri »Vzajemnosti« se pa vajenci ne uče pretepavanja, demagogije ali blatenja svojega bližnjega, ampak se vzgajajo na predavanjih, vadijo v petju, nastopajo kot diletanti itd. Nihče naj si nikar ne dela skrbi radi mladine, ki zahaja v pošteno delavsko družbo, kr ima edini namen, da iz mladine vzrastejo pošteni borci za delavske pravjce. Komur pa to ni všeč. ta naj pa vzgaja po svoje, ,JV tuje naj se pa ne meša.
GUŠTANJ
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem g. dr. Kokliču, očesnemu zdravniku za njegov trud, ki ga je vložil v to, da mi je z izredno spretno in uspešno izvršeno operacijo rešil moje oko.
Ivan VVaiikmiillur, oblikovalec in livar v Guštanju.
Barometer zaslužka In zaposlitve
OUZD v Ljubljani januarja meseca 1939.
Povprečno število zavarovancev v januarju inespcu 1939 je znašalo 89.667 (54.214 moških •n 35.440 ženskih zavarovancev. V primeri z lanskim januarjem je letos 1415 zavarovancev več (P3 moških in 1332 ženskih).
Zdravstveno stanje zavarovancev je letos slabše, ker je bilo letos 291 bolnikov več, to je v celoti 3002.
Povprečna dnevna mezda je znašala din 24.92, lani din 1.18 manj.
Celokupna dnevna mezda je znašala din 2,234.383.60, torej din 139.242.80 več kakor lani v istem mesecu. Povišek celokupne meide Tn iroške znaša din 82.470.80, za ženske din 56.772.—. Zaslužek se v zadnjem letu ni sorazmerno zvišal, kakor v letu 1938. in sicer je diiferencijal manjši za din 119.000.—.
Kramljanje o luksusu.
Pred desetletji je bil luk&us, če je imel kdo vodo, plin in elektriko napeljano v stanovanje. Danes nihče več ne smatra za luksus, če pritisne na električni gumb, če odvije plinsko ali 'vodovodno cev. Življenje pa mora iti dalje in treba je doseči, da bodo vsi koristni in lepi predmeti, ki jih moderna tehnika danes v izobilju ustvarja, vsem ljudem na razpolago. — Najprej je treba odpraviti revščino in pomanjkanje, potem pa naj postane vse ono, kar je danes samo ugodnost nekaterih, na razpolago vsem ljudem. Dobe se pač še vedno ljudje, ki oznajujejo povsem iresno>, da je treba zapreti tovarne, uničiti stroje, nehati z novo proizvodnjo in vzgojiti širše mase, da se spo-prijaznijo z bedo. Ti pravijo, da se je človeštvo iz nepremišljenosti udalo luksusu in uživanju, da je zato treba znižati delavcu mezdo, uradniku plačo in ceno žitu. To je ostanek miselnosti, da je človek obtežen z izvirnim grehom, da mora biti zato človekova življenjska pot samo trpljenje, da mora biti zemlja dolina solz, ker je samo priprava za boljše življenje. Mnogi resignirano govore, da bodo na svetu vedno reveži, v revščini ne vidijo nesreče, ki jo je treba zatreti, ampak srečo, ki očiščuje dušo, češ, blagor onim, a pod pogojem, da ostanejo sami bogati. Naš cilj pa mora biti, dati vsem ljudem ono, kar je potrebno, koristno in doibro, pripravljati pot času, v katerem ne bo za nobenega več revščine, v katerem bo človeštvo dokončno osvobojeno skrbi za vsakdanji kruh. Način dela in način življenja gresta vedno vzporedno. Človek, ki nima potreb, tudi nima za kaj delati. Čim več je potreb, tem več je tudi razloga, da se mora človek mučiti in delati. Vsi ljudje nimajo enakih potreb. Čim naprednejši je človek, tem več ima potreb. S povečanjem osebnih potrelb narod kulturno napreduje. A čim bolj je narod kulturno naprednejši, tem več rabi in pridobiva.
Nega rok.
Napačno je mnenje, da tisti, ki mnogo dela, ne sme in ne more imeti negovanih rok. Res je, da vzbuja bela, lena roka, ki že od daleč izdaja, da ni nikoli delala, klavrn vtis, ni pa tudi potreba, da tisti, ki mnogo dela, ne privošči svojim rokam prav nobene nege. Naj-večja umetnost je, če znamo 'brez strahu prijeti za vsako delo, pa kljub temu toliko skrbimo za roke, da jih lahko brez skrbi vsakomur pokažemo. Predvsem je treba paziti na snago rok. Ker se pa z večkratnim umivanjem odtegne koži mnogo maščobe, je treba to izgubljeno maščobo koži nadomestiti. Cenejše kakor razne kreme je vtiranje z olivnim oljem ali pa z glicerinom. Zelo dobra je za roke citrona. Vsaka gospodinja si lahko sama pripravi dobro kremo za roke, in sicer je treba zmešati v steklenici polovico citronovega soka in polovico glicerin?. Če • nknamo podnevi časa za nego rok, je treiba vsaj zvečer, preden ležemo k počitku, roke snažno umiti, nato pa H . namazati s to zmesjo, pa bodo drugo |u ro spet voljne in mehke. Treba pa tei pri delu tudi nekoliko paziti na roke. Če zadostuie kie mešanje s koščkom lesa, ne 'Sili z roko tia. V rfospodinjstvu rokam zelo skoduie soda, za-
to je bolje, če vzamemo pri pomivanju posode na pomoč milo namesto sode. Če imaš stare rokavice doma, jih lahko lepo porabiš pri kakem posebno umazanem delu, da ščitiš roke. K negi rok spada tudi poglavje o nohtih. Gospodinja mora gledati na to, da imajo vsi družinski člani vedno kratko in okroglo pristrižene nohte, da otroci ne hodijo s črnim robom okoli.
Španski veter.
To je tisto belo pecivo, ki ga pogosto vidimo pri slaščičarju. Narejeno je samo iz beljakov in sladkorja, zato seveda ni za lakoto. Je pa-zelo praktično, ker lahko na ta način porabimo odvišne beljake. Ker niso cela jajca dobra ne za krhko in ne za kvašeno testo, ampak je bolje, če vzamemo samo rumenjake, nam tako večkrat ostanejo beljaki, ki jih lahko-na razne načine porabimo. Če napravimo iz. njih španski veter, dobimo posebno pripravno pecivo za božično drevo. Španski veter delamo tako: Na srednjevelik beljak se računa 7 dkg sladkorja. Če bi pa najprej stepli beljak v sneg in šele nato dodali sladkor, se nam potem sneg;: čisto razleze. Zato je treba eno tretjino slad^ korja takoj spočetka dodati beljakom in z njimi vred vtepsti v zelo trd sneg. Če imaš n. pr. tri beljake, rabiš k tem torej 21 dkg sladkorja, ki ,ga moraš prej presejati. Od tega sladkorja odtehtaš eno tretjino, torej 7 dkg. daš k beljakom in nato stepeš trd sneg. Sneg napravimo najlažje v medeninastem koiličl™ ali pa v kakšni drugi okrogli posodi. Za stepanje snega imamo snežno šibico, ki ni d^raga in se dobi v vseh trgovinah. Imamo dve vrsti snežnih šibic, prvo, s katero otepamo sneg od strani, in drugo, špiralasto, katero gibljemo navzgor in navzdol. Obe sta enako dobri. Za španski veter mora biti sneg zelo trd in ga moramo stepati še nekaj časa potem, ko že lahko posodo obrnemo, pa se je sneg drži. Ko je sneiž dovolj trd, primešamo prav narahlo še preostali sladkor, nato pa napravimo z žlico primerne kupčke na pekač, ki ga moramo pomazati Z voskom. Lahko tudi damo ta snežno maso V papirnat zvitek, spodaj v enem kotu izrežemo luknjico in nato z rahlim pritiskanjem spuščamo snežno maso na pekač v obliki venčkov, zvezdic itd., kar da lepe oblike za božično-drevo. Naio spečemo španski veter in sicer damo pekač v še precej vročo pečico takrat, ko nehamo kuriti in ga pustimo notri, dokler spet ne zakurimo. Na ta način ostane pecivo lepo belo in se tudi do dobra prepeče, da m v sredi mehko. Če Ai španski veter dovoli pečen ne gre rad s pekača, kadar pa ie dovoli pečen, oziroma t,olje povedano, presušen, pa se sam odloči. Če pečemo španski veter v vroči pečici takrat, ko še kurimo, se sicer lepo speče, a postane rjav..
ništvo je preje)o že vep( zanimivih piseni odružic, ki jili bomo tudi priobčili od-
Uredništvo
naših sodružic, *v* i*w — ---------- .	------
enem z odgovorom in pripombami urednice, saj obravnavajo skoraj vsa pisma zadeve irt vprašanja, ki so važna za sleherno ženo. Seveda bo pa treba pistna krajšati, ksr to zahteva tesno odmerjeni Prostor. S priobčeva-njem pisem pričnemo prihodnjič.
Delavski pravni svetovalec
Širite naS list!
Plačilo naienininc (Celje)
Vprašanje: Stanovanje v katerem sem svoj čas stanovala z možem, je imel v najemu moj mož, ki pa je ostal na najemnini dolžan nek znesek. Hišna lastnica zahteva sedaj pla-| čilo najemnine od mene, dasiravno jaz tiste mesece nisem stanovala pri možu, in Je tudi
i že izposlovala zastavni popis mojih sts ari. Ali | upravičeno?
j Od ro v or:	Ako niste b:li Vi najemnica
; stanovanja, ne more lastnica hiše zahtevati ’ plačila najemnine od Vas in bo morala biti njena zadevna tožba zavrnjena.
Posolilo (Ljubljana)
Vprašanje: Zena si ie od neke znanke svojčas izposodila manjši znesek, katerega sem se po njeni smrti zavezal poravnati jaz. Poravnal sem ga tako, da sem za upnico pla-| čeval zavarovalne premije pri neki vzajemni | samopomoči. Kljub temu me sedaj, ko je up-| niča umrla, terja njena dedinja za vrnitev po-i sojila. Ali sem ji dolžan kaj plačati?
Odgovor: Ako ste plačali upnici zavarovalne premije do višine danega posojila sporazumno z upnico, ne more njena dedinja od Vas ničesar zahtevati.
Delavska knjižnica postrežnice, prijava po-strežuice pri OUZD in plačevanje davkov za njo (Maribor)
Ako je postrežnica stalno zaposlena, je v službenem razmerju in mora imeti tudi delavsko knjižico. V tem slučaju se plača za njo davek in sicer pavšalno z davčno karto, katero je dolžan nabaviti delodajalec. Ce pa je le nestalna, davkov ne plača. V nobenem slučaju pa ji ni treba imeti davčne knjižice. Za. varovanju pri OUZD pa niso podvrženi v kolikor zaslužijo manj kakor din 200 skupnih prejemkov.
Ali so otroci dolžni plačati materine dolgove (Maribor)
Ce ie nakupila špecerijsko blago mati in, se otroci niso zavezali, da ga plačajo, ga tnso dolžni plačati, tudi če ga je mati porabila V skupnem gospodinjstvu.___________________________ ..
Za komor cii izdaja in ar dale Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstaviiell Viktor Eržen v Mariboru.