dM •*b0t' BtddJ 14 in pramikof. * "d Holidaj*. PROSVETA fMM Uredniški in upravniiki prostori: 2667 8. Laarndala Ava. UffO—VEAR XXVH»« Cena liaU Je |6.00 M glas1lo slovenske narodne podporne jednote_ mHu JtiiMrjr K IMS at Um pust offioa """"""—~""™™ _—^_________„_^^^ •t chicago. liiiaoia. un4«r u,. Act of u>P.ra. of Marq ». i.;. CHICAGO, 1LL., TOREK, 1». MARCA (MAKI H 1»), 1U35. Subicriotion >0.00 Yaariy. STK V.—NIJ M H K l( 55 Office of Publication: 2067 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwel! 4V04 .............*..............ffonmjj Afcoptance for mailinf at »pecial raU of poetage provided for L aoction 1103. Act of Oct. 3. 1917, authoriied on June 14, 1WS. Evropske velesile so se odlo- ■ čile za izolacijo Nemčije Mika Britanija je že podvzela akcijo, da se Nemčija zakuje v jeklen obroč. Veliko razburjenje v Londonu, Parizu, Rimu in Moskvi. Anglija bo skušala prisiliti Hitlerja na podpis mirovnega pakta. Velike proslave v počast nemškim vojakom, ki so padli v svetovni vojni. Sovjetski tisk pravi, da se Hitler pripravlja za novo vojno London, IS. marca. — Velika Britanija je danes naslovila na pemčijo noto, v kateri zahtev« Djasnila glede naznanila Hit-eve vlade, da bo Nemčija zvi-svojo armado na pol milijo-mož z obveznim rekrutiran-.n. London, 18. marca. — Velika ritanija je sinoči storila prvi rak, da se Nemčija obda z lenim obročem, ako bo taka ija potrebna. To je odgo-r Anglije Hitlerju, ki je prej-ji dan naznanil, da bo povečal roženo silo Nemčije na pol lijona mož in uvedel obvezno ijaško službo, kar pomeni kr- versajske pogodbe. Sedaj še ni gotovo, če foo an-#ki zunanji minister Simon «etil Berlin, da konferira s itlrrjem. , Britska vlada se je ločily, da pošlje Anthonyja ena v Varšavo in Moskvo, ki bo v imenu zunanjega urada zgovarjal s predstavniki Polj-e in sovjetske Rusije glede lenitve kolektivnega dogovo-, ki naj bi zasigural mir v vropi. V slučaju sklenitve kega pakta, bo Nemčija, ki je iztrgala versajsko pogodbo, ipolnoma izolirana. Ako bodo ugovori uspešni, bosta v pakt u-jučeni tudi Francija in Italija, ("lani britskega kabineta so ' včeraj sestali na posebni kon-renci, na kateri so diskuzirali Hitlerjevi obsodbi versajske >godbe in njegovem naznani-, da bo Nemčija uvedla spi oš-) iti obvezno vojaško službo. Siiies se bo kabinet ponovno stal. da odloči, ali je umestno, zunanji minister Simon od-rtuje v Berlin na razgovor s titlerjem. Francija je že prej etovala Angliji, naj Simon Mi obisk Berlina. Francija je že obvestila An-»J» <» svojem stališču, britski »!*«ik v Ki mu pa je pozval ussolinija, naj pove svoje J^nje o novi situaciji. V krat-■m bo sklicana konferenca •Ravnikom Anglije, Franci-• Mi je m Belgije, ki so pod-' ajsko pogodbo. Na J k««iferenci Me b() odi^ijj, 0 akciji proti Nemčiji. Nprti št« dve poti. Ena je 'x»jkot proti Nemči-oru(nt pa kolektivni dogovor "k"Pno obrambo. To zahte-r rančija in Rusija. S tem, A'^lija naznanila, da bo Mena v Varšavo in Mo-!»'»kazala. da se strinja *nc,j«» in Rusijo. ''ar" nii»' se Francija, 'bilija sporazumele M» lati oster protest Je raztrgal versaj- prebivalcev se je zbralo ob ulicah, po katerih je paradirala oborožena sila Nemčije. Nad bivšo kajzerjevo palačo je vihrala vojna zastava Nemčije — železen križ na črno-rde-čem polju — .poleg nacijskih zastav. Na stojišču poleg Hitlerja so bili vsi člani njegovega kabineta, pruski premier Goe-ring, general Werner von Blom-berg, minister obrambe, in drugi visoki državni uradniki. Domače vesti. Smrtna nesreča v rovu Washoe, Mont.—Dne 7. marca se je smrtno ponesrečil Štefan Puhek, star 30 let in doma iz Gornjega Suhorja pri Metliki v Beli Krajani. Delal je s strojem za podrezavanje premoga, ko se je s strani odtrgala plast in ga pritisnila ob stroj s takšno silo, da mu je prebilo lobanjo. Dne 10. marca je umrl za posledicami te težke poškodbe. V Ameriki je bil 23 let in tu zapušča ženo in sina, v Chicagu brata, v starem kraju pa mater, tri brate in dve sestri. Član je bil SSPZ. NACIJI ARETIRALI 700 PASTORJEV i, 18. mana. — Iterlin, V zad- njih 24 urah so necijake avtoritete aretirale okpog 700 prote-stantovskih pastorjev, da preprečijo čitanje proklanmcije. katero je izdal pro^estantovski sinod in katera vsebuje ostro kritiko proti nacijsl^emu cerkvenemu režimu. Aretacije so bile izvršene v Berlinu in v drugih nemških mestih. 190 pastorjev je bilo aretiranih v Sieziji in na Saksonskem. Sodijo, da bo število aretiranih pastorjev narast-lo, ko bodo objavljena natančna poročila. Večina pastorjev je bila izpuščena po zasliiavanju na policijskih postajah. Ftoklamacija je bila kljub aretacijam prečitana v vseh cerkvah, ki so mogle dobiti nadomestne pastorje. INacijski uradniki so se spravili tudi nad katolike in prostozidarje. Tajna policija je uvedla preiskavo v velikem ženskem samostanu na severni strani Ber- OHIJSKEMU G0-VERNERJU PRETI PROSEKUCIJA Hopkins odkril veliko korupcijo v državni 1 relif ni administraciji GOVERNER JE MOKRAT DE- Nagla smrt Gilbert Minn.-^Nagle smrti IliniTnTreUrala^Srediiico 'tonejo umrl 10. t. m. John J. Keren.J^j drugih redovnic> V navalu star 27 let in rojen tu. Bil je član na pr()Stozidarsko ložo je nrilAf.Vft Al SMPJ in ftwli rlrnl+va '___i!___« T ITT' Moskva, 18 marca. — Vladni 61 iudl dr"štvtt aretiran načelnik in loč j« šte JSKJ. Zapušča mater, dva brata vilo prostozidarjav. in sestro. Pogreb je bil civilen. j^ki visok naeijski uradnik je izjavil, da mora Nemčija do- "nioiifrm •t- t« ' / Ikri »«. li tnca — Nazna-uvede <»inezno n avojo " izzvalo velike r»u. ki m> bile * ^K-mškim vo- adh v svetovni !ariatičnih pn>-v i dela jkj *r je opa^>-H'. kavale-"rščikov in ^ "tojišča. II organ Izvesti j a je včeraj odprto obdolžil Nemčijo, da se pripravlja za vojno, zaeno pa je pozval ostale evropske velesile, naj podvzamejo Skupno akcijo v interesu miru. "Prišel je moment, ki zahteva odločno akcijo," pišejo Izves-tija. "Nemčija je jasno pokazala, kaj so njeni cilji. Ostale države morajo tudi pojasniti svoje obrambne načrte v interesu evropskega miru in človeštva. Nemčija se nahaja v tež-ki ekonomski krizi in se ji mudi. Njena odločnost, s katero ignorira diplomatske obveznosti, je dokaz, da se pripravlja za tlk-cUo.". , Amerika je hladna vpri-jco Hitlerjeve kršitve VVashington, D. C. — Nemčija je prelomila nele versajski pakt, temveč tudi separatno mirovno pogodbo z Združenimi državami, ko je zadnjo soboto de-kretirala konskribirano armado. Predsednik Roosevelt je v soboto konferiral z uradniki državnega departmenta o tej zadevi, zaključeno pa ni bilo nič važnega. Senator Borah, član senatnega odseka za zunanje zadeve, je dejal, da Združene države "nimajo nobenega vzroka za razburjanje". Evropa naj se razburja, če se hoče, Amerika bo pa držala roke proč! Jugoslavija je vznemirjena Avstrija in Ogrska morda raztrgata pogodbo Helgrad. 18. marca.—Vesti iz Nemčije niso presenetile oficiel-nih krogov v Jugoslaviji, ker so nekaj takega pričakovali že dalj časa. Jugoslavija je kljub temu vznemirjena. Kaj bo, če Avstrija, Ogrska in Bolgarija store e-nak korak in dekretirajo povečanje svojih armad z obvezno vojaško službo? Jugoslavija bo tedaj direktno prizadeta. Ako pokažejo znamenja, da bi tri sosedje Jugoslavije radi sledili Nemčiji, tedaj bo potreben izreden sestanek male antante, ki naj aklene. kaj je storiti, da se to prepreči. V ostalem se mora mala antanta nasloniti na prijateljske velesile, na Francijo in Anglijo, kajti sama ne more donti doseči. ' Dunaj, 18. marca.—Avstrija je že pokazala, da hoče 'imeti večjo armado. Zadnji teden je avstrijaka vlada sprejela zakon za "javno službo". Ta zakon se sicer ogiblje odprtega kršenja mirovne pogodbe, je pa tako se-»tavljen.' da vsi oni mladeniči, ki ae nočejo prostovoljno prigla -iti v vojaško flužbou s<> avto matično diskvalificirani od veči- '•"rlinskih ne javnih služb. Novi grobovi v .starem kraju Pittsiburgh, Pa. — Josephine Granc je prejela žalostno vest, da je v Magovniku pri St. Jurju pod Kumom na Dolenjskem u^ mrl njen oče (ime očeta?) 23. feb. v starosti 67. let. Tu zapušča hčer in svakinjo, v starem kraju pa ženo, štiri sinove in tri hčere. Clairton, Pa. — Joseph Smr-kolj, član društva 426 SNiPJ, je prejel žalostno vest, da je v Zvarulah pri Litiji umrl njegov oče Ambrož Smrkolj v starosti 75 let. V Ameriki zapušča sina, v starem kraju pa ženo in tri sinove. Pueblo, Colo. — Frank Krašo-vec, šlan društva 21 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Strugah pri Ribnici uimrl njegov brat Jože Krašovec, po domače Možinov. V Pueblu zapušča brata in sestro. Smrtna avlna nesreča Cleveland. — John Zorman, star 61 let in doma iz K len ika pri Št. Petru na Krasu, je te dni umrl v bolnišnici za poškodbami, katere mu je zadal avtomobil, ki ga je podrl na ulici. V Ameriki je bil 31 let in tu zapušča ženo, pet otrok, brata in sestro. Bil je član SNPJ. ObHtreljeni VolčiuiAek umrl Cleveland. — Jos. Volčanšek, ki je bil pred nekaj dnevi ob-streljen na domu svojega brata Rudolfa Volčanška, kateremu je izmikal denar, je zadnji petek umrl v mestni bolnišnici. Star je bil 23 let in rojen v Clevelandu. Zapušča mater, štiri brate in sestro: Dva umrla v Clevelandu Cleveland. — Umrl je Anton Spelič, star 38 let in doma iz Srednje l^aknice pri Mokrono- biti enotno cerktv, v kateri se mora združiti 46,000,000 nemških protestantov. "Združili smo vse politične stršnke in cerkev mora storiti isto, drugače bo izginila", je naglsail v svoji izjavi, DELAVEC NA ČELU NORVEŠKE OmW>, 18. marca, — Johan iNy-gardsvold, ki jo bil pred leti navaden delavec v Združenih državah, danes je po eden voditeljev soctalistifne-iiMavske stranke na Norveškem, je bil zadnjo soboto povabljen, naj organizira novo norvešiko vlado. \£Jadar kateri je predsedoval Johan L. Modinckel in katera je bila na krmilu od marca 10JJ3. je v so-soboto podala ostavko. Trideset Grkov pred vojnim sodiščem Atene, 18. marca. — Pred vojnim sodiščem v Atenah se je danes začela razprava proti 30 častnikom in civilistom, ki so bili aktivni v zadnji revolti. Vsi to (Obtoženi veleizdaje, upora, u-mora in hujskanja na civilno vojno. Drugo zasedanje vojnega sodišča se' vrši v Solunu za ujete macedonske vstaše. 11 iSHHESCTBfPnTSi, a« ■ ——— »X'. r ..»n» ■ J"Vn mu i - ■ gu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 12 let in tu zapušča ženo in pet majhnih otrok. Bil je član društva 142 SNI'J. — Umrla je Josephine Kek, stara HI let in doma od Kočevja. V Ameriki je bivala 37 let. Težka operacija VVitt, lil. — Terezija Haupt-man se jt* 11. t. m. podvrgla težki operaciji. Htara je 54 let. Columbua, O., 18. marca. — Državni senator Robert A. Pol-lock je naznanil, da bo |x>dvzel akcijo, tla nižja državna zbornica obtoži governer j a Martina L. Daveyja, katerega je Harry L. Hopkins, načelnik federalne rc-lifne administracije obdolžil korupcije v zvezi z upravo državnega relif a. Hopkinsove obdolži-tve se glase, da je Daveyjev kampanjski komitej izsiljeval denar od trgovskih firm, ki so prodajale blago državni rellfni tracUL V pismu, ki ga je Hopkins naslovil governerju, naglaša, da ima zaprisežena izjave oseb, ki so pritiskale na trgovce, da so morali prispevati v l)aveyjcv kampanjski sklad. John W. Bricker, generalni državni jiravdnik, je izjavil, da bo evidenco o korupciji predložil" veleporoti v svrho proseku-cije. Včeraj je dospel v ColurrVbus Charles C. Stillman, kateremu je predsednik Roosevelt poveril izvajanje odredbe, da Hopkins prevzame i>oi>olno kontrolo nad ohijsko relifno administracijo. Od preiskave veleporote zavisi procedura v državni legisla-turi, da se governerja odstavi. Davey je bil izvoljen za gover-nrrja v zadnjem novembru. V kampanji je obljulmval ekonomijo v državni vladi in reorjr«ni-ziranje relifno administracije. Ohijski governer Davey Je demokrat. Število federalnih jetnikov narastlo na 2389 VVashinglon, I). C. — Federalni policijski naval na butlegar-je, ki pristajajo alkoholne pija če brez licence in davka, na trgovce z narkotičnimi strupi, raz-pečevalce loterijskih srečk in ponarejalce do |>ondeljka zjutraj Je narastlo ua 22389. Loterijske srečke, katerih jo bilo zaplenjenih v vrednosti okrog milijona dolarjev, so prišle iz Mehike, Kanade in največ iz Irske. VODITEUI PREMOGOVNE STAVKE ARETIRANI Wllk««harre. l»a. — Sodnik W. A. Valentine, ki je izdal injunk-cijo proti stavki nove rudarske unije United Anthracite Miners of Pennsylvania, je zadnje dni velel aretirati 30 odbornikov te unije zaradi "preziranja njegovega odloka".' Stavka, ki je bila oklicana 2. februarja, je naperjena proti Glen Alden Coal Co., največji družbi antracitnega (tr. dega) premoga v tej okolici. Vsi voditelji nove unije, irvzemši treh, so v zaporu. Rudarji, ki so člani stare rudarske unije United Mine Workers of America, nočejo imeti nobene zveze s to stavko. , Krvavi izgredi v Dublinu Dublin, Irska, 18.-marca. —■ Včeraj, na praznik sv. Patrlci-ja, ki je patron katoliške Irske, so izbruhnili krvavi izgredi, ko se je ob vojaški paradi pojavila rebelna republičanska mladina b letaki protivladne vsebine. Letaki ho vsebovali napad na predsednika irske vlade Kamona de Valero. Policija je padla s koli po raznašalcih letakov in začel se je pretep, v katerem Je mnogo oseb obležalo na tleh s krvavimi glavami. V Corku je bilo aretiranih 20 oseb, ki so nosile napis "Dol z irsko armado, ki je zaveznik Anglije!" Davek na samce se pripravlja v Georgiji Atlanta, (Ia. — V zbornici države GeorgiJe Je predlog, da se obdavčijo samoi in samke od 21. do 70. l'-ta za $250 letno. V ključeni so tudi "slamnati vdovci" in vdove te vrste, ki ne žive k svojimi ženami oziroma mož> mi. / talijansko-abesinski spor spet pred Ligo Ženeva, 18. marca. — Vlada Abesinlje Je že drugič predložila Ligi narodov svoj spor z Italijo. Liga naj odloči, kdo jo v t eni sporu kriv agresivnosti. VLADNI URADNIKI ZA WAG- NERJEVJREDLOG Zagovarjata ga delavska tajnica in načelnik delavskega odbora podjetnuTi čaka- jo na svoj dan W«ahlnirton. — (FP) — Wa-gnerjev načrt za nov delavski odtair in leguilih) sankcioniranje unioniama je dobil močno oporo pri delavski tajnici France« Per-kinsovl In načelniku vladnega delavskega odlnira Francisu Bid-dlu. Oba sta prišla zadnje dni pred senatni prosvetni in delavski odsek in ga toplo prl|Hiroča-la. Delavska tajnica je priporočala več manjših sprememb "v In-terouL Jasnosti", drugače se ji \ndv ziva, naj se pripravi na "skupno akcijo" proti Hitlerju, ki je vrgel versajsko pogodbo' v koš in dekretirai obvezno vojaško službo za pol milijona mož, na Angleškem se pa vrši neuradno splošno glasovanje o razoroženju In |a>državlje-iiJii vseh municijskih tovarn. Takega mirovnega gibanja v Angliji še ni bilo v povojni dobi. Splošnega glasovanja se je u-deležilo 38 velikih organizacij in do dano« Je bilo oddanih čez tri milijone glasov. (»lavne organizacije, ki vodijo to glasovanje, so delavska stranka, Kongres strokovnih U-ni j, Unija koo|>erativnih društev, YVVCA, YM('A, razne židovske organizacije, Narodna liberalna zve/.a, Narodni ženski svet in razne cerkvene organizacije. ; Glasovnica v^iebujc sledeča vprašanja: Ali naj Velika Hrl-j t unija ostane v Ligi narodov? Ali «le za splošno zmanjšanje oboroženih ail na temelju na-rodne |»og<>dbe? Ali ste za splošno odpravo bojne letalske flote? Ali *te za |x*lržavljenj«t vseh rnunicijskl industrij in privatne trgovine z oroSjem in atreli-vom? Ali i«te za to, da va* države v Ligi narislov nastopijo proti vsaki napadalni;držav| t go-Mpodarakim bojkotom in z oboroženo silo, čt Je treba? l/id glanovanja J*' doni« j al«-tleči; za Ligo Kanalov 912'A, /.a razoroženje fr2M'- , za odpravo letalske flote MY6'< , /M po drŽavi jen Je municijaklh indu-iitrij in trgovine x orožjem ter trebvom WIJH'■ m /a boj kotni i nastop proti na|>adaieu '.M' ,.za '»boroZeni na«top pa 72.W kov glaaov. pa osnutek vidi "lavrsten". Rekla je, če bi Amerika imela tsk zakon, bi krize najbrie ne bile tako hude, ker bi podjetniki ne mogli izvesti naglega in drastičnega znižanja plač, kar Je en vzrok za gospodarsko skrahira-nje. Tudi bi v deželi ne bilo toliko Industrijskega nepokoja, čo bi Imeli dober sistem kolektivnega pogajanja in Izravnavanja delavskih sporov. Njeno glavno priporočilo v zvezi z amendiranjem osnutka Je bilo, naj bi bil novi delavski tribuna! pod jurlsdikcljo delavskega departmenta, ker bi « tem odpadlo več duplikatnoga dela, ki bi bilo drugače neizogibno, namreč če bi ibll tribunal neodvisen. Senator U Follette Jo Je vprašal, Če bi to ne bilo nevarno v slučaju, če postane kakšen reak-clonarec delavski tajnik, Odgovorila je, da so to lahko zna zgodili le, če bo v Beli hiši reakcionaren predsednik, v katerem slučaju bi pa ne bilo razlike, kur bi on lahko nastavil sam« bur-bonce na č«4o islbora. Načelnik sedanjega delavskega 4>dl>orn Franci« Biddle ja argumentiral, naj ima novi tribuna! in ne podjetniki pravico določati enote, za kolektivno |>oga-JanJe (tovarna, poklic, Industrija itd ), ker če bi to pravico I-mell delodajalci, "bi lahko priilo do brezmejnih hib (abuse«) in samopašnega določanja kolektivnih enot (gerrymandering)", La Follette ga jo zavrnil, da bi tudi delavski islbor lahko samo-pašno nastopal, kar je Riddl« priznal, rekel je |>a, da J« to "ri-zlko vsake demokratične prire-dure". La Follette Je poku/411 na avtni delavski odbor, ki Je « svojim "gerimanderstvoni porazil namen kolektivnega pogajanja". Hiddle Je pri|Hiročal en dodatek k listi "n«|M>«tavnth praka", in ta je, da bi i»odJ*tnlk kršil zakon, če bi ne ne hotel kolektivno |»oif"|atl z zastopniki svojih delavcev. V ostalem je pa zagovarjal potrebo kolektivnega podajanja xa proteknjo in zvišanje živi jen-skejta standarda, Rekel je, da delavstvo dano« dobi 'veliko manjši dele/ od svojega produkta ko v preteklosti. "I«eta 1848 je delavec prejel M', od vsake dolarske vrednosti producir«ue-ga blaga, 191« 42S In Id.'t3 . Njegov deh-1 je 15'. manjši, če. ravno »e je njegova produktivna ail« samo med It»l 11 in zvišala za 71'. na uro." ' Senatorji so g« pri tej točki |M*Mtili, ce sr niso plačr v zadnjih dveh Mih zvišale Priznal Je, da Je to morebiti res s osi-rom n« norniriMbke plalv, "|r pa dvomljivo, če to drž^i glede rea. nlCnib plač." Dostavil j«, da «o m* profili vrliko b<;|j zvišali ko plače, ki na splošno ne |ioka*u-jejo riot«en*ira resničnega napredka Nlzktt plače-ao bil« rea nekoliko zviAan*, ampak na ro-čttn višjih plač. (IIm: m Z4rutor,. o K.,*..|»i»i 1 Klim »Mfclaa I i ritem, j»o-«mM. drmmn >n»l ito > m >iu»tu ptoilj*u>Ow M * »Iv to ju, to yrlMJI |w4iaiiM,. A4*.rtt.im r.ta. m »ar««.«*. Maau«rr.|*> ut lummuml- «UM ..4 UMMto IU4 artoka »III M« to MtufMi »ttor MSmrnpu. . .«-k a» .torta«, plin p<*mt. ato., wlll to r«t«ira«4 I* Mf,4.r ut.lr trto«! Mom>k*'nM to .aN-aMraMad .»4 H*mpm4 Mm Iv* m *•«. bar i mm atlfc * I lato« t 1'ftOHVBTA II11M Ito. U«a4aU A»... IklMfi, IiUmM MBMMBB or THK fKDBBATBD FBI vokrllf^v, ki roliBiiiijo In viht« ai noftič! Glasovi iz naselbin Zanimiv« beležke iz raznih kraj«? "Revolucionarji" Dolga ameriška depresija ,e marsikoga streznila, vseh pa še ni, niti jih ne bo nikdar. Spametovala je veliko število onih, ki s o nekoč verjeli, da je nemogoče, da bi ameriška delavska in farmarska masa mirno prenašala dolgo dobo pomanjkanja. Dum mislijo drugače. Kriza jih je naučila, da potrjiežljivost povprečnega ameriškega delavca in farmarja nima nobene meje. Povprečni Američan mirno in udano stoji a klobukom v roki v krušni liniji le pet let in stal bo 4« pet ali petnajst let, če bo treba. Nikamor se ne premakne iz linije. Povprečni ameriški delavec bo rajši stal vse svoje ti vi jen je v krušni liniji, kakor da bi štur-mal mestno hišo ali kapitol in zahteval novo vlado ali nov red. V mirno, mino linijo ga lahko spraviš. Saj je vse njegovo življenje ta ali ona linija; vse svoje življenje prestoji v linijah. Zjutraj stoji v liniji pred tovarno ali posredovalnico Iskajoč dela in zvečer stoji pred "movie-teatrom", kjer čaka na vrsto. Kamor stopi, [Ni v sod so linije. Povsod stoji in mirno čaka. To mu je le v krvi in ta navada je njegova železna strajca. Da bi se poaUvil v nemirno, bojno linijo, tega ni vajen in noče o tem nič slišati. Nekdo bi ga moral vleči od spredaj ip pehali od zadaj. tedaj bi šel, toda proti svoji volji, ker to b( bilo — proti njegovi navadi, Maniikdo bo morda ugovarjal tej sliki ameriškega povprečnika, češ, ali ne vidi* štrajkov, ne vidiš dovolj nemirnih gibanj po Ameriki? Da. stavk je bilo doati, zlasti lansko leto, in vsak čas se pojavi kaj nenavadnega, a vsa to ni delo povprečnikov — one milijonske mase, največje po številu. Vsa ta mana se ne zmeni za stavko in druga gibanja; nima — časa. Stoji mirno v linijah in čaka. ali pa sedi doma in čaka . . . V Btavkah in drugih "revolucijah" s« ude j -stvuje manjšina, jako majhna manjšina. In še ta majhna manjšina ni enotna. Delavsko-farmarska manjšina je razcepljena ideološko najmanj na sto grup in vsaka grupa se trdovratno drži svoj* železne prisege: Naš program ali — nič. Kdo ihi prevladuje v vseh teh grupah? Starih, izkušenih in idejno utrjenih delavskih bojevnikov, ki sp na delu že desetletja, je zelo malo. Večinoma so mladi, neizkušeni in Idej-no nerrell ljudje, katere je današnja kriza vrgla iz ravnotežja. To so ljudje temperamenta, ki ne morejo »potrpeti in so t« davno obrnell hrbet liniji povprečnikov. Med temi Je mnogo mladih Američanov, ki so prad krizo Imeli bogate očete in ki so nuni šolanjem na univerzah zapravili letno po £6000 ali še več. Takrat se niso zmenili za radikalne programe, takrat sploh niso nič mislili na drugo ko na šport, privatne zabave In dekleta. Prišla pa je kriza, očetje so bankrotirali in sinovi ter hčere so ne znašle na testi brez vsega. Da neji no ti otroci propadlih tMigstinov "silni revolucionarji". Aktivni ho v komunističnih grupah in pojavljajo »e tudi v sociallstič. nih organizacijah. Sjaiznati jih je lahko, ker so zelo glasni in "bojeviti". Starim bojevnikom ne posmeh ujsjo in pravijo, da oni hočejo aocialiaem ali komunizem že danen — takoj, brez ozira, č» je to mogoče mM nemogoč«. In v čem obstoji "socializem" aH "komunizem" teh mladih ljudi? V tem, da bi najraje pobili ime bankirje, ki «• {miril denar njih očetov, in one politična "Ihihmi", ki *o vlekli za nos njih očete! Poznajo I«- svoja osebne interese In hočejo (ni "najkrajši |mtiM priti do nekega "revolucionarnega" cilj«. Taki imi ljudje, ki so dane* gonilna sila v amerišVih "levih krilih" radikalnih strank. In prav taki ljudje/. mero temperamentni, se zbirajo v drugih grupah n fašističnimi i ••mleti-c:»ml; zMrajo se tudi okoli KingfUha, "fathrs" rotighlina. dohtarja To*n*anda in rasnih dru-fih političnih in eVonom*kllr maaačev, katerih Viir mrgoli po Ameriki. Na eni strani ^milijonske ma»e povpratni-kdv, ki mirno *j»e v linijah — na drugi *trani pa grupe in grupic« nevrastenikov, romanttč. nfh "'revolurionariev" in tem{.eramentnih le •< k 41« o ter . A li- to matai a J za kmotreno nocialno rv-ij' v Ameriki? Ali je U* *po*oben material, na katerega M »meli trezni revolucionarji Zidati nekakšne "majinr akcije" m "proletar- »ko diktaturo"? Pamet, pamet, pamet 7 —. Triumfalni u*pei. "Rdečih rož** Detroit, Mich. — Nedelja 9. marca bo ostala za detroitsko naselbino zgodovinnkega pomena. Naša naselbina je tega dne pokazala, da se zaveda svoje delavske nalog«- ter da visoko spoštuje in ceni delavsko izobrazbo in delavsko kulturo. Dokaz temu je dala naša na nelbina dne 9. marca na uprizoritvi slavite Hodalnt drame "Kdečc rele". UdeJešili so se vsi zavedni delavci iz te naselbine in napolnili dvorano do zad njega kotička. Pri4li no v tako velikem številu, da ni bilo več prostora in več ko 100 oseb je moralo ostati v spodnjih prostorih. Bil sem na vseh dosedanjih prireditvah, kolikor jih je biki dtsedaj prirejenih v tej dvorani, pa do tega dne še nisem nikdar prej videl tako velike ude-leJtbe. V imenu kljubov št. 114 in 11) naj Ukrene ia zahvala in priznanje vsem, ki so se udeležili te velike drame. Seveda gre veliko priznanja tudi našim dile-tantom in režiserju za njihovo požrtvovalnost in trud, ki so h svojim vzornim delom omogočili, da je drama "Rdeče rotfe" tako sijajno uspela. Navzoče občinstvo je bilo ob gotovih momentih v prizorih na odrti Nto ogor ?eno, v drugih pa glnjenodo solz. ker nam ta drama v resnici prikazuje ono teiko življenje in mizerijo ter 4w>je delavstva pod sedanjim krivičnim sistemom. Jako priporočljivo je, da gredo vsi rojaki in rojakinje, kjer se bo ta drama v naših naselbinah igrala, k njeni uprizoritvi. Sleherni naj jo gre pogledat in ne bo mu žal. Za uspeh gre veliko priznanja tudi našemu vrlemu listu Pro-svetl za kooperacijo in objavljanje dopisov v prid predstave. NI bil !o moralen uspeh s to uprizoritvijo velik, ampak tudi finančen. Kluba nista imela takih UMpehov že dolgo. Podal bom tudi finančno poročilo, da se publika prepriča o poštenosti in točnosti, da ne bo kdo sumil, da je šel dobiček v kakšne privatne žepe. Skupni dohodki so znaAali vsoto $4/Vft.25, skupni izdatki pa vsoto $257.47. Cisti preostanek torej znaša >vsoto $197.78. To je pač lep rezultat, ki ga je omogočil obilni poset. S tem je dalo naše občinstvo veliko zadoščenje, priznanje In navdušenje za iMidoč* delo, da bodo šli z lepimi in pomenljivimi delavskimi dramami še z večjo energijo naprej. Tako bomo videli na na našem odru še marsikaj lepega, kar je naš mali slovenski narod zmožen producirati v delavski literaturi. Med nami Je bil tudi gl. odbornik SNPJ John Terčelj, ki se je mudil tu na agitaciji za tednik Proletarec. Imel je tudi govor, v katerem je po jarmi!, kaj pomeni za nas delavce li«t kakor je Proletarec in zakaj l»i tra mo ral vsak dclave" čltatl in ne bi moral nanj naročiti. V kratkih l>cH«*dah Je orisal zgodovino Pro-let srca prošlih HO let. kajti letos ta list slavi svojo 80-ietnico, ki je zgodovinskega pomena za slovensko delavMtvo. Upam, da bo s, Terčelj več sam |Hiročal o /naši UMpell |>rireditvi "Rdečih ro#", 7.al ml je, da m« je Terčelj tako hitro odpravil od nan. Naročeno in dogovorjeno je bilo, da Terčlja sprejmem In odbijam na avtobusno (Nistaio. Prvo sem izpolnil, drugega mi ni bilo mo-goče, ker Je Terčelj prej -toval. v Znano, je enša- parski. Avtni delavci so jako slabo organizirani. Sedaj imajo priliko do glasovanja za splošno stavko. Kako bo glasovanje izpadlo in kakšen bo rezultat ter kaj se bo iz tega izcimilo, bo pokazala bodočnost, l.ahko pa smo že vnaprej uverjeni, da s štrajkom ne bo nič. Kajti danes se vsakdo boji za delo, da ga ižgubi. V tovarnah je vsepolno špijonov, tako je to zlo razpaše-no tudi izven tovarn in tudi v u-nijah. Nikomur ne priporočam, da bi hodil v Detroit za delom. Odkar je predsednik Roose-vek podaljšal avtni pravilnik, je im lepo število delavcev izgubilo delo, medtem ko oni, ki so esta-li še na delu, imajo pa toliko več ur dela na dan, kajti prej se je delalo po 40 ur v tednu, ?edaj 48 ur. Vsi oni, ki so zaupili Rco-seveltu in pričakovali, da bo i-gral nekakšnega Mojzesa, so s? te lahko prepričali, da delavstvo ne bo Imelo nikakšnih koristi oO tega/ dokler si delavstvo samo ne bo poskrbelo, da ty>do zanj prišle koriti. Vse Rooseveltove cbljube so splavale po vodi, ves njegov n« w deal koristi le vvall-streetskim magnatom. bankirjem in flnancirjem, delavcem pa ko ostale le prazne obljube 1n pa nadaljno izkoriščanje. Edini izhod za delavce je, da s« organizirajo gospodarsko in politično ter da sami prevzamejo ves aparat obrata in razdelitve v svoje roke. Oni časi pro-speritete se ne bedo nikdar več vrnili; nikdar več se ne vrneio. Stari stotem se ruši, in sicer tako hitro, da tega masa ne opazi. V svojih zadnjih krčih pa besno dreza na vse strani, ker se hoče za vsako ceno ohraniti pri življenju. Zato je potrebno, da se delavske mane pripravijo za vsak preobrat, da ga bodo zmožne In sposobne sprejeti in voditi v svojo korist. Anton Jurca. Klekt rlčne luči Mllvvaukee. — Kaki dve uri in )M»I hoda od dolenjske železnice se nahaja med dvema gorama na precej visokem svi%u malo posestvo, na katerem je živela družina treh oseb — oče, mati in sin Tonček. Bili niso nikdar dalj od doma kakor v cerkvi v bližnji vasi in v šoli, Železnica in elektrika sta jim bila popolnoma tuja. Veter jim je sicer zdaj pa zdaj prinesel ropot drvečega vlaka in žvižg lokomotive, ampak "železnega konja" niso videli nikdar. Kljub temu so živeli v zadovoljstvu, In to posebno še, ker niso znali, du mnogo ljudi živi bol j udotmo kakor sami. Ko je Tonček s|w>lnil 18. leto, je oče zbolel in kmulu umrl. Mati in sin sta za njim hudo žalo~ vala in molila, kajti zgubila sta dobrega rednika in pridnega delavca. Tako sta živela v veliki žalosti in naporu do časa, ko so Tončka poklicali k vojaškemu naboru^ kar je mater še bolj po-trlo. Kekla je sama sebi: No, zdaj mi bodo Ac Tončka vzeli k vojakom, pa bom morala sama, zapuščena od vsega sveta, živeti na tem gozdnem posestvu. 0e zbolim. bom morala umreti brez pomoči. Pri naboru sa Tončka potrdili, za kar je mati že vnaprej vedela; naj je bil zdrav in krepak dečko. Nekega dne kmalu po naboru ne je v veliki žalosti immIbIb k bližnjemu sosedu, da mu »poroči novico in vpraša za nasvet, kaj JI je storiti. Zdelo se ji je. da sami ne Im» mogoče živeti toliko časa. da se Tonček vrne od vojaRov, ker je bila že »»rili fnA in ra delo na (Mtlju preslaba. Sosed Ji je svetoval, naj pri županu napravi prošnjo na vojaike . oblasti, da Tončka oproste od triletne službe. Naslednjega jutra se je reš odpravila k županu. Cez dva me-j seca je. dobila odgovor, da Tončku ne bo treba služiti dalj ko dva meseca. Tega obvestila sta bila oba izredno vesela. Mati mu j je rekla: "Čeprav sta dolga dva meseca, bom že kako prestala, j samo da ti ni treba iti za tri leta. Tri leta bi bila tako dolga, da bi umrla pred no bi se ti vrnil." , Nekako sredi septembra je Tonček dobil dbvestilo, kdaj se mora javiti za vojaško sluibo. Pa tudi tega obvestila se je mati izredne ustrašila in je mnogo jokala, češ, mogoče te nikdar več ne vidim. Dasi je imel Tonček še 20 dni do u poklica, je šel takoj k miearju, kjer je naročil kovčeg. Naredi naj ga takoj. Počasi se je pripravljal za odhod, danes je vrgel v kovčeg to, jutri nekaj drugega. Vse dni je bila mati allno potrta in stalnd tarnala Pad svojo in sinovo usodo. Prišel je dan odhoda. Vktala sta zgodaj. Ob 11. dopoldne se je imel Tonček pridružiti v pol ure oddaljeni vasi skupini fantov, ki so tudi od-hajali k vojakom. Govorila sta malo, ker je odhcd obema «tiskal srce. Po materinih licih so tekle solze. Najtežje le bilo, ko je priAel čas odhoda. Tedaj tudi Tonček ni mogel več zadržati solza. "Zbo-,gom, mutl; čez dva meseca se vidiva," ji je rekel, ko sta se objela in ga je mati strastno poljubila. Du se ojunači, Bi je prižgal cigaro, katero je prej nalašč za ta dngodek kupil v vasi, vzel kovčeg v rokn in odAel v tujino — "med slabe in hudobne ljudi", kukor mu je mati često-krat prej dejala. Dolgo je gledala za njim, ko je že izginil pred njenimi očmi. PriAedšfi v sosednjo vas, je Tonček žo našel svoie tovariše v gostilni v družbi njih staršev in deklet. Plesali, peli in vriskali so, da je bilo veselje. Tudi Tonček je dal za par litrov. Ob dveh popoldne se je Ibilo treba posloviti od svojih in vasi in odpotovati na postajo, ki je bila oddaljena dve uri. Ob štirih je imel odriniti vlak proti Ljubljani. Ko so prišli na postajo, jih je vlak že čakal. Tudi so našli veliko krdelo fantov-rekrutov iz okoliških vasi. Za našega Tončka je bil vlak najv^ije presenečenje, posebno šf lokomotiva. Nikdar prej v življenju še ni videl kaj takega. Lokomotive se kar ni mogel nagledati in naču-diti; od nje ga je moral odtrgati orožnik, ki ga je odvedel v vagon. Tekom vse vožnje so bile njegove misli pri vlaku: kako je mogoče, da more ta iz lesa in železa napravljena stvar tako leteti, bruhati dim iz sebe in podobno. Vlak se je ustavljal na postajah, se zaganjal in zopet ustavljal. Puščal je bežeče luči in krajino za sabo. Za Tončka je bilo vse to nekaj nadvse iz-tednega. Vlak se bliža Ljubljani, zadnji postaji, kar naznani spre-1 vodnik. Na postaji je Tonček j doživel nov čudes — električne luči, katerim *e ni mogel dovolj načuditi. Premišljeval je, iz česa so narejene, ki svetijo vse Ij pše kakor pa je svetila domača petrolejka. Opazil jih je bil j že iz vlaka, katerega je zapustil -zadnji in šel za množico ljudi V posta i o. Tam je bilo še več teh luči, ki mi pritegnile vso njegovo pozornost nase. Ves zamaknjen jih je opazoval, sedaj one na stromi na zoin-t tiste na ste nah. Predramil ga je policaj, ki je stopil k njemu in ga Uvedel v vojašnico. Tudi v vojašnici najde prav take luči. Dobil je ležišče, kjer je odložil svoj kovčeg. In zdaj pa novo presenečenje: v»e luči so hkratu ugasnile, ko so se po- slika kale člane hud*ke*M ibnestanjn. - » Mo-kvi v formalnem legli k počitku.- Kako more neki to biti, je premišljeval, da je vae luči mogoče ugasniti hkratu. Prej je mislil, ^ jih je treba u-gasniti posamezno, tako kakor petrolejko. Prav tako je bilo zjutraj. Ko je prilel čas za vstati, so se posvetile vse hiči hkratu. Mislil si je: Dva me-aeca bom tukaj in v tem času moram dognati, kako se to zgodi. Potem je hodii vsak dan na vaje, zvečer je pa študiral — luči. Končno pride do zaključka, da n^ra biti vse to v stenah in v stropu. Oe bi bilo drugače, bi luči ne bile pritrjene k steni in stropu, ampak bi stale na mizi kakor na primer doma. In ker mora biti temu tako, jih bo tudi sam lahko napravil doma — prav take, le take glaže mora dobiti. Mati bo tega silno vesela, si je mislil, ker ji ne bo treba snažiti petrolejke in jo prižigati. Tudi na petroleju bo mnogo prihranjenega. In ko o tem premišljuje, kako bi prifel do takih glažev, mu pride neki večer na misel, da bi jih kar tukaj vzel. On potrebuje fitiri, v kasarni je pa 204 luči. Za štiri se ne bo nič poznalo. Krasti je res strogo prepovedano, in to posebno Še pri vojakih. Ampak ni treba, da bi vse štiri naenkrat vzel, Ce vzame danes eno, jutri ali pojutrišnjem drugo itd., ne bo nihče tega opazil. Tako bo prišel do štirih luči, več jih pa ne potrebuje. Tako premišljajoč prime za prvo žarnico in jo prične odvijati. Ker je pri tem ugasnila, je bil njegov prvotni zaključek, du mora biti vsa goreča e-nergija v steni, potrjena. Predno sta potekla zadnja dva tedna, je imel štiri žarnice v svojem lesenem kovčegu. Ko je pričel zadnji dan in je dobil | civilno obleko, se je pred odhodom iz kasarne prepričal, če so čudoviti glaži še na svojem mestu. In ko se je uveril, da je vae v redu, se je odpravil in naglo odAel na dolenjsko postajo, kamor je prišel poldrugo uro pred odhodom vlaka. Na postaji si je še enkrat ogledal električne luči in se prepričal, da so prav tako pritrjene kakor v kasarni. Ko je prišel čas vlako-vega odhoda, je Tonček že sedel v vagonu. Bil je izredno zadovoljen, ker je imel v kovčegu veliko presenečenje za mater. Po nekaj urah vožnje se je vlak ustavil na njegovi postaji, odkjer se je Tonček naglih korakov podal proti domu. Rad bi bil doma čim prej, ne radi do-motožja, marveč, da razveseli mater s čudodelnimi luči. Njegovega prihoda je bila mati izredno vesela. Saj je bila izračunala do minute, kdaj ima priti. Sprejela ga je kakor bi ga ne videla že več let. Komaj je Tonček stopil v hiAo, ji je pričel praviti o čudodelnih lu-čih. * Takoj je odprl kovčeg in privlekel svoje žarnice. Razložil ji je, kako svetlo gorijo, da ne rabijo ne petroleja in tudi čistiti jih ni treba. Takoj drugi dan jih pritrdi na stene in petrolejke bosta rešena. S pritrjevanjem je pričel zgodaj zjutraj in bil še pred poldnem trotov. "Ko se noč stori, se prepričate, da je vae tako kakor sem vam povedal," jo je zagotavljal Tonček. In ker mu je verjela, je že zjutraj vrgla proč petrolejko. Z veliko nestrpnostjo sta čakala večera. In ko se je stemnilo, Je prišlo pa veliko — razočaranj«: čudodelne luči, ki so v kasarni tako lepo svetile, se niso nikakor hotelo vžgat i. Čakala sta in čakala pozno v noč, toda luči ni hotelo biti. Spat sta morala iti v temi, Drugo jutro ne je mati odpravila po novo petrolejko v bližnjo va*. Zv«-. čer jo "je napolnila s petrolejem!' in prižgala, Tončku pa rekla, naj kar sam čaka na svoje Čudodelne luči. Z njimi je imel opravila še več dni in Jih pri-trjeval zdaj tu. zdaj tam. toda posvetiti se niso hotele. JoHrph rit. LISTNICA CRPOMSTVA N. S.. Che»wlck, Pa.-8ocial-ni demokrat in so« ialiat je eno •n sto načeloma. Socialisti v Nemčiji, deželah bivše Avatro-«>m»ke, Rusiji, na Poljskem in lUtkami so se imenovali socialni demokrati aH oocialdemokrati. torek, 19, marpi Barbarstvo in kultur < — Strašna je zmedenost, ki so jo v datufai. rodu povsročile svetovna vojna, inflacj-krize, skratka ves kaos povojne dobe u danje kapitalistične družbe spremljajo IT kakor Jih menda nihče ni prej pri^Ci' taaem obsegu. Mar* je v "Komunistih manifestu" napovedal revolto takorvaS srednjega stanu proti buržuaziji- "SiJl stanovi: mali obrtniki, mali trgovci', rok3 kmetje, vsi se bojujejo proti meščan^tuJ obvarujejo svoj obstanek pred propadom "Ti da v tem svojem boju so šli v mnogo državi pod prapor fašizma, od katerega si obetajo jim bo rešil njihovo lastnino in njihov J^ položaj v človeški dru*br. Svojega m«n2 Je ne vidijo v proletariatu, ne streme zgradnji nove socialistične družbe, mislijo je njihovi stiski krivo slabo gospodarstvo korupcija poedincev in da se bodo raariei izboljšale, Če pride na oblast energičen vodi/ vJa Hitler, Mussolini itd., kakor jim obeti razni fašiatovski gromovniki in preroki Re na kriza srednjega stanu in njegove nade^ faiiatovFko rešitev sta začasno vzbudili na hujši reakcionarni pokret. Temu se ni čudil Že Marx je dobro označil -politično omejeno, srednjega stanu in njegovo nagnjenost, da i da izkoristiti po protirevolucionarnih strujal "Niso revolucionarni, temveč konservativn S« več! Reakcionarni so: zgodovinsko kal skušajo zasukati nazaj." Hočejo iti skozi pek fašizma, v katerem bodo šele spoznali, da slabo branili svoje interese, ko so izročili svo usodo v roke "genijalnih" fašistovakih dikt torjev. Fašiatovska kuga iz srednje Evro prodira tudi proti nam in najde vedno več i slepi jenih ljudi, ki mislijo, da bi bil tak rti kalen recept priporočljiv tudi za nas. Ljudje so danes bolj kot kdaj pre; nagnje k temu, da drve za vsakim novrm imenom, jim obeta novega Mesijo. Za vsak nov m\ mehurček se navdušijo in drugi dan že ru čarani dvomijo nad vsem človeštvom. Prai jo, da se od nikogar več ne bodo dali prev rati, pri tem so pa tako neskončno lahkover da nasedejo prvemu goljufu, ki pride med rij Samo za pametno stvar se ne morejo nikak odločiti. Socializem je posebno za takozv intelektualce že stara šara, vse pri njem ki prepočasi in predolgočasno; hočejo si hitk jevske geste s paradami. V tem oziiu j» našnji čas podoben nekaterim prejšnjim zgod Vinskim dobam, kakor dobi propadajočega ri skega imperija ali verskih bojev v srednj veku. Ze davno ni tako cvetelo rokodelati špekulacije z ljudsko lahkovernostjo in neui nostjo kakor danes. Astrologi in hotelski p fologi, ciganski prOroki in jasnovidci najd^ prav tako lahko hvaležne objekte za u iv "švindel" kakor politični akrobati in hohšU lerji v črnih, rjavih in modrih srajcah neumnosti je danes tako velika, da je nikol zadostni meri ne cenimo. Valu fašistovske 'podivjanosti, blaznosti barbarstva se pridružuje še klerikalizem, gar "ljudsko" politiko Je dobro označil Man "Beraško malho so vihteli v roki kot prapo za katerim so zbirali ljudstvo. Toda na nj zadnjicah so se takoj opazili stari fevdi grbi," zato "v politični praksi sodelujejo vseh nasilnih odredbah proti delavskemu i redu in v navadnem življenju — vilic vi mogočim frazam — prav dobro porabijo uvo dostojanstva in prodajajo zvestobo, ljul*a in čast za ovčjo volno, peso in žganje." Mi ne smemo obstati pred vsem tem bart rizmom, temveč moramo tem bolj razgibati ste delavskega gibanja. V tem gibanju šedt preveč prevladuje golo atrokovničamtvo, r terialno skrbi posameznih delavskih katego in premalo je političnega duha, idejnega trt Ijenja in razgibanosti. V boju z reakcijo n gre samo za plače, delovni čas, imovino delu nkih organizacij, temveč gre za vse. Fašize je napovedal 4,totalni" (celotni, na vseh p« ročjih) boj socializmu. Na to mora socialii odgovoriti s "totalno" vojno. Socializem ni golo gibanje želodcev, ttr\* pomeni predvsem vero v razvoj človeka T polne svobode, do obvladanja vseh msteruil sil; socializem pomeni razumsko, zuanutv« miselnost, prosto vsega praenoverstva jn vi žarstva. Socializem pomeni najpopolm-jli i raz velikih in večnih idej človečanstva, f-voin de in pravice. "Socialistično prepričanje " program je rezultat večatoletnega fluMi dela vsega kulturnega sveta," pravi Kaut*ky. (DalJ« prlhodnj^ Ki* Posledica kapitalistične kriz« V današnji družbi imam« stvari, ki ji* maln i človek težko ume. (Ktkod in zakaj mo danes strahovite socialne pojave, ki tm jn vbo peizo na delovne sloje in msle -t*** Vsekakor is zanesljivega statističnega «'ils ' Pomožnega odbora" pri Društva dov, ki je pa nedvomno prejel tudi aepof podatke, ker vsaka država skriva do, navajamo te-le |*>datke: "V minulem letu 19*4 j«' umrlo l.b) | 2.40G.000 ljudi in l,200.om> Jih je '«'r momor iz strahu pred gladom oriron« socialne bede. Statistično je pa tudi r da Je bilo v Ameriki i« nekaterih državah ter v Avstraliji en mili>'«m v ^ Žita, 2«7 vagonov kave. M*0 metcr*k • sladkorja ter mnogo drugega Mar« ka jtd. uničenega, da niso padle blagu. - Pojasnjevanje je nepotrebno. gs •• r • X TOJM^*- « -"7---= Vesti s Primorskega ^ NA ponj AFRIKO , u julijska Krajina spre-jeta mobilizacij« , kljuna 25. februarja 1935. ^ fašistična vla- Italiji prav pridno skrbi, postane življenje prevrf „o in dolgočasno in da drži l ki naj bi pričakovali od čudežev ali česa sličnega, ,M navezane nase. Fašistični I ustroj sam ne dovoljuje, L mneli ljudje preveč misli-Od prvih dni pa do danes jim It Mesine, Napolija in drugod odhajajo dan na dan parniki s četami vojakov v polili bojni o-premi; dalje niso mogli prikriti, da morajo vedno novi mladeniči z domov v kasarne in od tu dalje na "mejo ogrožene domovine." Tega ljudstvu ne morejo prikriti, kljub naporom, da bi spravili vse svoje vojaštvo, ar-tiljerijo, tanke in druge Čim bolj neopaženo preko morja. Vse ljudstvo v Italiji se je torej znašlo pred novimi dogodki in dejstvi, ki lahko bistveno vplivajo na njegovo mentaliteto in na nadaljnji razvoj. Važno je ^ moral in ^di znal KOVO- ^ <|||g|^| n& ^ s tem namenom i obljub je bila » *"*•••------- ^na med nje, bomba, bi Ito bila danes Evropa brez ena sama ravnina. Toda je potekal, besede so se bljale brez odmeva in ljudje e nehali ob novih navduše-.. Kar je torej nekaj časa dr-t pokonci pričakovanje, ob-janje in govoričenje, je v i času podrlo vedno bolj pomanjkanje in nasta-ca lakota. njem Času v zvesti z aberinakim sporom odigrale pri nas, med našim> ljudstvom. Vesti, ki prihajajo v teh dneh ki si sicer med seboj često nasprotujejo in si je iz njih le težko predočiti dejanski položaj, poročajo zlasti o mobilizaciji naših fantov, kar pomeni za na&e ljudstvo eden največjih udarcev, kar mu jih je prizadejal fašizem, posebno še če pomislimo, da »e bodo morali najbrže klati za tuje interese z ljudstvom, ki Italija je okupirala našo zem-' jim ni ni£ Malega storilo, i in obljubljala "osvoboditi" I Veftt 0 sporu je padJa med na Dalmacijo ("altra sponada >. j še jj^j nenadoma, saj prej niso m lovila je zato z dru-velesilami na Balkanu rnotežje" in s tem delom za-h za več let sebe in jav-ki je od te strani pričako-obljubljano odrešenje. To-i ravnotežje je, kot zgleda, lila. Po tem neuspehu nad etnejca dela se je torej mo-irniti drugam, kjer bi sa-kolikor mogoče brez ovir ijalu po mili volji. Nenadoma skoro se ji je od-— Afrika. Velesile sta ji pomagale in pustile "proste e" za nekatere odškodnine, h je morala Italija nuditi, drugimi tudi iskreno prija-rtvo svoji latinski sestri nciji. Kupčija je bila sklenjena in iliji je le le bilo treba iti po igo. ki je bilo predmet te kup- k in »i ga prisvojiti. Predmet kupčije je postala Abesinija, ira fevdalna afriška država, ie edina na afriškem konti-atu hi razdeljena med evrop-tdržave, zemlja z nad milijon adr; tnimi kilo^ietrl (t. j. tri-«t vtf ja obsežnost kot razsež-«t Italije), z okoli 11 miljoni (bivakev. Na to je bilo treba kj italijansko ljudstvo pri-n« pripraviti in mu vliti bojnega duha, ki se bo m kmalu izkazati tudi z dej-rt in ne le z besedami. * Priprave so se pričele; kot na-too najprej z molitvijo: "Dio tnsci il mio moschetto della » volonta. Fai aguzzo il mio mpdo e piu sicuro il mio pie-»ui \ alich i sacri alla patria, »»trade, sulle coste, sule fo-k •• sulla nuarta sponda (op. Tika) che fu gia di Roma."— ' naiiolni mojo puško s oj''voljo. Daj mi binter pogled trdno nogo j>o svetih preho-1 flomovine, po cestah, oba-P" gozdovih in na četrti o-M' J" že bila nekoč rimska). "fiHjlitev je si« med narod. • •o 'iU* h<* druge ovire s po odstranjene, pa so «e ™ naenkrat pojavljati na ^-italijanski meji inci-«'. Miolj, in nastal j« Hpor l'**™* državama. Padlo je »'»Enakih vojakov, ki ""'•< M.aM-evati, meti a enkrat sporne In I." zakonito popravi-" "»nog,, drugih "nacio->nter«*aov'k' *>po«ta • jih m *voj no tr, Je prišlo na- u'''ko nevarnost. Vse , J**1 **htev«|-0i da ho prlč-» AV',,ri" ,m'rn° penetricl-" Mer »i mora Ita- P^ložaj, »Mislil fašizem v pr. P« tudi dru-'mi, a »i^aj kot * roembnimi do-''od vtiai tega Pričakovanju " na|K-to bolj fašističnih " noxil# bojno 1,1 * neprikrito — zlasti na-se mno-eliko ne-1 dajo do vrat*. krat r * trditi Tu-vrat; ►:» ■ IHa i k« . N^a » i r, t iT't fv«, '»I . kav Tu nikoli govorili o tem vprašanju. Fašistično Časopisje, ki obrav nava mednarodne dogodke po diktatu in receptu svoje vlade, nI tudi o tem prej pi«alo. Pri nas pa še poleg tega zelo malo ljudi čita italijanske Časopise, ker večina ne razume laščine. Zato je vse življenje in gledanje odvlnno bolj od dogodkov, ki se odigravajo in jih sami dooživlja-jo ter od govoric, ki jih širijo. Res! Kmalu so se pričeli o-glašati od hiše do hiše karabi njerji in izročali so pozive mladeničem, da se morajo v določenem zelč kratkem roku zgla-siti pri vojaških oblasteh, katerim so prideljeni. Ko so izročili poziv, so navadno odšli. Toda to je trajalo le nekaj dni. iNikjer, niti med Italijani samimi, kaj šele pri nas, ni bilo videti navdušenja in obstojala je bojazen, da se bodo posamezniki skušali odtegniti tej nenadni neljubi vojaški službi. Zato so ubrali drugo pot in kmalu so se takemu izročanju pozivov kara-binjerjem pridružili še miličniki in ti so pozvane kratkomalo odpeljali z doma, z dela ali kjer so jih dobili, Često tudi tako, da se niso mogli pripraviti za odhod. iPotzivi si slede do danes polagoma in niso bili do sedaj še nikjer vpoklicani celi letniki hkra-tu pod orožje. Zdaj je poklican eden, zdaj drugi iz vasi in nato zopet po več skupaj. Dobro »o se zavedali in preračunali, da bi nenavadni mobilizacijski ukaz in poziv preveč razburil ljudstvo in to ne le pri nas, ampak zlasti Italijane same. Tako so ubrali drugo, bolj zahrbtno in navidez bolj varno pot pri mobiliziranju. Težko je danes ugotoviti, kateri letniki so bili pozvani. Iz dosedanjih pozivov lahko razvidimo le, da niso klicali po posameznih letnikih, ker so med mobiliziranci posamezniki celo letnika 1906, dalje 1913, ter vmesnih. Opaža pa se, da kličejo v prvi vrsti one, Iti so prideljeni raznim tehničnim četam (genio). Glavno borbo, kot se naglaša, naj bi prev&eli nase fašistični prostovoljci in fašistična milica. Toda izgleda, da so tisoči tako zvanih prostovoljcev iz vrst fašistične milice namenjeni in poslani bolj za ono službo, ki jim je že prirojena in bolj blizu kot vojna, to je policijska in pri-ganjaška. Težko je namreč danes predpostavljati, da bo šla i-talijanska mladina sama in prostovoljno v bojni ogenj in ga tudi vzdržala, kljub tehnični izpopolnjenosti. Treba je bilo zato posebej preskrbeti in se že vnaprej predvsem zavarovati. Tako lahko iz t«*ga danes razberemo, da so naši fantje po*la-ni v pn i vrsti na težko delo, na gradnjo cest in poti ter drugih vojaških naprav, a čemer naj bi pripravili pot nasilnemu prodiranju, pri katerem bi morali še vrhu vsega v prve bojne vrste med dva ognja: pred aeboj-r-ao-vraftnika — za seboj fašistično milico. Obmejni in drugi na*l kraji, v to kjer ao bile kake vojaAke napra-«ar m- ve in zgradb«* pa doživljajo ne-vaem nadno npremembo in opaža ae neka posebna iivahnoat. Toda opaža se popolnoma nasprotno gibanje kot do sedaj in kar je čudno se vrši vse tako, da lahko vaak vsaj od daleč opazuje in vidi, kaj ao znosili do sedaj v luknje, -ki so jih zgradili s tako mrzlico. Avtomobili odvažajo in na kolodvorih se kopičijo ogromne Zaloge blaga, raznih zabojev, municije, orožja, zlasti pa konzerviranih hranil. Vse to sedaj odvažajo, kakor da je naenkrat izginila na tej strani nevarnost, ki so jo toliko let videli in kjer so tako pridno gojMi svoj prirojeni strahj pr«*d njo. Vsekakor naši ljudje z zanimanjem spremljajo to počenjanje. Fašisti, ki žive v naših krajih, vidijo v večini v teh dogodkih veliko dueejevo junaštvo in skrb, ki ne dovoli, da bi ostal niti en Italijan nemaščevan.- S ponosom zrejo na vse in ao prepričani na zmago, na povečanje svoje domovine in na veliko slavo, ki bo v zvezi s tem. Toda niso vsi taki. Marsikdo tudi ne more prikriti skrbi, ki ga mučijo. Vendar pa je vsa pozornost obrnjena v to vprašanje. Vse govori o vojni in zlasti se ta govorica širi med našim ljudstvom, ki živi v vednem pričakovanju neke rešitve iz tega nepričakovanega in nemogočega položaja., Zato ni čudno, ce upa, da bo ravno ta konflikt važen za nadaljnji razvoj in vsaj delno poboljšan je razmer. Boji pa se novih grozot, ki bi jih prinesla nova vojna zavedajoč se, da bo moralo velik del žrtev prenašati samo. Tudi italijansko ljudstvo, ki je pahnjeno v največjo bedo si želi rešitve, čeprav ai ne želi vojne. Fašitzem pa, kljub vsemu zlasti sedaj, ko je gospodarsko popolnoma uničil svoje in naše ljudstvo, mu odvzel vae pravice in ga spravil na beraško palico, hodi okoli kakor rjoveč lev in išče koga bi požrl, išče rešitve iz zagate, v katero je zašel, pa četudi bi bila ta rešitev v novi vojni, v novih ljudskih žrtvah in bremenih. P»0flf»ts ~ Antifašizem in rimski sporazum Bratužu Rudolfu v Gorici zaprli kavarno za mesec dni Gorica, februarja 1935. —Goriška kvestura je zaprla Bratu^-žu Rudolfu v Gorici kavarno, ki jo je imel v ulici Mamelli, za en mesec. Imenovanega je obdolžila, da se zbirajo pri njem razni protinacionalni elementi. Ta kazen je vsekakor zelo občutna, posebno še, ker je kljub temu navezan plačevati razne davščine in najemnino. Popolnoma podtaknjena in neumesta pa je motivacija o zbiranju protinacio-nainih elementov, ker bi gotovo to zadevo uredili popolnoma drugače, kot so do sedaj znali, saj imajo ječe in konfinacijske o-toke. Brez dvoma ima ta kazen samo namen, da gospodarsko u-niči lastnika. Naše zadruge v fa&ktičnih rokah Gorica, februarja 19115. — O novem komisarju v rihemberški hranilnici in posojilnici smo že poročali. Prevzel je poaie in s tem že postal neomejen gospodar vsega, kar so naši kmetje polagoma leta in leta zgradili. Prvi komisarjev blagoslov je pade) na poslovodjo zadruge, katera je hranilnična last. Kljub temu, da je bil pri zadrugi zaposlen že deset let, je bil kar čez noč postavljen na cesto, brez vaakršne odpravnine ali odškodnine. JNa njegovo mesto pa je komiaar imenoval Italijana, baje nekega svojega znanca ali celo sorodnika. Vse pritožbe biv- Italijanska opozicija v Italiji se javno o ničemer ne more izjaviti, prav tako ne o rimskem sporazumu. V tem primeru govorimo torej o italijanskih anti-fašistih v inozematvu. Italijanska antifašiatična organizacija je vedno nekaj pomenila, ni to običajna emigracija političnih nezadovoljnežev; v emigraciji je 10 milijonov Italijanov! Italijanski antifašisti so v glavnem sprejeli francosko - italijanski sporazum z nezadovoljstvom. In po tem h kateri struji pripadajo, napadajo ta sporazum bolj ali manj ostro. Oni na skrajni levici so v svojih napadih najbolj ostri in najbolj brezobzirni, a tudi najmanj objektivni. S precejšno objektivnostjo in argumentirano govore o sporazumu italijanski antifašisti grupirani okoli organizacije in lista "Giuatizia e Liberta". To je eden novih italijanskih antifašističnih pokretov srednje linije z\»zirom na politične smernice, četudi drugače praktično revolucionaren. Tu je zbran v glavnem tudi intelektualni antifašizem. Zanimivo je kako "Giuatizia e Liberta" gleda na sporazum in bomo zato citizali nekaj odlomkov iz zadnje številke istoimenskega lista (11 januarja), ki izhaja v Parizu pod vodstvom Carla Rosseii-ja, enega najjačjih antifašističnih duhovnih vodij. Ta list prinaša obširno poročilo in uvodnik o sporazumu ter pravi, da se italijanski antifašisti okoli "Giustizie e Liberta" ne želijo zameriti Franciji, ker se je približala Mussolinijevi I-taliji. Oni ji priznavajo polno pravico da poskuša iti nasproti neki disiluziji, ki bo zdrava . . . Oni se poleg tega tudi veselijo, da ae ta poskus vrši in nočejo motiti idile. Tem bolj: ta sporazum je za italijanski antifašizem dogodek, ki bo končno razsvetli tudi neko njihovo o-sebno stvar: dokaizal bo, da je gola -laž verzija, da italijanski antifašizem obstoji samo zato, ker ga Francija podpira iz mri-nje proti Italiji ... Ta argumentacija lista "G. e L." je zelo dobra. — Uvodnik pa pravi poleg tega, da bodo italijanski antifašisti protestirali proti sporazumu v slučaju, če se bo u-resničila verzija, da bo Francoska dalu posojilo Italiji. To bi bilo mešanje Francije v notranje razmere Italije in reševanje šegu poslovodje niso ničesar dosegle. Za našega človeka ni več ne dela ne kruha, pa tudi ni več ne oblasti ne instance, kamor bi se lahko zatekel po zadoščenje in pravično postopanje. Po preMtani ječi Ae tri teta policijskega nadzorstva Postojna, februarja 191*5. — Poročali smo pred leti o nenadni aretaciji in obaoomoč Francije v Av stri ji. Franciji je bilo do tega da ne bo imela v ženevi vedno proti sebi Italije, ki je zainteresirana z avstrijsko nezavlsnost-jo, in je spretno izkoristila to priliko, da bi likvidirala star kolonialni dolg s stečajnimi cenami in je zaokrožila številke z vprašanjem prestiža. Pravi avtor francosko-italijanskega s po razuma je Nemčija. Ta točka je posebno važna, ker pomeni, da bo franeoako-italijanski sporazum še dalje odvisen od ger manske jMilitike. Ako Nemčija, kar je zelo lahko mogoče, spremeni svojo politiko napram Avstriji, bomo videli kako IhmIo hitro rastli nesporazumi med Italijo in Francijo. Tudi po rimskem a|»orazumu bo ostalo rivalstvo francoske italijanske politike na vseh terenih in tudi na Balkanu, na Sredozemskem morju, v vprašanju ols>roževaiija, v vprašanju revizije pogodb, v ženevski |M>litiki, a |»osebno v postavitvi pozitivne rešitve vprašanja A v- KRIZA V SOCIALISTIČNI STRAN-KI V NEW YORKU •m Koli/Ija dveh lokomotiv drugih nM>h ranjenih. v bli/ini Ivndrns. ksnada. v katrrt je ImI NtroJ*« dvanajstletnih vojnih provokacijah, blaznih stroških za oboroževanje (60 milijard!), po megaloman-skem Imperializmu — vrača na politiko grofa Sforz« ... A to je izključeno. Nahajamo se ponovno pred diplomacijo "saltim* banca". Onim, ki so preveliki optimisti povodom rimskegu sporazuma, pravi "Giustizia e Liberla": Zunanja |N>litika ni avtonomna; ona je funkcija notranje politi ke. Drlava, ki se proglaša, za "vojaHTo, mllltarlstično vojno0 — kot jo je krstil Mussolini — ne more vršiti konstruktivnega dela miru. A tu se uradna Francija moti. Dokler se no tranja politika Italije ne spremeni, bo njena zunanja politika — sabotaža miru. S takimi sporazumi,'kot jo dosežen v Rimu se lahko izkorišča rlvalitet fašizma, njuna impulzlvnost; nji-hm i manevri m* del pol i lahko tudi skladajo, a njih narava se ne more spremeniti. To vse pravi "Giustizia e Ll-lK«rta", četudi to ni vse kar pravi, Zaključuje prllično duhovito, ko pravi: Bilanca je zelo mršava. Ono, kar je skrito —-če je tudi tega kaj — pripada bolj črni magiji kot politiki sedanjega časa. Ostaja "atmosfera", ki Je sporazumno atvor-jetia. A vsakdo ve, da Je atmosfera" najbolj iluzoren in najbolj spremenljiv element tega sveta.-—(Iz Istre.) New York. — Eksekutiva socialistične stranke v driavi New Yorku je naslovila žgoč odgovor na poziv, ki je prišel ml osrednjega odbora socialistične stranko in ki se glasi, naj stranka v drŽavi >New Yorku dokaže, zakaj ne bi smela Izgubiti državnega Čarterja. Osrednji odbor je zagrozil newyorškl stranki, dn jI o.lv/ame čarter, ker se noče pokoriti zaključkom strankine konvencije. Louia VValdman, predsednik eksekutlve socialistične stranke v Nevv Yorku, je Izjavil: "Tu korak ekstremistov v osrednjem odboru stranke je odprt klic na boj vsem socialistom, ki nasprotujejo, da bi naša stranka krenila v komunistično smer. Eksekutiva newyorške stranke se odločno upira tej taktiki in novim doktrinam osrednjega odbora". Vladni uradniki za Wagnerjev predlog (NsdatjevanjS a 1. ntrani.) "Kjer obstoji kolektivno pogajanje In so unije utrjene in priznane, tam vidimo tudi višje resnične plače In delo bolj sta-novltno", je rekel načelnik delavskega odbora. Kolektivno pogajanje je tudi Jez proti tendencam, da z minimalno plačo potegnejo navzdol višje plače, "Ce bi bili rezultati kolektivnega pogajanja drugačni, bi mu p<*l-jetnlkl ne nasprotovali", je dostavil. Pred odsekom imajo zdaj svoj dan zagovorniki predloga. Na drugI struni se pa pripravljajo na svoj dan podjetniki, ki mobilizirajo vse svoje sile za poraz VVugnerjovegn osnutka. Proti njemu bo nastopila najmočnejša lobija. In če vse to ne bi pomagalo in bi res postal zakon, Imajo v rezervi pa sodišča — sprednjo in zadnjo gardo kapitalizma. Vemzmlo§ gre v Francijo Rhodes, 18. marca. — Bivši grški premier Ven Izolo*, vodja zadnje revolte na Grškem, Je včeraj zapustil ta itulijanski o-tok. (>i>|M»toval je v Neaple iti od tam gre v Pariz, kjer ne menda na«timi za stalno. Veni-zelos je izjavil, da ponesrečena grška revolte Je bilu "cela vrsta napak". On Je sploh nI organiziral in vodstvo je prevzel Mo takrat, ko jo vlada v Atenah razglasila uporne pomorščake za pirate. Broohivood praznoval obletnico Nevv Vork, —- Prominentnl voditelji niiij fn |H*dagogi, ki so se zbrali na banketu ob priliki 14-letnice llrookvvissla, so vsi j-meli dobre besede za to delavsko šolo in ji priznali velike zaslugo na |m>I j u delavsko izobrazbe. Vzgojila je že marsikaterega organizatorja. JulJus Hochman, podpredsednik krojaške unije I. T, d. VV in gradiiant Brookvvooda, Je svaril pred Mamo Izobrazbo kot tako, ker je lahko le lltndjn. StNijena mora hiti z organizacijo. NAZNANILO IN ZAHVALA ?.*loatiirtfk »fr* Ni/H*N|iNtii *oii»rl|ktrl^fm lu/»to »vat. S« |f |>o krstM Is iMiifMl Imi.I«'/ni nemila antrl »wl» Ht-l|»n)c n«A*my n«d»pr liuMJrnrntu alnu ALBERT SUBICU I mrl )«• dn* 17. Ithtuar|a 1».« v M««lli SIS« ll«»|Sfal; o4t »airtl jr tnl atar IA In r„Htrh m )i* »r*tl 4. m« ra I I po UluliUrM iStrrdu n« Ht, HVndi-lln |M,ku|iall&/*. Na trm mraln m NtllfSU ffthtallmn «m-m rtrl|alrl|rm Is inan r*m fa lilitfiiui powW In »«»■•)•• In «**m, ki Mr na« lolaflli I« »UtafcaU Sragava »Im i,I. mrlfratkrm a Sarotan* kraan* *»nr» in r*»lll«, Mi4il|r Irpa krila liank 1'HiiiOihu, Maka IIhm tfM«p, llrrlr», Jirka M..ramr. Jiikn Mlamp, j«i, ka»al. iirr I «tn*Mk, Mik« l'in# in l^mia Mirt«,, ki at« Sati na ra*|«rlaa« avtomiSnlr in tonili lirrrpla/m, pri p»*rrtM« lltala lurll p«jrrrtrniku J V <»allkalrri |» i»tr*ii »ar v na|lrp*#m rrSn Aa rnkr«< na|Upi>a k»ala *a«n» akupa) in tuSi onim, 4l|ir imrna nlaa t« n«%rSma,' 1»tS. Srapl aln, pa Mlan, p*«ri«a| » mirn tn lakka na| Ti timl« amrriAka rmllij naA apHinin n« Trt* mlan« » na&ik arrlk S« koma li«l|«n|a mirni. ^aln)Wl mHali J«im In Mar> Hnkir, alarifca, Mar». a#«tra, Hilt««rk, l*a. -i Makaim Gorici: MATI SOCIALEN ROMAN Pil Po kratkem molku je Malorus nadaljeval: — Nisem se ozrl . . j dasi sem čutil . .. poj-mil možnost . .. slisal udarec .. . tako težak . . . sHen ... Sel sem svojo pot . . . mirno, -kakor da bi bil le žabo pohodilsz nogo. Ko sem bil že na delu, »o zakričali ljudje — Isaja so ubili! Nisem verjel . . . Ampak roka mi je kar ohromela . . . težko sem jo obvladal ... ni me bolela, ampak kakor da hi se bila skrčila . . . Poškilil je na roko in dejal: — Vse svoje žive dni ne operem tega madeža « . . — Da je le srce čisto ;. . Ijubček moj! — je tiho dejala mati. — Nič si ne očitam ... ne! — je trdo dejal Malorus. — Ampak zoprno ml je vse to! Tuko blato v notranjosti ... v prsih ta nesnaga! Cisto po nepotrebnem. — Kaj pa misliš sedaj? — ga je oprezno vprašal Pavel. — Kaj? — se je zamislil Malorus in sklonil glavo; vzravnavši jo, je dejal: — Ali naj rečem, da sem ga udaril ... ne bojim se tega. Ampak sram me je, da. bi to pravil . . . — Ne morem. Sram . . . — Slabo te razumem! — je dejal Pavel in zmajal z rameni. — Nisi ga ubil, in če bi ga bil ... — Brat moj, človek je bH vsekako . . . veš, da ga bijejo, pa mu ne priekočiš ... ali ni to ostudna strahopetnost . . . Pavel je trdo dejal: — Vsega tega ne razumem . . . Pomišljal je nekaj časa in dostavil: — To se pravi, razumem že, a čutiti — ne morem Piščal je zatrobila. Malorus je sklonil glavo na stran, poslušal krepko tulenje in dejal: — Danes ne poj dem na delo . . . — Jaz tudi ne ... se je odzval Pavel. — Kopat se pojdem! — je smeje nadaljeval Malorus, se molče naprav/41 in urno odšel. Mati ga je spremila s sočutnim pogledom in dejala sinu: — Reci, kar hočeš, Paša . .. Vem, da je greh ubijati... a nikogar ne smatram za krivca . .. Zal mi je bilo za Isaja. Tak droban žebljiček . . . pogledala sem ga in se domislila, kako je grozil, da te oberfijo ... in prav nič zlobe nisem čutila, nič radosti, da Je umrl ... a žal mi je bilo . . . Sedaj t>a ml niti žal ni . . . Umolknila Je, pomislila; potem pa se je začudeno zaamejala in pripomnila: — Jezus Kristus . . . slišiš Paša, kaj govorim? . , , Pavel ni slišal njenih besed ... S povešeno glavo Je počasi in zamišljeno korakal po Izbi in mrko dejal: — Tako je življenje, mama! Vidiš, kako si "toje ljudje drug drugemu nasproti? Proti svoji volji bi Ješ! Koga? Brezpravnega človeka ... ki Je še nesrečnejši od tebe, ker Je — glup .., Policija, orožniki, špiclji — vsi so naši sovražniki ... a vsi so taki ljudje kot mi, prav tako jim pijo krt in prav tako nečloveško delajo z njhni. Postavili so ljudi drugega pro-ti drugemu, oslepili Jih z glupostjo in s strahom, povezali Jim rdke In noge, stiskajo jih In sesajo, davijo in bijejo družica z <|rU|(jmt \t ljudi so napravili puške, palice, kamenje in pravijo, da je to .kultura! To je — država In etopll je k materi. To J« ~ *l«čin, mati! Gnusno ubijanje milijonov ljudi . . . ubijanje duš . , . Itazumeš -duš«, ubijajo. Razloček vidiš med nami in njimi — če Je nas kdo udaril človeka, ga Je "rami; soperno mu Je in boli „a .., Zoperno mu je. A tt - ubijajo tisoče mirno, brez usmllje-»^nedabl se jim zgenilo srce, x zadovolj- stvom ubijajo, z veseljem! In le za to davijo ljudi do smrti, da si ohranijo les za svoje domove in pohištvo, zlato, ničeve papirje, vso to šaro, ki jim daje oblast nad ljudmi. Pomish — ne zaradi sebe more ljudje cele narode In tru>, jejo njihove duše, ne zaradi sebe, temveč zaradi svoje lastnine . . . Ne zavarujejo se odznotraj, temveč odzunaj f . . Prijel jo je za roko, sklonil se in dejal: — Ce bi čutila vso to nemarnost in gnusno gnilobo — bi razumela našo resnico ... in spoznala nje velfkost in svetlobo! . . . Mati je vznemirjeno skočila kviftku. Najraje bi bila zlila svoje srce s sinovim srcem v velikem ognju. — Počakaj, Paša . . . počakaj — je sopeč zamrmrala. — Človek sem! Čutim . . . Potrpi! XXV. V tem hipu je nekdo stopil v vežo, prestrašeno sta se spogledala. Duri so se počasi odprle in upognjen je vstopil Ribin. — Tukaj sem! — je prijazno dejal in vzravnal glavo — Nas eden gre tja, kjer se mu obeta kruh! Oblečen je bil v kratek kožuh, ven s smolo I>olit, obut v opankc, izza pasa so mu visde črne rokavice in na glavi je imel 'kosmato kučmo. — Ali ste zdravi? A so te izpustili, Pavel? Tako, tako! Kako živiš, Nilovna? Široko se je zasmejal in pokazal svoje bele zobe; glas mu je zvenel mehkeje kot prej in obraz mu je bil kosmatejŠi. Mati se ga je razradostila, stopila je k njemu, stisnila mu velifco, črno roko in vsrkavajoč močan in zdrav duh smole je dejala: — Ah, ti . . . veseli me . . . kaj počneš? Pavel se je nasmehnil, ogledujoč Ribina. — Dober mužik! . . . Ribin se je počasi slačil in dejal: — Spet sem postal kmet ... vi se počasi razvijate v gospodo, a jaz se razvijam nazaj... Tako je! Popravil si je pisano, platneno srajco, vstopil v izbo, oziral se je z zanimanjem po njej in dejal: — Bogatejši niste nič, kot je videti, ampak knjig imate več . . . Razložite mi, kako napreduje stvar . . . Sedel je, široko razkoračil noge, naslonil se L dlanmi ob kolena In mc?il s svojimi temnimi očmi Pavla; zadovoljno in dobrodušno se smeje, je čakal njegovega odgovora. — Stvar krepko napreduje! — je dejal Pavel. — Orjemo in aejemo, lagati ne umejemo. 2anJemo In varimo, nič ne sleparimo — kaj ne? I/epo! Prav lepo, pravim še enkrat! — je dejal Ribin. — Želiš čaja? — je vprašala mati. — Caj imam rad In malo žganja ... in če ml daste kaj pod zob, se tudi ne bom branil. Veseli me, da vaju spet vidim ... Kaj pa počnete, Mihajlo Ivanič? — je vprašal Pavel in mu sede| nasproti. — Nič. 2lvl ae že. V Jegildjejevo? Čedna vas. Dva semnja v letu, prebivalcev je nekaj nad dva tisoč — revno ljudstvo! Zemlje nimajo, v zakup jo Jemljejo. Zemlja je slaba. Za hlapca sem pri neki pijavki — tam jih kar mrgoli kot muh na mrhovini. Smolarimo in ogljarimo. Za delo dobivam štirikrat manj, a telo si zlomim dvakrat bolj kot tukaj . . . tako je! Sedem nas je pri tej pijavki . , . sami mladi fantje, vsi domačini rasen mene ., . vsi znajo čitatl in pisati ... in eden, Jefim, je od sile navihan. (Dalj« prihodnji«.). Iltnazio Si Ione: LISJAK (Nadaljevanj«) — Ovaduh je Caterini obljubil, da I ki dobila sredstva in da m- bo lahko naselila s Zurichu, če hi se zadeva kako zapletla in bi bila kompromitirana. Vseh tri-drset let, odkar Je v Teaslnu, je kajpak zmeraj sanjala, kako le-po bi bilo Živeti v večjem mestu. — Ali («t#rina saj sluti, o!J ogorčen Je boj z lisjakom. Boj s trtnimi ušmi je bil kon-čan in Daniele je pričel sedaj »adno drevje čistiti od mjedavk. Ko jih je iskal, je osvobodil drevje od suhih vej, odmrle »korje, od mahu. Kjer se Je prikazala razpoku s rdečkastimi i-vermi, se je Silvia takoj spravila nanjo, hekle je drezalo vanjo i t tico. da bi ist»exala lesnega čr-i va. ki je. bil »krit prav zadaj. ; Ko so bila dre\e«na J"bla očiščena. Je prišla mati Kilomem t apnemm lugom in poiielila vaa-j ko deblo do v išinr mota — < M »p<«lat drev je seda I j dejal Danieli | ga naj pa zi si neha? — Past je nastavljena! — je odgovoril Bergamask. . — In lisjak? ... — Se Ih> drevl ujel! — je prerokoval Agostino. — Ce bi se le dalo z vsemi lisjaki tako zmeniti za sestanek! — je vzkliknil Daniele. Agostino je sedaj poročal, kako namerava ovaduha presenetiti: — < a ter i na mu je pisala, da mu mora nekaj važnega poročati. /.govorila se je s njim za drevl ob deveti na Rlvl piani, prav Mitu jezera in sicer pred staro kapelico San Querica. Tja bo odšla. tam pa l»om tudi jaz in še dva druga. — Kaj meniš, ali bi ne bilo dobro, če bi obvestili policijo?— je preudarjal Danieie. — To bi bilo prav ne«|>«met-no' . . . Konzulat bi takoj izvedel in potem bi lisjak »ploh n* priM .... ^ Daniele ni imel kaj reči, kaiti .znano p> bilo, da so bil, med po. .si Zemlje J*j||cij*kimi uradniki rekateri prav ra iti — Seveda! , . I tekle Je zapustilo h šlo na'v rt Ko se je obema |"i- | Obdala, *t« vaito-ojai* |M|4aur in pričela govoriti o vremen« I M 11- Airo ' alit .t hI tina avarov.no - )*|aaalfurni. Daniela pt *krbe tuerki. — Kako u ki končno u arujemo .al *ff«»- tegtule na-tati Iz tega za .tali jjatiske emigrante. — Kar Tes >nim» durmi je <>paail| ainri naj vse opravijo*—j«, pred ki se j»- med čakanjem | lagal. T<*la Ago»tino se je upi ilio. PROSVETA Razen tega: italijanskemu lisjaku italijansko past!... Zvečer se je Daniele odpeljal z vlakom, ki vozi v Locarno, in je okrog de*etih šel (A> jezeru, v smeri proti Saleggiju. Čakal je Agostina, ki ga je nameraval obvestiti, kako se je zgodba končala. Okoli pol enajstih pa se je namesto Agostina prikazal itali janski misar l.uca iz Minusija. — Agostino — je pripovedoval ta — je lahko ranjen na roki. Prišel ni, da bi z obvezo ne vzbujal pozornosti . . . — In oni? — je vprašal Da niele radovedno. Zapustili smo ga! . . . Prišel je še z dvema na domenjeni kraj. Ta dva sta ga prepustila Caterini in »ta odšla z obljubo, da se čez uro povrneta. Mi smo stali za San-Quiricom in smo čakali, da sta onadva izginila v smeri proti Navegni. Medtem je Caterina jokajoč in jadikujoč pripovedovala ovaduhu same be-dastoče. Zmoraj znova mu je zagotavljala, da se v vsem življe^ nju ni nikoli zanimala za tuje zadeve, da se tudi noče zanje zanimati, da pa popolnoma natanko ve, da so revolucionarne knjige in časniki, ki jih vtihotaplja-jo v Italijo, shranjeni v frančiškanskem samostanu Madonna del Sasso nad Locamom .. . Daniele se je moral temu odkritju prisrčno smejati. Najprej «e je Agostino sam prikazal, nas pa je pustil za cerkvijo — je nadaljeval Luca s svojim poročilom. — Dogovorili smo se, da bo .samo tedaj uporabil revolver, če bi ga skušal oni prehiteti. Agostino ae je delal, kakor bi šel slučajno mimo. Ker je bila tema, si je prižgal cigareto in je ob svitu goreče vžigalice spoznal lopova. — "Oh!" je vzkliknil, "to je pa znan obraz. Vi ste italijanski ovaduh!" Vrgel je cigareto proč in pričel se je (boj. Tudi mi smo zapustili skrivališče. Caterina pa je pobegnila . . . — Ste tudi vi kaj posegli vmes? . . 4 — Ni bilo prav nič potrebno. Samo pazili smo, če prihaja kakšen človek. Agostino je bil hitro v premoči. Vrgel je onega na tla in ga s tako silo bil s pestjo po obrazu, da bi se moral kamen razbiti. Da je Agostino zelo močan, smo zmeraj vedeli. Da je pa zmožen tolikšnega sovraštva, nam je bilo novo . . , — Pozabiti ne smemo, da so mu fašisti ubili brata — je rekel Daniele. Nato pa je vprašal: — Kako pa si je ranil roko? . . . — Ovaduh ga je vgriznil vanjo. Dobil je Agostinovo levico med zobe in je ni hotel izpustiti. S prosto |»estjo je Bergamask kakor norec tolkel po sovražnikovi čeljusti, toda oni kar ni popustil. Potem ga je zgrabil Agostino za vrat in ga davil, da bi se skoraj zadušil. —- Ali ga je ubil? — je Daniele s studom vprašal. — Zdi se . . . — Tedaj mora Agostino izginiti . . . Morda v Francijo! . . . Ker se je tako zasukalo, je Daniele sklenil prenočiti v I carnu in odpotovati naslednje jutro v Bellinzono. Da bi ne vznemiril družine, je stopil v kavarno in telefoniral domov. — Prava sreča, da si poklical — je takoj rekla Silvia. — 2e vso uro kličem Boga in ves svet. — Kaj pa se je zgodilo7 — je vprašal Daniele prestrašeno. — Pri nas nič — je hitela Silvia razlagati. — Toda ne daleč od nas, na cesti, ki vodi proti Gonloli, s tu trčila dva avta drug |drugt-gne je, Umberto Stella, morda ste že kaj slišali o njem — je odvrnil zdravnik. — Prišel je v Švico, da bi preštudiral hidro-električne naprave . . . — Naj bo, kdor hoče — ga je prekinil Daniele — razpolagajte svobodno z mojo hišo in mojo družino ... V Bellinzoni je poizkušal Daniele takoj poizvedeti, koliko je že kaj oblast poučena o tajnem poizkusu umora na Rivi piani. Kot pameten možak ni začel sam o tem govoriti, nego je počakal da bi začeli drugi. V tem smislu je obiskal tudi svojega advokata in odšel z njim na sodišče, da bi rešil formalnosti, ki niso bile prav nič nujne. Na cesti je pri vsakem znancu obstal. Kupil je dvoje jutranjih časnikov, to da nobeden ni sinočnje drame niti z besedico omenjal. Vse je kazalo, da v Bellinzoni ni bilo še nič znano. — Govore — se je končno drznil Daniele namigniti advo katu — da so se sinoči neki Ita lijani v bližini Locarna stepli radi politike . . . — Tu še ni nič znanega — ji odgovoril advokat. — Moral je biti kak nepomemben spopad .. . Ce bi bilo kaj resnejšega, bi že tu izvedeli . . . Razmerje med obema smerema je tu do skrajnosti napoto' . , . Odgovor je pomiril Daniela, ki je bil že itak negotov. Naj-brže je Lukova domišljija brez pomemben pretep napihnila. — Ti Italijani — si je rekel Daniele — so fejst ljudje, radodarni, impulzivni so, a gobezda-či. — In bolje je tako — je š< pomislil — sicer bi morala Agostino in Caterina zapustiti Švico .. . Pač pa ga je jezilo, da j« radi brezijomomhnega pretepa prenočil »loma in izgubil dan. Ko se je vozil domov, je srečal v vlaku nekaj kmetov, ki so se pogovarjali o lisjaku, ki je v Ma-gadinu uničil toliko kokoši. — Lisjak je prav zvit! — je rekel nekdo izmed njih. — Mnogo bolj zvit kakor ljudje s pastjo . . . — Iznašli so novo past. italijanski sistem*. . . ga je prekinil drugi. — Povzroča mnogo hrupa, a ne zgrabi nič! — je odvrnil prvi. — To je res — se je vmešal Daniele — povzroča mn<*go hrupa. a ne zgrabi nič . . . Samo brezsmiseln hrup i>ovzroča ... Prišedši domov je odšel Da-j • • * i niele takoj v prvo nadstropje, da Da-! bi videl ranjenca. Pre'd sobnimi ra-j vrati pa mu je Silvia zastavila! , l»ot in ga n prstom na ustih pro-mo-»*ila. naj m , — "Nikakršnih obiskov, nič, kar bi ga utegnilo vznemiriti.*' je ukazal zdravnik . . . Potem ne m >r«*m tor —K«Jer»t,- pa nila po ječah. Moderna dekleta "Mlada dekleta danes niso tisto, kar so bila pred dese leti." "Prav imaš! Nekatera njimi so se medtem za tri postarala." Pred vojnim sodiščem v Gi-jonu na Španskem se je dne 25. februarja zaključil proces zaradi upora proti 22 socialistom. Na dosmrtno ječo je bilo obsojenih 16 obtožencev in 120,000 peset globe. Trije obtoženci so \\ WES DK\?y X OFFICE 1 ZE 84 LET V SSKDIftCU MKSTi" lata partnil: Zaknja, zlata krm „ m CBNE ZELO ZMERNI. Uradne ur«: 8:80 Jo 1:1* T«l. HarriMn «731 326 s STATI: ST ■ OpposUe Davi« Store. 2d Flai NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepu 10. redne konvencij« M lahko naroti na list Pr0*»m i. šteje eden. dva. tri, štiri ali pet članov iz en« družine k eni niro/ninL Prosveta stane za vse enako, ta člane ali nečlane $6.00 rs eno lotn« m nino. Ker pa tlani že plačajo pri aaesmenta $1.20 ca tednik, ne jim U »tej« k naročnini. Torej aedaj ni vzroka, re*i, da Je list predrag m i fl. N. P. J. Ust Proaveta J« vaša lastnina in ffotovo je T vsaki druiiai m ki bi rad čital list vsak dan. Cena listu Prosveta Je: Za Zdrul. države in Kanado $6.00 1 tednik in................4.SO 2 tednika in...............8.60 S tednik« in............... 2.40 4 tednik« In............... 1.20 5 tednikov "In..,;.......... nič Za Evropo J«..............$9.00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki Je vaša lastnini. Pojasnilo: Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti flan SI tli če ho preseli proč od družine in bo zahteval lam avoj liat tednik, I moral tisti član iz dotične družine, ki je tako »kupno naročena na dna Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obrnem doplačati vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitfo datum za to vsoto naročniku. Za Cieero in Cbirago Ja.. 1 tednik in............. 2 tednika in........ 8 tednike in............... 4 tednike in............ 5 tednikov in........... PROSVETA. SNPJ, 2657 So. I.airndale Ave., Chicar«. III. Priloženo poiiljnm naročnino za list Prosveto vsoto $............ !) ,m® .......... ..........;..................ČL društva It...... Naslov ........................................................... Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih flaaa»( družine: 2) ............................................G. društva It....... 3) ............................................Čl. drultvs 4) ............................................čl. društva št........ 5) ............................................Čl. društva «. ................................Država ............... Nov naročnik.........................gUr ntrnfnik........... TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in ahode, vizitnice, knjijrc, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvst slovaškem, čiškem, nemškem, angleškem jeziku in dr VODSTVO TISKARNE APELIJtA NA ■fl.ANi S.N.PJ., DA TISKOVINK: NAKOPA V SVOJI TISK AKNI se |MinU" 1 <>|»ra\ i- ar it »rdi rnzoč . — Pred« navzdol, si > pri "C I mce Da irano n irn IKvstopn |H n h «evlje, da m* ic Silvia tiho Vsa pojasnila daj« vodstva tiaksrn« t>a« smerne, uaijsko delo prv« vr»u Pilit« po informanj« na naslov S. N. P. J. PRINTER 2657 59 SO. I,AWNDAI.F. AVENVE Te le f »m Rork»ell 4*04 CHICAGO, ILU Taas m d«b« as «aa mMMM