Naročnina mesečno 25 Um, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi uL 6/111 VENEC Čekovni račnn Ljubljana številk« 10.0)0 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6. lelefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 —> Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Posvet v Salzburgu Zunanja ministra osišča Rim-Berlin, grof Ciano in Joachiin von Ribbentrop, sta se sestala v petek in soboto v Salzburgu k posvetu, nakar sta bila oba sprejeta pri nemškemu državnemu kanclerju Hitlerju, ki prebiva nedaleč od Salzburga, v Obersalzbergu pri Berchtesgadenu. Ves evropski tisk je temu sestanku posvetil največjo pozornost in mu dal, sledeč raznolikim političnim stališčem, ki jih zagovarja, takoj tudi raznovrstna tolmačenja. Uradno poročilo, ki je izšlo v soboto popoldne, je kratko in suhoparno, tako da iz njega ni mogoče razbrati niti točnega dnevnega reda dvadnevnih jK)svetovanj, niti obsežnosti sprejetih sklepov. Pri presojanju tega za sedanji medna-rodnopolitični trenutek v Evropi brez dvoma izredno važnega dogodka, smo torej navezani na tolmačenja poluradnega tiska obeh zaveznikov osi-šča, posebno tistega tiska, ki ima vstop pri najvišjih predstavnikih zunanje politike Italije in Nemčije, ter na raznovrstne več ali manj točne domneve iz ust ali izpod peresa običajno poučenih osebnosti iz drugega evropskega tabora. Italijanski in nemški poluradni tisk pripisuje «— kakor ima tudi prav — temu sestanku zelo velik pomen. Bil je neobhodno potreben, tako pravi, ker se morata oba zaveznika od časa do časa posvetovati o položaju, ki se zadnje tedne z bliskovito naglico razvija, ter o ukrepih, ki jih liosta skupno podvzela, da pri vseh še nerešenih vprašanjih, kakor tudi pri onih, ki se sproti na novo porajajo, dosežeta rešitve, ki odgovarjajo koristim vsakega zaveznika posebej, kakor tudi celotnemu delovnemu programu dvozveze. V zvezi s tem so se zadnje dni pojavila nekatera vprašanja, ki so zahtevala osebnih stikov med voditelji zunanje politike Italije in Nemčije. Oba tiska naštevata na prvem mestu vprašanj Gdanska, ki se evropski politiki vsiljuje z izredno ostrino. Oba tiska sta edina v tem, da sta italijanski in nemški zunanji minister složno podčrtala pravico Gdanska, da odloči sam o svoji usodi, ter da bosta obe zavezniški državi nastopili složno, ako bi pri razvoju gdanske stiske nastala potreba, da zaradi tega, ker so se izjalovila mirna sredstva, nastanejo kakšni drugi zapletljaji. »Evropa bi se v tem primeru znašla pred novo, najbolj slovesno potrditvijo neporušljive sloge med Italijo in Nemčijo,« piše »Messaggero«, medtem ko glasilo zunanjega ministrstva »Giomale dTtalia« navaja vsebino sprejetih sklepov z besedami: »Nemčija in Italija sta sklenili, da ne bosta klonili pred grožnjami obkoljevanja, ter da ne bosta odstopili od začrtane poti, ki jo smatrata za dobro in pravično.« Sodeč po pisanju italijanskega in nemškega časopisja, ki je svoja poročila črpalo na ministrski mizah, »jekleni pakt« med Italijo in Nemčijo deluje brezhibno in v polnem obsegu povsod, torej tudi pri razpletu gdanske krize. Nobenega razloga nimamo, da ne bi verjeli tem jxiročiloin, ki jim smemo dodati še to, da ne na-pravlja vtisa, da bi bile nepomirljivega značaja, kar dovoljuje domnevo, da so se posveti v Salzburgu razvijali v brezstrastnein ozračju modre in hladnokrvne presoje obstoječih dejstev. Tisk iz drugega tabora, ako se smemo posluževati tega izrazoslovja, je prav tako s r>odčrtano pozornostjo zasledoval razgovore med grofom Cianom in Ribbentropom, ter daljši posvet obeh pri nemškemu kanclerju Hitlerjo. Toda angleški in francoski tisk menita, da ni dovolj, če smatramo salzburški 6estanek za nekaj logičnega, samo zase obstoječega, marveč se trudijo, da bi razgovore med grofom Cianom in Ribbentropom spravili v zvezo s sestankom, ki ga je imel pred nekaj dnevi z nemškim zunanjim ministrom tudi madžarski zunanji minister grof Csaki. Iz tega sklepajo zapadni listi, da je ležalo na konferenčni mizi v Salzburgu pred italijanskim in nemškim državnikom mnogo vprašanj, ki so samo posredno v oddaljeni zvezi z Gdanskom, ter da 6ta oba zaveznika skušala priti na čisto glede mnogih drugih vprašani, ki jih postavlja na dnevni red svetovnopolitični položaj, kjer, kakor vemo, se koristi enega in drugega tabora velesil križajo na mnogih prostorih. To priznavajo tudi berlinski listi: Tako navajata angleški in francoski tisk, da sta v zvezi z Gdanskom 'oba zunanja ministra razmotrivala tudi o raznih zunanjepolitičnih možnostih v srednji in južnovzhodni Evropi ter na Daljnem vzhodu, o možnostih in njihovih okoliščinah, od katerih je v veliki meri odvisna složna udarnost obeh zaveznikov osišča v primeru, da bi gdanska stiska sprožila kakšne potrese v Evropi. Angleški in francoski tisk navajata, oslanjajoč se na potovanje grofa Csaki ja k Ribbentropu. da so bila zadnje dni Madžarski postavljena neka vprašanja, toda, ker je madžarska vlada v uradnem poročilu, ki ga navajamo na drugem mestu lista, zanikala, da bi bila sprejela kakšen ultimat, moramo verjeti, da v Salzburgu niso bili predvideni kakšni koraki v smeri proti jugovzhodu Evrope, tem manj, ker se ta prostor noče vmešavati med spore obeh velikih taborov, marveč želi živeti v miru in nevtralnosti, prijateljsko razpoložen do obeh držav osišča. Dodati moramo še eno naziranje zapadnega tiska, namreč to, da so bili salzburški posveti le neke vrste uvod k mnogo bolj obsežnim in odločilnim razgovorom, ki naj bi jih imela voditelja Italije in Nemčije, Mussolini in Hitler sama. Grof Cano in Ribbentrop da sta zbrala samo nekaj dragocenega informativnega gradiva, ki bo Mussoliniju in Hitlerju služilo kot temelj, na katerem bosta sprejela dokončne odločitve in dala osišču Rim-Berlin določene naloge v bližnji bodočnosti, katere razvoj pa ni odvisen samo od Italije in Nemčije, marveč tudi od izida angleško-francosko-sovjetskih pogajanj v Moskvi in od pogajanj med Anglijo in Japonsko na Daljnem vzohdu. Salzburški posvet stoji torej na zelo vidnem mestu evropske politike kot dogodek, ki je važtn za razna notranja razčiščenja med obema zaveznikoma, a ima tudi svojo veliko važnost v celotnem sklopu evropske in svetovne politike. Dunajska vremenska napoved. Močno oblačno, toplejše vreme in nagnenje k nevihtam. Zemiinska vremenska napoved. Delno oblačno bo na severozahodnem delu in na severu. Pretežno vedro pa v ostalih delih države. Tu pa tam bodo krajevne nevihte. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno Glavna ovira v Moskvi.. - Ne vprašanje Baltika, marveč kako urediti angleško-francosko-sovjetsko trozvezo, da se ne bi boljševiki pozneje zavezniškim dolžnostim izneverili Sofija, 11. avgusta. Mogoče mi je na podlagi zanesljivih informacij iz naših krogov, ki so spričo sedanjega položaja naravno v tesnih stikih z merodajnimi krogi sovjetske politike, sporočiti vam nekatere zanimive podrobnosti, ki imajo svojo besedo v dolgih in še vedno nezaključenih političnih pogajanjih med Veliko Britanijo in Francijo na eni ter sovjetsko vlado na drugi strani. Kakor vam je znano, skušata zapadni velesili doseči svoj cilj s pomočjo posvetovanj treh generalnih štabov — angleškega, francoskega in ruskega — ker upate, da se bo s tem izboljšalo ozračje, v katerem bi se mogel skleniti sporazum, ko bosta obe stranki spoznali 6vojo medsebojno vojno silo in sposobnost ter tako mogli druga drugi zaupati, da si bosta v resnem slučaju dejansko pomagali in pomagati hoteli. O tej stvari seveda ne moremo izreči nobene sodbe, ali in koliko bo pospešila sklenitev političnega sporazuma, pač pa imajo naši merodajni krogi vseskozi točne podatke, katere so v resnici največje otire, da ni moglo priti do sporazuma med zapadnima velesilama in sovjetsko državo. Tudi uradno priznavajo danes Angleži, da je glavna ovira v tem, ker zahtevajo Sovjeti da nastopi obveznost vojne že v tem primeru, če bi se v ha 11 s k i h držav arh izvršila kakšna notranje-politična izpremeniha, ki bi jo Sovjetska Rusija lahko smatrala za ogrožanje njenih koristj, tako da bi smeia v dotično državo vkorakati in tam vzpostaviti red. Tudi po naših informacijah je to bila, oziroma še vedno je resna ovira za zvezo zapadnih demokratskih velesil s Sovjetsko Rusijo, toda vzroki nesporazuma med obema skupinama so še veliko globlji in samo zaradi tega niso postali znani, ker je v interesu tako ene kakor druge strani, da se ne bi izvedeli in da ne bi tako ustvarili tako slabo razpoloženje, ki bi bilo sporazumu škodljivo. Stvar je v tem: G.Stranj; se je v razgovorih z M o 1 o t o -vi m (v resnici so bili to razgovori s Stalinom samim) zanimal za to. kako naj bi se zajamčila popolna trdnost in nerazdruženost angleško-fran-coskih odnošajev, tako da bi se ne mogli v nobenem trenutku morebitne druge svetovne vojne kakor koli že razrahljati ali celo dovesti do razdora. Pri tem je g. Strang delikatno namignil na ponovne poizkuse vlade bivšega carja Nikolaja II., ki je med minulo svetovno vojno parkrat napravila zelo resne poizkuse, tako na berlinske n kakor na dunajskem dvoru, na katerem je bila vedno močna Rusiji prijazna stranka, da bi sklenila z njima ločeni mir proti Angležem in Francozom, zoper katere je bilo v ruski javnosti med svetovno vojno velika nezadovoljnost, ker je vodstvo zapadnih zaveznikov ob vsaki priliki nalagalo največje žrtve ruski armadi in je zlasti angleška vlada neprestano rovarila proti svojemu ruskemu zavezniku, da ne bi dobil tega, kar mu Je bilo v primeru zmage zagotovljeno: Carigrada in izhoda na Sredozemsko morje ter pre-vladajočega vpliva tako na Balkanu, kakor na ozemlju bivše turške carevine na bližnjem vzhodu. Bilo je torej od Angležev postavljeno vprašanje, kako bi bilo treba pogodbo oblikovati, da bi bil vsak ločeni mir izključen, kakor je to tudi samo po sebi umevno, da se zavez-{niki drug drugemu v poteku vojne ne izneverijo. Toda baš v tem pogledu je odposlanec angleške vlade zadel na skrivnostni molk g. Mola-tova in na razne izgovore, češ, da si takega primera sploh ni mogoče misliti, če Angleži od svoje strani izpolnijo vse zahteve Sovjetske Rusije, tako glede baltiških držav, kakor tudi gled* drugih držav, pri čemer je bila v prvi vrsti mišljena Poljska, ki ima proti vojaški zvezi s Sovjeti elejkoprej resne pomisleke. Pri tem se je zgodilo. da je nekdo Sovjetom postavil cisto stvarno vprašanje, ali bi oni ostali zvesti zvezi in p« njej sprejetim obveznostim nasproti zapadnima demokracijama in njima prijateljskim manjšim državam, če bi se ali v teku vojne, ali pa po predpostavljenem porazu Nemčije zgodilo, da bi Nemci sami izmenjali svoj reiim ter bi tain zavladali nemški prijatelji sovjetskega režima. Z drugo besedo dotični diplomat je izrazil bojazen, da ne bi ruski Sovjeti v mirovnih pogajanjih naenkrat izpremenili svojega stališča in se zavzeli za snv- i'etsko Nemčijo, razume se v škodo demokracij, ti jih je »Pravda« še nedavno napadala kot hur-iujske. Dotični diplomat tudi ni odnehal, ko so skušali ta njegov pomislek obrniti v smešno stran ter je dejal, da bi se njemu taka možnost zdela čisto naravna, ako Sovjeti morebitne vojske zoper državi osi ne smatrajo z izključno nacional- nega in demokratičnega stališča, »o se pravi kot stvar, ki je naperjena proti fašizmu in proti nemškim težnjam, ki gredo za izpremembo evropskega političnega zemljevida. Ako namreč Sovjeti morebitno svetovno vojsko gledajo zgolj ali prvenstveno g stališča svoje revolucionarne ideologije, potem on smatra, da na njegove pomisleke in vprašanja ni mogoče odgovorili z ironiziranjeni. Državniki Anglije pa. tako je baje dejal, morajo imeti dobra in trdna jamstva, da njihov zaveznik ne bo vojni postavil take cilje, ampak da tudi njegovi politični cilji absolutno ne smejo biti drugačni, kakor so ideološki nameni in pogledi zapadnih demokracij kot demokracij. V zvezi s tem so bolgarski politični krogi dobili tudi druge informacije, ki pa niso toliko važne, kot je vprašanje, kaj bi Sovjeti storili, če bi v teku vojne ali pa pri mirovnih pogajanjih zaradi kakšnih nenadnih dogodkov in sprememb v evropskih narodih prevladali v sovjetskih državnikih njihovi ideološki in^resi in pogledi... Tega vprašanja v Moskvi niso mogli razčistiti in zato do zaključka političnih razgovorov še ni prišlo in bomo videli, ali bo do njih prišlo s pomočjo generalštabnih posvetovanj, pri katerih je čisto gotovo, da bodo zastopniki armad zapadnih velesil morali dobili enaka zagotovila, kakor jih je želel dobiti g. Strang: da namreč Rusija z Nemčijo ne sklene separatnega miru tudi ne v primeru. če bi se v Nemčiji izvršila notranja izpremeniha v tistem smislu, ki jo že dolgo želi in na njej dela g. D i m i t r o v kot šef Kominterne in vpliven einitelj v sedanjih pogajanjih z Anglijo (Znano je namreč, da je Dimitror temu sporazumu odločen nasprotnik, če ne bi zagotovil zmage svetovni antihuržujski revoluciji) Odmevi Salzburga Sestanek Ciano-Ribbentrop je imel po vsej Evropi velik odmev Na sestanku so govorili tudi o zvezi z Japonsko radi brezpogojnih jamstev zahodnih držav noče po' G. Boško Bogdanovi?, vršilec dolžnosti šefa Centralnega Presbiroja. Berlin, 14. avgusta. AA. Štefani: DNB je dobil iz Salzburga sledeče poročilo: Italijansko-nemški razgovori so imeli za cilj, da 6e rešijo vprašanja, ki so ostala še nerešena. Konferenca je potekala v duhu vzajemne dolžnosti in pravic za ureditev vseh vprašanj, v duhu prijateljstva, in na podlagi sporazumov, ki obstoje med obema državama. Oba ministra sta pretresala vse politične razmere in ugotovila popolno skladnost zunanjepolitičnega dela Nemčije in Italije. Oba ministra sta popolnoma prepričana, da se ta vprašanja ne samo morajo, temveč tudi lahko rešijo. Samo po sebi se razume, da je važno vlogo igralo gdansko vprašanje, ki postaja danes eden najbolj pomembnih. Pakti demokratskih sil so še bolj zaostrili stališče Poljske, zaradi česar je v Nemčiji nastopilo razburjenje zlasti z ozirom na postopanje proti Nemcem na Poljskem. V razgovorih 6e je pokazala v vseh vprašanjih popolna soglasnost Niti eno vprašanje ni ostalo nerešeno. Z ozirom na vesti, ki so krožile v tujih krogih, d? bi imel po tem obisku grof Ciano še druge razgovore, pripominjajo v poučenih krogih, da bo bila že na salz-burškem sestanku preučena vsa vprašanja. Zaradi tega nadaljnji razgovori niso potrebni. Z nemških pol-uradnih krogih poudarjajo izredno prijateljstvo in prisrčnost, ki sta prevevali razgovore dveh ministrov, kar dokazuje, da vlada med silama osi popolno prijateljstvo in skrajna pripravljenost Nemški odmevi: »V Salzburgu ni bilo govora o razdelitvi južnovzhodne Evrope« Berlin, 14. avgusta. AA. DNB.: »Deutsche Diplo-mktisehe Politische Korrespondenz« piše o priliki sestanka grofa Ciana in v. Ribbentropa med drugim tole: Dolgi razgovori, ki jih je imel italijanski zunanji minister Ciano z voditeljem nemškega rajha kanclerjem Hitlerjem in zunanjim ministrom v. Ribbentropom, pomenijo za ves svet novo opozorilo in nov opomin. Kritični položaj, ki vlada danes v Evropi, je nastal v prvi vrsti zaradi tega, ker je bodočnost mesta Gdanska spet postala vprašanje, ki ogroža mir. Poljska za- Zveza z Japonsko gotova Objavljena bo, ko bo zaključen angleško francosko-sovjetski vojaški pakt London, 14. avgusta. AA. Reuter: Dopisnik »Telegrapha« poroča iz Salzburga, da je vojaška zveza med Italijo, NemčijoinJap onskovres-niciže sklenjena, a da zdaj ne bo uradno objavljena. Dopisnik smatra, da bo poročilo o tej zvezi objavljeno šele tedaj, ko bo dosežen uspeh angleško-lrancosko-ruskih pogajanj v Moskvi Tokio, 13. avgusta. AA. DNB: Predsednik vlade Hiranuma je danes cesarju Haiami poročal o poteku razgovorov med petimi ministri o evropskem položaju in o ojačitvi pakta proti kominterni Tisk, kakor tudi politični krogi sporočalo ob tej priliki, da načrt predsednika vlade Hiranuma za ojačenje pakta proti kominterni ne pomeni nobene temeljne spremembe od tistega načrta, Id je bil sklenjen 5. junija. Toda izvajanje in tehnične podrobnosti tega načrta se bodo prilagodile novemu položaju. ustiti. Tudi zdaj o priliki razgovorov v Salzburgu so bili storjeni poskusi, škoditi interesom Italije in Nemčije. Časopisje zahodnih demokratičnih držav je začelo pisati o Gdansku tako, kakor da to vprašanje ni prav nič važno. Nasprotno temu pa so listi zahodnih držav pisali, da je bil v Salzburgu v prvi vrsti govor o razdelitvi jugovzhodne Evrope. Takšne metode pa ne bodo dovedle do uspeha. Glavno vprašanje, za katero gre, je Gdansk, in državi osišča ne bosta dovolili, da bi se to vprašanje potisnilo v drugo vrsto po svoji važnosti. »Angriff« piše, da je šlo za »spremembe vseh pariških mirovnih pogodb« Berlin, 14. avg. TG. Glasilo narodnih socialistov .Angriff« piše obširno o salzburškem posvetu in pravi, da se jc vprašanje spremembe vseh mirovnih pogodb, ki so bile sklenjene v pariški okolici in ki tičejo vse južnovzhodne Evrope, obravnavalo na salzburški konferenci med Ribbentropom in Cianom. Trajni mir v Evropi je od tega odvisen.« Varšava, 14. avg. AA. (Pat), Ves poljski tisk beleži besede dr. Goebelsa, ki jih je napisal v »Angriffu« v zvezi s sestankom v Salzburgu, češ da mir ne bo prej zagotovljen, preden ne bodo popravljene vse meje v Srednji Evropi, katere so bile določene z versajsko mirovno pogodbo. List »Dobri vječor« primerja izjavo dr. Goe-bbelsa z izjavo Forstcrja, ki je dejal, da ne zahteva Nemčija samo Gdanska, temveč vse tisto, kar je po vojni izgubila na svoji vzhodni meji Glasilo maršala Goringa o salzburških sklepih Berlin, 14. avg, »E s s e n e r National- z e i t u n g«, ki velja za glasilo maršala Goringa, objavlja razlago o salzburškem sestanku. Temu članku je treba priznati velik pomen že zaradi odličnega vodilnega vira, iz katerega črpa svoje misli. Časopis piše, kako je Italija popolnoma složna z Nemčijo v sporu s Poljsko in pri tem apelira ne samo na pravico, marveč tudi na čast. List med drugim piše: -Za velike in močne narode ne obstojajo samo vprašanja, ki o njih odločuje pravica, marveč tudi takšna, ki o njih odločuje čast. Za to pa, ker italijansko-nemško zavezništvo ne temelji santo na zapisanem pravu, marveč tudi na bratski ljubezni in na tovarištvu, ki jima je temelj čast, smemo reči, da je prišel čas — (Nadaljevanje na 2. strani) Odmevi Salzburga (Nadaljevanje s 1. strani) sedaj, ko sta figrožena pravica in čast enega zaveznika — da se zunanja ministra ebeh zavezniških držav sestaneta in se ▼ duhu navodil svojih voditeljev posvetujeta o skupnih ukrepih, ki jih bo treba podvseti.« /I Messagero" zanika veit o nemškem ultimatu Madžarom Rim. 14. avgusta. TG. Italijanski tisk se obširno peča z raznimi poročili, ki zatrjujejo, da je zadnje dni Nemčija poslala Madžarski ultiinativni kratkoročni poziv, naj se priključi Italiji in Nemčiji v obliki vojaške zveze. Rimski listi to zanikajo. Najbolj odločen je v svojem pisanju >Messa-gero<, ki tako-le zavrača poročila o nemškem ultimatu Madžarski: »Kako neki je mogoče resno vzeti trditev lista, kot je pariški »Journal«, češ, da sta Nemčija in Italija poslali madžarski vladi ultimat. Sicer je res, da je celo pisec tega članka sam na koncu izrazil dvom o resničnosti te vesti. Vendar je in ostane nerazumljivo, kako pridejo resni francoski listi do tega, da ponatiskujejo takšne neumnosti, posebno pa ono neumnost, da namerava Nemčija sedaj, ko je s]rrevidela, da je naletela na oviro pri Poljski, udarili na Madžare, ali tisto, da je nemška vlada ponudila Madžarski vso slovaško državo za ceno, da se z Nemčijo zveze v vojaški pogodbi. Saj vendar Hitler sam jamči za nedotakljivost slovaške države. Takšne lažnjive vesti prihajajo iz temnih virov in je njihov namen, da trosijo nemir in nezaupljivost med evropsko javnost.* „Med Nemčijo in Italijo In s silo, medtem ko da se ftalija trtidi, rta bi svojo zaveznico nekolikanj zadrževala. Rimski listi k temu izjavljajo, da so v političnih krogih ogorčeni nad takšnim pačenjem resnice in pristavljajo, »da sta italijanska in nemška vlada popolnoma edini v tem, da se mora gdansko vprašanje razvozljati in zadovoljivo rešiti na miren način. Mir ogrožajo samo nasjn-ol-niki. Za to sla italijanska in nemška vlada tudi popolnoma edini v tem, da morala vsako ogrožanje mira skupno odbili. To je uspeh, ki ga mora vsak razbrali iz posvetov v Salzburgu Listi dodajajo, da se motijo vsi oni, ki računajo z možnostjo, da bi se nemška in italijanska politika razšli, in ki na tej predpostavki že delajo razne druge krive račune. Francoski glas: »Načrt za velikansko preureditev današnjih odnosov na svetu« Pariz, 14. avgusta. AA. Havas: Pariški jutranjiki zelo mnogo pišejo o sestanku grola Ciana in Ribbentropa ter o avdijenci, ki 6la jo imela oba ministra pri nemškem državnem kanclerju Hitlerju. Grof Vladimir d' Ormesson trdi v »F I g a r u«, da bo na temelju razgovorov, ki so jih vodili nem- ški državniki v Salzburgu in Berchteflgadenu, Italija predlajala evropskim zapadnim velesilam pogajanja aa velikansko preureditev današnjih odnosov v svetu. Njen predlog bo šel zlasti za tem, da se čim pravičneje razdelijo surovine in prirodna bogastva. Za primer, če bodo zapadne evropske velesile odklonile U pogajanja, tako pravi grof d' Ormesson, se bosta Nemčija in Italija trudile, da napravita zapadne evropske velesile odgovorna za dogodke, ki bodo vsled njihove odklonitve morda nastale. Spet govorice o posvetu 5 velesil Pariz, 14. avgusta b. Diplomatski dopisnik »Intransigeanta< poroča, da je dal Mussolini svoj pristanek na predlog Vatikana za sestanek konference med Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo, Italijo in Poljsko, toda brez Sovjetske Rusije. V zvezi s tem omenjajo pismo, ki ga je sv. oče preteklo spomlad poslal raznim evropskim državam. Na tej konferenci petih držav bi se moralo proučiti tudi gdansko vprašanje ter vsa vprašanja srednje in vzhodne Evrope. Obravnavala bi se pa tudi kolonijalna vprašanja. Dalje poročajo, da je italijanski zunanji minister grof Ciano pri zadnjih razgovorih predložil načrt, ki naj bi silam osišča omogočil, da uveljavijo svoje zahteve na širokih temeljih ob konferenčni mizi, ne da bi riskirale spor s Poljsko. Grof Csaki spet v Monakovem Miinchen, 14. avgusta. AA. Štefani. Grof Csakf je prispel v Miinchen, odkoder se je takoj odpeljal na Tergenco, kjer bo gost nemškega notranjega ministra Pricka. Madžarski poslanik t Ilerlinu je prav tako prispel v Miinchen. Pogafanja v Tokiu - prekinjena Tokio, 14. avgusta. AA'. (DNB). Voditelj tjen-cinskega japonskega vojaškega zastopstva na konferenci v Tokiu, general Muto, je danes sporočil zunanjemu ministru, da bo zastopstvo v ponedeljek odšlo nazaj v Tjencin, ker je z ozirom na angleško taktiko stalnega odlašanja podajanj nepotrebno nadaljnje bivanje delegacije v Tokiu. Zunanji minister Arita je nato sklical konferenco vodilnih uradnikov svojega ministrstva ter so sprejeli sledeče sklepe: 1. Japonska si pridržuje pravico, da tudi potem, ko prispejo nova navodila iz Londona, sprejme nadaljevanje pogajanj ali ne. 2. Japonska ho sprejela angleški predlog za nadaljevanje pogajanj saino v primeru, če bodo nova navodila nudila zadostno jamstvo, da se bodo nadaljnja pogajanja z uspehom končala, to se pravi, da se bo Anglija v zadostni meri pokazala naklonjeno do japonskih zahtev. ni nobenih nesoglasij zatrjujejo v Rimu Razbojnik Pečovnik prijet 0 sporazumu Dočim vodilni listi o vprašanju sporazuma zadnje dni ne prinašajo nobenih novic in sodb, pa beremo v znani belgrajski reviji »N e i a v 11 n a t r i b u u a« vest, da je bilo pričakovati, da bo haš zaključna doba, v kateri se danes brez dvoma nahajajo pogajanja za srhako-hrvatekl sporazum, trajala nekoliko delj, ker bo v zadnjem trenutku trciia razčistiti vprašanja, na katera so naravno prišli haš na koncu razgovorov. Na koncu bo tudi treba dobro proučiti še enkrat ves material ter vnovič konzultirati strokovnjake, ker obe stranki želita, da se svetu predstavi popolnoma dovršena in trdna stvar. Sedaj bodo spet strokovnjaki na delu in pričakujejo, da bodo dela končana na v.-ak način šc ta uiesec. Mačkov »Hrvatski d n e v n i k< na to pripominja samo: »Tako piše >Nezavisna tribuna*, konec me-seca pa bomo videli, v koliko je bila njena napoved točna. < Tudi Ljotičev »Z b o r«. ki je sporazumu sovražen, piše v svojem zadnjem bulietinu, da je sporazum v glavnem gotov in da je obširen in podroben. Tudi trdi, da eo posebno hrvatski strokovnjaki želeli, da bo tak zato, da pozneje ne bi nastali kakšni novi spori. »(1 h z o r« pa prinaša v svojem uvodniku članek vatikanskega glasila >Osservatore Romanoc o sporazumu, katerega smo mi objavili že pretekli teden. Današnji »Obzor« v tujih opazovanjih poudarja z ozirom na razne govori :e o sporazumu, da do sporazuma v kratkem mora priti, ker je dr. Maček že v naprej sprejel načelo v mejah dinastiie, vejske, diplomacije in za ta vprašanja sploh ne gre. Dalje je pristal tudi na to, da se vsa ona sooma vprašanja, v katerih ni dosežen sporazum, odgodijo za pozneje. Hrvati želijo, da se rešijo vprašanja podrejenega položaja v državi in je zato popolnoma prirodno, da hrvaška javnost .'ma-tra, da se sedanje zahteve dr. Mačka lahko takoj izpolnijo. V fr-vaški javnosti ni nobenih odmevov glede poročanja nekaterih časopisov o potrebi prejšnjega zaupanja in o težavah, ki jih je treba obvladati. Splošno prepričanje je. da ni nobenih ovir, da se sprejmejo sedanje zahteve. aij človek hotel Od tod vsa muka, ker ne vemo, kaj se bo zgodilo jutri. Toda sreča, da moremo v teh razmerah s popolnim zaupanjem reči: Maček ve. kaj dela. To zaupanje je popolnoma upravičeno in zato moremo mirno gledati v bodočnost, verujoč našemu voditelju.« Rim. 14. avgusta. TG. V rimskih političnih krogih kakor tudi v rimskih listih se bavijo z lažnjivinii poročili, ki jih je raztrosil zapadni evropski tisk o nekih nesoglasij, ki da so baje nastopila med Italijo in Nemčijo in ki jih je salzburški sestanek, imel namen izravnati. Zapadni tisk ve poročati, na primer, da Italija ne odobrava nemškega stališča glede Gdanska, da Italija ne mara podpreti nemške politike pri reševanju gdanskega vprašanja, da Italija na Gdansku ni interesirana, da se ne mara sporeči s Poljsko, da bi rada sedaj ona kaj imela od pakta z Nemčijo, in podobno. Neki francoski listi so baje celo zapisali — kakor navajajo rimski listi g — da želi Nemčija gdansko vprašanje rešiti hitro Maribor. 14. avgusta. Ze dolgo časa so Iskali orožniki v Dravski dolini in okrog Slovenj Gradca proslulega 29 letnega Jožefa Pečovnika, kateremu so pripisovali velike roparske napade in vlome, ki so se v zadnjem času zgodili v teh krajih. Pečovnika so spravljali v zvezo tudi z znanimi roparskimi umori v celjski okolici, katere pa je prevzel nase razbojnik Grebonšek. Včeraj popoldne so Pečovnika, o katerem so domnevali, da se skriva po Pohorju, nenadoma prijeli v bližini Maribora. Orožniki so ga iznena-dili v gramozni jami na Betnavi. Z njim vred so prijeli tudi njegovega tovariša, 28 letnega delavca Karla Kupnika. Oba razbojnika so danes zaslišali na poveljstvu mariborske orožniške čete. Poveljniku čete in naredniku je priznal samo nekaj manjših vlomov in tatvin, odločno pa je tajil, da bi bil v zvezi z znanim roparskim napadom v Mislinjski dolini. Pač pa je povedal zanimive stvari njegov tovariš Karel Kupnik. Kupnik je .priznal, da se je zadnje čase mudil v družbi nekaterih tovarišev, katerih imena pa ne ve, na Szapadliem delu Pohorja- Pri Sv. Primožu so ukradli nekemu kmetu iz hleva prešiča, ki eo ga poleni v hosti 6pekli. Na Plešivcu so vdrli v hišo Franca Žiberta, kateremu so vzeli lovsko puško in 140 din. Nato so izvršili tudi znani roparski napad na gostilno Marije Pečkar, kjer so odnesli 1400 din. Tukaj so streljali z lovsko puško na gospodinjo in njenega hlapca. V Mariboru pa so se dogovarjali Pečovnik, Kupnik in neki Zajec, ki ga zasledujejo, da bi oropali limbuškega župnika. Zasliševanje obeh razbojnikov ee bo nadaljevalo. zaradi česar je potrehno, da sc zainteresirani pravočasna obračajo nanje, da bi lahko dobili potrebne devize z ozirom na kronološki red, po katerem 6e prošnje rešujejo. Umetniški svet Belgrad, 14. avgusta, m. Prosvetni minister Stevan Cirič je na podlagi S 37. točka 3. finančnega zakona za proračunsko leto 1939—10-10 predpisal uredbo z zakonsko močjo o umetniškem svetu. Po tej uredbi se pri prosvetnem ministrstvu ustanovi umetniški svet kot posvetovalno telo prosvetnega ministra o načelnih važnih vprašanjih iz področja vseh umetnosti, umetnostnih ustanov, pouka in pospeševanja umetnostne kulture sploh. Prosvetni minister bo vprašal za svet novo ustanovo tudi za vsako relormo v umetnostnih ustanovah. Osebne novice Belgrad, 14. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov in na predlog prosvetnega ministra z dne 21. julija 1939 so bili na lastno prošnjo premeščeni: Klepec Pavla iz meščanske šole v Djakovu na meščansko šolo v Djurdjevo, Glilia Dragolin iz meščanske šole v Konjiži na meščansko šolo v Pakrac, Kotnik Franc iz meščanske šole v Slovenj Gradcu na prvo mo-*ko meščansko šolo v Mariboru. Žigon Ljudmila iz meščanske šole na Jesenicah na meščansko šolo v Škof ji Loki, Stres Vera iz meščanske šole pri Sv. Lenartu na meščansko šolo v Kranju, Tomšič Ivan iz meščanske šole na Jesenicah na meščansko šolo v Kranju. Oman Ivan iz meščanske šole v Gor. Radgoni na meščansko šolo v Kranju. Belgrajske novice Belgrad, 14. avgusta, m. V Bukovsko Banjo pri Arandjeloveu sta včeraj odpotovala finančni minister Djuričič in zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Finančni minister se je zvečer vrnil v Belgrad, zunanji minister pa ostane nekaj dni v omenjenem zdravilišču. Belgrad, 14. avgusta, m. Prihodnje dni bo odšla na poučno potovanje v Italijo skupina jugoslovanskih inženirjev, zaposlenih v domačih sladkornih tovarnah. Inženirji si l>odo predvsem ogledali velike italijanske sladkorne tovarne ob glavni progi Padova-Rim-Neapelj. Belgrad, 14. avgusta. Minister za gradbe dr. Krek je odobril licitacijo za naročilo in namestitev plinske naprave v stanovanjski palači podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani. Delo je prevzelo podjetje Nachtigal in sin iz Ljubljane za 228.504 din. Belgrad, 14. avgusta, m. Veterinarski oddelek ministrstva za vojsko in mornarico je razpisal natečaj za sprejem državnih vojaških gojencev veterinarske široke. Potrebna pojasnila se dobe neposredno pri vojaških uradih Henriki predlog o ureditvi Gdanska I/onilon. 14. avgusta, b. Rimski dopisnik -Dailv Maila« poroča, da je bil glavni razgovor mod Hitlerjem in grofom Cianom posvečen Mus-soliniievemu mirovnemu načrtu. Ta načrt določa revizijo obstoječih iiouodb na podlagi mednarodnih sporazumov. Načrt obravnava gospodarske in kolonialne probleme. Glede Gdanska veljajo sledeče točke: 1. Položaj komisarja Zveze narodov v Odan-sku se mora ukiniti do konca letošnjega leta; 2. Poljska mora umakniti svojega glavnega komisarja iz Gdanska, na njecovo mesto pa mora imenovati diplomatskega predstavnika, ki bo zastopal poljske gosi>odarske interese in pa interese poljske narodne manjšine; 3. revizija statuta svobodnega mesta Gdanska v smeri popolnega izenačenja z zakonodajnim in upravnim sifteinom Nemčije; 4. med Gdanskom in Nemčijo se mora postopno ukiniti carinska meja, ki naj v petih letih popolnoma izgine; 5. Nemčija jamči na temelju mednarodnih pogodb demilitarizacijo svobodnega mesta Gdanska, Poljska pa se mora obvzatl. da bo izpraznila municijska skladišča v okolici Gdanska; 6. uprava svobodnega mesta Gdanska bi bila pod nadzorstvom nepristranskega odbora, sestavljena iz predstavnikov Poljske, Nemčije in mesta Gdanska. Poljski krogi izjavljajo, da ie tak načrt nesprejemljiv za Poljsko, ker bi se z njim izigrale vse poljske pravice v Gdansku. Nemčija ie naiavila Poljski svoje želje o Gdansku že lani v oktobru Berlin, 14 avg TG »H a m b u r g e r F r e m -denblatt« objavlja z dokaznimi listinami podprt članek, v katerem dokazuje, da ni res, da bi sc bila Nc-nčija spomnila na Gdansk šele meseca marca 1939. torci po zrušitvi češke države, marveč, da je nemška vlada Poliakom najavila svoje želje glede Gdanska že oktobra meseca lanskega leta. Nemčija ic to Poljski napovedala v prijateljskem duhu ter jc tudi že navedla način, kako bi se ta stvar dala urediti tako, da bi oetalo prijateljstvo med obema državama neskaljeno. Preureditev vsega evropskega vzhoda, ki ji je bila c.dprta pol z monakovsko konferenco, ki ie odločila o usodi Češko-Slovaike, je samo po sebi razumljivo »prožila tudi predlog a Gdansku, pravi hamburiki list. in je zato skrajno kriyič-no, ako kdo dandanes Nemčiji očita, da hoče s silo nastopiti proti Poiiski. Angii|a noei krivdo, ker je Poljake podprla, da danes stoje na stališču, da je svobodna odločitev Gdančanov že grožnja proti njihovi neodvisnosti, in da je nastalo neznosno ozračje, ki ogroža evropski mir.« Forster pravi: »Gdansk se bo priključil Nemčiji, pa naj pride, kar hoče« Gdansk, 14. avgusta. AA. (DNB) Gauleiter Forster je imel v nedeljo zveč. govor ob priliki velike manifestacije, ki se je je udeležilo nad 20.000 oseb v katerem je med drugim dejal tudi sledeče: Gdansk je postal središče svetovnih dogodkov. Vprašanje Gdanska in vse vzhodno evropsko vprašanje bi bila žc zdavnaj rešeno, ako bi se Angleži v teku mcseca marca nc obrnili na Poljsko, ter jo nahujskali proti Gdansku in Nemčiji. Nemčija ima 80 milijonov prebivalcev, ki so pripravljeni, da z najpopolnejšim orožjem na svetu in na čelu s svojim šefom, ki ve, kaj hoče, ohranijo svojo čast, svojo svobodo in svoje pravice. Forster je svoj govar končal s sledečimi besedami: Iz teh manifestacij odnašam vtis moči in nove vere v Gdansk, ki se bo priključil Nemčiji, pa naj se zgodi kar hoče. Burckhardt pri Hitlerju I i Zastopnik Zveze narod, v Gdansku posreduje med Nemčijo in Poljsko London. 14 avgusta. AA. DNB: Kakor je bilo sporočeno tisku z merodajne strani, je bila angleška vlada konec preteklega tedna obveščena o tem, da namerava komisar DN v Gdansku Burckhardt obiskati Hitlerja v Berchtesgadenu. Burckhardt je odpotoval v petek zvečer iz Gdanska. Angleška vlada je bila o tem zaupno obveščena. Burckhardt se je vrnil v Gdansk in je sedaj v stantu da lahko stopi v st:k s poljskimi oblastmi in gdans&im senatom. V Londonu še nimajo nobenih poročil c izidu razgovorov v Berchtesgadenu. Toda Burckhardt ie v svojstvu komisarja DN lahko razpravljal samo o vprašanju Gdanska. Angleški vladi ni ničesar znanega o kakem novem načrtu rešitve gdanskega vprašanja, pa čeprav to nekateri listi javljajo. • • • London, 14. avgusta. AA. Havas: Churchill se je danes dopoldne odpeljal v Pariz. Churchill bo obiekal francoska Maginotovo linijo. Tel-Aviv, 14. avgusta. AA. Mandatna oblast je odobrila judovski mestni občini v Tel-Avivu posojilo 670.000 funtov za pobijanje brezpoicinoeti zlaeti pa za izeuševanje močvirij. Dragiša Lapčevič umrl Belgrad, 14. avgusta, m. Davi ob 1.15 je v 75 letu svoje starosti umrl v Belgradu znani srbski publicist in prvak bivše socialistične stranke Dragiša Lapčevič. Pokojni Lapčevič je bil rojen 1. 1864. v Užicab, kjer je dovršil tri razrede ljudske šole. Višjih šol ni imel. Pri svoji pridnosti in bistroumnosti se je pa šolal kot samouk dalje ter si na ta način pridobil precejšnjo izobrazbo ter se je pozneje uveljavljal kot publicist in prevajalec, predvsem nemške in ruske socialistične literature. V politično življenje je stopil razmeroma mlad. Kot poslanec bivše socialistične stranke je bil izvoljen v skupščino 1. 1905. Poslanski mandat je obdržal vse do ustavodajne skupščine. Pred razkolom socialistične stranke je pokojni Lapčevič veljal za šefa stranke. Pogreb bo jutri dopoldne ob 10 iz kapele na novem pokopališču. šah v Zagrebu Zagreb, 14 avgusta, b. Stanje šahovskega turnirja po osmem kolu je sledeče: Skupina A: Gligorič 7 in pol, Rajkovič 6, Jerman, Šiška pet in pol, Feuer, Majstorovič 5, Gottlieb, B. Pavlovič 4, Prašič, inž. Ivkov 3 in pol, Licul in S. Pavlovič 3, Mlinar in Muha 2 in pol, Medan 2, Atias 1 in pol. Skupina B: Gabrovšek 7, Šorli 6, Rebar, Weiss pet in pol, Berner 5, Carev, Savič, Slokan 4 in pol, Muždeka, Stakič, Šubarič 3 in pol, Kohn in Lončarič 3, Cindrič 2 in pol. Filipčič 2, Kurjački pol točke. Končno stanje damskega šampijonata je sledeče: Timotejev, Petrovič 6 in pol in si delita dve nagradi 400 + 300 din, Antonijcvič 5 točk dobi nagrado 200 d-narjev, Marut 3 in pol točke, nagrado 100 din, Hra-šovec 3, Deutsch 2 in pol, Korban 1, Takač 0. Smrt pod vlakom Maribor, 14. avgusta. Danes popoldne ob 5.10 se jo pripetil na postaji Slovenska Bistrica pretresljiv prizor. Ko je vlak vozil v postajo, se je vrgel pod lokomotivo neznan moški, ki so ga kolesa čisto razmesarila. Bil je takoj mrtev. Doslej niso mogli ugotoviti njegove osebnosti. Ako želite v tujino Belgrad, 14. avgusta. AA. V zadnjem času so se posamezne osebe in razne delegacije o.bračale na Narodno banko glede nakupa svobodnih deviz zaradi odhoda v tujino ali za plačila druge vrste. Ob tej priliki se opozarjajo vsi zainteresirani, da Narodna banka za zasebna plačila kakor tudi po blagovni ali neblagovni osnovi ne daje svobodnih deviz izvzemši ob intervencijah na domačih borzah. Vsa privatna piaciia se iahko izvriu)e|0 samo preko zasebnih pooblaščenih denarnih zavodov, t II. jugoslov. gasilski kongres v Ljubljani Ljubljana. 14. avgusta. Niso se dobro izzveneli veličastni vtisi mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, že je slovenska prestolnica zopet prizorišče slavnostnih dogodkov in manifestacij. To pot ima bela Ljubljana čast izkazovati svojo znano gostoljubnost tisočerim zastopnikom mogočne jugoslovanske gasilske armade, ki si je naše mesto izbrala za svoj II. jugoslovanski gasilski kongres. V Ljubljano se je spet naselila ona živahna razgibanost, ki daje tako zgovorno obeležje vsem velikim prireditvam našega mesta. Ulice in ceste oživljajo te dni elegantni paradni kroji naših gasilcev, med katere so pomešane slikovite narodne noše bratov in 6ester z juga. Z vseh ljubljanskih hiš vihrajo v pozdrav vrlim braniteljem ljudskega premoženja zastave, poslopja pa, ki jih kongres uporablja za svoje prireditve, so slavnostno okrašena «. zeleniem. V večernih urah zable-sti na ljubljanskem £-adu v močnih žarnicah gasilski pozdrav »Ha pomoči« Slavnostno okrašen z zastavami in zelenjem je tudi naš stadion, v katerega okrilju bodo naši gasilci svetu pokazali svojo moč, disciplino in izvežbanost. Najvišji zastopniki Posehno počaščenje pomeni za gasilski kongres, da je visoki pokrovitelj jugoslovanskega gasilstva Nj. Vis. kraljevič Tomislav poslal svojega zastopnika v osebi konjeniškega podpolkovnika Borisa V. Gorbatov-skega, ki je na vseh prireditvah deležen prisrčnih ovacij. V imenu kraljevske vlade sta se prireditev včeraj in danes udeleževala minister brez listnice in starešina Jugoslovanske gasilske zveze Franc Snoj ter minister za telesno vzgojo naroda čejovič, dočim je minister za vojsko in mornarico pooblastil pomočnika poveljnika dravske div. oblasti brig. generala Dušana Dodiča, da ga zastopa na kongresu. Za glavni kongresni dan v torek pa eo napovedali svojo udeležbo še ministri dr. Krek, Maitrovič in dr. Miljuš. Inozemski predstavniki Naši gasilci so povabili na svoj kongres zastopnike mnogih državnih gasilskih zvez v Evropi. Žal pa se niso mogli mnogi od njih zaradi položaja v svetu odzvati temu povabilu. Posebno je našim gasilcem hu- do, da ne morejo med seboj pozdraviti bra'skih čeških, poljskih in slovaških gasilcev, s katerimi so združeni v Vseslovansko gasilsko zvezo in s katerimi jih družijo tako prisrčne vezi. Češki, poljski in slovaški gasilci so sicer poslali kongresu tople pismene pozdrave, obenem pa sporočili, da se ga ne morejo udeležiti. Tako so počastili s svojo navzočnostjo kongres, le naslednji inozemski zastopniki: Mednarodni gasilski tehnični komite (CTIF) in njegovega predsednika sira Thomasa Cooka zastopa v Ljubliani rev. P B. Luscombe, častni kurat angleške gasilske zveze Nemško gasilstvo ter Rheinischer Provinziai-Feuervvehr-Verband zastopata deželni požarni direktor Wolf Karel in njegov poboč-nik inž. Emst Bucklers. Italijanska gasilska zveza je poslala kot svoia zastopnika dr. inž Latina Baccheret-tija in inž. Carla Mologomba. Madžarske gasilce pa zastopa dr. Roncsik. poveljnik poklicne gasilske čete mesta Debreczina in Bertejan Andrcka, namestnik poveljnika poklicne gas. čete v Gyoru. ^ Gostje na gasilskem kongresu v Ljubljani. Skupina iz Skoplja v prelepih narodnih nošah. izredna udeležba srbskih in hrvatskih gasilcev Vse gasilske zajedniee po naših banovinah so poslale na ljubljanski kongres izredno močna zastopstva. Najmočnjše ie zastopana donavska banovina, iz katere je že v soboto zvečer prispelo s posebnim vlakom okrog 900 gasilcev, večinoma v krajih. Močna delegacija s starešino dr. Pavičičem na čelu zastopa gasilsko zajednico drinske banovine. Iz moravske zajedniee je pripeljal starešina Anastasijevič Vlajko močno zastopstvo, iz vardarske banovine pa je prispela številna delegacija pod vodstvom prvega podstarešine narodnega poslanca inž Popoviča Acima. Gasilsko zajednico zetske banovine zastopa 6 članov osrednjega odbora v krasnih črnogorskih narodnih nošah. Poleg njih je prispelo iz Črne gore še okrog 60 gasilcev v krojih. Močna udeležba gasilcev iz Belgrada, med katerimi vzbuja posebno pozornost ženska gasilska četa iz Zemuna. Častna je udeležba tudi dalmatinskih in bosanskih gasilcev. Hrvatski gasilci pa so poslali na proslavo 20 letnice gasilske zajedniee dravske banovine vse člane zajednične uprave na čelu s starešino Stankom Žagarjem. Poleg njih pa so prispela na kongres močna zastopstva posameznih hrvatskih žup. Tako moremo reči, da je II. jugoslovanski gasilski kongres v resnici združil v bratski slogi prav vse zastopnike srbskih, hrvatskih in slovenskih gasilcev, Množice slovenskih gasilcev Pravo množično sliko pa bodo dali kongresu tisoči in tisoči slovenskih gasilcev, od katerih jih je mnogo že prispelo, glavni del pa prispe v Ljubljano v teku današnjega popoldneva, odnosno noči. Prijave posameznih slovenskih žup m čet so presegle vsa pričakovanja, tako da bodo jutri valovale v Ljubljani nepregledne množice slovenskih gasilcev. Ni gasilske čete širom Slovenije, ki ne bi prijavila svojih zastopnikov za kongres. Zlasti pa bo pomnožila udeležbo slovenskih gasilcev četrtinska voznina na železnici, s katero je kr. vlada pokazala toplo razumevanje in naklonjenost gasilstvu. Misli o brezbožju L Veliko zanimanje je zbudila letos v vseh krogih knjiga prof. Sehubarta iz Rige o duši .Vzhoda* Napravila je velik vtis tudi v tako zvanih svobodomiselnih krogih, ker napoveduje v borbi narodov za novo kulturo zmago slovanske duševnosti, ki bo po njegorein prepričanju zagospodovala propadajočemu zapadli. Toda ti krogi zamolčujcjo, da Schubart poveličuje krščansko kulturo, ki bo slavila po slovanskih narodih, predvsem po Rusiji, svoje zmagoslavje nad ateizmom, ki se je porodil na zapadu in jc bil v zadnjih dveh stoletjih zanesen v Rusijo kot strup t zapada. Zato je zelo važno, kaj Schubart pravi o boljševizmu, da ne bi bil kdo, ki bere izvestne enostranske ocene tega znamenitega dela, zapeljan v zmoto, kakor da bi smatral Schubart za izveličarja človeštva tisto Rusijo, kakršna je danes. Takole izvaja Schubart v tem pogledu: Po Goethejevih besedah jc borba vere z nevero glavni predmet svetovne zgodovine, kar usoda Rusije potrjuje v polni meri. Ta borba, piše znani filozof Vladimir lljin, jc središče vsega, kar se dogaja na tleh sovjetske države. Kakor je že dejal Dostojcvskij v »Besih«, je ruska revolucija od svojih prvih začetkov do danes boj za zadnje vprašanje človeštva. Preganjanje vere v Rusiji pa je pokazalo, da ni mogoče niti z naporom najhujše sile ljudstva razbožiti. Jaroslavski, izdajatelj >Brezbožnika«, odkrito priznava, da je v 20 letih borbe, v kateri ima država na svoji strani na razpolago vsa sredstva, uspelo pridobiti za brezboštvo v velemestih kakšne dve tretjini ljudi, na deželi pa komaj eno tretjino. Nemalo je takih, ki brezboštvo samo hlinijo iz strahu pred režimom. Ker rusko ljudstvo kljub naraščajočemu pomeščanjenju še vedno živi po večini na deželi, lahko rečemo, da je ostalo krščanstvu zvesto najmanj 60 odstotkov ruskih ljudi. Brezbožniki sc pritožujejo, da cclo pionirji, to jc člani komunistične mladinske zveze, ne obiskujejo samo bogoslužja, ampak celo pri njem sodelujejo in tvorijo cerkvene zbore. Ti ljudje niso tisti, ki se še držijo dedne vere, ampak to je mladi rod, ki sc ntu vprašanje po končnem namenu in smislu vsega dogajanja vsiljuje spričo nezadovoljnosti, ki jo čutijo v svojem srcu ob plitvem razuntarstvu tako zvanc sovjetske znanosti. Celo med naravoslovce v Sovjetski Rusiji je zašla sodobna zapailna struja, ki jc proti mehaničnemu pojmovanju življenja. To lahko opazimo v njihovih razpravah, ki često napravijo vtis, da jc pisatelja stalo nekoliko truda, da se je držal materialističnega nazi-ranja, ki ga mu narekuje uradna komunistična znanost. Kjer pa se jc brezboštvo vsaj na zunaj uveljavilo, jc kmalu pokazalo, da predstavlja trajno nevzdržen nazor. Izkazuje sc, da je prepričanje sovjetskega človeka, češ, da Boga ne potrebuje, ker človek lahko sam uredi zemljo po svoje, da bi dosegel končno srečo posameznika po družabnem blagostanju, otročja utvara. Naj reče kdo, kar hoče, kakor hitro ugasne vera v Boga, izgubijo tudi nravstveni zakoni vso svojo učinpovitost. V brezbožni družbi sc ne čuti nihče več vezanega od nadčloveških sil in postav ter od kakšnega večnega reda, in oboževani kolektiv, po katerem naj bi se vsak ravnal, dejansko postane neizprosen malik, čigar tiranija je najhujša od vseh. * Die Seele des Osfens, Riga, 1038. Mesijanski nazor o Rusiji, katerega je treba presojati kritično, je pisatelj povzel po slavjanofilstvu. ki ga Schubart brezpogojno soreiem« Prvi dan kongresnih prireditev V naslednjem podajamo našim čitateljem kratek pregled kongresnih prireditev v nedeljo: Služba božja za pokojne gasilce V skladu z globokim krščanskim čustvovanjem jugoslovanskih gasilcev je bila za začetek kongresa sv. maša v cerkvi sv. Florjania za pokojne gasilce, ki so se je poleg velikega števila slovenskih gasilcev udeležili tudi zastopniki civilnih m vojaških oblasti na čelu z ministrom Snojem ter V6e inozemske delegacije. Člani ljubljanske gasilske župe so odkorakali v cerkcv izpred Mestnega doma v strumnih četveroredih pod vodstvom župnega starešine g. Pristovška Stanka. Službo božjo je opravil gasilski kurat dr. Ignacij Lenček. Poklonitev umrlim gasilcem pri Sv. Križu Po maši so se odpeljala gasilska zastopstva in predstavniki oblasti na pokopališče pri Sv. Križu, da počaste spomin zaslužnih Slovenskih gasilskih pionirjev in množice drugih slovenskih gasilcev, ki so tam pokopani Glavna slovesnost je bila pred križem na sredi pokopališča, kjer je bila postrojena častna četa, ki jo je dala gasilska četa KID z Jesenic. Poleg zveznega starešine ministra Snoja in celotnega odbora zveze kakor tudi dravske zajedniee so prisostvovali žalnim slovesnostim na pokopališču vse inozemske delegacije, zastopnik bana banski svetnik dr. Logar, zastopnik vojske v zajedničnem odboru polkovnik Živa-novič, zastopnik ljubljanskega župana dr. Graselli in drugi. Gasilski oktet KID z Jesenic je zapel žalostinko »Človek glej«, nakar se je 2. podstarešina zveze Stevo Markovič v toplih besedah spomnil vseh pokojnih gasilskih delavcev, kt počivajo na tem pokopališču. Nato so položili vence v imenu mestn občine poveljnik ljubljanskih gasilcev g Furlan Janez, nato pa še angleški, nemška, italijanska in madžarska zastopnika. Z eno-minutnim molkom b petjem Alježeve »Pri pogrebu« je bila zaključena slovesnost pri križu. Lepa žalna slovesnost je bila tudi na grobovih pionirjev slovenskega in jugoslovanskega gasilstva Frana Barleta in Josipa Turka. Ob obeh grobovih je stala častna gasilska straža z baklami. Na oba grobova je položila svoje vence gasilska zveza, zasluge pokojnih gasilskih borcev pa je v lepih besedah slavil podstarešina dravske zajedniee g Gologranc iz Celja Zastopniki prostovoljne gasilske čete Ljubljana -mesto pa so odšli še na grobova svojih tovarišev Žar-gija in Levca. Tudi ob teh dveh grobovih, kjer počivata žrtvi gasilske službe, je stala častna straža z baklami. Poveljnik čete g. Polde Zupančič je položil na oba grobova krasna venca. Minister Cejovič odpira gasilsko razstavo Tretja prireditev prvega kongresnega dne je bila otvoritev III. gasilske razstave v prostorih I. drž. realne gimnazije. K otvoritvi razstave so se zbrali odlični zastopniki našega javnega življenja, na prvem mestu zastopnik kraljeviča Tcmislava podpolkovnik Gorbatov-ski, minister za telesno vzgojo čejovič, ki jim je pred poslopjem izkazala časti strumna gasilska četa z želez-ničarsko godbo »Slogo«. Otvoritvi so prisostvovali tudi vsi že zgoraj omenjeni dostojanstveniki Minister Snoj o namenu gasilske razstave V prvem oddelku razstave je pozdravil zbrane od-ličnike minisjer in starešina zveze g. Snoj ter naprosil zastopnika kraljeviča Tomislava, naj bo na mero-dajnem mestu tolmač iskrenih čustev, ki jih goje jugoslovanski gasilci do svojega visokega pokrovitelja. Nato je gospod minister izvajal: Ako hočemo, da bo naše gasilstvo na primerni višini, da bo deležno vsega napredka v strokovno-tehničnem pogledu, mu moramo dati priložnost, da se izobrazi in usposobi. Nov čas, nove razmere, razvoj tehnike in industrije stavijo tudi na gasilstvo nove zahteve. Gasilska zveza se zaveda, da mora preurediti in na nove temelje postaviti šolanje in tehnično izobrazbo našega gasilstva. Stremi in dela za tem, da dobimo čimprej gasilsko šolo, v kateri naj bi se v bodoče usposabljali naši gasilski častniki To je in naj bo v bodoče ena prvih nalog naše gasilske zveze. Sestaven del te gasilske šole pa mora biti gasilski muzej in stalna gasilska razstava. Takšna razstava bi v veliki men poučno delovala ne samo na gasilce, ampak na vsakogar, posebno še, ko danes živimo v času, ko je za vsakega državljana potrebno, da pozna vsaj temeljna načela gasilske tehnike. G. minister 6e je nato v imenu Gasilske zveze zahvalil gasilski zajednici v Ljubljani, ki je to razstavo organizirala in vložila v njo obilo truda ter naprosil g. ministra Čejoviča, nai razstavo odpre. Minister za telesno vzgojo g. čejovič je nato odprl razstavo z naslednj mi besedami: »Gospod odposlanec Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, gospod minister! Zelo mi je ljubo, da je Gasilska zajednica dravske banovine v okviru gasilskega kongresa priredila tudi to lepo razstavo. Prepričan sem, da je bilo treba mnogo truda in žrtev, preden so bili zbrani razstavljeni predmeti in preden je bila organizirana ta razstava. Iskreno želim, da bi žela ta razstava poln uspeh in da bi seznanila najširše plasti naroda tako z veliko pretek- (iasilci iz Cetinja v Črni gori kupujejo prve kongresne fotografije. RUFF čokolada je polna vitaminov Največja zanimivost gasilske razstave v I. drž. realni gimnaziji v Vegovi nlicl. Model va«l * cerkvijo. r katere zvonik udarjajo meter dolge električne iskre — strele v malem. lostjo gasilske delavnosti, kakor tudi z njenim človekoljubnim delom v sedanjosti, in da bi imelo naše gibanje od te razstave čim več koristi v bodočnosti. S tem otvarjam razstavo Gasilske zajedniee dravske banovine!« Nato so si zbrani odličniki in zastopniki ogledali vzorno organizirano razstavo pod vodstvom g. ministra Snoja. Razstava, katere opis je objavil že nedeljski »Slovenec«, je včeraj in danes privabila izredno mnogo v Ljubljani se mudečih gasilcev in drugega občinstva Slavnostna seja dravske zajedniee V proslavo dvajsetletnice svojega obstoja je imela gasilska zajednira dravske banovine v nedeljo zvečer ob G slavnostno sejo v beli dvorani »Uniona«. Slavnostne seje so 6e poleg celotnega odbora zajedniee udeležili tudi številni člani uprave Jugoslovanske gasilske zveze na čelu z njenim starešinom ministrom Snojem ter zastop- ' niki ostalih gasilskih zajednic države. Starešina dravske zajedn ice dr. Kodre je v uvodu pozdravil zastopnika bana banskega svetnika dr. Logarja. zastopnika vojske polkovnika Zivanoviča, zastopnika policijske uprave dr. Penka in zastopnika ljubljanske mestne občine poveljnika poklicnih gasilcev g. Furlana. Nadalje je pozdravil starešino zveze ministra Snoja, generalnega gasilskega inšpektorja Pintarja, generalnega tajnika Srhella in druge. Starešina dr. Kodre je nato v daljšem govoru očrtal razvoj slovenskega gasilstva od prvih početkov do danes. V imenu uprave Gasilske zveze je nato čestital dravski zajednici k ničnemu jubileju starešina drinske zajedniee dr. 1'avičič, ki je poudaril med drugim, da imajo slovenski gasilci največji delež zaslug pri tolikšnem sedanjem razmahu vsega jugoslovanskega gasilstva. Starešina dr. Kodre je nato prečita! brzojavne pozdrave in čestitke slovaške gasilske zveze. Številni odlikovanci Starešina zveze minister Snoj je nato s primernim nagovorom razdelil številna odlikovanja, ki jih je podelila zveza požrtvovalnim delavcem v svojih vrstah: Tako je prejel najvišje gasilsko odlikovanje, križec za zasluge dr. Kodre, starešina Gasilske zajedniee dravske banovine. II. podstarešina Gasilske zajedniee g. Bogdan Pogačnik je bil odlikovan z odlikovanjem, ki mu ga je poslala češka gasilska župa v Vimpergu. Nadalje so bili odlikovani naslednji gasilski delavci in pijonirji: A) Z zveznim križcem II. stopnje: Mežek Franc, tajnik Gasilske zajedniee drav. ban.. Japelj Pavle, predsednik kongres, odbora in poin. tajnik Gas. zajedniee, Kupnik Jože, predsednik tehn. ods. kongres. odbora in star. g. ž. Ljub. ok., inž. Dolenc Franc, gasilski inšpektor in tajnik kon. odb., Ivane Boris, predsednik prop. ods. k. o. in tajnik g. ž. Kranj, dr. Šmajd Albin, preds. sprej. ods. k. o. in stareš. g. ž. Radovljica, Kessler Alfonz, član tehn. odsk. k. o. in podst. g. ž. Maribor, Dolinar Josip, preds. lot. ods. k. o. ter stareš. g. ž. Litija, Lah Miha, član fin. ods. k. o. in blagajnik G. z. d. b. B) Z zveznim križcem III. stopnje: ftlechta Srečko, preds. razst. ods. k. o. in član pgč. Ljublj. Bežigrad, Hlastan Slavko, inštruktor ter član pgč. Trbovlje, Presetnik Ivan, inštruktor, član pgč. Složice. Erjavec Leopold, poveljnik pgč. Na d gorica, Hvale Jože, uradnik Zadr. gosp. banke v Ljubljani, Kermavner Ivo, uradnik tehn. odd. kr. ban. upr. dr. ban., Ljubljana, Snoj Ivan, uradnik mestne plinarne, Dolinar F'ranc, uradnik mestn. voj. urada v Ljubljani, Langus Jože, nadzornik mest. troš. urada Ljubljana, Kos Anton, uradnik Zadruž. gosp. banke Ljubljana, Ceč Vilko, faktor Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, Vidic Ciril, ravnatelj Hranil, kmečkih občin v Ljubljani, Rasperger Anton, višji svetnik Direkc. drž. žel. v Ljubljani. Z zajedničnim zlatim križcem: Ivane Boris, Kranj, Kesler Alfonz, Maribor. Z zajedničnim srebrnim križcem: ftlechta Srečko, preds. razst. ods. k. o. Bežigr., Plestenjak Karol, knjigovodja Gas. zaj., Zupančič Alojz, Kresnice. V imenu odlikovanih so se zahvalili starešina dr. Kodre, Jai>elj Pavle in Alfonz Kessler, s čemer je bila slavnostna seja zaključena. Agfc Ne kupujte maCka v vreli! Ne PUte kisle vode. ne da bi ^^ pazili, katero pijetel Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevate Radensko tisto x rdečimi srci, našo najboljšo mineralno vodo, I«f eno v originalnih steklenice h I Stran £ ASLOVESEC«, dne 15. avgusta 1C39. Ker. 185. Lepi uspehi gasilskih tekem na Stadionu Tzredno lepa in privlačna točka prvega dne gasilskega kongresa so bile gasilske tekme, ki so bile v nedeljo ves dan na Stadionu. To so bile prve gasilske tekme, ki so imele na sporedu samo discipline, kakršne so v skladu z gasilsko sIužIkj. 2e na teh prvih tekmah se je opazilo, kako velikega pomena so takšna tekmovanja za tehnično in strokovno usposobljenost našega gasilstva. Namen teh tekmovanj, ki se bodo poslej vpeljala po vseh četah in župah v Sloveniji, je dvigniti vso našo gasilsko armado na takšnb višino, da bo v vseh ozirih dorasla svojim nalogam. Discipline tekmovanja so bile izredno skrbno sestavljene. Tekme so bile razdeljene v dva dela, v tekme posameznikov in tekme rojev. Roj je najmanjša gasilska edinica in šteje deset mož s svojim vodjem. Za tekme posameznikov, ki so bile dopoldne, se je prijavilo vsega 57 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije, ki so tudi vsi nastopili. Tekmovali so v treh točkah, in sicer: tek na 400 metrov z zaprekami, plezanje po lestvi in reševanje ponesrečenca in samoreševanje. Tekmovalci so morali teči v delovni obleki s čelado, vrvjo, kara-binarjem in s plinsko masko. V razdalji 50 metrov od starta so morali preskočiti dva metra široko zapreko, v razdalji 150 metrov pa 1 meter visoko ograjo. Na daljavi 250 metrov pa je bil postavljen '2 metra visok plot, katerega so morali tekmovalci preplezati. Ko so preplezali plot, so si morali natakniti maske, kajti 300 metrov od starta je bil z rdečimi zastavicami označen prOstor, zadimljen s »strupenimi plini«. Nekoliko naprej je bila postavljena 8 metrov dolga, 30 cm visoka in 15 cm Uroka greda, ki so jo morali tekmovalci prehoditi, ne da bi se dotaknili zemlje. 50 metrov pred ciljem pa je bil postavljen nekaj metrov dolg sod brez dna. skozi katerega so se morali tekmovalci splaziti. Kakor je razvideti iz naštetega, je bil tek na 400 metrov precej naporen, vendar so tekmovalci dosegli odlične uspehe. V tej točki je zmagal Krmelj Franc iz škofje Loke, ki je pretekel vso progo z vsemi zaprekami v času 91.9 sekund. Če pomislimo, da naši najboljši športni tekači porabijo za tek čez zapreke na 400 metrov blizu 60 sekund, pa tečejo v športnih oblekah in se njihove zapreke še od daleč ne morejo primerjati z gasilskimi, potem moramo priznati čas zmagovalca kot izredno dober uspeh. Pri naslednji točki (plezanje po lestvi in reševanje ponesrečenca) so morali tekmovalci prav tako v delovni obleki z vsemi rekviziti splezati pravilno po precej visoki lestvi, pograbiti »ponesrečenca«, ki ga je predstavljala 50 kilogramov težka lutka, ter ga varno po lestvi prinesti na zemljo. Tudi pri tej točki so naši gasilci pokazali izredno izvežhanost in okretnost. Tri tretji točki so morali tekmovalci po kljukasti lestvi splezati na tram ter ga zajahati. Nato so odvili vrv, napravili okrog trama močno zanko ter spustili na tla. Vrv so nato ovili trikrat okrog karabinarja ter se nato s pomočjo te zavore spuščali na tla. V vseh teh treh točkah se je bila med tekmovalci ostra in napeta borba za boljša mesta v končnem plncementu. Točke, dosežene pri posameznih disciplinah, so se seštele in tako se jc 1 itn >"JmL I Minister Snoj zasleduje tekme gasilcev na Stadionu. določil vrstni red tekmovalcev. Dosegljivih je bilo 171 točk. Rezultati so bili naslednji: 1. Okorn Viljem, Trbovlje-trg (Laško) 160.80. 2. Krmelj Franc, Skofja Loka (Skofja Loka) 145.20 3. Pučko Vinko, Vir (Kamnik) 142.26. 4. Guzelj Janez, Skofja Loka (Skofja Loka) 135.32. 5. Fekonja Maks, Radomerje (Ljutomer) 134.68. 6. Skoflek Mirko, Trbovl je-trg (Laško) 128.34. 7. Fišer Drago, Maribor-mesto (Maribor-me-sto) 127.75. R. Rode Vinko, Vir (Kamnik) 126.36. 9. Oplotnik Ernest, Trbovlje-trg (Laško) 122.75. 10. Poklukar .lože. Gorje (Radovljica) 118.88. 11. Orne Janez, Moste (Ljubljana-mesto) 116.50. 12. Bozovičar Rado, Skofja Loka (Skofja Loka) 113.76. Prav zanimive in napete so bile popoldanske tekme rojev, katerih se je borilo 18. Točke tekmovanja so bile naslednje: alarm, trodelni napad, pospravljanje orodja, redovne vaje in metanje cevnih kolobarjev. Alarm je bil izveden takole: tekmovalci so slekli v >orodiišču< čelado, pas in jopič ter odšli na določeno mesto, kakšnih 40m stran od oro-diiča. Na znak vrbune s sireno so stekli v oro-dišče in se Čim hitreje oblekli ter se nato postavili v osnovnem redu. Na |>oveije rojnika »-o pripravili orodje za odhod. Čim hitreje se je to iz- vršilo, tem več točk so sodniki zapisali tekmujočemu roju. Naslednja točka, to je trodelni napad na po-žarišče, je imela najvočjo praktično veljavo in je bila tudi najbolj zanimiva. Na tekmovalnem prostoru je bilo označeno jtožarišče in pa voda. Roj pod vodstvom svojega rojnika je moral zapeljati orodje k požaru, napeljati cevi in sploh opraviti vsa dela, ki jih gasilska taktika predpisuje za gašenje požarov. Tu se je pokazala velika usposobljenost naših gasilcev. S eilovito brzino, pri tem pa z občudovanja vredno okrelnosijo, pa tudi prisebnostjo, brez nervoznosti so opravljali vsa potrebna dela, dokler ni komisija dala znaka za konec. Pri naslednji točki je moral roj pravilno pospraviti vse orodje, ki ga je uporabljal na poža-rišču ter ga pripeljati nazaj v orodišče. Pri redovnih vajah je vsak roj v strumnem koraku in e precizno izvedbo izvajal razna pre-strojenja na mestu in v gibanju. Zadnja točka je bila metanje cevnih kolobarjev. Po 8 gasilcev je hkratu oteklo z mesta v isto smer. Ko je vsak prispel na določeno mesto, je i zakotalil po tleh kolobar 15m cevi ter nato cev I « pojil s eevjo svojega prednika. V izredno kratkem času je bilo tako položenih 120 m cevi. Tudi pri tej točki so pokazali naši gasilci občudovanja vredno izurjenost. V celotnem tekmovanju Je bilo dosegljivih 1000 točk. Vsak roj je moral absolvirati vse discipline, nakar eo sešteli točke. Rezultati ao bili naslednji: 1. Ormož (ž. Ptuj) 872 2. Maribor-mesto (ž. MariSor-meeto) R27.5, 3. Stara Vrhnika (ž. Ljubljana-okolira) 805.5, 4. Pobrežje (ž. Maribor-deani breg) 792, 5. Gaherje (ž. Celje) 765, 6. Vir (ž. Kamnik) 755.5, 7. Stražiiče (ž. Kranj) 721, 8. Gorje (ž. Radovljica) 709.5, 9. Ptuj (ž. Ptuj) 696, 10. Trbovlje-trg (ž. Laško) 694.5, 11. Gornja Radgona (ž Ljutomer) 694, 12. Smolenja vas (ž. Novo mesto) 672, 13. Celje (ž. Celje) 6f>4, 14. Trbovlje-rudnik (ž. Laško) 632, 15. Laško (i. Laško) 625, 16. Šmartno (ž. Litija) 607.5, 17. Ribnica (ž. Kočevje) 506.5, 18. Radovljica (ž. Radovljica) 484 točk". Celotno tekmovanje je poteklo v najlepšem redu in v vzorni disciplini tako tekmovalcev kakor tudi sodniških komisij. Tekme je ves dan z zanimanjem opazovala precejšnja množica gledalcev. Prizor z gasilskih tekem na Stadionu v nedeljo popoldne. Slavnostno zborovanje v Unionu Ljubljana, 14. avg. Središče današnjih kongresnih prireditev je bilo veliko zborovanje jugoslovanskih gasilskih zastopstev v veliki dvorani Uniona. Že pred 9, ko je bilo zborovanje napovedano, so unioneko dvorano napolnili kongresni gostje in slovenski gasilci. Dvorana je bila Okusno okrašena s kraljevo sliko, zastavami in zelenjem. Na balkonu je zavzela mesto godba dravske divizijske oblasti. Pred Unionom je bila postrojena častna četa gasilcev z železničarsko godbo, ki je izkazovala časti prihajajočim visokim gostom. Ko je nekoliko po 9 prispel v dvorano zastopnik kraljeviča Tomislava, konjeniški podpolkovnik Boris Gorba-tovski, je bila dvorana že nabito polna do zadnjega kotička. Pri vsiopu visokega zastopnika je go.lba zaigrala pozdravno koračnico, vsi na-vzočni pa so se dvignili s sedežev in živahno pozdravili usokepa gojta. Med odličniki, ki so se udeležili »avnostne-ga dela zborovanja, naj omenimo ministra za telesno vzgojo fejovifa, zastopnika ministra vojske generala Dediča, senatorja dr. Knlovca, ljubljanskega župana dr. Adlešiča, polkovnika Zivn-novifa, načelnika v ministrstvu za telesno vzgolo inž. Aračiča in šefa odseka Ulago ter več narodnih poslancev. Navzočo so bile tudi vse inozemske delegacije. Zborovanje ie začel starešina Jugoslovanske gasilske zveze minister Snoj. ki je najprej med navdušenimi ovacijami izrazil vdanostne itozdra-ve Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu. Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in vsemu kraljevskemu domu. Vojaška godba je zaigrala državno himno, ki so jo zborovalci poslušali stoje. Minister Snoj je nato toplo pozdravil vse odiične goste ter prečital pozdravno brzojavko predsednika senata dr. Antona Korošca. Pri tem so zborovalci priredili slovenskemu voditelju prisrčne ovacije. Vihar navdušenja se je dvignil v dvorani, ko je minister prečital pozdrave češke gasilske čete, ki iskreno obžaluje, da se ne more udeležiti kongresa. Pozdrave 60 poslale ludi poljska, slovaška in francoska gasilska zveza. Govor ministra Snoja Minister Snoj je nato izvajal: Naš gasilski kongres je narekovala potreba, in ga terja razvoj organizacije. Kongresi se ne prirejajo vsak dan, ampak v gotovih razdobjih, ko je treba dati nove pobude, nove sile in zagona za delo in napredek organizacije. Pred nami se odpira polno problemov, mimo katerih ne moremo in katerih se moramo lotiti in jih rešiti, Čimpreje tem bolje. Prvo je, da poudarimo duhovno stran, duhovno silo gasilstva, gasilske misli in ideje, ki temelji na veliki zapovedi ljubezni. Le iz naše notranjosti, naše duševne sile in moči se rode one odlike, ki krase oziroma morajo krasiti vsakega pravega gasilca. Te odlike so pripravljenost na žrtve, samopremagovanje, odpoved, pa tudi pogum, samozavest in odločnost. V to smer naj gre v prvi vrsti naše delo in naše prizadevanje. Storili bomo s tem veliko delo organizaciji, narodu in državi pa neizmerno koristili. Zavedajmo se, da šteje naša gasilska organizarija nad 80 tisoč članov, da štejejo naše vrste tisoče in tisoče naraščaja, za katerega vzgojo smo odgovorni napram starišem in napram državi. Treba pa nam ie tudi tehnične izpopolnitve in napredka. Tudi v tem pogledu naj kongres, gasilska razstava, tekme in jutrišnji gasilski nastop na Stadionu da novih pobud in novih smernic. Včeraj dopoldne sem bil na Stadionu pri tekmah posameznikov in popoldne pri tekmah rojev. Treba je bilo samo videti, s kakim navdušenjem in s kakim ognjem eo ti mladi fantje tekmovali in koliko znanja in spretnosti so pokazali. Letos smo prvič vpeljali gasilske tekme. Po so-galsni sodbi vseh, ki so tekme videli, po sodbi strokovnjakov, ki so jih pripravljali in vodili, moramo gasilske tekme izpeljati vsako leto v vseh naših edinicah. Tako nas je ta kongres že takoj prvi dan obogatil za veliko izkušnjo, našim poveljnikom in žopnim starešinam, pa dal novo hvaležno IKjlje udejstvovanja. G. minister se je nato zahvalil vsem delavcem iz gasilskih in negasilskih vrst, ki so s svojim delom pri|>omogli, da kongresni dnevi tako lepo potekajo. Toplo se je zahvalil tudi ljubljanskemu časopisju. Nato je zaključil: Iskreno želim, da bi drugi jugoslovanski gasilski kongres zaoral nove brazde v naše gasilsko polje, da bi seme posejano na te brazde, dalo mnogo in klenega sadu in da bi gasilska misel zaživela z novim ognjem, rastla in napredovala. Vse to delo gasilstva pa naj gre v korist narodu, iz katerega je izšlo, v korist države, naše lepe močne Jugoslavije, katere močan steber naj bo. Bolj kot kdajkoli prej moramo gasilci danes strniti svoje vrste, svoje sile in moči — vedno pripravljeni, da jih stavimo na razpolago domovini in kralju. Ministra Snoja so zborovalci nagradili s toplim odobravanjem. Pozdravi Prvi je pozdravil zborovanje minister za telesno vzgojo Cejovič, ki se je v toplih besedah zahvalil povabilu na kongres. Poudaril je vrline jugoslovanskih gasilcev, od katerih je na najbolj vidnem mestu krščansko Človekoljubje. Jugoslovanski gasilci so kakor vojaki na mrtvi straži, ki bde in čuvajo nad narodnim premož.enjem. Njih naloga je težka in naporna že v miru, še težja in napornejša pa bo njihova služba v vojni. Minister je iskreno čestital Gasilski zvezi k tako lepi prireditvi. Za njim je pozdravil kongres ljubljanski župan dr. Adlešič z naslednjimi besedami: Gospod odposlanec Nj. kralj. Vis. kraljeviča Tomislava! Gospodje ministri! Spoštovana gospoda! Ljubljana je kongresno mesto že od davnih dni. V njej so se zbirali k posvetu vladarji, voditelji najrazličnejših korporacij in narodov, predstavniki materialne in duhovne kulture. Danes ste se zbrali v Ljubljani na II. jugoslovanskem gasilskem kongresu vi, predstavniki najlepše ideje, ki je vsakega posameznika in narod dvignila in ohranila, ideje, ki vse narode veže in druži do najlepšega narodnega sožitja, ideje dejanske ljubezni do bližnjega. Zato vas prav iskreno, nad vse prisrčno pozdravljam v imenu mesta Ljubljane s posebnim veseljem, da ste si baš naše mesto izbrali za kraj tako važnega zborovanja. S ponosom kažem na to, da si je naše mesto postavilo najlepši spomenik v zgodovini, ko se je na čelu naroda stoletja požrtvovalno borilo in umiralo za druge, predvsem pa za evropsko kulturo in tako pokazalo in dokazalo vedno najlepši zgled dejanske požrtvovalnosti do bližnjega. S tem je Ljubljana postala tudi vredna, da ste jo izbrali za svoj kraj zborovanja vi, nosilci ideje pravega človekoljubja, nosilci ideje miru med sosedi in narodi. Zato vam iskreno častitam k vašemu dosedanjemu delu in želim vašemu kongresu najlepših uspehov za bodoče delo v korist naših vasi in mest. v blagor našega naroda in drŽave, v napredek in pro-speh vesoljnega gasilstva! Na pomoč! V imenu angleške delegacije je pozdravil zborovanje rev. 'Lnscombe. častni kurat angleške gasilske zveze. V svojih pozdravnih besedah je poudaril, da je gasilstvo nepolitična organizacija, ki Je ne smejo brigati narodna, rasna in verska trenja. Po njegovem pozdravu je godba zaigrala angleško državno himno >Good save the King«. V Imenu nemške delegacije je pozdravil kongres deželni požarni ravnatelj Karel Wnlf. Naglasil Je, da imajo gasilci vseh narodov in dežel skupne cilje in skupnega sovražnika. Izrazil je iskreno nh^ndovanje napredku in tehnični usposobljenosti jugoslovanskega gasilstva. Po nje- Tgko lovf muhe AER0XON zoponcem. Mnogo se ponarejali Zato zahtevajte izrecno // Aeroxon govem govoru je godba zaigrala nemško državno himno in pesem Horsta Wessela. V imenu italijanske delegacije je govoril dr. inž. Letino Barccheretti, ki je prinesel pozdrave italijanske gasilske zveze. Gasilski kongres naj bo preizkušnja naše sposobnosti, poguma, medsebojne ljubezni in ljubezni do bližnjega. Godba je zaigrala italijansko državno himno in »Giovinezzo«. V imenu madžarskga zastopstva je spregovoril dr. Ronesik, poveljnik poklicne gasilske čete iz Debreczina. Kongres naj poglobi zveze in stike med gasilci raznih narodov. Gasilci so vojaki miru, ki imajo skupnega sovražnika: ogenj. Izrekel je pozdrave v imenu 200.000 organizirpnih madžarskih gasiloev. Po njegovih besedah je godba zaigrala madžarsko državno himno. S tem je bil oficielui del zborovanja zaključen, Strokovni del zborovanja Po petminutnem odmoru se je pričel strokovni del kongresa, na katerega sporedu so bili štirje izčrpni referati o sodobnih gasilskih vprašanjih. Vsi referati so bili skrbno in strokovnja-ško izdelani ter so jedrnato obdelali zastavljene teme. Zborovalci so jim pozorno sledili, referente pa na koncu izvajanj nagradili z zasluženim odobravanjem. Prvi je govoril starešina dravske gasilske zajednice in starešina Vseslovanske gasilske zveze dr. Anton Kodre o narodnem delu gasilstva. Za njim je gasilski inšpektor inž. Dolenc v referatu /Moderno gasilstvo« v poljudnih besedah prikazal razvoj sodobnih gasilskih tehničnih pripomočkov. Zanimiv referat o vlogi gasilstva pri j>asivni obrambi je imel prof. Modic, znani samarijanski pionir dr. Franla Mis pa je imel lepo in poučno predavanje o samarijanstvu. S tem je hil tudi strokovni del zborovanja izčrpan in nekoliko pred 13 uro se je minister Snoj zahvalil zborovalcem za pozornost, s katero so poslušali referate in zaključil bogato zborovanje. Današnji spored Veličasten potek gasilskega kongresa doseže dane« svoj višek in za sklep najsijajnejšo manifestacijo gasilske misli. Ob 8.30 krene sprevod in mimohod po Aleksandrovi, Tyrševi, Masarykovi in Miklošičevi cesti mimo slavnostne tribune najvišjih predstavnikov države, vojske in gasilstva na Kralja Petra trgu in nadalje po Wolfovi ulici na Kongresni trg, kjer bo sv. maša e cerkvenim govorom, ki jo daruje prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman. Gasilci in narodne noše zavzamejo ves Kongresni trg, drugo občinstvo pa v Zvezdi prisostvuje sv. maši. — V sprevodu bo posebno pestra skupina črnogorskih narodnih noš. Privlačna bo tudi skupina starih brizgaln, voz in nekdanjega gasilskega orodja, kar bo predstavljalo zgodovino, ob primerjavi z modernim gasilskim orodjem pa učinkovito podobo razvoja gasilstva pri nas in vobče. Občinstvo na pločnikih in udeleženci sprevoda naj ohranijo red in ce pokorijo rediteljem in varnostnim organom, da bo Ljubljana lepo in dostojno povzdignila veličastno manifestacijo gasilstva in sijaj kongresnih dni, da bodo ostali ti lepi dnevi v dobrem neizbrisnem spominu v srcih vseh udeležencev kon-gresa. < _ _ Slavnostno zborovanje bo takoj po maši lsto-tam. Zborovanje bo poudarilo sklepne misli kongresnega dela in izrazila privrženost in stremljenje V6ega našega naroda in vse Jugoslavije, da se po tem tako lepo uspelem kongresu gasilska misel ie bolj razvije, napreduje in ra6te Bogu v čast in bližnjemu v pomoč. Nastop gasilcev na Stadionu popoldne ob 3 bo z rajalnim pohodom, prostimi in redovnimi vajami zlasti z gasilskimi vajami privabil na tsoče in tisoče ljudi, da 6i po sijajno uspelih tekmah posameznikov in rojev ogledajo znamenito delo vsega našega vrlega gasilstva. Ob navzočnosti visokih gostov in vrhovnega vodstva vsega našega gasilstva, se bodo razdelila darila in diplome tekmovalcem. Kolajne. Kongresni odbor je po želji članstva izdelal spominske kongresne kolajne. Kolajna ima na sprednji strani gasilski grb in napis, na zadnji strani pa silhueto Ljubljane. Ta kolajna bo prav lep spomin vsem gasilcem in samarijankam na veličastna dni gasilskega kongresa. Kolajno je izdelala domača tvrdka J. Stirn v Dravljah. Kolajne se bodo poelale vsem četam, ki jih bodo naročile, Hkatl z naročilom naj pošljejo tudi denar in mcer din 20 za vsake kolajna Vsi aktivno sodelujoči pri tekmah in pri nastopu prejmejo k kolajnam šc poseben znak na trak brezplačno. Ta znak predstavlja dva zlata prekrižana ročnika z drž. grbom. Opozarjamo vse prodajalce srečk gasilske lo-terffe, da vrnejo danes do 7 zvečer vse neprodane srečke loterijskemu odseku kongresne pisarne Gasilske zajednice. Tyrševa cesta 29-111, ker sc bodo vse do tega roka nevrnjene srečke smatrale za prodane. Fotografiranje pri gasilskih kongresnih prireditvah je dovoljeno le tistim, ki imajo posebne znake za fotografe. Znaki se dcbfjo v pisarni Gasilske zajednice v Ljubljani Tyrševa cesta 29-11. Poklicni fotografi morajo imeti za prodajanje fotografij posebno dovoljenje. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Akademski pevski zbor pred kraljem in kraljico Velik uspeh našega najboljšega pevskega zbora na dvoru In pri tujih letoviščarjih Bled, 13. avgusta. Akademsi pevski zbor univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je priredil v soboto koncert na Bledu v dvorani Prosvetnega društva. Ko se je zbor okoli 17.30 pripeljal na Bled v dveh velikih avtobusih, so ga pred Park-hotelom sprejela dekleta v krasnih narodnih nošah in pripela članom slovenske šopke iz nageljnov, rožmarina in roženkravta. Zbor pa je v pozdrav zapel »Od Urala do Triglava«, čemur je sledil velik aplavz vse množice, ki se je medtem nabrala in za nekaj trenutkov zaprla ves velikomestni promet, kakršen je pač v sezonskem času na Bledu. Po tem sprejemu so zlasti tujci navalili na blagajno, a žal, vstopnice so bile razprodane že tretji dan poslovanja koncertne blagajne. Nato so se člani odpeljali na štirih čolnih proti otoku, kjer so se v prijazni brezalkoholni gostilni pokrepčali. Depu-tacija zbora pa je povabila novega rektorja naše univerze dr. Slaviča, ki se mudi na počitnicah, na konrert, in ta je zbor, ki je zapel na stopnicah, pozdravil. Na povratku proti Park-hotelu, kjer je bila pripravljena večerja, je zbor prepeval narodne pesmice. Čolne pa so obkrožale neprestano male ladjice tujcev, ki so z zanimanjem poslušali lepo petje. Sprejem In veličastna podoknlea v »Suvoboru« Po 20, ko se je že stemnilo in je v jezeru odsevalo na tisoče lužic, se je zbor pripeljal do dvorne garaže. Člani' so bili oblečeni v svoje koncertne noše. Pri vhodu v kraljevi dvorec je sprejel zbor adjutant Nj. Vel. kraljice Marije polkovnik Pogačnik. Člani so se vstopili v polkrogu pred glavnim vhodom, takoj nato ob 20.45 pa je prišla na stopnišče Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vis. kraljeviča Andreja, kraljevega namestnika Peroviča ter ostalega spremstva. APZ je zapel svoji visoki pokroviteljici in zaščitnici slovensko pesem, ki jo kot naša najvišja pevska institucija skrbno čuva in neguje. Nj. Vel. kraljica Marija je lepo petje, ki Ee je razlegalo daleč na okoli, poslušala z vidnim zanimanjem. Posebno zanimanje pa je zlasti vzbudila pri Nj. Vel. kralju pesem Kamila Maška »Mla-tiči«. APZ je zapel Adamičevo »Zdravico«, Jenkovo »Vabilo«, Maškovo »Mlatiči< ter Ipavčevo »Danici«. Nato je polkovnik g. Pogačnik predstavil dirigenta g. Fr. Marolta Nj. Vel. kraljici Mariji, ki se je zanimala za organizacijo in delo zbora. Potem je kraljica stopila do stopnic in se zboru zahvalila. O. polkovnik je predstavil g. Marolta tudi Nj. Vel. kralju, ki se je z njim raz-govarjal nekaj trenutkov, nato pa še Nj. Vis. kraljeviču Andreju. Zbor je medtem vzkliknil svoji pokroviteljici, kralju in kraljevskemu domn. Ob koncu je zapel še Hijdrihovo »Hercegovsko*. Zbor se je vračal vesel pozornosti, ki jo je bil deležen od svoje visoke pokroviteljice, mladega kralja in ostalega dvora. Pot iz kraljevega dvorca ob jezeru proti Prosvetnemu domu je nudila prekrasen pogled na modro razsvetljen otok in grad, ki ga je dala za ta slovesen trenutek razsvetliti blejska občina. Slavnostni koncert v dvorani Prosvetnega doma V nabito polno dvorano domačega in tujezem-skega občinstva je bil naznanjen ob 21.15 prihod zastopnika Nj. Vel. kraljice Marije in dvora polkovnika Kerekoviča, ki ga je ljudstvo pozdravilo z vzklikanjem. APZ je zapel državno himno, ki jo je množica poslušala stoje in zatem vzklikala kralju in kraljici. Sledil je koncert, ki ga je zbor izvajal v vsej svoji že poznani dovršenosti in žel močno občudovanje, kakor se je pozneje zvedelo, predvsem pri mednarodnem občinstvu kakor seveda tudi pri domačinih, ki so ob koncu prvega dela koncerta poklonili APZ-u tri vence in sicer Prosv. društvo, Sokol, Zdraviliška komisija ter štiri krasne šopke nageljnov rožmarina in roženkravta, ki so jih darovala, prijazna blejska de- Dolgo ostati na soncu ln hitro porjaveti! | Tedaj je potrebno U LTR A - OL JE • NI V E A s pojačeno m močjo zaščite pred svetlobo. f*^ /r\ ULTRA - OLJE - NIVEA upija sončne žarke, ki povzročajo JP^jfi vfc^^. opekline in prepušča le tiste, ki porjave kožo. kleta. Koncerta sta se udeležila tudi ministra Ce-jovič in Krek, soproga g. bana s hčerko, novi rektor našo univerze prof. dr. Slavič in rektor Glasbene akademije v Zagrebu prof. Lhotka ter mnogo drugih odličnikov. Le žal, da je bila dvorana za ta večer daleč premajhna. Kajti sloves APZ-a je ta večer spravil ves Bled na noge, kar je za naše letovišče, ki ni kazalo do sedaj nikakršnega zanimanja za koncerte, izvanreden dogodek. Po koncertu pa je pevce presenetila okol-nost, da niti dvorni zastopnik niti publika ni mogla zapustiti dvorane, dokler ni zbor dodal še dve pesmi in sicer Adamičevo »Zdravico« ter Ipavčevo »Dan iri«. Po Bledu se je potem bliskovito raznesla vest o velikem usppfiu našega najboljšega zbora. ki je ponovno potrdil svoj upravičen sloves in ponovno dokazal, da je po svojem delu in stremljenju vreden visoke časti, zaščite in pozornosti, ki jo uživa na našem dvoru, pri svoji visoki pokroviteljici. Na snočnjem koncertu pa je dal priliko, da tudi mednarodno občinstvo spozna visoki nivo naše pevske kulture ter zanimivost in lepoto naše pesmi. Našemu APZ-u čestitamo. Mladinski dan v šmartnem v Rožni dolini Vzpodbuden govor bana dr. Natlačena na mladino Celje, 14. avgusta. V lepem Šmartnem v Rožni dolini je mladina priredila včeraj popoldne telovadni nastop. Po večernicah se je razvil od cerkve na telovadišče lep sprevod, v katerem je korakalo nad 200 mladine v krojih, njej pa se je pridružila množica ljudstva in viharno vzklikala' kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Prireditev je pričel g. Lipičnik Franc. Okrog pol 4 je presenetil mladino g. ban dr. Marko Natlačen v spremstvu podpredsednika poslanske zbornice g. Alojzija Mihelčiča, okrajnega načelnika g. dr. Ivana Zobca in predsednika Prosvetne zveze g. dr. Hohnjeca Jožeta. Mladina je priredila g. banu navdušene ovacije in mu je viharno vzklikala. Goste je pozdravil na tribuni domači g. župnik svetnik g. Ozvatič Franc in imel na mladino lep nagovor, da bi se še z večjo ljubeznijo oklepala naše organizacije. G. ban je s sprembtvom prisostvoval odličnim izvajanjem članov, članic in mladenk, vso prireditev pa je poživila godba Prosvetnega društva iz Galicije. Pred zaključkom telovadnega nastopa se je oglasil k besedi g. ban in med drugim dejal: »Izrekam vam pozdrave kot najvišji predstavnik oblasti naše slovenske banovine. Ko to poudarjam, imam posebne razloge. Vesel sem, ko vidim uspehe vašega dela v telovadnicah in vaših prosvetnih domovih. Prepričan pa sem, da telovadba, ki jo gojite, ni Blagoslovitev Slomškovega doma na Vranskem Celje, 14. avgusta. Pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marka Natlačena je bila v nedeljo na Vranskem velika slavnost, združena z blagoslovitvijo novega Slom-ProsvRtTleKa doma in s proslavo 35 letnice JvPD. Ze v soboto zvečer so zagoreli po vranskih gričih kresovi, in oznanili vsej Savinjski dolini praznik katoliške proevete na Vranskem. Vransko se je odelo v zastave in kar najdostojnejše sprejelo množice ljudstva in mladino, ki je prihitela na Vransko, da se skupno veseli tako važnega dogodka. Ob pol 9 je bil skozi Vransko mogočen sprevod naše mladine, ki je z vsem navdušenjem vzklikala Nj. Vel. kralju Petru II. in našemu narodnemu voditelju g. dr. Antonu Korošcu. V okrašeni župnijski cerkvi je bila nato slovesna služba božja. Opravil jo je predsednik Prosvetne zveze g. dr. Hohnjec Jože. Pred sv. mašo je spregovoril vranski rojak spiritual mariborskega bogoslovja in konzistorialni svetnik g. Anton Karo. Točno ob 11 se je pripeljal na Vransko pokrovitelj slavnosti, ban g. dr. Marko Natlačen. Množica, zlasti pa mladina, ki je napravila dolg špalir, je navdušeno pozdravila g. bana, salezijanska godba iz Radne pa je pod vodstvom g. Jurčaka zaigrala pozdravno koračnico. Po mimohodu čet slovenskih fantov in deklet je predsednik KPD g. svetnik />3., VjR. in ter jutri ob '/»9. nov spored: Glavna priča Dramatična filmska umetnina s Sibilo Schmitz in Svetislavom Petrovičem I —Društveno potovanje v Dolomite od 26. do 30. avgusta preko Trsta, Benetk, na Gardsko jezero v Rivo, Bofzano, Cortino d'Ampczzo, k Lago Missurina ter preko Trbiža v Ljubljano. Vožnja in vsa oskrba 950 din. — Prijave do 20. avgusta Potovalna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. — Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Vpisovanje dnevno od 10. do 12., tudi ob nedeljah in praznikih, v šolski pisarni, Vrazova ul. 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek 9. septembra. — Nogo nosijo vse človeško telo, zatorej so najvažnejši dol telesa. Neguj jih s SAN0PED0M, da jih ohraniš zdrave. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. »Voda« na Grosupljem Dve izredno hudi povodnji sta nas letošnje leto obiskali. Takih ljudje že dolgo let ne pomnijo. Prizadejali sta občutno škodo. V nedeljo, dne 20. t. m. pa priredi naše Prosvetno društvo ob 3 popoldne na dvorišču veleposestnika g. Košaka Vom-bergarjevo komedijo »Voda«. Sedaj, vsaj upamo, ne bo povodnji, ampak bomo videli, kako znajo kmečki veljaki graditi vodovod in 6i postavljali spomenik. Predstava bo na prostem ter bo nastopilo okoli 100 igralcev. Take igre še ni bilo v naši dolini. Zato vabimo naše sosede, da nas prihodnjo nedeljo obiščejo ter 6 tem podpro plemenita prizadevanja grosupeljskega Prosvetnega društva. V slučaju dežja bo predstava dne 27. t. m. Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon Anekdota Ko jc Franc Liszt, proslavljeni virtuoz in častni do.ktor, deloval kot »izredni« dvorni kapelnik v Weimarju, jc nekoč pri skušnji opernega orkestra dirigiral eno svojih Ogrskih rapsodij. Izvajanje pa nikakor ni hotelo uspeti. Godci so delali vedno napake in nazadnje je nastal šunder kakor na sejmu. Končno se je Lisztu vse skupaj zdelo prene-umno. Jezno je odložil taktirko in ve« obupan dejal: »To je ja svinjska godba, gospodje!« Tu pa se je iz vrst dvorne kapele dvignil prvi trobentač in čisto mirno odgovoril: »Nismo mi skomponirali te rapsodije, gospod doktor!« 4,u -O »- »Oprostite, gospod, sedaj sva pa že izstopila iz vlaka.« ž^r&l UIIBIJAMA -:. Poskusni nastop gasilcev na Stadionu Ljubljana, 14. avgusta. Vse današnje popoldne so bile na Stadionu Skušnje za veliki gasilski nastop, ki bo na Stadionu na praznik popoldne ob 8. Ze udeleženci gasilskega kongresa sami so lepo napolnili velikanske stadionsko brežine, mnogo Ljubljančanov pa je prignala tudi radovednost na lepo okrašeni Stadion. Okrog 3 je nastopilo nad 1000 članov z učinkovitimi prostimi vajami. Pri nastopu se je poznalo, da so člani že sami izurjeni in disciplinirani gasilci, vajeni nastopov in dela že iz svojih čet. Za pravi nastop na praznik popoldne je k članskim vajam prijavljenih nad 3000 članov, tako da bo ta točka popoldanskega nastopa prav gotovo ena najbolj učinkovitih. Lepo so se zatem odrezali naraščajniki, katerih je nastopilo okrog 600. Za jutrišnji nastop pa jih je prijavljenih 1200. Sledile so orodne vaje raznih banovinskih zajed-nic, ki so bile nadvse učinkovite in poučne. Že pri skušnji so žele lepo priznanje razne skupine, ki 'so istočasno nastopile z različnimi vajami. Tako so pokazale samaritanke s Primskovega in Jesenic lepe vaje z zastavicami, Štiri skupine iz kočevske župe so pokazale vaje s cepini in sekiricami. Močna četa celjske župe pa je izvajala težko vajo s plinskimi maskami na obrazih. Sledil je mogočen rajalni pohod vseh članov, pri katerem so se ob zaključku vsi nastopajoči razdelili po vsej stadionski areni v kvadratnih skupinah, tako da je vsa širna ravan izgledala kakor šahovsko polje. Posebno priznanje pa je doživela župa Ljubljana-mesto, ki je nastopila s celo kolono avtomobilov vseh gasilskih čet mestne župe. V sredo stadion-ske arene je najprej zapeljala velikansko Magyrus lestvo, okrog nje pa se je postavilo deset avtomobilov v krogu. Med njimi je bilo devet motork. Za zaključek je 18 vodnih curkov, namerjenih na vrh iztegnjene Magyrus lestve, nudilo vsem gledalcem nadvse veličasten prizor. Dr. France Debevec ordinira zopet 1 Ljubljansko mesto gasilcem. V ponedeljek opoldne je priredil ljubljanski župan dr. Jure Adlešič najvišjim predstavnikom gasilstva in udeležencem kongresa iz tujine slavnostno kosilo v hotelu »Unionr. Kosila so se udeležili minister g. Snoj, župan dr. Adlešič, zastopnik ministra Če-joviča načelnik Vuk Aračič, zastopnik bana dr. Logar, zastopnik vojnega ministra general Dodil, za vojsko polkovnik Živanovil in šef odseka ministrstva za telesno vzgojo prof. Ulaga. Od gasilskih predstavnikov so bili navzočni predsednik Vse-slovanske gasilske zveze in starešina dravske gasilske zajednice dr. Kodre, prvi podstarosta zveze Pogačnik, vsa zvezna uprava ter trije hrvaški zastopniki in starešine vseh jugoslovanskih banovinskih zajednic. Navzoči so bili tudi zastopnik Mednarodne gasliske zveze rev. Luscombe, dva italijanska, dva nemška in dva nemška delegata. Med kosilom je nagovoril goste, ljubljanski Supan dr. Adlešič in jim izrokel prisrčno..dobrodošlico v imenu vsega ljubljanskega prebivalstva". Želel jim je, naj bi jugoslovansko gasilstvo, ki je zrastlo iz ljubezni do bližnjega in domovine, tudi v bodoče šlo po začrtani poti in hkrati s svojim vi-teštvom, nesebično požrtvovalnostjo čim več doprineslo k moči naše države, zvesto udano našemu kralju Petru II. Za lepe želje se je zahvalil minister g. Snoj in podčrtal gostoljubnost mesta Ljubljane, ki vsa sodeluje z veliko manifestacijo jugoslovanskega gasilstva, ter napil pokrovitelju kongresa Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu. Govoril je še drugi podpredsednik Jugoslovanske gasilske zveze g. Markovič, za tem pa se je zahvalil v imenu inozemskih udeležencev angleški delegat rev. Luscombe, ki je govoril najprej angleško, nato pa v esperpntu in s priznanjem podčrtal dovršeno organizacijo kongresa, ljubeznivost prebivalstva in lepoto našega mesta. 1 Člani križanske moške kongregadie se udeleže danes popoldne ob šestih slovesnega družbenega shoda v križankah. Po govoru darovanje za apostolstvo sv. Cirila in Mntoda, nato pete lrtanije Matere božje in blagoslov. 1 Umetnostnozgodovinsko društvo priredi izlet v četrtek ob 2 popoldne v Nadgorico, Beri-čevo, Dol, Sv. Heleno in Sv. Agato. Priglasiti 6e je v trgovini Podkrajšck na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11. Avtobus 20 din. 1 Rešitev stanovanjskega vprašanja. Uradnik Peter Kozinc se mora večkrat seliti, ker ima preitevilno družino. Misli si: Najbolje je, da si zgradi hišo. Ko zve, da je Rdeči križ v Ljubljani započel tombolsko akcijo z glavnim dobitkom parcela 644 kv. metrov v Šiiki, vesel poskoči in pravi: »Pet dinarjev pa bom na vsak način žrtvoval, mogoče pa le čaka sreča mojo familijo, potem pa me znajo vsi gospodarji, ki ne ma->k — rajo otrok radi imeti.« Zobozdravnik dr. Puher Gregorčičeva 32 Telefon 20-70 _zopet redno ordinira_ 1 Maturantje I. drž. (sedaj klasične) gimnazije v Ljubljani v letu 1904 se bomo pomenili v sredo zvečer ob osmih na vrtu hotela Union (v slabem vremenu v Rožicah), kako bomo praznovali 35 letnico. Vabimo tudi vse tovariše - sošolce, ki so iz kateregakoli vzroka študije prekinili' ali drugje' nadaljevali. 1 Se enkrat: mladina k plavanju! Zadnji letošnji mladinski tečaj o počitnicah prične v sredo, dne 16. avgusta in bo trajal do konca lepega vremena. Sola jc na javni produkciji pokazala vso vrednost teh tečajev za mladino in vabimo tudi tokrat starše, da izkoristijo zadnje lepe dneve pred pričetkom šole, da nudijo mladini okrepčila za Šolsko leto. Prijavi se z dovoljenjem staršev v kopališču Ilirije. Vpisnina je 10 din, vstopnina po 1 din. siromašni pa so obojega lahko oproščeni. Prijavite se takoj, ker je število udeležencev omejeno. Zohozdravnik-specialist Dr. Jože Rant 16. avgusta zopet redno ordinira. — Nebotičnik. _Telefon 33-98._ 1 Ambulatorij in posvetovalnica za matere v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok (Dečji dom kralj. Marije) v Ljubljani, Lipičeva ul. ne poslujeta od 16. do vključno 29. avgusta t. 1. zaradi sna-ženja in razkuževanja poslovnih prostorov. 1 Posestniki konj se opozarjajo, da morajo najkasneje do petka 18. t. m. prijaviti v mestnem vojaškem uradu na Ambrož o vem trgu št. 7-L, soba 3, vse svoje konje, ki jih vojaška komisija še ni pregledala in ocenila. Kdor bo prijavo opustil, bo najstrožje kaznovan. Glavna kolektura Dri. razr. loterijo MARIBOR VIII. Mariborski teden je dobro uspel Skoraj 100.000 obiskovalcev — Velik obisk iz inozemstva Maribor, 14. avgusta. Osmi Mariborski teden je snoči zaprl svoja vrata. Njegovi prostori so sicer še danes odprti, veliko ljudi jih obiskuje brez vstopnine, toda vsepovsod vidijo samo pospravljanje. Na razstavah je na stotine rok pri delu, da pospravijo vse te neštete predmete, na zabavnem prostoru se podirajo šotori in lesene barake, in šele sedaj, pri podiranju in odvažanju se vidi, koliko ogromnega materiala je bilo na teh prostorih nakopičenega. Po mestu se snemajo zastave, ulice dobivajo svoj prejšnji izgled in čez nekaj dni ne bo več o Mariborskem tednu nobenega sledu. Ostal pa bo izreden vtis, ki so ga napravile letošnje prireditve, tako na domačine kakor na tuje obiskovalce. Uspeh letošnjega Mariborskega tedna je res nenavaden. Osemletna vztrajna in smotrna propaganda, ki jo vrši Mariborski teden za Maribor, je začela roditi bogate sadove. Ves čas »tednac je bil Maribor poln tujcev. Videli so se avtomobili iz vseh banovin ter iz mnogih inozemskih držav. Vsi hoteli in vsa prenočišča v mestu so bila zelo dobro zasedena, zadnje dni pa ni bilo mogoče dobiti v Mariboru sobe in postelje na razpolago. Velik je bil dotok iz bližnje Nemčije. Včeraj, na zadnji dan, so organizirali iz Gradra poseben vlak, s katerim se je pripeljalo okrog 400 obiskovalcev. Včeraj je obiskalo MT gotovo nad 1000 inozemcev. Zvesti obiskovalci Mariborskega tedna so bili tudi gostje zdravilišča Rogaške Slatine in Dobrna. Iz Rogaške Slatine je prihajal vsak dan nabito poln avtobus v Maribor. Obisk letošnjega Mariborskega tedna je bil izreden — število obiskovalcev se je prvič zelo približalo številki 100.000, kar je vsekakor nenavaden uspeh. Spričo tolikega obiska tujcev je bila materialna stran letošnjega MT zadovoljiva. Vse gospodarstvo maribor. mesta je od tega imelo uspeh. Pa tudi moralni uspeh je lep. Razstave, ki so jih obiskovalci videli, so dostojno reprezentirale Maribor 7. vsem njegovim zaledjem. Sicer se jc iz vrst Mariborčanov slišala včasih rahla kritika, da je letos manj raznih razstav, kakor prejšnja leta, vendar ta kritika ni upravičena. Res, da ni bilo tiste prenatrpanosti. kakor prejšnja leta, kar pa je bilo razstavam samo v korist. Preglednost je bila dosti večja in tudi s tem, kar je bilo prikazano, se je Maribor lepo predstavil. Največji uspeh je pač dosegla tekstilna razstava. Sam aranžman razstave je žel nedeljeno priznanje strokovnjakov, kvaliteta vseh najrazličnejših vrst razstavljenega blaga pa je dostojno prikazala ogromen razvoj tekstilne industrije v Mariboru v zadnjih 20 letih. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je bila letošnja tekstilna razstava na Mariborskemu tednu po obsegu in po kakovosti največja, kar jih je bilo doslej prirejenih v Jugoslaviji. Za organizacijo te res velikopotezne razstave si je pridobil največ zaslug ravnatelj in solastnik tovarne svile Thoma et Co. Oton Berger. f cmopei Ne pozabite< Za uspešno nego nog samo originalni SANOPED štirinajst dni neprestano sta bila v zraku Američana Himphrejr (levo) in njegov brat Hunter Mondv. Prvi je »lar 20 let, drugi pa 25 let. Z ietali^a Springtield v državi Illinois sta še dvignila V zrak, pogonski material so jima dovataii i letalom, in šele po II dneh sta, sicer izčrpana in utrujena, pa vesela svojega uspeha pristala na trdih tleh. Veliko priznanje je žela letos tudi Tujskopromet-na razstava, dalje jubilejni razstavi mariborskega in ptujskega gledališča, nenavadno pozornost je vzbudila razstava kiparskih del mariborskega kiparja Sojča, ki nam je podala vpogled v lepo ustvarjanje tega tihega, pa tako uspesnega umetnika. Pozitivna pridobitev letošnjega Mariborskega tedna je bila tudi satirična razstava in veseli teater »Totega listac. Veliko zaslug za lep obisk pa ima tudi krasno vreme, ki je bilo letošnjemu Mariborskemu tednu izredno naklonjeno. Ves čas lepi dnevi, samo zadnjo sol>oto in nedeljo so nalivi pregnali zvečer obiskovalce z zabavišča. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova« grenka voda že od davnine preizkuSeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Ogl. rež. S. br. 30474/33. m V državnem jadralnem prvenstvu v Mariboru so bile v nedeljo na sporedu tekme v akrobacijah s pristankom na določeni točki Najholj se je pri teh disciplinah uveljavil Ljubljančan Majdel, ki je zasedel prvo mesto s krasno izvajanimi akrobacijami: z vso preciznostjo je delal s svojim jadralnim letalom loopinge, vri, tono, hrbtno letenje itd., kakor se vidi to le pri izvei-banih letalcih-lovcih, potem pa se je v ostrih vijugah spustil na letališče ter pristal le 1.75 m proč od zastavice, ki je označevala mesto za pristanek. Drugo mesto je zasedel Djordjevič, ki je prav tako izvajal lepe akrobacije, pristal pa je 3 metre od določene točke. Letošnji prvak Poljske v tej disciplini Belgrajčan Ara Stanojevič je zasedel šele tretje mesto, ker je pristal 10 metrov vstran od točke. Četrti je bil Belgrajčan Oariče-vič. Mariborčani v tej disciplini niso tekmovali, ker njihova letala niso sposobna za akrobacije. Tekme so se vršile v okviru letalskega meetinga, kateremu je prisostvovala izredno velika množica ljudi. Med jadralci pa je letel z motornim športnim akrobatskim letalom kapetan Masič iz Pan-čeva ter zadivil s svojimi drznimi in vratolomnimi akrobacijami vse gledalce. Vmes se je vršila tudi vožnja publike z motornim letali ter je prestalo svoj zračni krst okrog 100 oseb. m Mariborski »Musaeum suh divoc. Tudi Maribor dobi muzej na prostem (tako zvani »mu-saeum sub divo«), in sicer na severni strani gradu na vrtu ob Jugoslovanskem trgu in grajsko bastljo. Ta vrt so sedaj obdali z lepo ograjo iz bresterniškega kamna Na zeleni trati tega vrta bodo razstavljeni razni muzejski predmeti, ki spadajo na prosto: rimski cestni tlak, kužno znamenje iz naših krajev, stari mejniki, kamenita miza iz slovenske vasi itd. Nedvomno bo ta muzejski oddelek lepa atrakcija, obenem pa tudi lep okras za zunanjost gradu. m Mariborčani gredo prihodnjo nedeljo v obmejni Št. Ilj, kjer imajo slovenski fantje in dekleta svoj telovadni nastop. Pokazali nam bodo sadove svojega dela, mi pa jim dajmo z obilno udeležbo novega poguma in navdušenja. Po nastopu je prosta zabava ob zvokih ptujske mestne godbe. Naj nihče ne opusti te lepe priložnosti za obisk severne meje. m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem vrši danes na praznik dr. Pogrujc Stanko, Tyrieva ulica 14-1. m Izobraževalno društvo v Košakih priredi v nedeljo 27. avgusta izlet z avtobusom k Sv. Trojici. Vožnja tja in nazaj 20 din. Zglaeiti se je treba do nedelje, 20. t. m. pri vratarju frančiškanskega samostana ali pri enem izmed odbornikov. Odhod ob 6 zjutraj izpred frančiškanske cerkve, vrnitev ob 7. zvečer. Vabljeni tudi nečlani. — Odbor. m Karamhol dveh avtomobilov se je pripetil na cesti med Selnico in Sv. Ožboltom. Trčila sta drug v drugega dva Mariborčana, zastopnik Sin-gerjevih strojev s svojim poltovornim vozom Opel ter vodja ekspoziture zavarovalnice Slavije v Mariboru Gajšek, ki se je peljal na novi Šteyer limuzini. Pri trčenju se je Gajškov voz popolnoma razbil ter so ga morali naložiti na tovorni avtomobil. m Iz šale resnica. V trgovino Maksa Ermana pri Sv. Trojici v Slov. goricah je prišel 23 letni Ignac Mlinarič iz Zg. Porčiča. Trgovski pomočnik Anton Podhostnik je za šalo potegnil iz miznice pištolo za strašenjc ter jo nameril proti Mlinariču. Ta pa je sam segel v žep, izvlekel nabito pravo pištolo ter jo nameril na Podhostnika. Orožje pa ni bilo zavarovano ter je odjeknil strel, ki je Podhostnika vrgel na tla. Krogla ga je zadela v sredino prsi. Ranjenca «o odpeljali v mariborsko bolnišnico. m V Dravo je skočil zaradi sramu. Trije mladi fantalini so se združili v tatinsko družbo ter so kradli sosedom čebele. Andreju Krakcrju pri Sv. Duhu so odnesli dva panja, Simonu Preglavu 1, Ivanu Kališniku pa 3 panje. Čebele so iz panjev pregnali z dmom. med pa so si sami privoščili. Orožniki .o jih zasledili ter so vse tri odgnali na sodišče. Med potfo pa >« je ed«n izmed njih na dravskem mostu v Dravogradu iztrgal orožniku ter je skočil z mostu v Dravo. Priletel je na VRELEC SREČE Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14, javlja, da so bili glasom teletoničnega sporočila izžrebani dne 14. avgusta sledeči dobitki: 100.000 din št. 41804, 80.000 din št. 55285, fiO.OOO din št. 33761, 50.000 din št. 70143, 46221, (»5300, 30.000 din št. 10921, 33540, 40.000 din št. 5527, 24.000 din št. 47921, 52032, 70078, 48848, 16.000 din št. 19887, 31615, 83762, 12.000 din št. 9650, 960O5. 10.000 din št. 18249, 24143. 61977, 39994, 43242, 44182, 48279, 55502, 80740, 85271, 87310, 87720, !X)463 98590 &000 din št. 5830, 11007, 17107, 8W2, 21065, 25489, 26493, 26779, 29326, 31220 46921, 52336, 59805, 59561, 62984, 63033, 81425, 86539, 98658, 97105. 6.000 din št. 13194. 16309, 17358, 18383, 22149, 29214, 31833, 35724, 47394 , 51801, 59729, 64963, 69586. 73860. 83100, 89214, 91907, 95609. 5.000 din št. 321, 5130, 7357, 8602, 21389, 31699, 34897, 41002, 41384, 46245, 50153, 57503, 45418, 61483, 67747, 77186. 85775, 92259. 95813. 4.000 din št. 380, 1463. 2461, 5296, 10930, 12064, 14621, 16724, 17500, 18231, 22387, 25511, 25676, 31098, 31 ti«, 30609, 39995, 40635, 41058, 42949, 43915, 45877, »>854, 58367, 630f»3, 66413, 66722, 68065, 69550, 70809, 71564, 72184, 72664, 74324, 81583, 83867, 84970, 85223, 97407, 97444, 98237. Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din. Prihodnje žrebanje bo v sredo 16. avgusta. Vsi oni, ki so zadeli v moji kolekturi, lahko dobitke takoj dvignejo. Kdor si še ni nabavil sreSk državne razredne loterije, naj pohiti ponje k »VRELCU SREČE«. Celje c Velik požar v Sv. Jurju pri Celju. V nedeljo okrog pol 9. zvečer je začel goreti v Sv. Jurju pri Celju velik kozolec, last banovinske Kmetijske šole. Ogenj se je hitro razširil in objel veliko poslopje, tako, da je bil sij viden daleč naokoli. Prvi so prihiteli na kraj požara šentjurski gasilci, nato gaberski, slivniški in celjski. Celjski gasilci niso stopili v akcijo. Kozolec je zgorel do tal, z njim pa tudi precej ovsa, otave, dva voza detelje, tako, da znaša skupna škoda okrog 100.000 din. Gasilci so vztrajali pri gašenju do polnoči, domačini celo do jutra Kako je nastal požar, ni znano. c V Orli vasi pri Braslovčah tabori počitniška kolonija celjskih vajencev. Kolonijo vodi salezija-nec g. dr. Jerko Gržinič. Fantje 6e počutijo kar najboljše in jim je žal, da 6e bodo morali kmalu vrniti. Iz Orle vasi so priredili vajenci izlete na Marijo Reko nad Št. Pavlom, na gore* Oljko in druge kraje. Fantje hodijo vsak dan k sv. maši v Sv. Rupert, ki je 10 minut oddaljen od taborišča. Imeli so že par predavanj o sodobnih važnih vprašanjih, ki zanimajo mladino, o strokovnih vprašanjih, o vzgoji in drugo. c Most v Skofji vasi je dograjen. Dolgo eo ga gradili, zato je sedaj skrajni čas, da ga izroče prometu. Številni vozniki in avtomobilisti se pritožujejo in godrnjajo, ko morajo čez zasilni most, čez katerega je vožnja zelo nevarna. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima danes g. dr. Čerin, Prešernova 1. c Na Gomilskem vprizore danes krasno opereto Radovana Gobca v treh dejanjih »Planinska roža« in sicer v gasilski dvorani v Trnavi ob 4. popoldne. Vabljeni! c Frankolovo pri Celju je dobilo telefon. Včeraj ob pol 1. popoldne je bila na frankolski pošti posebna slovesnost — otvoritev telefona. Vsa instalacija je veljala okrog 40.000 din. Za Frankolovo, kjer je precej razvita lesna trgovina, je telefon izredno velike važnosti in je kraj s tem mnogo pridobil. Vse priznanje poštni upravi, zlasti pa g. direktorju Štruklju, ki jc pokazal tako veliko razumevanje za ta, dosedaj tako zapostavljeni kraj. Ob tej priliki se moramo zahvaliti tudi senatorju g. Smodeju Francu in narodnemu poslancu g. Alojziju Mihelčiču, ki 6ta mnogo pripomogla, da je Frankolovo dobilo pošto. Ne smemo pa tudi zreti g. Goršeka Jožka, ki je tako dolgo prosil in interveniral na vseh krajih, da se je uresničila želja vseh Frankolčanov, da so dobili telefon. c Današnji šport v Celju. Ob pol 16. popoldne bo na igrišču SK Olimpa v Gaberju prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom c Svetko Jože podlegel poškodbam. V Polzeli je pri nekem prepiru udaril neki posestniški sin Svetka Jožefa s steklenico po glavi in mu prizadejal težke poškodbe. Svetka so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer jc včeraj podlegel poškodbam. Naj v miru počiva! c Seja okrajne in krajevne MJRZ bo v četrtek ob 7. zvečer v Domu. SK Rapld : SK Jugoslavija 6 t 3 (2 : 2). V ne-deljo ob pol 6 popoldne jc bila pri Skalni klet prijateljska nogometna tekma med SK Jugoslavije in SK Rapidom iz Maribora. Obe moštvi sta pokazali srednjo igro, rezultat pa jc na obeh straneh previsoko izražen. Jugoslavija je igrala požrtvovalno, SK Rapid pa jc pokazal visoko igro zadnjr minute drugega polčasa Sodil je g. Dobnik Franc c Stiskalnica je padla pri delu na nogo 47 letn Medved Anici v Verpelah pri Frankolovcm in j zmečkala stopalo. c Levo nogo v stegnu si je zlomil 57 letni pot nik Založnik Leopold iz Celja, ko ic nadel v Kozjem tako ne.rečno s kolesa. plitvo mesto, kjer se je hudo poškodoval na levi roki in lavi nogi. Lz vode g« je rešil čevljarski mojster Aibin Kota. Ko so ga vprašali, zakaj je skočil v Dravo, je dejal, da ga je bilo preveč sram ter se je hotel vtopiti. Borze Preiskava proti papirnemu kartelu Prejeli smo: Naša javnost je že poučena o najnovejših ukrepih našega papirnega kartela, ki je že četrtič v zadnjih treh letih povišal cene, obenem pa je sklenil sporazum z nemškim kar-telom, ki omogoča inozemski industriji velike in neupravičene dobičke samo zaradi tega, da bi liaše tovarne lahko obdržale in celo povišale sedanje že itak visoke cene. S tem vprašanjem se sedaj ponovno bavi tudi belgrajska »Nezavisna Tribuna*, ki navaja vsebino spomenice organizacij konzumentov papirja, naslovljeno na ministra za trgovino in industrijo, potem pa nadaljuje: To povišanje cen bo kartel brez dvoma nadalje izvajal, če mu ne bo nihče na pristojnem mestu osporaval pravico na podražitev papirja. Res je, da obstoji nadalje možnost, da se navzlic visoki carini uvozi papir iz drugih držav, zlasti iz Finske in Švedske. Našemu domačemu kartelu pa je dobro znano, s kakšnimi deviznimi težkočami se borimo in da zaradi teh težkoč ni mogoče uvoziti papirja. Zato ima proste roke, da postavlja cene papirju kakor želi, samo če izloči nemško konkurenco. Naš kartel je nemški industriji zasigural znatno povečan dobiček, sebi pa levji zaslužek in to vse na škodo domačega dela, naše prosvete in naše države kot največjega konzumenta papirja. Spomenica organizacij potrošnikov papirja prosi trgovinskega ministra, da z zakonitimi ukrepi, ki so mu na razpolago v smislu uredbe o kartelih, prepreči tako škodljivo poslovanje kartela. Ce pa to ne bi uspelo, naj ukine uvozno carino na papir. Po informacijah »Nezavisne Tribune« se je ministrstvo za trgovino in industrijo, še preden je bila vložena navadena spomenica, pričelo zanimati za poslovanje papirnega kartela. Zahtevalo je od pristojnih uradnikov referate in je v kratkem pričakovati, da se prične preiskava proti papirnemu kartelu. To bi bil v resnici edini način, da se ugotovi, ali je delovanje kartela pravilno in v skladu z zakonom. Razume se, da bo uspeh odvisen od tega — tako zaključuje »Nezavisna Tribuna« — če se bo vodila preiskava tako kakor treba in ne v duhu prejšnje prakse, ko so na konferencah o vprašanju cene papirju branili interese kartela neki po zakonu določeni nadzorstveni organi bolj odločno, kakor sami predstavniki kartela. Upati je, da se to ne bo več zgodilo in da bo trgovinsko ministrstvo strogo in objektivno upoštevalo interese potrošnikov in države, ne da bi škodovalo legitimnim interesom indu-strije. Glede na gornje informacije belgrajskega lista, smatramo za potrebno informirati javnost o tem, kakšne možnosti ima oblastvo, da onemogoči zlorabo monopolnega položaja od strani kartela. Po kartelni uredbi se morajo kartelne pogodbe predložiti zaradi vpisa v kartelni register, poslovanje kartelov pa nadzira trgovinsko ministrstvo. Karteli morajo kontrolnemu oblastvu pošiljati vsa poročila in dajati vse podatke, ki se od njih zahtevajo. Ministrstvo lahko vsak čas odredi pregled poslovanja kartela, njegovih organov in tudi pregled v kartelu včlanjenih podjetij. Ce se izkaže, da je izvajanje kartelne pogodbe ali posameznih določb in ukrepov škodljivo za koristi narodnega gospodarstva za obče narodno blagostanje ali če ogroža druge javne koristi odnosno samo utegne povzročiti tako oškodovanje, tedaj mora trgovinski minister po določbah uredbe odrediti posebno preiskusno postopanje (preiskavo), ie takoj po odreditvi tega postopanja sme prepovedati uporabo kartelne pogodbe odnosno njenih določb ali pa odločb, sklenjenih na osnovi pogodbe. Uredba pravi, da se zlasti smatra za ogrožanje koristi narodnega gospodarstva, narodnega blagostanja ali javnih koristi, če se določijo, vzdržujejo ali zvišujejo cene čezmerno visoko glede na produkcijske stroške, pa tudi glede na koristi narodnega gospodarstva. V teku postopanja morajo predstavniki kartela v osmih dneh predložiti vse potrebne podatke za oceno obstoječega stanja, minister pa je upravičen odrediti pregled poslovanja organizacije in tudi včlanjenih podjetij, pri čemer imajo organi ministrstva pravico vpogleda v vse poslovne knjige in vse ostale spise, zaslišati sinejo pomožne osebje pri podjetjih in druge osebe in se preiskusno postopanje po uredbi lahko razširi tudi na tehnično ureditev naprave in produkcijski način podjetij, ki se drugače smatrajo za poslovno tajnost podjetja. Uredba daje oblastvu to sestanek jugoslo-vansko-nemškega stalnega gospodarskega odbora. Ta sestanek bi moral sicer biti šele konec prihodnjega meseca, vendar l>o prišlo do sestanka prej, ker so nastala vprašanja, ki zahtevajo takojšnjo rešitev. Povod za sestanek pred predvidenim rokom je dala okolnost, da smo že ne samo popolnoma izčrpali, ampak celo prekoračili kontingente za izvoz v Nemčijo, določene za tretje četrtletje tekočega leta. Predvsem so v celoti izčrpani in prekoračeni kontingenti za izvoz rastlinskih in živalskih proizvodov, ki predstavljajo nad 70% našega izvoza v Nemčijo. Naš izvoz je prekoračil določene kontingente na željo Nemčije, ki je potrebovala večje množine našega blaga, kakor pa je bilo določeno. Zaradi tega ho treba na prihodnjem sestanku spremeniti razne kontingente, zlasti pa povečati kontingente za izvoz rastlinskih in živalskih produktov. Na ta način bo naš izvoz v Nemčijo letos znatno večji, kot pa je to bilo predvideno na lanskoletnem jesenskem in letošnjem majskem sestanku. Druga vprašanja na prihodnjem sestanku ne bodo prišli na dnevni red Največji športni dogodek dneva: dirke na Ljubelju! Ob desetih dopoldne bo danes prffela.^VelilMt gorska dirka Jugoslavije 1939« na Ljubelju. 7.a to dirko so prijavili svojo udeležbo najboljši mednarodno znani tekmovalci številnih evropskih narodov; celo z daljnega severa so prispeli, da bi se udeležili te FIČM dirke, ki je letos prvič registrirana uradno tudi v mednarodnem koledarju terminov. Trening je potekel v krasnem redu. Vozač MK Ilirije Janko Šiška je pri treningu postavil i rvio *» rit o J r\(4 r\ I v-> or .' - • • — ; na progi čas, ki je boljši od obstoječega rekorda. Inozemski tekmovalci se ne morejo dovolj na-čuditi lepoti in tehnični težkoči proge. Nadejajo se, da bodo postavili danes nove rekorde. Toda tudi domačini bodo pri tej stvari še spregovorili pomembno besedo. Proga bo zaprta ob devetih dopoldne, dirke pa bodo pričele točno ob devetih. Za ljubeljsko prireditev vlada pri nas in v inozemstvu ogromno zanimanje. Nekaj nedeljskih rezultatov V nedeljo je priredil mariborski Maraton kolesarsko dirko >okrog Pohorja«. Zmagal je držav-hi prvak Prosenik, ki je 157 km dolgo progo prevozil v času 5 ur, 2 minuti in 1 sek. Drugi je bil član Maratona Sodeč v času 5 ur, 10 minut, 47 sekund. — Na Dravi je bila velika plavalna prireditev, pri kateri je zmagal Lampret, član Mariborskega plavalnega kluba, v času 17 min. 23 sekund. — Prvak Slovenije je v tenisu postal mladi Blanke, ki je v finalu premagal Albanežeja s 6:1, 6:1. 6:1. Daniska prvakinja pa je postala Lirzerjeva, ki je v finalu premagala Voglarjevo. — Pri proslavi Mure v Murski Soboti je prišlo do precejšnje senzacije, saj je domači klub SK Mura zmagal nad ligaško enajstorico SK Ljubljane kar s 3:0. — Pri hermežanski kolesarski dirki na Rašico je bil prvi Peternel, drugi Vrhunc, tretji pa Premk, vsi v skupini dirkačev. V plavanju za juniorsko državno prvenstvo v ercegnovem je zmagala Viktorija s Sušaka, ki si je nabrala 198 točk. Drugi je bil dubrovniški Jug s 113 točkami, tretja pa Ilirija s 60 točkami. V vvaterpolu je zmagal Jug, v skokih pa Ilirija. Tudi v nogometu je bilo doseženih nekaj presenetljivih rezultatov. BSK-u je končno uspelo povračilo za letošnje neuspehe v borbi z Jugoslavijo. Zmagal je 3:1. potem ko je Jugoslavija v prvem polčasu po Perličevem golu še vodila z 1:0. V drugem polčasu pa je najprej Valjarevič izenačil. Glišovič je povišal na 2:1, končni rezultat pa je postavil spet Valjarevič s 3:1. — V drugi kvalifikacijski tekmi je ŽAK premagal Balšiča iz Črne gore s 5:1. ŽAK bo letos igral v ligi. — Zagrebški Gradjanski je gostoval v Sarajevu, kjer je igral proti tamkajšnjemu klubu Sašku, katerega ie premagal z rezultatom 5:1. — Na velikih veslaških tekmah za prvenstvo države v Belgradu se je najboljše odrezal veslaški klub Krka. Kratke športne novice Mladinski in reševalni tečaj L jugoslovanske plavalne šole sta uspela nad vse pričakovanje lepo. Na Iliriji je I. jugoslovanska šola zaključila svoj letošnji mladinski in reševalni tečaj, ki je trajal dobre tri tedne. Velika zasluga za uspeh gre dr. Broniju Skabernetu. Šolska mladina je pod vodstvom svojih učiteljev pokazala gimnastične vaje, igre na vodi, končno pa plavanje na 50 m v prsnem slogu ter v crawlu. Nato so udeleženci reševalnega tečaja podrobnosti najprej prikazali na kopnem, pozneje pa v vodi, praktično. Poučno je bilo demonstriranje, kako se krča v mečih, v pesti, v stegnih lahko iznebimo najhitrejše in najpreprostejše, občinstvo je videlo, kako je treba pomagati onemgolcmu plavalcu, kako je treba reševati utopljenca. Reševalci so pokazali prijeme, a katerimi se reševalec osvobodi nevarnih oklepanj tistega, ki se utaplja. Prikazali so posamezne odstavke retevania in »icer od osvobodilnega prijema ter prenosa do obujanja z raznimi načini umetnega dihanja. V polni opremi so predvedli skoke s 5 meterske in 10 meterske deske po en orožnik, stražnik in gasilec. Mladinskega plavalnega tečaja se je udeleževala mladina osnovne šole, reševalnega 30 orožnikov, stražniki, gasilci, absolventi šole za telesno vzgojo ter 1 kopalni mojster. Z uspehom je reševalni tečaj opravilo 17 tečajnikov. Javni nastop je občinstvu in zastopnikom oblasti dokazal, kako važna in potrebna je naša plavalna šola. Nove zvezde v metu kladiva Met kladiva se v letu 1939 razvija prav tako senzacionalno kakor tek na 501)0 m in met krogle. Nemec Lutz je vrgel letos kladivo brez uradnega potrdila na treningu že 59.07 m. Finec Uno Veirilla skoraj ne predstavlja presenečenja s svojim metom (Malino) 58.67 m. Uno Veirilla je lani nosil še ime Veidt ter je bil najmočnejši in najboljši finski metalec kladiva. Bil je član finskega delavskega športnega društva Tul. Že lansko leto je zelo stanovitno metal od 52 pa do 54 ni. Izredno je močan, povrhu pa še razodeva tisti tipični finski smisel za slog pri lahki atletiki. Ima tudi močno razvito hrbtno mišičevje. Izredno vestne finske priprave za olimpiado dajo že slutiti, da bo Veirilla s treningom prihodnje leto na olimpiadi v Helsinkih igral izredno važno vlogo. Prav gotovo bo do prihodnjega leta še dosegel izredno formo. Kakor vsi severnjaški metalci, Barlund, Kreeh, Jiirvinen, Nikkanen, Sorlie, dosega tudi Veirilla najboljše rezultate prav v napetih in odločilnih borbah. Tudi Houtzagerjev met 55.51 in je na severu odjeknil kakor zvon. Tod se tedaj res poraja Nemcem, ki so zadnja leta veljali za absolutne mojstre v metu kladiva, nova, resna, vsega upoštevanja vredna konkurenca. Na dva severnjaka je treba z ozirom na leto 1940 še posebej opozoriti: najstanovitnejši Šved (najboljši njegov rezultat do sedaj 53.63 m), nosi prav slavno ime: Linnč. Prav tako presenetljiv pa je nastop mladega Kreekovega učenca Linna-steja, ki je do sedaj vrgel največ 53 m. Linnaste se je začel z metanjem kladiva ukvarjati šele pred enim letom. V začetku avgusta je letošnja bilanca sledeča: Lutz (Nemčija 59.07 m, VeirilS (Finska) 58.67 m, Storch (Nemčija) 58.20 m, Blask (Nemčija) 58.05 m, Hein (Nemčija) 56.11 m, Houtzager (Holandija) 55.51 m, McLaughry (USA) 55.19 m, Beyer (Nemčija) 54.95 m, Bennett (USA) 54.53 m, Linnč (švedska) 53.(53 m, Mayr (Nemčija) 53.40 m, Cruikshank (USA) 53.07 m, Linnaste (Estonska) 53.00 m. Kakor vse kaže. bod» dO konca letošnje lahkoatletske sezone doseženi H« naravno«! presenetljivi rezultati, še boljši pa na olimpiadi drugo leto. Slovaško pismo Bratislava, začetek avgusta. Slovaški narod praznuje. V Bratislavi se je zbralo na tisoče in tisoče ljudi, kamor jih je izvabila proslava Hlinkove garde. Vse ulice so polne Hlinkovih gardistov v črnih krojih, pestre slovaške narodne nošnje pa dajejo ulicam slovaike prestolnice pravi sloviiki značaj. Kajti, če hodiš takole po ulicah tega obdonav-skega mesta in opazuješ napise na trgovinah, gostilnah in kavarnah ali javne napise, tedaj te močno moti dvojezičnost teh napisov. Prebivalstvo je po veliki večini slovaške narodnosti, vendar pa čujei zelo pogoito tujo govorico in opazuješ tuje neslovanske obraze. Sedim v kavami »Astoria« in opazujem vrvež na ulici. Avtomobili drče po gladkem asfaltu mimo tebe in neredki so obeleženi s tujimi znaki. Donava teče mirno dalje in veliki železni most čez njo spaja malo slovaško državo z njeno veliko nemško sosedo. Slovaški narod živi svoje posebno življenje. Veren je kot naš slovenski narod, vselovansko čuteč je in priden. Pred vsem pa je narodno zaveden in veren. V velikih odločilnih trenutkih, ko gre za usodo vsega naroda, je našel slovaški narod v Hlinkovem testamentu svojo moč: »Za Boha život — za o&rod elo-bodu.i Zelo mnogi se zanimajo za to, kako bo majhna slovaška državica, ki šteje okuli dva in pod milijona duš, gospodarsko živela. To «0 velike skrbi, s katerimi si Slovaki ne belijo glave. Slovaška zemlja ni bogata na rudah, vendar pa predstavljajo njeni gozdovi veliko bogastvo zemlje. Slovaška država tudi nima velike industrije, vendar pa je kljub temu brezposelnost nasproti lanskemu letu ob tem času padla od 40.000 na 10.000 na prostoru, ki predstavlja danes njene državne meje. Slovaški narod je skromen, kmetski narod. V glavnem mestu Slovaške nikjer ne zapaziš neokusne potratnosti, niti v obleki ljudi, niti po uradih. Slovaški kmet bo pridno delal, kot je delal stoletja, in bo živel od plodov svoje zemlje. In temu bomo lahko pritrdili, če pomislimo, da Slovaka država ne trosi stotine milijonov dinarjev za svoje — oboroževanje. Njena ar-madica ni zavojevalna, zato pa tudi ni številna in ne ogroža ravnotežja državnega preračuna. Bratislava ima divno okolico. Vse mesto Je obdano z mnogobrojnimi drevoredi, ki vodijo kilometre daleč v notranjost dežele. V neposredni bližini mesta, na malem obraslem holmcu kraljuje v cerkvici pod milim nebom (tudi oltar je na prostem, kakor tudi klopi) bratislavska Mati božja, ki deli na vse strani svoje velike milosti. Vsa »cerkvica* je obdana s kamnitnimi ploščicami, na katerih se nahaja tisoče zahvalnic za prejete milosti, pisane v vseh mogočih jezikih. Malo bolj oddaljena letoviška točka se nahaja pri »Železnem studencu t, kamor zelo rada zahaja zlasti mladina. Sicer pa se tukaj shajajo tudi odrasli me-šč ani slovaške prestolnice, vseh stanov in poklicev. Semkaj zahajajo tudi ministri in rekli so mi, da ni zgolj naključje, da se je tukaj nenadno v naši družbi na kegljišču pojavil slovaški poslanik pri Vatikanu g. Sidor, ki je dober kegljalec. Slovaški ministri gredo svobodno po ulicah in se gibljejo svobodno med svojim narodom, ki zaupa v izvrševalce oporoke svojega velikega vodje pokojnega prelata Andreja Hlinke. In to v današnjih časih nekaj pomeni. Silno pa bi se motili oni, ki bi mislili, da se je slovaški narod izneveril veliki slovanski družini. Imel sem nešteto prilik,.da se .na lastnewoči in ušesa prepričani o tem, kako globoko je v slovaškem narodu zasidrana vseslovenska 'ftieja. Naša jugoslovanska delegacija, ki se je ob priliki prve uradne konference s predstavniki Slovaške (Ministerstvo dopravy) mudila na Slovaškem, je bila predmet najljubeznivejšega sprejema, kjer koli se je pojavila. V znanem vinorodnem mestu M. nas je prišla pozdravit celokupna domača katoliška duhovščina in okrajni načelnik tega mesta je držal navdušen govor o Jugoslaviji. Slavil je vse od kraja Srbe, Hrvate in Slovence ter pri tem namigaval na skupne zgodovinske meje Slovakov s Slovenci... V Bratislavi, v glavnem mestu Slovaške, najdete eno najlepših ulic, ki nosi ijne našega največjega slovenskega pesnika Franca Prešerna. Prišel sem v glavni ulici v moderno restavracijo, v kateri je bilo celokupno pohištvo v slovaškem narodnem motivu; na stropu je visel ogromen železni lestenec, umetnina slovenskih rok, tako prilagujoča se pohištvu. Na stenah pa so visele podobe: na eni Andreja Hlinka. na drugi generala Stepaneka, na tretji je lepa velika slika — našega kralja Petra II. Kamorkoli prideš, povsod vidiš asketski lik vodje slovaškega naroda Andreja Hlinke. Ta lik nosi v svojem srcu tudi sleherni Slovak, ne samo oni, ki živi danes v mejah slovaške države, marveč tudi oni, in predvsem oni, ki doživlja temne dni in čaka z vero v bodočnost slovaškega naroda v veliki slovanski skupnosti, boljših dni vseh slovanskih narodov, ki se v današnjih težkih časih brusijo in šolajo, in Bog daj, ne ravno v škodo teh velikih ciljev. Mož, ki mu je laž vsakdanji kruh Pisatelj pustolovskih romanov Karel May »»e je proslavil s te™, da je pisal o krajih in deželah, v katerih ni nikdar bil, pa je vendar tako opisoval življenje in prebivalstvo v njih, da so njegovi romani marsikakega bralca v domišljiji prenesli daleč notri v Afriko, Arabijo, Azijo, med zveri in ljudirce. Karel May je našel svojega tekmeca v francoskem mestu Beaune v departementu Cote d'Or. Tu živi mož, ki mu pravijo »mojster vseh lažnivcev«. Dan za dnevom sedi v kavarni ?Cafo du Sauvage«, kjer gostom na dolgo in na široko razlaga svoje dogodivščine. Plačila ne zahteva nobenega, da le nekaj dobi za pijačo, pa se mu ne ustavi jezik vee božji dan. Oblečen je v nek vojaški suknjič, ki mu barve ni mogoče več določiti, na nogah ima visoke jahalne škornje. Poslušalcev ima vedno V6e polno in marsikdo je že napravil ovinek, da je prišel v to mesto in si ogledal novega Karla Maya. Dasi dan za dnem pripoveduje, ima vendar čudovit spomin in nikdar nobene zgodbe ne ponovi. Vsak dan začne znova tam, kjer je prejšnji večer končal. Mož je bil že po vsem svetu, z vsakim, ki kaj pomeni, je bil že skupaj. Danes popisuje svoje doživljaje v južnih morjih in jih opisuje tako, da 6e poslušalcem ježijo lasje, naslednji dan preide na vojne pohode po Afriki, drugič v Ameriko, potem pride na otok Rodos, v Sibirijo, na severni tečaj — ve« svet je njegov, vso kraje je že videl in vsa ljudstva pozna. Njegovo pripovedovanje je tako napeto, da poslušalci sede cele ure in ga j>o»lušajo. Vsak kraj prine«e tako blizu, da ga ljudje vidijo in slišijo, kako neznana ljudstva govore in vpijejo. Pri tem pa vsi poslušalci vedo, da mož še nikdar ni prijel dalj kot kakih osem kilometrov iz svojega rojstnega mesta Beaune. Nekdaj je bil uradnik pri nekem notarju v osem kilometrov oddaljenem mestecu Corgoloin, pa je popustil ta kruh, ker ga je zapeljala strast |»ri|>ovedovati napete zgodbe, ki jih nikdar ni doživel. Edina dogodivščina, ki je nekoliko podobna pustolovskemu romanu, se mu je dogodila teia 1880., ko je bil še otrok. Takrat so trije karlistični častniki prihežali čez mejo iz Španije, pa so jih francoske oblasti zaprle v nekem gradu. Dogodkov željni deček jim je hotel pomagati in jim je v ječo vtihotapil vrv. Ko pa so sn po nje; spuSali skozi okno, se je eden izmed njih na roki poškodoval, da ni bil več za nadaljno pot. Onadva ga nista hotela pustiti na cedilu in vsi trije so složno šli k vhodu in prosili vratarja, da jim je ječo še enkrat odprl. Ta nenadna dogodivščina je edina, ki jo je sam doživel, o vsem drugem pa je le sanjaril vse svoje življenje in sedaj te sanje v povestih odkriva neznanim po- HllilUiiiiiliUiiil.lUiLiLitilf.miii,;. ::i ,.i:!i'ii,i.,.,i.n. :':" 11 .r MIT : r 11 m ri'i:-!:'! mt: .................. i-m 11h: 11' 1 ■ m-! m 1' 1' r 1 r!; ■ ■ ...........mm.....mil......................................... KUPUJE IN PRODAJA TRAVE BISERE, DIAMANTE. SMARAGDE, SAF1RJE, RUBINE IN VSE DRAGE KAMNE, STARINSKE NAKI-TE (DRAGULJE), ZLATO, PLATINO. SREBRO, STARINSKE URE ITD., ITD., VELIKA ZALOGA PRECIZNIH IN DRUGIH UR PO VSEH CENAH, KOVINSKIH UMETNIN (Z ONIKSOM ALI MARMOROM), POKALOV, NAMIZNEGA ORODJA, JEDILNIH PRIBOROV IZ PRAVEGA IN ALPAKA-SREBRA ITD. - IZDELAVA OSNUTKOV (SKIC) ZA PREDELAVO (MODERNIZIRANJE) STAREGA NAKITA JcrfbeHe LJUBLJANA TYRŠEVA CESTA ŠT. 2 (HOTEL »SLON«) - TELEFON 31-49 Posor I Dolgoletna in poznana tvrdka Trtalo-SJo-»•■ot v Beogradu ima na razpolago: Polale in hit« za rwrt>, vtto za najem in stavhi^ča v vseh krajih Beograda Zato je v interesu vsakega kupca, da ae pred nakupom obrne na tvrdko Trtglav-SlovoMC v Beogradu, kt da vsakemu kupcu na raz|>olago avto za ogled stavb btez obveze nakupa G. g., kupci m pozabite pred nakupom obiskati tvrdko TRIGLAV-SIOVENAC, Hartvigova 31, Tal. 26728 v Baogradu sluiJalcem v največji kavarni mr-sta Beaune. S tem pa je postal redka tujskoprometna pr;yiačnuet, za kavarno pa ceneua reklama. Pošta v steklenici iz leta 1896 L. 189(5. se je v Tihem oceanu potopila angleška jad rnica »Kcnt« z vso |>osadko. Nihče ni takrat vedel, kako se je nesreča zgodila, jadrnice ni bilo v namembno pristanišče iti se nikdar več ni pojavila na morju. Pred kratkim pa je neki ribič z otoka Upolu (v skupini Samoa-otočja) našel na obrežju steklenico, v kateri je bilo zajieča-teno zadnje poročilo neke ladje, ki se >e potopila. Steklenico je izročil oblastem, ki so jo poslale v Anglijo, tam pa so jo odprli in našli, da je v steklenici poročilo kapitana o potapljanju zgoraj omenjene jadrnice in obenem tudi njegov testament. Ker kapitan ni imel nobenih sorodnikov, je v tem testamentu, ki je prišel na dan šele po 43 letih, vse svoje premoženje zapustil sinu nekega tovariša, ki je bil takrat še v mornariški šoli. Njegovo premoženje takrat ni bilo veliko, v teh letih pa je z obrestmi narastlo na 30.000 funtov. Oblastem se je po dolgem iskanju posrečilo najti pravega dediča. Takratni učenec pomorske šolo je danes že star mož, ki se je že umaknil z morja in uživa skromno rento. Toda tudi on se ni maral polastiti bogastva, ki mu je tako nepričakovano padlo v naročje, ampak je vse to premoženje iz tega testamenta zapustil domu za stare pomorščake. Ibn Saud in felefon Ibn Saud je hotel v svojo državo uvesti nekatere moderne pridobitve in vse življenje dvigniti na višjo kulturno stopnjo. Pri tem pa je večkrat naletel na trdoživ odpor zastopnikov islama. To se je zlasti pokazalo takrat, ko je Ibn Saud dal napeljati po svoji državi prvo telefonsko progo. Pri otvoritvi so mohainedanski duhovniki odločno protestirati proti tej novotariji, češ, da je telefon »iznajdba nevernikov in hudiča«. Ibn Saud pa jim je odgovoril: »Dobro, če je telefon hudičevo delo, se po njegovih žicah pač ne morejo prenašati »vete besede koranac. In tako je poslal enega izmed svečenikov na pošto, sam pa se je iz kraljeve palače dal zvezati z njim. In kmalu so se iz dvorane slišale besede muzeina, ki je na pošti deklamiral nekaj odstavkov iz korana. Poročevalci pravijo, da od takrat naprej ni nobenega odpora proti telefonu. Kamnik Za vsako priliko si praskrbite pristno primoi^to črnino. Dobite jo pri Šafarju. Sinji vrh ob Kolpi A A .............................................................................................................. V proslavo Kristusa Kralja je tukajšnja župnija, ki se zaradi slabih gmotnih razmer in oddaljenosti ni mogla udeležiti ljubljanskega kongresa — napravila po službi božji v nedeljo 30. julija, po blagoslovu kipa Srca Jezusovega — slovesno procesijo k novi kapciici v zidu ob glavni cesti, pod mogočno brajdo, kjer sc je izvršilo slovesno posvečenje družin Kristusu Kralju po nagovoru župnika, ki je bodril Beloikranjce, naj ostanejo zveeti veri svojih očetov in stopijo pogumno pod zastavo Kristusa Kralja. Zaključili so pevci in navdušena množica s pesmijo Kristusu kralju: Tvoji smo in Tvoji bodemol Ta prostor, ki jc doslej služil za tretjo postajo telovske proccsijc, bo za naprej šc bolj ustrezal svojemu namenu, ker stoji nad romantično dolinico od Vrha do Domlja ob Kolpi, preko katere zdaj gradijo železnico. — Kat akcija je za prospeh ljudske izobrazbe za proslavo 80 letnice obstoja drž. ljudske šole priredila na Petrovo pod vodstvom učiteljstva govore, dcklamacije in mladinske igre s petjem in godbo. Sijajno se je izkazala belokranjska mladina ob splošnem odobravanju mnogobroriega občinstva in pohvalnem priznanju navzočega okr. šol. nadzornika Vončine. — Ustanovili smo tudi dekliški krožek, pod čigar okriljem bodo razna gospodarska predavanja, osobito gospodinjski kuharski tečaji, ki so v tem oziru zaostalemu belokranjskemu ženstvu prav potrebni. ALI STE ZE NAROČILI LETOŠNJE MOHORJEVE KNJIGE? SLEPEC 52 Dataktivska povasl >V Yard je moral iti,« mi je zaupala Janet, ko me je spustila v sobo. »V Scotland Yard?« sem vprašal iznenadeno in obšla me je radovednost, ali se ni nepričakovano zgodilo kaj novega. »Ej, da, v Scotland Yard,« je pritrdila Janet je osmuknila stol, preden je nanj sedel, kakor da je bil prah na njem. »To je zares kaj čudno inte za kraj v srcu Londona.« »Vaš gospod mi je nekoč pripovedoval, da se zato tako imenuje, ker je ondi več pameti v enem jardu kakor drugod v angleški milji.< »Tako vam je pravil, gospod Chance? No, to pa ni tako, kakor je povedal meni, ko sem ga vjirašala.« »A kaj je povedal vam?« »Rekel mi je, da se Scotland Yard imenuje tako zaradi tega, ker je tako poln radovednih starih žensk.< »To je bilo bržkone ob kakšni priložnosti, ko se je naveličal Yarda.< »Ali pa mene,« se je namrdnila ženska in zaprla duri. Ko sem ostal sam, sem se jel radovedno iz-praševati, kaj je napotilo McNaba tisto jutro v Yard, in ali se bo vrnil zadovoljen ali nezadovolj-Ijen. A ni mi bilo treba dolgo čakati, kajti kmalu snm zaslišal kovinsko rožljanje njegovega ključa v zunanjih vratih. In že prvi pogled na njegov ohtaz mi je razodel, da je zadovoljen. Sicer je pomolil v sobo samo glavo, a navzlic »emu sem videl, da je bil tisto jutro zadovoljen z Yardom. »O!« me je pozdravil. »Torej ste prišli. Dobrot Tak«! je pri vratih. Pridite; lahko vam bom pojasnil spotoma.« In še preden sva dospela do ogla, kjer se slikata Enderby Gardens in Campden Hill Road, me je seznanil z mojo vlogo. »Z zvijačo se ga bova morala lotiti. Toda če se izkaže, da je Kinloch, ne 6tne ničesar sumiti, sicer bo igra izgubljena.« »In kaj, če ee izkaže, da je Dick Hollins?« »Tedaj pa je vseeno, kaj misli. Če 6te prepričani, da je Dick Hollins, je še bolje, kajti govoriti morate z njim, kakor da niste prav nič v dvomu. Govorite z njim, kakor ste govorili včeraj, kakor časnikar. Edina razlika bo tokrat ta, da bom prišel čisto blizu, da ga boni opazoval. To je po mojih mislih vse.« Na oglu sva zapustila taksi in odšla peš vzdolž kratkega vratu steklenice podobnega vhoda, ki naju je privedel vrtovom nasproti. S pločnika na južni 6trani, ki je bila mnogo bolj prometna, sva opazila domnevanega Dicka Hollinsa, ki je s knjigo na kolenih čepel na trinožniku. Bilo ga je zares lahko opaziti že iz precejšnje daljave, kajti le malo pešcev je bilo na pločniku; to so bile večidel otroške služkinje in njihovi varovanci, ki so pohajali proti vhodu k vrtovom, proti katerim jc bil naš junak s hrbtom obrnjen. Celih dvajset minut je nemara MrNab opazoval moža z vseh kotov, ko sva »c sprehajala gor in dol mimo njega, in če je odkril na njem kaj čudnega ali nenavadnega, je bilo to vselej več. nego sem jaz opan. Ko sva se nazadnje ustavila ravno nasproti njemu, je njegov glas prihajal popolnoma slišno preko ulice in McNab je stal obrnjen z ušesom proti glasu in je, kakor sem opazil, zapiral oči kakor človek, ki napeto prisluškuje oddaljeni melodiji. Ne bi bil mogel povedati, ali je v slepče-vem glasu odkril kakšno potvorbo ali kakšno tako izgovarjavo te ali one besede, ki je bila preveč izbrana, da bi mogla izvirati od pristnega zidarja. Hollins je ravno bral iz knjige psalmov in delal v svojem glasu nerodne odmore, ko je tipal s prsti po izbočenih črkah. Tule jc natanko navedeno besedilo, kakor ga je bral: poskakujete.,, vi... vi- Zakaj... tako. soki griči» To... je... Gospodov... grič..., v katerem ...mu ... je ... povšeči... prebivati. Meni 6e je to zdela čisto navadna, odltrita londonska govorica. A ko sem opazoval prisluškujo-čega McNaba, sem videl, da se mu je pojavil na obrazu nekakšen skrivnosten smeh. In ker si nisem mogel misliti, da bi bil tako vesel spričo odkritja, da je Hollins res tako pristen, kakor je bil videti, sem bil prepričan, da je McNabovo uho ujelo nekaj sumljivega, za kar je bilo moje gluho. Spet se mi je obrnil pogled proti Hollinsu. Čuden je bil videti, ko je sedel zgreančen na tistem stolu. Brada mu je bila, ko je čital. tako spačeno dvignjena, da bi si bil mogel mislili, če ne bi bil vedel, da je slep, da naju skozi na pol zaprte oči nesramno opazuje. McNab me je mirno prijel za roko. »Zdaj pa pride .telesna preiskava*. Govorite kakor včeraj. A zapomnite si tole: ko bom stopal za njegovim hrbtom, mu morate kakor koli že sneti klobuk z glave. Zbijte mu ga. Če si ne morete izmisliti druge pretveze. Lahko ee naredite tako nerodnega. Potem pa obdržite njegov klobuk, kakor da bi morali obrisati prah z njega, dokler ne bom opravil z njegovo glavo. Ko bom to končal, ga pregovorite, da bo glasno čital. Predvsem pa ne sme prav nič slutiti moje navzočnosti. Razumete?« McNab je končal s tem, da me je lahno sunil, na kar sem stopil čez ulico proti mestu, kjer je sedel slepec. »Dobro jutro, gospod Hollins. Morda se me več ne spominjate,« sem dodal, ko se je obotavljal odgovoriti na moj pozdrav. »O da spominjam se. Spet tisti gospod od časopisa.« »Potemtakem vam glas ne uide iz spomina.« Hollins se je zasmejal. *Ne. če mi pride v uho |x> cvenku p»ikronskega novca, kakor mi je prišel vaš včeraj.« McNab mu je stopil za hrbet kakor mačka. »In prsti vam prav tako služijo kakor nam oči, kaj ne? Rad bi poskusil, kaj bi pri teh črkah opravil z mojimi prsti. Ali smem?« Ne da bi mu bil dal časa za odgovor, som se sklonil naprej ter mu z roko, namesto da bi jo bil položil na njegovo knjigo, nalahko zbil klobuk z glave. Opravičujoč se zaradi svoje nerodnosti, sem se pripognil, osle zamerili?« »Zameril? Kajpak, da ne. Pogosto me kdo prosi za to,« je odvrnil Hollins in dvignil roke, da bi si popravil klobuk. To me je prisililo k smehu, kajti vsak moški mora storiti to. če mu kdo drii" položi klobuk na glavo, pa četudi je ta drugi njegova žena. MrNab je po vsem videzu računa! s tem, kajti bliskoma je položil polo papirja, ki (o je bil' vzel nisem videl, od kod, na knjigo na Hollinsovih kolenih. A kakor hitro so se hralčevi prstjo siiot dotaknili knjige, je že odkril podtaknjeni papir odmaknil roke, kakor da ga je bilo nekaj zbudilo, in dvignil vek» svojih slepih oči. , J*!?7' ip zamrmral In lahno prislonil roke, da h, b,l potipal. McNab pa je bil svojo polo papirja že odmaknil proč. ^ ' »Čudno je bilo, čutiti - povsem kakor goba-sto. Pa ne da ml je kanila voda na knjigo tukai?« je vprašal Hollins začudeno. . iM°v i0 1*. biti nf>l«aj na vaših prstih,« wm rekel. »Na vasi knjigi ni ničesar.« Lesena zložljiva postelja b tapeciranim madrocem 1 'in 220 — Speciialne posteljne mreže »Patent«, in »primitfsimo« modroce, otomane, in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni tvrdka Rud. Radovan Mestni trg 13. V PLAVIH KANTAH muhe, komarje in vso golazen Priložnostne prodaje n« Iščite, ker dobite tovar nlAko nove plnšče v poljubni Izbiri ie po Din 30—. Zahle-vaji« neznani. Otroški kotilek. Pravljica iz gozda (92) Napočila je ura napada. Že se je sli-Ralo v mirnem zraku ostro, zlovešče brenčanje in prikazali so se rokovnjači-sršeni. Vodil jih je mlad vojskovodja, katerega sta Ku-kica in Zlatokljunček že videla. (93) Vojskovodja se je postavil pred palč-kova vrata in dajal še zadnja povelja. >Vsi spijo,« je rekel, »in straže ni. Ne vem, ali je to dobro ali slabo znamenje.« »Dobro,« je odgovoril general sršenov, »kar udarimo.« Velika Izbira otroških vozičkov vseh vrst. Ogromna zaloga koles po izredno nizkih cenah »» Tehnik" BANJAI Ljubljana, MikloSIteva c. 20 Za časa gasilskega kongresa obiščite gostilno Ražem na 2abjaku pri sv. Jakobu kjer boste dobro postreženi z raznimi kuhinjskimi dobrotami in z odličnimi raznovrstnimi vini. Lepa, interesanta podzemeljska jama in hladno ljubko dvorišče. Za nego lica ln roh rabite Benkovo pomado inViolette-kremo! Leharna pri Sv. Trojici T. pl. DENftO, ZEMUN Odobreno S Kr.S3.THai" i 8. Er.96W1937 GRHVERJH za izdelovanje štampiljk iz gumija in železa, ki zna delati na strojih za kopiranje rabi veliko industrijsko podjetie Pismene ponudbe poslati na PUBLI-C1TAS d. d., ZAGREB, Ilica 9 pod značko „Graver" Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda I din: tenltovanjskt • Klasi t din Debelo tlakane naalovne besede »e računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas IS din. - Mali •glasi ae plačujejo takoj prt naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonaka, S mm vlRoka petltoa vratlea po I din. - Za plamene odgovore (led* malih oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe J[ Službe iičejo 2 mizarska pomočnika sprejmem. A. Clmerman, D. M. v Polju St. 111. (b II Pohištvo j Moderno spalnico Jesenovo (šperano) proda Smole, mizarstvo, Tacen, p. St. Vid nad Ljubljano. (S Pekovskega pomočnika z mojstrskim izpitom — samca, Bprejme pekarna Možlna, Kamnik. (b Več sodar. pomočnikov sprejmem takoj. Sodar-stvo Horman, Stražlšče pri Kranju. (b Krojaškega pomočnika za male kose, sprejmem takoj. Vlado Groznik — Slape. D. M. v Polju, (b Absolventka trg. Šole lščo službo za takoj ali I pozneje. Naslov v upravi »Slovenca, pod St. 13378. 10.000 din kavcije! Mlad gospod, lepe zunanjosti, želi nameščenja kot 6luge ali kaj primernega. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13311. Čevljarskega pomočnika In vajenca sprejmem takoj. Joško Petria, Cerknica 47, pri Rakeku, (b Delovodjo za cestogradnjo, kvalificiranega, Iščemo. — Ponudbe pod »Gradnja« poste restante Gornji grad. Gospodinja gre k boljScmu starejšemu gospodu. Ima veselje do trgovine ln vrta. Gre tudi na deželo. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Zmožna 1175«. -^a Zaslužek Zastopnike za prodajo radioaparatov najboljših znamk sprejme »Tehnik« BANJAI — Ljubljana, Miklošičeva 20 Mizarskega pomočnika takoj sprejmem za splošno mizarstvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 133S9. (b Krojači samo za prvovrstno ln stalno delo po meri dobe službo prt tvrdki »Elite«, Prešernova ulica. Cb Postrežnico za pomoč v gospodinjskih poslih potrebujem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13409. (b Hlapca treznega kmečkega fanta vajenega konj za razva-žanjo špecerlje, sprejme takoj Franjo šoper, trgo vec, Hrastnik. (b Majerja s štirimi delovnimi moč-ml in več viničarjev, — iščem. Prijaviti se na posestvu Langenthal, Sp Sv. Kungota. (b Točilca, natakarico, prodajalko, blagajnlčarko ln pomoč v kuhinji takoj sprejmem. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Za Ljubljano« št. 13346. (b Trgovskega pomočnika pomočnico, za večjo trgovino na deželi sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Trgovski pomočnik« št. 13394. (b Več prodajalk tn prodajalcev za prodajo knjižice, katero potrebuje vsaka gospodinja, sprejmemo. Vprašati na »Moj dom«, Ljubljana, Dvorža-kova fit. 8. (b) Služkinjo do 35 let, pošteno, mar ljlvo, čedno, krepko, va jeno kuhanja ln vrtnega dela. z znanjem nemščine sprejmem k dvema osebama. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju Vrtnarja mladega, v stroki spo sobnega In pridnega — sprejme večja vrtnarija v Ljubljani. Istotam sc sprejme vajenec ln kme čko dekle za dela v vrt narljl. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrtnar št. 13408. (b Kuharico samostojno, zdravo, zna čajno, ki dela vsa doma ča dela. Išče dobra slo venska družina na deželi v Vojvodini. Nastop »luž be po možnosti takoj. — Ponudbe poslati na na slov: Dr. G. V., Aleksan drov dom, Logarska do lina, p. Solčava. (b Dober zaslužek nudimo vsaki osebi v mestu ln na deželi. Pišite na »MoJ dom«, LJubljana — Dvoržakova ulica £L 8. mm\ 2 mizarska vajenca lz okolice St. Vida pad Ljubljano, sprejme Pan-gos Ludvik, Trata št. 15, št. Vid nad LJubljarto. MODROCE vrhnje ln spodnje, mreže, posteljne odeje ln perje puh - najceneje v veliki Izbiri prodaja SEVER, Marijin trg 2 nasproti irančlškansk cerkve. IEH03EH Otroški voziček globok, prodam. Gledališka 13 pri hišniku. (1 Denar \\\ Obrt Posojila llčlte samo pri domačem solidnem zavodu. Pišite ali pridite osebno. »MoJ dom«, LJubljana, Dvoržakova ulica št. 8. Hranilne knjižice 3°/* obveznice In druge vrednostne papirja kupuje tn plača najbolje BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Email-lak, beli za pleskanje, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13399. Orehova jedrca med In vosek dobite najceneje: Medarna, LJubljana, 21dovska ulica S. »Singer« šivalni stroj pogrezljlv, zaradi odpo-tovanja poceni prodani. Na ogled v trgovini Fr. Malgaj, Kolodvorska ul. Otava se odda v pokošnjo potom licitacije dne 20. t. m. ob 10. url dopoldne — Jurčkov štradon (pri kozolcu). Cešnovar Josipina, Dolenjska cesta. 8. Dira lahka In težka, na vzmeteh, landaulet, koleselj, landauer ln različni ročni vozički naprodaj. Terlep Matija, Jernejeva cesta, Slška. - * (1) Hčerka železničarja ki se Je že 1 ln pol leta učila v trgovini mešanega blaga, želi najti mesto za nadaljno učenje. Naslov v upravi »Slov.« pod št- 13372. (v I Aufomofor i Motor 350 ccm OHV novejši športni model — cena 5500 din. Cizerl. Start trg 26-11. (f Tri tovorne avtomobile znamke »Btissing«, »Chevrolet« ln »Ford«, proda zaradi zmanjšanja tovornega prometa »Avtopro-met Rode«, Kamnik, (f Kupimo Ržene rožičke ln lipov cvet. kupujemo. Ponudbe na »Salus«, d. d., Ljubljana. (k) Staro lito železo strojno in komerčno, kupim vsako množino. — Franc Smole, železolivar-na. Trata 18, St. Vid n Ljubljano. (k Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVoltova ulica ŠL8 Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15. (k) Mostno tehtnico novo ali pa malo rablje no In dobro, za težo do 5000 kg, dolžine 6 m, z udarom na tehtne listke, kupim. Ponudbe s točnim opisom ln navedbo zadnjo cene poslati najpozneje do 19. t. m. na: Stanko Gologranc, vele posestnik, Blagovna, p. Sv. Jurij ob Juž. želez' Dobava takojšnja. (k ■ TEL- DRVA PREMOČ IVJCHUMI ' aOLCHISKA CCITA Koroške brusnice (Prelselbeeren) dobro Izbrane, razpošilja po pošti ali brzovozno od 6 kg naprej po dnevni ceni Henrik Zechner, Llbeliče Koroško. (1 Vaši prihranki so varno ln plodonosno naloženi v domačem zavodu »MoJ dom«, Ljubljana, Dvoržakova St. 8. Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah ln takojšnjemu plačilu. Rudolf Zore LJubljana, Gledališka 12 Dvostanovanjsko hišo v Rožni dolini prodam zaradi družinskih razmer Cluha Ana, Črnuče 26. Parcelo prodam zraven državne ceste Vlžmarje. Polzve se Tomaževlč, trgovina, St. Vid nad LJubljano. (p Enonadstropna hiša poleg cerkve v Novem mestu, naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca«, Novo mesto. . (p Kupim eno do dvostanovanjsko hišo ali parcelo v LJubljani. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »S hipoteko« št. 13349. (p Enonadstropna vila z gospodarskim poslopjem, hlevom za par konj ter čez 20.000 m' stavbnih parcel (okoli vile) naprodaj. - Informacije: Marija Jančar, LJubljana, Sv. Petra cesta 27. Poceni naprodaj! več prvovrstnih šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov, triclkljev ln še mnogo vsakovrstnih drugih predmetov pri Promet, nasproti krlžanske cerkve. (1 Moto-tricikl tovorni, pisalni stroj, specerljskl bicikl, tricikl, kopirno stiskalnico, električni gramofon, klanfe, vse dobro ohranjeno — proda »Metalia«, Gosposvetska cesta 16. (1 Zaradi bolezni naprodaj na deželi res dobro vpeljana ln dobro Idoča mo-dlstovska obrt z veliko zalogo ln vsem Inventarjem. Vpraša se v Celju, Gosposka ulica 19. Viktorija Kos. (n) Požarno brizgalno novo, nerabljeno, ročno, za konjsko vprego, na vzmeteh, z bobnom za odvodne cevi, z dvema dovodnima cevema ugodno proda Brcar & Co., LJubljana, Kolodvorska ulica 35. (1) Kis sadjev, domač, prvovrsten, čist popolnoma naraven, dobrega okusa — prodam skupaj ali tudi manjšo količine približno ea-zokoll-nenl atx atx 1000 litrov. Vprašati na : A. Cuček, Vodnikov trg St. 4. (1 Stavbne parcele v bližini kolodvora Sent Vld-Vlžmarje, z vodovodom ln elektriko, prodam pod ugodnimi pogoji tn v poljubni velikosti po 20 din ln več kv. meter. Pojasnila Vlžmarje 59. Če kupite ali prodaste hišo, parcelo, posestvo, se obrnite na priznano solidno ln kulantno realitetno pisarno Franjo P r i s t a -vec, Ljubljana, Erjav čeva cesta 4 a. Vse in formacije so brezplačne. Posestvo oddaljeno % ure od LJubljane, še v dobrem stanju, hiša z velikim skladiščem, hlev za 6 glav živine, z lepim vrtom ln njivami naprodaj. Vzame so tudi hranilna knjižica Kmečke posojilnice za 50.000 din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.939. (p Mreže za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva Komenskega ulica 34. (1 Gostilna Marinšek Prečna ulica 6, nudi cenj. gostom najboljša ln najcenejša jedila ter pijačo vseh vrst. (r Vnajem ODDAJO: Pekarno oddam v najem zaradi družinskih razmer. Cluha Andrej, Črnuče 26. (n Mesnico dobroidočo v Celju takoj oddam. Celje, Mariborska cesta 18. (n Gostilno v prometnem kraju, v bližini železniško postaje na Gorenjskem, oddam v najem. Naslov v vseh podružnicah »Slovenca« pod št. 13.131. (n) Stanoianja ODDAJO: Dvosobno stanovanje s sobico in prltlkllnaml oddam s 1. IX. Tyrševa cesta 93. (č Sobo in kuhinjo v novi stavbi, oddam — Ptujska cesta 33, Tezno, Maribor. (£ Sobo in kuhinjo oddam v najem s 1. septembrom. Mejna 14, Ma ribor. (č Trisobno stanovanje lepo, komfortno, v vili, Streliška ulica 26, oddam s 1. septembrom mirni stranki. (č Štirisobno stanovanje komfortno, v -sredinl me sta, oddam s 1. septem brom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13414 Enosobno stanovanje oddam. Gllnce, C. XIII., št. 9. Mesečno 200 din Pojasnila na Karlovškl cesti 3. Enosobno stanovanje suho ,išče starejša samostojna gospa (vdova) brez otrok, za takoj ali vsaj za mesec november. Po nudbe sprejema uprava »Slovenca« pod »Mirna stranka št. 60« 13.141. Dobro kršč. družino prosimo, če bi sprejela za svojo ali v oskrbo ljubko desetletno siroto brez staršev. Dobrotniki naj sp«roče svoj naslov upravi »Slovenca« pod »Sirota<. 13.180. (r Dijaki Dijakinjo-nižješolko 1 prejmem z oskrbo alf brez. Kern, Celovška 43j Stanovanje z oskrbo za dijaka gimnazijca II; razreda, iščem v Ljubljani za prihodnje Šolsko leto. Pogoji: dobra hrana, skrbno nadzorstvo ln rodbinska vzgoja. Ponudbe do 24. avgusta upravi »Slovenca« pod »Dijak 55« št. 13434. (D Dijaški dom v Ptuju sprejema v popolno oskrbo dijake drž. gimnazije in meščanske šole. Sprejemajo se nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin. Vzgoja sloni na verski podlagi, vendar so gojenec glede poklica svobodno odloča. Zavod stoji tik drž. gimnazije. Vso pogoje najdete v prospektu, po katerega pišite na voCetvo dijaškega doma m FtajH. (D ODDAJO: Lepo, prazno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Rožna dolina. Cesta V, žt. 4. (s Izjava! Zakonska Andrej ln Alojzija Valentinčič, Cesta dveh cesarjev št. 243 izjavljata, da nista plačnika za dolgove svoje hčerke Lojzike. (o Pozor! 5000 dinarjev nagrade plačam onemu, ki ml preskrbi podatke, kje je bil krščen moj pokojni oče Maksim Albert (Masslmo Alberto) Luzzatto, ki je bil krščen leta 1862 v neki obmejni župniji današnje državne mejo z Italijo, aH pa v župniji nekega obmejnega okraja z Italijo, na teritoriju Slovenije, a njegovi starši so bili Girolamo Luzzatto in njegova žena Rahela-Erminija, rojena Leni (aH pa Lerl). Onega, ki najde te podatke, prosim, da jih pošlje na naslov: Inž. Josip HaJ-zer, fabrlka Sartid, Sme-derevo — ln dobil bo nagrado. (r) /enitbe Ljubezen moža si zagotoviš, ako mu postrežeš z dobro, okusno hrano. Zato kuhaj po preizkušenih receptih, zbranih v knjigi poklicne kuharice. Knjigo dobavlja: Mlzerit Deziderij, Zidani most. Cena v predplačilu 10 din. Naročajte ^SLOVENCA- najcenejši shvenski dnevnik Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki težke izgube naše nad vse ljubljene mame. stare mame in prababice, gospe Ane Turk vdove po trgovcu ee tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem darovalcem krasnega cvetja in prav vsem, ki so blago in nepozabno pokojnico spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo g. zdravniku dr. Špornu za ves trud ob času bolezni, čč. sestram usmiljen-kam in prečastiti duhovščini. Ljuhljana-Idrija, dne 14. avgusta 1039. Glol>oko žalujoče rodbine: Turk. Jereb. Mastnak, Mlakar. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: InL Jože Sodja Urednik: Viktor Cenži*