•c "s
PRIMORSKI DNEVNIK
Leto XXXII. Št. 185 (9490)
TRST, četrtek, 12. avgusta 1976
4^tnina Plačana v gotovini	i rn 1*
Ahb oostaie i gruppo	Lena 15U lir
PRIMORSKI DNEVNIK )e začeJ izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob»
^ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MEDTEM KO VSI POUDARJAJO PREHODNI ZNAČAJ ANDREOTTIJEVEGA KABINETA i MED UKREPI JE TUDI GRADNJA VELIKEGA UPEPELJEVALNIKA V CONI «A»
tudi zbornica izglasovala zaupnico vladi
OB VZDRŽANJU KOMUNISTOV IN SOCIALISTOV
Za vlado so glasovali samo demokristjani in južni Tirolci - «Avanti»: končno odpravljena diskriminacija do levice - Pajetta o novi vlogi komunistične partije
TUM, 11. — Andreottijeva vlada je tudi v poslanski zbornici, kot PjDšnji teden v senatu, prejela zaupnico. Zanjo so glasovali sicer sa-, ,l’ demokristjani in južnotirolski -p oslanci, medtem ko so se obe veli-1 levičarski stranki, komunisti in socialisti ter manjše laične stran-e vzdržale. Proti so glasovali sic er z različnimi utemeljitvami radi-, " demoproletarci in pa fašisti. Andreottijeva vlada je tako preje-<;>8 glasov, proti njej se je izre klo 44 poslancev, 303 poslanci pa
0	je vzdržali.
političnimi opazovalci v Ri-jl" Prevladuje mnenje, da se je aoes zaključilo dolgo politično ob-ki je trajalo trideset let in a s® je odprlo novo, ki vsebuje ,."°So pozitivnih perspektiv, pa tu-
1	"tnogo težav.
Socialistično glasilo «Avanti» pra-1 v svojem jutrišnjem uvodniku, da je 'dada, ki je pravkar prejela za-Puico, prehodnega značaja, ki pa je. kljub temu odpravila diskrimina-'Jo de levice. Kot je pravilno o-Jeni! bivši socialistični tajnik Fran-esco De Martino, pravi dnevnik, Pač za vlado, ki je zelo raz-Cna od one, ki so jo socialisti Predlagali, da bi se uspešno spo-Padli v sedanjem kriznem obdobju . v'semi problemi. Andreottijeva , ada ne more računati na vnaprej oločeno večino v pariamentu, nje-a Poglavitna naloga pa bo, trdi Vanti», sodelovati z večino, ki ji J® s svojim vzdržanjem v parla-‘Pentu omogočila rojstvo. Med te-bl> silami je tudi PSI, ki se bo •boral v prihodnjih mesecih spojki z vrsto problemov notranje-ga značaja, da bi se utrdil.
J
* vprašanjem Andreottijeve vlade 11 njenih perspektiv, se je ukvarjal v dl član vodstva republikanske stran-® Bucalossi. ki je v pogovoru s čas-•karji dejal, da je z zaupnico prija do rešitve vladna kriza, ki je . 'da državo dalj časa brez izvr-. e oblasti, prav v trenutku, ko so Pretresale družbene in gospodarje težave, kakršnih še ni bilo. Se-",ava enobarvne vlade pa še ne po-b'cni. da so vsi problemi rešeni, saj °s'aja še odprta vrsta političnih vprašanj.
U novem političnera-flbdobju, ki je I® zaupnici Andreottijev! vladi zanaio v Italiji, smo se pogovorili z Giancarlom Pajetto. članom tajnica KPI, enim najtesnejših sode-avcev Togliattija in ki ga imajo Se sedaj za enega najostrejših umov komunistični partiji. «Pozitivno je Predvsem dejstvo, da je ta vlada astala, potem ko je KD morala pri-^riati. da je nemogoče sestaviti kakr-s®°koli večino ter se je zato morala odločiti za poseben, popolnoma nov cd«os s parlamentom. Če bi mu mi b® nudili možnosti, da sestavi vlado, da bi rešil najnujnejše probleme, ki ai’ejo Italijo, se Andreotti sploh ne bl mogel predstaviti parlamentu. V Prihodnjih mesecih se bosta vlada in Parlament spopadla z najresnejšimi 'Prašanji krize, ki1 jih doslej ni bilo jogoče rešiti zaradi nemoči stare Jladne koalicije ter zaradi položaja,
. le nestal v parlamentu,» pravi Paletta.
^Pr. : Komunistična partija j" to-eJ pozitivno ocenila Andreottijev
Program?
Odg. : če bi naša ocena bila pozivna bi glasovali za vlado in se ne 1 vzdržali. Naš glas v parlamentu va”- bd n>ti za, niti proti, s svojim zdržanjem smo hoteli podčrtati ®zn°st, ki jo ima ta vlada, da po-•eže za rešitev najnujnejših vprašal’ obenem pa poudarja in izra-® kritiko do dejstva, da ni prišlo
Giancarlo Pajetta
iresn*no nove rešitve, ki bi uteg-sile mobil^irati vse demokratične
ocen,-ì': katere so točke, ki ste jih tjste 11 kot pozitivne, katere pa so Vrnn„ neQativne v Andreottijevem jih i aJlM’ Katera so vprašanja, ki 0 ra vlada lahko rešila?
kvarf-J ' .^Prašanja, s katerimi se u-vilna Andreottijev program so šte-Prevefne7kateri. celo trdijo, da jih je vPraša’ ■ re®rtev mnogih izmed teh bomo so že v teku razprave. Ne vaniu i ali križem rok, v pričako-larrient,, a >:,ada začne delati; v par-čim .S1 borno prizadevali, da bi tev. pnef Prišlo do pozitivnih resisto;'; p .žili se bomo tudi novih po-PredseriUSrn° jih Pridobili, še zlasti Naše Site.v Parlamentarnih komisij.
budneg7adr^čaj'a kritičnega in spod'
Vpr. : Komunistično partijo obtožujejo, da je njeno stališče do vlade, s tem da so se vzdržali, naklonjeno «dobrim nameram» krščanske demokracije, da je KPI naklonjena obljubam, ki bi jih vlada spet utegnila kršiti, kot v preteklosti, saj so v njej iste osebnosti kot nekoč . . .
Odg.: Pri tem pa moramo le upoštevati novo dejstvo: v sedanjem parlamentu, ni mogoče odobriti nobenega zakona brez glasu KPI. Komunisti pa ne glasujejo za «dobre namere».
Vpr. : Kakšen je vaš odnos do novega političnega položaja, v katerem se je znašla KPI? Bilo je slišati že mnogo različnih tolmačenj, kritik . . .
Odg.: Vsi se zelo dobro zavedamo, kakšen izreden pomen je imel izid
volitev 20. junija, zavedamo se, da se je avtoriteta partije povečala. Nikakor ne zaupamo slepo KD. Naši tovariši vedo, da bodo morali nadaljevati s svojo vsakodnevno kritiko, z enotnimi borbami, z ljudsko budnostjo, samo tako bomo lahko še napredovali.
CANDIDA CCRZl
Prvi predlogi znanstvenikov za bonifikacijo obširnega območja, ki ga je zastrupil dioksin
Tovarno Icmesa bodo morali po vsej verjetnosti popolnoma porušiti - Izjava milanske PSI
Italijanska vlada in Bližnji vzhod
RIM, 11. — O položaju na Bližnjem vzhodu je včeraj zvečer razpravljal italijanski zunanji minister Furlani z italijanskimi veleposlaniki v Egiptu, Izraelu. Libanonu in Siriji. Diplomatski predstavniki so poudarili, da je položaj na Bližnjem vzhodu zelo resen ter da obstaja nujna potreba, da se vsi zavzamejo za čimprejšnjo rešitev krize na tem področju. Minister Forlani je še posebej {»udaril, tudi v posebni i zjavi tisku, da je vprašanje zelo zapleteno.
MILAN, 11. — Znanstvena komisija, katere naloga je bila prou-j čiti načine, kako bi območje, ki ' ga je dioksin onesnažil, spet bonificirali, je prišla do prvih zaključkov in je dala svoje prve predloge, ki pa so zelo širokopotezni ,,	_	in ki bodo zahtevali mnogo časa
RIM 1L	Demokristjanski se- za praktično izvedbo. Komisija je
nator Mino Martinazzoli je bil iz- predlagala: 1. gradnjo upepeljeval-voljen za predsednika nove parla- n;i,a na zastruDlienem območiu: 2.
Martinazzoli predsednik preiskovalne komisije
mentarne preiskovalne komisije. Podpredsednika bosta Spagnoli (KPI), ki je bil podpredsednik že v prejšnji zakonodajni dobi in pa Felisetti (PSI). Preiskovalna komisija šteje 20 članov, 10 senatorjev in prav toliko poslancev. Od teh je osem demokristjanov, sedem komunistov, dva socialista, misovec, senator neodvisne levice in pa senator Doline Aosta.
PALERMO, 11. — Na današnjem zasedanju sicilskega deželnega sveta so izvolili za predsednika dežele demokristjana Angela Bonfiglia, za katerega so glasovali svetovalci KD, PSI, PRI in PSDI. Prejel je skupaj 45 glasov, medtem ko se je 23 komunistov vzdržalo.
,
Predsednik vlade Andreotti med svojim včerajšnjim posegom v poslanski zbornici.
*	» v\i ^
(Telefoto ANSA)
nika na zastrupljenem območju; 2. uničenje podrasti in listov na drevesih in grmovju in končno 3. opustitev vseh poslopij. Slednjih po vsej verjetnosti ne bo treba zrušiti, temveč jih bodo samo zapustili, nakar bo zob časa opravii svoje. Morda jih bodo porušili v daljši bodočnosti, vsekakor ne pred tremi leti, ko se bo odstotek dioksina na vsem območju zmanjšal.
Eden članov znanstvene komisije prof. Cimmino je dejal, da je treba prebivalstvu takoj povedati resnico, da si ne bo delalo utvar. Območje, ki ga je zastrupil dioksin leta in leta ne bo primerno za življenje ljudi. Tudi tovarno Icmesa bodo porušili, s tem v zvezi pa obstajajo nekatere težave, ki jih bo še treba rešiti. V upepeljevalniku naj bi žgali vrhnjo plast prsti z vseh 115 hektarov, ki jih je dioksin onesnažil. Gre po prvih računih za približno 300 tisoč kubičnih metrov zemlje, iz katere je treba odpraviti strupeno snov. Po mnenju izvedencev podtalna voda ni v nevarnosti, saj so posamezne žile v globini 25 m pod površjem, dioksin pa sega največ 2 cm pod površjem.
Milanska federacija PSI je objavila komunike, v katerem pravi, da za dramatične dogodke, ki so prizadeli občine Seveso, Meda, Cesano Maderno in Desio ni krivo zgolj naključje, temveč točno določene pomanjkljivosti in odgovornosti tistih, ki so dovolili, da tovara Icmesa deluje brez slehernih varnostnih naprav ter tistih, ki so dovolili, da Icmesa proizvaja tako nevarne kemične spojine v gosto obljudenem področju, kot je Brianza.
UDI, Zveza žensk Italije je po sklepu deželne zdravstvene komisije in po izjavah ministra za pravosodje Bonifacia v zvezi z zakonitostjo terapevtskega splava za nosečnice na prizadetem območju, objavila izjavo,, v kateri pravi, da gre za prvi uspeh prizadevanj žensk in njihovih organizacij ter na splošno za uspeh vse demokratične javnosti.
Telefoto ANSA: v posvetovalnicah, ki jih je postavila dežela Lombardija v Sevesu in drugih nriza-detih krajih se vrstijo nosečnice, da bi se posvetovale o možnosti splava.
'
?■*
! ’ «1
LIBANONSKA VOJAŠKA IN POLITIČNA KRIZA SE ZAOSTRUJE
V 36 URAH ŠEST NAPADOV NA TABORIŠČE TAL ZAATAR
Krščanskim in desničarskim enotam se je posrečilo zavzeti hribček, kjer so edini studenci, od koder so dovajali vodo v taborišče - Odločen odpor branilcev - Arafat poziva arabske poglavarje k takojšnjemu posegu
BEJRUT, 11. — Libanonske krščanske desničarske sile. ki že triinpetdeset dni oblegajo taborišče Tal Zaatar, so danes sprožile ponoven.silovit napad, ki so ga podprle s tanki. oklepnimi vozili in težkim topništvom. To je bil že šesti napad v manj kot šestintridesetih urah.
Obleganci, ki so v prejšnjih dneh pripravili pot na hribu za hrbtom taborišča, so danes zavzel; dve tovarni, ki sta ob taborišču ter neki hribček na katerem je eden od zadnjih studencev, ki dobavlja vodo taborišču.
Položaj v taborišču samem je o-bupen: branilcem se je do sedaj posrečilo, da kljubujejo napadom in preprečijo napadalcem vstop v tabo-
rišče. Sedaj pa se nahajajo v polo- k: v resnici nočejo prenehanja ognja žaju, da jim ne more pomoč prihaja-1 m da nimajo nobenega namena, da ti od nikoder in še posebej, da ne j bi prišlo do ustanovitve ^višjega od-morejo več računati na preskrbo zJbora.JJeshičarske sile' -- je rečeno vodo. Vse to seveda močno zmanjšu-Tv poročilu — skušajo le da bi pri-je njihove obrambne zmožnosti. Li- dobile na času ter likvidirale od-banonsko odporniško gibanje (levi-1 perniška gnezda na ozemljih, ki jih
niiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii
JEDRSKE NAPRAVE PAKISTANU
Francija zavrača ameriško vmešavanje
HAAG. 11. — Ameriški državni tajnik Kissinger se je danes pogovarjal v holandski prestolnici z zunanjim ministrom Van Der Stoelom. Ameriški državnik se je mudil na Holandskem le sedem ur. Na pogovoru s holandskim sobesednikom je obravnaval splošna vprašanja evrop. ske skupnosti in tudi bilateralna vprašanja.
Na tiskovni konferenci pred odletom v ZDA je Kissinger govoril o vprašanjih Bližnjega vzhoda ter še posebej o Libanonu ter o grško - turškem sporu. Na tiskovni konferenci pa ni omenil delikatnega vprašanja odnosov med ZDA in Francijo v zvezi s francosko dobavo Pakistanu naprav za obogatitev urana.
O teh vprašanjih se je Kissinger pogovarjal že v Deauvillu v Franciji, kjer je bil na krajšem počitku. Med drugim je govoril s francoskim ministrom za industrijo D’Ornanom ter z zunanjim ministrom Sauvagnar-guesom. Kissinger je pri odhodu iz Deauvilla izjavil časnikarjem, da se morajo Francija, ZDA in Pakistan pogovoriti o tej zadevi. Francoski vladni predstavniki so ostro reagirali na to Kissingerjevo izjavo. Premier Jacques Chirac (predsednik Valéry Giscard D’Estaing je sedaj v Zairu na počitnicah) je kategorično odbil vsakršno odprtje tristranskih pogajanj. «Zadeva je popolnoma jasna — je dejal —. Sporazum za pio-dajo naprave sta podpisali dve suvereni državi, Francija m Pakistan, ter zato ZDA nimajo nobene pravice, da bi se vmešavale v zadeve, ki se tičejo teh dveh držav». Chirac je še pristavil, da «se Francija ne bo udeležila nobene operacije, ki bi u-tegnila povzročiti kako nevarnost širjenja jedrskega orožja». Pripomnil pa je. da je Kissingerjevo stahsce po njegovem mnenju povezano z a-meriškimi trgovskimi računi, gospodarsko ekspanzijo ter ameriško notranjo politiko. Brez dvoma je Kis-singerjev nastop tesno povezan z a-meriško volilno kampanjo, kar pa ne opravičuje vmešavanja v zadeve drugih držav.
V nekaterih krogih se sprašujejo, če bo Pakistan utegnil vzdržati pritisk ZDA, ker je znano, da.ta dr
PO ZASEDANJU KOORDINACIJSKEGA ODBORA NEUVRŠČENIH
V Colombu začetek medministrske konference kjer bodo sklepali o sprejemu novih članov
Odmevi neuvrščenega vrha v svetovnem tisku - Craxi (PSI) o neuvrščenosti
COLOMBO, 11. — Glavno mesto Sri Lankg. je bilo danes prizorišče dveh pomembnih dogodkov: dopoldne se je uspešno končalo tridnevno zasedanje koordinacijskeg. biroja neuvrščenih, popoldne pa se je s slovesno sejo začela ministrska konferenca. Za njenega predsednika so izvolili ministra Sri Lanke Feliksa Bandaranaikeja, ki je na tiskovni konferenci po slovesni otvoritvi številnim časnikarjem izjavil, da so u-deleženci tega velikega zborovanja, na katerem so zastopane vse neuvrščene države, prepričani, da bo obrodilo odlične sadove. «Povsod sta želja in odločenost, da to dosežemo. Pomembno je Usto, kar nas združuje, in ne kar nas razdvaja», je naglasil Bandaranaike. Časnikarji so ga med drugim vprašali, ali je Ro-tnunija uradno zahtevala, naj jo na vrhunsko konferenco sprejmejo kot opazovalko. Minister je odvrnil, da takšna zahteva Romunije obstaja, da je bilo to vprašanje na dnevnem redu koordinac:jskega biroja, ki je sklenil, da bodo ta vprašanja nadrobneje obravnavali na ministrski konferenci, ki bo jutri dopoldne začela delovno zasedanje.
Ministri bodo obravnavali, prošnje za sprejem novih članov, opazovalcev in gostov: poročilo koordinacijskega biroja in predlog dnevnega reda konference na vrhu. Ko bosta politični in gospodarski odbor končala obravnavo konferenčnih dokumentov, bodo o njih spregovorili ministri še na plenarnem zasedanju, ob koncu konference pa bodo sprejeli priporočila za zborovanje voditeljev.
Vodja jugoslovanske delegacije na ministrski konferenci neuvrščenih v Colombu — zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic — je bil danes tudi sicer zelo delaven. Z alžirskim
žava potrebuje veliko 'ameriški go- j zunanjim ministrom Butefliko se je spodarsko in 'drugo pomoč.	i pogovarjal o vrsti vprašanj, ki bodo
v prihodnjih dneh na dnevnem redu ministrske konference, kot tudi o temah, ki bodo prevladovale na vrhunskem sestanku neuvrščenih. Zatem se je Miloš Minic sešel tudi z zunanjimi ministri Indije, Bangladeša in Ljudske demokratične republike Koreje — čavanom, Huseinom in Ho Damom. Tudi na teh srečanjih je bilo največ govora o sedanjem dogajanju v Colombu.
Svetovno časopisje, razumljivo zlasti tisto iz neuvrščenih držav, z velike pozornostjo spremlja dejavnost neuvrščenih pred peto konferenco na vrhu. Vse velike svetovne agencije. časniki, časopis; ter radijske in televizijske postaje, seveda vsakdo na svoj način in iz svojega zornega kota, skušajo zaznamovati pomen političnih dogajanj v Colombu ir v vsem neuvrščenem gibanju.
Pariški «Le Monde», na primer, o-pozarja svoje bralce, da se je neuvrščeno gibanje rodilo na Brionih, kjei so se sešli predsednik Tito, Nehru in Naser. Francoski dnevnik nadaljuje takole: «Gibanje je najbolj pod vplivom maršala Tita združevalo države, ki so se hotele izogniti hladni vojni med Vzhodom in Zahodom. Gibanje neuvrščenih pa danes ne pomeni samo zavračanje uvrščanja v gospodarske in vojaške bloke, ki so nastaii po drugi svetovni vojni, temveč pripravljenost za boj proti vsem oblikam imperializma in kolonializma, bojuje pa se tudi za zmanjšanje gospodarske neodvisnosti dežel v razvoju od industrializiranih sil.
Londonski gospodarski časnik «Financial Times» izraža prepričanje, da bo konferenca voditeljev neuvrščenega sveta v Colombu ključni dogodek v iskanju poti za novo gospodarsko ureditev v svetu in za odnose med razvitim; in nerazvitimi državami,
O ameriških pogledih na neuvrščenost poroča Tanjugov dopisnik iz Wa-
shingtona Velimir Budivnir. Med drugim ugotavlja, da sta v ameriških političnih krogih dve struji, kar zadeva ocenjevanje neuvrščenosti. Ena se zavzema za spopad in praktično odklanja vse, kar neuvrščeni upravičeno zahtevajo. Hkrati si prizadela okrepiti pritiske na neuvrščene države in čimbolj zrahljati njihovo akcijsko enotnost in moralno moč. Druga struja, ki ima precej vplivne prestavnike tudi v kongresu, pa meni, da bi morale ZDA v prihodnje imeti bolj stvarno in prilagodljivo politiko, ko gre za odnose z neuvrščenimi. Politično ravnanje sedanje ameriške oblasti na čelu s predsednikom Fordom kaže. da gre za nekakšno ravnotežje med obema strujama.
Tanjug je v zvezi s konferenco neuvrščenih na vrhu inte;vjuval tajnika italijanske socialistične stranke Bettina Craxija. ki je izjavil, da bo konferenca pomemben dogodek, ki priča o pozitivni politični tendenci, ki
je nastala po drugi svetovni vojni iz narodnoosvobodilnih bojev ljudstev ter oh osveščanju celotnih celih. Ta proces, pravi Craxi, pa se ne bo zaključil, dokler se ne bodo uvelja rila načela strpnosti in ne bo prišlo do priznanja in do mirnega sožitja z vsemi narodnostnimi in verskimi manjšinami. Neuvrščeno gibanje, ki sledi smernicam, ki jih je začrtal predsednik Tito, lahko bistveno prispeva k obrambi neodvisnosti in nacionalne suverenosti ter v boju proti poskusom vmešavanja v tuje zadeve s strani velikih sil. PSI si prizadeva. da bi okrepili stike na vseb ravneh med Italijo. EGS in neuvrščenimi državami, da bi omogočili razvoj pozitivnih političnih odnosov.
MOSKVA, 11. - Agencija TASS je sporočila, da je ministrski svet SZ odobril dve pogodbi, ki sta bili sklenjeni z ZDA v zvezi z jedrskimi poskusi.
carsko) jih sicer podpira s topniškim ognjem iz bližnjih hribov, toda ne ve se. koliko časa bo ta pomoč iz datna za branilce.
Vse kaže, da so izgube v vrstah napadalcev zelo velike. Po poročilu časopisne agencije «Wafa» so krščanski bojevniki izgubili do sedaj enajst' oklepnih vozil, v njihovih vrstah pa je bilo ubitih dvesto mož. Toda po radijskem sporočilu iz taborišča se je zvedelo, da je položaj v Tal Zaataru vedno težji. V taborišču je baje tri tisoč otrok ter stiristopetdeset ranjencev, ki jih Mednarodni rdeči križ ni utegnil evakuirati.
Palestinski leader Jaser Arafat je medtem poslal nujno poslanico vsem poglavarjem arabskih držav ter je pozval, naj si prevzamejo težko odgovornost reševanja nedolžnih življenj v Libanonu. Besedilo Arafatove poslanice je objavila časopisna agencija MEN. Arafat poziva v poslanici vse arabske poglavarje naj intervenirajo preden bo prepozno ler napravijo konec «kruti zaroti in posledicam, k; bi se utegnile poroditi na škodo Palestincev in libanonskih naprednih sil». V svoji poslanici A-rafat pravi, da sile, ki oblegajo taborišče Tal Zaatar «teptajo vsa načela časti, moralnosti in vere ter streljajo na ženske in na otroke». Palestinski leader govor; v poslanic1 tudi o nekaterih drugih četah, čeprav ne omenja izrecno sirske vojske.
Danes je Jaser Arafat pozval e-giptovskega predsednika Sadata naj intervenira ter je še enkrat obtožil Sirijo, da podpira libanonsko desnico. kateri n ud; najnovejše orožje.
Sinoči je politični svet libanonskih naprednih sil odbil nove pogoje, ki jm je postavila Sirija, ki zahteva, da bi se dela odbora za izvajanje damaščanskih sporazumov udeleževale tud; libanonske politične sile, ki so naklonjene Siriji. Pri tem gre za stranko Baath, ki zastopa sirska stališča, desničarske naserjevce in «šiitsko gibanje razdedinjenih». V nekem sporočilu napredne sile trdijo. da desničarji in njihovi za vezni-
iiiiiitiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMuniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiHiiiimiuuMmrmiinHHimiiiiiiuHHiiiuuHiuMHnHMMiHun
Poslanska zbornica jc izglasovala zaupnico Andreottijev! vladi, za katero so glasovali samo poslanci KD in pa južni Tirolci, medtem ko so se predstavniki o-beh velikih levičarskih sirank KPI in PSI, ter manjših laičnih strank vzdržali. Politični opazovalci v italijanskem glavnem mestu ugotavljajo, da se je zaključilo dolgo politično obdobje, ki je trajalo trideset let, s tem da je Padla diskriminacija do levice. Obenem so vsi mnenja, da je sedanja vlada zgolj prehodnega značaja, dokler se v parlamentu ne izoblikuje taka večina, ki bo zmož na spopasti se s hudimi vprašanji, b' tarejo Italijo.
Z odlokom notranjega ministra Cossige je bil pred nekaj dnevi protiteroristični inšpektorat prei-
menovan v varnostno službo SDS. Čeprav uradno trdijo le, da je šlo le za neznatno spremembo, da bi uskladili italijansko terminologije s terminologijo, ki je v rabi v ostalih deželah članicah EGS, kaže, da je to preimenovanje u-vod v preesnovo italijanske obveščevalne službe. Po tej reformi naj bi SDS prevzel skrb za notranjo varnost, ki je bila doslej v pristojnosti obveščevalne službe SID, slednja pa naj bi o-branila pristojnost za protivohun-sko delovanje in za posege v tujini.
Vojaška in politična kriza v Libanonu se zaostruje. Krščansko-maronitske sile so sprožile že šesti napad v 36 urah na taborišče Tal Zaatar, ki pa še vedno kljubuje sovražniku. Palestinski leader Arafat je pozval vse poglavarje arabskih držav, naj čimprej intervenirajo, da bi preprečili poraz naprednih in paiestinskih sil. Egiptovske oblasti so zavrnile 150 beguncev iz Libanona, ki jih je pripeljala v Aleksandrijo neka turška ladja. O vprašanjih Bližnjega vzhoda in še posebej o Libanonu se vedno bolj zavzeto pogovarjajo tudi na Zahodu. Italijanski zunanji minister Forlani je obravnaval ta vprašanja z italijanskimi veleposlaniki na Bližnjem vzhodu, Kissinger pa se je pogovarjal s holandskim zunanjim ministrom.
zahtevajo zase.
V tem trenutku so v teku v vsem arabskem svetu zavzete akcije, da bi prišlo do rešitve spora med Sirijo in palestinskim odporniškim gibanjem V krajevnih krogih se je zvedelo, da bi se libijski premier Ža-lud utegnil vrniti v Bejrut, da bi nadaljeval svoje posredovanje med Sirijo in palestinskim odporniškim gibanjem, ki je pred dnevi pripeljalo do damaščanskih sporazumov.
Poročajo še, da se bo Jaser Arafat utegnil srečati v kratkem s sirskim predsednikom Asadom na posredovanje Kuvajta in Saudove Arabije.
Nove dvome v krogih libanonskega naprednega gibanja ter palestinskega odpora je vnesla nenadna politična poteza egiptovske vlade, ki je prepovedala, da bi se v Aleksandriji izkrcala večja skupina beguncev iz Libanona. Tiirška ladja «Kozorog»'je namreč pristala v Aleksandriji s stopetdesetimi libanonskim; begunci, ki pa jih egiptovske oblasti niso hotele sprejeti. Ladja «Kozorog» se je vrnila nazai v južni Libanon, kjer je begunce ponovno izkrcala in nato ocfplula v Haifo. kjer pa so jo izraelske oblasti temeljito pregledale.
Kot je znano, izraelske oblasti že dalj časa pregledujejo vse ladje, ki P-ujej' poroti Libanonu ter zaplenjajo vse tovore orožja, ki naj bi bilo namenjeno libanonskim naprednim silam in palestinskemu odporniškemu gibanju. Na drugi strani pa je skoraj gotovo, da Izrael podpira krščanske sile v Libanonu.
Poiifsrmn poskus ugrabitve letala Et AL
ISTAMBUL, 11. — Turška policija jc sporočila, da so varnostne sile istambulskega letališča preprečile poskus arabskih gverilcev, da bi se {»lastili nekega letala izraelske družbe El Al. Neki funkcionar izraelskega konzulata v Istambulu je dejal, da so arabski gverilci streljali z br. zostrelkami. ko so se spopadli s turškimi varnostnimi silami.
Očividci na letališču so dejali, da so gverilci odvrgli ročne granate, ko so jih agenti varnostne službe opazili. Policija je takoj poslala na letališče močne okrepitve.
Letalo družbe El Ai bi moralo odleteti iz Istambula ob 19.19 po legalnem času.
Po zadnjih vesteh je pri pregledu prtljage potnikov eksplodirala bomba. nakar so štirje moški začeli streljati z revolverji. Policija je ubila dva gverilca od štirih. Pri streljanju je bito ranjenih 24 potnikov, v glavnem Izraelcev; Zdravstveno stanje šestnajstih ranjencev je zelo težko.
RIM, 11. — Notranji minister Cos-siga je sprejel danes svojega britanskega kolega Roya Jenkinsa, ki bo kmalu izvoljen za predsednika EGS. Oba notranja ministra sta obravnavala vprašanja, ki zadevajo boj proti terorizmu, ki sta jih že začela v Luksemburgu.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
12. avgusta 197fi
PO UMIKU LIBERALCEV IZ POGOVOROV
Velikošmarenski zastoj «preverjanja» med vsemi strankami ustavnega loka
Položaj zapleten tudi zaradi krize v PSI ■ KB predlaga dvostranska posvetovanja ■ Rešitev vladne krize bo imela pozitivne posledice tudi na krajevni ravni
ze. ki je nastala v socialistični stranki zaradi odstopa treh članov pokrajinskega vodstva. Gre za občinskega svetovalca Kervina, ki pripada Mancinijevi struji, za «demartinovca» Dcclevo in «avtonomista» Ulcigraia, ki so z različnimi motivacijami kritizirali pomanjkanje jasne politične linije stranke. Kervin je v svojem pismu, ki ga je tržaški italijanski dnevnik objavil z velikim poudarkom, med drugim trdil, da se ne more več udeleževati razgovorov med strankami ustavnega loka prav zaradi tega, ker ni imel jasnega mandata s strani strankinega vodstva.
Vsekakor so globlji razlogi vrste odstopov iz vodstva PSI še dokaj ne-jasn' in tudi v samih soc:alističnih vrstah različno tolmačeni, jasno pa je, da so vsaj v neki meri rezultat nezadovoljivega rezultata, ki so ga socialist; zabeležili na junijskih volitvah. Po drugi strani se tržaška PSI pripravlja na pokrajinski kongres, ki bi moral biti jeseni in na katerem naj bi se izoblikovala nova notranja večina, kot se je zgodilo na vsedržavni ravni z izvolitvijo avtonomista Craxija za novega strankinega tajnika. Zato ni izključno, da so omenjeni odstopi prvi vidni znaki političnih premikov, ki se bodo
Politično delovanje v našem mestu je v teh dneh skoraj povsem zamrlo : napovedi, po katerih naj bi letos imeli — seveda s političnega vidika — «vroči veliki šmaren», se očitno ne bodo uresničila in bo treba verjetno čakati na september, preden bi se mlačne vode krajevnega političnega dogajanja spet nekoliko razgibale.
Napovedi o nadaljevanju političnega delovanja tud; v tednih, ki so običajno namenjeni dopustom, so sloneli predvsem na večkrat proglašeni volji vseh političnih strank ustavnega loka po «razčiščenju» odnosov predvsem v obeh glavnih krajevnih upravah, na tržaški občini in na pokrajini. Obe upravi — kot je znano — vodita demokrščanska e-nobarvna odbora, ki ne razpolagata z večino v obeh svetih, pač pa slonita na programskih sporazumih med vsemi strankami ustavnega loka. Izvajanje teh sporazumov, pa tudi splošno delovanje obeh uprav, sta naleteli na dokaj ostre kritike s strani nekaterih izmed strank, ki so programske sporazume podpisale, in predvsem s strani KPI, PSI in PLI.
Pra • zaradi tega je KD — po daljšem oklevanju — morala privoliti v «preverjanje», se pravi v razgovore z vsemi ustavnimi strankami, ki naj bi prispevali k izhodu iz sedanjega mrtvila, oziroma iz pasivnosti občinskega in pokrajinskega odbora.
Že prvo od srečanj je pokazalo, da so pogovori zelo težavni in da so pogledi strank na splošen problem upravljanja obeh uprav dokaj deljeni. Na eni strani sta obe delavski stranki — in predvsem KPI — pritiskali, da bi od programskih sporazumov prešli k pravim političnim sporazumom, ki bi omogočili sestavo novih večin in torej novih odborov, v katerih ne bi bila več zastopana ena sama stranka: na drugi strani pa se je KD izmikala, češ da ne more privoliti v zavezništvo s komunisti, s katerimi je pripravljena samo na «soočanje», po znani Zacca-gninijevi formuli. V takem položaju so se liberalci nepričakovano umaknili iz pogovorov, češ da potekajo v znamenju «lotizacije oblasti», medtem ko je treba ohraniti «ločnico med večino in opozicijo».
Krščanska demokracija je takoj izkoristila priložnost in ugotovila, da m več pogojev za nadaljevanje srečanj med vsemi ustavnimi strankami, po drugi strani pa je predlagala nadaljevanje posvetovanj na dvostranskih sestankih v pričakovanju, da bi se politični položaj razjasnil Dejstvo pa je, da za sedaj takih razgovorov ni bilo, s čimer pa je praktično odpadla možnost, da bi v kratkem roku «preverjanje» rodilo konkretne rezultate, tako da bi našli izhod iz krize še pred septembrsko obnovitvijo dela obeh iz- j voljenih svetov, občinskega in pokrajinskega.
Položaj je zapleten tudi zaradi kri-
■iiiiiiiiiiivimiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiikiiHiiiiiilil
PO OBISKIH PREDSEDNIKOV OBEH ZBORNIC
POUDARJENE TESNEJŠE ZVEZE MED DRŽAVO IN DEŽELO F-JK
Vlada pripravljena vsestransko ukrepati za obnovo prizadetih krajev
izkristalizirali prav na kongresu. Za sedaj pa so se spori v PSI izražali le preko časopisja, medtem ko se pristojni strankini organi še niso sestal; zaradi odsotnosti znatnega dela njihovih članov iz Trsta. Med drugimi se je v teh dneh vrnil z dopusta sam pokrajinski tajnik PSI Ghersi.
«Ustavni lok», ki je doslej omogočaj delovanje obeh najvažnejših kra-levnih uprav v našem mestu, je torej v krizi, nikakor pa še ni pokopan, kot bi hoteli nekater; prikazati. Dokaz za to je sporazum, ki so ga kljub vsem težavam dosegli glede konzorcija za prevoze, katerega vodilne organizme so izvolili prejšnji petek. Drugi pozitivni element prihaja iz Rima z dokončno rešitvijo vladne krize, saj so se mnoge stranke v preteklih tednih izogibale izbir v pričakovanju političnega razpleta na vsedržavni ravni. Vse to daje u-pati, da bo v tednih po velikem šmarnu le mogoče doseči tiste politične dogovore, ki bi zagotovili mestu učinkoviti krajevni upravi, tako na občini kot na pokrajini; taki u-pravi, ki bi znali delovati v korist prebivalstva in bi imeli politično in tehnično sposobnost, da se resno lotita ogromnih problemov, ki tarejo naše mesto.
IZ POROČILA SKUPINE TRŽAŠKIH ZDRAVSTVENIH OPERATERJEV
Nesreče na delu in poklicne bolezni so glavni vzrok izostajanja od dela
Privilegirani družbeni sloji prepogostokrat ocenjujejo ta pojav kot glavni vzrok gospodarske krize
Privilegirani, vladajoči sloji italijanske družbe so v zadnjih letih sistematično zavračali del krivde za hudo gospodarsko krizo v državi na absentizem delavcev. Ta pojem je še zmerom njihov bojni prapor in ga rad: visoko zavihtijo vsakokrat, ko morajo zaščititi svoje razredne interese pred novimi zahtevami delavskega gibanja.
Izostajanje od dela je nedvomno pereč pojav. Pred njim si ne moremo zakrivati oči, vendar ga obenem ne gre tolmačiti, kot ga zavestno in namenoma tolmačijo vsi tisti, ki b, radi ohranili svoje privilegije in se boje, da bi se delavsko gibanje preveč okrepilo in te privilegije ogrozilo. Če pojav izostajanja od dela podrobneje analizirano, se nam prikaže bistveno drugačna stvarnost, ki je popolnoma drugačna, veliko bolj zaskrbljujoča in vredna globokega premisleka.
Takšno analizo je v zadnjem času opravila skupina zdravstvenih operaterjev na Tržaškem, ki deluje v sektorju medicine dela. Skupina, ki jo sestavljajo Aldina Biondi, Andrea Ccliareta, Aldo Fabiani, Roberto Ferri, Bruno Gregori, Umberto Laurenti, Gianfranco Orlando, Aljoša Petelin, Alberto Russignan, Pier Mario Biava, Massimo Bovenzi, Antonio Fiorito, Giuseppe Geppini in Carla Volpe, je svoje zaključke v
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
RES NUJNA AKCIJA POLICIJE, KARABINJERJEV IN MESTNIH REDARJEV
Ob velikem šmarnu bodo povečali nadzorstvo nad cestnim prometom
Predvidevajo, da bo največ prometa v nedeljo v jutranjih in v večernih urah - Propadla akcija Združenja trgovcev: veliko trgovin je že zaprtih
Velikošmarensko vzdušje je kljub dežju in hladnemu vremenu iz prejšnjih dni zavladalo tudi nad našim mestom in okolico. Z ene strani na tržaških ulicah opažamo vedno več turistov, čeprav je Trst le njihova prehodna etapa in se zato pomudijo tu le dan ali dva, nato pa nadaljujejo pot proti Istri in Dalmaciji, z druge strani pa se naše mesto čedalje bolj prazni, saj odhajajo Tržačani na poletne počitnice, na kar nas opozarjajo številne zaprte trgovine v središču mesta in tudi v predmestjih.. ih skupinski, d1
likošmarensEaS #k<ŽiP, ki bo dose-pusti v skoraj vseh najvažnejših’ gja svo;	v soboto, nedelin ir
industrijskih obratih. Zato postaja
promet tudi na cestah naše pokrajine v teh dneh vedno bolj živahen. Število avtomobilov na cestah se stalno veča v pričakovanju dolgih kolon, ki se bodo ustvarile ob koncu tedna in ki so, poleg sonca in
lepega vremena, glavna značilnost velikega šmarna.
Promet povzroča ob velikem šmarnu največ preglavic ne samo avtomobilistom, temveč tudi organom, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad prometom. Zaradi tega pripravljajo cestna policija, karabinjerji in mestni redarji vsako leto ob tem času načrte, s katerimi naj bi jim u-spelo omiliti težaven položaj na najbolj . prometnih cestah in vozliščih naše pokrajine.
Cestna policija j<^ že začela z ve-
Med deželnimi upravitelji vlada precejšnje zadovoljstvo po obiskih predsednikov obeh zbornic na k>-dročju, ki ga je prizadel potres. Tudi obisk predsednika senata Fan-fanija, čeprav je bil zasebne narave, je skupaj z obiskom predsednika poslanske zbornice Ingraa, služil za soočenje parlamenta o hudih in zapletenih problemih obnove področij, ki jih je prizadel potres.
Predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni je poudaril, da je treba vzpostaviti tesnejše zveze med državnimi ustanovami (predvsem s parlamentom in z vlado) in krajevnimi ustanovami ter deželo. Potreba po večji koordinaciji v tem smislu, je poudaril Pittoru, izhaja tudi iz govorov, ki jih je imel predsednik poslanske zbornice Ingrao v deželnem svetu in na srečanjih z župani prizadetih občin.
Pobuda predsedstva deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, da povabi predsednika obeh zbornic, je dala že konkretne rezultate. Ingrao in Fanfani sta sklenila, da bodo obiskale v septembru porušene kraje odgovorne komisije s predsedniki in z zastopniki strank, ki niso vključene v te komisije. Ta pobuda je, po mnenju Pittonija, bistvene važnosti, ker se bodo parlamentarci neposredno seznanili z vso problematiko obnove v pričakovanju zakonskih in gospodarskih ukrepov vlade in parlamenta v korist potresnega «'bmočja. Ti ukrepi bodo na dnevnem redu parlamenta ob pričetku zakonodajne dejavnosti v septembru. Drugi uspeh obiska je napovedan prihod predsednika vlade Andreottija, ki je v včerajšnjem govoru v parlamentu poudaril, da je pripravljen obiskati potresna področja in podčrtal, da se bo vlada prizadevala za obnovo krajev, ki jih je prizadel potres.
licej Galilei v nove prostore
Čeprav se je natečaj za dodelitev del za opremljenje novih šolskih prostorov znanstvenega liceja Galileo Galilei nepričakovano zavlekel zaradi birokratskih zapletljajev, je trža-
ška pokrajinska uprava včeraj svečano zagotovila, da se bo novo šolsko leto začelo pod vsakim pogojem v novem poslopju, pa četudi bo treba uporabiti staro opremo. V ta namen so tudi že odredili prevoz opreme iz starega šolskega poslopja v Ul. Cors; v novo, v Ul. Mameli. Zaradi tega bodo v tem tednu že delovali urad’ v novih prostorih, nakar se bo prevoz pohištva nadaljeval in bodo na ta način celo bližnji popravni izpiti v novi šoli. V staro poslopje se bo medtem vselilo učiteljišče Duca d'Aosta.
Sen. Jelka Gerbec tajnica mešane komisije za deželne zadeve
Sen. Jelki Gerbec so te dni poverili pomembno funkcijo v okviru parlamenta: predvčerajšnjim so namreč umestili tri parlamentarne mešane komisije, in sicer komisije za davčne zadeve, vprašanja juga in deželne zadeve. Jelka Gerbec je bila izvoljena na tajniško mesto slednje komisije, ki bo v prvi vrsti skrbela za stike z deželami. Tudi predsedniško mesto te komisije je pripadlo komunistom. Za predsednika je bil namreč izvoljen poslanec in bivš predsednik dežele Emilie - Ro-magne Guido Fanti.
• Večina občin potresnega področja je poskrbela za določitev zemljišč, kjer naj bi postavili zasilna montažna bivališča. Tega nista uredili le dve občini in sicer Tipana in Mon-tenars. Na 21 zemljiščih so se pričela dela, da se zagotovi vse potrebne infrastrukture (ceste, vodovodno in e-lektrično omrežje, kanalizacijo itd.). Skrb za to ima Furlanski konzorcij za obnovo, ki vključuje 80 gradbenih podjetij naše dežele. Do sedaj so se pričela dela za postavitev montažnih hiš samo na enem izmed 177 zemljišč. Glede tega problema je senat odobril vladni dekret, ki vsebuje norme o razlastitvah nepremičnin na potresnem področju, in o zagotovitvi razlaščencem večje odškodnine, kot so navadno predvidene.
gla svoj višek v soboto, nedeljo in v ponedeljek, ko bo na cestah najbolj prometa. Takrat bo nadzorovalo ceste naše pokrajine 14 radioavto-mobilskih in 16 motociklističnih izvidnic cestne policije, dva kombija pa bosta vedno onpravljena za primere hujših prometnih nesreč. Organi cestne policije bodo v tem času stalno upravljali promet na križišču, kjer se pri Sesljanu odcepi cesta proti morju, na križišču v Sesljanu, kjer se priključita obalna cesta in cesta, ki pelje v Nabrežino, nadalje pri predoru pod Dolgo krono in na križišču cest, ki peljeta v Žavlje in v Ul. Brigata Casale. Cestna policija predvideva, da bo na veliki šmaren promet najbolj gost od 8. do 13. ure, ko se bodo Tržačani, ki so ostali v mestu, odpravljali na plaže proti Barkovljam in Sesljanu, in od 15. do 22. ure, ko se bodo začeli prvi turisti že vračati s počitnic. Da ne bi prišlo v jutranjih urah do večjih zastojev na obalni cesti, predlaga cestna policija, naj se tisti, ki nameravajo preživeti nedeljo ob morju, poslužijo trbiške ceste, čeprav bo vožnja nekoliko daljša, bo pa vsekakor hitrejša in brez večjih zastojev.
Veliko dela bodo imeli tudi mestni redarji in karabinjerji. Mestni redarji bodo usklajevali promet s šestimi izvidnicami, ki bodo nadzorovale predvsem obalno cesto, nabrežja, vozlišče pri Opčinah in Ul. Flavia. Tudi redarji se največ «bojijo» povratka v mesto v večernih urah. Da bi zvečer stekel promet po obalni cesti, ga bo pri Mirama-ru upravljala posebna izvidnica karabinjerjev, poleg tega pa bodo karabinjerji v treh dneh, ko bo na cestah največ avtomobilov, stalno nadzorovali promet na trbiški cesti in na cestah, ki peljejo k mejnim prehodom z Jugoslavijo.
Poleg tega bo ob velikošmaren-skih praznikih delovala posebna mehanična služba, ki bo ob katerikoli uri nudila pomoč tistim, ki bodo i-meli okvare na vozilih. Avtomobilisti, ki se jim bo pokvaril avto, bodo lahko prosili za mehanično pomoč cestno policijo, tel. 422222
Ob koncu tedna pričakujejo iz-
redno velik promet tudi na železniški postaji. V prejšnjih dneh ni prišlo z vlaki v naše mesto veliko število ljudi. Največ je bilo mladih, večinoma iz skandinavskih dežel in iz Amerike, ki so nadaljevali pot v Grčijo in Turčijo (obisk teh dveh držav je postal že prava moda) in jugoslovanskih delavcev, ki so se iz Švice, Francije in držav Bene-luxa vračali v domovino. Ker ni bilo dosti prometa, ni prišlo do večjih zamujj vlakov, le-te pa bodo možne jutri in predvsem v soboto.
Pred kratkim smo poročali o pobudi Združenja trgovcev o načrtni zapori trgovin ob velikošmarenskih praznikih, ki naj bi preprečila zmedo, do katere je prišlo lani, ko je bila v tem času večina trgovin zaprta. Kaže, da bo šlo tudi letos kar po starem, saj so v mestu že številne prodajalne zaprte. Akcija Združenja trgovcev je tako propadla, povečale pa so se preglavice tržaških gospodinj.
teh dneh posredovala tisku, izhaja- pojave so zabeležili tudi v raznih joč tudi iz ugotovitve, da je tržaški j drugih večjih tržaških tovarnah, kot italijanski dnevnik spet zagnal v. so Taurus, Durissini, Italsider, šti-svojih člankih kampanjo proti ab- vanska papirnica itd. sentizmu.	Ob takšnih podatkih se je treba
Podatki, ki jih navajajo so zanimi- zamisliti, poudarja skupina tržaških vi in pomenljivi. Skupina najprej j zdravstvenih operaterjev, ter za-
Če greste na dopust v Jugoslavijo, lahko dobite
PRIMORSKI
DNEVNIK
v skoraj vse letoviške kraje.
Za 14 dni stane Primorski dnevnik 1.300 lir.
Prosimo Vas samo, da nas pravočasno obvestite, kdaj odpo-tujete in istočasno, kdaj se vrnete.
O vsaki spremembi bi želeli biti obveščeni vsaj en teden prej.
Uprava in uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ameriški delavci zbrali 114.000 dolarjev za pomoč Furlaniji
Včeraj popoldne sta prispela v našo deželo ameriška sindikalista Howard Molisani in Irving Brown. Američana je popoldne sprejel predsednik deželnega odbora Comelli, kateremu sta izročila ček za 114.000 dolarjev, ki so jih zbrali ameriški delavci za pomoč prebivalstvu potresnega področja.
Molisani in Brown sta se ob prisotnosti predstavnikov sindikatov CI SL in UIL udeležila tudi sprejema na tržaški občini, kjer jih je v županovem imenu pozdravil odbornik Vascotto. Jutri si bosta ameriška sindikalista ogledala kraje, ki jih je prizadel majski potres.
podčrtuje dejstvo, da spadajo pod pojem absentizma vse oblike izostanka od dela, to se pravi stavke, bolezni, dopolnilna blagajna, nosečnost ter izostank; iz raznih drugih vzrokov. Kot vidimo, je absentizem širok pojem in zaobjema tudi tiste izostanke, ki jih uradni viri organov oblasti radi zamolčijo (npr. dopolnilna blagajna).
Kot primer navajajo podatke i-zostankov na delu v industrijskem sektorju za leto 1971. Absentizem v tem letu je znašal skupno 13,27%. Od tega je bilo 0,40% izostankov zaradi stavk, 6,35% zaradi bolezni, 1,94% je odpadlo na dopolnilno blagajno, 1,27% zaradi nosečnosti in 3,31% iz drugih razlogov. Med vsemi so najbolj inkriminirane odsotnosti zaradi bolezni, toda pr; tem se večkrat namenoma pozablja, da je treba med te odsotnosti šteti tudi odsotnosti zaradi poklicnih bolezni ter zaradi nesreč. Samo v letu 1972 je bilo v Italiji 1.609.000 nesreč na delu, od katerih 4.775 smrtnih. To pomeni ena nesreča vsakih 20 sekund in ena smrtna žrtev vsak; dve un. Poleg tega so v letu 1971 prijavili 51.784 poklicnih obolenj. Pripomniti je treba, da so mišljene pri tem le bolezni, ki zahtevajo od delavca več kot tri dni izostanka na delu. Obenem ne smemo prezreti dejstva, da ogromno nesreč na delu ali pa poklicnih bolezni sploh ne prijavijo. Vse to dokazuje, da absentizem ni namišljena bolezen, ki jo povzroča le «nevolja» do dela.
Skupina je nato analizirala tudi problem odsotnosti «iz raznih drugih vzrokov» in ugotovila, da je treba med te prišteti tudi primere obolenj, ki zahtevajo od delavca manj kot trj dni izostanka od dela, kajti razni škodljivi dejavniki delovnega okolja, slaba organizacija dela, nadurno delo, razne strupene snovi itd., ustvarjajo v človeku degenerativne patološke pojave kroničnega značaja. ki se običajno manifestirajo kot občasne motnje in šele s časom kot huda bolezen. Za obrazložitev te misli navajajo kot primer tržaško ladjedelnico Sv. Marka, kjer naj bi po pisanju Piccola dosegel absentizem v letu 1975 kar 24,6 odstotka. Kako naj si to razlagamo? Stvari postanejo v hipu jasne, če pregledamo statistične podatke tržaške občinske siužbe za medicino dela za leto 1974. Ugotovili so namreč,1 dà; ’je kar 82 odstotkov varilcev omenjene làtìje-delnice zbolelo za vnetjem dihal, 92 odstotkov varilcev je imelo dihalne motnje, 90 odstotkov je imelo slušne motnje, kar dve tretjini električnih varilcev je imelo trebušne in 75 odstotkov gibalne motnje. Gre skratka za tipične poklicne bolezni. Podobne
ključuje svoje poročilo s pomenljivo ugotovitvijo, da ima Italija, ki naj bi imela po zatrjevanju zveze delodajalcev Confindustrie največji indeks absentizma v Evropi, tudi največji indeks smrtnih žrtev na delu. V letu 197(1 je bilo namreč na 100.000 zaposlenih v industrijskem sektorju 9 smrtnih žrtev na delu v ZDA, 13 v Franciji, 25 v Belgiji in kar 45 v Italiji.
Gledališče Verdi išče pevce za zbor
Gledališče Verdi razpisuje natečaj vsedržavnega značaja za štiri tenoriste, tri baritoniste in dva basista, s katerimi namerava okrepiti svoj stalni pevski zbor. Kandidati morajo biti italijanski državljani in ne smejo presegati 35. leta starosti, razen za primere, ki jih predvideva zakon. Prošnje na navadnem papirju je treba poslati skrbništvu avtonomne u-stanove občinskega gledališča «G. Verdu — urad za osebje (Nabrežje 3. novembra 1) — najkasneje do 20. septembra letos. Izpiti se bodo začeli 28. septembra in bodo v gledališču Verdi.
Izleti
PREDSTAVA «VČERAJ IN DANES» OB 21.13
Drevi na Gradu obuditev legende ansambla Platters
Stara skupina je v Trstu nastopila pred 13 leti - «New Plat. ters» z novimi temnopoltimi umetniki, a z istim menežer jem
Turistična sekcija združenja Union obvešča, da je še nekaj mest za naslednja nedeljska izleta: 15.8. na Bled. Pokljuko in Vintgar, cena 7.500 lir, in 15.8. v Rovinj z motorno ladjo «Edra», cena 8.000 lir. V ceno je vključeno tudi kosilo. Informacije in vpisovanja sprejemamo na socialnem sedežu združenja Union v Ul. Valdi-rivo 30, II. nadstr. (tel. 64-459) vsak dan od 17.30 do 19.30, ob sobotah od 11. do 12.30. Vljudno vabljeni.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi 29. avgusta avtobusni izlet na Bled. Vpisovanje za izlet je ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure ter ob nedeljah od 10. do 11.
Slovensko prosvetno društvo Tabor -Opčine priredi v nedeljo, 22. t.m., enodnevni izlet na Vršič. Ob povratku ogled Mlinarice in Gregorčičevega groba na Vršnem. Vpisovanje vsak dan na sedežu športnega krožka Polet od 18. do 20. ure. Odhod izpred Prosvetnega doma točno ob 7. uri zjutraj.
SPDT priredi 5. septembra ob priliki dneva slovenskih tržaških planincev avtobusni izlet na Sviščake in Snežnik. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 31. avgusta.
SPDT obvešča udeležence izleta v Bohinj, da bo odhod avtobusa v soboto ob 7. uri izpred sodnije, še nekaj mest prostih.
niiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii,,,,,,,,,!!,,,,ninnimi,,n|,m||lll|ll„l|inil,,„ll|muiiu,m,|(|l|
«KRIVA» JE MONTAŽNA HIŠA PRI GABROVCU
Aretacija zaradi žalitev in groženj karabinjerjem
Letos so zakoncema Bernes že sodili zaradi črnih gradenj
Pri Gabrovcu so včeraj dopoldne ; hiše, ki je last Bernesovih. karabinjerji aretirali zaradi žalitve j Zakoncema so namreč letos sodili in groženj javnega funkcionarja 55-1 na preturi prav zaradi omenjene letnega Livia Bernesa iz Ul. Negri montažne hiše, saj sta z gradnjo
Pred trinajstimi leti je v ' Trstu nastopil sloviti ameriški ansambel «Platters» in tržaško občinstvo ga je takrat sprejelo z velikim navdušenjem. Člani ansambla, vsi temnopolti in nedvomno veliki umetniki, ki so vstopili v legendo svetovne lahke glasbe, so se zaradi nerazumevanja kmalu nato razšli. Nedvomno je bil ta razlog tudi posledica razvoja v svetovni glasbi, kajti medtem je nastopil čas «beat-nikov» in najširša publika je spremenila svoje okuse.
Vendar so se okoliščine nato kmalu spet spremenile in znani producent in manager Buck Ram, ki je odločilno pripomogel k uveljavitvi «Plattersov», je zahteval, da je prišel čas «revivala». Ni se dal prositi in v kratkem je postavil na noge kvintet temnopoltih umetnikov, ki je v vsem spominjal na stare «Platterse». Ansambel je imel iste vokalne značilnosti, celo obleko je obdržal isto. Od svojih «prednikov» so novi člani ansambla sprejeli odlični repertoar, a obenem so nadaljevali tisto glasbeno pot, ki so jo «Plattersi» ubrali in nato prekinili. Po tern je Ram zamenjal še nekaj pevcev in c tem je ansambel veliko pridobil, tako da je danes — po mnenju mnogih kritikov — dosegel najmanj isti nivo kot prvi.
Novi protagonisti legende «Plattersov» so torej vsi temnopolti pevci: Monroe Powéll, ki ima podobne vokalne sposobnosti kot čudoviti Tony Williams, znan predvsem po izvedbi motiva «Only You», Gene Williams, ki s svojim toplim nizkim glasom odlično izvaja «You never know», Everett Hairstar, Mike Davis in nazadnje edini ženski glas, enaindvajsetletna Sybil Thomas, nova zvezda.
S temi novimi pevci se bo drevi na Gradu sv. Justa tržaškemu občinstvu po trinajstih letih spet predstavil ansambel «Platters», pravzaprav «New Platters». Njihov nastop so imenovali «Včeraj in danes», da bi s tem podčrtali, d., ansambel predstavlja tako skladbe iz polpreteklega obdobja, kot so že o-menjeni «Only You» in «My Pra-yer» ter nove originalne.
Koncert na Gradu se bo pričel ob 21.15 in ga ansambel ne bo več ponovil. Predprodaja vstopnic pri blagajni UT AT v Pasaži Proti 2.
Gledališča
21, njegovo ženo Noemi pa so prijavili sodišču zaradi žalitve. Ženska bo počakala na sodno obravnavo na začasni svobodi.
Do incidenta, ki je botroval aretaciji in ki se ga bosta zakonca Bernes še dolgo spomnila, je pri-šlo pri Gabrovcu, ko je izvidnica karabinjerjev oddelka za sodno policijo postavljala, na ukaz pretorja Bidolija, pečate na vrata montažne
►—SraMj&Jgg
Ob morju pod včerajšnjimi medlimi sončnimi žarki: eni v kopalkah, drugi Pa kar oblečeni.
kršila urbanistični zakon. Pretor ju je oprostil te obtožbe, ker je menil, da ni bila kršitev namerna, obsodil pa ju je na 60.000 lir globe zaradi kršitve zdravstvenih zakonov in odredil, da zapečatijo vrata montažne hiše.
Pred nekaj dnevi so sodni organi ugotovili, da se je nekdo posluževal hiše, ker vrata niso bila več zapečatena. Zato so karabinjerji ukazali, da vrata ponovno zapečatijo.
Ko so karabinjerji včeraj dopoldne opravljali svojo dolžnost in zapečatili vrata montažne hiše sta prišla Bernesova. Očitno se nista strinjala s početjem javnih funkcionarjev in sta jih začela žaliti in jim groziti. Karabinjerjem pa je bilo kmalu dovolj tega njunega zadržanja: moškega so vklenili, žensko pa, ki se ji je med prerekanjem spotaknilo, so z rešilcem odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer si bo, med čakanjem na sodno obravnavo, zdravila udarec v trtico.
Vlom v trgovino
V trgovino z avtomobilskimi gumami «Zetagomme» v Ul. Locchi 26/1 so včeraj med 13. in 14.45 vlomili neznani tatovi, ki so iz predala blagajne odnesli dvesto tisoč lir. Neznanci so razbili šipo na vhodnih vratih in vstopili v trgovino, katere lastnik je 36-letni Paolo Giorgi s Trga Carlo Alberto 6.
Festival operete 1976 v gledališču Rossetti
S petkovo premiero dela Paula A-brahama «Ples v Savoyu» se bo zaključil letošnji zelo uspešen festival operete. Ponovitve si bodo sledile vse do 22. avgusta. Dirigent bo Tamas Breitner, režija pa je Gina Landija, ki si je zamislil tudi koreografijo. Orkester in zbor, ki ga vodi Andrea Giorgi, gledališča Verdi, ki bo predstavilo tudi lastno baletno skupino. V Abrahamovem delu bodo nastopili Antonio Bevacqua, Fiorella Pediconi, Aniko Felfòldi, Sandro Massimini, Riccardo Peroni, Anita Bartolucci, Gianfranco Saletta, Orazio Bobbio, Fulvia Gasser, Maria Gabriella Pà-vanini, Giorgio Valletta, Gabriele Villa in Stefano Cergol.
Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2, tel. 36-372.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 12. avgusta KLARA
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.18 — Dolžina dneva 14.16 — Luna vzide ob 21.07 in zatone ob 8.38.
Jutri, PETEK, 13. avgusta LILIJANA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25 stopinj, najnižja 16,6. ob 19. uri 19,2 stopinje. Zračni pritisk 1014,9 rnb rahlo narašča, vlaga 53-odstotna. nebo 4/10 pooblačeno, veter 15 km na uro severovzhodni, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 11. avgusta so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 8 oseb.
Umrli so: 57-letni Giulio Poiani, 9 dni star Federico Cinello, 4-letni Leonardo Pellegrini. 97-letna Eugenia Ma-kovic vd. Micheli, 78-letna Italia Car-boncich vd. Tikal, 77-letni Romolo Frattarolo, 68-letna Amelia Fulvio vd. Michelazzi, 86-letna Cesira Pompili vd. Portaluri.
«LA CAMERIERA BRILLANTE» Carla Goldonija
Režija: Fulvio Tolusso - Alberto Cagnarli
Igralca: CARLO BAGNO in MARINA DOLFIN
Drevi v Naselju San Nazario na Proseku.
VSTOP PROST
GRAD SV. JUSTA DREVI OB 21.15 IZ AMERIKE
THE PLATTERS
ČUDOVITI SHOW V 2 DELIH «VČERAJ IN DANES» EDINA PREDSTAVA
Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 36-372 in 38-547).
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Ail'Alabarda. Ul. dellTstria 7; Gri golon, Alia Minerva, Trg V. Giotti 1, Ai due Mori, Trg Unità d’Italia 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
Obnošene, raztrgane čevlj*e zamenjal z novimi škornji
Zaenkrat še neznani mladenič je včeraj potegnil za nos prodajalko obutev v trgovini «Polli» na Korzu Italija 13. Poprosil jo je, naj mu pokaže par temnorjavih usnjenih škornjev. Medtem si je sezul svoje obnošene čevlje ter si pomeril škornje. Nato je vstal in poskusil hoditi. Korak, dva in zatem jo je bliskovito ubral proti Goldonijevemu trgu. Prodajalka, 22-letna Liliana Picin iz Ul. Schiapparelli 15, je stekla proti vratom, a fant je bil že daleč. Policiji ga je opisala kot plavolasega, visokega približno 170 cm in s črnim j usnjenim jopičem, škornji so veljali 143 tisoč lir.
1‘RIZNANO podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob umiku odprtja trgovin.
MIRAMARSKI PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 21.00 do zaključka del pri registriranju oddaje v srbohrvaščini Im «Cesarski sen v Miramaru» v italijanščini; ob 22.15 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 « Pat Garrett e Billy Kid». James Coburn in J. Christo-pherson. Barvni film.
Mignon 16.30 « La casa del peccato mortale ». A. Sharp. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Nazionale 16.30 «La madama». Christian De Sica. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Il terribile ispettore» Paolo Villaggio in Agostina Belli. Barvni film.
Fenice Zaprto zaradi počitnic do 14. avgusta.
Excelsior 16.00 « La fabbrica degli eroi». Serge Reggiani. Barvni film za ' vse.
Eden 16.00 «Amici miei». U. Tognaz-ži ‘in G. Moschin. Barvni film.
Ritz 16.00 «Signore e signori». Vima Lisi, Beba Lončar in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Emanuelle nera - Orient reportage». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Cristallo 16.00 «L’avventura del Po-seidon». G. Hackmann. Barvni film.
Capitai 16.30 «Il misterioso caso Peter Proud». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Filodrammatico 16.30 « Sessualmente vostro». Y. Brian, V. Boisgei. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero Zaprto zaradi počitnic
Vittorio Veneto 17.00, 18.40, 20.10 in 22.00 «Il manichino assassino». Ray Milland in Elsa Lanchester. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Il magnifico fuorilegge». Robert Ryan, Claire Trevor. Barvni film.
Astra 16.30 «Pippo, Pluto e Paperino supershow». Barvni Walt Disneyev film.
Abbazia 16.30 «Chen, la furia scatenala». Meng Fei in Shey Karsta. Barvni film.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Giardino Pubblico 21.00 «Noi non siamo angeli». Bud Spencer in Teren-ce Hill. Barvni western film.
Potovalni nrad AURORA
priredi od 21. do 26. avgusta, od 26. do 31. avgusta in od 31. avgusta do 5. septembra
LETOVANJE NA KRKU
Vožnja in polni penzion 50.000 lir
Vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone št. 4, tel. 60-261.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. teL št 732-627
Prispevki
Namesto cvetja na grob Pepija Bogatea darujeta Roža in Nino Busetti 5.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
IVAN TURK
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 12. avgusta, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: žena, sinova, nevesti, vnuk In drugi sorodniki
Trst, 12. avgusta 1976 (Občinsko pogrebno podjetje)
PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
12. avgusta 1976
BENEŠKI DNEVNIK
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA V BENEŠKI SLOVENIJI
Druga skupina fantov in deklet s Tržaškega in z Goriškega v Bardu
Pomagali bodo prebivalcem pri popravljanju porušenih hiš in delih na polju
Kmalu bo minil mesec dni, odkar je 15. julija prva skupina fantov in deklet s Tržaškega in z Goriškega odšla v porušeno Bardo, v zahodni Benečiji, da pomaga prizadetim vaščanom. Za njimi so, prišli drugi in v torek je v Bardo prispela nova skupina, ki bo ostala do 20. avgusta. Poleg tega, da so čisto avtonomni, kar se tiče spanja in hrane, kuhajo tudi tistim starejšim vaščanom, ki so po odhodu vojakov ostali brez oskrbe. Tako pač. po svojih močeh, opravljajo naloge tiste socialne pomoči, za katero bi morale skrbeti krajevne ali druge oblasti.
Kot njihovi predhodniki, bodo mladinci pomagali pri raznovrstnih opravilih: od reševanja opreme iz hiš. ki še čakajo na rušenje, prenašanja gradbenega materiala do kraja popravila, pa do spravljanja sena tistim kmetom, ki še niso o-bupali nad svojo, sicer zelo omejeno, živinorejsko dejavnostjo. Za vsa ta dela se je predhodnica te skupine tudi že domenila z zainteresiranimi vaščani.
Da bi pa pomoč ne bila omejena samo na eno vas. bodo nekateri mladinci z avtomobilom odhajali tudi v bližnje vasi, da tam opravijo potrebna dela. Tako se bodo tudi spoznali z realnostjo občine Bardo. Poleg tega bo del skupine v soboto zvečer obiskal kolonijo «Mlada brieza» v Dolenjem Tarbilju ter naslednjega dne pomagal pri pospravljanju tabora.
Čeprav je in ostaja glavni namen mladinske delovne akcije konkretna pomoč prizadetim, je pa tudi zelo pomembno, da mladinci od tega desetdnevnega bivanja v Beneški Sloveniji nekaj pridobijo: poglobili bodo spoznavanje krajev, ljudi in tamkajšnjih razmer, ki si jih je težko samo predstavljati, proučili širšo problematiko Beneške Slovenije in končno preizkusili same sebe v požrtvovalnosti in tovariških odnosih. Prav gotovo se bo za dosego teh ciljev predvsem zavzel vodja skupine, ki je izkušen tabornik Rodu modrega vala, in ki je že povabil na srečanje z mladinci domačina prof. Viljema černa in pa don Artura Blasutta iz bližnje Viškorše, duhovnika-partizana, ki je prejel tudi priznanje OF,
Naj tudi povemo, da so že prvi dan navezali prijateljske stike z manjšo skupino italijanskih sovrstnikov iz vrst združenja «Gioventù aclista» iz Genove, ki so tudi prišli kot prostovoljci v Bardo. Ponudili so jim gostoljubje v menzi in prav gotovo bodo tudi koristno sodelovali pri nudenju pomoči prizadetim prebivalcem.
M. J.
iz trofejnega orožja, ki ga sestavlja znani pisatelj Tone Svetina. Ta spomenik naj bi spominjal na vse žrtve tistih dni.
Pohod na Porezen in slovesnost ob preurejenem spomeniku bo 15. avgusta dopoldne. Želja prirediteljev je, da bi se pohoda in slovesnost. udeležili predvsem mladi, katerih naloga je nadaljevati tradicije NOB.
Natečaj
j-seminar za vzgojiteljice
Odborništvo za šolstvo miljske občine obvešča, da je priredilo semi-nar-natečaj za vzgojiteljska mesta v otroškem vrtcu na Čamporah. Na razpolago je šest mest in sicer za štiri italijanske in dva slovenski vzgojiteljici.
Prošnjo za udeležbo na seminarju je treba nasloviti na šolski urad miljske občine najpozneje do sobote, 14. avgusta, op 12. uri. Prošnja mora biti na nekolkovanem papirju. Seminarja se lahko udeležijo vsi tisti, ki so dokončali učiteljišče ali so diplomirali v [.edagoških vedah in v psihološki smeri filozofske fakultete.
Seminar bo 24. in 25. avgusta s pričetkom ob 10.20. Prvega dne bo predaval prof. Frabboni o sociope-dagoških namenih otroških vrtcev, o demokratični strukturi šole in dinamiki socializacije, naslednjega dne pa bo dr. Savorelli predaval o programiranju, dr. Caselli pa o raziskavi ambienta.
30. avgusta bo ob 8. uri pismena naloga o teh argumentih, 6. septembra pa ustni izpit.
OB PRAZNIKU V ZADRUŽNI KLETI V KRMINU
Združene oblike proizvodnje lahko pomagajo kmetijstvu iz težav
Klet v Krminu je že na zeleni veji - Zadružna dejavnost v Furlaniji se širi na številna področja kmetijske proizvodnje
NA POBUDO ZBORA SEGHIZZI
Še pred pevskim tekmovanjem shod glasbenih strokovnjakov
Razpravljali bodo o umetniških hotenjih zborovskega petja - Pričetek 14. septembra
Osrednji dogodek simpatične pri-, Vzporedno s krminsko kletjo pa reditve v zadružni vinski kleti v ! raste zadružna zavest tudi na dru-Krminu, na kateri so vina razstavili j gih področjih kmetijske proizvodnje, ir» pokušali ter poskrbeli za dobro j Pojavljajo se zamisli in tudi prak-razpoloženje z glasbenimi in folklor- j tične izvedbe zamisli o zadružnih ži-nimi ansambli, je bila okrogla miza I vinskih hlevih, mlekarnah, sušilni-o zadružništvu, na kateri so sode- j Cah koruze, uporabe mehanizacije, lovali člani zadružne kleti in pred- j zadružnega obdelovanja zemlje na stavniki pokrajinskega združenja za- j podlag' ohranjanja lastninskih pra-drug (katoliško usmerjenega)^ ter vic d0 zemije in podobno. V tem po-
gledu ima velike tradicije katoliško zadružno gibanje, pristaviti pa je potrebno, da se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi levičarsko, zla-
miiiiiiiuiiiuimiuiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiftniii
PO PRIPRAVAH IZ PREJŠNJIH DNI
Jutri bodo na Opčinah odprli tradicionalni «Kmečki tabor»
Razstava kmetijskih strojev in predstavitev študije o zadružništvu - najpomembnejši pobudi letošnje prireditve
V NEDELJO, 15. AVGUSTA
Partizansko slavje na Porežem nad Cerknem
V zadnji nemški ofenzivi v marcu 1945, ko se je odigrala ena največjih tragedij na Poreznu in okolici, je utrpela največ izgub 19. SNOUB — Kosovelova in enote Gorenjskega vojnega področja. Šele danes je povsem znano koliko borcev je bilo takrat zajetih in ustreljenih.
Vseh ujetih je bilo 207 borcev, od teh 145 ustreljenih ter 32 padlih v boju. 32 padlim na Poreznu so takoj po osvoboditvi postavili skromen spomenik, 97 ustreljenim v Jesenici pa lani.
Na pobudo nekdanjih kosovelovcev m pripadnikov gorenjskega vojnega področja, preurejajo te dni spomenik na Poreznu; del tega spomenika bo
Jutri ob 19. uri bodo v prostorih Ljudskega doma na Opčinah odprli tradicionalni Kmečki tabor, ki ga prireja tržaška Kmetijska zadruga ob sodelovanju prosvetnega društva Tabor z Opčin. Letošnja prireditev bo že 18. te vrste in bo trajala do nedelje, 15. avgusta.
Prav v pričakovanju kmetijskega praznika je v teh dneh v Ljudskem domu na Opčinah v popoldanskih in v večernih urah vse živo. Prizadevni openski prosvetni delavci namreč pripravljajo prostore, v katerih se bo odvijal tabor, postavljajo kioske, pospravljajo dvorano, v kateri bo razstava kmetijskih strojev, da' bi tako prireditev čim bolje u-spela. Pred časom smo že poročali, da bo letošnji Kmečki tabor morda nekoliko skromnejši kot tisti iz prejšnjih let, to pa zato, ker popravljajo prostore v Ljudskem domu. Zaradi tega bo namenjen ta-,boiu manjši prQstqr, kljuh .temu pa prireditelji upajo na velik obisk,
, Medtem so v tjudskj-kdom s tovornjakov že -prepeljali . prve kmetijske stroje in orodja, ki jih bo Kmetijska zadruga razstavila na taboru in ki jih bodo lahko naši kmetovalci tudi nakupili. Gre za kosilnice, manjše in srednje velike traktorje, naprave za čiščenje grozdja, različne vrste žag, stroje za rezanje sena in še druge naprave. Danes bodo prepeljali na Opčhe še ostale stroje, tako da bo že vse pripravljeno za jutrišnje odprtje Kmečkega tabora.
Kulturni program prireditve bo nekoliko spremenjen od tistega, ki so ga najavili prvotno. V nedeljo popoldne namreč ne bo na taboru nastopila godba na pihala iz Doline, temveč ansambel Lojzeta Furlana iz Zgonika, ki se bo predstavil s koncertom narodno — zabavnih melodij. Drugih sprememb programa ne bo. V nedeljo dopoldne bo v okviru Kmečkega tabora predstavitev zanimive študije o razvoju slovenskega zadružništva na Tržaškem, ki jo je pripravilo šest slovenskih študentov ekonomske fakultete tržaške univerze. Predstavitvi bo sledila razprava na to temo.
Letošnji praznik kmetovalcev se bo nadaljeval v soboto v popoldanskih in večernih urah, v nedeljo pa ves dan. Prireditelji so poskrbeli, da bodo kioski dobro založeni s
pristno domačo kapljico in s tipičnimi jedili. V večernih urah bosta obiskovalce zabavala ansambla Kras in Praprot.
Delovanje nadzorne služb« higienskega komisariata v juniju
V	okviru junijske dejavnosti je nadzorna služba občinskega higienskega komisariata opravila 1966 pregledov v proizvajalnih centrih ter v skladiščih prehrambnih snovi in pijač. Pri tem so vzeli 158 vzorcev, od katerih jih je 75 analiziral kemijski oddelek laboratorija za higieno in pro-filakso. 81 mikrografski oddelek istega laboratorija in 2 ustanova Risi. Seveda so posebno pozornost posvetili hitro pokvarljivemu blagu in blagu najširše porabe.
Tehnično osebje je nadalje opravilo 249 pregledov, v stanovanjih; od tega je bilo 58 stanovanj v izredno slabem stanju.
V	istem mesecu je nadzorna služba odgovornim oblastem prijavila 34 nepravilnosti.
deželne zveze zadrug (enotne in levičarske). O vključevanju denarnih zavodov v zadružno življenje so govorili tudi zastopniki kmečke posojilnice.
Čeprav si je zadružna klet v Kr-minu prizadevala poiskati člane tudi med slovenskimi vinogradniki ter je s primerno propagando skušala odkupiti grozdje, v teh svojih namenih
doslej v glavnem ni uspela, ker večji j zastavljena, je v veliki meri odvisen dc'	Brd | njen izid. Velikega pomena pa Je
Obvestilo
vinogradnikom
Pokrajinsko kmetijsko nadzorniš-tvo obvešča vse vingradnike, proizvajalce in trgovce, da so dolžni prijaviti vino, ki ga imajo v zalogi dne 31. avgusta vsakega leta.
Prijavo je treba oddati, kot običajno, pri pristojni občinski upravi v roku od 1. do 6. septembra Obrazci, na katerih je treba napisati prijavo, so že na razpolago pri pristojnih občinah. Ob tej priložnosti opozarja, da ne bo dovoljen za oddajo prijave nikakršen podaljšek roka.
Kdor prijave ne bo predložil, bo, v smislu člena 83. OPR številka 162 iz leta 1975, kaznovan z globo od 100.000 do 1 milijona lir ter z objavo obsodbe v dveh dnevnikih. Priporočamo oddajo prijave v času med prvim in šestim septembrom letos.
ZERIAU
LA MOSTRA
TRST - UL. SETTEFONTANE 62 - 77.27.3
dopust od 9.do 23.8
sami predelajo grozdje v vino, ga hranijo, stekleničijo in povečini tudi prodajajo v lastni režiji. Ostali, ki nimajo primernih kleti niti časa za vinarjenje, grozdje prodajajo tistim, k; jim ga takoj in boljše plačujejo. Vse doslej so bili to zasebni vinski trgovci, lastniki velikih zasebnih kleti in prodajne mreže, ki jih ne manjka niti v Brdih in niti ob njihovem vznožju.
Gre povečini za vpeljana podjetja, grajena na zasebni konkurenčni o-snovi, ki so vse do nedavna docela obvladala vinski trg in so si pridobila velike izkušnje. V posesti teh izkušenj so tudi sedaj pomemben dejavnik v proizvodnji in trgovini z vinom. Pri tem ne mislimo na zasebne kmetije v Brdih, ki jih vodijo na družinski osnovi, ampak na tiste industrijske obrate, ki so resno načeli težavno priborjen sloves o kvalitet. briških vin.
Ob koncu šestdesetih let se je porodila zamisel o gradnji vinske zadružne kleti. Tajnik deželne zveze zadrug Silvino Poletto je v svojem govoru pri okrogli mizi v Krminu opisal razvojno pot vinske kleti, od vseh težav organizacijskega značaja. problemov odkupne cene, plačevanja prejemkov vinogradnikom za oddano grozdje pa vse do spopada za obvladanje proizvodnje, plasma proizvoda na domačem tržišču ter povezave z drugimi zadružnimi organizacijami kmečkega značaja. Silvino Poletto je dejal, da je zadružna oblika tista oblika kmečkega gospodarstva, ki lahko premosti krizo v kmetijstvu in ki lahko Italijo uspešno vključi v težavno konkurenco v skupnem evhopškem trgu.
Lansko leto je štela klet v Krmi-nu 200 članov, njen promet pa je znaša! 400 milijonov lir. Njena dragocena vloga se je pokazala prav ob izvrstni letini 1974. leta. ko je odkupila viške, ki bi jih sicer vinogradnik» ne imeli kje shraniti. V povprečju so odkupne cene enake cenam, ki se oblikujejo na našem tržišču. Dodati pa je potrebno, da so odkupne cene za grozdje v naši deželi najvišje v Italiji. Zasluga za to gre predvsem prizadevanjem za proizvodnjo žlahtnih, sortiranih vin, ki so zaščitena z značko. Vinska klet v Krminu je edina te vrste v državi, ki proizvaja sortirana vina. Prvi dve letj je res imela nižje odkupne cene od cen, ki so jih uvajali zasebniki, in je bila v zamudi z izplačevanjem, toda pozneje je te pomanjkljivosti odstranila: delno tudi zaradi prostovoljnega dela zadružnikov.
V Krminu ne skrivajo, da so se kletarskih veščin naučili tudi v Dobrovem. Z voditelji te kleti so preučili razne oblike sodelovanja kmetov kakor tudi tehnologijo
Zborovsko petje in umetnost v zborovski glasbi, tako se glasi naslov sedmega evropskega shoda o zborovskem petju, ki ga goriški pevski zbor Cesare Augusto Seghizzi letos prireja v okviru 15. mednarodnega tekmovanja pevskih zborov. Shod se bo pričel 14. septembra ob 10. uri in ga bodo sklenili v četrtek, 16. septembra popoldne. Še istega dne, s pričetkom ob 21. uri, bodo nastopil-' prvi zbori na mednarodnem pevskem tekmovanju.
Udeleženci shoda, ki bodo zastopali 12 evropskih držav, bodo poslušali 16 poročil strokovnjakov iz vseh držav udeleženk. Poročila bodo sproti prevajali v angleščino, francoščino. nemščino in slovenščino.
Iztočnica letošnjih razprav bo iskanje razlogov, zakaj uveljavitev ljudske pesmi v zborovskem petju, kako je z obdelavo ljudskega petja v klasični glasbi itd. Kljub težavam, ki so se pojavile s potresom, so organizatorji uspešno zaključili priprave. Obravnavana tema, ki predstavlja pomembno novost, se na prvi
liiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiimmimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinniiiiiumiiiiiiimiiiimiimiiillimiiiiiiiililiiuiiimiin
SPOROČILO UPRAVNEGA SVETA BOLNIŠNICE
Pomanjkljivost zdravstvene službe
Laboratorijski oddelek opravlja analize za potrebe bolnišnice ter za zunanje bolnike - Preureditev je nujna
sti v povezavi z Emilio Romagno.
Vinska klet v Krminu bo čez kakšen mesec začela propagandno dejavnost med vinogradniki za odkup grozdja. Od tega, kako bo akcija
tudi to, kakšna bo letina. Do pričetka deževne dobe pred skoraj tremi tedni, je dobro obetalo.
Folklorna skupina iz Rezije jutri v Podturnu
Čeprav se poletje izteka, še ni konec poletnih prireditev. Naj opozorimo na tem mestu na tradicionalno praznovanje, ki se je začelo pred dnevi v Podturnu in ki bo doseglo višek za veliki šmaren. Podturnča-ni so znani kot dobri organizatorji in se vsako leto potrudijo, da privabijo kar največ obiskovalcev. V prejšnjih letih so poskrbeli za nastop nekaterih folklornih skupin in narodnozabavnih ansamblov iz Slovenije, letos pa bo, in to jutri, nastopila folklorna skupina iz Rezije. Seveda ne bo manjkalo tudi zabavnih prireditev. Nocoj se bodo pomerili v briškoli najboljši kvartači. Za bolj resne pa so pripravili okroglo mizo o pomenu «.sagre» v ljudski kulturi.
Pred dnevi smo poročali (P.d. [ rijskega oddelka, kajti tudi tu je 30.7.) o neurejenih razmerah v go-]občutno pomanjkanje osebja (pojav, riški splošni bolnišnici ter zlasti o ki je v bolnišnici prisoten na vseh
oddelkih) ter naprav. Upravni svet je že razpravljal o bolj primerni ureditvi in organizaciji dela, da bi bil oddelek kar najbolj kos zahtevni nalogi. Pojavlja se tudi vprašanje zagotovitve novih prostorov, ki bi že sami po sebi pripomogli, da se vsaj delno omili sedanji nezadovoljiv položaj. Upati je zato, da se bo ob uresničitvi teh sklepov, ki jih mora še odobriti ustrezni deželni organ, stanje očitno izboljšalo.
Odv. Majo zaključuje v sporočilu, da je goriškemu županu že posredoval vse podatke, ki se nanašajo na to tako pomembno vpraša nje.
negodovanju bolnikov zaradi poslovanja laboratorijskega oddelka. Za nenormalni položaj so se zanimali tudi nekateri izvoljeni predstavniki v krajevnih upravah. Goriški občinski svetovalec Ervin Nanut pa je županu naslovil vprašanje o razmerah v osrednji zdravstveni u-stanovi.
Pred dnevi je upravni svet gori-ške bolnišnice, Ki mu predseduje odv. Agostino Majo izdal sporočilo, v katerem pojasnjuje vzroke za nastali položaj.
Trenutno opravljajo na laboratorijskem oddelku goriške bolnišnice tudi analize za zunanje paciente, ki se obračajo sem prav zaradi pomanjkanja ustrezne zdravstvene službe. Posledica tega je večja o-bremenitev oddelka. Seveda osebje lahko ustreže samb določenemu številu pacientov, Kajti upoštevati je treba, da dajejo na oddelku prednost analizam za potrebe same bolnišnice, ker je od pravočasnega odkritja bolezenskih znakov odvisno tudi nadaljnje zdravljenje.
V sporočilu upravnega sveta pojasnjuje nadalje odv. Majo, da bolnišnica ne more opravljati vsega dela za zunanje bolnike, ampak bi morala predvsem usklajevati svojo dejavnost z drugimi oblikami zdravstvene službe, žal pa teh v soriški pokrajini skorajda ni in celotno breme mora zato prenašati o-srednja zdravstvena ustanova. Seveda se porajajo ob tem tudi negativni pojavi, kakor je čakanje.
Na tem mestu se nam zdi umestno pripomniti, da upravni svet ni nudil pojasnil v zvezi z drugim prav tako pomembnim vprašanjem, ki se nanaša na zagotovitev ustrezne, hitre in intenzivne pomoči pacientom. o čemer smo tudi že pisali v našem dnevniku. Omejili so se zgolj na interpelanco občinskega svetovalca Nanuta.
Izginila zdravnikova torba
Včasih imajo tudi tatovi nenavadne okuse. O tem prav gotovo razmišlja zdravnik Marco Craus, iz Tržiča, ki so mu neznanci odnesli iz parkiranega vozila torbo z instrumenti. Zdravnik, ki je izginotje prijavil policiji, se bo moral najbrž za nekaj časa podati na dopust!
miiiiiiimiiHHiiiiiiiiiiiiiimirmiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiumiMiiiiiiiitiii
OB MOKREM VELIKEM ŠMARNU
Včasih je zanimiv tudi obisk v mestnem muzeju
Goričani si lahko ogledajo zbirke v Attemsovi palači ter v muzeju na gradu . Priporočamo obisk muzeja v Kromberku
Deževje je včeraj in danes zajelo severne dele držav° in če upoštevamo vremensko napoved za naslednje dni, je upanje na izboljšanje le malenkostno. Vsakoletnega drvenja na prenatrpane plaže in v znana, prav tako polna gorsk_ letovišča, ne bi smelo biti: marsikdo
SePMe SS S,Z,,0p«TdS "»W» ■»“>	0»™-
pravi odv. Majo, osebje omenjenega oddelka trudi, da bi ustreglo čim večjemu številu bolnikov, že sam podatek, da letno opravijo o-krog 150 tisoč izvidov, je dovolj zgovoren.
Ne gre pa zamolčati, da je treba, ob upoštevanju realnih razmer, mi-
Poslabšanje vremena je zagodlo tudi tujim gostom. V Gradežu, kjer se ukvarjajo s specializiranim turizmom — zdravljenje revmatskih obolenj — so že zaskrbljeni za u-speh letošnje sezone. Že skoraj tri tedne namreč ni videti pravega avgustovskega sonca. Prav toliko ča
siiti tudi na preureditev laborato- sa pa je še do konca glavne sezone.
iiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiikiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZBOROVANJE PRIMORSKIH UPOKOJENCEV NA LOKVAH
Preštevanje koroških Slovencev vodi v iztrebljanje manjšine
Prijetnega srečanja se je udeležilo več tisoč upokojencev - Podpora boju koroških Slovencev
Udeležba je bila vidno večja pa tudi potek srečanja upokojencev 8. t. m. je bil privlačnejši in pestrejši; srečanje je bilo zares prijetno razvedrilo vseh primorskih upokojencev. Iz sežanskega področja se je pripeljalo devet polnih avtobusov ,iz goriškega deset, iz Ajdovščine nekaj nad dvesto upokojencev in tako naprej. Vse je prevzemalo sproščeno navdušenje. Ves dan je vladalo veselo razpoloženje med u-pokojenci in drugimi izletniki. U-trujeni obrazi lo se razvedrili že pri lepem sprejemu, simpatično nasmejanih pikapolonicah, ki so prihajajočim pripenjale značke Ljubljanske banke na prša. Vesele poskočnice plošč in godbe na pihala so poživljale vedrino in dobro voljo množici srečnih obrazov. K lepi zabavi je znatno prispevale ugodno vreme. Gostje in upokojenci brez izjeme so izražali priznanje za brezhibne priprave, za katere gre zasluga v dobri meri prizadevnemu predsedniku društva upokojencev Nova Gorica Ludviku Novaku in Ladu Jugu.
Na začetku kulturnega sporeda je udeležence srečanja pozdravil predsednik domačega društva upokojencev Alojz Krivec z Lokvi. Napovedovalec Ivan Bidovec je po vzpodbudnem nagovoru dal besedo tajniku občinskega sindikalnega sveta Sergeju Koglotu. Osvetlil je uspešen gospodarski razvoj in napredek Slo-
venije in Jugoslavije. Poudaril je skrb oblasti za upokojence in zboljšanje njihovih življenjskih pogojev.
Moški pevski zbori upokojencev iz Kopra, Sežane, Postojne, Sežane in Nove Gorice so zapeli po tri pesmi, ki so doživele burno odobravanje. Skupaj so vsi zbori zapeli Pesem o svobodi in pesem Tito.
Nepozabno bo ostalo upokojencem presenečenje, ki ga je pripravila Ljubljanska banka. Popestrila je celotno srečanje ter dala nov zalet veselega razpoloženja. Oči gledalcev so bile uprte v krožeči letali nad Lokvami. Eno je v nizkem letu s padalom spustilo na travnik sodček izvrstne kapljice, ki so ji upokojenci zelo hvalili. Kmalu za tem se je visoko pod nebom odprlo pisano padalo. Gledalci so bili vznemirjeni, da bo padalec padel med gnečo. Toda mladenič je s spretnim manevriranjem pristal na travniku med občinstvom. Zadovoljstvo med množico se je večalo, plesišče pa se je polnilo ob veselih poskočnicah godbe na pihala pozno v noč.
Med kulturnim sporedom so upokojenci z viharnim ploskanjem sprejeli naslednjo resolucijo v podporo koroškim Slovencem:
Upokojenci iz vse Primorske in drugih krajev zbrani v velikem številu na Lokvah pri Novi Gorici 8. avgusta 1976 se pridružujemo številnim protestom proti zatiranju na-
ših sobratov slovenske in hrvaške narodnosti v Avstriji. Nikoli ne bomo in nočemo pozabiti diskriminacij in grobega preganjanja, ki ga je italijanski fašizem izvajal nad primorskimi Slovenci in istrskimi Hrvati med dvema vojnama, niti ne nacističnih zločinov nad slovenskim ljudstvom. Ohraniti hočemo v trajnem spominu stotisoče naših junaških borcev, ki so v težkih bojih proti mnogo močnejšim silam fašizma in nacizma žrtvovali svoja življenja za našo svobodo. Spričo teh dejstev in nastalega stanja smo močno zaskrbljeni za usodo naše narodne manjšine, ki jo avstrijska vlada hoče s pomočjo nacističnih in naši manjšini sovražnih organizacij germanizirati ter tudi gospodarsko in kulturno upropastiti. Zato z ogorčenjem protestiramo proti preštevanju naših sobratov na Koroškem, štajerskem in Gradiščanskem, ker to vodi v genocid in iztrebljanje naše narodne manjšine. Najodločneje zahtevamo, da avstrijska vlada spoštuje meddržavno pogodbo, ki je tudi Avstriji zagotovila njen državni obstoj, in izpolni vse obveznosti 7. in 9. člena te meddržavne pogodbe. Svoje proteste in zahteve naslavljamo tudi na jugoslovansko javnost in na vse demokratične sile sveta, ki podpirajo naše sobrate v njihovi borbi za svoje osnovne človečanske in zakonite pravice.	TONE RUTAR
Tako vreme pa je kot nalašč za obisk muzejev. V nekaterih večjih mestih so te ustanove zaprli prav v tednu pred velikim šmarnom, seveda na veliko začudenje tujih gostov. O takem položaju poročajo iz Milana. V Gorici imamu na srečo dva muzeja, za katera skrbi pokrajina. Gostov verjetno ni preveč, a kljub temu uprava še ne misli na počitnice. Na Attemsovem trgu si je mogoče vsak dan ogledati vojnozgodovinski muzej z zanimivimi zbirkami. Komur se ne zdi odveč desetminutni vzpon na grad, si tam lahko ogleda pokrajinski zgodovinski muzej. Pri tem moramo omeniti, da je mogoče obiskati obe ustanovi tako v jutranjih, kakor v popoldanskih urah. Isti umik velja tudi ob praznikih.
Kdor se bo v teh dneh podal v Novo Gorico, si v Kromberku lahko ogleda bogate zbirke novogoriškega muzeja. Naj opozorimo predvsem na etnografsko zbirko ter oddelek o narodnoosvobodilnem boju na Primorskem.
Skratka tudi obisk v muzeju je zanimiv, vse skupaj pa je zelo poceni, saj velja vstopnina še zmeraj le 100 lir.
pogled zdi morda v nasprotju z doslej obravnavanimi temami.
Po sodbi prirediteljev pa gre za dopolnjevanje, saj bo mogoče na podlagi analiz primerjati vprašanja polifonije s tistimi, ki se pojavljajo v ljudski pesmi. Da bi odgovorili na to vprašanja, so temu primerno pripravili gradivo za razpravo. V njej bodo sodelovali etnomuzikologi, skladatelji. pevovodje. Prireditelji nadalje zagotavljajo uspeh shoda z u-deležbo znanih strokovnjakov. Iz Ljubljane bo prišel Radoslav Hrovatin etnomuzikolog in raziskovalec, ki bo govoril o metodah obdelave ljudskega petja v posameznih nacionalnih šolah. Poleg vsedržavnega tajnika italijanskega društva za narodno glasbo in kompozicijo Edwar-da Neila bodo sodelovali še Roberto Goitre, profesor na konservatoriju v Piacenzi, raziskovalec deželnih glasbenih posebnosti Claudio Nolia-m iz Trsta. S svojim referatom bo nastopil tudi prof. Pavle Merkù. ki bo predaval o zborovski obdelavi ljudskih pesmi pri slovenski narod-nostn; skupnosti v Italiji. Sodelovali bodo nadalje razpravljavci iz številnih drugih evropskih držav, skupno 16 iz 12 držav.
Štefanija Ciglič praznuje 91 let
CISL se zavzema za zdravstveno reformo
Na sestanku splošne skupščine CI SL so razpravljali tudi o zdravstveni reformi in o njenem izvajanju v Posočju. Ob sklenitvi pogovorov so opredelili stališče do tega vprašanja, ki zadeva vse občane in delavce, zlasti še zaradi razsipanja javnega denarja v zdravstvenih ustanovah. Udeleženci sestanka so ugotovili, da je mogoče nepravilnosti odstraniti in občanom zagotoviti zdravje samo ob izvajanju pritiskov od spodaj. Sindikat nadalje ugotavlja, da bolnišnic ni mogoče upravljati ob izvajanju protisindikalne politike, zaradi katerih je prišlo do odkritega spora. Ena izmed poglavitnih zahtev sindikata, ki jo bo uresničeval ob pomoči delegatskih svetov in conskih svetov, jc skrb za preventivno zdravljenje in za ustanavljanje lokalnih zdravstvenih enot. Ob pomoči zdravstvenih konzorcijev pa zahteva sindikat odprtje ambulant-Sindikat opozarja na te naloge, ki sodijo v okvir zdravstvene reforme, tudi deželni svet za zdravstvo in deželni odbor.
Na skupščini CISL so poudarili nenadomestljivo vlogo delavcev pri sprejemanju odločitev na vseh ravneh in zahtevajo — kar zadeva zdravstvo — angažiranje bolnišnic pri ustanavljanju središč za preventivno zdravljenje ter odpravljanje krize v bolniških blagajnah.
V soboto smo poročali o krepkem devetdesetletniku Antonu Pavšiču. Danes pa praznuje enaindevetdeseti rojstni dan naša naročnica Štefanija Ciglič iz Ščednega. če bi verjeli horoskopu, potem bi morali napisati, da se tistim, ki so rojen: v prvi polovici avgusta, obeta dolgo življenje. Seveda v zvezdah ne piše, če bo življenjska pot posuta s samim cvetjem ali pa bo en sam nepretrgan boj za obstoj. Tako je bilo namreč življenje današnje slavljenke, ki se je rodila 12. avgusta 1885 v Ščednem, v stari kmečki hiši. Do 13. leta je nabirala znanje v šte-verjanski ljudski šoli; za nadaljevanje učenja pa ni bilo denarja ne časa. Zelo zgodaj je morala poprijeti za delo v baronovi brajdi!
Prva svetovna vojna je tudi Brice razgnala po svetu. Nekateri so odšli v begunstvo . Italijo, drugi pa v avstrijske dežele. Cigličeva družina je našla zavetišče v Ljubljani, kjer se je Štefanija zaposlila v tovarni. Po končani vojni vihri so se vrnili leta 1919 v domači kraj. Hiša je sicer ostala cela, vendar je bilo treba ponovno trdo poprijeti za delo, kajti splošne razmere niso bile nič boljše, kakor pred vojno. Štefanija si je znala poiskati tudi priložnostni zaslužek. Po bližnjih vaseh je nabrala lovor ter ga vozila v Gorico. Včasih jo je pot zanesla celo v Beneško Slovenijo, I-stro in celo na Brione!
Leta so tekla. Izbruhnila je druga svetovna vojna, ki jo je današnja slavljenka srečno prestala. Pred nekaj leti, ko so jo moči malo zapustile je prišla do skrormr pokojnine (nebeške pokojnine, kakor se rada pošali). Ta je tako velika, da bi jo že davno pokopali, če ne bi bilo dobrih sosedov in sorodnikov, ki jo pogosto obiskujejo in tud: drugače skrbijo zanjo. Štefanija rada bere in to vse kar ji pride pod roke. Morda ji je ljubezen do branja ostala še od takrat, ko je obiskova'a osnovno šolo Že dolgo je naročnica našega dnevnika, ki ga prejema po pošti. Kljub spoštljivi starosti in trdemu življenju je še čila in zdrava. Prijetno se je z njo pogovarjati. Preden sem se poslovil, mi je zaupala, da bi rada še enkrat obiskala Ljubljano. Iz srca ji želimo, da bi se ji ta želja izpolnila ter h ob današnjem jubileju izrekamo najboljše čestitke.
S kolesom v vrata
Včeraj zjutraj se je v Ulici Roma v Gorici zgodila lažja prometna nesreča. Angelo lntrini iz Gorice, Kraška ulica 16, je s kolesom zr« del v vrata parkiranega vozila fiat 124. Pri tem se je ranil; v bolnici so ugotovili, da se bo moral zdraviti 8 dni.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «La lutta ma-mara». A. Borei. H. Ross. Mladim pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 «E l'alba si macchiò di rosso» T. Bottoms in M. Shaw. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30—22.00 «La jena». B. Carlof. B. Lugosm.
CENTRAI.h /.amto
VITTORIA 17.00—22.00 «Amore mio scaldami». S. Julien. T. Murseau. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Irzic
EXCELSIOR 17.30—22.00 «L'amica di mia madre». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Per grazia ricevuta». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Vse dokler ne ubijem tudi tebe», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA « Zlomljena krila », ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Sedmerica jezdi», ameriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tel. 28-79.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
12. avgusta 1976
KAJ 0 TEM MENIJO STROKOVNJAKI
O zdravljenju
raka na dojkah
V zadnjih časih zdravstveni krogi ugotavljajo, da je rakastih obolenj vedno več. Hkrati ugotavljajo, da spada rak na dojki med rakasta o-bolenja, ki so pri ženskah najbolj pogostna. V zvezi s tem bomo iz revije «Today’s health» povzeli nekaj misli, ki nam zagotavljajo, da rakasto obolenje na prsih ni tako usodno, če ga zgodaj odkrijemo in primerno zdravimo. Zapis je kritičen, hkrati pa tudi obetajoč. Sicer pa prepustimo besedo avtorju članka.
Dolga leta so kirurgi menili, da je rak na dojki prvenstveno lokalno obolenje in ustrezne razprave so se v glavnem osredotočile na tisto vrsto operacije, ki daje najboljše rezultate pri oboleli osebi. Seveda se je postavilo vprašanje, ali naj bo ta operacija radikalna odstranitev dojke skupno z žlezami pod pazduho in na vratu, ali naj bo še obsežnejša operacija, ki naj vključi še odstranitev žlez v prsih pod rebri, ali pa bi bilo potrebno odstraniti le prizadeto dojko in nekaj žlez, morda pa celo le neposredno prizadeto tkivo na dojki.
Kljub vsem tem operacijam pa se skupno število žensk, ki so preživele rakaste obolenje na dojkah, v zadnjih petdesetih letih ni kdove koliko povečalo, to se pravi, da je odstotek preživelih žensk tudi po radikalnejših operacijah ostal skoraj enak kot prej, ko so odstranili le neposredno prizadeto tkivo.
Nato se je pojavil val upov, ki se lahko spremeni v pravo plimo. Dojemanje raka na dojkah se je v precejšnji meri spremenilo in zdravniki so vedno boli pripravljeni preizkušati nove metode zdravljenja. Dolgoletna proučevanja pacientov, točneje pacientk, ki so zbolele za rakom na dojkah, in na katerih so zdravniki napravili operacije, so pokazala. da se zadnjih dvajset let bolezen povrne pri štirih od pet'h žensk, ki so bile podvržene konvencionalnemu, to se pravi lokalnemu zdravljenju. To posredno opravičuje postopke tistih zdravnikov, ki pri zdravljenju raka na dojkah uporabljajo bolj drastične ukrepe torej tudi učinkovitejša zdravila v raznih fazah zdravljenja.
Drugo vprašanje, ki se je izcimilo
bila lase. Plešavost je bila torej stransk učinek uporabe tega kemijskega sredstva. Toda ponovno zdravljenje na tak način, ki so ga obnovili deset let pozneje, je pokazalo, da so ženske, ki so sicer postale plešaste, pravzaprav vendarle srečne. V primerjavi z ženskami, ki niso jemale že omenjenega zdravila. je teh ostalo dvakrat več pri življenju. To se pravi, da je zdravilo sicer škodljivo lasišču, toda pomaga prot-; raku. In zato dr. Donovan in sodelavci sedaj izjavljajo, da nameravajo znova začeti to zdravljenje, torej uporabljati že omenjeno zdravilo.
Podoben uspeh pri zdravljenju raka na prsih v zgodnji fazi je bil dosežen z nekim drugim kemijskim zdravilom in sicer s «l-feni!alanin mastardom». Tako so lani sporočili dr. Bernard Fisher in njegovi sodelavci z medicinske šole na pittsburški univerzi. Po skrbnem znanstvenem proučevanju in po raznih kontrolah so ugotovili, da je bilo ponovno pojavljanje rakastega obolenja za dve tretjini manjše pri ženskah, ki so jih zdravili s tem kemijskim zdravilom.
Nato je v februarju letos ugledna publikacija «Medicinski časopis Nove Anglije», ki spada med zelo resne strokovne revije, opisal še en način zdravljenja raka na dojkah s pomočjo medikamentov, s pomočjo kemijskih zdravil in je pri tem podčrtal ta dogodek kot dogodek «monumentalnega pomena.»
Gre za rezultate znanega italijanskega strokovnjaka Giannija Bona-done in njegovih sodelavcev z milanskega nacionalnega zavoda za borbo proti raku. študijo o tem so objavili v že omenjeni publikaciji in navedi; spektakularne rezultate tudi pri zdravljenju raka na dojkah pri ženskah, na katerih se je obolenje razširilo že do 1'mfn.ih žlez pod pazduho. Milanski strokovnjak je ženske zdravil s kombinacijo treh zdravil in sicer s «ciklofosfami-dom», «metotrehsatom» in «fluorou-racilom» in je pri tem ugotovil, da se je bolezen povrnila po dveh le-| tih le pri petih odstotkih pacientk, i medtem ko se je pri ženskah, ki so I sc zdravile na standardni način, to-
Pele Walker:
House of Mortai Sin
v
atmo-
Pml nedavnim so na Opčinah priredili zaključno prireditev tudi kotalkarji, ki so svojo revijo «razpotegnili» na tri večere, športno društvo «Polet» se s to dejavnostjo lahko ponaša, saj so bili rezultati vidni. Na sliki prizor iz «Karnevala v Riu»
Angleška srhljivka Peteja Wal-kerja «House of Mortai Sini (La casa del peccato mortale, 1975) je res lepo presenečenje. Kot v najbolj uspelih primerih žanra, je tem filmu bistveno dvoje: sfera in mehanizem.
Strahotna atmosfera se namreč v tem filmu gradi na prvinah, ki so se že večkrat pojavile v žanru, a skoraj nikdar v osrednji vlogi kot tu: gre za prvine krščanske religije, saj je protagonist zgodbe Vazni duhovnik. Vzdušje pa se razvija iz samega načina, kako film snema prizore v temačni cerkvi.
Seveda je dana vernemu gledalcu in morebitnim cenzuram možnost, da v filmu najdejo alternativni prikaz cerkve in religije, kj ga predstavlja mladi duhovnik, ali pa starejši dostojanstvenik, ki razume njegovo željo, da zapusti cerkev.
Tu pa nastopi druga zasluga filma: mehanizem. Zločinec je res zmešani duhovnik, toda sredstva, ki se jih poslužuje v zločinskih dejanjih, so vsi temeljni izrazi katoliškega življenja:	spovednica,
hostija, pogreb, kadilnica, farov-ška kuharica, celibat so bistvene
prvine v razvoju filmskega dejanja.
Film pa je vse prej kot monotono protiklerikalno delo, saj so mu zgornje prvine le svojevrstni izraz komunikacije: film postane tako razmišljanje o komunikaciji sami — neštetokrat vidimo v njem osebe, ki skušajo posredovati drugim neko spoznanje, neko misel, ali pa lastno ljubezen. Ta poskus posredovanja pa trči ob oviro. O vira je tudi časovni presledek, ali pa ugledna institucija, ki ne dovoljuje, da bi se sprejela resnica.
Film ni monoton, tudi zato ne ker neprestano preseneča gledalca. Ko prisostvujemo prvemu prizoru srečanja duhovnika z materjo, vidimo najprej le njega, ki ji govori, a mu nihče ne odgovarja: vtis imamo, da je Vazen, ker nje sploh ni, potem pa jo kamera kadrira in spoznamo, da je nema. Pozneje pa se film igra Uidi z lastno psihoanalizo, tudi z interpretacijo erotičnega nagiba: nazadnje izpade, da je nagib zločina zavestno uživanje zločina samega. Tudi konec, ki bi se na prvi pogled zdel le koncesija novi modi mnhappy enda» (nesrečnega konca), je torej inteligentno zamišljen.	S. G.
iz te prakse, je naslednje: zakaj I rej brez teh zdravil, rak vrnil v 25 je potrebno, da mine petnajst do ! odstotkih primerov, dvajset let, preden se rakasto obo- j Seveda so ti podatki zelo optimi-Icnje ponovno pojavi pri tem odstot- j stični, rekli bi celo navdušujoči. Toku žensk? Morda so nekatere žen- j da znanost ne trpi, ne prenese nav-ske same sposobne odklanjati ne- j dušenja. In najnovejši rezultati dr. varnost raka in sicer s svojimi pri- j Giannija Bonadone in njegovih sorodnimi obrambnimi sistemi. Za- j delavcev in sicer rezultati, ki jih je
radi tega zdravniki sedaj proučujejo, ali je vedno prav odstraniti, ozi-roma obsevati tako imenovane limfne žleze v vratu ter pod pazduho pri
prikazal na zasedanju strokovnjakov v Birminghamu, so* nekoliko manj optimistični, vsekakor ne tako kot so bili v prvem trenutku. Milan--
ženskah, ki so zbolele za rakom na j ski strokovnjak noče več priporoča-prsih. ko pa so prav te žleze tiste, j ti tega načina zdravljenja s kombi-k v vsem telesu ustvarjajo bela j nacijo treh zdravil tistim ženskam.
krvna telesca, na katerih temelji ves imunološki proces, ves imunološki sistem. Če te žleze še niso polne raka, če še niso prizadete, bi ne bi-
ki imajo lokalizirano obolenje na prsih, to se pravi pri ženskah, kjer je rak zajel le dojke, ne pa še u-streznih žlez. Izgledi za popolno oz-
io morda bolje pustiti jih, da same j dravitev. ki nai bi bila rezultat eno nadaljujejo borbo proti raku na j stavnega kirurškega posega, so še
sv ai pri.-odni način?
Ta sprememba v dojemanju tega vprašanja je privedla do prvega res uspešnega zdravljenja raka na dojkah s pomočjo medikamentov. Razvoj te metode zdravljenja je morda sedaj v fazi, v kateri je bilo zdravljenje levkemije pred desetimi leti.
Leta 1984 je dr, Donovan zdravil ženske v birminghamski bolnišnici z zdravilom «ciklofosfamid» in sicer v obdobju šestih mesecev po odstranitvi dojke. Potem ko je ta način zdravljenja nadaljeval skoraj polm dve leti, je z njim prenehal in to zaradi tega, ker je večina žensk, ki so se tako zdravile, izgu-
| vedno preveč očitni in dobri za večino žensk z lokalnim oziroma lokaliziranim rakom na dojkah, da bi jih izpostavljali škodljivim učinkom terapije z zdravili, ki morejo negativno vplivati na kostni mozeg, a-li pa ki povzročijo sekundarno okvaro na telesu pacientke kot je na primer izpadanje' las, pa tudi motnje v želodcu in neke druge stranske težave. Proučevama milanskega strokovnjaka in njegovih sodelavcev časovno še niso zadostna, da bi se iz njih mogel izvesti sklep, da bo ta način zdravljenja resnično podaljšal življenje ženskam, ki se jih je lotila ta bolezen, ali morda celo, da se bolezen sploh ne bo več povrnila.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiciiwii(itiiiiiMiiiniiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiii|i|||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||i||iii||||||||||||||||||||||||||||||||||||iiiiii||||||iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiu
PO PRIMORSKIH EMIGRANTSKIH KOLOVOZIH - ČETRTI DEL
V napetih predvojnih razmerah so bila vsa društva razpuščena
Zadnji odbor «Idrijskega krožka» - Drugega občnega zbora krožek ni imel Prvi stiki z organizatorji upora, potem ko je okupator zasedel deželo
IV.
Tako je pisalo v knjigi pod fotografijo prevratneža:
Božič Ladislav, Ignaca, rojen 27. 6. 1904 v Idriji, bivajoč v Vegovi ulici (Ljubljana), občinski u-radnik.
ATENTATOR, tajno pobegnil iz političnih motivov. Vpisan v seznamu prevratnikov, sposobnih terorističnih dejanj.
Zunanja znamenja : postava srednja, lasje kostanjev; ,oči modre, nos raven, glava dolga, čelo ravno, obraz dolg, pcdočnice nevidne.
Kvestor, Gorica 18. 9, 1939.
'V 'kT(5žk‘J’JP’Wo zelo razgibano, živahno in družabno. Lastnega lokala sicerjniftno imeli, zato pa se je j članstvo zbiralo v znanih domačih gostilnah od Kajfeža do Činkoleta in od Lovca do Šmarne gore. Delo je bile zelo pestro in vsestransko. Vrstil: so se redni mesečni sestanki s predavanji in drugim; točkami dnevnega reda, družabni večeri ob idrijskih šalah in žlikrofih, izleti z obiski pomembnih krajev, praznovanja domačih cerkvenih in rudniških praznikov in obletnic. Iz solidarnosti smo hodili ob raznih priložnostih tudi k mašam, proslavam in komemoracijam. V taki slogi različnih glav in gledanj ni bilo nobenih struj, nobene borbe za funkciji in oblast. Družina je bila složna ir. enotna.
V tem letu je izšla pri «Taboru» knjižica «Naš idrijski kot», ki je skoro v celoti izšla tudi v glasilu «Istra». Poleg tega pa je v istem listu izšla tudi vrsta drugih prispevkov iz Idrije in njenega življenja izpod peresa istega pisca.
Prva poslovna doba je bila kaj
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Izletništvo je priložnost za
lahko odlična vzgojo otroka
Posebno sedaj, v lepšem delu leta, gremo bolj pogosto z otroki na sprehod, na izlet, na krajšo ali daljšo ekskurzijo. Kot se nam bolje zdi, obiskujemo ali morje ali planine, gozd ali jezero, pri tem obiščemo tud' kak zgodovinski spomenik, kako prirodno zanimivost, kraško jamo ali kaj podobnega, kar vse lahko otroku in mlademu človeku nasploh pomaga, da prirodo, da okolje spozna in ga vzljubi.
Preden gremo na izlet al; na ekskurzijo, moramo otroka ustrezno o-premiti Nista dovolj le prikladna obleka in obutev. Potreben je tudi ustrezen majhen nahrbtnik, manjša škatlica za nabiranje zelišč oziroma metuljev ali drugih drobcenih živali, s čimer se pač otrok oziroma deček ali deklica ukvarja. Morda ne bo odveč planinska palica, baterijska svetilka, kompas in še kaj drugega, da pač izletu ali ekskurziji damo večji poudarek, da bo otrok imel u-strezen občutek. Seveda je treba izlet in njegov namen pripraviti tako, da bo primeren starosti in tud; spolu otroka, torej dečka ali deklice in da bo ustrezal nagnjenju torej interesu našega malega ali mladega izletnika.
V prirodi, stran od doma, se nudi staršem veliko možnosti, da bolje spoznajo svojega otroka in tudi da bolj uspešno vplivajo na njegovo pravilno obnašanje. In to v splošnem smislu, pa tud; v smislu odnosa do otroka v dejanskem stanju, v konkretnih razmerah. Primer: pri vzponu proti vhu griča ali hriba kot tudi pri sestopu proti dolini moramo ali moremo otroka navaditi na to, kako je Uvjji s vzvišenega
kraja opazovati panoramo, dolino, vse, kar je pod njim. Prikazati je treba otroku, kako se v tem uživa.
Prav tako je treba otroka, deklico ali dečka, poučiti, kako se mora človek obnašati v vlaku, v avtobusu, na ladji, morda tudi v letalu, pa cele v samem osebnem avtomobilu, ki tudi v tem primeru prihaja do izraza, saj je pogosto osebno vozilo še najbolj primerno, da se z njim odpeljemo iz mestnega središča v kraj, kjer se naš konkretni izlet pravzaprav šele začne.
Ni tako redko, da se otrok «boji višine». In to celo na nevrotični način. V takem primeru bodo starši otroka ustrezno pripravili s tem, da ga bodo prepričali, da ni nikakršnega razloga, da bi se česa takega bal. Nasprotno, vzpodbuditi ga je treba, da jemlje zgled pri njih, pri starših ali pri starejših bratih, ki se zares ničesar ne bojijo. V primeru, ko imamo opravka z edincem, naj mu služijo za zgled njegovi vrstniki. ki se zares ne bojijo. In kadar otrok premaga strah in se radostno odpravi na pot k vedno višjim vzponom, seveda kjer ni nevarnosti, da bi se poškodoval, ga moramo ohrabriti in vzpodbujati, da se loteva še napornejših poti in da premaguje čedalje večje ovire, ter da vztraja do končnega vzpona na sam vrh hriba, ki je seveda dostopen «planincu», s kakršnim imamo o-pravka
In v takšnih razmerah, v naravi bomo še bolj intimno spoznali značaj svojega otroka. Hkrati pa bomo mogli tu še uspešneje vplivati na formiranje osebnosti svojega otroka in po potrebi vršiti na njem kori-
stne vzgojne korekture. Samo ob sebi se razume, da bomo otroku, da bomo deklici in dečku ob vsaki takšni priložnosti dali primerne koristne nasvete in mu z živim primerom služili pri tem za zgled. Mladega «planinca» bomo na primer opozorili. da je treba biti pri vzponu previden, posebno ko naleti na kako težavo, vendar pa bomo pri tem pazili, da se otrok ne ustraši. Prav nazorno bomo morali otroku pokazati, kako mora pri premagovanju o-vir nogo pravilno postaviti, kako se mu ne sme nikoli muditi, kako se ne sme preveč utruditi, vendar kako tudi ne sme biti preveč drzen in nepremišljen, posebno ko s kom «tekmuje».
Nadalje bomo'svojega malega oziroma mladega «planinca» poučili o higienskih pravilih, ki veljajo tudi v prirodi in še posebej pri daljših izletih. Govor je tudi o lahki obutvi, o negi nog, o umivanju in o zaščitnih sredstvih. Poučili ga bomo, kako mora paziti na obleko, obutev in na razne rekvizite, ki smo jih že našteli. Itd.
Res je, da takšnih primerov ni zelo veliko, vendar so tudi hudo strašljivi otroci, s katerimi bomo strah premagovali še prej doma, preden se z njimi odpravimo v prirodo. V ta namen nam služijo lahko tudi stopnice, pa tudi dvigala v hišah, nebotičniki, stolpi itd. . . Od tod bomo otroku pokazali panoramo, ki se razteza pod nami, privadili ga bomo na potreben napor in tudi na tisto majhno dozo poguma, da mu ne skalimo užitkov v prirodi, kjer se bo krepila njegoVa fizična in družbena osebnost.
Vladimir čolovič
hitre naokoli. Že 1. aprila 1939 je bil redni letni občni , zbor krožka. Zbor je sprejel program dela za naslednje obdobje in izvolil novi odbor. Ta je bil takšen: predsednik Tone Kos, podpredsednik Rado Pielovec, tajnik Lado Božič, blagajn.k Drago Šebenik, odborniki pa Jaka Dolinar, Tone Štravs, Mara Toroš, Vikca Brus, Vaio Bratina, Tone Seljak, Franc Hrovat, Hinko Gregorač in Drago Puc. Za revizorja pa sta bila izvoljena Minka Gruden in Janko Kumer.
Kor v začetku poslovne dobe je odbor med drugim organiziral drugi izlet na Vrhniko. Ponovno smo se poklonili Ivanu Cankarju in položil: veircc'na njesoV slttimonik: Ob tej priliki je govoril Lado Božič. 0-biskali smo Cankarjevo rojstno hišo na Klancu, Sv. trojico, Močilnik ir> druge zanimivost; Vrhnike. Napravil. smo še skok na lepo razgledno točko Planino nad Vrhniko in se na povratku na Vrhniko še zavrteli na zabavnem večeru.
Prva večja prireditev je bila vrtna veselica 2. julija v gostilni «Pri tičku na gričku» pod ljubljanskim gradom. Prireditev je bila pod naslovom «Na zemlji» in je izzvenela v slogu in programu nekdanjih starih prireditev iz časov Avstrije, ki so bile na «Zemlji» nad Mejco.
Čas se je tedaj silno hitro vrtel. Vrstili so se pomembni dogodki doma in po svetu in že smo zakoračili v leto 1940. Temni oblaki so bili pokrili evropsko nebo in grozili tud; Jugoslaviji. Nastopili so težki trenutki negotovosti in pričakovanja. Razmere v državi so se slabšale in poleg ostalih emigrantskih organizacij ogrozile tudi «I-drijski krožek».
Občnega zbora v tem letu ni bilo več. Medtem pa smo v maju dobili iz Beograda vest, da so idrijski rojaki ustanovili svoj «Idrijski krožek». Njegov prvi in zadnji odbo^ so sestavljali rojaki:
Ivan Pivk predsednik, Franjo Mačkovšek podpredsednik, Ivan Bonča tajnik, Hinko Kenda blagajnik ter Polde Štros, Gregor Šinkovec in Julče Kuštrin odborniki, dr. Ivo Kenda, Lojze Kumer in Jule Dolinar pa revizorji.
Fašistične horde so ogroziL Jugoslavijo in v letu 1940 so emigrantske organizacije in njihovo življenje usahnili in tako rekoč izginili s površja zemlje. Niso pa se zrahljale vezi in stiki med posameznimi emigranti in njihovimi skupinami. V iskanju poti in izhoda iz nastalega položaja in časov, ki bodo še prišli, so se med emigranti utrjevale stare in sklepale nove vezi in poznanstva.
Tako sva s prijateljem iz mladih let in prav tako funkcionarjem «I-drijskega krožka» Radom Prelov-cem v kaosu tedanjih dni kaj kmalu našla svojega prijatelja še iz mladih let, idrijskega emigranta in rojaka dr. Aleša Beblerja. Začeli smo se sestajati v gostilni «Pri Čadu» pod Rožnikom. Aleš nama je predaval, naju vzgajal, kvasil in mesil. Sestanki so se nadaljevali tudi v času, ko sem bil že v vojaški suknj! in tudi potem ko sem se vrnil z neslavnega pohoda vojske z volovsko vprego ob Savi do Krške vasi, kjer se je naša enota razbila in zaključila vojno. Ob brnenju nemških «štuk» in pesmi njihovih mitraljezov sem se vrnil v Ljubljano, v katero so hkrati vkorakali tudi italijanski fašistični «osvoboditelji.»
Kazno je bilo, da se mi v dani situaciji obeta kaj slaba bodočnost. Vedel sem, da se bom moral, ako se ne zgodi kaj posebnega ali morda celo čudež, soočiti nekega dne z okupatorjem. To sem zaupal tudi Alešu. Pa mi je kar mirno dejal: «Veš, nad sto jih že skrivamo. Dobro se drži kjerkoli boš.» In še potrepljal me je po rami. Stvar sem razumel, šlo je za reševanje pomembnejših glav, jaz pa sem
bil le nepomembna mala ribica, ki se mora včasih sama ali pa jo drugi žrtvujejo. No, najbrž je bilo tudi še prezgodaj za iskanje drugih možnosti rešitve. Tekel je komaj prvi mesec okupacije.
Tud; z dr. Deklevo sva se pogosto srečavala sredi mesta. Ob nekem takem srečanju pred kavarno Evropa, nad katero je imel stanovanje in pisarno, in sva si belila glavo z vprašanjem, kam in kako, se je sklonil k meni in mi v ušesa pošepetal: «Poveži se s komunisti.» To je bil najin zadnji razgovor in njegov zadnji nasvet. Nič več se nisva videla med, vojno iri dolga leta po vojni ne. Zadnje srečanje sva doživela že v času njegove hude bolezni in sicer na Vojskem, kamor so ga pripeljali potem, ko me niso našli v dolini..
Z Alešem pa je stvar tekla dalje. Ko-’ec aprila ali v začetku maja 1941 smo se zbrali v nočnih urah v Bernikovem stanovanju blizu Karlovškega mostu Aleš. Rado in jaz. Razgovor, pojasnila na vprašanja, nato moja izjava pred pričami in zaobljuba. Sestanka je bilo konec in noč je Aleša pobrala. 11. maja smo se ponovno sestali vsi trije. Tokrat v gostilni na Brdu nad Vičem in v popoldanskih urah. To je bil zadnji uradni sestanek z A-lešem. Povedal je, da prevzame drugo dolžnost in da me predaja v druge roke. To je bil sam Boris Kidrič.
Ko smo se vračali proti Večni poti. smo «slučajno» srečali tovarišico Vesno, ki je imela nalogo v bodoče vzdrževati zvezo med menoj in Kidričem. In kakšna je bila moja naloga v tem sklopu? Zbiranje in organiziranje primorskih e-migrantov v okviru Osvobodilne fronte, ki je bila ustanovljena pred komaj štirinajstimi dnevi. Ob tej priliki smo se zmenili tud; za moj prvi sestanek s Kidričem. Vršil naj bi se naslednjega dne, to je 12. maja 1941 prav tako v gostilni na Brdu nad Vičem pri Ljubljani.
Toda čas nas je prehitel, soočanje z italijansko policijo je bilo tu in čudež me ni rešil. Nastopil je črni dan 12. maj. Dopoldne so prišli pome v pisarno karabinerji v spremstvu ljubljanskega slovenskega policista. Kot Juda Iškarijot je pokazal s prstom name in dejal: «Ta je». In odšel sem z njimi zara-d] kratkih informacij naravnost v
svojo celico v ljubljanskih sodnih zaporih. Dan se je nagnil v popoldan in na Brdu me je zaman čakal Boris Kidrič. Do tedaj še nihče ni vedel, kje sploh sem.
Nastopil sem žalostni del emigrantskih kolovozov. Skozi ljubljanske in tržaške zapore v daljno internacijo v srednji Italiji. Tu sem prečepel polnih trideset mesecev. Toda tudi te pesmi je bilo konec. Še zadnji, tokrat pa veseli del e-nugrantske poti, je bil pred menoj. Iz taborišča skozi srednjo in severno Italijo na osvobojeno slovenske ozemlje, kjer sem v Trnovskem gozdu stopil z emigrantskih kolovozov na partizanske steze. Tedaj sem slekel emigrantsko srajco in na domačih tleh spet postal svobode:1 domačin na svoHgiJni domači zemlji.
Za menoj je bila dolga, več kot dve desetletji trajajoča emigrantska pot. Kolovozi, po katerih sem kolovratil niso bili gladki in asfaltirani. Veliko je bilo na njih čeri, peščenih in prašnih odsekov, številni so bili ovinki, mnogo ostrih serpentin, mnogo strmih vzponov in nenadnih spustov, mnogo spoti-kljajev in trčenj in zadreg pred nepredvidenimi ovirami.
Vsega je bilo konec, ko sem stopil v svežem ozračju Trnovskega gozda na novo pot obložen z novimi nalogami in dolžnostmi. V veliko zadovoljstvo in zadoščenje so mi bile. Predvsem pa mi je bil veliko priznanje sprejem v Komunistično partijo, ki je tako kmalu sledil. To mi je bilo jasno potrdilo, da sem hodil in delal prav.
Ko zaključujem te svoje vrstice pa se moram z vsem spoštovanjem in hvaležnostjo spomniti in oddolžiti prav vsem, ki sem jih na svojih poteh srečaval, vsem, ki so mi bil1 prijatelji, tovariši, soborci in sodelavci. Vsem še živečim, ired-vsem pa vsem, ki jih ni več med nami in ki jih nisem mogel poimensko navajati, pa naj bodo prav te vrste pisanih spominov skromen spomenik in izraz hvaležnosti.
Lado Božič
(Prav na koncu še kratek pripis: V opisu delovanja ljubljanskega društva «Tabor» se je vrinila pomota. Dr. Čok ni bil Ivan Marijan, pač pa dr. Ivan Marija čok). (KONEC)
iiKiHtiHiiMiuiiiHiMiiiiiiimiiiiiiitiiiHiiimiiiiiiiiiiHuiiiiiiimmuiimiimiiiiiuiiimiiiimiiiinuiimiinnii
Iz umetnostnih galerij
Olja Livia Officie v občinski galeriji
Med likovne umetnike, ki so v zadnji dobi obogatili tržaško slikarstvo, moremo in moramo prišteti tudi zelo delavnega marinista in pokrajinarja Livia Officio. Če je koga pot zanesla na tržaški Veliki trg in je stopil v občinsko galerijo, je mogel predvsem ugotoviti, kako Livio Officia. ki tam razstavlja, sedaj u-spešno združuje sijaj barvne lestvice v višjem sozvočju, ki daje njegovim oljem bleščavno sočnost narave.
Poleg slik, ki prikazujejo morje, ladje in čolne, in poleg obrežnih razgledov je slikar LJcrat razstavil tudi veliko pokrajin in nekaj z odlično sproščenostjo naslikanih šopkov cvetja.
Pa tudi obseg njegovega upodabljanja sveta se je očitno razširil. Njegova dela na tej razstavi prikazujejo motive, vse od furlanskih polj pa do Postojne, k če-
mur pa je dodati še razglede na reko Pivko, za katere bi mogli reči, da so najlepša platna raz stave. Na teh platnih se narava zvrsti v vseh letnih časnih, s čimer se kažejo pestre barve, s katerimi Livio Officia dobro rav na. Čistost barv in odtenkov daje slikam Livia Officie že izstopajočo perfinjenost glede na ostrino risbe.
To svojo risarsko spretnost pa slikar prepričljivo dokazuje tudi z dvema gravurama na srebrnih ploščah. Na eni je z renesančno natančnostjo upodobil simbol starega dela Trsta z znanimi rim skimi vrati, torej z Rihardovim slavolokom, na drugi pa prika zuje veličastno Lloydovo palačo, v veži katere stoji kip, ki je delo Ivana Rendiča s simboli trgovsko — pomorske rasti Trsta.
Milko Bambič
13.00
13.25
13.30
18.30
18.55
20.00
20.45
22.00
22.10
18.30
19.00
19.45
20.00
20.45
ČETRTEK, 12. AVGUSTA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: Stari plesi Vremenska slika
DNEVNIK in Danes v parlamentu Program za mladino: EMIL
Po zgodbi, ki jo je napisala Astrid Lindgreen je režiser Olle Hellbom napravil nadaljevanko.
NOCOJ BO SPREGOVORIL MARK TWAIN
V	današnjem četrtem nadaljevanju bo Twain govoril o svoji najstarejši hčerki Susy. Ko je bila mala, drobna deklica, si je skrivaj pisala dnevnik, v katerega je beležila vse nenavadne dogodke, ki so bili povezani z njenim občudovanja vrednim očetom. Twain prizna, da je bilo odkritje tega dnevnika zanj zelo pomembno. Bil je prav tedaj v težavah, kajti finančne težave so ogrozile sam obstoj družine. Toda v večerih, ko je Livy pletla, ko je Clara igrala na klavir, Jean pa kvačkala, je mogel Twain pozabiti na življenjske težave. Susy ga je prosila, raj kaj pripoveduje in on je na to pristal.
Zgodba, ki jo danes Twain pripoveduje, postane zato zelo živa. Gre za zgodbo o psu, ki si vedno zna poskrbeti za hrano. DNEVNIK
SESTANEK — GLASBENA ODDAJA
Ornella Vanoni in Walter Chiari bosta že drugi teden glavna protagonista prireditve. Znani italijanski komik in slovita pevka imata zelo sproščen program in veliko improvizirata. Prireditev se začne s komično popevko Omelie Vanoni, ki tu prvič nastopi tudi kot plesalka. Ob njej nastopa tudi Don Lurio. Walter Chiari pa ponovi nekaj svojih zelo uspelih starih figur. Na sporedu so nato tudi nekatere popevke o milanskem pod zemlju, ki jih poje Ornella Vanoni.
DNEVNIK
KOLESARSKE DIRKE — prenos iz Pordenona Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu ter Vremenska slika.
Drugi kartal
Rubrike dnevnika št. 2 — Ankete, Šport, Parlament DISNEYLAND
čudoviti svet pod vodnimi gladinami Possum possibile Dva risana filma DNEVNIK - ODPRTI STUDIO DOC ELLIOT
V	malem hribovskem mestecu Gideonu, kjer ima svojo ordinacijo Benjamin Elliot, izbruhne epidemija afusa. Doktor se zaveda, da izhaja bolezen iz vode bližnjega potoka, ki je uma zana. Zato sklene, da bo treba vse prebivalce cepiti. Tudi tiste, ki bi tega ne hoteli. Pregledati je bilo treba le še eno družino, pravzaprav dva starčka, ki sta živela daleč na griču pri samem izviru potoka. Gre za stara zakonca Graham. Analiza krvi dokaže, da sta zakonca zdrava. Toda dr. Elliot je prepričan, da je voda okužena že ob svojem izviru. Zakonca Graham živita sama, potem ko sta izgubila dva sinova, enega od tifusa, drugega v Vietnamu. Doktorju pa uspe odkriti, da imata zakonca še tretjega sina. ki ga pa skrivata, ker se bojita, da bi moral v vojsko. In prav ta mladenič je noslec bacilov tifusa. Doktorju uspe prepričati ga, da stopi v bolnišnico. DNEVNIK — d"uga izdaja IGRE BREZ MEJA — Prenos iz Liegea (Belgija)
Ob koncu DNEVNIK -- ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
19.50	Obzornik
19.25 Prijateljica levinja — film
20.15	Risanka 20.30 DNEVNIK
21.00	A. Konic: NAJVAŽNEJŠI DAN ŽIVLJENJA
21.50	Kam in kako na oddih?
22.00	četrtkovi razgledi:
JUGOSLAVIJA “V'DRlTGr'SVETOVNl VOJNI T^tjj.de^ serije gteffta cbdobfe
cajsubifeu.Uviii. J« ____
omejuje le na najpomembnejše vojaške operacije ter na prizadevanja osrednjih o-ganov narodnoosvobodilnega gibanja za mednarodno priznanje nove Jugoslavije. Operacije za dokončno osvoboditev Jugoslavije so spričo pomanjkanja prostora oziroma časa prikazane le okvirno, vendar je opazen delež Jugoslavije v boju za zlom nemškega nacizma in domačega kv.zliuštva v sklopu celotne protifašistične koalicije.
In vendar je v tem delu premalo ovrednoten boj tistih enot narodnoosvobodilne vojne, konkretno prav tako jugoslovanske armade, ki so delovale v sovražnikovem zaledju in omogočile štirim armadam jugoslovanske vojske, da so zajele veliko večino umikajočih se okupacijskih in kvizlinških enot prav na slovenskem ozemlju.
Opozoriti je vredno še to, da jugoslovanske televizijske postaje pripravljajo skupen načrt za serijo televizijskih oddaj, v ka terih bodo širše in globlje prikazani družbeno politični in vojašk: vidiki razvoja narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije 23.05 DNEVNIK
Koper — barvna
20.55	Otroški kotiček — risanke
21.15	DNEVNIK
21.35 VELIKA ZASEDA — celovečerni film 23.05 BETON IN ČLOVEK — dokumentarec
Zagreb
18.55	Ekspedicija Thora Hayerdahla
21.00	PARALELE
21.50 NOČ PRI GOSPODIČNI MAUD — celovečerni film
21.40
21.50
. od konca leta 1943 do raz-" iwiQriibra 1945. Oddaja se
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: Plošče: 18.30 Pesmi brez besed: 18.55 Zbirka plošč; 19.10 Alojz Rebula: Po deželi vel:kih jezer — sedmo nadaljevanje: 19.25 Pravljice, pesmi in glasba za najmlajše; 20.00 Glasbeni utrinki; 20.35 Giuseppe Adami — Jadviga Komac: «Slavna žena», drama; 22.05 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.00,
18.30,	21.30 Poročila: 8.50 Lahka glasba; 10.00 Z nhmi je...; 10.15 Orkester Freeman; 10.45 Festival-bar; 11.45 Ritmi iz Latinske A merike; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Pod vedrim nebom; Ì4.15 Poletni program; 14.35 Knjižne novosti; 14.40 Operne skladbe;
15.30	Juke box; 16.00 Orkester
René; 16.30 Z nami je...; 17.45 Iz opusa velikih mojstrov; 18.00 Tribuna mladih:	študentje in
ljudska obramba; 18.20 Zlata leta rock and rolla; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Otroški in mladinski „bor Kanala; 20.00 Prenos RL;
20.30	Lahka glasba; 21.00 Večerni sestanek; 22.00 Skladbe slovenskih skladateljev; 22.45 Plošče;
23.45	«The Platters».
RADIO 1
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Poročila;
6.30	in 7.30 Budilka; 8.30 Jutranje popevke: 9.00 Vi in jaz; 11.00 Poletni spored; 12.10 četrti program; 12.30 Mali koncert; 14.00 Drobec satire; 15.30 Radijska nadaljevanka; 15.45 Italijanski mo tivi: 17.05 Simfonična in operna glasba; 17.35 Knjižne novosti ; 18.05 Pisan glasbeni spored; 19.30 Jazz za mladino; 20.20 Plošče; 21.15
Klasik leta:	Orlando Furioso,
21.50 Violinist Gulli in pianistka Cavallo; 2-.20 Ponovno na sporedu z Mino.
RADIO 2
7.30,	8.3l, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.50 Pisan glasbeni spo red; 8.45 Ameriška ženska v filmu; 9.35 Radijska nadaljevan ka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na počitnicah; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.40 Polet ni glasbeno govorni spored: 17.30 Moj prijatelj morje; 17.50 Najno vejše plošče; 19.55 Izbrana glas ba; 20.40 Supersonic; 21.30 Radij ski oder: Tri enodejanke.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00.
16.00,	20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.08 Glas bena matineja: 10.05 Počitniško potovanje; 10.20 Glasovi v ritmu; 10.40 Mladi koncertanti; H.35 Turistični napotki; 12.03 Uganite, pa vam zaigramo; 13.10 Zvoki znanih melodij; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi;
14.00	Danes do 14. ure; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Glasbena pravljica — Slavko Mihelčič: Oblaček; 15.20 Oktet Tosana iz Domžal in kvintet bratov Zupan; 15.40 Med šolo, družino in delom;
16.45	«Vrtiljak»; 17.45 Naš gost;
18.00	Studiu ob 17.00; 19.00 Popoldanski simfonični koncert; 20.40 Minute z ansambloma Atija Sossa in Silva štingla: 20.50 Lahno noč, otroci!; 21.00 Večer domačih pesmi; 22.00 A. M. Bolio: Legende starih Majev; 22.40 Lepe melodije; 23.20 Slovenska instrumentalna glasba; 00.05 Literarni nok turno — V Strojiljkovic: List; 00.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
12. avgusta 1974
KOLESARSTVO
ITALIJANSKO PRVENSTVO
Včeraj so v Pordenonu podelili prva odličja
Zvezni selektor Antonio Maspes ogorčen zaradi odsotnosti nekaterih boljših kolesarjev - Bissolijevi prvo zlato
Včeraj so v Pordenonu podelili pr-1 rem bodo nastopile reprezentance vo zlato odličje, in sicer v zasledo- j Italije, Španije, Poljske, Švice in vatni vožnji za ženske. Zmagala je ČSSR.
Luigina Bissoli, ki je s časom 4’12”26 premagala nekdanjo državno prvakinjo Moreno Tartagni, ki se ni mogla upirati mlajši in hitrejši nasprotnici.
Drugi državni naslov je osvojil v zasledovalni vožnji za amaterje trikratni prvak Italije Orfeo Pizzoferrato, ki je v finalni vožnji z lahkoto premagal mladega Callaria.
Včeraj so podelili tudi nekaj državnih naslovov v mladinski in naraščajniki kategoriji, in sicer -Guidu Bontempu, ki je zmagal v zasledovalni vožnji za naraščajnike, in pa Giovanniju Mantovaniju, ki je bil najboljši mladinec v hitrostni vožnji.
Tekmovanje je tudi včeraj motilo slabo vreme, ki je prisililo organizatorje, da so prenesli nekatera tekmovanja na danes. Medtem pa so se vnele hude polemike glede odsotnosti nekaterih boljših italijanskih profesionalnih kolesarjev, ki se niso predstavili, kljub obljubam, na start v zasledovalni vožnji. Mnogi so upali, da se bosta prvenstva udeležila Mo-ser in Battaglin, ki pa sta v zadnjem trenutku odpovedala svojo udeležbo.
Najbolj razburjen je gotovo državni selektor in nekdanji kolesarski prvak Antonio Maspes, ki je izjavil, da so odsotnosti nekaterih boljših kolesarjev povsem neupravičene.
Najboljši čas v zasledovalni vožnji za profesionalce je dosegel Borgogno. ni. ki je tako tudi najresnejši kandidat za osvojitev državnega naslova v tej disciplini.
ODBOJKA
Italija druga
LIVORNO, 11. — Ženska odbojkarska reprezentanca Poljske je o-svojila prvo mesto na mednarodnem turnirju v tem mestu, medtem ko je bila druga Italija, tretje mesto pa je osvojila reprezentanca Belgije. Poljakinje so v finalnem srečanju gladko premagale domačinke s čistim 3:0.
PLAVANJE
NEAPELJ, 11. — V soboto in v nedeljo bo v tem mestu žensko plavalno tekmovanje, veljavno za evropski pokal skupine B in na kate-
Prvouvrščena ekipa bo prihodnje leto nastopila v A skupini, medtem ko bo zadnjeuvrščena ekipa nazadovala v C skupino.
RIM, 11. — Rimski sodnik je danes izpustil na začasno svobodo mladi plavalki Donatello Shiavon in Lauro Bortolotti, ki sta obtoženi vrste ropov v neki veleblagovnici.
NOGOMET
Miško Jovičevic v Celovcu
Slovenski nogometni strokovnjak Miško Jovičevič bo v bližnji sezoni treniral nogometno moštvo Slovenskega atletskega kluba iz Celovca.
Nedvomno bo to velika pridobitev za koroške Slovence, ki se zadnje čase v tem klubu prizadevajo, da bi sestavili tako ekipo, ki bi lahko že v tej sezoni napredovala v višjo ligo.
ATLETIKA
V STOCKHOLMU IN HELSINKIH
AMSTERDAM, 11. — Belgijski klub Anderlecht je osvojil prvo mesto na mednarodnem nogometnem turnirju v nizozemskem glavnem mestu, potem ko je v finalnem srečanju premagal domači Ajax s 3:1. Na tretie mesto se je uvrstila nemška ekipa Borussia iz Monchenglad-bacha, ki je premagala angleški Leeds šele po streljanju enajstmetrovk, potem ko se je regularni čas zaključil pri stanju 3:3.
SP so prenesli
BELJAK, 11. — Zaradi slabega vremena so danes prenesli za nedo- ASCOLI PICENO, 11. — V prija-ločen čas svetovno mladinsko prven- . teljski nogometni tekmi je Sambene-stvo v veslanju.	| dettese premagal Amandolo s 7:0.
•iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiititirNiiiiiiiitiiiiiiiiimuiiiiimimiiii,litin,HmiuHiminiimmiHi
AVTOMOBILIZEM
V NURBURGRINGU
Niki Lauda je baje zagrešil hudo napako
Ferrari ponovno ostro obtožuje prireditelje VN Nemčije
MODENA, 11. — Danes so se v Maranellu zaključili podrobni tehnični, pregledi na poškodovanem Lau-dovem avtomobilu, ki je bil v teh dneh v središču polemik in komentarjev raznih italijanskih in nemških
je hitro po končani dirki za VN Nemčije namerno odnesla razbitine Laudovega avtomobila v Italijo, in potrjuie, da je za to dobila ustrezno dovoljenje od nemških sodnih o-blasti. Italijanska avtomobilska hi-
časopisov. Tehnični pregledi izklju-« ša zaključuje svojo poročilo z zah-čujejo vsako mehansko okvaro na tevo, da bi čimprej ustanovili po-avtomobilu in potrjujejo, da je av- sebno mednarodno športno sodišče.
strijski pilot zagrešil ob nevarnem ovinku hudo napako, zaradi katere je trčil v ograjo in hitro nato se je njegovo vozilo vnelo. Nakar je Ferrarijevo poročilo nekoliko nejàs-no, ker ne pojasnjuje če so varnostne in protipožarne naprave pravilno in ob pravem času delovale.
Italijanska hiša obenem ostro napada organizatorje niirburgringske dirke, predvsem pa rešilne posege, ki so bili po mnenju mnogih prepočasni.
Ferrari nato analizira birokratske težave ,ki so sledile tej hudi nesreči in odločno zavrača obtožbo, da
ki bi samostojno odločalo o pravilnem poteku vsake dirke svetovnega prvenstva formule x.
Danes je tudi prvič posegla v de bato italijanska avtomobilska športna komisija, ki je izrazila Ferrari-ju svojo popolno solidarnost in povabila avtomobilsko hišo, naj se ponovno vrne na svetovno prvenstvo, in to že na dirki za VN Italije.
Strneš zopet poražen L Sušanj odpovedal
Na obeh mitingih ni bilo posebno dobrih rezultatov
PARIZ, 11. — Mednarodna avtomobilska športna komisija je danes sporočila, da bo dirka formule 1 za VN Italije v Monzi, in sicer 12. septembra.
STOCKHOLM, 11. — Drugi dan atletskega mitinga v švedskem glavnem mestu ni prinesel nobenega presenečenja in niti svetovnih rekordov, čeprav so bila vsa tekmovanja na zadovoljivi tehnični ravni. Edino presenečenje predstavlja lepa zmaga Poljaka Malinovskega, ki je na teku na 3.000 m z zaprekami premagal svetovnega prvaka in olimpijskega zmagovalca Šveda Garde-ruda, s časom, ki močno zaostaja za svetovnim rekordom. Lep in razburljiv je bil tudi tek na 110 m ovire, saj sodniki niso uspeli niti s pomočjo fotofiniša določiti zmagovalca in zato so zmago skupno dodelili Američanu Davenportu in olimpijskemu zmagovalcu Francozu Drutu. Nekoliko pa so razočarali skakalci s palico, pri katerih je zmagal Poljak Slušarski (5,40 m).
IZIDI ZADNJEGA DNE MOŠKI
200 m: Gilkes (GUA.) 20”9; 5000 m: McDonald (ZDA) 13’19”4; 110 m ovire: Davenport (ZDA) in Drut (FRA.) 13”57; met diska: Wilkins (ZDA) 65,84 m; 1500 m:	Zemen
(MADŽ.) 3'36”96; skok s palico: Slušarski (POL) 5,40 m: 3000 m zapreke: Malinovski (POL.) 8’12”23.
ŽENSKE
200 m: Szewinska (POL.) 22”58; met kopja: Fuchs (NDR) 61,86 m; 800 m Weiss (NDR) 1'57”30.
<7 * *
HELSINKI, 11. — Včeraj se je začelo veliko atletsko tekmovanje tudi v Helsinkih. Na njem nastopajo tudi nekateri afriški predstavniki. Posebno velikih tehničnih rezultatov tudi na tem mitingu ni bilo, vladalo pa je precejšnje pričakovanje za nekatera tekmovanja, kjer so nastopili mnogi olimpijski zmagovalci. Pri skrku v višino se je ponovil dvoboj med Stonesom in mladim Poljakom Wszolo in pri katerem je bil uspešnejši olimpijski zmagovalec Wszola. Lepo je bilo tudi tekmovanje v metu kopja, v katerem je zmagal olimpijski prvak Madžar Nemeth pred domačinom Siitonenom. Brez težav je zmagal v teku na 800 m Kenijec Mike Boit; zopet pa je razočaral Luciano Sušanj, ki je odstopil.
IZIDI L DNE
MOŠKI
Skok v višino:	Wszola (POL.)
2,24 m; skok v daljino: Robinson (ZDA) 7,70 m; 5000 m: Foster (VB) 13'26”34; 800 m: Boit (KEN) 1’44”90; 100 m: Abraham (PAN.)10”50; met kopja: Nemeth (MADŽ.) 87,82; met
kladiva: Kangas (FIN.) 68,60 ; 400 m ovire: Bolding (ZDA) 49”30.
ŽENSKE
1500 m:	Lutz (ZDA) 4’07”01;
400 m: Šalim (FIN.) 51”67.
Na tem tekmovanju je domačin Reima Salonen zabeležil najboljši čas na svetu v hoji na nenavadni razdalji 10 km. Salonen je namreč zabeležil čas 41’19”6.
V teku na 110 m ovire je zmagal Francoz Drut (13”68), medtem ko je bil v metu krogle prvi Američan Feuerbach z 20,37 m.
BERLIN, 11. — Američan Emile Griffith bo uradni izzivalec svetovnega prvaka kategorije superwelters zahodnega Nemca Eckharda Dagga.
PO MONTREALU 1976
Preveliko število plavalnih panog
Do specializacije ni prišlo - Načrtno ustvarjanje «mitov»
Plavanje naj bi z atletiko polariziralo zanimanje na vsakih olimpijskih igrah. Ta težnja se je prvič pojavila leta 1968, medtem ko je bilo prej plavanje v skromnejšem okviru in ni moglo konkurirati a-tletiki. Od mehiških iger dalje so število plavalnih panog, tako pri moških kot pri ženskah, pomnožili z dvema namenoma.
Zgolj tehnični je bil ta, da bi s plavalci, ki bi osvajali vrsto kolajn ustvarili mite, ki bi bili sposobni vzdržati pritisk atletike, drugi organizacijski pa je bil iz potrebe, da se plavalni bazen, oziroma njegove tribune za 12 in več tisoč gledalcev napolni za celih 8 tekmovalnih dni. Veliko vlogo so torej odigrali dohodki od prodaje vstopnic.
Sprva se je mislilo, da ta razdelitev ne bo tako «materialističrji» in
Srečanje bo v Berlinu, 18. sep- , da bo prišlo do strožje specializa-tembra.	| cije za vsako panogo, današnji re-
liiiiHiitiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuHmmMiJHniiiiifimiiiiiiiiiiimiiHmiimmiimmi,
Iz planinskega sveta
5. tradicionalno srečanje
iimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
liiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiMiiiiiniiiiiniiniiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiinniMiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiriiMiiiiiiiiinriiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiihlVnVirTiHiiiiiii
V TOREK NA OPČINAH V ORGANIZACIJI ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
Edinstveno doživetje z Mirkom Novoselom
Po uspelem predavanju v goriš-kem Dijaškem domu se je v torek tudi v športnem krožku ŠD Polet zbralo na Opčinah veliko število športnih ljubiteljev, ki so z zanikanjem sledili predavanju trenerja Jugoslovanske košarkarske reprezentance Mirka Novosela. Tema je bita: «Pot do srebra».
Poletov športni krožek se je že Pred predavanjem napolnil do zadrga kotička. Najprej je uglednega gosta sprejel predsednik Poleta E-gon Kraus. Predavanje pa je odprl Predsednik ZSŠDI Vojko Kocman, • se je Novoselu zahvalil za odziv mu seveda čestital za velik uspeh v Montrealu.
Novost je nato začel s predava-njem in temeljito ter slikovito pri-
kazal pot jugoslovanske reprezentance od priprav do Edinburgha, pa Hamiltona in na koncu nastop v Montrealu. Popestril je svoje predavanje z duhovitimi pripombami o
igralcih, dogodkih in o razpletih na OI.
Sledila je živahna diskusija, v katero so posegli mladi in starejši. Vzdušje je bilo izredno prijetno,
tako da lahko rečemo, da je bilo doživetje z Novoselom edinstveno.
(Na sliki predsednik ZSŠDI Vojko Kocman izroča Novoselu spominsko kolajno).
V	nedeljo se je pri Močilih, pod Erjavčevo kočo na Vršiču zbralo na «5. srečanju planincev» veliko število ljubiteljev planin iz Slovenije in zamejstva.
Prisotna so bila naslednja planinska društva: organizator «5. srečanja» PD Jesenice, Koroška Bela, Javornik, Sovodenj, Železniki, Škofja Loka, Kranj, Bohinjska Bistrica, Mojstrana, Kranjska gora, Žiri, Kobarid in Sežana; iz zamejstva pa: SPD Gorica, SPD Trst, Celovec in beneško planinsko društvo Čedad.
Godba na pihala iz Jesenic je zaigrala državno himno, nakar je tajnik PD Jesenice Vladimir Stojan odprl «5. srečanje planincev»; pozdravih je prisotne, med katerimi: Franja Kločnika, predsednika meddruštvenega odbora Gorenjskih planinskih društev; Janka Filija, predsednika meddruštvenega odbora Primorskih planinskih društev; Jožico Smet, predsednico SPD Gorice; dr. Sonjo Mašero, predsednico SPDT; Jožka Kukovca, predsednika beneškega planinskega društva Čedad in Ljuba Urbajsa, predsednika SPD Celovec.
Priložnostni govor je imel predsednik PD Jesenice Janez Košnik, ki je^med drugim dejal, da se stiki med zamejskimi in planinskimi društvi v ■ Sloveniji vidno utrjujejo.
Pozdravne govore pa so 'prinesli predsedniki udeleženih društev.
Po uradnem zaključku sporeda je bil kulturni program z godbo na pihala iz Jesenic in s Tamburaškim mladinskim orkestrom iz Bohinjske Bistrice, ki ga je vodil Egon Mihelič.
V	popoldanskih urah je bila prosta zabava in zadonela je slovenska pesem. Vzdušje je bilo izredno prijateljsko.
Omenim naj še, da se je skupina planincev SPD Gorica še isto jutro povzpela na Prisojnik (2547) in si zaslužila «Pot prijateljstva».
JOŽICA SMET
Dvodnevni izlet SPDT v Julijske Alpe
SPDT priredi za veliki šmaren, v soboto, 14., in nedeljo, 15. avgusta dvodnevni avtobusni izlet v Bohinj, od koder je možna velika izbira izletov in tur od turističnih sprehodov da zahtevnejših gorskih podvigov. Okvirni program pa je naslednji: zbirališče bo na Trgu Ulpiano (pred sodnijo) v soboto, ob 7. uri, od koder bo odšel avtobus. Prihod v Bohinj je predviden ob 11. uri. Za turiste, ki bodo prenočili v zasebnih hišah so možni naslednji izleti: z žičnico na Vogel, krajši izlet k slapu Savice in sprehod okoli jezera. Za ostale udeležence, ki hočejo prenočevati po kočah lahko opravijo triurno turo do doma na Komni.
Druga možnost je vzpon po Ko-marči k Domu pri Triglavskih jezerih, kjer lahko prespijo. Hoje je o-koli tri ure in pol. Naslednjega dne se lahko odpravijo po dolini Triglavskih jezer ter čez Hribarice in Dolič dosežejo dolino Trente.
Za trenirane planince pa je možen izlet h koči pod Bogatinom, ki je oddaljen od doma na Komni približno četrt ure. Tu lahko prespijo ter se naslednjega dne odpravijo na Bogatin (2003 m) ter skozi bogatinska vratca h Krnskemu jezeru, od tu pa v Lepeno in Trento.
Za izkušene planince je na razpolago še naslednja tura: prvi dan iz Stare Fužine, ob Bohinjskem jezeru, čez Uskovnico do Vodnikovega doma in prenočitev v Planiki (približno šest ur in pol hoje). Drugega dne pa bo vzpon na Triglav ter povratek čez Dolič v Trento (5 ur).
Za izletnike, ki gredo na Bogatin, bo čakal avtobus v Lepeni, ob 17.30, za tiste, ki bodo dosegli Triglav pa izpred hotela Orel v Trenti, ob 17. uri.
DUŠAN JELINČIČ
BALINANJE
ZA VELIKI ŠMAREN
ŠD Polet prireja turnir za dvojice
Športno društvo Polet priredi za Veliki šmaren odprt balinarski turnir za dvojice, namenjen samo igralcem, ki niso vpisani v UBI. Turnir bo v soboto, 14., in nedeljo, 15. avgusta. na balinarskem igrišču Poleta, v Konkonelski ulici 1. Med nagradami za prvih deset mest so pršut, kraški teran in druga praktična darila.
Vpisovanje bo v krožku Poleta v Konkonelski ulici 1, jutri, od 18. do 21. ure, ter v soboto od 18. do 19. ure. Začetek turnirja bo ob 20. uri.
Na razpolago bodo dobro založeni kioski, kjer bodo točili odlična briška vina.
TENIS
«UNION GRAND PRIX»
Raul Ramircz pred Adrianom Panatto
LONDON, 11. — Mehikanec Raul Ramirez začasno vodi na posebni lestvici «Union Grand Prix de Tenis», ki velja za svetovno prvenstvo posameznikov.
Ramirez ima 80 točk prednosti pred Italijanom Panatto, medtem ko je na tretjem mestu Američan Dibbs.
zultati pa dokazujejo, da s tem ne bo nič, ker se še vedno pojavlja težnja po čim večji koncentraciji.
Posnemanje M. Spitza
S tem je v tesni zvezi Mark Spitz, ki je v Miinchnu osvojil 7 prvih mest (3 sicer v štafetah) in pri tem plaval samo na dveh različnih razdaljah in v dveh različnih slogih. V želji, da bi se ta rekord osvojenih kolajn izenačil ali tudi presegel, so v ZDA in v NDR močne pritisnili na najboljše in jih z nečloveškimi treningi privedli do tega, da bi postali vrhunski plavalci, oziroma plavalke v več panogah različnih načinov plavanja. K poskusom rušenja Spitzovega mita spadata v prvi vrsti Komelia Ender in John Naber, posamezni slogi pa sami po sebi nudijo bolj malo fantazije, saj so najboljši prisotni skoraj v celoti v finalih na 100 in 200 m. Delno predstavljajo izjemo le ZDA, ki reprezentanco sestavijo na podlagi zelo strogih izbirnih tekem. Na teh tekmovanjih izpade že veliko število plavalcev, ki bi sodili na oder za zmagovalce, vendar postanejo žrtve prevelike lakomnosti in preobremenjenega «delovnega načrta».
Tehnika plavanja omogoča skoraj enakovredne rezultate kar v treh slogih (prosto, hrbtno in delfin)jsku-paj. Samo prsno plavanje se odločno razlikuje od ostalih ir v resnici ni plavalcev tega sloga, ki bi posegali po boljših mestih v ostalih in tudi na progah mešanega plavanja je v glavnem prsna tehnika tista, ki najmanj prispeva k rezultatu.
Zakaj rekordi?
Na vsakih olimpijskih igrah, pa tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih in celo na državnih prvenstvih ZDA (moški) in NDR (ženske), pade cela vrsta svetovnih rekordov. Kako je to mogoče pri plavanju in ne pri atletiki? Stvar je zelo enostavna.
Pri plavanju ima tekmovale oči le občasno malo nad vodno gladino. Zaradi valovanja in zaradi meje med progo in progo je zato možnost nadzorovanja nasprotnikov zelo majhna. Vsa izločilna tekmovanja so zato pri plavanju usmerjena na napredovanje zaradi boljših časov in ne uvrstitve. V glavnem že prvo kolo pokaže dokaj jasno sliko o možnem končnem vrstnem redu. če so vmes predvidena še polfinala tek-htOttaiijd' bd kVččjemu vplivalo na povečanje svetovnih rekordov, medtem ko Se vhšthi red bistveno ne bo spremenil, čas postaja zato edino jamstvo za dobro uvrstitev ali napredovanje in plavalci so že v pred-
tekmovanju prisiljeni, da dajo skoraj vse in sebe. Stvar ponovne pridobitve moči danes skoraj ne predstavlja problema, ker imajo najboljši za seboj tudi po 20 km plavanja na dan in zato zlahka prenesejo napor ene minute ali dveh. Korne-lia Ender in John Naber sta v Montrealu v slabi uri dvakrat plavala v finalu z odličnimi rezultati.
Važen element za rekorde je tudi tekmovalni prostor. Že v odkritem bazenu odpravi tekmovanje v vodi vrsto zunanjih dejavnikov, v pokritem bazenu pa odpadejo vsi elementi, ki bi lahko negativno vplivali na rezultat (veter, vreme, temperatura).
Izreden napredek
Nadaljnja in glavna značilnost plavanja je izredno hiter tehnični napredek. Statistike kažejo, da se ženske razmeroma hitro približuje-
r ~jì"	~	„ i
'Jbk
:,a>
....	■*!*&• OHO-
David Wilkie (VB) je bil edini, ki je premagal koalicijo ZDA
jo standardu moških. V današnjih ženskih olimpijskih finalih bi na primer ne mogli plavati za kolajne moški zmagovalci na igrah iz leta 1964, ženske zmagovalke iz Miinch-na pred komaj štirimi leti pa bi v marsikateri panogi letos ne našle niti mesta v finalu. Predvsem velja to zbliževanje za daljše proge, kjer je znanstveno dokazano, da ženski organizem lažje prestane daljše napore. Pred časom sme v našem dnevniku objavili matematično analizo plavalnih rezultatov v zadnjih 10 letih in prišli do ugotovitve, da bi ob sedanjem ritmu ženske dohitele moške v letu 2005. To bi veljalo za skupni čas vseh panog, v posameznih pa bi jih dohitele še prej. Napredovanje v zadnjih 2 letih pri nežnem spolu kaže, da bi se kaj takega lahko zgodilo še prej. Seveda, če ne bodo nastopili drugi predvsem družbeni dejavnik\ ki bi prehudo obremenjevanje preprečili. Samo letos so si na primer ženske privoščile točo rekordov med državnim prvenstvom NDR in na OI, moški pa so bili predvsem u-spešni na OI.
(1. nadaljevanje)
Balinanje je izredno priljubljen šport tudi v zamejstvu. Vsepovsod prirejajo turnirje in tekmovanja. Na sliki: nekateri udeleženci turnirja v Zgoniku
119.
ISTRSKI
ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
3
j
se je morala hitro umakniti, štab bataljona pa je po obveščevalcih ugotovil in poročal, da sta bila v napadenem vozilu 2 sovražnikova vojaka ubita, 2 pa ranjena.
Dne 14. aprila se je četna patrulja vrnila v taborišče naslednje jutro pa je že odšel 1. vod, 13 borcev, pod ■ veljstvom četnega komandirja v napad na sovražnikove note na sektorju med Materijo in Podgradom, drugi čete pa se je naslednji večer odzval vabilu mladinske
po-
e-
del
or-
v., Eksplozija je močno poškodovala lokomotivo ter uni-eda 3 vagone in 4 tračnice, zavoljo česar je bil promet pre-kinjen za 13 ur. Ker so se tudi na območju Istre in Pulja Pfeostale nemške enote oskrbovale iz skladišč v Divači, Lipici in Lokvi, kjer sta bili do 12. aprila tudi dve intendameli četi iz 237. divizije, je skupina 5 bataljonskih minerjev 15. aprila z dvema minama na pritisk minirala progo Divača - Pulj pri Kačičah. Eksplozija je še isti dan močno poškodovala lokomotivo in iztirila dva vagona. Uničene so bile tri tračnice, promet pa prekinjen za 48 ur.
Poveljstvo 4. čete je sredi aprila še bolj okrepilo njeno politično, kulturno-prosvetno in vojaško aktivnost. Tako je 12. aprila četni politični komisar seznanil borce z razmerami v Ljubljani. Naslednji dan so borcem razlagali probleme religije in cerkve. Dne 14. aprila pa so na sestanku seznanili četne funkcionarje z novimi razmerami in jim določili^ bodoče naloge. Prav tisto popoldne je krenila v akcijo 7-član-ska četna bojna patrulja, se zvečer med Nasircem in Krvavim potokom približala cesti in iz neposredne bližine napadla kamion, poln sovražnih vojakov. Vozilo je prevozilo še Približno 300 metrov, nato se je zaradi poškodb ustavilo. Ker pa so za njim pripeljali še 3 kamioni, polni vojakov, se mu patrulja ni mogla približati in ga razbiti, temveč
Akcije Istrskega odreda aprila 1945 v Brkinih in okolici
ganizacije iz Slop pri Materiji in se udeležil mitinga, na katerem so četni borci sodelovali z nekaj točkami. Komandir čete Ivan Auber pa je v temni in megleni noči od 15. na 16. april med iskanjem ugodnih položajev ob cesti Reka - Trst zašel prav k Podgradu. Ko se je zdanilo in se dvignila megla, so borci ugotovili, da so le dobrih 200 metrov od kasarn, polnih fašistov in nemških vojakov. Zato so se previdno umaknili.
Neuspeh pa jih ni prizadel, saj so že tisto popoldne izdelali drzen načrt, da bi se kot «četniki» vtihotapili v financarsko postojanko v Gradišču in pobili posadko z ročnimi granatami ter brzostrelkami.
Res so se napotili v koloni po cesti od Podgrada in titovke obrnili tako, da zvezda od spredaj ni bila vidna in se približali postojanki. Stražarju so se javili za «četnike» in ga prosili vode. Računali so, da jih bodo financarji povabili v zgradbo. Imeli pa so smolo. Prav tedaj je bil v postojanki nemški podoficir, pa je zahteval komandanta. Borci so se sicer znašli in po «ustni zvezi» sporočili: «Komandant, naprej!» ter se z orožjem, naperjenim v financar-je, umikali proti izhodu, potem pa so jo mahnili po cesti naprej proti Markovščini. Financarji niso streljali nanje. Vseeno so za prvim ovinkom zavili s ceste proti Brkinom.
Dne 17. aprila je poveljstvo 4. čete poročalo bataljonskemu štabu, da se 1. vod s komandirjem čete še ni vrnil v taborišče, kljub temu pa bo odšla še tisti dan v akcijo še druga patrulja. In prav tisto popoldne je 1. vod napadel pri Obrovu sovražnikov kamion, ki je vozil nafto in motorno olje proti Reki. Bataljonski štab je poročal, da so bili ubiti 3 sovražnikovi vojaki, 4 pa ranjeni, vozilo poškodovano, gorivo in mazivo pa razliti. Zaplenili so 1 pištolo, 1 pas in dvoje vojaških oprem, medtem ko lastnih izgub niso imeli.
Dne 20. aprila je druga bojna skupina 4. čete napadla pod koto 571 (Orlik), približno 500 metrov zahodno od Obrova, sovražnikovo avtomobilsko kolono, ki je vozila po cesti od Trsta proti Reki. Podvig je bil zelo drzen, ker so se
borci splazili iz globeli in grmovja, potem pa s kritičneg: položaja napadli, čeprav je bila sovražnikova zaščitna zased; na Orliku, komaj 200 metrov daleč, na višjem položaju Partizanski napad je povzročil zmedo med sovražniki. Nem ci iz napadene kolone so namreč opazili vojake na koti 57: in jih napadli, ker so domnevali, da so partizani. Sovražni kovo zasedo na koti pa je nepričakovano obstreljevanj« presenetilo. Verjetno je pomislila, da je od nekod vdrl; na cesto partizanska avtomobilska kolona, zato je krepke tolkla po njej.
Zaseda 4. čete pa je izkoristila zmedo med sovražniki jim pustila, da medsebojno obračunavajo, in se bre; lastnih izgub hitro umaknila po pobočju v žleb lezerino, za hodno oil Javorja, od tam pa proti Brezovemu brdu. Sovraž nikovih izgub niso natanko ugotovili, četno poveljstvo p; je poročalo, da sva po nepreverjenih podatkih padla 2 so vražnika in da je bilo več ranjenih, poškodovana pa sta bil; osebni avtomobil in motorno kolo.
PO SLADKOR V NEMŠKA SKLADIŠČA V LOKVI
Tretja četa je, kot smo že omenili, po povratku s Pivk« delovala na območju severovzhodnih Brkinov in Vremsk« doline, od Mislič in Barke do Divače, Lokve in Rodika. Dc 18. aprila je četa predvsem ščitila štabno taborišče v gozdi jugovzhodno od Barke ter varovala člane bataljonskega šta ba in okrožnih političnih organizacij. Medtem je sovražni kov pritisk postopoma popuščal, ker je nemško vojaško po veljstvo izpraznjevalo skladišča na sektorju Divača' Lokev Lipica, 14. aprila pa je umaknilo iz Divače in poslalo prot: Furlaniji protiletalsko enoto s približno 220 vojaki, razvr ščenimi v 5 baterij, izmed katerih je bila vsaka oborožena : po enim protiletalskim topom in tremi šfiricevnimi 20-mili metrskimi topovi. Naposled pa je v nočeh na 17. in 19. aprii poslalo iz Bazovice in Lokve proti Klani in Reki večino drugih enot 188. rezervne divizije gorskih lovcev.
(Nadaljevanje sledi)
79 46 38 79 58 23 76 14 70 Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnapre| plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
12. avgusta 1976
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikin 13.000, ob praznikih 15.000.
Fin&nčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI,
Izdajal JztT È'.3." Ì!^ian5l?t
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska Trst
zveze časopisnih založnikov FIEG
PO VČERAJŠNJEM TVORNEM SESTANKU S PREDSEDNIKOM VLADE SUAREZ0M
Socialist Eonzalez z optimizmom zre v prihodnost španske države
Tajnik PS0E in Suarez preučila notranjepolitični in gospodarsko-socialni položaj - Pred skorajšnjim referendumom? - Prihodnji meseci odločilni
MADRID. 11. — Neobičajno dolgo zasedanje ministrskega sveta, tvoren sestanek med predsednikom vlade Suarezom in glavnim tajnikom socialistične delavske stranke Gon-zalezom ter izjava visokega vladnega predstavnika o možnosti skorajšnjega sklicanja splošnega referenduma: to so trije najpomembnejši dogodki včerajšnjega dne, ki o-mogočajo španski demokratični o-poziciji, da se zazre v prihodnost z zmernim optimizmom. Kaže namreč. da niso vse poti k splošni demokratizaciji življenja v Španiji zaprte, čeprav so seveda posejane z vsakovrstnimi zaprekami.
Ministrski svet je zasedal celih devet ur in rešil probleme, ki se jih je lotil, pretežno z odobritvijo raznih zakonskih odlokov. Bera ni kaj prida, četudi treba priznati, da je vsak, še tako kratek koral; na-
prej le dobrodošel. Vladni možje so sprejeli vrsto davčnih ukrepov — predvsem olajševalnih, s katerimi naj bi dali novega zagona borzi. Domenili so se glede prožnejše zakonodaje, kolikor zadeva brezposelno delovno silo, in sicer bodo po novem nezaposleni prejemali ustrezno doklado .vendar le do 18. meseca po odhodu z delovnega mesta. Kmetovalci, ki jih je oškodovala suša, bodo prejeli določeno denarno podporo, pa tudi posojila. To je pravzaprav vse, drugi sklepi zadevajo nekatere upravne ukrepe drugotnega pomena ter še imenovanje dvajsetih novih guvernerjev ter nekaterih veleposlanikov, med temi španskega zastopnika v Parizu don Francisca Javierja Elorzo e Echaniza.
Razočaranje, ki ga je izzvalo med opozicijskimi silami in dobršnim delom tiska sprejetje tako maloštevil-
•11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111141111111111(1:11111111(1(1(11(11111111111111
DRUGIH ŠEST ČLANOV TOLPE POLICIJA ŠE VEDNO IŠČE
Ugrabitelj industrijca De Vecchija za zapahi
Dogodek se je pripetil avgusta lani na Sardiniji Za ugrabljenca plačali 1,5 milijarde lir odkupnine
BENETKE, 11. — Policija je sled- sumila, da je sodeloval pri ugrabit-
njič prišla na sled članu tolpe, ki je avgusta lani ugrabila na Sardiniji industrijca Ennia De Vecchia. Gre za 32-letnega Giorgia Bandinu ja, Sardinca, ki je nedavno zbežal iz zapora, Z njim so policijski agenti iz Mestar v sodelovanju s kolegi iz Jesola aretirali še dva pajdaša, in sicer Giampaola Palo (36 let) iz Milana, a po rodu iz Caglia-rija ter Giancaria Manzottija (38 let) iz Mantove. Kaže sicer, da se ta dva ugrabitve nista udeležila, pač pa sta morala za rešetke, ker so ju agenti našli v posesti (prav tako kot Bandinuja) 100.000-lirskih bankovcev, s katerimi je industrijče-va družina plačala odkupnino za u-grabijenčevo izpustitev.
Ennio De Vecchi, ki mu je 47 tet, biva v Tridentu, vendar je bil. rojen v Veroni. Ugrabili so ga 23. avgusta lani. ko je bil z ženo in sinovoma ter prijate-ljema na oddihu v lastni vili na Sardiniji (v kraju Campo Codacavallo blizu OlbieL Ko je druščina bila zbrana na večerji, je skozi sicer priprta vrata (zaradi vročine) vstopila sedmerica zakrinkanih in do zob oboroženih tolovajev. Naperili so revolverje in pobarali navzoče, kdo je De Vecchi. Ta se je odzval, vendar mu banditi niso koj verjeli, ker ni imel pri sebi nobenega osebnega dokumenta. Hoteli so ugrabiti njegovega 10-letnega sina Eugenia, a očetu je vendar uspelo prepričati lopove, da je res on tisti, ki ga iščejo.
Možje so vseh šest nesrečnežev tesno zavezali z žico. De Vecchija, ki se je medtem onesvestil, so vrgli v avtomobil ter se odpeljali, le e-den je ostal še približno uro v vili, da bi tako pajdašem olajšal beg. Zato, pa tudi, ker so se le z veliko težavo rešili žice, ki se jim je zarezala v meso na zapestjih in gležnjih, so ugrabljenčevi družinski člani s prijateljsko dvojico mnogo prepozno poklicali na pomoč organe javne varnosti.
De Vecchi je izginil približno za dva meseca. Medtem so stekla pogajanja z ugrabitelji, ki jim je u-grabljenčeva družina morala plačati nič manj kot poldrugo milijardo lir odkupnine. Industrijca so lopovi izpustili na svobodo v noči od 15. na 16. oktober na zapuščenem območju med Tonare in Desclujem v pokrajini Nucro. Ko je našel cesto, ga je zapazila cestna policija ter odvedla na komisariat v Nuoro in nato domov. Medtem se je seveda pričela širokopotezna akcija za izsleditev tolpe, ki je, kot rečeno, o-brodila sadove šele te dni.
V obmorskem letovišču Lido di Jesolo (Benetke) je neki gostinec prejel od gosta 100.000-lirski bankovec, s katerim nekaj ni bilo v redu; ni bil sicer ponarejen, vendar nekam čudno zbledel. Odnesel ga je na policijsko poveljstvo in s pomočjo elektronskega terminala na notranjem ministrstvu v Rimu so kaj kmalu ugotovili, da gre za e-nega od bankovcev, s katerimi je bila plačana odkupnina za izpustitev industrijca. Na podlagi dokaj nadrobnega opisa, ki ga je gostinec posredoval agentom, so ti prišli na sled Giampaolu Pali, ki je z družino najel stanovanje v Jesoiu. A-retirali so ga v baru. Gre za moža. ki je imel v preteklosti že večkrat opravka z možmi postave.
Na osnovi imen in naslovov, ki so jih odkrili v njegovem notesu, so policisti zasledili še Giancaria Manzottija, prav tako starega znanca varnostnih sil. Tudi on je (s prijatelji) najel v Jesoiu stanovanje in tudi pri njem sc odkrili bankovce, s katerimi je bila izplačana odkupnina. V omenjenem stanovanju pa so agenti zasačili tudi Giorgia Ban-ctauja, ki ga je policija že poprej
vi. Bandinu je 7. julija letos pobegnil iz sardinske kaznilnice v Ma-moneju. Orožja med hišno preiskavo niso našli.
Preiskovalci domnevajo, da so kriminalci omenjene bankovce o-prali misleč, da so bili pred izplačilom odkupnine po nalogu pristojnih oblasti tretirani s skrivnostno kemično snovjo.
Aretirance so odvedli na Sardinijo, kjer so na razpolago sodni o-blasti. Bandinu je obtožen sodelova nja pri ugrabitvi,- druga- dva- pa no sesti izsiljenih bankovcev. Medtem se nadaljuje preiskava za izsleditev še drugih ugrabiteljev.
Zaplenjenih nadaljnjih 5 jaht s (njo zastavo
VIAREGGIO, 11. - 'Finančni stražniki vneto nadaljujejo iskanje jaht in podobnih turističnih plovil, ki jih njihovi italijanski lastniki niso prijavili domačemu ladijskemu registru. Gre torej za plovila, ki plujejo pod tujo zastavo in zato njih posestniki kršijo zakon o plovbi, razen tega pa še finančne predpise, ki nalagajo davek na vsako ladjo. Danes so finančniki zasledili nadaljnjih 5 jaht s tujo zastavo, in sicer v raznih turističnih pristanih tukajšnjega letovišča. Plovila so seveda zaplenili, niso pa posredovali imen njihovih lastnikov.
nih sklepov gospodarsko - socialne j narave, zlasti pa dejstvo, da se ministrski svet sploh ni lotil preučevanja najbolj kočljivih političnih vprašanj, je deloma ublažila napoved, da se vlada zopet v kratkem sestane, menda še ta mesec. Tedaj naj bi vendarle prišli na dnevni red žgoči problemi, katerih rešitev je v preteklih dneh napovedovala večina španskih časnikov. Mednje sodi razvrednotenje pesete, z druge strani pa sprejetje protikonjunktumih u-krepov, kakor omejitev uvoza in notranje porabe nekaterih vrst blaga, pospešitev izvoza ter uvedba novih davkov. Ne gre namreč pozabiti občutnega primanjkljaja v plačilni bilanci, naraščajoč :	brezposelnosti
(700.000 delovnih moči je na cesti) in skakanja cen, ki se vsako leto dvignejo nekako za 20 odstotkov.
Z druge strani pa bi se morala vlada soočiti z osrednjim problemom dialoga z demokratično opozicijo, ki je tembolj aktualen, kolikor je ravno te dni gibanje «Coordinacion democratica», ki združuje veliko večino opozicijskih sil, javno izpričalo voljo po enotnem nastopu na pogajanjih z madridskimi oblastmi. Domači novinarji so sploh mnenja, da bo razvoj političnega dialoga v prihodnjih mesecih odločilen za špansko demokracijo: v okviru tega dialoga naj bi zaigrali posebno važno vlogo sindikat in delavci, ki se z vsemi drugimi demokratičnimi množicami borijo za sklicanje splošnega referenduma.
Do tega tudi v resnici morda pride kaj kmalu, kot je oprezno naglasil na tiskovni konferenci pomočnik glavnega ravnatelja za notranje zadeve na ust”eznem ministrstvu Bravo Lozano. Dejal je namreč, da pripravljanje ljudskega glasovanja napreduje in da sr pristojni organi morda tudi že v glavnih obrisih začrtali njegov postopek. Za referendum vlada med javnostjo silno pričakovanje, tembolj še, ker ni znano, kakšno ali kakšna vprašanja bodo vladne oblasti sploh zastavile državljanom. Nekateri so mnenja, da se bodo morali ljudje izreči za ali proti potrebi po spremembi zdajšnjih temeljnih zakonov z odloki, ki naj jih sprejmeta kralj in dada, drugi pa spet sodijo, da se bo moralo prebivalstvo ločeno izreči o monarhiji in ustavni reformi.
Pozitivno je v političnih krogih odjeknil tudi triurni sestanek med predsednikom vlade Suarezom in glavnim tajnikom socialistične delavske stranke PSOE Felipejem Gon-zalezom, ki je potekal v tvornem in prijaznem vzdušju. Izvršni odbor PSOE je v posebnem sporočilu izjavil, da pomeni sestanek dejansko uvod k skorajšnjim pogajanjem med opozicijo in vlado za vzpostavitev demokracije v državi, in to s sklicanjem svobodnih volitev. Pogoj za demokratičnejšo ureditev v državi je med drugim seveda tudi priznanje enakopravnosti komunistične partije z drugimi političnimi silami v Španiji.
Sam Gonzalez je po sestanku označil Suareza kot realista in pripomnil, da z optimizmom zre v prihodnost španske države.
čeprav so šeie pred nekaj dnevi zopet sklenili premirje, bratomorna vujna v Libanonu plamti z vso uničujočo silo in zahteva iz dneva v dan več človeških življenj. Gornja slika, ki je bila posneta v nekem bejrutskem predmestju, nazorno prikazuje tragedijo te bližnjevzhedne države: trije otroci zaprepadeno motrijo ruševine svojega doma, ki ga je pravkar porušila bomba.	(Telefoto ANSA-UPI)
ZANIMIVA ŠTUDIJA NEMŠKIH POLITOLOGOV
NATO in zmaga levičarskih sil v Italiji in v Franciji
BONN, 11. — Znana zahodnonem-ška revija «Quick» je v svoji zadnji številki objavila izredno zanimivo zaupno študijo, po kateri naj bi bil napredek levice in njen prevzem oblasti v Italiji in Franciji neustavljiv proces, zaradi česar naj bi bila naloga Zahodne Nemčije, da jasno in trezno predoči položaj ZDA in jim prepreči brezizhodno pustolovščino. Revija pripisuje študijo zavodu «Friedrich Ebert», ki naj bi bil tesno povezan s socialdemokratsko stranko. Vodstvo zavoda je zavrnilo očetovstvo dokumenta in tudi socialnodemokratska stranka trdi, da sploh ne ve za obstoj študije, kar ne preseneča, saj je kancler Schmidt odločno preusmeril na desno svojo zunanje politikosad katere je bilo tudi nedavno opozorilo Italiji) v vidiku skorajšnjih političnih volitev, ker lipa, da si bo le tako lahko pridobil zaupanje dela volivcev, ki so glasovali za krščansko demokracijo. Študija pa je vsekakor zanimiva, ker po eni strani kaže, kako obstajajo v
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODSLEJ BO URADNI NAZIV VARNOSTNA SLUŽBA SDS
Preimenovanje protiterorističnega inšpektorata uvod v preosnovo ital. obveščevalne službe
SOS naj hi v kratkem prevzel del pristojnosti SID - Delo obeh organov naj hi koordiniral medministrski odbor - Konec nasprotij, ki so doslej otežkočala akcijo proti prevratnikom?
RIM, 11. — Predsednik vlade An- vitev parlamentarne preiskovalne dreetti je v programskih govorih v j komisije, katere naloga naj. bi bila senatu in v poslanski zbornici več-j pojasniti ozadje prevratniškega ro-krat namignil na nujnost preosnove ; varjenja v Italiji in ugotoviti, kak-varnostne obveščevalne službe, ki je j šno vlogo so pri tem imeli agenti bila v zadnjih sedmih letih preveč- ! italijanske in lujih
krat vpletena, kot je med drugim, zadnji po vrsti, poudaril tudi preiskovalni sodnik iz Catanzara dr. Migliaccio, z rovarjenjem desničarskih sil v Italiji. Kljub brez dvoma pohvale vrednemu, dejstvu, da je Andreotti vključil to vprašanje v svoj program, pa je ;ril predsednik ministrskega sveta v svojih izjavah vse preveč meglen. Dejansko je u-gotovii le. da je preosnova nujna, ni pa nakazal smernic za to nreo-snovo. Na to «pomanjkljivost» . so v svojih posegih opozorili predstavniki levičarskih 'strank, predstavnik levičarske struje • «forze . nuove», v KD Carlo Fracanzani pa je s tem v zvezi naslovil: Andreottiju’ pismeno vprašanje, v katerem zahteva pojasnila o smernicah napovedane preosnove.
Fracanzani sprašuje nadalje, ali ni morda čas, da hi vlada boli široko tolmačila vprašanje državne tajnosti v zvezi z vrsto dokumentov in dogodkov, povezanih s. prevratniškim -rovarjenjem v Italiji, saj so rezultati vrste. sadnih preiskav pokazali, kako pogubne posledice ima dosedanje tolmačenje državne tajnosti za ugotavljanje resnice in za kaznovanje prevratnikov. Končno demokristjanski poslanec sprašuje še, ali ne bi bila umestna ustano-
Rop v Comu: 100 milijono v lir plena
Pred begom so banditi zaprli uradnike v varnostno blagajno
COMO, 11. — Za velikošmami podvig si je kriminal tokrat izbral Como, mirno mesto ob istoimenskem jezeru, kjer v zadnjih letih niso zabeležili večjih zločinskih dejanj. Današnji podvig, ki so ga banditi dobro pripravili in še bolje izvedli, pa spada med «zgodovinske» in najbrž med najbolj slikovite rope zadnjih let v Italiji: plen je bil izdaten, poleg tega pa so se banditi, ki so zaprli uradnike v varnostno blagajno zavoda, lahko nemoteno oddaljili.
Prizorišče roparskega izpada je bil Trg Cavour, zbirališče turistov, ki v tem letnem času v velikem številu obiščejo mestso ob jezeru in katerim je v opoldanskih urah najbolj priljubljen šport naskok na motorne čolne za ogled jezera. Dinamika drznega podviga ni še povsem jasna, ker so bila pričevanja uradnikov pomanjkljiva in protislovna. Kaže pa vsekakor, da so banditi vlomili v bančni zavod «Credito italiano» po opoldanskem premoru, ko nadzorstvo popusti, ker je zavod zaprt občinstvu. Potem ko so po kratkem ruvanju onesposobili zapriseženega stražnika, so banditi vdrli v urade in prisilili uradnike, da so se zbrali pred varnostno blagajno. Kaže, da se je kdo skušal upreti nasilju in je s tem izzval srdito reakcijo nepridipravov, ki so pošteno premikastili nesrečneže, preden so jih zaprli v varnostno blagajno. Vsi brez izjeme so po zasliševanju morali v bolnišnico, kjer so jim zdravniki razkužili rane.
Ko so odpravili s funkcionarji so se roparji, ki so bili oboroženi s samokresi in brzostrelkami, lahko nemoteno posvetili blagajni in varnostnim predalom. Zaenkrat ni še znano, kolikšne vsote so se polastili, kaže pa vsekakor, da vrednost plena presega sto milijonov lir. Takoj nato so zlikovci mimo odšli. Policija naj bi ugotovilj, da so se za beg
poslužili svetlorjavega «alfa romeo» z milansko evidenčno tablico in u-kradenega «porscheja» z evidenčno tablico iz Coma. Zaenkrat ni še znano, kje so banditi parkirali avta: na Trgu Cavour in po bližnjih ulicah je promet prepovedan in vprašanje je, če so zlikovci prehodili nekaj stotin metrov peš, ali pa so se požvižgali na dejstvo, da vozijo po otoku za pešce.
Policijska akcija je stekla dobro uro po ropu, ko je enemu od uradnikov uspelo, da je s pasom zvezanim v zanko ujel telefon in tako obvestil kolege bančne podružnice v Chiassu. Agenti, ki so prvi prihiteli na Trg Cavour so sprva menili, da so banditi še zabarikadirani v banki, zaradi česar so zahtevali okrepitev. Medtem ko so čakali na kolege, je napetost na trgu naraščala in turisti so bili oddaljeni, izkazalo pa se je, da je bil strah neutemeljen. saj so bili zlikovci tedaj že na varnem.
Takoj po osvoboditvi je bila pred uradniki bančnega zavoda še ena huda preizkušnja, saj so morali več ur odgovarjati na pikolovska vprašanja agentov ter do najmanjših podrobnosti obnavljati neljubo doživetje. Kot rečeno pa so bili še vsi duševno znatno prizadeti, zaradi česar so bili njihovi odgovori netočni in protislovni.
Trije fašistični pretepači v zaporu
PERUGIA, 11. — Namestnik florentinskega državnega pravdnikal v še dr. Vigna, ki vodi preiskavo o atentatu na sodnika dr. Ariotija, je snoči odredil aretacijo treh fašistov, ki so sumljivo postopali pred kaznilnico v Perugii, medtem ko je bilo v teku zasliševanje pripadnikov, «ordine brnil za službo.
nuovo», obtoženih, da so izvedli a-tentat na sodnika. Aretirani so bili Aimone Castellini, brat enega od aretiranih, Paolo Carloni in Marco Castori. Slednji je bil z bratom Eu-rom že vpleten v prevratniško rovarjenje in se je z begom v Švico skušal izogniti roki pravice. Poskus pa jima je spodletel, ker ju je švicarska policija vrnila italijanskim preiskovalcem. Brata Castori, ki sta odsedela dalj časa v zaporu, sta prijavila sodišču sodnika Occorsia, češ da' ju je 'zadržal v kaznilnici dgn več kot predpisùje zakon.
V avtu dretiranih so preiskovalci našli samokres, pendrek in škatlo nabojev, zaradi česar jih je sodnik obtožil nedovoljene posesti strelnega orožja, i ■ : *
Dr. Vigna je medtem zaslišal vse prevratnike, ki so bili aretirani v okviru preiskave o atentatu na sodnika Ariotija. O rezultatu zasliševanj ni bilo mogoče izvedeti ničesar, kaže pa vsekakor, da florentinski javni tožilec na osnovi doslej zbranih indicov zaenkrat izključuje tesno povezavo med umorom Occqr-sia in atentatom na njegovega kolega iz Perugie.
Jugoslovana ubita v Bruslju
BRUSELJ, 11. — V nekem bruseljskem hotelu so, danes odkrili truplo Uroša Miličeviča, 28-letnega prijatelja nekdanje telesne straže zvezdnika Alaina Delona Stevana Markoviča, ki je bil ubit 1968. leta nepojasnjenih okoliščinah. Skupno z Miličevičem je bil ubit tudi gostinec Mijodrag Boškovič, generalni tajnik za Evropo jugoslovanskega monarhističnega gibanja, na katerega naj bi se fant o-
služb.
Kot rečeno je bil v svojem programskem govoru Andreotti kaj skop z informacijami o preosnovi varnostne obveščevalne službe in pr »v tako skop je bil tudi notranji minister Cossiga, ko je prejšnji teden poročal poslanski zbornici o umoru rimskega sodnika 'Occorsia. Glavne smernice reforme pa je verjetno mogoče izluščiti — kot piše danes na «Corriere della Sera» Roberto Martinelli, eeprav ne navaja vifov informacij — iz ukrepov notranjega ministrstva, glavni med katerimi je bil dekret, s katerim je Cossiga preimenoval protiteroristični inšpektorat v «varnostno službo» (Servizio di sicurezza, SDS). To naj bi bil dokaz, da bodo v prihodnje, točno kdaj pa je težko reči, skrb za notranjo varnost dr-,žave, ki je bila doslej v pristojnosti obveščevalne službe SID, točneje njenega oddelka D, zaupali nekdanjemu inšpektoratu, ki je bil u-jstanovljen pred dvema letoma na razvalinah urada za zaupne zadeve :pri notranjem ministrstvu. Le-ta je bil razpuščen, ker je bil vpleten v škandal telefonskega prisluškovanja.
, Doslej so se pristojnosti SID in' protiterorističnega inšpektorata križale, telesi pa sta šli vsako svojo pot včasih celo v odkriti polemiki med seboj. Posledice pomanjkanja koordinacije so na dlani, zlasti če pomislimo na nebriljantne rezultate v boju s provratništvom.
Uradno naj bi minister Cossiga izbral novo ime za protiteroristični inšpektorat v okviru tesnejšega sodelovanja med notranjimi in pravosodnimi ministri držav članic EGS, da bi bila terminologija v državah skupnosti sorodnejša predvsem pa da bi lahko takoj identificirali organ, ki je zadolžen za notranjo varnost države, kar naj bi dejansko pomenilo. da je preosnova obveščevalne službe že stekla, s tem da si Vi-minal prevzema ali bo v kratkem prevzel nalogo, ki je bila doslej v pristojnosti • oddelka D obveščevalne službe. To naj bi- tudi potrdilo dejstvo, da je Cossiga eden od štirih' ministrov, ki skupno s predsednikom vlade Andreottijem pripravljajo načrt za' reformo,- Andreotti je obljubil, da bo predložil zadevni zakonski osnutek parlamentu do 15. oktobra in verjetno 'ni naključje, da je bil inšpektorat preimenovan ravno tedaj. .................
Kot rečeno SDS za enkrat nima večjih pristojnosti kot ob ustanovitvi, kar pa je verjetno predvsem posledica pomanjkanja kadrov, saj nekaj nad sto funkcionarjev ne more* oberiem loviti teroriste in zbirati informacije o rovarjenju prevratniških central v, Italiji.
preosnovo naj bi vlada zasledovala cilj, da odpravi tekmovanje in nasprotja med raznimi organi, kar je doslej znatno škodilo tako hitremu.ugotavljanju resnice kot tudi! preventivni akciji. Obenem s tem, da zaupa inšpektoratu skrb za notranjo varnost, SID- pa protivoliuh-sko službo in delo v tujini, naj bi ustvarila pogoje za tesno in organsko sodelovanje med službama. Predvidena naj bi bila tudi rešitev za vprašanje politične in vojaške tajnosti.
Kakšno pot bo ubrala vlada, da doseže ta cilj zaenkrat ni. točno znano, če pa pomislimo, da je v nedavnem govoru Andreotti' omenil Alessijevo poročilo ob koncu- parlamentarne. preiskave o dejavnosti
SIFAR v letu 1964, je možno, da misli na ustanovitev odbora za varnost pri predsedstvu vlade, kar je predlagala Alessijeva komisija. Ta odbor, ki bi imel medministrski zna-obveščevalnih čaj, naj bi bil med drugim zadolžen za koordinacijo dela SDS in SID. S tem naj bi politična oblast prevzela neposredno nadzorstvo nad varnostno službo s ciljem — vsaj u-pati je — da ne odpravi le dvojnikov in nasprotij, pač pa da prepreči tudi odklone, na katere je sodstvo cesto opozorilo, za katere pa doslej niso bili. še odkriti krivci.
V RODEZIJI IN JUŽNI AFRIKI
Oblast v roke temnopoltemu prebivalstvu
PRETORIA, 11. — Zatišje pred novim neurjem: tako označujejo politični opazovalci delno pomiritev v Južni Afriki, potem, ko so svinčenke Vorsiterjevih rasistov v preteklih dneh ubile lepo število temnopoltih demostrantov, ki zahtevajo zgolj pravico. V johannesburški črnski četrti Sowetu, kakor tudi v številnih drugih «getih» je bil danes položaj v bistvu miren. .V drugih krajih, kakor npr. Shasheju severnovzhodno od Bctsuane, v Kagisu, Kwa Themi, Krugersdorfu idr. pa so se nadaljevale študentske demonstracije : policija je zopet streljala, ni pa znano,
če je tekla kri. Več sto dijakov je bilo aretiranih.
Zaradi napetosti v državi je pravosodni minister Kruger napovedal, da bo raztegnjena na vse južnoafriško ozemlje veljavnost predpisa, ki v okviru zakona o notranji varnosti dovoljuje preventiven zapor za vsakogar, kjer koli in kadar koli, ki bi bil osumljen rovarjenja proti državni varnosti. Doslej je veljal ta predpis le v Transvaalu.
Z druge sirarn se med južnoafriško in zambijsko vlado množijo obtožbe in prbtiobtožbe v zVeži z občasnimi obo,rc?enimi spopadi ob meji. Luscšlie ' objesti zatrjujejo, da južnoafriški vojaki vsak dan obstreljujejo zambijsko ozemlje in pobijajo civilno prebivalstvo, v Pretorii pa redno zanikajo.
Podobne so razmere na meji med Rodezijo in Mozambikom. Le nekaj ur po krvavi represaliji na mo-zambiškem ozemlju, med katero so Rodezijci ubili skoraj 400 gverilcev in domačih vojakov, so z onstran meje dalj časa z minometi obstreljevali rodezijsko mestece Umtali, vendar brez človeških žrtev.
V zvezi z dogodki v Južni Afriki in Rodeziji na eni ter Zambiji in Mozambiku na drugi strani je glasnik britanskega zunanjega ministrstva v imenu londonske vlade pozval oblasti v Salisburyju, naj postopoma prepustijo vajeti države temnopolti večini, kakor je predlagal 22. marca . že predsednik britanske vlade.
11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111:111111111111111111111111111111(11(111111111,1111
Požar v hotelu: 11 mrtvih
Včeraj ponoči je izbruhnil v pariškem Hotel d’Amerique požar, ki je z,ahteval 11 mrtvih. Devet se jih je zadušilo, dve pa sta se ubili pii skoku iz četrtega nadstropja. Nadaljnjih 9 ljudi je bilo ranjenih, od tega dve osebi težko. Mrtvih še niso istovetili. V hotelu je bilo vsega 50 gostov, pretežno tujih letoviščarjev, med njimi skupina Afričanov. Policija ne izključuje namernega požiga; iz okenca, kjer je bil nameščen plinski števec, je namreč visela odtrgana cev. K cevi, iz katere je pričel uhajati plin, naj hi zločinec podtaknil gorečo vžigalico in povzročil ogenj, ki se je bliskovito razširil v gornja nadstropja. Na sliki pročelje hotela.	(Telefoto ANSA)
socialdemokratski stranki navzlic Schmidtovi politiki, sile, ki zelo trezno preučujejo položaj v Evropi in se zavedajo, da bi poskus zaviranja napredka levičarskih sil v Italiji in Franciji lahko privedel do katastrofe. Po drugi strani pa za zaključki študije zelo zanimivi tudi kot ideološka osnova za novo politiko NATO, «politiko, ki naj bi omogočila zahodni zvezi, da se iz konservativne sile spremeni v napredno, pripravljeno tudj na ideološko-politično soočanje s socialističnimi državami».
Avtorji dokumenta menijo, da se Italija lahko izkoplje iz družbene in gospodarske krize le «z relativno avtoritarnimi metodami», ki naj jih uresniči ali koalicija med KPI in krščansko demokracijo ali pa komunistična partija sama. Slednja rešitev bi po avtorjih študije pomenila izstop Italije iz NATO in iz evropske gospodarske skupnosti in bi nezadržno vodila v državljansko vojno in v diktaturo. Zaradi tega naj bi šlo predlog komunistov o zgodovinskem kompromisu tolmačiti kot «beg KPI pred ekskluzivnim izvajanjem oblasti» in kot «dokaz vere v EGS in v NATO.»
Študija poudarja nadalje, da bi zmaga levičarskih sil v Franciji neizbežno vodila v ustanovitev ljudske fronte in ker NATO ne more predlagati nobene konstruktivne alternative, pač pa kvečjemu le pustolovščine, se mora nujno sprijazniti s stvarnostjo.
Vsekakor pa so avtorji študije mnenja, da bi moral Washington podrobneje in brez ideoloških predsodkov preučiti posledice morebitne zmage Berlinguerja in Mitterranda, «saj se Moskva boji takega razvoja v isti m ^ri kot ameriški generalštab.» Dejansko — piše v poročilu — bi že samo dejstvo, da se evropske komunistične partije aktivno, kot vladni partnerji udejstvujejo v pluralistični družbi, imelo znaten odmev in posledice ne samo v obrobnih vzhodnoevropskih državah pač pa tudi v sami sovjetski družbi».
Če bi bila torej NATO pripravljena sprejet’ «demokratiziran komunizem ljudske fronte», bi se iz konservativne in obrambne zveze, v kateri prevladujejo ZDA s svojo gospodarsko strategijo, prelevila v svetovno pluralistično silo, ideološko krepkejšo od moskovskega komunizma in poteg vsega zelo privlačno tudi za komunistično in nacionalno usmerjene sile tretjega sveta.»
Kar zadeva ZRN, so avtorji poročila mnenja, da bi ta država postala demantna konica ameriških akcij proti Italiji in Franciji v primeru, da bi državi izstopili iz NATO. To ugotovitev dokazujejo tudi vsi napadi evropskih levičarskih sil Bonnu. Prav zaradi tega naj bi bila glavna naloga zahodnoevropskih voditeljev napor, da trezno in jasno predočijo Washingtonu položaj v Italiji in v Franciji in omogočijo ameriškim državnikom, da dojameio smisel sedanjega dogajanja. Le tako bodo preprečili, da ZDA zagrešijo svojo že tradicionalno napako in sicer «spremenijo v katastrofe svetovnega obsega krize, ki so nastale v zavezniških državah.» «če bi se ZDA zavedale — zaključujejo avtorji poročila — kakšne ideološke in strateške možnosti jim nudi politika, ki smo jo nakazali v glavnih obrisih, bi sedanje popuščanje napetosti, ki je osnovano le na sili, dejansko postalo popuščanje naoetosti, ki bi ga vsilile z močjo svoje ideologije.»
Štiriletno dekletec podleglo opeklinam
PALERMO, 11. — Zločinska roka, ki se je z dinamitnim atentatom iz neznanih razlogov hotela maščevati nad 45-letnim izseljencem Francescom Frando, je v resnici pretrgala nit življenja komaj štiriletnemu dekletcu. Annalisa Angotti, ki so jo sprejeli v obupnem stanju včeraj v glavno bolnišnico v Palermu, je namreč podlegla hudim opeklinam. Te so zajele kar 70 odstotkov njenega telesca in vsaka še tako skrbna zdravniška nega je bila zaman.
Annalisa je bila iz Caltanissette, a v prejšnjih dneh je dopotovala s starši na počitnice v Siculiano, kjer je bila družina v gosteh sorodnikov. Pred enonadstropno hišo, kjer so bivali, je bil parkiran avtomobil Francesca Frande, ki je pred 16 leti od-še! . s trebuhom za kruhom na tuje ter se občasno vračal domov na obisk k sorodnikom. Nekdo je namestil k vozilu mešanico dinamita in . tritola z izredno rušilno močjo.
Eksplozija je bila silovita. Bencinski rezervoar se je vnel, hkrati pa je prišlo do hudega zračnega pritiska, ki je razbil šipe omenjene zgradbe ter potisnil ognjene zublje proti stavbi. Stanovalci so skočili s postelj ter zbežali skozi vhodna . vrata, pri čemer pa so morali prek gorečega bencina, tako da je bilo deset oseb laže opečenih. Mala Annalisa, ki je imela za razliko od odraslih na sebi le tanko srajčko, je pa pri tem za-dobila najhujše opekline, saj so jo plameni oplazili tako rekoč po vsem telesu.
TOKIO, 11. — Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin je po vsej verjetnosti bolan, in sicer naj bi se te dni nahajal v neki moskovski bolnišnici. Vest ne prihaja sicer iz uradnih sovjetskih krogov, pač pa jo je razširila japonska tiskovna agencija «Kyodo».