JOHN POLLOCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NEOD
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
EQUALITY
NEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
^VELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), OCTOBER 4, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 193
LONDON, 4. okt.—Sovjetska zveza je danes predla gala nov sestanek Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil, na katerem naj bi se razmotrivalo o berlinski krizi in na splošno o vprašanju Nemčije.
Moskovski radio je oddal be-*
črnine'"' Molotov predlaga sStanek sestanke^adine sveta zunanjih ministrov
DES MOINES, 2. okt—šerif I	*-• • "j « I *1
Howard C. Reppert je danes vr- V IlOtl pFEVl, da SC jC UStVarilO VOjnO RC-
varnost vsled obnove zapadne Nemčije
Pine mladoletnikov, ki so se po vršili v neki razkošni koči.
Vsled pijančevanja in ljubim-'^S'ttja je policija zaprla šest (Mladoletnikov od skupine več ^ot 30 fantov in deklet, ki so vdrli v moderno kočo šerifa ^epperta in 10 noči pili in ljubimkali.
"V večini primerov," je rekel Reppert, "so odgovorni starši.
Partije so se ponavadi začele okrog polnoči ali pa pozneje,
končale pa okrog 5. ure zjutraj.
Starši bi se morali zanimati, kje njihovi otroci nahajajo tako pozno."
Reppert je pristavil, da je več '^ot 20 mladoletnikov priznalo,
so se ukvarjali z nemoralo.
^eka 15 let stara deklica je pri-ziiala, da jo je v eni sami noči sedem mladeničev IS^krat kriminalno napadlo.
Šerif je dalje izjavil, da se •starši niso preveč zanimali ali Pa vznemirj'ali radi ponočnih sestankov svojih otrok.
Pet mladoletnikov v starosti od 15 (Jo 20 let je bilo obsojenih 30 dni zapora. Eden 15 let ®tar mladenič je oženjen. Neke-Sa 18 let starega mladeniča pa bodo postavili pred sodnijo, ker ,Sa je tožila mati neke 15 let sta-''e deklice, katero je baje kriminalno napadel.
Pozd:
ravi
Pozdrave iz Baltimore, Md., pošiljata vsem prijateljem in znancem Frank in Antonia
sedilo note, ki jo je zapadnim silam poslal sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov.
V noti je Molotov med ostalim dejal, da vprašanje Berlina ne spada v Varnostni svet Zdru-' ženih narodov in predlagal, naj se štirje zunanji ministri sesta-nejo v soglasju s Potsdamskim sporazumom.
Na enem mestu v noti je Molotov omenil tudi vojno nevarnost. V zvezi s tem je dejal:
"Zadnje čase, posebno v zvezi z uresničenjem Marshallovega načrta, se je ustvarilo resnično vojno nevarnost vsled obnove ekonomske zmogljivosti v za-padni Nemčiji."
Nota zvrača odgovornost za . krizo na zapadne sile
Zapadne sile so že 26. septembra obvestile Sovjetsko zvezo, da blokada Berlina onemogoča nadaljne pogovore štirih velikih sil v zvezi z Berlinom in da so sklenile, da bodo to vprašanje predložile Varnostnemu svetu Združenih narodov.
Sovjetska nota pravi, da je sovjetska vlada seznanjena z vsebino note zapadnih sil od 26. septembra in da smatra za potrebno izjaviti, da so izključno vlade treh zapadnih sil odgovorne za položaj v Berlinu.
"Vprašanje položaja v Berli-
WALLACE PREDLAGA NAČRT ZA UPOSTAVITEV MIRU NA SVETU
Hollywood, Cal., 2. okt.—Predsedniški kandidat Pogrešivne stranke Henry A. Wallace je danes predlagal program od 14 točk, za katerega pravi, da bi z njim zginila ^ojna nevarnost kot "sneg v juliju," če bi se ga sprejelo.
^ govoru, ki ga je pripravil*'---
shod v tem mestu, ki je ena Njegovih glavnih trdnjav, je Wallace pozval Američane, naj ^ telegrami in pismi poplavijo
hišo zahtevajoč obnovo po-Sajanj s Sovjetsko zvezo glede ako zvane berlinske krize.
Wallace je dalje rekel, da bi ■A-merika morala delovati za gP^Gjetje pravila organizacije ^druženih narodov, po katerem ' Se Zedinjenim državam in So-^'Jetski zvezi prepovedalo "terorizirati in starovati z mornari-®kinii manevri, gomilanjem kop-n^nih sil ali pa ustanavljanje ^2 za bombnike" manjše drža-članice organizacije.
Krivdo za ogrožanje miru na ®vetu pa je Wallace vrgel na de-^okrate in republikance.
Program, ki ga je predlagal Wallace, vsebuje sledeče točke:
Izključi naj se iz oblikovanja Politike vse tiste, ki imajo oseb-finančne interese v politiki.
Izobči naj se privatne dobičke '2 Vojne industrije.
Prepove naj se izvoz orožja iz katere koli države v katero koli ^^ugo državo.
Obnovi naj se neomejeno trgovino z drugim blagom.
Zagotovi naj se svobodna iz-•^enjava znanstvenih informacij.
Pohovno naj se ustanovi moč-
no mednarodno pomožno agencijo.
Konča naj se z izkoriščanjem kolonijalnih posestev.
Ojači naj se ugled in oblast organizacije Združenih narodov.
Umakne naj se okupacijske čete vseh držav iz Nemčije, Japonske, Grčije in Koreje ter ostalih držav prej ko mogoče.
Naznani naj se politiko, da se ne bo ekonomski pritisk izrabljal za mešanje v notranje zadeve drugih držav.
Konča naj se z naborom in načrti za splošno vojaško vežbo.
Deluje naj se za pravilo Združenih narodov, po katerem bi bila prepovedana strahovanja potom vojaških manevrov ali pa letalskih baz. To pravilo naj bi veljalo tako za Zedinjene države kot za Sovjetsko zvezo.
Preneha naj se z naraščajočim vplivom vojakov v ameriški zunanji politiki.
*
Wallace ne bo na glasovnici v Georgiji
ATLANTA, 2. okt. — Z izjemo kandidatov Progresivne stranke bodo vsi predsedniški kandidati postavljeni na glasovnico za novembrske volitve v državi Georgia.
nu ni obstojalo, dokler niso vlade Zedinjenih držav, Anglije in Francije nadaljevale z izvedbo separatne valutne reforme v za-padni Nemčiji in treh sektorjih Berlina.
"Istočasno je dobro znano, da je zgoraj omenjena separatna valutna reforma samo ena od zadnjih in dalekosežnih mer pri izvedbi razčlanjenja Nemčije, s katerimi merami se je zapadno Nemčijo postavilo izven kontrole štirih sil."
Nota pravi, da nacisti , stremijo za odmazdo
Dalje pravi nota, da sta Zedinjene države in Anglija začeli "razčlanjevati" Nemčijo s separatnim ekonomskim združenjem ameriške in angleške okupacijske zone Nemčije leta 1946, kljub sporazumu sil proti-Hit-lerjeve koalicije, ki je bil sklenjen v Potsdamu.
Molotov je obtožil zapadne sile, da so nadaljevale z delitvijo Nemčije, kar je vodilo v porast nacističnih elementov, ki so bili odgovorni za prejšnjo agresivno politiko in ki se niso odrekli stremljenju za osveto, katero stremljenje ne ogroža samo sosedne države, ampak tudi varnost ljudstev cele Evrope.
Sovjeti pravijo, da je blokada Berlina bila le "obrambena, in zaščitna mera sovjetske vlade proti napadalnim akcijam za-pada."
"S separatnimi akcijami v zapadnih zonah Nemčije in v treh sektorjih Berlina so Zedinjene države, Anglija in Francija uničile sistem štiričlanske uprave tako Nemčije kot Berlina.
"Kljub temu pa sovjetska vlada ni ugovarjala prisostvu okupacijskih čet treh zapadnih sil v Berlinu, kar je potrdil premier Jožef Stalin na sestanku s predstavniki Zedin jenih di'zav, Anglije in Francije, ki se je vršil 2. avgusta," pravo sovjetska nota.
Titovi komunisti svarijo kritike
BEOGRAD, 3. okt. — Voditelji jugoslovanskih komunistov so danes posvarili tovariše v sosednjih državah, da se lahko zgodi, da bo vsled njihove kampanje proti maršalu Titu prišlo do "imperialističnega napada na Jugoslavijo."
Svarilo je priobčila "Borba", glasilo jugoslovanske Komunistične stranke.
V članku "Borbe" je rečeno, da bi takšna "imperialistična agresija" proti Jugoslaviji pomenila vojno, ki ne bi poznala mej in bi neizogibno ogrozila "večji del demokratskega sveta."
"Borba" pri zaključku svojega članka pravi, da so Rusija in ostale države vzhodne Evrope pri svoji kampanji proti vodstvu jugoslovanskih komuni stov zašle v slepo ulico.
še imate časa, da.
se registrirate
za nov. volitve!
Danes do 9. ure zvečer bodo volilne koče odprte za državljane, ki se doslej še niso registrirali za novembrske volitve.
Neregistrirani državljani se lahko registrirajo bodisi v svojih rednih volilnih kočah ali pa v volilnem uradu v Mestni zbornici na 9th St. in Lakeside Ave.
Volilne koče bodo odprte od 10, ure zjutraj do 2. ure popoldne in od 4. popoldne do 9. ure zvečer. Volilni urad pa bo nepretrgoma odprt od 8:30 zjutraj do 9. ure zvečer.
Registrirati se morajo vsi državljani, ki niso voUli bodisi leta 1946 alt pa leta 1947, kakor tudi tisti, ki so volili v armadi; (če zadnji dve leti niso volili kot civilisti) in osebe^ ki so grišle v Ohio pred enim letom ali pa v okrožje pred 30 dnevi.
Vsled izredne važnosti letošnjih volitev so voditelji raznih strank apelirali na neregistrirane volilce, naj se pravočasno registrirajo. Osebno je tudi demokratski kandidat za guvernerja Frank J. Lausclie včeraj apeliral na vse državljane — neglede, če so republikanci, demokrati ali pa neodvisni — naj store svojo državljansko dolžnost s tem, da se registrirajo. Podoben apel s o naslovili na neregistrirane vofflceTudi iz urada Progresivne stranke Ohia.
Višinski pravi, da skrivnost atom^e energije ni znana samo Zed. državam
Domače vesti
Važna seja
V torek zvečer ob osmih se vrši zelo važna seja dramskega društva "Ivan Cankar" na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Članstvo se prosi, da se udeleži v obilnem številu, ker se bo ukrepalo o 30-letnici,obstoja društva.
PARIZ, 1. okt.—Sovjetski zastopnik zunanjega ministra Andrej Višinski je danes na seji Političnega in Var-I nostnega odbora Združenih narodov izjavil, da predsednik Truman in republikanski predsedniški ■ kandidat gov. Dewey zagovarjata agresivno atomsko politiko v zmotnem prepričanju, da edino Zedinjene države vedo za skrivnost atomske energije.
"Zmota je misliti, da je same* '
Na počitnicah
Poznana Mrs. Josephine Tratnik, 6505 Bonna Ave., ki je, aktivna na društvenem polju, sfe je v spremstvu hčere in zeta Mr. in Mrs. Frank Shubenik iz 1342 E. 170 St. podala v petek večer na potovanje v Californijo. Spotoma se bodo ustavili v Kansasu in Illinoisu. Želimo jim mnogo zabave in razvedrila ter srečen povratek.
Na obisku
Prošli teden sta se nahajala Mr. in Mrs. Carl in Mary Skri-njen s sinčkom na obisku pri svojih sorodnikih Mr. in Mrs. Frank in Rosie Mihci, ki vodita gostilno na 7114 St. Clair Ave. Družina Skrinjen živi v Brook-lynu, N. Y. Mrs. Skrinjen je nečakinja Mrs. Rosie Mihčie, s katero se niste videle že 22 let. V Clevelandu se jim je zelo do-padlo in zabave so imeli obilo.
NOVI GROBOVI
MARY KOSTANJŠEK
Včeraj zjutraj ob 11. uri je preminila v Mt. Sinai bolnišnici za srčno hibo Mary Kostanj-šek, rojena Tisovec, stara 61 let. Stanovala je na 1124 E. 68 St. Doma je bila iz vasi Hotov-Ije Poljane pri Škofji loki, odkoder je prišla v Cleveland pred 35 leti. Bila je članica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ, društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ,
podr. št. 25 SŽZ in Camp' 76 WC.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Martina, sina Martin Jr.,
hčeri Mary in Albina, brata Frank v Brooktown, Pa., in več sorodnikov, v stari domovini pa brata Johna. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9:15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato
na pokopališče Calvary.
#
ROSE SOPTICH
V soboto je umrla v Woman's bolnišnici Rose Soptich, rojena.	^ , o o«
Tomasich, stara 55 let. stano-f f^ f
IZ Ferfohatovega pogrebnega
zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob
ne na Dolenjskem, mater Jennie, rojena Otrin, doma iz Vrhnike na Notranjskem, štiri brate: Louisa mL, Stanleya, Franka in Laddie, sestri Josephine in Elsie ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
*
MARTIN OBLAK
Nagloma je umrl Martin Oblak, star 65 let, stanujoč na 3939 W. 22 St. Doma je bil iz Št. Ju-sta pri Vrhniki na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 43 leti. Bil je član društva Brooklyn, št. 135 SNPJ.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Marijo, rojeno Srensek, sinova Frank in Fred, hčer Mrs. Mary Petrič in vnuke, v starem kraju pa sestro Jerd ter brata Johna in Josepha. Pogreb se bo
Naročajte, širite in čitajte ''Enakopravnost!"
vala je na 6409 Utica Ave. Doma je bila iz Lipnika na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Tukaj zapušča soproga George, sina Anthony,
hčere Mrs. Jean Bowie, Mrs.
Mary Strmac in Helen, vnuke in brata John in Pete. Pogreb se bo vršil iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave. v sredo zjutraj ob 8.30 ter v cerkev sv. Pavla ob 9.30 uri,
nato pa na pokopališče Calvary.
#
JENNIE KOZLEVČAR
Po dolgi bolezni je umrla včeraj Jennie Kozlevčar, stara 36 let, stanujoča na 15804 Grove-wood Ave. Rojena je bila v Clevelandu ter je bila članica društva Modern Crusaders št. 45 SDZ.
Tukaj zapušča žalujoče starše očeta Louisa, doma iz Zatič-' vary.
10. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
MARY KANDUS
Po dolgi bolezni je umrla na svojemu domu Mary Kandus, rojena Krkoč, stara 53 let, stanujoča na 7118 Wade Park. Do-ma je bila iz vasi Gk)jače, okraj Vipavsko, odkoder je prišla v
ena edina dežela, ki ima monopol na atomsko energijo," je rekel Višinski. "Brezupno je misliti na to; brezupno je upati tako ker tako mišljenje je pol-n o pogubonosnih i n nevarnih posledic in zgrešenih proračunov."
Sovjetski delegat j e izjavil, da Sovjetska zveza ne bo nikoli pristala na načrt za kontrolo atomske energije, ki ga zagovarjajo zapadne sile. Povedal je, da bi se s tem načrtom Sovjetski zvezi zavezalo roke in noge in izročilo Zedinjenim državam kontrolo nad ekonomijo sveta.
Sovjetska zveza se ne bo vdala nobenemu pritisku
V	svojem poldrugo uro dolgem govoru je Višinski med ostalim dejal, da se je večina članic organizacije Z. N. združila proti Sovjetski zvezi in da načrt za kontrolo atomske energije izrablja kot novo orožje. V zvezi s tem je pristavil, da se Sovjetska zveza* ne	nobenemu pritisku.
"Naša prsa so močna in vaše koleno jih ne bo nikoli strlo," je rekel sovjetski delegat.
Višinski je v teku svojega govora parkrat opozoril, da več ne obstoja skrivnost atomske energije, da tako mislita predsednik Truman in gov. Dewey, ki pa "živita v nestvarnem svetu" in sledita politiki, ki je "sramotna" in "madež na telesu človeštva."
V	prvem delu govora je Višinski napadel Zedinjene države, ker da nočejo uničiti zaloge svojih atomskih bomb. Rekel je, da je to stališče Zedin jenih držav dokaz, da Washington želi izkoristiti načrt večine, da bi se osredotočil na uporabo atomske energije za "vojne namene."
Noben Slovan ni predsednik kakšnega odbora Z N.
V	nadaljevanju je Višinski izjavil, da bi ne smela nobena država izdelovati atomskih bomb, dokler Združeni narodi razmo-trivajo o rešitvi tega vprašanja. Potem je pristavil:
"Delegat Kitajske nam je danes povedal, da Kitajska ne more izdelovati bomb in možno je, da nam bodo to isto povedali tudi drugi. Toda so države, ki ne bodo rekle, da ne morejo izdelovati bomb, ker bi to ne bilo res."
Višinski je odprto priznal, da Sovjetska zveza ugovarja ameriškemu načrtu za kontrolo atomske energije, ker se boji večine v katerikoli mednarodni komisiji. V zvezi s tem je opozoril delegate na dejstvo, da ni bil niti eden Slovan izvoljen za predsednika ali pa podpredsednika kakšnega odbora Združe-
opozoril, da Zedinjene države kopičijo atomsko orožje v zmotnem prepričanju, da so edina dežela, ki ve za skrivnost atomske energije.
"Ta goljufljiva prepričanja obstojajo v takšnem obsegu, da je republikanski kandidat za predsednika Zedin jenih držav Mr. Dewey v Phoenixu, Arizoni, izjavil, da imajo Zedinjene države izključni monopol na skrivnost atomske energije."
V zvezi s Trumanom pa je Višinski dejal, da je predsednik Zedin jenih držav govoreč o "izboljšanem vzorcu atomske bombe", ki se jo je rabilo pri Eniwe-toku, izjavil, da se je s to bombo pokazalo "napredek".
"Napredek, tako je rekel, "je pripomnil Višinski. "Bomba, ki je bila vržena na Hirošimo, je ubila 150,000 oseb, predsednik pa označa za 'napredek' dejstvo, da lahko nova atomska bomba Zedin jenih držav ubije 1,000,000 ljudi. To je ameriška vrsta napredka!"
Višinski zahteva enakopravnost za dežele v manjšini
Višinski je ostro napadel zaroto večine proti manjšini. Dejal je, da je dosti dokazov, da se je zavrglo pravice manjšine in da se morajo celo pri manjših vprašanjih države, ki so v manjšini, zaletati z glavo v zid.
"Nihče nas ne bo zaslepil z raznimi visokobesednimi izjavami in lepimi besedami glede potrebe, da v imenu višjih interesov človeštva odstopimo del naše neodvisnosti. Toda potrebno je, da se dela za splošno blaginjo celega človeštva, vključno tudi za nas. Mi moramo -biti vključeni. To bi morala biti blaginja človeštva zasnovana na principih splošnega sodelovanja, dobre volje in zaupanja," je rekel sovjetski delegat.
DE GAUI.LE ZAHTEVA NOVE. VOLITVE
PARIZ, 2. oktobra — Gen. Charles De Gaulle je danes na časnikarski konferenci izjavil, da francosko ljudstvo mora imeti priliko, da ga lahko izvoli in da bo v nasprotnem slučaju podvzel druge korake, da "reši Francijo."
De Gaulle je napadel sedanjo francosko vlado, ki da je "jalova" in rekel, da zveza petih držav Bruseljskega pakta ni nič kaj prida.
Ameriko pred 27 leti. Bila je članica društva Iridente št. 406 j nih narodov in da je. to samo SNPJ. Soprog Rudolph je umrl en primer, kaj lahko Sovjetska
leta 1932.
Tukaj zapušča hčeri Mrs. Olgo Coopers in Mrs. Emil Laurich, sestro Olgo in več sorodnikov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9:30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Cal-
zveza pričakuje od večine. Višinski napadel Izjavo predsednika Trumana
Pri koncu govora je Višinski najprej napadel gov. Dewey a, potem pa še izjavo predsednika Trumana v zvezi z atomsko energijo.
VATIKAN PREPOVEDAL CITANJE STALINOVIH DEL
RIM, 2. okt.—Vatikanski časopis "Osservatore Romano" je danes naznanil, da katoličani ne smejo čitati knjige, ki jih je spisal sovjetski premier Jožef Stalin.
Redna seja
Jutri, v torek zvečer ob osmih se vrši redna seja podružnice št. 14 SŽZ v Slovenskem drutšve-nem domu na Recher Ave. Članice so prošene, da se udeleže, ker bo nekaj posebnega na dnev-
Deweya je napadel, ko je nem redu.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING k PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carriex and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)----
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece) __
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
PREMAGOVANJE PREDSODKOV V OTROCIH
Mal črnski deček petih let ve koliko prilike ima do Igranja z belimi dečki svoje starosti. Enako vam pove z neko mero vraščene zavesti mala židovska deklica, da pohaja v hebrejsko šolo, ker se mora naučiti "govoriti po židovsko" in bivati med židovskimi ljudmi. Protestantski otrok vam bo tudi z zanosom objasnil, da hodi v "ameriško cerkev," ne v katoliško cerkev.
Ti aktualni slučaji, le trije izmed mnogih podobnih, ki so bili pred nedavnim proučevani v Philadelphiji, Pa., jasno kažejo, kako se otroci že pri petih letih prav dobro zavedajo obstoja različnih plemenskih in verskih skupin v naši družbi. Se več, pri tej starosti navadno že imajo v svojih mislih docela oblikovane ideje, da so nekatere skupine "dobre" in druge "slabe."
Omenjeni slučaji so bili predmet študije philadelphij-skega projekta za proučevanje vplivov na otroke v zgodnji dobi mladosti. Podvzetje ima svoj začetek v prizadevanju za pobijanje verske in plemenske nestrpnosti in predsodkov. Pričelo se je 1. 1945 pod vodstvom Mrs. Helen G. Trager, načelnice Urada za medkulturno izobrazbo ali vzgojo. Z njo je delovala Marian Radke, prej uposljena pri Raziskovalnem centru za skupinsko dinamiko, v Massachusetts Institute of Technology. Sodeloval^ so tudi fila-delfijske javne ali ljudske šole in Philadelphia Fellowship Commission. Študija je imela predvsem najti odgovor in dve vprašanji—kakšne predsodke imajo mladi otroci in kaj je mogoče glede tph ukr^iti? Štiristo otrok je bilo podvrženih oprazovanju v svrho te študije. Med temi so bili belo in temnopolti, oxijentalski, katoliški, židovski in protestantski, kakor tudi srednjeevropski, italijanski, angleški in šotsko-irski. Njihovi učitelji so bili poučeni kako naj beležijo obnašanje otrok pri skupni igri, pri tepežu, pri sklepanju medsebojnega prijateljstva med gotovimi skupinami, pri ogibanju določenih skupin bodisi v šoli ali na igrišču. Isti učitelji so imeli nalogo govoriti s starši opazovanih otrok, da tako dobe vpogled v domače življenje otrok.
Nihče se ne rodi prežet s predsodki. Kje se torej otroci nauče in navzamejo idej, ki jih izražajo o "vrlinah" ali "slabostih" drugih skupin? Deloma doma. Starši vedo, da otroci poberejo in si zapomnijo marsikaj kar ne bi smeli. Kak značilen pogled, preprosta gesta ali kak pogovor, ki ga je malček ujel na uho, mu pove kako njegovi starši gledajo na svoje sosede. Tako starši pogosto podzavedno svojim otrokom sugestirajo, da se je treba črncev ogibati ali ji^ smatrati za inferijorne, ter da Židom in katolikom ni zaupati.
Ako hočemo premagati nestrpnost v tem pogledu, je važno za starše, da spoznajo kako vpliva njih lastno nazi-ranje na otroke. Potrebno je tudi, da se zavedajo kako hitro otroci povzamejo take ideje in naziranja. Morda je največji vzrok temu dejstyo, da na mladega otroka zelo vpliva vse kar store njegovi starši, poleg tega ima otroka nagib do posnemanja. Prizadeva si tudi, da se staršem prikupi in si pridobi njih pohvalo. Malčki posnemajo svoje starše v vsem od jezika do predsodkov.
Ali otroci se obenem uče od naziranj in dejanj širšega okolja. Zaznajo in vidijo mnogo več kot odrasli mislijo. Kaj hitro opazijo, da žive črnci ali židje ter ljudje, ki govore drug jezik sploh v drugem predel ju mesta ali kraja, da zahajajo v druge cerkve, da ne prihajajo v njihove domove, ker jih nihče nikdar ne povabi. Tako kmalu uvidijo, da skupina h kateri po rojstvu pripadajo, goji določene predsodke proti drugim skupinam.
Nič kaj razveseljiva situacija, ko otroci v tako rani mladosti že oblikujejo v sebi predsodke proti malčkom, ki bodo njihovi sosedje in sodržavljani. Tragično je ko petletnik spozna, da bo predmet zmerjanja, ogibanja in celo napadanja, ker je bil rojen žid, katolik, črne ali ker je otrok tujerodnih staršev.
Uvidevajoč, da je treba nekaj ukreniti, so pokrovitelji iiladelfijskega projekta vzeli v pretres problem kako pobijati predsodke. Ker otroci danes ne pridejo v šolo prosti predsodkov, je bilo priporočano, da se že v prvih razredih prične z vzgojo, ki otrokom vcepi idejo, da žive različni ljudje skupaj v kateri koli sosesčini ter da bi se moralo ljudi ceniti in spoštovati na podlagi tega kar so kot posamezniki.
Ti poskusi so se dobro obnesli. Tozadevni pouk pa ni
Beograd se razvija v moderno velemesto
Dela pri ureditvi Beograda na' novi urbanistični podlagi so letos v polnem teku. V bližnji bodočnosti bo dobil Beograd lice velemesta, dostojne prestolnice svobodnih narodov. Beograd je danes eden najboljših dokazov velikih naporov in delovnih zmag narodov Jugoslavije. Pogled na mesto, ki se je spremenilo z malimi presledki v ogromno verigo gradilišč, je primer, kako odpravljajo naši narodi zaostalost in kako gredo po poti planskega napredka države.
Na levem bregu Save blizu njenega izliva v Donavo so letos pričeli graditi novo prestolnico. Tisoči mladincev in mladink iz vseh drajev države grade veličastne zgradbe Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, predsedstva zvezne vlade in reprezentativnega hotela, okoli katerih bodo zgradili v naslednjih letih sodobno prestolnico.
Hkrati delajo na obnovi današnjega Beograda, da bi se mogel ta v bližnji bodočnosti spojiti z novim Beogradom in Ze-munom v novo veliko mesto. S temi problemi se bavi poseben štab najboljših urbanistov,« arhitektov, gradbenikov in drugih strokovnjakov. Predvojni Beograd je bil zgrajen brez načrta, brez pravilno reguliranih delov, brez. oblikovanega središča in prometnih smeri. Glede na svoj zemljepisni položaj ima Beograd pogoje, da se bo razvil v močno središče in eno izmed najlepših mest v Evropi.
Vse do sedaj Beograd ni imel na nobeni reki dobrega pristanišča, nenaravno postavljena železniška postaja pa je ovirala njegov razvoj v smeri rek. Mladina Jugoslavije se je zavzela za rešitev teh problemov. Nedaleč od Beograda je pričela letos graditi mladina beograjsko železniško križišče, s katerim bodo rešeni važni prometni problemi. Beograd pa se bo mogel neovirano razvijati.
Že sam začetek gradbene sezone je bil zelo živahen. Skoraj v vsaki ulici so popravljali kako hišo. Sedaj so dela v polnem teku. Na Terazijah, današnjem središču Beograda, so začeli z velikimi deli. Namesto nizkih, I enonadstropnih hiš, ki so kva-: rile lice središča, bodo zgradili i sedaj nove velike stavbe. Obenem z že do sedaj zgrajenimi' bodo tvorile velike bloke in dale s tem nov izraz središču mesta.
Na drugi strani palače Alba- j nije, največje zgradbe v Beogra-1 du, gradijo veliko zgradbo državnega zavarovalnega zavoda. Na mestu, kjer sta še te dni
stali dve spremembni enonad-stropni hiši, so ostale sedaj le ruševine in bodo tu začeli kmalu 7. deli za osemnadstropno zgradbo Jugoslovanske knjige, ki bo zavzemala prostor med dvema ulicama. Bloke zgradb, ki bodo stali na. novih Terazijah, bo izpopolnjevala palača zveznega ministrstva za mornarico in palača izvršnega ljudskega odbora. Na južni strani bo na Terazijah drug velik blok, v katerem bodo poleg že obstoječih zgradb Centralnega komiteja komunistične Partije Jugoslavije, "Borbe" in Centralnega odbora enotnih sindikatov Jugoslavije tudi nove zgradbe "Borbe" in Centralnih uprav enotnih sindikatov Jugoslavije.
Nove bloke bodo zgradili okoli pravne fakultete na Tašmaj-danu in na drugi strani železniške postaje na Senjaku. Taš-majdan bo v kratkem dobil značaj mestnega parka, v katerem se bodo dvigale velike zgradbe. Na njegovem skrajnem delu v bližini Ljudske skupščine gradijo veliko zgradbo TANJUG-a.
Kmalu se bodo začela dela na zgradbah Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije, novega muzeja, velike stanovanjske zgradbe ministrstva za notranje zadeve Federativne ljudske republike Jugoslavije z že obstoječo palačo Jugoštampe bodo zgradili nov blok na drugi strani postaje na Senjaku in uredili bulevard Vojvode Mišic.
Mnoge zgradbe, ki so bile poškodovane in porušene med vojno, popravljajo, njihov stil pa poskušajo spraviti v sklad s splošnim videzom bodočega Beograda. Obnovili so zgradbo prezidija Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije, se6aj pa obnavljajo zgradbo narodopisnega muzeja. To so stari dvorci bivšega kralja.
Okrog polovice vseh gradbenih investicij pride v letošnjem letu na stanovanjska poslopja, vendar pa se čuti v Beogradu še vedno pomanjkanje stanovanj. Število prebivalcev neprestano naglo narašča. Poleg stanovanjskih poslopij, ki jih gradi izvršni ljudski odbor Beograda, gradi tudi mnogo podjetij in ustanov stanovanja za svoje delavce in nameščence, ali pa so izpraznjena z gradnjo novih upravnih zgradb ona stanovanjska - poslopja, v katerih so bili doslej upravni prostori podjetij in ustanov.
Letos grade tudi poslopja ministrstva za zunanjo trgovino, ministrstvo za težko in lahko industrijo, predsedstva vlade
bil omejen le na razrede. Treba je bilo otrokom dokazati, da niso res črnci vsi "umazani" ter da ne "pobijajo ljudi" vsi od kraja, pač pa se med njimi, kak^r med belimi najdejo zlikovci in nepridipravi, ki so problem v vsaki skupini. Otrokom se je torej nudilo priliko, da so obiskali domove spoštovanih zamorskih državljanov; šli so v navadne domove črncev in videli, da je najti v njih mnogo čistoče in reda. Katoliška nuna je bila povabljena v šolo ter se je otrokom pridružila v njih igrah in jim raztolmačila pomen svoje nunske obleke. Bila je prva "katoličanka," ki so jo nekateri izmed otrok sploh kedaj videli kot osebo. Doslej so o katolikih samo slišali in ravnotako o drugih skupinah, s katerimi niso prišli v stik.
Ker so otroci vedno slišali o Židih kot o trgovcih, so jih učitelji peljali okrog ter jih seznanili z raznimi trgovci po mestu. Tako so doznali, da je med velikimi in malimi trgovci poleg Židov mnogo drugih, kakor tudi, da so mnogi židovski trgovci pošteni in spoštovani. Ko so obiskali židovskega dentista v soseščini so videli, da se židje preživljajo tudi z drugimi poklici in ne zgolj s trgovino.
Uspeh projekta je pokazal kako močno so otroci vra-ščeni v svoje okolje in kako nanje vpliva svet okoli njih. Predsodkov se navzamejo tudi ako se jih k temu direktno ne navaja, dovolj je, da slišijo razgovore ali opombe odraslih, ki podcenjujejo ljudi kake druge skupine. Teh vplivov se lahko naberejo doma, v šoli, in na ulici. Važno>je torej, da starši store kar morejo, da čuvajo otroke pred navzema-njem predsodkov in jih navajajo k naziranju, ki bo vodilo k boljšemu razumevanju in dobri volji v odnosih do drugih skupin. S tako vzgojo otrok pomagajo starši graditi edin-stvo Amerike.	—Common Council
Ljudske republike Srbije, dom učencev v gospodarstvu ter ministrstva za gradnje.
S tem bo letos na razpolago okoli 700 stanovanj. Lani so začeli v Beogradu graditi več velikih stanovanjskih blokov s stotinami udobnih stanovanj. Ena izmed največjih kolonij je v Cvi-jičevi ulici. Pa je že 20 dokončanih štirinadstropnih stavb, od katerih ima vsaka 40 do 50 stanovanj, tri pa še grade. Pri teh gradnjah prednjačijo prostovoljci frontovskih brigad.
Spomladi so ponovno asfaltirali ulico maršala Tita, pred nedavnim pa so dokončali obnovo ulice Kneza Miloša. Sedaj popravljajo tudi Dušanovo ulico, da bi jo prilagodili velikemu prometu. Kanalizacija in vodovodna mreža, kakršna je bila do sedaj v Beogradu, ne more več
zadovoljiti potreb velikega mesta. Telefonski, električni, kanalizacijski, vodovodni in drugi podzemeljski vodi so do sedaj tekli ločeno, kar je zelo slabilo vdržljivost ulit. Sedaj bodo začeli v vseh važnejših ulicah nameščati podzemske naprave v enem rovu.
Ves Beograd bo v bodoče ob-Jan z vencem parkov. Frontovci je delj časa pogozdujejo in urejajo velike parke. Pri tem pogozdovanju so delavne brigade nasadile približno četrt milijona sadik raznega drevja. Do konca leta bo posajenih skupno en milijon sadik. Na najvišjem mestu v parku bodo postavili spomenik borcem, ki so padli za osvoboditev Beograda, v njegovi bližini pa bodo zgradili pionirski dom z bazenom, restavracijo, fizkulturna igrišča in drugo za odmor delovnega ljudstva.
Tovarna športnih čevljev v Žireh— nova gospodarska zmaga
v nedeljo 8. avgusta je ljudstvo žirovske doline slavilo pomembno gospodarsko zmago: v Žireh je gradbeno podjetje "Projekt" s pomočjo delavcev prostovoljcev — tovarniških delavcev in nameščencev—zgradilo tovarno športnih čevljev, ki po svoji najmodernejši ureditvi in pomenu skoraj nima para v Evropi.
Tovariš Tito Žirovčanom V nedeljo dopoldne so slovesno odprli tovarno. Pomočnik, di- prikazal svojo dobo. Najznačil-
cem in ga z vso ihto izkoriščal. Še malega otroka v zibelki je moral vajenec zibati, žena mojstra je kar se da oblastno gospodarila nad njim.
Korak naprej v sosednji delavnici so se že nekateri čevljarji združili v zadrugo, ki pa je služila le njihovemu žepu, ne pa tudi pomočnikom in učencem.
Ljudem, ki so to razstavo organizirali, moramo dati vse priznanje. Oddelek za oddelkom je
rektorja nove tovarne Vinko Govekar je pozdravil goste: podpredsednika vlade Ljudske republike Slovenije in ministra za industrijo in rudarstvo dr. Marjana Breclja, zastopnika komiteja za zadružništvo pri vladi Ljudske republike Slovenije Maksa Krmelja, zastopnika ministra za delo Šenka, glavnega direktorja usnjarske industrije Štucina in druge.
Podpredsednik vlade Marijan Breselj je povedal zbranim ljudem, da je dograditev te tovarne važen korak iz zaostalosti, ki smo jih podedovali od bivše pro-tiljudske Jugoslavije, v socializem. Zbrano ljudstvo je besede tovariša dr. Breclja navdušeno sprejelo in pozdravilo. Tovariš Brecelj je tudi povedal, da se maršal Tito ne more udeležiti žirovske zmage, da pa jih pozdravlja in jim iskreno čestita k uspehu, ki je nov člen v verigi gospodarskih zmag delovnega | zano. ljudstva prerojene Jugoslavije.
Pozdrav tovariša Tita je ljudstvo sprejelo z veliko radostjo.
Ko je tovarniška sirena prvikrat zapela, je tovariš Brecelj s ključem odprl vrata tovarne,
skozi katera bodo dnevno prihajali in odhajali zavedni žirovski čevljarji: Delovni uspehi bodo še večji, kakor so bili doslej. To so obljubili čevljarji iz te doline kot odgovor na pozdrav tovariša Tita. Pred otvoritvijo tovarne so razdelili nagrade in pohvale delavcem in nameščencem tovarne. Nagradila sta jih vlada Ljudske republike Slovenije in usnjarska direkcija, pa tudi vodstvo tovarne je dalo nagrade najboljšim.
V prvem nadstropju novo zgrajene tovarne so delavci in nameščenci tovarne presenetili goste z razstavo, ki je prevzela vsakogar, ki si jo je ogledal. Žirovski čevljarji so z besedo in sliko pokazali razvoj čevljarske industrije v Poljanski dolini. Pokazali so preteklost in sedanjost.
Prelom
Leta 1820 so izdelovali čevlje v teh krajih na svoj način. Na razstavi so priredili sobo, ki je
nejši del razstave je bil oddelek, kjer GO žirovski partizani (devetega korpusa jih dobro pozna, saj so povsod pomagali kot čevljarji) prikazali borbo in delo poljanskih -čevljarjev v narodno osvobodilni borbi. Prelom z zaostalostjo je prikazan v soseščini partizanov. N^pis "Svoboda," kip maršala Tita, levo ime-
je, da niso bili v nedeljo v tej tovarni. Marsikaj bi se lahko naučili. Delavci in nameščenci te tovarne, ki so prikazali zgodovino čevljarja iz Poljanske doline, niso igrali. Živeli so. S starčkom Koširjem se je tudi vajenec Švab znojil. Delali so in bo držalo, da so ta dan mnogo napravili v tovarni. Človek bi ne verjel—bilo pa je tako: od dela so bili "igralci" oznojeni.
Minule so v rokah delovnega človeka poljanske doline. Niti ena ne sme splavati v prazen nič. Ta tovarna je dokaz, da smo obračunali s preteklostjo.
Stari prijatelj jih je obiskal
Popoldne so imeli koncert. Že pred koncertom pa je hitela po Žireh vesela vest. Zvezni minister France Leskošek jih je obiskal. V žireh mu ne rečejo drugače kakor Luka. On je star prijatelj Žirovčanov, vseh krajev v Poljanski dolini in njenih hribov. Že med narodnoosvobodilno borbo so se razgovarjali o čevljarski industriji in je prav, da jih je obiskal ob tako velikem gospodarskem prazniku. Pred koncertom je v dvorani, kjer je bil navdušeno pozdravljen, spregovoril nekaj klenih besed. Ponovil je tudi, da tovariš Tita najlepše pozdravlja vso poljansko dolino in njegovo vero, da bodo poljanski čevljarji tudi v bodoče zvesti svoji poštenosti, delu in zmagam.
Z zadoščenjem so poslušali besedo za besedo. Ko je povedal minister Leskošek, da gospod-ska zmaga v Žireh ni osamljena, da se po vsej Jugoslaviji vrsti zmaga za zmago in da bo že .v nedeljo s hidrocentrale na Mariborskim otoku zasijala Jugoslaviji še lepša luč—kljilb kroko-dilski želji nekaterih v inozemstvu, da bi generator odpovedal —so ljudje z dolgotrajnimi pozdravi obsipavali tovariša Les-koška.
Po uspelem koncertu—v Ži-
na padlih poljanskih čevljarjev, i reh so odlični pevci, posebno desno pa njihove fotografije, učiteljski kvartet—se je Ijud-vse to je v okviru lepih rož dalo stvo poveselilo ob dobri kapljici, sliko, ki mora ostati v spominu ob zvokih mladinske glasbe, ki slehernega, ki je na ta pomem- je prišla iz Idrije na obisk, in ob
bni dan našel pot v tovarno.
Prelom. Borba našega ljudstva in njena zmaga pa je prikazana v naslednjih oddelkih. Tu je novo delo. Obračun z zaostalostjo in s kapitalizmom: bri-gadni način dela, pritegnitev žene v čevljarsko proizvodnjo.
okusnem prigrizku.
dovja za prevoz petroleja
Po podatkih, ki jih je objavil "National Petroleum Council," je danes na svetu 1,863 ladij za
i prevoz nafte in petrolejskih pro-skrb za nove kadre ,skrb moj- izvodov. Zedinjene države razpo-strov za učence ter tekoči tmk,	% 42.9 odstotki vsega pe-
vse to je kar se da živo prika- jtrolejskega brodovja, Velika
j Britanija z 21 odstotki. Norve' Gledali smo že veliko dobrih ška z 11 odstotki, Panama z 9 dramskih umetnikov, škoda pa i odstotki in Italija z 2.7 odstotki.
etc.
statement of the ownership, management, circulation, required by the acts of congress of august 24, 1912,
march 3, 1933, and july 2, 1946.
of the "ENAKOPRAVNOST" published daily, except Saturdays, Sundays and Holiday^) at Cleveland, Ohio, for October 1, 1948, State of Oliio, County of Cuyalioga, ss:
Before me, a Notary Public in and for the State and County aforesaid, personall.v appeared Anthony Stritof who, leaving been duly sworn according to law deposes and says he is the business manager of the "Enakopravnost" and that the followin« IS, to the best of his knowledge and belief a true statement of the ownership, management, circulation etc., of the aforesaid publication for the date shown in the above caption, required by tile Act of August 24, 1912, as amended by the Acts ol Marcli 3, 1933, and July 2, 1946 (section 537. Postal Laws and Regulations), printed on the reverse of this form, to wit:
1.	That tlie names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and Business managers are: Publisher—Tlie American Jugoslav Printing & Publishing Co., 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
Editor—John Bostjancic, 6231 St. Clair Ave.
Managing Editor—None.
Business Manager—Anthony Stritof, 6231 St. Clair Ave.
2.	Til at the owner is: (If owned by a corporation, its namo and address must bo stated and also immediately thereunder the names and addresses of stocltlioldcrs owning or holding one per cent or more of total amount of stock. IC not owned b.V a corporation, tlie names and addresses of the individual owners must be given. owned by a firm, company, or other unincorporated concern, its name and address, as well as those of each individual member, must be given.)
American Jugoslav Ptg. & Pub. Co., 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Frank Oglar, 6401 Superior Ave., Cleveland, Ohio Vatro J. Grill, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio William A. Sitter. 300 W, Center St., Anaheim, Cal.
Anthony Stritof, 19501 Locherie Ave., Euclid, Oliio Ladislav Brantl, 3651 East 138 St., Cleveland, Ohio Jacob M. Brunskol, 1421 Wilcox Ave., Joliet, 111.
Joseph "Merhar, 6831 Superior Ave., Cleveland, Ohio John Renko, 1016 East 76th St., Cleveland, Ohio Anton Jankovich, 16108 Grovewood Ave., Cleveland, Ohio
3.	That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owniiUJ or holding 1 per cent or more of the total amount of bonds, mortgages, or otlicr securities are: Frank Oglar, 6401 Superior Ave., Cleveland, Ohio; Vatro J. Gri" 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Oliio; Antliony Stritof, 19501 Locherie Ave., Euclid. Ohio; Ladislav Brantl, 3654 East 138 St., Cleveland, Ohio; John w. Brunskol, 12323 Osceola Ave., Cleveland, Ohio; William A. Sitter, 300 W. Center St., Analieim, Cal < Julia Pirc, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
4.	That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders, and security holders, if any, contain not only the list of stockholders security holders as they appear upon the books of the company but also, in eases.
, . where the stockholder or security holder appears upon the books of the companV , , . •	V tf>l trustee or in any other fiduciary relation, (he name of the person or corporation
V vsem ustrezata lej aooi. v lcj ^ [q,. whom such trustee is acting, is given; also that the said two paragraphs contain sobi ie več kakor osemdeset let , statements, embracing affiants' full knowledge and belief as to the circum:itances and , V 1 •	' conditions under which stockholders and security holders who do not appear up"""
star cevljar iVOSir laKO nazoinu books of the company as trifctees, hold stock and securities in a capacity other prikazal takratni način dela, da . than that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that anV
' V,____„ n-iirvi 1 other person, association, or corporation has any interest direct or indirect in the
« "	'	said stock, bonds, or other securities than as .so slated by him.
5.	That the average number of copies of each issue of this publication sold "V distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the twelve months preceding the date shown above is 7394.
ANTHONY STRITOF, Business Manager Sworn to and subsribed before me this 1st day of October, 1948.
Augujt KoUander, Notary Public (My Commission expires January 2a,195®'
je človek nehote zaživel z njim Takrat je še sam delal. Malo naprej v dragi sobi (oddelku) pa smo videli že mojstra, ki je na vse pretege robantil nad vajen-
i- oktobra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAPS
Zadružni domovi rastejo
Skoraj vsa gradbišča zadruž-•"h domov v murskosoboškem okraju so razgibana. Tudi na gradbiščih, ki so bila doslej med ^^dnjimi v okraju, so pričeli z
V Pokovcih, kjer je dom že streho (potrebno je samo 3'j adaptacij in notranja de-J v tednu zadružnih domov napredovali. Razgibala krajevna uprava in z agi-^^ijo in sestankom so razkrin-zavirajoče, pa se je delo ^GRiaknilo z mrtve točke, v	je tudi na gradbišču
Ve	Vaščafii delajo po
s dan. "Kar smo zamudili in ^oemariii doslej, bomo dopri-i Sedaj, da bo dom čim prej ^Ograjen . . pravi predsednik J,	uprave. Cankovčani so
zagrabili za delo in delo gre rok. Temelji bodo izkopani, je pripravljen, samo
y '°vne sile je treba. Tudi ta bo. v&8i sicer še ropočejo mlatil-odkup se je začel, gradbi-® J® pa kljub temu živo.
str	je bil dom že do
rehe dograjen, pa jim je
gj. '^Jkalo materiala. Sedaj vo-
Vež	gradbišču je vr-
^ z. Od rok do rok gre opeka z
i ^ skladovnice. Še dan, dva ^	to zidakov. Ves ostali
io "	srešno opeko ima-
sec ^ P^P'^^'Vljeno. Do konca me-bo dom v Bankovcih v su-stanju dograjen.
jj l^^su žetve so pričeli v Dan-^ zidanjem. V nekaj dneh Do	zidove za dva metra,
g j® sicer malega tipa, toda k %kovce dovolj velik. Zdaj
o dogradili še dvorano. y ^jbolj živahno je gradbišče Rr	Dnevno dela na
Ob^	zadružnikov,
del	pa še več. Tu poteka
. o najbolj urejeno in po nase ^ ^^(^ružniki iz Ženavelj so 2^ potrudili. Sami so izdelali p ®^®j dom (ročna izdelava) pr^ ° ®0,000 komadov zidakov, Ost	ves les, gramoz in
^ Material. Iz planske do-® So dobili samo železo in ce-: Tod ^"^anjkalo jim je apna. Ig ^ to ni problem, da bi se de-j^^^aradi tega morda ustavilo, strani zidajo, na dKugi ['ubijajo cementne plošče nad . Delo gre naprej, delov-silo pravilno izkoriščajo. Po-
! poldne bodo dobili tono apna. ! Zidarjev je dovolj, tudi poma-[ gačev ne manjka, zidovi se bodo i hitro dvignili.
V	Ženavljah delajo vsi vašča-ni. Kar po skupinah hiš so se razdelili. Danes dela skupina iz gornjega konca vasi. Jutri bodo delali dolenji. Tekmujejo. "Za Gornjelendavskim bo naš dom prvi v okraju dograjen . . .," pravi mladi Gornjecov Štefan. Štefan dela pri malti. Ves je poškropljen z malto in apnom. Toda to ga prav nič ne moti. Radi bi dosegli največ uspehov. Prvi hočejo spraviti dom pod streho. I V Dankovcih pravijo, da ga [bodo imeli oni prvi pod streho. Tudi Dankovčani tekmujejo.
j Vsa vas. Kdo bo prvi? I Nasprotno pa mislijo v Vane-; či. Tu so mnenja, da dom ni po-Itrebno letos graditi. Vsaj neka-iteri mislijo tako. Krajevna j uprava spi. Ne prime na pravi strani stvari v roko. Tudi aktiv i Osvobodilne fronte ni agilen pri ! gradnji zadružnega doma v Va-meči. "Sodelovanja je treba, pravilne razlage, pa bo šlo ..." ugotavlja Bencik.
Z delom so sicer pričeli. Nekaj večerov so delali. Tudi materiala je za prvo silo. Toda potem, je vse zaspalo.
Tudi Rakščani so znova prijeli za delo. Končno so le spravili les iz hribov na gradbišče. Tešejo tramove in roženice. Še streho je treba postaviti na vrh zidov in dom v Rakišanih bo v surovem stanju dograjen.
V	Cernelavcih so šele pred dobrim mesecem dni pričeli s pripravo materiala. Staro pristavo ob cesti v Murski Soboti so razdrli in tako dobili dovolj zidakov za zadružni dom Danes so izkopali kar 50 kubičnih metrov gramoza in peska. Jutri bodo pričeli s kopanjem temeljev. Černelavci so blizu Murske Sobote, zato so jim priskočili na pomoč tudi sindikati iz mesta.
V	Beltincih z vso naglico kopljejo temelje. Vsak čas bodo izkopani. Nadaljevali bodo takoj z betoniranjem. Veliko pomagajo pri gradnji člani sindikatov iz Beltincev.
Zadružniki na Tišini pa še vedno čakajo. Skladovnica strešne opeke, katero prerašča visoka trava in majav slavolok s
■ V V-'.« "L
Mladinski dom Tonela Tomšiča v St. Petru na Krasu
pobledelim in od dežja izpranim napisom "Gradbišče zadružnega doma—Tišina," to je vse, kar so storili doslej. In to traja že dva meseca. Krajevna uprava se je doslej izgovarjala na vse mogoče načine. Enkrat žetev, drugič mlačev, delovne sile ni, časa primanjkuje in drugo. Pravi vzrok bo* pa najbrž sličen onemu iz Vaneče. Tišina je gospodarsko precej močna vas. Tudi vašča-nov ni malo in mladine je precej. Treba je samo vse pritegniti k delu in kolo se bo zavrtelo. Da pa tega ne bo storila uprava, ki govori samo o neprilikah, namesto da bi se, lotila dela tako kot drugje, je tudi razumljivo. '
j V Dokležovju je prav tako vse I na gradbišču. Zadružnik, Gregor in tajnik Krajevnega ljudskega odbora Dokležovje sta povsod prva. Tudi Dokležovčani nameravajo v kratkem dograditi svoj zadružni dom.
Tudi sindikati iz Murske Sobote pomagajo zadružnikom z nabiralno akcijo, člani sindikalne podružnice bolnice so v enem dnevu zbrali 1,150 dinarjev za zadružne domove. Pa tudi drugje ne zaostajajo. V soboto in nedeljo pa hočejo soboški sindikati priskočiti na pomoč zadružnikom z aktivnim delom na posameznih gradiliščih.
Ponatis iz Slovenskega poročevalca"
Društveni koledar
I
Obnovljena Ljudska šola v Postojni
OKTOBRA
8.	oktobra^ petek — St. Vitus Cadets SWU — Ples v SND na St. Clair Ave.
9.	oktobra, sobota — Slov. So-kolice 442 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
10.	oktobra, nedelja — Federacija SNPJ in Mlad. pevski krožki — Koncert v SND na St. Clair Ave.
10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Road
10. oktobra, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 Prog. Slovenk v SDD na Recher Avenue.	,
15.	oktobra, petek. — Ples keg-Ijačev društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave.
16.	oktobra, sobota — Proslava 10-letnice podr. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave.
16. oktobra; sobota — Danica št. 11 SDZ — Ples v SND na St. Clair Ave.
16.	oktobra, sobota. — Plesna veselica društva Velebit št. 544 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
17.	oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo kd.
17. oktobra, nedelja. — Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v SND, E. 80 St.
17. oktobra, nedelja — Slovenska Ženska Zveza — Letna proslava v SND na St. Clair Ave.
17. oktobra, nedelja. _ Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd.
22.	oktobra, petek — Veterans Blaskovic Post — Ples v SND na St. Clair Ave.
23.	oktobra, sobota — Društvo "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ priredi plesno veselico v SDD na Recher Ave.
23.	oktobra, sobota — Progresivne Slovenke — Ples v SND na St. Clair Ave.
24.	oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
24. oktobra, nedelja — SANS podružnice — Prireditev v j SND na St. Clair Ave. |
30. oktobra, sobota — Carniola Tent 1288 T. M. — Ples v SND na St. Clair Ave.
30.	oktobra, sobota. — Maške-radna veselica društva Napredek št. 132 ABZ v SDD, Recher Ave.
31.	oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
yOVEMBRA
5.	novembra, petek — Independent Veterans Assn. — Ples v SND na St. Clair Ave.
6.	novembra, sobota — Concor-dians 185 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
7.	novembra, nedelja — Ples društva Strugglers'' št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
7. novembra, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, na St. Clair Ave.
12. novembra, petek. — Comrades 566 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
13. novembra, sobota — Društvo Slovenec 1 SDZ — Ples v SND na St. Clair Ave.
13.	novembra, sobota. — Keg-Ijaški ples društva Kras št. 8 SDZ v Slov. domu. Holmes Ave.
14.	novembra, nedelja — 35-let-nica Slovenske zadružne zveze v obeh dvoranah SDD, na Waterloo Rd.
14. novembra, nedelja — Hrv. Nar. Vi ječe—Koncert v SND na St. Clair Ave.
19.	novembra, petek — Cavalier Club — Ples v SND na St Clair Ave.
20.	novembra, sobota — Društvo Lunder-Adamič štev. 28 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
21.	nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
21. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v SDD na Recher Ave. _
21. novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert v SND na St. Clair Ave.
25. novembra, četrtek. — Zahvalni dan, "Zarja" — Koncert v SND na St. Clair Ave.
36. novembra, petek — Buckeye Stars Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
27.	novembra, sobota — St. Clair Grove 98 WC — Ples v SND na St. Clair Ave.
28.	nov. nedelja — Prireditev
. podr. št. 48 SANSa v SDD,
Waterloo Rd.
28. novembra, nedelja — Pev. zbor Slavulj — Koncert v SND na St. Clair Ave.
28. novembra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd.
DECEMBRA
3.	decembra, petek — Richman Memorial Post 661 — Ples v SND na St. Clair Ave.
4.	decembra, sobota — Jugoslav Camp 293 WOW — Ples v SND na St. Clair Ave.
5.	decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Recher Ave.
5. decembra, nedelja — Dram. zbor "Ivan Cankar" — Koncert v SND na St. Clair Ave.
11.	decembra, sobota — American Croatian Pioneers 663 CFU — Ples v SND na St. Clair Ave.
12.	decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
18. decembra, sobota — Gay Knights Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
18.	decembra, sobota. — Športni ples društva Napredek št. 132 ABZ v SDD, Recher Ave.
19.	decembra, nedelja. — Koncert Hrvatskega kulturnega kluba v SDD, Waterloo Rd.
25. decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora
"Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave.
31. decembra, petek — Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba dr. SND — proslava v obeh dvoranah SND, JANUARJA — 191t9
1. Jan., sobota — Novo leto, Maccabees Red Jackets Team Ples v SND na St. Clair Ave.
8. januarja, sobota — Društvo Napredne Slovenke 137 SNPJ Ples v SND na St. Clair Ave.
15.	januarja, sobota — Glasbena Matica — Ples v SND na St. Clair Ave.
16.	januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave.
22. januarja, sobota — Društvo Glas dev. delavcev št. 9 SDZ Ples v SND na St. Clair Ave.
29. januarja, petek. — Amer. Veterans — Ples v SND na St. Clair Ave.
OSVOBOJEN PO OSMIH MESECIH V CELIC: SMRTI
NEW YORK, 29. sept. — Danes je bil izpuščen iz zapora 21 let star John Valletutti, ki je
bil obsojen na smrt, češ, da je pri nekem ropu ubil vojaka Leo Conlona.
John Valletittu se je nahajal v zaporu dve leti, od teh 8 mesecev v celici smrti. Do njegove oprostitve je prišlo, ko je neki udeležnik ropa na neki drugi sodni ji priznal, da Valletutti ni bil zraven, ko je bil ubit omenjeni vojak.

TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nen^ogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 6 2nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
UtiLi/ih
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
SELIŠKAR:
Tržaška cesta
ROMAN
Ml
(Nadaljevanje )
žena Roza se je na stopnicah. Bila je iiilada, lepa ženska, ne-trideset let; pred dese-Jiilc • jo je poročil Globoč-ko Mojster bi ji bil prav lah-tolikšna razlika je bila čeprav je bil tudi
}j|i ,°cnik še krepak, raven in *008t]
1(0 2 lepa zares, imela je ta-
^^ostnikav možakar. Da,
ž,
ko le;)
oči, da je človek kar ob
bj / jo je pogledal, potem pa jjjj strmel vanjo; med stari-®čii	in staro, po dvori-
'gp^'^^znrietano šaro je bila pre
Vq P'ikazen. Tine je vzel z Iji ^ culo, v kateri je imel nekaj in lep kos svinjskega ple-
|čcta, stopil na stopnice ter jo pozdravil.
\ "Dobro jutro, gospa mojstrica, tole vam prinašam od doma!" je dejal bolj plž^o kakor I poprej mojstru.
j Gospa se je prisrčno nasmejala, prijalo ji je; ko je videla fanta tako v zadregi in precej ga je peljala s seboj v kuhinjo, ki je bila topla in polna vsega, da se je Tine kar zmedel in ni vedel, kaj bi. Še klobuk je pozabil sneti z glave in je stal tam I sredi vsega tujega tako nesre-čc!n, da bi najraje zlezel nazaj na voz in se odpeljal domov. ' "Le odkrij se!" mu je dejala gospodinja. "Zdaj nisi več na kmetih. Tega se boš moral na-
vaditi, v mestu se drugače živi, kakor pri vas" doma."
V njenem glasu je zvenelo nekaj prikritega, tajinstvenega, kakor da se pretvarja. Pa je vendar kar zvenelo po prostoru, kadar je govorila, da te je njen glas takoj osvojil in bi jo poslušal kar naprej. Na tleh se je igrala majhna deklica s punčko, [Zvedavo ga je ogledovala, potem' pa je vstala in prišla k njemu, i Prinesla mu je pokazat svojo punčko.
j "Kajne, da je lepa, ti?" ga je vprašala.
' Tine se ji je nasmehnil in ji pomigal z ušesi, kar se je zdelo i deklici nad vse zabavno.
j "Daj š^ enkrat!"
Tine ji je prav rad ustregel. I Te umetnosti se je naučil med 'pastirji in znal je še marsikaj; joči na znotraj zaobrniti, kakor ' da bi škilil, palec na eni roki za-1 vihati čisto nazaj do gležnja pa ' kdo ve kaj še vse.
I "Mamica, ali si videla, kako I?,na fantek z ušesi migati?"
Tudi gospodinja se je nasmejala Tinetovi spretnosti, drobni fantek s svetlimi lasmi in nežnim, mehkim obrazom se ji je takoj zaprl v srce, ker se je vzra-dostila, da ga njena pnčka ogovarja, ko se vendar drugače ljudi boji.
"Gospa, kako pa je punčki ime?" je vprašal Tine, saj se ga je dekletce kar za roko držalo.
"Marička, Marička! Saj sta že kar dobra znanca. Ali ga imaš kaj rada, Marička?" jo je vpr-šala gospa. ,
"Rada, rada, ko pa zna z ušesi migati!" je veselo začebljal otrok.
Tedaj pa je pomočnik Tonač že nesel skrinjo na podstrešje.
"Le pojdi za njim, da boš videl, kje boš spal in kar preobleči se!" mu je velela gospa.
Podstrešje je bilo dolgo čez vso hišo in zadelano z neštetimi stvarmi; tu je bila shranjena stara ropotija, ki jo je semkaj odlagal rod za rodom. Tu je bilo
\^ega; staro, polomljeno pohištvo, zaboji, košare, cunje. Na zahodnem koncu podstrešja je bila kamrica s poševnim stropom, dve postelji sta stali v nji, vsaka na eni strani, na žebljih pa je s stene viselo nekaj obleke. Okno je bilo obrnjeno na ulico in mraz je bilo, da se je kar ivje nabiralo po stenah. Peči ni bilo v kamrici.
"Zdaj pa urno v .stare cape in takoj v delavnico!" je oblastno ukazoval pomočnik. "In da mi bo soba vedno čista, pometena, obe postelji pa pospravljeni! To je tvoje delo, preden greš zju traj v delavnico. Potlej mi imaš čevlje očistiti, kajti tu zgoraj sem jaz gospodar!"
Potlej je Tonač šel. Čudna spaka, ta človek, si je mislil Tine in ga je bilo strah ,,z njim skupaj prebivati. Pomaknil je .skrinjo bliže oknu, naglo se je silekel in nataknil delovne hlače in jopič, privezal si je dolg moder predpasnik in je s coklami, ki jih je nataknil na bose noge.
v \
odropotal navzdol. Bil je nemiren in še ves poln novih vtisov, ki si jih še ni mogel razporediti. Zdaj, ko .je slekel kožo s Kozarij, zdaj je prenehal biti pastir. Z nemirom v srcu je šel čez dvorišče v delavnico.
VII.
Kolikor se je Tine spominjal iz očetovega pripovedovanja, se je naselil njegov rod v Kožarje okoli leta 1700. Od kod je prišel in zakaj prav sem, pa nihče ni vedel. Hiša je bila na novo pozidana leta 1748, ker hranijo na podstrešju podboje prvotnih vrat. Njegovi predniki so bili kmetovalci, nekateri pa 'tudi vozniki in tovorniki, ker je mimo hiše že v tistih časih peljala edina cesta do morja. Morda so nekateri služili tudi kot vojaški najemniki, toda poglavitno njihovo opravilo je bilo oranje, ■setev, košnja, žetev in rezanje 'šote. Morda je bil med tem ča-'som kateri rod srečnejši ali pa 'se mu je godilo še slabše, tega 'ne ve nihče, kronike taki rodovi
niso pisali, ker niso znali pisati, prav gotovo pa je, da nihče iz Karlišnikovega rodu ni smodnika iznašel ne nikoli nič takšnega, da bi se kako povzdignil nad svoje rojake.
O pač, eden Karlišnikovih je bil povišan z vrvjo na hrastovo vejo, ker je hujskal kmete proti gosposki; to pa v tistih časih ni bilo nič takšnega, ker je bila jjrišla vrv že tako v navado, da se je vsak kmet popraskal po vratu, če je le od daleč zagledal grajske pandurje. Verjetno je bil ta rod kakor drug: izredil je pridne in marljive kmete in kmetice pa tudi lahkomiselne pijance in nepridne ženščine, vojake in potepuhe, pobožnjake in puntarje, krepke in slabe, lepe in odurne.
(Dalje prihodnjič)
OGLAŠAJTE V-
'ENAKOPRAVNOSTI'

MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Kaj se pa šemiš, kozel stari? — ga je napadla Iljinična.
Toda Pantelej Prokofjevič jo je zavrnil;
—	Moj Bog! U, kako si neumna! To je vendar samovar, ne pa ogledalo? Saj to je ravno tisto!
Ženo je Grigorij obdaroval z volnenim blagom za krilo; otrokoma je prinesel funt medenih kolačkov; Darji srebrne uhane s kamenčki; Dunjaški jopico; Petru cigaret in funt tobaka.
Medtem ko so ženske ropotale in ogledovale svoje darove, se je Pantelej Prokofjevič kakor pikov kralj sprehajal po kuhinji in se celo izprsil:
—	Vidiš ga kozaka iz garde kozaškega polka! Nagrade je spravljal! Na cesarskem pregledu je bil prvi! Sedlo in vso opremo. Uj, ti! . . .
Petro je grizel pšenične brke in občudoval očeta, Grigorij se je posmihal. Prižgali so in Pantelej Prokofjevič je previdno pogledal skoz okno in dejal:
— Dokler ne pride razna žlah-ta in sosedje . . . povej tule Petru, kaj se godi tam zunaj.
Grigorij je zamahnil z roko.
—	Tepo se.
—	Kje so zdaj boljševiki? — je vprašal Petro in se udobneje usedel.
—	Od treh strani grede: s Ti-horecke, iz Taganroga, iz Voro-neža.
—	Nu, kaj pa misli vaš revolucionarni odbor? Zakaj jih spuščajo na našo zemljo? Prišla sta Hristonja in Ivan Alekseje-vič in vse sorte pleteničila, a jaz jima ne verjamem. Ni vse tako tamkaj . . .
—	Revolucionarni odbor je brez moči. Kozaki se skrivajo po domovih.
—	Ali se nemara zato naslanja na sovjete?
—	Nemara zato.
Petro je utihnil; spet je potegnil cigareto in odkrito pogledal brata:
—	S katerimi pa ti držiš?
—	Jaz sem za sovjetsko oblast.
—	Bedak! — je izpihnil dim
Pantelej Prokofjevič. — Petro, vsaj ti mu dopovej!
. Petro se je zasmejal in po-trepljal Grigorija po rami.
—	Razvnet je kakor neukro-čen konj. Kaj mu je mar mogoče kaj dopovedati, oče?
—	Ni mi treba nič dopovedovati! — se je zagnal Grigorij. — Sam nisem slep . , . Kaj pa pravijo bojevniki pri vas?
—	Kaj pa nam mar ti bojevniki! Ali mogoče ne poznaš tega cepca Kristana? Kaj pa more on razumeti? Ljudstvo je vse zašlo, ne ve, kam mora kreniti . . . Gorje od sile! — Petro je ugriznil brke. — Le poglej, kaj bo na spomlad, ne uvidiš . . Tudi mi smo se šli na bojišču boljševike, a zdaj se je treba spametovati. "Tujega nočemo, svojega ne damo", — tako morajo reči kozaki vsem, ki silo ma tiščijo proti nam. V Kamen-ski se pa grde reči gode. Pobratili ste se z boljševiki in oni bodo uvedli svoj red.
—	Ti, Griška, pomisli. Saj nisi neumen fant. Uvideti moraš, da je kozak kozak, da je bil in bo tak tudi ostal. Smrdljiva Rusija ne sme vladati pri nas. Sam pa veš, kaj zdaj govorijo drugo-rodci. Vso zemljo bodo razdelili na duše. Kaj je s tem ?
—	Drugorodnemu življu, ki že od zdavnaj živi v donski oblasti, bomo dali zemljo.
—	Figo jim boste dali! Tole jim odgriznite! ... — Pantelej Prokofjevič je napel šobo; migal je z dolgim krempljastim prstom in dolgo šaril Grigoriju okrog krivega nosu.
Pred vrati so zabobneli koraki. Zastokale so stopnice, toge od mraza. Vstopili so Anikuška, Hristonja in Ivan Tomilin v nenaravno visoki kučmi iz zajčjega meha.
—	Pozdravljen, vojščak! Pantelej Prokofjevič, postrezi gostom! — je zavpil Hristonja.
Spričo njegovega vpitja se j s prestrašeno zlecnil teliček, ki je bil zadremal pri topli peči. Spo-drsovaje je planil na še slabotne noge, se z okroglimi ahatovi-mi očmi zagledal v prišlece in najbrž od strahu pricurnil na tla tenak slap. Dun jaška mu je
Curvaceous Curvametric


With the development of a curved movement at Time Hill by Gruen scientists, the ageless skill of watchmakinjg: has made centuries of progress.
The new curved movement as shown at the lower right permits the use of larger, more dependable parts. This contrasts with the ordinary curved case shown at the upper left which has a small, flat movement.
Known as Curvametric, the entire Gruen movement from the ■Jam spring to the wheel train, is built upon the focal point of an arc.
izbila voljo, ko ga je na rahlo sunila v hrbet; pobrisala je mlako in podstavila star pisker.
—	Teleta si uplašil, vpijat! — je nejevoljno rekla.
Grigorij je stisnil kozakom roke in jim velel sesti. Kmalu so prišli kozaki še z drugega konca vasi. Med pogovorom so tako zakadili, da je leščerba za-migljala in je teliček začel slabotno kašljati.
—	Mrzlica vas potresi! — se je verila Iljinična, ko je proti polnoči pospremijala goste. — Tam na dvorišče se spravite in tam kadite, cucljarji! Pojdite, bežite! Naš vojak si še ni odpočil od poti. Spravite se zbogom!
14
Zjutraj je Grigorij dalje spal kakor drugi. Prebudilo ga je glasno, kakor spomladanje čiv-kanje vrabcev pod strešnimi na-pušči in za okenskimi pristreš-ki. Skozi špranje naoknic so se kadili zlati trakovi sončnih žarkov. Zvonilo je jutranjico. Grigorij se je domislil, da je ta dan nedelja. Natal je že ni bilo več ob njem, toda pernica je še ohranila toploto njenega telesa. Očividno je šele malo prej vstala.
—	Nataša! — je poklical Grigorij.
Prišla je Dunjaška.
—	Kaj bi rad, bratec?
GROZDJE - MOŠT
Sedaj imate čas, da si naročite fino grozdje, mošt in vinske sode.
Najboljša postrežba—zmerne cene. Se priporočamo za naročila.
Zglasite se pri
VICTOR KOVAČie
1253 NORWOOD RD. ali pokličite po 5. uri zvečer EN 2549
IŠČE SE STANOVANJE
za mirno družino treh oseb. 4 ali 5 sob. Pošteni plačniki. Kdor ima za oddati naj pokliče
IV 5702
VINSKI TRGOVCI!
Imam dobro ohranjene vinske sode. Ako želite pojasnila pokličite: Lorain 61402 ali pismeno PIŠKUR HARDWARE, 2937 Elyria Ave., Lorain, O,
ŽENSKA
dobi službo za pomagati v kuhinji gostilne pri dobri slovenski družini. Ima dober dom, in dobro plačo. Prostor se nahaja v Chardon, O. Za podrobnosti pokličite PO 8848
HIŠA ZA ENO DRUŽINO
s 8 sobami se proda. Fornez in vse v dobrem stanju. Nahaja se na E. 72 St., južno od St. Clair Ave. Za podrobnosti se zglasite na 8210 WHITE AVE. ali pokličite HE 2116
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $3; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 » Govorino slovensko
MOST!
Za fin mošt iz ohijskega ali • kalifornijskega grozdja se obrnite na
OHIO GRAPE JUICE
Joe Di Pietro, Mgr. 15741 MANDALAY AVE. ali pokličite GL 1499 ali IV 9624
t human lift
Community C
—	Odpri oknice in pokliči Natal jo. Kaj pa dela?
—	Z materjo kuhata, precej pride.
Natal j a je prišla in zažmerila od teme.
—	Si se zbudil?
Roke so ji dišale po presnem testu. Grigorij jo je leže objel, se domislil noči in se zasmejal.
—	Si zaspala?
—	Mhra! Utrujena sem bila . . . veš, noč, — nasmehnila se je, zardela in skrila glavo Grigoriju na kosmate prsi.
Pomagala je Grigoriju preve-zati rano, potegnila iz skrinje praznične hlače in vprašala;
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE ODKAR SMO PRERANO IZGUBILI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR. POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Levstik
ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 1. oktobra 1944
Že štiri leta grob Te krije, kar si v večnost se podal,
lepše zdaj Ti solnce sije,
vsem v spominu si ostal.
Truplo tam na božji njivi v grobu hladhfem zdaj počiva, spomin Tvoj pa neminljivi bo živel med nami do konca dni.
Zaiti j oči ostali:
JOHANNA LEVSTIK, soproga VERONICA, hči
I
j
Cleveland, O., 4. okt. 1948.
RKO Keith's E. 105th St. Theatre
E. 105th & EUCLID AVE.	Vrata se odjJro ob 11.15 zj.
Naše gledališče je bilo dobro pripravljeno za prihodnjo zimsko sezono. Temperatura bo vedno enakoipnerna in slike provrstne ter najboljše, ki se jih da dobiti.
To je vaša zadnja prilika, da se registrirate za volitve 2. novembra
Vse volilne koče bodo odprte 4. oktobra od 10. do 2. in od 4. do 9., za registracijo.
VI SE MORATE REGISTRIRATI CE:
•	Sle postali 21 let stari
•	Ste premenili bivališče
•	Ste premenili vaše ime (vsled poroke ali drugega vzroka)
•	Ste zamudili volitve v zadnjih dveh letih.
—	Ali boš oblekel suknjič s križci ?
—	Nikar no! — Grigorij je prestrašeno odmahnil.
Toda Natalja ga je neodneh-Ijivo pregovarjala;
—	Obleci ga! Očka bo vesel. Kaj si jih nemara za nič zaslužil, da bi se valjali po skrinjah ?
Grigorij' se je vdal njenemu nadlegovanju in pritrdil. Vstal je, vzel Petrovo britev, se obril in umil obraz in vrat.
—	Si se po zatilku obril? — je vprašal Petro.
—	O, hudiča, pozabil sem!
—	Nu, sedi, te bom jaz.
Hladna pena je poščegetala tilnik. Grigorij je videl v ogle-
dalu, kako je Petro po deško i potisnil jezik v eno stran in vle.; kel z britvijo.	j
—	Vrat ti je shujšal kakor j volu po oranju, — se je zasme-j jal.
—	Ej, na državne stroške se ne zrediš.
Grigorij si je oblekel suknjič z naramniki praporščaka in z
gostim obeskom križcev in ko se je pogledal v orošeno ogledalo, se skoraj ni spoznal: visokorasel, mršav, ciganskočrni častnik se je kot dvojnik zagledal vanj.
— Kakor polkovnik si! —f navdušeno pripomnil Petro 1% brez nevoščljivosti občudoval brata.	:
Splošno tovarniško delo
Izkušnja ni potrebna Plača od ure Dobre delovne razmere THE ENAMEL PRODUCTS CO.
Vogal Eddy Rd. in Taft Ave.
Dr. "Carniola Hive" št. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1948 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vec, 1287 E. 169 St., IV. 2048; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice; Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND.
^Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.
Bolne članice se naj javijo pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758.
Igrajte varno!
Hranite redno in bodite pripravljeni, ko se pojavi prilika. Pričnite s hranjenjem vaših prihrankov pri nas, kjer so vloge zavarovane do $5,000.
Na vloge, ki so narejene na ali pred 11. oktobrom 1948 se bo plačalo obresti od 1. oktobia 1948.
ST. CLAIR SAVINGS 0 LOAN CO.
HRANILNA INSTITUCIJA 6235 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.	HE 5670
Imamo fino grozdje in mošt
Tudi letos želimo postreči našim odjemalcem in pri' jateljem z najboljšim grozdjem in moštom. Lahko dobite mešano iz Kalifornije, ali pa samo ohijsko.
Imamo tudi nove sode od 5 do 50 galon. Pripeljemo na dom! Cene so zmerne! Imamo tudi vedno v zalogi dobra stara vina, kot belo, rdeče, catawba, ohijska. Se priporočamo za obisk.
NOniNGHAM WINERY
17721 Waterloo Rd.
Pokličite telefon: IV 2724




/
Sometime in the very near future, a finger will press your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of th# word.
For the doorbell ringer will be a volunteer represent ative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bonds.
For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your incAme—regularly—into U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.
um
SECURITY
TO
AAI£R/CA*S SečUR/TT /S YOUR. SeCORfTYt
enakopravnost
TMi /» »a otieU} V. S. 7Utm>if »dvtithtmtnt—pteptred under auspices oi Ttttautf Deptrtmeai tnd AdvtriMnt Couaelt.