IZHAJA OD LETA 1959
LETNIK XXY ŠT. 1 HRASTNIK, 14. 1. 1983
KONJUNKTURA V SVETU IN VPLIV RECESIJE NA NAŠE KUPCE V ZR NEMČIJI IN BELGIJI
Tako doslej-kako pa v bodoče?
Z namenom, da bi s kupci ocenili poslovno sodelovanje preteklega leta, so predstavniki naše DO v novembru 1982 obiskali vse večje kupce v Zahodni Nemčiji in Belgiji. Poglejmo si njihove ugotovitve:
Že v začetku leta 1980 so ameriški konjunkturni kazalci opozarjali na presenetljivo ostro u-padanje gospodarske dejavnosti. V Ameriki imajo tako imenovane raziskovalne sektorje, ki zasledujejo rast proizvodnje, zaposlitev in še nekatere kazalce, po katerih programirajo recesijo ali rast gospodarstva. To napovedano recesijo v Ameriki smo tudi mi občutili tako, da so naši kupci v ZDA v mesecu juniju leta 1980 odpovedali oziroma zmanjšali naročila. Na srečo so bile takrat povsem nasprotne tendence v Zvezni republiki Nemčiji. Kljub številnim prognozam o oslabitvi konjunkture tudi v ZRN, povpraševanje na trgu po naših proiz; vodih ni slabilo. Nasprotno. Lahko rečemo, da se jc povpraševanje povečalo, tako da smo izpad naročil iz ZDA plasirali na evropsko tržišče.
Dolgo napovedovana recesija evropskega gospodarstva pa je pričela kazati zobe v preteklem letu. Vendar smo' pri sklepanju pogodb za leto 1982 iia zahodno evropskem trgu, na naše zadovoljstvo ugotovili, da naši kupci zadovoljivo poslujejo. Nasprotno, v drugi polovici preteklega leta so naročila za opalno steklo rast-, la, kar pa je bil'glavni vzrok negotovo stanje na Poljskem in težave pri firmi Faumix, ki je postopoma pričela zmanjševati proizvodnjo opalnega stekla. Poslovanjem naročila so normalno potekali do julija preteklega leta. V mesecu juliju in avgustu lani pa še je pri vseh naših kupcih v EGS pojavila praznina v naročilih, kar se da utemeljevati s tem, da je večina ljudi hranila denar za preživljanje dopusta. Zato je bil izvoz v teh dveh mesecih v dežele EGS precej manjši. V septembru pa se je stanje izboljšalo, normaliziralo se ni v toliko, ker je pošla kvota za brezcarinski izvoz stekla v EGS in kupci naročajo samo najnujnejše:
Na zmanjšanje izvoza pa je vplivalo stanje v Iraku, tako da se je predviden izvoz v 10 mesecih preteklega leta napram istemu obdobju 1981. leta zmanjšal za 480.000 dolarjev.
V novembru smo obiskali vse naše večje kupce v Zapadni Nemčiji in Belgiji. Namen obiska, je
bil v tem, da s kupci pregledamo in ugotovimo kvaliteto poslovanja v preteklem poslovnem letu, pozitivne, kakor tudi negativne momente, ki so nastopili v poslovanju in da skupno določimo asortiman in vrednost asortima-na, ki bo predmet poslovanja v letu 1983, ocenimo gospodarsko stanje kupcev in določimo mero cen za prihodnje leto. Ugotovitve, pomembne za nadaljnjo politiko na Zapadno Nemškem in Belgijskem tržišču so sledeče:
Na zaEodnonemškem tržišču še večina naših kupcev zadovoljivo posluje. Skrajšan delovni čas ima samo eden naš kupec in še to v obratih, ki se ne nanašajo na proizvodnjo svetlobnih teles. Recesija, ki je pričela v preteklem letu najedati zahodnonemško gospodarstvo, je posegla tudi med proizvajalce svetlobnih teles. Več proizvajalcev v okolici Neheima je moralo prenehati z delom, zaradi upadanja naročil. To so bili v večini manjši proizvajalci,; ki niso vzdržali konkurenčno’ borbo na trgu. Na zahddnonemškem tržišču imamo take kupce, ki so bili idb sedaj: sposobni postaviti se po robu recesiji in svoje izdelke usmeriti v prodajo tudi na tuja tržišča ter bili sposobni prilagoditi proizvodni program zahtevam domačega trga.
cem v Belgiji. Ta je verjetno največji proizvajalec lestencev na svetu. Kriza ga je našla na nekaterih področjih nepripravljenega. Naslonil se je v glavnem na tržišče Evropske gospodarske skupnosti. Na ' nemškem tržišču verjetno ni bil koš čvrstim proizvajalcem ih je moral zaradi upadanja naročil: v poletnih mešecih lanskega leta delovni teden skrajšati samo na tri dni. Vendar podjetje že uvaja nove prijeme, stopa na nova tržišča in želi z nami povečati poslovanje.
Tudi letos so nam kupci posredovali vest, da je gradnja stanovanj zaradi splošne gospodarske krize še vedno v upadanju. Tudi običaj nemških družin vsakih pet , let obnoviti Stanovanje, kar bi lahko rekli, da je bil posplošen v. Zahodni Nemčiji je glede na nastalo situacijo ostal samo pri družinah z večjo kupno moč: jo. Družine z manjšo kupno močjo so se odrekle renoviranju stanovanj, ali pa to bodo renovacije vsakih 5 let podaljšale na več let, ker' se pač niso odpovedale letnim in zimskim dopustom in avtomobilu. Posledica tega je manjša prodaja lestencev.
Kakor v preteklem letu se na celotnem tržišču čuti močan vpliv avtomatsko izdelanih plafo-njer, tulpic za lestence in krogel z navojem do premera 250 mm. Glavni proizvajalci avtomatskega asortimana so Italijani, Nemci, Madžari, v tem letu so se jim pridružili še Čehi. Kvaliteta teh izdelkov se je tako izboljšala, da je enakovredna našim polavtomatskim izdelkom. Odločitev, da tudi mi prestopimo k proizvodnji avtomatskih svetlobnih teles je pravilna in tudi skrajni čas, da bomo še lahko konkurenčni in z zadovoljivimi cenami za nas nastopali na zunanjem trgu.
Povpraševanje po opalnem steklu se je glede na preteklo leto
precej zmanjšalo. Izpadlo firmo Faumix, ki je v preteklem letu prenehala izdelovati opalno steklo so nadoknadili dobavitelji iz Nemčije in iz vzhodnoevropskih držav. Tudi Poljska, ki je v letu 1981 slabo izpolnjevala dobavne termine, je v 1982. letu izboljšala in ponovno dobavlja velike količine opalnega stekla na zapadno tržišče.
Vsi kupci so bili zadovoljni z našimi dobavami in tudi s kvaliteto stekla, pripombe so bile samo na kvaliteto opalnih teles, dobavljenih v septembru.
Zaradi trenutno težke situacije na trgu, ko je postal denar izredno drag«, zmanjšuje se delov-(Nadaljevanje na 2. strani)
■ i
I
^__a
m* 11

I
a
¡P
¡lil
m
imM
m
§
1
B
..j®*:**'
■
Primer gotovega svetila — skupni proizvod Steklarna — Sijaj
Tako doslej - kako pa v bodoče?
(Nadaljevanje s 1. strani) ni čas, kupna moč pada, je selekcija obstoja neizprosna. Tudi naši kupci so morali spremeniti način poslovanja, uvedli so razne varčevalne ukrepe. Ti kupci so naše podaljšane roke na tujem trgu in da se bodo prebili skozi krizno obdobje, jim lahko pomagamo tako, da blago dobavljamo v določenem terminu in odgovarjajočo kvaliteto.
Večina kupcev je imela pripombo, da je rok za izdelavo modelov v naši tovarni predolg. Za-
trjujejo, da pri njih od naročila do izdelave modela traja 6 do 10 tednov. Naš najkrajši rok pa je 16 tednov, ki pa se vedno podaljša. Ponovno bo potrebno preučiti vse faze dela, ki so vključene v proces izdelave modela in te skrajšati na minimum.
Vsi večji kupci želijo, da jim dobavljamo plafonjere komplet, t. j. z armaturami in v kartonih, ki so zunaj bele barve. Belo barvo kartonov zahtevajo njihovi kupci. Večina teh plafonjer se prodaja v trgovskih hišah, kjer
nočejo rjave embalaže. Za kompletno dobavo pridejo v poštev kristalne in tudi opalne plafonjere. Cena za te komplete je več ali manj določena in se mi s cenami plafonjere vključimo, problem nastane, ker je kartonska embalaža pri nas nenormalno draga pa tudi izdelovalci armatur se težko vključijo v ceno, ki je na zunanjem trgu. Prednost kompletnih dobav je v tem, da je večja izvozna premija in da kompletne dobave ne bremenijo kvote razs veti javnih teles, ki je do-
ločena za brezcarinski uvoz za države EGS.
Na trgu je še vedno precej zastopano steklo dekorirano po sistemu »Rovirosa«. To so tulpice raznih oblik za lestence in stenska svetila, kakor tudi posamična viseča svetila — pende. Ti izdelki pridejo na zahodnonemško tržišče v glavnem iz Španije. Skrajni čas je, da osvojimo to tehnologijo dekoriranja in pričnemo z izdelavo svetlobnih teles za pende.
Inž. Jože Tušar
v;
Ëp
§¡§r-
t-41
■ , I
|g
Il 1 I m
%jjk


m

.... —»
mÈÊÊSÈÊlÈÈËÊlÊmBi

Primer gotovega svetila
Ufe
m
PREUREJANJE SKUPNIH PROSTOROV
Nihče ne sme brez dovoljenja stanovanjskega organa in soglasja hišnega sveta preurejati podstrešnih, kletnih in drugih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini.
Hišni svet lahko odkloni soglasje za preureditev v primeru, če se s tem zmanjša vrednost stanovanjske hiše ali če se poslabšajo pogoji bivanja v hiši ali če bi preureditev povzročila znatno večje stroške vzdrževanja skupnih delov in naprav v hiši.
Vendar pa se imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj ne morejo upirati preureditvam podstrešnih, kletnih in drugih prostorov v stavbi, ki je v družbeni lastnini, če se z njimi znatno ne poslabšajo pogoji bivanja v stavbi.
V primeru, ko hišni svet ne da soglasja za preureditev podstrešnih, kletnih in drugih prostorov, lahko tisti, ki ima na preureditvi
interes, zahteva, da redno sodišče v nepravdnem postopku izda sklep, ki nadomesti soglasje hišnega sveta.
če se podstrešni, kletni in drugi prostori preuredijo v stanovanje ali poslovne prostore, izgubijo imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj pravico do souporabe teh prostorov.
PODSTANOVALSKA
RAZMERJA
Podstanovalsko razmerje nastane s pogodbo med imetnikom stanovanjske pravice in podsta-novalcem. Pogodba mora biti pismena, sklene pa se lahko za določen ali nedoločen čas.
Podstanovalec ne more oddati drugi osebi niti v celoti niti delno stanovanjskih prostorov, ki jih uporablja na podlagi podsta-novalske pogodbe.
Pogodba za nedoločen čas preneha z odpovedjo. Za odpoved pogodbe ni treba navesti razloga odpovedi. Odpovedni rok je 30 dni, če ni s pogodbo dogovorjeno drugače, vendar ne sme biti krajši od 30 dni.
Podstanovalska pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s potekom tega časa. Za takšno pogodbo se šteje, da je molče obnovljena za nedoločen čas, če podstanovalec po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, še naprej uporablja stanovanjske prostore, imetnik stanovanjske pravice pa v 15 dneh temu ne nasprotuje.
Pravica podstanovalca do uporabe stanovanjskih prostorov preneha po pogodbi, če preneha pravica imetnika stanovanjske pravice, da uporablja stanovanje, v katferem so ti prostori.
Podstanovalsko razmerje se lahko sklene samo za posamezne stanovanjske prostore, pri čemer mora imetnik stanovanjske pravice podstanovalcu zagotoviti ustrezne higienske in druge življenjske pogoje.
OPRAVIČILO
Zaradi tehničnih težav v tiskarni je bilo 12. številke Steklarja natisnjenih nekaj izvodov manj kot sicer. Vsem, ki te številke niste prejeli, se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
PRESELITVE V MINULEM LETU
Leto 1982 je za nami in začetek novega je vsakič čas analiz in ugotavljanj, kaj smo storili in česa ne v minulem letu.
Tako je tudi na področju stanovanjske politike. O teh vprašanjih smo sicer skozi vse leto dosti pisali. Sedaj so za nami tudi zbori delavcev, na katerih smo se opredelili, da se bomo na referendumu odločali o nekaterih spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj v naši delovni organizaciji.
Pomembno je da predlogi sprememb ne prinašajo globalnih sprememb točkovnega sistema, kar je že nekajkrat tudi razburi-
lo prizadete delavce, ki še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. V vseh temeljnih organizacijah pa so se strinjali, da damo tudi delovni dobi med kriteriji ža dodeljevanje stanovanj pravo mesto, z realnejšim ovrednotenjem,' kar pomeni po predlogu, 2 točki, namesto sedanje ene, za vsako leto delovne dobe v naši delovni organizaciji-.
Kljub temu, da je vrsta tistih, ki še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, precej dolga, pa lahko ugotovimo, da je bilo v letu 1982 rešenih kar precej stanovanjskih vprašanj. Če se konkretno seznanimo, je stanje naslednje:
Priimek in ime delavca TOZD
Število druž. član.
Stanovanje
V nova stanovanja so se v letu 1982 vselili:
Priimek in ime delavca TOZD
Število druž. član.
Stanovanje
1.	Štoklaj Mirko	1	2
2.	Koraj Gabrijel	1	3
3.	Durmiševič Irfan	2	3
4.	Dacar Toja	2	3
5.	Rački Viljem	5	4
6.	Šentjurc Boris	DSSS 2
C blok N. Log, 1 sobno. C blok N. Log, 1,5 sobno C blok N. Log, 1,5 sobno C blok N. Log, 1 sobno C blok N. Log, 1,5 sobno C blok N. Log, 1 sobno
, (Ta stanovanja so bila delavcem razdeljena na osnovi prednostnih list in sklepov odborov
Konec leta 1982 so se delavci vselili tudi v nova stanovanja v poslovno-stanovanjskem objektu,
iz leta 1981, vseljiva pa v lanskem letu.)
ki je bil v 2. fazi zgrajen na Dolu in sicer:
Priimek in ime delavca TOZD
Število druž. član.
Stanovanje
1. Roškar Rudolf	1	2	1,5 sobno
2. Hasikič Safet	2	4	1 sobno
3. špitaler Emil	2	3	1,5 sobno
4. Guzej Silvo	4 :	: s	2 sobno
5. Hudi Leon	4	o 4	2 sobno
Naša delovna organizacija je pridobila stanovanja tudi v D bloku na Novem Logu, ki je bil
prav. tako dograjen do konca leta 1982, vselitev pa se izvaja v letošnjem letu in sicer:
Priimek in ime delavca		TOZD	S član. Stanovanje	
1.	Maurer Oskar	T	3	2 sobno stanovanj e
2.	Žagar Viktor	2	3	1,5 sobno stanovanje
3.	Kosec Majda	2	4	2,5 sobno stanovanje
4.	Bradaševič Peter	2	1	garsonjera jj
5.	Pižmoht Zlatka	5	4	3 sobno stanovanje
6.	Ramič Vahid, g	DSSS	3	1,5 sobno stanovanje
V temeljnih organizacijah injuhija. Na osnovi sklepov odbo-delovni skupnosti pa je bila iz;de-rov za družbeni standard in sta-lana tudi razdelitev stanovanj vnovarijske zadeve naj bi ta stano-D-l bloku, ki bodo prav tako vse-vanja dobili: ljiva v letu 1983, verjetno meseca
Priimek in ime delavca	TOZD	Število druž. član.	Stanovanje
1. Križnik. Anton	1	3	1,5 sobno
2. Lukjanovič Joyo . a	2	4	2,5 šobno
3. Korbar Stane	2	4	2,5 sobno -
4. Zgonjahin Marinko	2	3	1,5 sobno
5. Markovič Joža	3	4	1,5 sobno
6. čičič Risto	DSSS	3	2,5 sobno
Poleg razdelitve novih stanovanj konkretno v naši delovni organizaciji, pa so bila v lanskem letu reševana še druga stanovanjska vprašanja, bodisi s - sofinanciranjem nakupa novega
stanovanja z drugo delovno organizacijo, ali pa z razdelitvijo starih stanovanj, zaradi preselitev, kar je razvidno iz naslednjega prikaza:
NOVA STANOVANJA 1. Pasičnjak Štefan
2. Gerhard Mihael	5	3
3. Sebasu Branko	5	4
4. Vidovič Franc	DSSS	3
5. Barič Franc II	4	4
PRIMERNA STANOVANJA IN |		OSTALA
6. Lendere Marjan	1	3
7. Bizjak Izidor	1	3
8. Vintar Bojan	2	3
9. Fišnar Avgust	4	4 +
10. Kolenc Ana	DSSS	3
STARA STANOVANJA		
11. Tatlič Rasema	3	3
12. Jecl Romana	1	3
13. Mišič Lazar	1	3
14. Seferovič Edina	1	- 4
15. Huzejrovič Hamunica	1	2
16. Akmačič Nevenka	1	2
17. Blatnjak Milorad	1	3
18. Merdanovič Ferida	¡¡j	5
19, Mihaljevič Ljubica	1	2
20. Delič Karolina	1	4
21. Spahič Tehvida	1	3
22. Tramte Kati	1	1
23. Plazar Julija	1	2
24. Perčulija Josip	1	2
25. Toprek Marinko	2	3
26. Sekulič Zdravko	2	3
27. Ezgeta Ivan	2	4
28. Odžič Rajko	2	4
29. Jerkovič Nenad	2	.3
30. Kršič Brane	2	3
31. Bagara Milan	2	5
32. Džaferi Ramadan	5	4
33. Mihajlik Franjo	5	5
34. Kukavica Koviljka	DSSS	4
35. Kušar Irena	DSSS	2
1.5	sobno stanovanje, D blok, sofinanciranje z VVZ
1.5	sobno stanovanje, C blok, Novi Log, sofinanciranje z STP
2 sobno stanovanje, D blok, Novi Log* sofinanciranje z Jutranjko
2.5	sobno stanovanje, D blok, Novi Log, sofinanciranje z osnovno šolo
2 sobno stanovanje, D-l blok, sofinanciranje z STP Hrastnik
adaptacija 2 garsonjer v Podkraju v 1 stanovanje garsonjera Podkraj 92 (prej Ojsteršek) garsonjera Podkraj 79 (prej Dacar)
Cesta H. Debeljaka 7, preselitev njegdve družine zaradi potrebe po 2 nadomestnih stanovanjih (prej Hofbauer — Petek) garsonjera Log 28/3 (prej Vidovič)
Pot F. Pušnika 11 (prej Roškar)
Cesta 1. maja 24 (prej Ramič)
Cesta 1. maja 20 (prej Maurer)
Cesta H. Debelaka 7 (prej Vrtačnik)
Cesta 1. maja 18 (prej Akmačič)
Cesta 1. maja 20 (prej Plazar)
Cesta 1. maja 23 (prej Jelakovič)
Cesta 1. maja 25 (prej Bizjak)
Cesta 1. maja (prej Rancinger)
Cesta 1. maja (28 (prej Rački)
Pot F. Pušnika 9 (prej Malenšek)
Cesta H. Debelaka 4 (prej Jager)
Cesta 1. maja (zamenjava — v Koraj evo stanovanje)
Cesta H. Debelaka 4 (Tramte) ,
Cesta 1. maja 27 (Hasikič)
Cesta 1. maja 20 (Žagar) Cesta 1. maja 20 (Kosec) Cesta 1. maja 27 (Pižmoht)
Cesta 1. maja 27 (Šklander)
Cesta 1. maja 24 (Merdanovič)
Cesta 1. maja 24 (Špitaler)
Cesta 1. maja 28 (Perci) Cesta 1. maja 28 (Fišnar) Cesta 1. maja 26 (Režen) Cesta 1. maja 26 (Kolenc)
(Nadaljevanje na 4. strani)
NESREČA NE PRAZNUJE
Bolj nerad greš v bolniško, prej se ti kaj pripeti. Da je zdravje največje bogastvo človeka, ugotoviš ponavadi šele, ko je z njim kaj narobe.
Da nesreča res ne počiva, sem spoznal 9. oktobra, ko sva se s svakom Stanetom nič hudega sluteč, »cijazila« iz Radeč proti domu. Na Breznem se je vozniku žabe, kljub slabemu deževnemu vremenu tako mudilo, da je šel prehitevati, se naenkrat prikazal izza blagega ovinka kot nekakšna pošast in se zakadil v nasproti vozečo stoenko, v kateri sva se na žalost peljala s svakom. Zadnje kar se spomnim so bile besede svaka: »Presneti osel, kje prehiteva.«
Vse ostalo sem zvedel pozneje po odlomkih. To se je zgodilo nekaj po 16. uri. V bolnico so naju pripeljali okrog 17.30. Zavedal sem se šele sredi noči, ko me je nekdo prebudil ter vprašal kako je in če vem kje sem? Začudeno sem gledal okrog, videl sem prijaznega moškega v belem in prikupno žensko v modrem. »Izgle-da, da sem v bolnici«, sem izdavil pravilen odgovor. »In zakaj ste tu?« se je glasilo naslednje vprašanje. Napenjal sem možgane, a odgovora nisem zadel. »Imeli ste prometno nesrečo«, sem zaslišal. Takrat se mi je zasvitalo, da sva se s svakom peljala in da se je moralo takrat nekaj zgoditi. »Kaj pa je s svakom?« je bilo prvo moje vprašanje. »Nekaj odrgnin, udarcev in zlomljena noga, v življenjski nevarnosti pa ni«, se je glasil odgovor. »Slabše je z vami«, mi je kar odkrito povedal. »Zlom treh reber na levi, počena pljuča spodaj desno, udarjeno koleno, pretrgana jetra in seveda krvavenje v trebušni votlini. Kar je bilo v naši moči, smo storili«, je še dodal. Drugi dan sem zvedel, da je bil to dr. Guna, ki je
bil to soboto dežurni, me operiral in me potem večkrat ponoči obiskal ter se zanimal za moje zdravje. Vsakega obiska se ne spomnim, povedala pa mi je sestra, da me je enkrat prebudil in vprašal kako gre. Pravi, da sem se od srca nasmejal in rekel: »Gospod doktor, bova morala kar prestati.« Govoril sem kar v dvojini, pa ni bilo nič zamere. Res pa je, da mi je bilo 12 dni v intenzivni negi kljub bolečinam, lepo. Kot z dojenčkom so sestre prve dni ravnale z menoj in to vedno dobre volje in potrpežljivo. Enako tudi vsi ostali. Dr. Guna je bil vsako jutro takoj po šesti uri pred posteljo z vprašanji: »Kako gre, lahko dihate?« itd. Ko sem videl kako se vsi trudijo okoli mene, sem si dejal: »Ja fant, treba bo dati vse sile od sebe, da bom še sam kaj prispeval k zdravljenju, ko se vsi tako trudijo.« Posebno v sredno zvečer sem imel ušesa napeta kot zajec, ko je prišel dr. Guna zvečer pogledat in narahlo vprašal sestro, če že kaj vstanem. Ko je rekla, da še ne, je zaskrbljeno rekel: »Bojim se, da bo dobil od ležanja pljučnico, potem bo pa hudo.« Kakor hitro sta odšla, sem prijel trapez nad posteljo in začel trenirati. Počasi sem se dvigal gor, dol, gor, dol. Ker sem imel nizko posteljo sem dal nogo izpod odeje na tla, nato pa še drugo. Počasi sem se usedel, res bolj sključeno, vendar pa le. Malo se je vrtelo, pa se je kmalu stabiliziralo. Ko je prišla sestra in me zagledala mi je od samega veselja, da sem tako korajžen umila hrbet z alkoholom ter ga lepo ohladila. Drugo jutro so že ostale sestre vedele za ta »podvig« in me nagovarjale, da bi poskusil še vstati, priti do umivalnika, kjer bi se umil. Ne smem jih razočarati, sem sklenil, se
(Nadaljevanje s 3. strani)
Tako so se prednostne liste temeljnih organizacij in delovne skupnosti skrajšale za približno 51 imen, ali morda tudi nekoliko več, ker se kot prosilca včasih pojavljata oba zakonca, če sta zaposlena v različnih TOZD.
V začetku tega leta je pred nami novo delo — zbiranje prošenj delavcev in sestava prednostnih list v letu 1983. V kolikor bodo na referendumu, ki je še pred nami, sprejete dopolnitve samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj, bodo prednostne liste potem izdelane na osnovi le-teh.
Stanovanja, ki bodo na razpolago pred veljavnostjo novih prednostnih list, se bodo dodeljevala po sedanjih. O rokih za vložitev prošenj bodo delavci seznanjeni tako preko oglasnih desk in tudi z informatorjem. Velja pa, da bomo prošnje začeli zbirati po 15. januarju, do konca februarja 1983. Kot tudi do sedaj, delavcu prošnje ni treba pisati, temveč jo bo izpolnil v administraciji TOZD v obliki obrazca, ter predložil potrebna potrdila. Prošnje morajo za leto 1983 vložiti tudi tisti delavci, ki so bi-
li prosilci za stanovanje tudi lani, pa jim stanovanjsko vprašanje ni bilo ustrezno rešeno.
Po točkovanju prošenj in ogledu določenega števila stanovanj, računamo, da bi prednostne liste objavili do 31. maja 1983. Kot je praksa že tudi dosedaj, lahko delavci po objavi prednostne liste preverijo točkovanje svoje in tudi drugih prošenj in v primeru, da se čutijo prizadete, vložijo pri delavskem svetu pritožbo (v 15 dneh od objave liste).
Poleg dodeljevanja novih ali starih družbenih stanovanj pa je bilo v lanskem letu namenjenih precej sredstev tudi za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje. Krediti so se dodeljevali na nivoju delovne organizacije. V TOZD 1 je bilo med 9 delavcev razdeljenih 511.000 din, v TOZD 2 prav tako med 9 delavcev 571.000 din, izmed delavcev TOZD 3 nihče ni vložil prošnje za takšno reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, v TOZD 4 je bilo med 8 delavcev razdeljenih 412.000 din, v TOZD 5 med 8 delavcev 552.000 din, v DSSS pa je bilo med 8 delavcev razdeljenih 452.000 din.
Referent za socialno delo
dvignil in počasi z njuno pomočjo prišel do umivalnika. Tudi zdravnika, ki je prav takrat prišel, sem razveselil. Celo pohvalil me je. Vsaka pohvala pa dobro dene, zato sem še bolj vztrajno vadil in se začel počasi že sprehajati po sobi. Dobro je šlo naprej, čeprav je na začetku slabo kazalo.
Ko je prišla v službo sestra, ki je bila ob mojem sprejemu v bolnico navzoča, sem malo več zvedel, kakšno skrb sva jim s svakom povzročila to soboto. V operacijski sobi je dr. Guna že imel težjo operacijo. Ta čas so mi vzeli kri, me slikali, da so ugotovili poškodbe. Ko je bil dr. Guna gotov s prejšnjo operacijo, je bil v dilemi, kaj zdaj. Poškodbe bi bile bolj za Ljubljano — zaradi pljuč. Tam imajo namreč umetna pljuča, ki bi delala namesto mojih, če bi bilo potrebno. Do Ljubljane ne bo izdržal, je glasno raz-
mišljal dr. Guna. Če pa pljuča po operaciji ne bodo delala tudi ne bo nič. V Trbovljah namreč še nimajo umetnih pljuč. Moral se je na hitro odločiti. In odločil se je pravilno. Predrl mi je med drugim še prsni koš za drobno cevko, po kateri mi je potem prijazno brneči aparat zraven postelje pošiljal prepotrebni kisik v pljuča. Po petih dneh sem tudi že brez tega dihal, čeprav me je še sililo na kašelj posebno pri govorjenju. Zdravje pa se je le vidno boljšalo; meni in vsemu osebju v veselje.
Nekega jutra je k viziti prišel dr. Guna s sestrami posebno dobre volje. Ko so mi previjale šive nad trebuhom je rekel: »Ponavadi delam okrog 10 šivov, radoveden sem, koliko jih je tu? Nato se je začelo štetje in se ustavilo pri tridesetih. Neka sestra je hudomušno pripomnila: »Če bi šivali malo gosteje, bi jih bilo lahko sto.« Rane so se lepo celile vsem v zadovoljstvo.
Ker je bilo zopet več težjih operirancev, so nas malo boljše preselili v drugi oddelek. S Tonetom Fabjanom sva dobila Sobo št. 13, pa nisva bila nič vraževerna. Tudi tu je bilo vse osebje prijazno in uslužno. Tone je bil dober kolega. Če je ugotovil, da ponoči ne morem spati, je načel pogovor, pripovedoval zanimive dogodke, da je bila noč krajša, čeprav bi sam lahko spal. Solidarnost, če so pravi ljudje, ni kaj.
Vsak dan je zmanjkala kakšna cevka iz mojega telesa in po osemnajstih dneh še zadnja iz jeter. Tudi to je šlo po sreči, jetra so delovala v redu.
O	bolečinah in prečutih nočeh ne bom pisal. Morda samo napako, ki sem jo sam zakrivil. Ko sem se po 17. dneh že kar dobro počutil, sem šel prvič v sobo, kjer je TV sprejemnik. Bila je tekma, nato še film, pa sem kar tri ure presedel pred to škatljo. Hudo je
bilo, da je bilo zraven še kakšnih osem pacijentov, ki so puhali cigaretni dim, kot največji trboveljski dimnik. Ker sem sam nekadilec, pljuča pa tudi še niso bila čisto v redu, sem si prislužil hude bolečine v prsih, zdravstvenem osebju pa skrbi. Sledilo je slikanje pljuč, ugotovili so, da posebno srce močno utriplje (120 udarcev v minuti). Sledil je EKG, dobil neke kapsule, s zvečer pa moral vseeno pirvič poklicati sestro z zvoncem, ker je bilo le prehudo in se ni dalo dihati. Nočni dežurni zdravnik me je skrbno preiskal in ugotovil, da se mi krčijo pljuča. Ena injekcija v žilo je potem pomagala dihati, druga pa ublažila bolečine, da sem končno le zaspal.
No, drugi dan so bolečine ponehale, srce se je počali umirilo, čez dva meseca pa bo treba ponovno na kontrolo EKG.
Po enaindvajsetih dneh sem zapustil bolnico in se vrnil v domačo oskrbo, k domači hrani in zraku, kakor je rekel zdravnik.
Velika sreča v nesreči je bila v tem, da sem se prebudil šele nekaj ur po operaciji, za drugo se pa ne spomnim. Tako sem imel pred ostalimi operiranci, ki morajo prestati razne preglede, se nato odločiti za operacijo, priti v bolnico in operacijsko sobo, le prednost. Spoznal sem še zdravstveno osebje. Večkrat sem slišal napr.: »Operiral me je dr. Gala, dr. Guna, dr. Zupanc itd.«, danes pa jih vsaj poznam.
Veš čas, ko sem tole pisal, se je žena vrtela v neposredni bližini se je končno oglasila, ko je gledala napisane liste. Moral sem priznati, da je res tole branje precej obširno. Veš, honorar se plača po količini. Tale honorar pa sem namenjen odstopiti Splošni bolnici Trbovlje, ki ima najbrž še veliko potreb in na tem mestu obveščam o tem tudi urednika našega »Steklarja«. Res ne bo ne vem kakšna vsota, a saj pravi pregovor: Zrno do zrna pogača, itd.
Sedaj pa naj res končam. Nesreča ne praznuje, lepo pa je, če imaš okrog sebe takrat prijatelje. Še enkrat bi se zahvalil zdravnikom in sestram za izkazano pomoč, potrpljenje in dobro nego, ki sem jo bil deležen v času okrevanja, čeprav mi je dr. Guna ob ustni zahvali rekel, da je to njihova dolžnost, očuvati človeka pred smrtjo. Vseeno iskrena hvala.
Če bi kdaj padel predlog, da bi dali solidarno kakšen šiht za potrebe bolnice, bi bil med prvimi »ZA«, ker res ne vemo kdaj bomo potrebovali njene usluge, bolj pa bodo kvaalitetne, bolje bo za vse.
Ivan Hočevar
Vsem, ki ste nam poslali novoletne čestitke, iskrena hvala
Priznanje občinskemu štabu TO Hrastnik
Občinski štab teritorialne obrambe Hrastnik je tudi v letu 1982 dosegel vidne rezultate tako na področju vzgoje in izobraževanja kot urjenja pripadnikov enot teritorialne obrambe.
Tako kot v preteklosti, je tudi v lanskem letu OšTO iskal lastne poti dograjevanja obrambne pripravljenosti pripadnikov TO. Pri doseganju postavljenih, ciljev se ni držal zgolj nalog, ki so izhajale iz povelja, temveč je v okviru dejanskih možnosti, potreb in pogojev iskal najbolj primerne oblike in jih dograjeval s lastnimi iskušnjami, novimi metodami in oblikami.
Velik napredek na vseh elementih bojne zagotovitve, ki so garant bojne pripravljenosti tako štaba kot enot pa ne gre iskati v enoletnem delu.
Poleg tega je OŠTO Hrastnik že drugič zapored prejel prehodno zastavico kot najboljši v zasavski pokrajini. Pismeno pohvalo RŠTO Slovenije pa je prejel tudi Diverzantski voa OŠTO Hrastnik.
Vse te nagrade in pohvale niso le priznanja za doseženo, ampak so zlasti spodbuda za še boljše delo v prihodnje. Ne gre namreč pozabiti, da je področje SLO in DS tisto področje, kjer doseženi rezultati nikoli niso dokončni, temveč jih je treba v skladu z obstoječimi okolnostmi vedno znova in znova dograjevati.
Da se tega občinski štab TO Hrastnik še kako zaveda, pa niso dokaz pred dnevi prejeta priznanja in pohvale, ampak dolgoročen, skrbno pripravljen in strokovno izvajan program.
V sestavi enot teritorialne obrambe občine Hrastnik je tudi mladinska prostovoljna enota
Gre za načrtno in dosledno izvajanje programa usklajenega v smislu podružbljanja SLO in DS, ter bojne in moralno politične usposobljenosti tako štaba kot enot TO.
Zato v smislu prizadevanj ža dosego zastavljenih ciljev niso izostali elementi idejnopolitičnega delovanja in organiziranosti ZK kot tudi ZSMS v enotah teritorialne obrambe. Z aktivnim delovanjem štaba kot vseh drugih dejavnikov je dosežen zavid-ni nivo, tako obrambne pripravljenosti kot splošne vzgoje prebivalstva v občini.
Takšno zavzeto in strokovno delo, podkrepljeno z več kot očitnimi rezultati ni ostalo nezapaže-no v širšem slovenskem prostoru. O tem pričajo številna priznanja in pohvale. Po oceni republiškega štaba TO je OŠTO Hrastnik ocenjen kot najboljši v republiki. Za izredno prizadevno in konstruktivno delo sta bila s pismenimi pohvalami Komandanta republiškega štaba za TO general podpolkovnika Miha Petriča nagrajena komandant OŠTO Hrastnik Boris Logar in politični komisar štaba Marjan Dolanc.
V izvajanje tako zastavljenega programa je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela. Porabljene so bile ure in ure prostega časa, pretočeno mnogo znoja. Toda vse to ni nič v primerjavi z vsako kapljo prelite krvi, če je leta prelita zaradi neznanja, nestrokovnega obvladanja in premajhne usposobljenosti. Šele ob takšnem spoznanju imajo izrečene pohvale in priznanja pravo vrednost. Naj še dodamo, da je izredne uspehe v letu 1982, dosežene pri pouku in urejanju, ter krepitvi moralno politične in bojne pripravljenosti, bilo nagrajenih še nekaj posameznikov. Tako so pismene pohvale Komandanta pokrajinskega štaba TO za Zasavje, rezervnega majora Bena Drnovška prejeli: Anton Pavlič, Valter Moljk, Emo Rotar, Marjan Umek, Anton Lipar, Franc Blaznik in Vilijem Pistotnik.
S pohvalama Komandanta štaba TO občine pa so bili nagrajeni: Jurij Pavlič, Andrej Povše, Ivan Volkas, Miroslav Zorec, Anton Levec, Danijel Urlep, Edi Germadnik, Viktor Jerše, Aleksander Čeperlin, Samo Klenem, Jože Alt, Maksimiljan Laznik, Mitja Udovč in Dušan Avdič.
Jože Premec
Na Steklarno Hrastnik je pred nekaj tedni iz VP 5327 Sarajevo 71002 prispelo naslednje sporočilo:
Dragi drugovi!
Vojnik PRODANOVIČ Horda RADIVOJE, član vašeg kolektiva zasluženo je dobio visoko vojnič-ko priznanje značku »PRIMERAN VOJNIK« za odličan uspeh u vojnostručnoj obuci, idejno-poli-tičkom obrazovanju i vaspitanju, primemo i savesno izvršavanje vojničkih dužnosti, uspešno špro-vodenje u život mera bezbedno-sti i šamozaštite, marljivo uče-šče u vannastavnim aktivnosti-ma, razvijanje drugarstva i jača-nja bratstva i jedmstva u voj-nom kolektivu.
Budite ponosni takvim uzor-nim članom vašeg kolektiva, sposobnim i odlučnim braniocem socialističke samoupravne zajed-nice.
Komandant potpukovnik Milosav Garovič
Prijetne so vesti o uspehih vojakov. Še tembolj kadar slišimo ali beremo o doseženih uspehih vojakov — članov naše delovne organizacije. Radivoju za pridobljeno priznanje — značko — iskreno čestitamo. Čestitka pa velja tudi vsem tistim vojakom, ki so s svojimi prizadevanji dosegli vidne uspehe, a v kolektivu o tem vemo bolj malo.
PETO SRECANJE-V MARIBORU
Zadnje srečanje urednikov tovarniških glasil, bilo je sredi decembra,. je slavilo mali jubilej, saj je bilo že peto po vrsti. Tokrat v Mariboru. Vendar pa na to srečanje niso prišli le uredniki tovarniških glasil, kot je bil to običaj prejšnja leta. Letos so se srečanja udeležili tudi nekateri člani odborov za obveščanje in odgovorni za obveščanje pri občinskih sindikatih.
Zbranim, bilo jih je več kot dvesto, je v uvodnem delu srečanja govoril predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen. Govoril je o nalogah sindikatov po desetem kongresu ZSS, o sedanjih gospodarskih gibanjih, ob vsem pa poudaril, kako pomembno je informiranje na vseh ravneh in vseh področjih našega dela in življenja.
Nadaljevanje srečanja je bilo organizirano tako, da so udeleženci delali v dveh skupinah. V prvi so govorili o informiranju v zvezi sindikatov Slovenije, druga skupina pa se je ukvarjala z aktualnimi problemi informiranja v organizacijah združenega dela. Namen dela te skupine je bil, dobiti sliko stanja na tem področju, prispevati k izmenjavi izkušenj, vse to pa naj bi služilo kot podlaga za politično aktivnost v sindikalnih organizacijah na vseh ravneh, pa tudi kot dobra izkušnja za delo v lastni organizaciji.
Sodelujoči v razpravah so se lotili številnih problemskih sklopov iz katerih izhajajo tudi ugotovitve:
— da v mnogih organizacijah informiranje preveč ali izključno temelji samo le na glasilu, ■
—	pod krinko varčevanja preti nevarnost zmanjševanja pretoka informacij,
—	vloga samoupravnih organov pri obveščanju ni dovolj izrazita,
—	o prisotnih težavah, ki jih imajo delavci ki se ukvarjajo z informiranjem pri zbiranju in posredovanju informacij,
—	izpostavljeno je bilo vprašanje statusa in nagrajevanja urednikov in organizatorjev obveščanja,
—	zvedeli pa smo tudi za primere nezakonitih zaplenitev tovarniških glasil.
Vendar pa celovitega odgovora na vprašanje, koliko so dosedanje sindikalne usmeritve in stališča prispevala k napredku vf obveščanju v organizacijah združenega dela in če niso, zakaj ne in kaj je treba na tem področju dopolniti oziroma spremeniti, ni bi-
lo.
O	vlogi informiranja v sedanjih razmerah je naslednjega dne govoril Jak Koprivc, član CK ZKS.
Beseda je tekla tudi o novostih zakonodaje, ki ureja informiranje: republiškega zakona o_ družbenem sistemu informiranja, zakona o javnem obveščanju ter zveznem zakonu o temeljih javnega obveščanja. O teh zakonih bo tekla javna razprava v pomladanskih mesecih. Ob koncu srečanja pa je bilo nekaj besed namenjenih možnostim sodelovanja Delavske enotnosti s tovarniškimi glasili.
Mili Kobal
Šport in rekreacija ■ iz meseca v mesec
Športniki in telesnokultumi delavci Hrastnika bodo svoj obračun dela za preteklo leto položili pred javnost na osrednji tokrat že šesti po vrsti prireditvi pod naslovom: »Večer športa, glasbe in razvedrila.« Prireditev bo v dvorani Poslov-nostanovanjske zgradbe na Trgu F. Kozarja v soboto 29. januarja. Tako kot doslej bodo tudi tokrat proglasili najboljšega športnika-co in ekipo Hrastnika za preteklo leto, razglasili bodo izide TRIM lige 82, ter podelili priznanja občinske TKS nekaterim športnim delavcem in športnikom za posebne dosežke v preteklem letu. Podelili pa bodo tudi občinska Bloudkova priznanja.
Prvi »Memorial Janeza Groharja« je zadnjo lansko nedeljo privabil na strelišče Steklarja kar 18 štiričlanskih ekip med njimi tudi ekipo iz Paračina. Ob izvrstni organizaciji prizadevnih organizatorjev domače SD Steklar so imeli največ uspeha strelci Rudnika, ki so osvojili izredno lep kristalni pokal, ki bo krasil njihove vitrine najmanj eno leto. Rezultati ekipno:
1.	SD Rudnik Hrastnik 1464, 2. SD Kranj 1458, 3. SD Alojz Hohkraut Trbovlje 1453 4. SD Okrogar Skvarča Zagorje 1447, 5. SD Postojna 1445, 6. Slovenj Gradec 1443 itd. Posamezno: 1.—
2.	mesto Ervin Korbar (SD A-lojz Hohkraut) in Stanjšek Bogdan (SD Okrogar Skvarča) 372 krogov 3.—5. mesto Franc Re-šetar (SD Rudnik) Kostič Slobodan (SD Paračin) in Vinko Sotler (SD STT) po 371 itd.
Organizator letošnjega republiškega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem serijske izdelave bo občinska strelska zveza Hrastnik. Prvenstvo bo v telovadnici OS Heroja Rajka na strelišču SD Steklar in SD Rudnik. Na prvenstvu, ki bo 12. in 13. marca bodo nastopili vsi najboljši, kar z drugimi besedami pomeni, da bo Hrastnik v dneh prvenstva gostil okrog 250 strelcev in strelk, od pionirjev do članov in članic:
Radikalne, korenite spremembe bo treba vnesti v organizacijo občinske TRIM lige v malem nogometu, so menili člani Komisije za množičnost pri'občinski TKS. Predvsem je treba odstraniti š teh tekem vse tiste, ki s svojim odnosom kvarijo celoten razvoj tovrstne rekreacije.
V	zadnjih tekmah lanskega tekmovanja smo bili priča precejšnjim grobostim, ki- so vrgle slabo luč na celotno tekmovanje. Žrtve takšnih grobosti so bili predvsem tisti posamezniki, ki tovrstno tekmovanje dojemajo v pravem smislu besede. Zato, bo potrebno v smislu zaščite in preventive ukrepati proti vsem, ki to tekmovanje jemljejo kot sprostitev odvečne energije na samo sebi lasten način.
Telesnokulturna skupnost Hrastnik naj bi za občinski program
V	letu 1982. Sredstva za ta pro-stev BOD natanko 4.723.000,— dinarjev, ali za 10,3 % več kot v letu 1982. Siedstva za ta pio-
gram naj bi se zbirala po prispevni stopnji 0,36 (v letu 1982 0,37). Ker se v skladu z resolucij sko usmeritvijo zvišujejo el sredstva za materialne stroške in OD, pomeni, da bo za sam program relativno manj sredstev kot v letu 1982. To pa pomeni da čaka novoustanovljeno ZTKO težavno delo pri usklajevanju programov društev in klubov. Zato je že sedaj jasno, da bodo programi krčeni in da najbrž ne bo mogoče izpeljati vsega kar posamezne sredine načrtujejo za to leto.
Igralke Kemičarja so v nadaljevanju tekmovanja zvezne ženske namiznoteniške lige dosegle še dve zmagi in s tem dva nova para prvenstvenih točk. V petem kolu so nepričakovano visoko kar s 7:2 odpravile ekipo Sente in se ji na ta način re-vanžirale za poraz V preteklem prvenstvu, ko so bile poražene v Senti z natanko istim končnim izidom. V šestem kolu pa so odpravile še novoligaša Naf-tagas iz Kikinde z izidom 6 :3. Daleč najboljša je bila Andreja Ojsteršek, ki je obakrat odpravila vse tri nasprotnice. Njena mlajša sestra je dosegla v šestih igrah štiri zmage in zabeležila dva poraza. Razveselila pa je tudi Jolanda Novak s tremi zmagami ob treh porazih. Dvakrat je zmagala proti Senti in enkrat proti Naftagasu.
Nogometna TRIM liga za leto 1982 je trajala nepričakovano dlje kot je bilo načrtovano. Vodje ekip so brez pravih in tehtnih razlogov prestavljale srečanja, tako da jih je na koncu presenetilo vreme, ki je bilo presenetljivo dolgo naklonjeno »zunanjim« športom. Tisto kar je pri tem treba poudariti, pa je dejstvo, da takšno neodgovorno »dogovarjanje« povzroča precej težav organizatorjem, ki so na koncu ne krivi ne dolžni deležni kritike, češ, da je to in ono narobe in Še bi kaj lahko dodali. K sreči pa lahko trdimo, da liga vsaj kar zadeva uvrstitve pri vrhu ni bila neregularna, tako, da so tri prvouvrščene ekipe: Orodjarna, TOZD-2 in SGP resnično najboljše.
Rudniški strelci so znova osvoji--li naslov Zasavskih prvakov. V šestnajstih dvobojih so 15 krat zmagali in le enkrat izgubili. Na koncu so osvojili isto število točk kot strelci SD Okrogar Skvarča (Zagorje), vendar so zaradi večjega števila doseženih krogov zasluženo ponesli naslov prvakov. Tretje mesto je pripadlo strelcem SD Alojz Hohkraut iz Trbovelj. Po neuradnih rezultatih je ekipa Steklarja sedma. Med posamezniki pa vrča) in članice —- Vesna Rems Alojz Kajtna (SD Okrogar Ska-so prva mesta osvojili: člani— (SD—STT Trbovlje). Torej -kot Vidite med najboljšimi posamezniki ni Hrastničanov, ki pa očitno mnogo višje kotirajo v republiškem merilu______
Ekipa rudniških strelcev še namreč izvrstno drži v republiški ligi, kjer ža spremembo poteka način tekmovanja bistveno drugače kot v preteklosti. Zaradi
pomanjkanja goriva in še nekaterih drugih objektivnih o-kolnosti, ekipa tekmuje na svojem strelišču ob prisotnosti nevtralnega sodnika, medtem ko njihovi navidezni nasprotniki istočasno nastopajo prav tako na svojem strelišču. Takšen način tekmovanja je precej cenejši, in po svoje tudi zanimivejši. Kajti vedno je treba doseči največ krogov kar se seveda da. Za rezultat nasprotnika zveš šele naknadno. In v takšnih pogojih so rudniški strelci v štirih nastopih štirikrat zmagali in z osmimi točkami vodijo pred SD Okrogar Skvarča, SD Kranj, Slovenj Gradec itd.
Končan je prvi del tekmovanja v Zvezni ženski namiznoteniški ligi. Igralke Kemičarja so v zadnjem kolu gostovale v Travniku, kjer so visoko premagale novinke v ligi, ekipo domačega Borca z 8:1. S to zmago so Hrastničanke po prvem delu o-svojile nepričakovano visoko 3. mesto. Iz sedmih srečanj so zbrale deset točk in tako zaostale za vodečo Mladostjo — Ribomaterialom za štiri točke in drugouvrščeno Industrogradnjo le za dve točki. V srečanju z Borcem sta bili po trikrat u-spešni sestri Ojsteršek, dve točki pa je prispevala Jolanda Novak. Častno točko za domačinke je osvojila Kaurin z zmago proti Novakovi. Bo Kemičar kot prva hrastniška ekipa v prihodnjem letu nastopal v mednarodnem tekmovanju »Pokal sejemskih mest«?
Resnici na ljubo moramo priznati, da hrastniški nogomet ni tisto kar bi številni ljubitelji te igre želeli. Prav tako pa je tudi res, da je NK Hrastnik več ali manj prepuščen samemu sebi. V klubu dela le malo ljudi. Primanjkuje tako strokovnega trenerskega kadra kot zagnanih klubskih delavcev. Takšno stanje pa ne more peljati k napredku. Zato bi veljalo tej. sredini posvetiti mnogo več družbene pozornosti, če ne zaradi drugega že zaradi, izredno velikega števila mladih, ki bi se želeli ukvarjati z nogometom, ga igrati pa zato ni pravih ljudi, ki bi to mladež pravilno vodili in vzgajali.
Ena izmed nalog občinske ZTKO je tudi vzbuditi večje zanimanje za množične prireditve. Nosilec takšnih akcij naj bi bil TVD Partizan, ki tudi drugod po Sloveniji prevzema vlogo društva za športno rekreacijo. Problem pa je v teni, da bo treba društvo kot takšno kadrovsko okrepiti in mu dati določene cilje) se pravi ustrezen program dela. S tem pa bi najbrž odpravili tudi povsem zmotno trdil tev nekaterih bivših članov TVD Partizan Hrastnik, ki trdijo, da društvo brez pravih, se pravi, svojih prostorov nima dejanskih možnosti za delovanje V tolažbo tem pa lahko povemo, da bo, kot vse kaže, že konec leta dom TVD Partizana spet služil svojemu prvotnemu namenu.
Andreja Ojsteršek bo naš glavni adut na letošnjem Yu—TOP 12, — turnirju najboljših jugoslovanskih namiznoteniških igralk, ki bo v teh dneh (22. in 23. januarja) v telovadnici OŠ Heroja Rajka na Logu. Kot vse kaže, ne bo manjkala nobena izmed vedet našega namiznega tenisa. In če je že prvo mesto za simpatično Branko Batinič pa bo boj vse tja do petega, šestega mesta sila zanimiv. Erže-bet Palatinuš, Gordana Perku-čin, Dubravka Fabri, Amela Fazlič in Andreja Ojsteršek pa naj bi med seboj razdelile razvrstitev pod vrhom. Za Andrejo menim bi bilo 4. mesto izreden uspeh. Druge slovenske igralke praktično nimajo realnih možnosti za vidnejšo uvrstitev.
Cilj »Kemičarjeve namiznoteniške šole« je zagotoviti si lasten igralski kader in si zagotoviti solidno igralsko zaledje tudi za prihodnje. V Kemičar ju, da ni moč vzgojiti kvalitetne igralce preko noči. Zato delajo na dolge steze. V svojo šolo vabijo najmlajše, tiste tja do tretjega razreda. Trenutno obiskuje treninge dvakrat tedensko 20 pionirjev in pionirk, vodita pa jih še vedno aktivna igralca Nataša Salmičeva in Tone Matkovič. Slednji je v lanskem letu z odličnim uspehom končal trenerski tečaj na Badji in si pridobil prepotrebno strokovno podlago, ki je za delo z najmlajšimi še kako potrebna. Zato v Kemičar ju redno načrtujejo, da bi na podoben tečaj poslali tudi Salmičevo.
Informativno naj vam tudi zaupamo (tako smo zvedeli vUO PD), da bodo dolski planinci pripravili osrednjo prireditev ob 30-letriici društva 5. junija v Gorah. Proslavo so morali zaradi objektivnih okolnosti premakniti skoraj za celo leto (PD Dol, je bilo ustanovljeno 1952), kar pa ne pomeni, da bo osrednja prireditev zato manj pomembna. In še informacija za udeležence v akciji 30 X v Gore: Le-tem naj . povemo, da bo do značke za 10, 20 ali 30 kratni obisk) doma v Gorah v letu 1982 prejeli v marcu, ko bo društvo v ta namen pripravilo posebno slavnostno podelitev treh značk Po zadnjih podatkih je število tistih, ki so bili lansko leto v Gorah vsaj 30 X močno preseglo število 100.
Jolanda Novak, 18-letna Trbovelj čanka sicer pa igralka hrast-niškega Kemičarja je presenetila vše, vključno svojega trenerja Vilija Ojstrška. Iz povprečne, prej slabe kot dobre igralke hrastniškega zveznega ligaša, je čez noč postala presenetljivo •dobra igralka, kar je dokazala v zadnjih srečanjih, ko je premagala tudi takšne igralke kot so: Šandor, Milevska in Zrnič, ki so še ne tako dolgo tega povzročale precej težav tudi bolj-
• Šim igralkam kot je Jolanda. Kaj to pomeni za Kemičarja najbrž ni potrebno posebej poudarjati.
Uredničina beseda
Pred vami je januarska številka Steklarja. Spet začenjamo novo leto in z njim nov letnik našega glasila. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ..vam, ki ste ,s .prispevki, sugestijami, predlogi ali kakorkoli pomagali pri oblikovanju glasila.
Enajstkrat smo se srečali v letu 1982. V letu, ki je bilo v mnogočem drugačno od prejšnjega in o katerem bomo najbrž še mnogokrat pisali kot o prelomnem v našem delu, življenju, miselnosti. V Uredništvu smo si prizadevali slediti: aktualnostim: in dogodkom. Kako nam je to uspevalo, o tem lahko sodite le vi, dragi bralci;
Toda leto 1982 bomo tudi v uredništvu zabeležili kot: leto, ki je tudi Steklarju prineslo nekaj sprememb.
čez leto dni bo Steklar slavil petindvajset let izhajanja.
Ob tem pa ne smemo prezreti, da že dvajset let naše glasilo tiska tiskarna AERO Celje. In prav zato Steklar skorajda ni menjal svoje »zunanjosti«, (formata), kot se to pogosto, dogaja tovarniškim j glasilom.
Toda v letu 1982 so se tudi v AERU odločili za nekatere organizacijske in tehnološke spremembe. In prav :iz teh razlogov je Steklar postal drugačen. Na pogled lepši, saj je tiskan na boljšem papirju. Takšna je bila novoletna številka,: takšna je današnja; in takšne bodo vse prihodnje.
Mimogrede povedano, nekaj bralcev se nam je oglasilo, izreklo zadovoljstvo, nam pa je to dalo spodbudo, da si bomo kar najbolj prizadevali, da bo Steklar po svoji vsebini pester in zanimiv, računajoč na vaše sodelovanje tudi v bodoče.
Mili Kobal
j	ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
DŽURA MATEŠIČA
se zahvaljujemo ¡ kolektivu Steklarne Hrastnik — obrat bru-silnica, sindikatu, vsem njegovim sodelavcem, sosedom, zvezi ¡rezervnih vojaških Starešin Hrastnik, godbi in pevcem Svobode II za darovane vence ih cvetje, za darovano pomoč, izrečena sožalja in žalne govore.
Zahvaljujemo se vsem, ki' ste nam kakorkoli pomagali v teh hudih trenutkih in ki ste ga pospremili na ¡njegovo zadnjo pot.
Žalujoči: žena Matilda in sin Zoran, sin Drago z družino in Ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
MARIJE ALAUF
se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboru upokojencev in godbi Svobode I. ter govorniku za besede slovesa.
Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem TOZD 1 in TOZD 2 ter vsem drugim darovalcem vencev in cvetja.
Hvala tudi vsem za izraze sožalja in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Ivo in Franci ter hčerke Majda, Zofka in Jožica z družinami
In memoriam
JAKOB MLAKAR
Čudna so. človekova pota. Vodijo te skozi ovire in čeri, polne pasti, ki venomer prežijo, da te oklenejo v svoj usodni objeto. Biti moraš močan, spreten, predvsem pa vztrajen, da se utrgaš od razprtih rok usode, ki je vedno pripravljena sprejemati nove in nove žrtve.
Osemnajst let mu je bilo, ko je prvič prestopil prag naše tovarne. Bil je prijeten fant. Ni imel velike izobrazbe, toda imel je pridne roke. Po slabih dveh letih dela je oblekei vojaško suknjo. Znova se je vrnil v kolektiv, ki ni odklanjal pridnih delavcev. Toda že po nekaj letih je njegovo zdravje načela bolezen. Da bi težave bolezni lažje prenašal, je moral zapustiti do-
tedanje delo in sodelavce v zme-sarni. Odšel je na drugo, za njegovo zdravje ustreznejše delo.
Toda kdove zakaj se je načetemu zdravju pridružila še tista druga bolezen, ki jo je moč pozdraviti le s trdno voljo. In prav ta bolezen mu je povzročala, da je prihajal navzkriž s samim seboj ali delovnim okoljem. V trenutkih trezne presoje je bil samokritičen, marsikaj je hotel popraviti. Vendar čas in smrt sta ga prehitela. Morda smo se tvoje resnične bolezni, stisk in nemoči zavedali šele tistega ponedeljkovega jutra, ko si odhajal v trboveljsko bolnišnico, od koder je že naslednjega dne prispela, žalostna vest, da bo tvoje delovno mesto ob hladilni peči ostalo prazno.
Počivaj v miru...
KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
Kino »Delavski dom« Hrastnik
Filmski spored za obdobje od 15. 1. 1983 do 31. 1. 1983
PROTI VSEM ZASTAVAM, amer. pust., matinejska predstava v nedeljo 16. 1. ob 10. uri.
GADJE MATURIRAJO, fran. komed., predstave v nedeljo 16. 1. ob 17. in 19. uri, v ponedeljek 17. 1. ob 19. uri.
DIAMANTNI REZ, amer. rom. triler, predstave v sredo 19. 1. ob 17. in 19. uri, v četrtek 20. 1. ob 17. uri.
KALIGULA, amer, ital. zgod. erot. spekt., predstave v
MLADINI DO 15 LET NI DOVOLJEN OGLED! četrtek 20. 1. ob 19. uri, v soboto 22. 1. ob 19. uri, v nedeljo 23. 1. ob 19. ura, v ponedeljek 24. 1. ob 19. uri.
13. JULIJ, jug. vojna drama, predstave v soboto 22. 1. ob 17. uri, v ponedeljek 23. 1. ob 17. uri, v ponedeljek 24. 1. ob 17. uri. 11
MISTER MONTENEGRO, angl. Šved. drama, preddstave v sredo 26. l. ob 17. uri in 19. uri, v četrtek 27. 1. ob 19. uri.
FILM NI PRIMEREN ZA OTROKE!
PETER IN NJEGOV ZMAJ, amer. mlad., matinejske predstave v soboto 29. 1. ob 10. uri, v nedeljo 30. 1. ob 10. uri.
POBESNELI MAKS, angl. akc., predstave v soboto 29. 1. ob 17. uri in 19. uri, v nedeljo 30. 1. ob 17. in 19. uri, v ponedeljek 31. 1. ob 19. uri.
| FILM NI PRIMEREN ZA OTROKE!
PLAZ, amer. film katastrofe, predstave v sredo 2. 2. ob 17. uri in 19. uri, v1; četrtek 3. 2. ob i9. uri.
LADY DRACULA, nem. groz., predstave v soboto 5. 2. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 6. 2. ob 17. in 19. uri.
FILM NI PRIMEREN ZA OTROKE!
FILMSKO GLEDALIŠČE: DESETI BRAT, slov. drama, predstava v ponedeljek 7. 2. ob 19. uri.
ALI JE PILOT V LETALU, amer. parodija, predstave v sredo 9. 2. ob 17. in 19. uri, v četrtek 10. 2. ob 17. uri.
SEX v 100 LEKCIJAH, dan. erot. komed., predstava v četrtek 10. 2. ob 19. uri, v soboto 12. 2. ob 19. uri, v nedeljo 13. 2. ob 19. uri, v ponedeljek 14. 2. ob 19. uri.
MLADINI DO 15 LET OGLED PREPOVEDAN!
OKTAGON, amer. karate triler, predstave v soboto 12. 2. ob 17. uri, v nedeljo 13. 2. ob 17. uri, v ponedeljek 14. 2. ob 17. uri.
HOLYWOOD ALI PROPAD, amer. komed., matinejska predstava v soboto 12. 2. ob 10. uri, v nedeljo 13. 2. ob 10. uri.
Kino »Dol« pri Hrastniku
LOVEC NA JELENE, amer. voj. drama, predstava v nedeljo 16. 1. ob 17. uri.
PROTI VSEM ZASTAVAM, amer. pust., mladinska predstava v nedeljo 16. 1. ob 15. uri.
DOKTORJI IMAJO RAJE GOLE, argen. erot. komed., predstavi v soboto 22. 1. ob 18. uri in nedeljo 23. 1. ob 17. uri.
POLICAJ ALI BANDIT, fran. krim., predstavi v soboto 29. 1. ob 18. uri in v nedeljo 30. 1. ob 17. uri.
PETER IN NJEGOV ZMAJ, amer. mlad., mladinska predstava v nedeljo 30. 1. ob 15. uri.
Z VLAKOM PROTI JUGU, dom. komed., predstavi v soboto 5. 2. ob 18. uri in v nedeljo 6. 2. ob 17. uri.
SEX V 100 LEKCIJAH, dan. erot. komed., izredna predstava v petek 11. 2. ob 18. uri.
MLADINI DO 15 LET OGLED PREPOVEDAN!
SPIM S SVOJIM MORILCEM, nem. fran. krim., predstavi v soboto 12. 2. ob 18. uri in v nedeljo 13. 2. ob 17. uri.
HOLYWOOD ALI PROPAD, amer. komed., mladinska predstava v nedeljo 13. 2. ob 15. uri.
i	ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
ANE ŽULIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so bili z nami v tej hudi bolečini.
Iskrena hvala vodji izmene Karlu Bičaniču, sodelavkam ter Mileni, Tanji in Jožici za darovano cvetje in tolažilne besede.
Zahvaljujem se tudi Dragici Košič za poslovilne besede, sosedom Marčen, Rovšek ter ostalim krajanom Kovka in Mačkovca, ter vsem, ki ste ji poklonili cvetje in vence in jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Silva z družino, hčerka Mari z možem, sin Milan z družino, sin Rafko z družino, ter družini Mirt in Leskovšek ter ostalo sorodstvo
Nagradna križanka
1
MANJŠE
NASELJE
VNETJE
¿REVESA
RUSKI SKLADATELJ . CANÁTOLU)
PORTUGALSKI
POLITIK
(RAMALHO)
MESTO NA MADŽARSKEM
IME SOVJ. OOLMANA JAŠINA
NORVEŠKI
JEZIK
ODMEV,
EHO
IZCEDEK
NEKATERIH
RASTLIN
IVO , ANDRIC
ŽENIN
BRAT
1
DRŽAVAV AFRIKI
MOŠKO
IME
RAtKO
IRGOLIČ
’GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
DOLG, PR A = TEN GOVOR, PLOHA BESEDI
UDELEŽE» NEC VELE* SLALOMA
17
FRANC. REVO LUCIONAR
PREDEL
BEOGRADA
NAŠA
ALPSKA
SMUČARKA
24
OTOK V JUZ. PACIFIKU
SLOVENSKI
PRIPOVEDNIK
(JANKO)
BIVALNA
ENOTA
KRAJ V
INDIJI
22
ETIOPSKI
VEUKAŠ
FRANC. FILM. REŽISERKA
VARDA
1
VODENIČNA
OTEKLINA
ZNANA
PRAVLJICA
10
.REKA NA ŠKOTSKEM
KRAJ NA FINSKEM
OJAČITEV
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC C BINq)
AVTOR Ml* KLOVEZALE (JAKOB)
ENAKI
ČRKI
21
VERSKI UČE» 'NJAK PRI MU
slimanih
'ivan : MINATTI
SODOBNA
•ZVRST
GLASBE
AMERIŠKI
KNJI2EYNIK,
LIRIK
(Mark)
OSEBNI
PRAZNIK
ANTON
VRATUŠA
IGRALKA
ULLMANN
ŠOLSKI
ODBOR
RUMENO« KLJUNI PTIČ PEVEC
PEVkA
KRAŠEVEC
ANTON
DERMOTA
YOKČ
TANI
JUGOSLFILM. SKI IN TV IGRALEC (SLAVKO) -
12
PEVEC
MONTENO
TRUPLO,.
MRTVO
TELO
LADIJSKI
TRUP
BREZ
KROYA
DRAGO
18LER
NEMŠKI
FIZIK
(GEORG)
FIGURA.
PODOBA
MESTO V JEMENU
krošnja,
OBRŠA
NEBESNI
UTRINEK
ZAMAH S SEKIRO
REKA NA ŠKOTSKEM
15
SODNIK V PODZEMLJU PRI GRKIH
DEL. TENI» ŠKE IGRE
oznaka
OSEBE
KRAJ NA GO RENJ5KEM
REKA V SLAVONIJI, PRITOK SAVE
RIKO
DEBENJAK
ZADRUGA V CARSKI RUSIJI
SESTAVINA
ZRAKA
14
GIBANJE
ZRAČNIH
PLASTI
1
NAŠA ALPSKA SMUČARKA C NUŠA)
GOROVJE V BOLGARIJI
KOVINSKI llŠTIČ o
ZEY (SLÓVN.)
BLAGO ZA PODLOGE
080D ZA SLIKO
16
ZNAMKA
IZDELKOV
KOLINSKE
ČLAN
SENATA
18
IME SKLA» DATELJA DELIBESA
KRAJ V ITALIJI
DESNI
PRITOK
SEINE
BOGASTVO
GOZDOV
13
• STARI DEL MARIBORA
TOM -JONES
ANDREJ
KURENT
KDOR IMA RAZVIT ČUT ZA LEPOTO
25
OTOK V IRSKEM MORJU
<9
TONSKA
LESTVICA
TRETJE
STOPNJE
DEL KME.f CKEGAVOTA
tl
ITAL. KNJI« ÎEVNIK IPPOLITO)
23
GRŠKA
ČRKA
NAŠ
ALPSKI
SMUČAR
20
KARL
RENNER
KRIŽANKA
PRINAŠA
NAGRADE
SESTAVILI
KARLI
DREMEL
•W-
m
, 20
2}
IS
Najprej rešite križanko, potem pa prenesite s pomočjo številk črk iz oštevilčenih polj v oštevilčene kvadratke pod križanko. Če »ste križanko pravilno rešili, vam dajo te črke brane po vrsti od 1 do 25 ime in priimek športnika in naziv športne panoge, v kateri tekmuje. Ne pošiljajte cele križanke, zadostuje že v spodnjih kvadratkih izpisana rešitev.
Med reševalce bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada 180 din
2.	nagrada 120 din
3.	—7. nagrada po 85 din
Izrezek z vpisanimi podatki (športnik in panoga) pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do 28. januarja.
Vse reševalce ponovno prosimo, naj pošljejo le po eno reši-, tev.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za novoletno nagradno križanko smo prejeli 40 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada 180 din: Valerija Kolar
2.	nagrada 120 r din: Milan Crnkovič, upok.
3.	—7. nagrada po 85 din: Silva Rot, Ivan Bavc, upok., Aleksandra Gričar, Ervin Oplotnik, Mimi Kolman, upok.
REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE
VODORAVNO: UREDNIŠTVO GLASILA, STEKLAR, oslepitev, Saud, Abo, ruš, Ž, C.B., smuka, šel, Ika, šekel, Tof, ido, J.I., tlaka, Oscar, Lena, P.A., Einaudi, Ivanov, slog, kvar, O.K., Gina, obesa, L.S., A.N., pelinkovec, Ae-lita, Fran, Stentor, rman, T.A., a-vion, Asa, NKVD, Ozark, Elo, Vrba, erar, ranar, šolta, Ob, H.I.,
A.Š., zofa, afera, re, rž, iver, L.O., Alan, aar, melasa, anas, reč, sne-mek, Kerč, ha, Aja, tkalka, Taufer, Osor, Nal, GO, sir, L.K., Hg,
I.R., akordant, Aretino, K.J., La-rionov, titer, ... em, SREČNO NOVO LETO 1983.	__________
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem v TOZD 4 za prelepa darila..
Celotnemu kolektivu pa želim še veliko uspehov v nadaljnjem delu.
Karli Koritnik
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega moža in
ALOJZA OVMKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih urah bolečine stali ob strani, darovali vence in cvetje in nam pomagali. Posebej se zahvaljujemo sosedom in družinama Martini in Peršič. •
Iskrena hvala tudi govornikom za izrečene besede volovo: organizaciji ZZB NOV Terena II, KK SZDL, Ribiški družini,; društvu invalidov 'in . sindikalni organizaciji Steklarne Hrastnik, moškemu pevskemu zboru in godbi na pihaal Svobode II in vsem tistim, ki ste ga spremljali na njegovi poslednji poti.‘
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marinka in ostalo
sorodstvo
UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal — odgovorni urednik, člani: Jasna Rlžner-Kosm, Aleksej Us, dipl. ing. Zdenka Fabjan, Majda Krošlln, Ernest Sihur, ing., Karli Dremal in Franc Vidovič ter Anita Greben'. .
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Metero, Jože Godicelj II., Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu.. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 55. Tisk in klišeji AERO '— TOZD grafika Celje!
Steklar
Priloga STEKLARJA 1/83
Pravilnik
o disciplinski in materialni odgovornosti
Hrastnik, januar 1983
Delavski svet DO Steklarne Hrastnik je na svoji 8. seji, dne 29. 12. 1982 na podlagi sklepov zborov delavcev
ugotovil,
da so bile spremembe in dopolnitve Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti sprejete v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb. Na podlagi te ugotovitve
razglaša
veljavnost sprememb in dopolnitev pravilnika. Celotni pravilnik pa
obj avlj a
v prečiščenem besedilu.
Predsednik DS DO Jože Vrtačnik
Na podlagi 179. in 194. člena Zakona o Združenem delu, 148. člena Zakona o delovnih razmerjih, so zbori delavcev:
TOZD 1 ročna in polavtomatska predelava steklene mase v skladu z 28. členom Statuta, dne 27. 12. 1982
TOZD 2 avtomatska predelava steklene mase v skladu z 38. členom Statuta, dne 27. 12. 1982
TOZD 3 dekorirnica s satinirnico v skladu z 38. členom Statuta, dne 23. 12. 1982
TOZD 4 orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico v skladu z 38. členom Statuta, dne 24. 12,-1982
TOZD 5 energetika s ključavničarsko delavnico v skladu z 38. členom Statuta, dne 24. 12. 1982
DSSS delovna skupnost skupnih
12.	1982 v dopolnjeni vsebini sprejeli
PRAVILNIK O DISCIPLINSKI IN
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti (v nadaljevanju pravilnik) natančneje ureja v temeljnih organizacijah združenega dela
—	Ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Avtomatska predelava steklene mase
Dekorirnica,, s satinirnico
—	Orodjarna m strugarsko cizelersko delavnico
—	Energetika s kij učavničarsko delavnico in
—	delovni skupnosti skupnih služb obveznosti, delavcev pri delu in njihovo odgovornost- zaradi kršitve delovnih obveznosti za prizadejano škodo, kršitve delovnih" obveznosti, ki, se štejejo za lažjo oziroma hujšo kršitev, delovne obveznosti, uvedbe in vodenje postopka ter ukrepe, ki, se smejo izrekati delavcem zaradi kršitve delovnih obveznosti, roke- v katerih zastara izvršitev ukrepov, ter druga vprašanja, ki so pomembna za določanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v temeljni organizaciji.,
2.	člen
Delavec ima;- pravico in dolžnost, da vestno ih marljivo opravlja zaupana mu dela in naloge ter da-nenehno izpolnjuje svoje znanje, možnosti in delovne- spretnosti, da bi čim uspešneje opravljal določena dela in izpolnjeval naloge kakor tudi dolžnosti spoštovati določeno delovno disciplino.
Delavec je posebno odgovoren drugim delavcem v temeljni organizaciji za vestno opravljanje delovnih obveznosti, -
v skladu s 45. členom Statuta, dne 24.
MATERIALNI ODGOVORNOSTI
3.	člen
Odločitve, ki se sprejemajo v temeljni organizaciji, so obvezne za vse delavce.
Delavec, odgovarja za nespoštovanje, odločitev, sprejetih v temeljni organizaciji, v kateri dela za kršitve delovnih obveznosti ali za druge, delovne discipline, če jih stori po svoji krivdi ali iz skrajne malomarnost. .
Za kršitev delovnih obveznosti odgovarja delavec disciplinsko, za povzročeno materialno škodo pa materialno.
4.	člen
Za kršitev delovnih obveznosti in povzročeno materialno škodo odgovarja delavec po določbah tega pravilnika.
II.	DELOVNE OBVEZNOSTI DELAVCEV
Vrh
5.	člen
Delavec ima v temeljni organizaciji in dciovni skupnosti pri opravljanju zaupanih mu del in nalog naslednje delovne obveznosti:,
1.	Da zaupana dela in naloge opravlja osebno in z odgovornostjo, ter da vestno izpolnjuje prevzete delovne obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja!
2.	Da zaupana dela in naloge opravlja v določenem delovnem času in da ne zapušča delovnih prostorov.
3.	Da skrbi za družbeno premoženje in da varuje ta delovna sredstva, da pri delu uporablja -svoje strokovne in druge delovne sposobnosti in ekonomično ravna z orodjem in delovnimi sredstvi. ;
4.	Da v primeru potrebe opravlja delo dalj kot traja poln delovni čas, pod pogoji in na način, kot je določen v pravilniku o delovnih razmerjih delavcev.
5.	Da v primeru izostanka z dela o tem
obvesti odgovornega delavca: v 24 urah, ko je nastal razlog za izostanek (osebno ali po družinskem članu).
6.	Da ne izda podatkov, ki so kot poslovna ali druga tajna določena v zakonu ali samoupravnem splošnem aktu.
7.	Da neprestano izpolnjuje svoje strokovne in druge delovne sposobnosti.
8.	Da svoje strokovne in druge delovne sposobnosti prenaša na mlajše in druge delavce.
9.	Da razvija tovariške in socialistične odnose z drugimi delavci v temeljni in delovni organizaciji.
10.	Da uporablja predpise o varstvenih ukrepih pri delu in protipožarni obrambi ter da sodeluje v družbeni samozaščiti, ki je uvedena v temeljni organizaciji in delovni skupnosti skupnih služb.
11.	Da sodeluje pri preprečitvi zlorab in pojavov koristoljubja, če se pojavi v temeljni organizaciji.
12.	Da izpolnjuje tudi druge obveznosti in naloge na delovnem mestu in prevzete obveznosti do drugih delavcev v temeljni organizaciji.
6.	člen
Poleg delovnih obveznosti, ki so določene v tem pravilniku, je mogoče sprejeti še druge skladno z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
IH. ODGOVORNOST ZARADI KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI
7.	Člen
Kršitev delovne obveznosti je tisto obnašanje delavca, ki je nasprotno določenim pravilom obnašanja delavca na delu in se ga oceni kot nedopustno.
Delavec ni odgovoren za kršitev tistih obveznosti pri delu, ki po tem pravilniku ali drugih samoupravnih splošnih aktih ne spadajo med kazniva dejanja oziroma, ki ne predstavljajo kršitve delovnih obveznosti.
Kršitve delovnih obveznosti so lahko lažje ali težje.
8.	člen
Lažje kršitve delovnih obveznosti so:
1.	Prihajanje na delo z. zamudo ali nedovoljeno zapuščanje del in delovnih nalog med ali pred potekom predpisanega delovnega časa.
2.	Malomaren odnos do del in nalog, ki vplivajo na kvaliteto proizvodov in storitev.
3.	Neopravičen izostanek z dela en dan v mesecu.
4.	Nespoštovanje predpisov o varnostnih ukrepih proti požaru, eksploziji, škodlji-
vim plinom, električnim napravam in strojem,; če do nesreče ni prišlo.
5.	Zanemarjanje obveznosti pri' Strokovnem usposabljanju učencev, mlajših in drugih delavcev, ki so delavcu dodeljeni v pouk.
6.	Nepravilen In nedostojen odnos do delavcev v temeljni organizaciji in delovni skupnosti skupnih služb.
7.	Neprijavljanje težje kršitve delovnih obveznosti, ki so jo povzročili drugi delavci.
8.	Neprihajanje delavca na zbor delavcev ali sejo delavskega sveta, če je poklican, da da informacije ali strokovno pomoč in zaradi tega odločitev ni bila spre-
9.	Povzročitev materialne škode v manj-
šem obsegu namenoma ali skrajno nepazljivo.	'■
10.	Okoriščanje s sredstvi za delo ali materialom, katerega vrednost ne presega
100,00	din, za sebe ali za koga drugega.
11.	Dajanje ali prenašanje netočnih informacij o delu temeljne organizacije, če zaradi tega ni škodljivih posledic za temeljno organizacijo.
9.	člen
Kot težja kršitev delovne obveznosti se šteje:
1.	Kršitev delovne obveznosti, ki je istočasno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
2.	Neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti.
3.	Kršitev določb o zavarovanju pred požarom, eksplozijo ali drugimi elementarnimi nesrečami.
4.	Nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi in druga nezakonita dejanja.
51 Dajanje nepravilnih podatkov, če bi to bistveno vplivalo na odločanje v temeljni organizaciji.
6.	Dajanje nepravilnih podatkov s katerimi spravi odgovorni organ delavca v zmoto glede uveljavljanja pravic, ki jih uveljavlja v združenem delu.
7.	Storitev ali opustitev dejanja, s čimer se ovira ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v temeljni organizaciij. in delovni skupnosti skupnih služb.
8.	Zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila.
9.	Onemogočanje vpogleda v listine in poslovanje organizacije Združenega dela, če je to delavcu potrebno, da bi uveljavil svoje pravice.
10.	Opustitev ukrepa ali nezadostno u-krepanje za varstvo delavca pri delu ali varstvo družbenih sredstev.
11.	Sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami pravilnika o delovnih razmerjih.
12.	Odklonitev del oziroma nalog ali delovnih nalog, če za to ni opravičenih razlogov.
13.	Neopravičena uporaba sredstev, zaupanih delavcem za opravljanje del oziroma nalog.
14.	Prihajanje na delo v vinjenem stanju, uživanje alkohola ali drugega narkotičnega sredstva med delom, ki zmanjšuje zmožnost za delo ter nepooblaščeno prinašanje teh sredstev v poslovne prostore.
15.	Povzročanje nereda ali pretepa v temeljni organizaciji, oziroma v DO.
16.	Neopravičeno izostajanje z dela dalj kot 1 dan v mesecu.
17.	Neizvrševanje, neredno ali.; nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, ki se nanašajo na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
18.	Malomarno opravljanje del oziroma nalog, ki utegne povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge v zakonu ali samoupravnem splošnem aktu določene tajnosti. j |
19.	Opustitev pošiljanja listin in podatkov na zahtevo pooblaščenih organov ali organizacij.:
20.	Protizakonito pridobivanje premoženjskih koristi ali ugodnosti v zvezi z delom.
21.	Netočna evidenca rezultatov dela z namero, da sebi ali drugemu delavcu, delovni skupini ali organizacijskemu delu zagotovi neutemeljeno udeležbo pri razdelitvi osebnih dohodkov.
22.	Nespoštovanje tehnološkega postopka in postopka za uporabo delovnih sredstev, ki ima za posledico škodo za temeljno organizacijo, ali drugo pravno osebo v znesku, ki je višji od 100,00 din.
23.	Preprečitev javnega iznašanja ali objave predlogov in mnenj delavcev ter javne kritike nepravilnosti pri delu.
24.	Preprečevanje delavcem notranje kontrole, da bi opravili določene naloge ali preprečevanjem organov samoupravne delavske kontrole pri njihovem delu.
25.	Zloraba volilne funkcije v organih upravljanja z namenom, da sebi ali drugemu pridobi nezakonito premoženjsko korist, ali da drugemu škoduje.
26.	Razširjanje'netočnih in neugodnih izjav o delavcu in njegovem delu izven rednega postopka pred organi upravljanja in dajanje neresničnih izjav o delavcu in njegovem delu v rednem postopku z namenom, da se zmanjša njegov ugled ali da se mu na drug način škoduje.
27.	Prikrivanje kršitve delovnih obveznosti delavcev, ki imajo posebne pravice, dolžnosti in odgovornosti ali delavcev, ki opravljajo notranjo strokovno kontrolo.
28.	Neopravičeni potek o zahtevi delavcev za neko pravico, ki ga ne izvede delavec, ki ima pravico in dolžnost, da odloči- o taki zahtevi.
29.	Kršitev oziroma zlorabe organizacijskih in internih predpisov in s tem povzročitev delovni skupnosti in v TOZD moralno in materialno škodo;
30.	Stalno neopravičeno zamujanje dela, neopravičeno izostajanje od dela, večkrat predčasno zapuščanje dela in izpolnitev evidence o prisotnosti na delu.
31.	če delavec v 24 urah po izostanku ne sporoči svojemu- predpostavljenemu vodji oz. sodelavcu, vzroka izostanka, ne da bi za to opustitev imel opravičen razlog.
32.	Neopravičena odklonitev dela v podaljšanem delovnem času.
33.	Protipravno prisvajanje lastnine sodelavcev ali poskus takšnega ravnanja.
34.	Žalitev ali, obrekovanje delovne skupnosti ali TOZD, njenih organov, u-pravljanja in njihovega delovanja ter sodelavcev v zvezi z opravljanjem njihovega dela.
35.	Zavestno ali iz velike malomarnosti dajanje napačnih podatkov ali odklonitev nudenja podatkov in dejstev, za katere ve 'in so ti pomembni za delo organov upravljanja ali za potek postopka za ugotovitev škode;,
36.	Opustitev uvedbe postopka zaradi kršitve delovne obveznosti ali za povrnitev škode z namenom, da bi komu koristil.
37.	Prekinitev dela z namenom, da bi izsilili neko korist za sebe ali druge.
38.	Ponareditev listin ali dajanje napačnih podatkov, z namenom preslepitve.
39.	Dajanje ali opustitev, ki ovira ali onemogoča pravilno delovanje delovne skupnosti ali TOZD.
40.	Povzročitev premoženjske škode delovni skupnosti ali TOZD z nevestnim o-pravljanjem svoje dolžnosti ali naklepno.
41.	Ponavljanje lažjih kršitev, kar povzroča zastoj v poslovanju DSSS ali TOZD.
42.	Protipravna pridobitev premoženjske koristi ter sprejem daril in drugih u-godnosti v zveži z delom delovne; skupnosti ali temeljne organizacije ter na njihovo škodo.
43.	Odklonitev podatkov oziroma nepooblaščeno dajanje podatkov ali dajanje netočnih podatkov, ki se morajo po veljavnih predpisih dajati pooblaščenim organom, zavodom in organizacijam.
44.	Kršitev sklepov upravljanja.
45.	Kršitev samoupravnih pravic delavcev.
46.	Ponareditev zapisnika in sklepov samoupravnih organov ali kakršen koli drug dokument v DSSS ali TOZD.
47.	Predlaganje sprejema nezakonitih predlogov in sklepov organov upravljanja, čeprav ve ali bi moral vedeti, da je predloženi sklep oziroma predlog nezakonit.
48.	Če odgovorni delavec ne odstrani oziroma ne zahteva odstranitve vinjenega delavca oziroma delavca, ki je pod vplivom narkotikov, z dela.
49.	Neizvršitev pravnomočne sodne odločbe, katera je bila sprejeta v postopku sodnega varstva delavčeve pravice.
50.	Nedostojno ali nemoralno vedenje v DO ali netovariški ali neprimeren odnos do sodelavcev.
51.	Nedovoljeno prinašanje alkohola v DO.
52.	Ce direktor TOZD ali DO in vodja DSSS ne sodelujejo na sejah delavskega sveta, če ga ne opozarjajo na nezakonite odločitve in druge akte in odločitve, ki niso v skladu s planom TOZD.
53.	Če poslovodni organ ne obvešča delavskega sveta in organov delovne organizacije, delavcev in sindikata.
54.	če delavec, ki je v bolniškem sta-ležu ne upošteva navodil zdravnika ali zavlačuje zdravljenje.
55.	Vnašanje stvari v DO z namenom, da se na njih dela v delovnem času s sredstvi DO ali, da se na njih dela izven delovnega časa.
56.	Namerno poškodovanje družbenega premoženja ali stvari v lasti sodelavcev.
57.	Če delavec kljub opozorilu, da se dela škoda, ne preveri izvrševanje del oziroma ne prepreči, da bi se delala škoda še naprej, ali če nadrejeni vidi, da se dela škoda, pa tega ne prepreči.
58.	Priča, ki se neopravičeno ne odzove vabilu na pogovor v pripravljalnem postopku ali vabilu disciplinske komisije na obravnavo.
59.	Nespoštovanje pravilnika o notranjem redu.
60.	Kršenje reda v samskih domovih.
61.	Kršenje reda v kopalnicah.
62.	Storjena kršitev pri vhodu oziroma izhodu v in iz DO.
63.	Nasilna vselitev v družbeno stanovanje last posamezne temeljne organizacije.
64.	Odtujevanje steklenih in drugih izdelkov.
65.	Ravnanje delavca, ki sicer ni našteto med temi kršitvami delovnih obveznosti, pa povzroči motnje V delovnem pro-
cesu temeljne organizacije in delovni skupnosti skupnih služb.
10.	člen
Za kršitev delovnih Obveznosti in druge kršitve delovne discipline se sme izreči delavcu' eden naslednjih disciplinskih ukrepov:
—	opomin
—	javni opomin
—	razporeditev na druga dela oziroma naloge Za čas, ki ne more biti krajši kot en in daljši od šest mesecev,
—■ denarna kazen,
—	prenehanje delovnega razmerja.
Ukrepi iz prvega odstavka tega člena
se smejo izreči vsakemu delavcu ne glede na njegova posebna pooblastila in odgovornosti.
11.	člen
Denarna kazen se sme izreči le za naslednje kršitve delovnih obveznosti:
—- neizvrševanje ali malomarno, neredno ali neopravičeno izvrševanje del o-ziroma nalog, zaradi česar so ogroženi življenje ali varnost ljudi ali materialne dobrine večje vrednostil
—	povzročanje pretepa ali nereda, v temeljni organizaciji in delovni skupnosti skupnih služb.
—- malomarno opravljanje del oziroma nalog, ki utegne povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge z -zakonom ali samoupravnim sporazumom določene tajnosti;
—	neizvrševanje ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, ki so posebnega družbenega pomena;
—	opustitev ukrepov ali nezadostno u-krepanje za varstvo delavca pri delu ali kršitev njegovih samoupravnih pravic, zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila;
—	dajanje nepravilnih podatkov, s čimer se spravi delavec v zmoto glede- njegovih pravic.
Denarna kazen se sme izreči delavcu največ do 10 % -enomesečne akontacije o-sebnega dohodka za težje kršitve delovnih obveznosti. Sredstva, pridobljena z denarnimi kaznimi se uporabijo za socialne in humanitarne dejavnosti oziroma namene, kot to določi sindikat.
O pavšalni odškodnini odloča centralna komisija za izrekanje ukrepov v delovni organizaciji Steklarni Hrastnik.
Pavšalna odškodnina se odvede v poslovni sklad TOZD. Za povzročeno škodo se določi pavšalna odškodnina za škodno dejanje, ki je povzročilo motnje v delovnem procesu.
12.	člen
Prenehanje delovnega razmerja se sme izreči za hujšo kršitev' delovnih obveznosti; 's»katerimi se povzročajo motnje v razmerjih- pri opravljanju del oziroma nalog, ali otežuje delo 'drugih delavcev ali kako drugače moti'delovni proces.
Prenehanj e delovnega razmer j ase izreče zaradi hujše'kršitve delovne obveznosti^ ki jo kdo nare&i''S tem, da neopravičeno izostane ž; dela' zaporedoma najmanj pet delovnih dni.
Prenehanje delovnega razmerja se sme izreči tudi za druge težje kršitve delovnih obveznosti, če se z drugimi ukrepi ne bi dosegei namen disciplinske' kazni.
, 113.'člen
V času, ko je; delavec razporejen iz disciplinskih razlogov na druge delovne' obveznosti in naloge, ima pravico do osebnega dohodka' glede na rezultat za dejansko opravljene naloge.
||	14. člen
Denarna kazen in prenehanje delovnega razmerja se lahko odložita za čas; ki ne sme biti' daljši od enega . leta.
Če delavec v času, za katerega je bila odložena izvršitev | deharne kazni znova huje prekrši delovno; obveznost in mu je za novo kršitev izrečen kakršen koli ukrep, se. pogojno izreče kazen (denarna) prekliče in realizira z odtegljajem pri osebnem dohodku.; ■
Če je preloženo prenehanje delovnega razmerja, pa delavec v tem razdobju znova huje prekrši delovno obveznost in se ga kaznuje za to novo kršitev, se pogojno izrečena kazen prenehanja delovnega razmerja prekliče in delavcu preneha delovno razmerje.
15.	člen
Če delavec v času, za katerega je bila odložena izvršitev kazni ne prekorači znova huje delovnih: obveznosti, se šteje, da ukrep ni bil-izrečen. ;
16.	člen
Če je s kršitvijo delovne obveznosti ali z drugimi; kršitvami delovne discipline na-stala^.škoda, lahko disciplinska komisija odloči o povrnitvi škode ali da pobudo ša odškodninski postopek. Odškodninski postopek začne predvsem!' oškodovanec.
■ 17. členr;
Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upošteva teža kršitve delovne obveznosti, njene: posledice, stopnjo odgovornosti; o-
koliščine v katerih je bila obveznost prekršena, prejšnjemu delu in vedenju delavca,ki je kršil delovno obveznost in njegovo vedenje po kršitvi.
IV. ZAČETEK IN VODENJE DISCIPLINSKEGA POSTOPKA IN IZREKANJE DISCIPLINSKIH
UKREPOV
Organi, ki predlagajo disciplinski ■ postopek.
V 18. člen H
Disciplinski postopek ¿e začne na zahtevo;
k* delavškega..sveta, individualnega poslovodnega organa, amdikkta',„organa .samoupravne delavske' kontrole, zbora delovne enote, družbenega pravobranilca samoupravi jan j a,, kakor tudi pristojnega organa 1 družbenopolitične 11 Skupnosti.
s 19.'člen |
Delavcu mora biti vročena pismena zahteva za postopek' pred disciplinsko komisijo, 'ki mora vsebovati:,
: 7—; ime in priimek delavca, ki naj bi kršil delovno obveznost, .
opis storjene kršitve delovne obveznosti,
—	dokaži za "storjeno kršitev (pismena dokazila, priče in. drugi dokazi).
20.	člen ,.
Zahteva za postopek pred disciplinsko komisijo se vroči: r,
—	disciplinski komisiji
—	delavcu
—	sindikatu TOZD, DSSS.
—	organom samoupravne delavske kontrole
—	pravni in samoupravni službi
Sindikat rhorg biti obveščen razenj če
se ni začel .discipiinski postopek na njegovo zahtevo. ,
Sindikat se obvesti istočasno kot delavec in disciplinska komisija. Sindikat se mora obvestti o končnem disciplinskem postopku.
Organi za vodenje disciplinskega postopka in izrekanje ukrepov za kršitev delovne obveznosti.
21.	člen
s Za ugotavljanje kršitev delovne obveznosti ali drugih, rkršitev delovne discipline, ugotavljanje odgovornosti ih:'izrekanj e ukrepov zaradi teh kršitev je pristojna disciplinska komisija delovne organizacije.
Disciplinska komisija odloča o povrnitvi materialne škode v primeru, če škoda nastane zaradi kršitve delovne obveznosti.
22.	člen
Disciplinsko komisijo sstavlja 7 članov, vštevši predsednika.
Predsednika disciplinske komisije, njegovega namestnika ter člane disciplinske komisije in njihove namestnike volijo delavci v temeljni organizaciji in delovni skupnosti na način, kot je določen v pravilniku o volitvi in odpoklicu organov u-pravljanja, samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije. Predsednik in člani disciplinske komisije ter njihovo namestniki se volijo na dve leti, po izteku tega obdobja pa so voljeni samo še za eno mandatno dobo.
Dva člana disciplinske komisije sta o-sebi izven temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti in jih volijo delavci z liste, ki jo določi zbor združenega dela skupščine občine, v kateri je temeljna organizacija, na predlog sindikata.
Vsakokrat, ko je delavec klican na odgovor, določi predsednik komisije njeno sestavo, pri tem mora biti en član komisije iz temeljne organizacije, iz katere je delavec, ki se kliče na odgovornost.
23.	člen
Disciplinska komisija vodi postopek, določa odgovornost za kršitev delovnih obveznosti in izreka ukrepe za kršitev delovnih obveznosti iz delovne discipline na prvi stopnji za vse delavce, neglede na to kakšna pooblastila imajo.
24.	člen
Zoper odločbo disciplinske komisije lahko delavec oziroma tisti, ki je zahteval postopek, ugovarja pri delavskem svetu temeljne organizacije, v kateri je delavec v delovnem razmerju v roku, ki ne sme biti daljši od trideset dni od dneva vročitve odločbe.
Delavski svet mora odločati o ugovoru v roku 30 dni od dneva vročitve ugovora.
Zoper odločbo delavskega sveta lahko sproži delavec oziroma tisti, ki je zahteval postopek v 30 dneh od vročitve, postopek pred sodiščem združenega dela. Če delavski svet ne odloči o ugovoru v 30 dneh, se lahko sproži v 30 dneh od preteka roka v katerem bi moral delavski svet odločati o ugovoru, postopek pred sodiščem združenega dela.
Postopek pred disciplinsko komisijo
25.	člen
Predsednik disciplinske komisije mora takoj, najkasneje pa v roku 5 dni po prejemu zahtevka za disciplinski postopek, določiti člana disciplinske komisije ali strokovnega delavca, da opravi preiskovalni postopek (zaslišanje delavca proti kateremu je uveden disciplinski, postopek, zaslišanje prič in zbiranje drugih dokazov o krivdi delavca).
26.	člen
Po prejemu preiskovalnega materiala razpiše predsednik disciplinske komisije razpravo najkasneje v roku 10 dni po prejemu tega materiala. Na razpravo se vabi: delavec, proti kateremu je uveden disciplinski postopek, tisti, ki je zahteval u-vedbo disciplinskega postopka, priče 'in druge osebe, ki so pomembne v postopku.
27.	člen
Delavec, zoper katerega je uveden disciplinski postopek, mora imeti najmanj 5 dni časa, od dneva, ko dobi vabilo razprave, da se pripravi na obrambo.
28.	člen
Vabilo udeležencem v disciplinskem postopku mora vsebovati:
—	ime in priimek osebe, ki se vabi na razpravo,
—	kot kaj se vabi (odgovorni delavec, priča ali izvedenec oziroma zagovornik delavca).
Osebe, ki se vabijo na razpravo, potrdijo preiem vabila na dostavnici, ki se vrne disciplinski komisiji in da v ostale spise disciplinskega predmeta.
29.	člen
Delavec, zoper katerega se vodi disciplinski postopek za ugotovitev kršitve delovne obveznosti, ima pravico, da ga v postopku brani zagovornik.
Zagovornik ie lahko vsak delavec iz temeline organizacije, če mu delavec zaupa obrambo ali katerakoli oseba izven temeljne organizacije.
Delavec lahko na njegovo zahtevo ali z njegovim pristankom zastopa tudi sindikat, če postopek ni uveden na zahtevo sindikata.
30.	člen
Postopek pred disciplinsko komisijo je ustmen in javen, komisija pa lahko javnost izključi, da zavaruje vojaško, poslovno ali drugo v zakonu predpišemo tajnost v posameznih fazah ali v celem postopku.
31.	člen
Pred začetkom postopka predsednik disciplinske komisije ugotovi, če so vse poklicane osebe prišle na razpravo, kar je predpogoj za začetek postopka.
Če delavec, zoper katerega je uveden postopek, ni prišel na razpravo, pa ni dokaza, da mu je bilo vabilo pravočasno vročeno, predsednik komisije odloži razpravo in takoj pove datum nove razprave.
V primeru, da je v spisih dokazano, da je delavec, zoper katerega je uveden disciplinski postopek, vabilo sprejel, pa ni o-pravičil izostanka, se razprava nadaljuje in odloči v njegovi odsotnosti.
32.	člen
Disciplinski postopek se prične z branjem zahteve za uvedbo disciplinskega postopka. Po končanem branju zahteve, pozove predsednik disciplinske komisije delavca, proti kateremu je uveden postopek, da pojasni navajanja v zahtevku in da se brani.
Priče izjavljajo po izjavi delavca, zoper katerega se vodi postopek in to po vrsti, kot določi predsednik disciplinske komisije.
Če je več prič, se zaslišijo ločeno.
Če je potrebno, disciplinska komisija odloči o tem, da se posamezne priče soočijo z delavcem, zoper katerega je uveden postopek in priče medsebojno.
33.	člen
Po končanem zaslišanju delavca, zoper katerega se vodi postopek, in prič, predsednik komisije zasliši še izvedence (če so), nato pa začne z drugimi dokazi (branje, spisov, dokumentov), izjav prič, ki niso vabljene na razpravo).
34.	člen
Disciplinska komisija mora na razpravi prebrati tudi mnenje sindikata o začetnem postopku proti delavcu za kršitev delovne obveznosti, če ga je sindikat dal in to vnesti v zapisnik.
35.	člen
O postopku pred disciplinsko komisijo se vodi zapisnik, ki mora vsebovati:
—	naziv disciplinske komisije, ki vodi razpravo,
—	ime in priimek predsednika članov disciplinske komisije in zapisnikarja,
—	ime in priimek delavca, zoper katerega je uveden disciplinski postopek, ime in priimek njegovega zagovornika, če ga ima, če ga nima, pa ugotovitev, da je brez
zagovornika,
b; — datum razprave, kraj ter čas začetka in konca razprave,
—	na čigavo zahtevo je uveden disciplinski postopek,
safei izjave prič, izvedencev ter drugi dokazi, ki so bili izvedeni v postopku,
—	odločitev o odgovornosti delavca in kakšen ukrep je izrečen za kršitev delovne obveznosti,
Zapisnik podpiše predsednik disciplinske komisije in zapisnikar.
36.	člen
Ko disciplinska komisija konča razpravo in dokazovanje, odloči o zadevi. Disciplinska komisija mora izreči eno od teh odločitev:
—	delavca proglasi za odgovornega in mu izreče enega od ukrepov, določenih v tem pravilniku ali
, ga oprosti odgovornosti za naloženo kršitev.
37.	člen
Odločitev in rešitve disciplinske komisije se sprejmejo z večino glasov članov disciplinske komisije. Zapisnikar nima pravice glasovati, niti ne more vplivati na odločitev članov disciplinske komisije.
Predsednik disciplinske komisije mora izključiti navzočnost javnosti tedaj, ko disciplinska komisija odloča o odgovornosti delavca. Odločitev disciplinske komisije se vnese v zapisnik o posvetovanju in glasovanju, ki mora vsebovati:
— ime članov disciplinske komisije in zapisnikarja,
—	ime in priimek delavca, o katerem se vodi postopek,
—	kakšen ukrep je izrečen delavcu,
—	podpis vseh članov disciplinske komisije in zapisnikarja.
Dispozitiv odločitve se vnese v zapisnik o razpravi po končanem posvetovanju in glasovanju.
38.	člen
Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapečati v poseben ovoj in ga lahko odpre le drugostopni organ, ki odloča o ugovoru zoper odločitve disciplinske komisije.
39.	člen
Posvetovanje in glasovanje je po naslednjem postopku:
—	predsednik disciplinske komisije da najprej na glasovanje vprašanje, če je delavec odgovoren za kršitev delovne obveznosti, po končanem glasovanju o odgovornosti se glasuje o tem, kakšen ukrep naj se izreče delavcu za ugotovljeno kršitev delovne obveznosti.
Predsednik disciplinske komisije vedno glasuje zadnji.
40.	člen
Pri odločanju o odgovornosti delavca mora disciplinska komisija upoštevati vse olajševalne okoliščine kot tudi da izrečeni ukrep vzgojno deluje tako na delavca, kot tudi na ostale delavce v temeljni organizaciji.
41.	člen
Delavec je takoj, ko je posvetovanje in glasovanje končano, obveščen o odločitvi glede odgovornosti za kršitev delovne obveznosti š poukom, da lahko po vročitvi- pismenega odpravka odločitve ugovarja pri delavskem svetu temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti skupnih služb.
42.	člen
Disciplinska komisija mora pismeni odpravek odločitve o izrečenem ukrepu za kršitev, delovne obveznosti izdelati v roku osmih dni od dneva, ko je razprava končana.
Pismeni odpravek se vroči:
—	delavcu, ki je v disciplinskem postopku
—	njegovemu zagovorniku; če ga je imel
—■ iri tistemu, ki je zahteval uvedbo postopka.
Pismeni odpravek odločitve ima:
—	uvod
—	dispozitiv
—	obrazložitev pravni pouk
V	uvodu mora biti navedeno:
lajJ®; naziv organa,-ki je vodil disciplinski postopek (imena in priimki članov disciplinske komisije, če je postopek voden pred delavskim svetom, pa samo ugotovitev, da je postopek voden pred delavskim svetom),
—	ime in priimek delavca, ki je v postopku
—	ime in priimek njegovega zagovornika, če ga je imel
—	dan, mesec in leto vodene razprave
—	za kakšno kršitev je uvedena razprava,
—	za kakšno kršitev, je uveden postopek in na čigavo zahtevo (navedba kvalifikacije kršitve).
V	dispozitivu je navedeno:
—	ime in priimek delavca z natančnejšimi podatki iz zahtevka za uvedbo disciplinskega postopka,
—	za kakšno kršitev delovne obveznosti odgovarja in
—	kateri ukrep je izrečen (navesti odgovarjajoče člene tega pravilnika) ■
V	obrazložitvi odločitve je treba navesti:
—	naloge ter vse olajševalne in oteževalne okolnosti, ki jih je disciplinska komisija upoštevala med postopkom, ki so vplivale ha izrek disciplinskega ukrepa, kot tudi, če. je ugotovila, da so posledice težje ali če je ugotovila nove olajševalne okolnosti ter da posledice niso škodljive, pa je disciplinski ukrep ublažila oziroma znižala.
Če je delavec, zoper katerega je uveden disciplinski postopek, oproščen, ker niso nastale škodljive posledice, ali ni bilo dovolj dokazov, mora disciplinska komisija to posebej obrazložiti in prikazati vse okoliščine, ki so vplivale na tako odločitev.
V	pravnem pouku pa je treba navesti možnosti ugovora na delavski svet temeljne organizacije ali na drugi ustrezni organ kot tudi rok, v katerem je treba vložiti ugovor. .
43.	člen
Delavski svet lahko odločitev, zoper katero je vložen ugovor, spremeni in izreče milejši ali strožji disciplinski ukrep, odločitev lahko odpravi in jo vrne disciplinski komisiji v ponovno odločitev ,ali pa potrdi odločitev disciplinske komisije.
Zastaranje uvedbe postopka in izrekanje ukrepov
44.	člen
Zoper delavca se ne more uvesti postopek za ugotavljanje kršitev delovne obveznosti, če je od dneva storjene kršitve preteklo v ec kot leto dni od dneva, ko je bila kršitev storjena.
Če je kršitev delovne obveznosti istočasno tudi kaznivo dejanje, se postopek ue.more uvesti, niti voditi',-.če je od dneva, ko je Znana kršitev in njen storilec, preteklo več kot leto dni.
45.	člen
Ukrep, ki je izrečen delavcu zaradi kršitve delovne obveznosti, se ne more izvesti, če je preteklo več kot 60 dni, ko je odločitev o izrečenem ukrepu dokončna.
Izvršitev izrečenih ukrepov
46.	člen
Direktor temeljne organizacije delovne skupnosti je dolžan izvršiti ukrepe, ki jih je izrekla disciplinska komisija po pravnomočnosti odločbe. .
47.	člen
Izrečeni disciplinski ukrep se objavi na oglasni deski v poslovnih prostorih ali objavi v internem glasilu.
Disciplinski ukrep razporeditve na druga opravila in delovne naloge Se opravi z izdajo odločbe o razporeditvi delavca na druga opravila in naloge, ki morajo odgovarjati strokovni izobrazbi in pridobljenim sposobnostim delavca.
Denarna kazen se izvrši z ustavitvijo dela delavčevega osebnega dohodka in prenosom denarnih sredstev na žiro račun sindikata. Delovno razmerje preneha potem, ko postane odločitev dokončna, tako da se delovna knjižica zaključi in izroči delavcu.
Izločitev članov disciplinske komisije
48.	člen
Delavec, zoper katerega je uveden disciplinski postopek, ima pravico zahtevati izločitev posameznega člana disciplinske komisije, ki so ga izvolili delavci v temeljni organizaciji v naslednjih primerih:
; r— če je član disciplinske komisije s storjeno kršitvijo delovne obveznosti o-škodovan,
—	če je član disciplinske komisije z delavcem, zoper katerega je uveden disciplinski postopek, v netolerantnih (nestrpnih) odnosih,
—	če so razlogi, ki nedvomno kažejo na pristranost člana disciplinske komisije do delavca, ki je v postopku.
49.	člen
Izločitev lahko zahteva delavec in njegov zagovornik. Zahteva se predloži predsedniku disciplinske komisije. Ko predsednik dobi zahtevo, mora ugotoviti, če so razlogi, na katere se sklicuje delavec in če so, o izločitvi tega člana komisije, na njegovo mesto določi enega od namestnikov članov disciplinske komisije. Če predsednik ugotovi, da razlogov za izločitev ni, zavrne zahtevek s sklepom in o tem seznani delavca.
Proti sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev ni dovoljena pritožba, sklep je mogoče hkrati z ugovorom proti odločitvi o kazni oziroma izrečenemu ukrepu.
50.	člen
Če Se zahteva izločitev predsednika disciplinske komisije, izda sklep o izločitvi predsednik delavskega sveta temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Ko predsednik delavskega sveta te-
meljne^" organizacije oziroma delovne skupnosti sprejme zahtevo za izločitev predsednika disciplinske komisije, mora takoj ali najkasneje v roku treh dni od dneva .¡sprejetja zahteve izdati sklep o zahtevi za izločitev.
Če predsednik delavskega sveta ugotovi, da je zahteva za izločitev neupravičena,, s sklepom zavrne zahtevo, če, pa ugotovi, da je upravičena, odredi, da disciplinsko razpravo vodi namestnik predsednika disciplinske komisije.
Proti, sklepu o zavrnitvi zahteve za 'izločitev, ki ga je izdal predsednik delavskega sveta, ni dovoljena posebna pritožba, sklep je mogoče izpodbijati hkrati z ugovorom proti odločitvi o kazni oziroma izrečenemu ukrepu.
51.	člen
Predsednik disciplinske komisije mora izločiti člana disciplinske komisije v tehle primerih:
—,če je delavec, zoper katerega je uveden postopek, v krvnem sorodstvu v ravni liniji' s članom disciplinske komisije, ne glede na stopnjo sorodstva in v stranski liniji od četrtega kolena in po sva-štvu do drugega kolena,
—	če je član disciplinske komisije z delavcem, ki je v postopku, v sovražnih odnosih, ali v prijateljskih, kar bi lahko privedlo do nepravilne odločitve.
Vsak član disciplinske komisije mora takoj, ko zve za razlage, zaradi katerih bi lahko prišlo do izločitve, o tem obvestiti predsednika disciplinske komisije, če pa je pri tem tangiran, predsednik disciplinske komisije, mora določiti za razpravo svojega namestnika.
Če predsednik ali drugi člani disciplinske komisije ne prijavijo razlogov za izločitev in sodelujejo pri odločitvi, drugostopni organ takšno odločbo izreče za nično po nadzorstveni pravici, zadevo pa zavrne v odločitev disciplinski komisiji v spremenjeni sestavi.
Ponavljanje postopka
52.	člen
Disciplinski postopek, končan s pravnomočno rešitvijo, se lahko obnovi v naslednjih primerih:
—- če odločitev temelji na lažnem pričanju prič, izvedencev ali na lažnem dokumentu,
—	če se odkrijejo nova dejstva ali najdejo novi dokazi, ki bi, če bi se zanje vedelo v postopku na ul stopnji, privedli do izreka blažje kazni ali oprostitve disciplinske odgovornosti,
—	če je bil delavcu za isto kršitev delovne obveznosti že izrečen disciplinski ukrep.
53.	člen
Zahtevo za obnovo postopka lahko da: |. -— delavec, zoper katerega je bil disciplinski ukrep izrečen, i;' -Ui sindikat,
—	individualno poslovodni organ, družbeni pravobranilec samoupravljanja in pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
Če se obnova postopka dovoli, se o tem obvesti sindikat, kolikor pa se postopek ne obnovi na njegovo zahtevo.
54.	člen
Postopek se ne more obnoviti v škodo delavca, če je od tedaj, ko se je zvedelo za nova dejstva in nove dokaze, ki bi lahko prispevali k izreku strožje disciplinske kazni, preteklo več kot 60 dni od dneva izrečenega disciplinskega ukrepa.
Postopek v korist delavca še lahko vedno obnovi, vendar ne več po izbrisu izrečenega ukrepa.
55.	člen
Zahteva za obnovo postopka se poda pri disciplinski komisiji, le-ta pa je dolžna odločiti o njej v roku 15 dni po prejemu.
Če komisija zavrne zahtevek za obnovo postopka, ima predlagatelj pravico pritožbe na delavski svet temeljne organizacije, ki mora odločiti o tem v roku 30 dni od prejema zahteve. Odločitev delavskega sveta je dokončna, proti njej je možno sprožiti upravni spor. Če se obnova postopka dovoli, se nadaljnji postopek vodi po določbah tega pravilnika, določenih za prvostopni postopek.
Evidenca o izrečenih disciplinskih ukrepih
56.	člen
Temeljna organizacija oziroma delovna skupnost vodi evidenco o izrečenih u-krepih.
57.	člen
V evidenci izrečenih disciplinskih u-krepov je:
—	ime in priimek delavca, ki mu je izrečen disciplinski ukrep,
—	delovno mesto, na katerem opravlja delovne obveznosti in naloge,
—	datum in številka pravnomočnosti odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu,
—	za kakšno kršitev delovne obveznosti je bil ukrep izrečen,
—	kakšen disciplinski ukrep je izrečen,
—	datum, ko je postala odločba pravnomočna,
;vk_ če je bil zoper prvostopno odločbo vložen ugovor in kakšna je drugostopna odločitev,
—- če je zoper odločbo sprožen upravni spor in kako je odločilo sodišče,
—	datum izbrisa disciplinskega ukrepa.
58.	člen
Evidenco o izrečenih ukrepih vodi delavec, ki opravlja strokovne zadeve za potrebe disciplinske komisije.
Izbris izrečenih ukrepov
59.	člen
Izrečeni disciplinski ukrepi se izbrišejo iz evidence po uradni dolžnosti.
O izbrisu disciplinskih ukrepov odloči disciplinska komisija. Ce disciplinska komisija ne odloči o izbrisu disciplinskih ukrepov iz evidence, ima pravico zahtevati izbris delavca, ki mu je bil disciplinski ukrep izrečen.	,
Izrečeni disciplinski ukrepi se izbrišejo po poteku časa, in sicer:
—	če je izrečen disciplinski ukrep za lažjo kršitev delovne obveznosti, ko preteče 6 mesecev od dneva pravnoriiočnosti odločbe,
' če je izrečen disciplinski ukrep za težjo kršitev delovne obveznosti po preteku enega leta od dneva, ko je odločba postala pravnomočna.
Izrečen disciplinski ukrep se ne briše, če je delavec, ki mu je izrečen disciplinski ukrep v zgoraj navedenih rokih v drugič kršil delovno obveznost in mu je bil za to izrečen enak ali težji disciplinski ukrep.
Odstranitev delavca
60.	člen
Temeljna organizacija oziroma delovna skupnost mora začasno odstraniti delavca z dela, na katerem dela in ga začasno razporediti na drugo delo oziroma naloge ali začasno odstraniti iz temeljne organizacije v primeru, če odstranitev zaradi zavarovanja dokazov ali v interesu kazenskega postopka zahteva pristojni organ.
Kot obvezna začasna odstranitev iz temeljne organizacije se šteje tudi, če je delavec v priporu.
Delavca se lahko začasno odstrani z opravljanja opravil in nalog v naslednjih primerih:
—	če je zaloten pri težji kršitvi delovne obveznosti,
—	če je zoper delavca uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje, storjeno pri delu, ali v zvezi z delom.
Za čas začasne odstranitve delavca z o-pravljanja opravil in halog, pri katerih je težje kršil delovne obveznosti oziroma storil kaznivo dejane, se razporedi na o-pravljanje nalog, ki odgovarjajo njegovi strokovni izobrazbi in delovnim sposobnostim. V tem času dobi osebni dohodek, ki ga ustvari z opravljanjem nalog, na katere je razporejen.
61.	člen
Če je delavec v priporu, mora organ, ki je pripor odredil, v treh dneh pismeno obvestiti o tem temeljno organizacijo oziroma delovno skupnost. Med odstranitvijo ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini 1/3 akontacije osebnega dohodka, če vzdržuje družino, pa 1/2 akontacije osebnega dohodka v predhodnih treh mesecih.
Nadomestilo osebnega dohodka iz 1. odstavka tega člena gre v breme organa, ki je odredil pripor.
62.	člen
O odstranitvi delavca po 60. členu tega pravilnika odloči disciplinska komisija na predlog individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije ali delovne skupnosti.
Odstranitev delavca lahko predlaga sindikat, družbeni pravobranilec samoupravljanja in pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
Sindikat mora dati mnenje o odstranitvi delavca, kolikor ni sam zahteval njegove odstranitve.
63.	člen
Delavec je lahko odstranjen z opravljanja obveznosti in nalog iz temeljne organizacije najdalj do končne odločitve o kršitvi delovne obveznosti oziroma odločitve pristojnega organa o krivdi delavca.
Če je kazenski postopek proti delavcu ustavljen s pravnomočno odločbo, ali je s pravnomočno odločbo obtožba zavrnjena, toda ne zaradi nepristojnosti sodišča in če se mu ne izreče disciplinski ukrep za težjo kršitev delovne obveznosti, ima delavec pravico do razlike nezmanjšanega osebnega dohodka, ki bi ga sprejel, če bi
opravljal obveznosti in naloge, za katere je bil razporejen pred odstranitvijo.
V.	MATERIALNA ODGOVORNOST DELAVCA
Odgovornost delavca za škodo
64.	člen,
Delavec, ki povzroči pri delu oziroma v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti zmanjšanje dohodka, mora povrniti povzročeno škodo zaradi zmanjšanja dohodka.
64.	a člen
Delavec je materialno in odškodninsko odgovoren in plača pavšalno odškodnino:
— za vsak neopravičen izostanek delavca z dela: znesek enodnevnega delavčevega osebnega dohodka, povečan za 100 odstotkov.
65.	člen
Če povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil.
Če ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca, kolikšen del škode je povzročil, se šteje, da so vsi delavci enako odgovorni in morajo škodo povrniti po enakih delih.
Če je več delavcev povzročilo škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, so za škodo odgovorni solidarno.
66.	člen
Storjeno škodo in okoliščine, v katerih je nastala, koliko znaša in kdo jo je povzročil, ugotovi v temeljni organizaciji komisija, ki jo določi delavski svet temeljne organizacije.
67.	člen
Če delavec ne povrne škode, sproži temeljna organizacija pred sodiščem združenega dela odškodninski postopek.
Odgovornost temeljne organizacije
za škodo, povzročeno tretjim osebam
68.	člen
Temeljna organizacija odgovarja za škodo, ki jo je povzročil delavec pri delu v zvezi z delom (posamezniku ali pravni osebi). Oškodovani lahko zahteva povrnitev škode direktno od delavca, če je škoda nastala s kaznivim dejanjem.
69.	člen
Delavec mora povrniti izplačani znesek temeljni organizaciji, ki ga je izplača-
la tretji osebi samo v primeru, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
Zahtevek temeljrte organizacije iz prvega odstavka tega člena zastara v šestih mesecih, od dneva, ko je bila izplačana odškodnina.
Če delavec noče povrniti izplačanega zneska po 1. odstavku tega člena, ima temeljnat organizacija pravico sprožiti postopek pri sodišču združenega dela.
VI.	POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE
ŠKODE
Prijava škode
70.	člen
Vsak delavec je dolžan prijaviti nastalo materialno škodo in njenega povzročitelja v 48 urah, ko je zvedel za škodo in povzročitelja.
Prijava se da pismeno ali ustmeno na zapisnik pri strokovnem delavcu, zadolženem za zadeve samoupravnih organov.
71.	člen
Prijava o povzročeni škodi je sestavljena iz:
—	imena in priimka delavca, ki je povzročil škodo,
—	vrsto sredstva, ki je poškodovano,
—	okoliščine, zaradi katerih je nastala škoda.
72.	člen
Individualni poslovodni organ temeljne organizacije začne takoj po prejemu prijave ali ko zve za nastalo škodo in povzročitelja o nastali škodi, postopek za ugotovitev materialne škode. Odločitev o začetku postopka vsebuje vse podatke, navedene v 71. členu tega pravilnika.
Odločbi o začetku postopka se priloži prijava o nastali škodi in drugi dokaži v zvezi s škodo in povzročiteljem.
Ugotavljanje škode
73.	člen
Komisija za ugotavljanje materialne škode mora takoj, najkasneje pa v roku 3 dni od dneva vročitve odločbe o uvedbi postopka za ugotovitev materialne škode začeti ugotavljati škodo.
Komisija dela polnoštevilno in sprejema sklepe z večino glasov. Komisija mora zaslišati delavca, ki se ga dolži, da je povzročil materialno škodo in pregledati vse dokaze, ki jih predloži delavec.
74.	člen
Znesek materialne škode se določi po ceniku ali po knjigovodskem stanju.
Ce za poškodovane predmete ni določena cena v ceniku ali če njihova vrednost ni evidentirana v knjigovodstvu, se znesek določi s pomočjo izvedencev.
75.	člen
V postopku za ugotovitev materialne škode se vodi zapisnik, ki je javna listina.
Če komisija ugotovi, da je delavec odgovoren za storjeno materialno škodo, izda o tem odločbo.
Delavec ima zoper to odločbo pravico do pritožbe na delavski Svet v roku 15 dni od dneva vročitve Odločbe.
Odločitev delavskega sveta o pritožbi je dokončna.
Povrnitev škode
76.	člen J
če delavec v postopku za ugotovitev škode pristane, da škodo povrne, se ž njim sklene izvensodna poravnava in določi rok, način in pogoje za povrnitev škode.
S pristankom delavca se lahko ugotovljena škoda povrne s plačilom iz njegovega osebnega dohodka.
Od delavčevega osebnega dohodka se lahko trga največ 1/3 akontacije mesečnega osebnega dohodka.
77.	člen
Delavec ima pravico vsak čas odstopiti od sklenjene poravnave. V tem primeru temeljna organizacija preneha trgati njegov osebni dohodek, mora pa načeti postopek za povrnitev škode pred sodiščem združenega dela. j
S sodbo sodišča se delavcu prisilno trga osebni dohodek ali drugo premoženje, če ga ima.
78.	člen
Če je škodo povzročilo več delavcev, pa komisija ni mogla ugotoviti, kolikšen del je vsakega delavca pri povzročeni škodi,, odloči, da delavci povrnejo škodo po enakih delih.
Če je delavec povzročil škodo tretji osebi, mora komisija ugotoviti, če . je povzročil škodo namerno ali iz hude malomarnosti ter temu primemo odločiti o povrnitvi škode oziroma oprosti delavcu.
Če delavec noče povrniti škode,, ki jo: je povzročil tretji, osebi po svoji krivdi, začne temeljna organizacija postopek pred sodiščem združenega dela.
79.	člen
Delavski svet lahko oprosti delavca obveznosti do poravnave škode v celoti ali delno.
Če je delavec povzročil škodo namerno ali iz hude malomarnosti, se ne more oprostiti plačila odškodnine.
80.	člen
Delavski svet oceni pogoje za oprostitev delavca do povrnitve povzročene škode samo, če je delavec vložil pritožbo na odločbo komisije za ugotovitev škode.
Delavski svet v tem postopku lahko ugotovi, da so pogoji za oprostitev delavca do plačila odškodnine, upoštevajoč pri tem prejšnje delo in obnašanje delavca, posebno pa upošteva to, če bi delavec in njegova družina s plačilom odškodnine za povzročeno škodo prišla v težak materialni položaj.
81.	člen
Odločitev delavskega sveta o delni ali popolni oprostitvi delavca pri povrnitvi škode je dokončna.
Odločbo o povrnitvi škode delavcu, ki je nastala kot posledica nesreče pri delu, izda delavski svet temeljne organizacije ali delovne skupnosti v roku 30 dni od dne, ko je delavec oškodovan.
Če delavec z odločbo delavskega sveta glede zneska priznane odškodnine ni za-
dovoljen, lahko zahteva uvedbo postopka pri sodišču združenega dela na odločitev nepriznanega dela škode.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora temeljna organizacija delavcu izplačati nesporen del v roku 15 dni od dneva odločbe delavskega sveta o izplačilu odškodnine.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
82.	člen
Pravilnik se sprejme po postopku, ki je določen v statutu temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti.
83.	člen
Delavski svet delovne organizacije razlaga pravilnik, razložena določba pa velja od dneva obrazložitve dalje.
84.	člen
Pravilnik začne veljati z dnem objave v internem glasilu Steklar.
85.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti, ki je bil sprejet 27.
12.	1979.
Postopek, začet na podlagi aktov iz 1. odstavka tega člena, se konča po določbah tega pravilnika, če je to ugodneje za delavca.
PODPISNIKI:
Predsednik zbora delavcev
TOZD ročna in polavtomatska predelava
steklene mase
IGNAC JERAN
Predsednik zbora delavcev
TOZD avtomatska predelava steklene
mase
MARJAN MESERKO
Predsednik zbora delavcev
TOZD dekorimica s satinirnico
STANE DEŽELAK
Predsednik zbora delavcev
TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko
delavnico
BOJAN SMODIČ
Predsednik zbora delavcev
TOZD energetika s ključavničarsko
delavnico
RUDI KIRHMAJER Predsednik zbora delavcev Delovna skupnost skupnih služb GOJMIR ŠTEH