Poštnina plačana v gotovini.
PROSVETNI DELAVEC
GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV SLOVENIJE
štev. 8 ^	Ljubljana 15. aprila 1950	Leto I.
Naloge naših sindikatov v zvezi s premestitvami
Ministrstvo za prosveto je dalo vsem prosvetnim poverjeništvom navodila glede premestitev v šolskem 1.1950/51. Glavne smernice teh navodil so naslednje: Stremeti je za tem, da bo premestitev čim manj. Od nujnih premestitev naj jih bo čim več po prošnji. Pri reševanju prošenj je treba upoštevati resnične potrebe prosilca pa tudi njegove zasluge. Pri premestitvah po službeni potrebi je treba paziti na to, da bodo na sedemletkah in nižjih gimnazijah zamenjani tovariši, ki ne opravljajo v redu svojih izpitov na VPS, s takimi, ki te izpite v redu opravljajo, iiadalje, da bo zamenjano učiteljstvo, 'ki že dalj časa službuje na najtežjih delovnih mestih. Ker še vedno primanjkuje 25% učnega osebja, bodo doslej nezasedena mesta izpopolnjena le v omejenem obsegu. Vendar pa ne sme nobena enorazrednica ostati nezasedena. Pri postavljanju na upravi-teljsko mesto je poleg moralne in politične kvalifikacije še posebej upoštevati strokovno usposobljenost. Prošnje za premestitev v Ljubljano so brezpredmetne. Predlagane Premestitve naj poverjeništva za prosveto pretresajo s personalnim odsekom in okr. odborom SPD. Predlogi morajo biti do 20. maja na obl. odborih, do 20. maja pa na ministrstvu za prosveto, ki bo dalo soglasje in odobrene predloge vrnilo do 10- junija oblastnim odborom. Ministrstvo po 20. maju ne bo upoštevalo nobenih izpremenjevalnih predlogov.
Te smernice kažejo hvalevredno tendenco, da pridemo čim preje do učiteljske stalnosti, da okrepimo na dežjih mestih in na sedem-ter da nikjer in nikoli ne P zabimo na živega človeka in nje-ni,wPotrebe- Jasno je, da SPDS z nu™; 50glaša. Edino, kar bi med treh^6*?^ najti, je navodilo, vati in
da je trph~“i“-	uavuuiiu,
ti in + službena mesta razpiso-sebojno	omogočiti tudi med-
s tem
Podružnic^as^fr' Mn0?°1 naŠih
Potrehn j •;]e ze opozarjalo na to
^rafn ° ■(Z,adnj.a med temi je bila
občutiti a-hS^? živo pa smo j° vedno občutili tudi mi, ker bi bila z raz-
pisom odstranjena marsikatera po-znejsa nevšečnost. Kot je videti, je najvišja prosvetna oblast mnenja, da je odstotek nezasedenih mest zaenkrat še prevelik, da bi mogli tudi v tej točki povsem demokratizirati našo šolsko politiko.
Za naše podružnice, ki bi morale nadvse živo spremljati ves razvoj Premestitev, je med zgoraj naštetimi navodili najvažnejše tisto, ki naroča okrajnim oziroma mestnim poverjeništvom skupen pretres predlogov z okrajnim odborom (mestnim od-norom) našega sindikata. Tak skupen pretres bi pa mogel biti kaj ja-
nriu ako bo 'ostal okrajni (mestpi) onoor brez podatkov, ki jih morajo ati edino podružnice. Zato je nuj-t °’ da se o prošnjah in o vseh po-rebah razpravlja javno, in to na Plenarnih sestankih. Tako javno razpravljanje je obrodilo že zelo lepe sadove v nekaterih okrajih. Le tako Je možno najti zavedne prostovoljce a !?aitežja mesta, le tako pa je tudi sti zri° Predočiti nepotrebne ostro-Naloea1	očitne	nepravilnosti,
ta dfp^fta je vsekakor tudi političnega vidikt^S tudi s sPlošn°-
Ija to v okraiih o Se Predvsem ve-
imajo v primerjavi*1 s^perjf6®0’ okraji prekomerno števiM ^ “tal
ralno nrZ • ’ 1?a sindikat tudi mo-merovon, 0 d° pritožbe, ako na-s temi“načeUemeStlteV ni V skladu
tev^rmi Sfsr kl prosi za Premesti-(ki’bo L? *.1:,e prePis svoje prošnje drnžr,-"SeVeda nettolkovan) tudi po-
vs^n ln6™U odboru> ki mo^ nsak0 prošnjo pripisati svoje
tem ^f0ma ruueuje plenuma. S
mora nnH1S°"m- epremijeno prošnjo
mora p d mca čim preje dostavi'ti
g
nddmt. Pogosto se namreč zgo-
na sno-i86- shhcujejo poverjeništva na soglasje sindikata, ako je bil razpravljanju slučajno nabora tJ*1 C!f^ sindikalnega od-vj-. ' a predstavlja v določenem Primeru sindikat le tedaj, ako je po-spoznal mnenje večine — le
mora na mne-
pri
vzoč
Prej
šem* biti demokratičnost v na-odborimdlkaln®m. žiTijenju. Okrajni resni čn S°t zadoi2eni' da zastopajo seveda L Hk^1Stl eianstva, niso pa umi^ d,?lzeni’.da bi vstopali tudi niih ^a116- koristi posameznikov ali koristf§°1Zvm’ kadar gre za obče Rennhvunase družbene stvarnosti.
ja^dStA mu .odbt>ru spD pa J te samo tiste ugotovljene ne-
KAKO JE S ŠTUDIJEM TEHNIKE
I.
Šolsko leto 1946/47 pomeni za razvoj študija na tehniški fakulteti važno prekretnico. Za vseh sedem oddelkov tehnike so bili tedaj predpisani novi učni načrti. Kratka karakteristika novosti uvedenih načrtov je ta: razširil se je obsbg teoretskih predmetov v prvih dveh letnikih; močno so se razčlenili strokovni predmeti višjih letnikov; za zadnje letnike so bili predpisani novi predmeti, ki so poglobili specializacijo poedinih strok; študij tehnike se je podaljšal od osem na deset semestrov.
Obenem z novimi učnimi načrti je bila tehniki dana tudi nova učna uredba. Stremela je za tem, da bi se študij odvijal v vseh letnikih organsko tako, da bi študent po desetem semestru zares tudi diplomiral. Uredba je zato zahtevala, da študent ob koncu vsakega leta opravi izpite iz predmetov, ki jih je med letom poslušal in jih vadil. Izpite more delati seveda tudi še jeseni pred novim vpisom v višji letnik in celo še ob semestru naslednjega letnika. Če še v tem skrajnem roku ne obvlada predmetov, ne sme študija nadaljevati v višjem letniku, dokler ne opravi zamujene tvarine.
Do te uredbe je potekal študij tehnike tako, da se je študent po testiranem nižjem semestru brez pridržka vpisoval v višje semestre. Tako je po štirih letih končal osmi semester in s tem teoretsko absol-viral tehniko.
Pri vsem tem večkrat ni imel opravljenih niti predmetov prvega letnika. Po absolutoriju je bil velikokrat še na tehtnici, ali je sposoben končati študije ali ne. Višina semestra ali doseženi absolutorij nista mogla biti merilo napredka študenta ali ocena njegovih sposobnosti.
To sliko naj osvetlijo številke, ki jih navajam iz tridesetletnega dela rudarskega oddelka, veljajo pa približno za vso tehnikb.
V teh letih se je vpisalo v prvi letnik rudarstva 753 slušateljev. Od teh študentov je 480 vztrajalo do osmega semetra. Od 480 absolvet. je pa diplomiralo le 240 ali ravno polovica. Druga polovica je torej brez haska štiri leta vpisovala rudarstvo, pa za stroko ni pomenila nič, ker se je v življenju vpregla v drugo delo.
Trajanje študija ocenimo s tem, da je v 30. letih končalo diplomski izpit iz rudarstva po devetih semestrih 17 študentov ali 7 % vseh diplomiranih na šoli. Do šest let je študiralo 33 % inženirjev. 66 % inženirjev je potrebovalo do diplome šest ali več let študija. Povprečna študijska doba inženirjev rudarstva v Ljubljani znaša sedem let in štiri mesece.
Uvedba novega načina študija na naši tehniki v letu 1946/47 pade v prvo leto naše petletke. Načrtni petletni razvoj našega gospodarstva z močnim poudarkom na industrializaciji naše dežele zahteva seveda tudi načrtno vzgojo novih tehniških strokovnjakov. Stari način dela naših visokih šol je mogel biti le slaba opora za vzgojo novih inženirjev. Zato je umljivo, da je imela vodilna misel novih uredb zdrave temelje.
Gospodarsko vodstvo je upravičeno pričakovalo, da bo v petih letih po na novo urejenem delu dala tehnika večje število mladih inženirjev. Pristojne oblasti so oskrbele šolo s širšo materialno podlago. Vzporedno s tem so oskrbele študente tudi z obilo štipendijami.
Nova študijska ureditev je zajela v šolskem letu 1946/47 že tedanji drugi letnik, ki letos dovršuje svoje peto leto in bo v juniju dobil absolutorij. Tako naša tehnika zaključuje s tem letnikom tudi svojo malo petletko in s tem tudi polaga svoj prvi obračun.. V smislu smernic novih uredb bi večina od 285 študentov letošnjega petega letnika tehniške visoke šole morala letos v juniju tudi diplomirati. Naše gospodarstvo bi se tako obogatilo z delom vsaj 250 mladih inženirjev sedmih različnih strok tehnike. Zaostati bi smel le neznaten del študentov, ki bi sicer že dosegel absolutorij, ne bi pa še opravil vseh izpitov ali programov. Toda tudi ta skupina študentov bi morala diplomirati konec 1.1950.
Dejansko stanje je močno odmaknjeno od te podobe. Peti letnik bo sicer dobil junija absolutorij.
pravilnosti, ki jih zares niste mogli odpraviti z neposrednim stikom na okraju ali pri oblastnem odboru, čeprav ste storili vse, da bi uspeli. Seveda velja tudi v tem primeru rok 5. maj, ker po 20. maju tudi RO ne bo mogel več posredovati.
Večina študentov ima pa velike zaostanke v izpitih iz predmetov nižjih letnikov in nima še opravljenih praktičnih vaj. Pretežni del letnika ne bo diplomiral do konca 1950. Pomnožil bo le nenavadno veliko število starejših absolventov, ki se le s težavo in počasi prebijajo k diplomi. Videz študijskih uspehov moremo prikazati le s številom nabranih semestrov. Ta videz pa močno obledi, če ga pretehtamo z dejansko opravljenim študijem.
Stanje letošnjih absolventov bi mogli razlagati kot začetni neuspeh prvega letnika, ki je bil vprežen v novi študijski režim. Takoj je treba poudariti, da tudi absolventi leta 1951 ne bodo občutno na boljšem. Letošnji četrti letnik ima do absolu-torija le še dobro leto in v tem času je študijske uspehe težko bistveno popraviti.
Tudi tretji letnik odrašča v semestrih še mimo uredbe. Njegove zamude v prvem letu študija je tehnika skušala popraviti z velikim trudom tako, da je vse počitnice žrtvovala za poseben študij v kurzih. Vse preveč ta letnik še šepa v izpitih. Toliko je pa na boljšem, da ima do absolutorija še dve leti in bi mogel veliko zamujenega še nadoknaditi. Pregled študijskih uspehov drugega letnika je ob začetku letnega semestra pokazal, da tehnika ni mogla vzdržati načela, da se ne sme vpisati v četrti semester študent, ki ni dotlej opravil vseh izpitov iz predmetov prvega letnika. Zaostajanje v izpitih vodi tako nepopravljivo do vedno večjih anomalij v študiju, čim višje semestre pišemo. Vse možnosti za urejeno napredovanje po semestrih in izpitih ima praktično samo letošnji prvi letnik. Vendar se je tudi njemu že prvo študijsko leto nagnilo in zastaviti bo moral vse sile, da bo leto uspešno končal.
Iz opisane slike o stanju poedinih letnikov in iz statističnih podatkov moremo povzeti da:
1.	zaenkrat ne rmremo govoriti o načrtni zoritvi tehniške inteligence na naši tehniki,
2.	navajanje števila študentov v višjih semestrih in absolventov ni pravo merilo za dejanski študijski napredek,
3.	odlaganje izpitov iz teoretskih predmetov na višje semestre zavira strokovni študij in nepopravljivo podaljšuje dobo študija.
Miselno zaporedje nas vodi do tega, da po predočitvi stanja študija na naši tehniki, poiščemo še povzročitelje tega stanja. Tako razpravljanje nam bi moglo koristiti, če bomo študijskemu delu na naši tehniki izbirali boljše učne načrte in če bomo izvajanje pravilnega' dela podprli s primernimi učnimi uredbami.
II.
Pri obravnavi vzrokov za razmeroma slabe uspehe ob študiranju tehnike, bi se rad izognil naštevanju. Tako ponavljanja različnih dejstev, katerih ob najboljši volji naenkrat ni mogoče popraviti, samo utruja. Zbirek takih naštevanj tudi ne more biti nikdar popoln. Zbral bi rad večji kompleks območij, katere bi bilo mogoče po jasni spoznavi s pravilno politiko in dosledno usmerje-
nostjo postopoma izvesti in način vzgajanja novih inženirjev postaviti na temelje, ki bodo bolje služili današnjim nalogam naše tehnike.
Velik del krivde za sedanje težave ima tradicija naše tehnike. V času od njene ustanovitve do uvedbe novih uredb v letu 1946 se je utrdilo specifično podajanje posameznih predmetov, način polaganja izpitov in posebni način napredovanja vsega študija do inženirske diplome.
Na kratko bi mogel zajeti posebnost ljubi jamske tehnike v tem, da so bili močno poudarjeni teoretski predmeti, bolj skromno in stisnjeno pa so se podajali strokovni predmeti višjih dveh letnikov. Po nekaj je to razumljivo iz revščine, v kateri je naša tehnika odraščala. V prvih dveh letih teoretski študij ni nujno potreboval večjih zbirk in laboratorijev. Personalne težave tehnike so pomagali prebresti profesorji filozofske fakultete, ki so obenem predavali za tehnike. Več predmetov na filozofiji so obenem opravljali profesorji tehnike.
V tem sožitju so seveda oboji ves študij na tehniki močno obarvali »filozofsko«. Nočem seveda trditi, da bi dober tehnik lahko brez dobre teoretske podlage zrasel. Poudariti le hočem, da je taka niansa študija nujno imela za posledico, da so študenti porabili razmeroma veliko časa za obvladanje teorije in da se je tehniški študij, kot je pokazala statistika, raztegnil na 7 let. Močno poudarjeni teoretski študij je bil seveda nagnjen do lahnega prezira popolnoma praktičnih disciplin, ki so tehniku tudi zelo potrebne. Denarne težave niso omogočale zadostne opreme zbirk in laboratorijev. Praktični inženirji so se na profesorskih mestih večkrat menjavali v študiju mestih večkrat menjavali, vedno so bile težave znovimi nastavitvami in tako so višji letniki v študiju trajno nekam šepali.
Drugi faktor šole je ta, da se pri različnih strokah tehnike že v prvih letnikih vsak posamezni pred-med čim bolj prilagodi potrebi do-tične stroke. S tem postaja študij racionalnejši in uspešnejši. Spričo stalnega pomanjkanja učnega osebja pa smo morali v skupne kurze združiti čim več oddelkov, ki so morali obdelovati isto tvarino bolj univerzalno in v širšem obsegu, kot bi odgovarjalo poedini stroki. Tudi ta oblika dela je študentom rada podaljševala študijsko dobo.
Ta vpeljani sistem dela na tehniki so zadeli novi predpisi v letu 1946/47. Razumljivo je, da doumitev novih oblik in reorganizacija vsega dela nista mogli biti izvedeni čez noč. Vsa moč tradicije in navajeni način dela so močno oteževali prehod na nove oblike učenja.
Uspešno delo po novi uredbi zahteva, da so poedini predmeti med seboj v skladnosti tako, da more dober študent pravočasno opraviti vse izpite. Zaradi neubranosti predmetov in nezaokroženosti skupnega obsega se je prav kmalu videlo, da po novi uredbi ni mogoče uspešno naprej. 2e prvo leto se je tehnika začela izmikati predpisani uredbi. Izgovorov za to ni bilo težko najti. Navedimo najvažnejše: zaradi malosti učilnic niti polovica vpisa-
nih študentov ni mogla slediti glavnim predmetom, ki so imeli velike avditorije. V laboratorijih ni bilo prostora za pravočasno izvedbo praktikov. V risalnici ni bilo dovolj mest za risanje predpisanih programov. Pravočasno ni bilo dopolnjeno učno osebje. Učni uspeh bi mogli dvigniti asistenti, katerih je tehniki vedno manjkalo, prav kritično jih pa manjka posebno po letu 1945. Pomoč asistentov bi občutno podprla tudi delo profesorjev na šoli, ki so večkrat močno zaposleni z delom zunaj šole pa tudi z nepedagoškim delom na šoli. Ta kompleks težav, za katere je kriva šola, ne bo mogoče rešiti čez noč. Važno pa je te slabosti pravilno doumeti in jih s stalno skrbjo postopno lajšati.
Velik del krivde za šolski neuspeh teži seveda študente. Tehnika stalno ugotavlja, da prihajajo novinci iz srednjih šol premalo pripravljeni za tehniški študij. V času, ki si Slovenci izgrajujemo svoje gospodarstvo in svojo industrijo, bo morala o važnosti tehniške izobrazbe voditi račune tudi srednja šola. Gotovo tehnika tudi v petih letih ne bo mogla izobraziti v dobrega inženirja študenta, ki je brez vsake podlage zanjo. Dobre tehnike si bomo vzgajati tako, da bodo začeli dijaki že v nižjih razredih srednje šole s solidnim študijem matematike, fizike, kemije. Zato se bo naša tehnika poboljšala s tem, da bodo že v teh razredih učili dobri pedagogi s trdnim znanjem teh predmetov.
Uspešni študij zavirajo večkrat slabi eksistenčni pogoji študentov (pomanjkanje učil in učilnic). Velikokrat kažejo ti za študij sploh premalo vneme. Pridni študenti dobijo premalo hrabritve za vztrajanje v delu, leni in neuspešni se radi prikrijejo za ostrost uredb. Razmerje med nagraditvijo in vestnostjo pri delu naj bo tako elastično, da študent ve, da bo vsako zanemarjanje dolžnosti imelo svoj odgovor pri štipendiji. Študijske uspehe naj objektivno ocenjuje šola sama, tako da bo onemogočeno vsako špekulativno poudarjanje dozdevnih uspehov.
Če vodi šolsko delo študenta v enakomernem ritmu do uspeha, potem je vsako izvenšolsko delo med šolo treba plačati z odgovarjajočim podaljškom študija. Vsak zamujeni mesec šolskega leta dela sumarno odgovarja semestrom in letom dela mladega inženirja. Tega se moramo jasno zavedati ob vsakem organiziranju podobnih del. Organizator dela išče svojega uspeha, šola upravičeno vali krivdo s sebe, za račun izgubljenih semestrov pa noče nihče prevzeti odgovornosti.
Nabrati bi mogli še vrsto potankosti, ki vplivajo na študijske uspehe. Zadostuje pa naj ugotovitev, da ima svoje težave vsako delo. Prva naloga šole bodi, da izboljša svoje uspehe v onih točkah, ki jih je navedena analiza osvetlila in jih je dejansko mogoče premišljeno in za trajno popraviti.
III.
V obravnavi vzrokov počasnega napredovanja študentov pri študiju tehnike sem stisnil v kratek kompleks one vzroke, ki izhajajo iz šole same. V naslednjih izvajanih bom postavil svoje gledanje na kopico problemov, na katere bo moral zadeti vsak, ki bo skušal šoli pomagati. Lastno gledanje bom utemeljeval in seveda ne suponiram, da se bodo tudi drugi tovariši z našega torišča z menoj skladali. Križanje pogledov bo moglo probleme še bolj prostorsko osvetliti in tako bolje pomagati tudi k njihovi rešitvi. Ker smo v večjih krožkih vse to malo obravnavali, je verjetno, da so moji pogledi in stališča tudi močno osebno pobarvana.
Opiram se na tradicionalno delo naše tehnike, ki je povprečno dobo študija zavleklo na 7 let in omogočalo velikemu številu naših študentov dolga leta prebiti na šoli, ne da bi od študija imeli kakršen koli hasek. Da se spričo tega naše gospodarstvo do leta 1941 ni zganilo, je razumljivo. Tehnika je takrat inženirja vzgajala skoraj mimo življenja. Mladi inženirji so ostajali brez posla in so le s težavo dobili primemo zaposlitev. Sicer so bile razlike v posameznih strokah, vendar tudi v gradbeništvu in rudarstvu, ki sta stala primeroma še na najboljšem, ni bilo posebnega povpraševanja po domačih strokovnjakih.
Danes so razmere popolnoma druge. Vse naše načrtno gospodarstvo kriči po tehniški inteligenci in važna niso samo leta, važni so že (Nadaljevanje na 2. strani.)
Odločno protestiramo in obsojamo
Neposredno pred našimi volitvami je Informbiro segel po novem orodju, da bi demobiliziral naše ljudske množice. Izključil je tov. Salaja iz Izvršnega odbora Svetovne sindikalne federacije. S tem svojim novim aktom je sekretariat Svetovne sindikalne federacije prekršil osnovne točke pravilnika Svetovne sindikalne federacije, kajti tov. Djura Salaja je I. in . ' kongres Svetovne sindikalne organizacije, kot najvišji organ federacije, izvolil za člana Izvršnega odbora in mu zato samo on lahko vzame članstvo. Hinavska je izjava sekretariata, da »izključitev Djura Salaja ne sme biti naperjena proti jugoslovanskemu delavskemu razredu«. Mi protestiramo proti temu sklepu iz vse svoje notranjosti, ker smo z njim zadeti v živo. kaj tov. Djuro Salaj ali pa ostali trije člani našega centralnega odbora niso za nas samo tovariš Salaj, tov. Božičevič, tov. Pavičevič ali tov. Vivoda, ampak so po svobodno izraženi volji jugoslovanskih delavcev predstavniki delavskega razreda Jugoslavije. Zato je napad nanje za nas istoveten z napadom na delavski razred Jugoslavije.
Zgodovinsko dejstvo je, da so bili jugoslovanski sindikati na čelu s tov. Salajem med prvimi, ki so nastopili v obrambo enotnosti Svetovne sindikalne federacije in se uprli vsem poizkusom, da bi jo razcepili. Kakor ves čas, tako bomo tudi v bodoče neomajno stali v vrstah borbe mednarodnega proletariata za socialne pravice, mir in demokracijo, za neodvisnost in enakopravnost vseh narodov, za splošen napredek človeštva v duhu in po statutu Svetovne sindikalne federacije, ki ju gazi njen sekretariat sam, kar v največji meri ograža enotnost mednarodnega sindikalnega gibanja.
Z gnusom obsojamo razbijaško dejanje sekretariata Svetovne sindikalne feredacije, ki je zapadel diktatu Informbiroja, in ki s tem svojim novim dejanjem ni dosegel v naši državi nič boljših uspehov kot s sličnimi prejšnjimi akcijami svoje nenačelne gonje.
Naše delovno ljudstvo si bo navzlic taki diskriminirani politiki z lastnimi silami zgradilo socializem.
Prispevajte k izboljšanju učnih uspehov na srednjih šolah
Naša ljudska oblast vlaga pod vodstvom Komun, partije ogromne napore, da bi izpolnila plan strokovnih in znanstvenih kadrov. Število šol, razredov in dijakov je, ako ga primerjamo s številom šol v pred-aprilski Jugoslaviji, izredno nara-stlo. Dijaški domovi, internati, dijaške menze, štipendije, zdravstvena in socialna zaščita, kolonije, izleti so glavni činitelji, ki služijo temu, da bi dobili čim boljše strokovne kadre. Razen tega posvečajo množične organizacije posebno skrb vzgoji in pouku, strokovna društva ter pedagoški aktivi se pa trudijo, da bi dvignili strokovno znanje in poglobili način podajanja učne snovi.
Kvaliteto šol, pedagogov in dijakov ocenjujemo v glavnem po učnih uspehih v šolah. Podatki prvega polletja 1949/50 pa kažejo, da so učni uspehi — ne glede na ogromen porast števila dijakov — močno v nasprotju z ekonomsko in moralno podporo, ki jo nudi ljudska oblast dijaški mladini in učnemu osebju.
Statistični podatki, ki jih objavljamo le v grobih potezah, naj opo-zore naše sindikalne organizacije, da obstaja glede izboljšanja učnih uspehov dijakov pereč problem. Statistični podatki naj služijo za izhodišče poglabljanja v to vprašanje in odkrivanja osnovnih vzrokov slabih učnih rezultatov.
Negativno ocenjeni dijaki v I. pollet.
(v odstotkih)
Negativnih ocen v vseh šolah LRS
Sedemletke	38,09 %
Nižje gimnazije	44,11%
Popolne gimnazije 43,92% Učiteljišča	27,53%
Naj slabši rezultati
Adlešiči	68,3%
Litija	68,2%
Črnomelj	56,4%
Postojna	51,17%
Najboljši rezultati
Toplice pri Nov. mestu 10,5% Ruše	38,3%
Klas. gimn., Ljubljana 30,41% Tolmin	20,3%
Ni namen članka, da bi podrobno analizirali uspehe in neuspehe akcij, ki so se vršile po zaključku prvega polletja za izboljšanje učnih uspehov dijakov na naših srednjih šolah, mislimo pa, da so vzroki ne-
uspehov globljega značaja in da še niso bili dovolj razčlenjeni, zato navajamo še preglednico negativnih ocen dijakov ene izmed ljubljanskih popolnih gimnazij, ki nam pokaže ta problem še v jasnejši luči. Gimnazija, katere podatke navajamo, ima 17 razredov (8 nižjih in 7 višjih) tei skupno 721 dijakov.
Negativno ocenjeni dijaki v odstot.
I.	konf. I. pollet. I. konf. Razredi I. pollet.	II. pollet.
Nižji	74,56	43,42	50,99
Višji	47,56	42,67	58,15
Ves zavod	58,93	43,04	54,65
Sedaj pa poglejte, pa vprašajte in primerjajte, kako je to pri vas, na vaši šoli, v vašem okolišu, tam, kjer vas to zanima?
Še bolj pa se bo treba zamisliti v zadnjo razpredelnico, ki nam razgrinja sliko onih dijakov, ki imajo kar po tri in več negativnih ocen. Razpredelnica je iz iste gimnazije in obsega stanje ob prvem polletju, oziroma prve konference drugega polletja.
Po tri ali več negativnih ocen imajo:
Od skup. št.	I. konf.
Razr. dijakov I. pollet.'II. pollet.
La	43	8	16
I. b	42	8	13
I. c	44	5	6
II. a	46	13	21
II. b	44	8	9
III. a	45	10	23
III. b	45	1	9
III. c	44	8	18
IV. a	45	4	13
IV. b	45	3	10
V. a	37	5	10
V. b	39	4	18
VI. a	45	11	21
VI. b	43	6	14
VII. a	38	3	16
VII. b	38	7	24
VIII.	38	4	12
Nižji r. sk.	353	61	155
Višji r. sk.	368	47	138
Ves zavod	721	108	253
Da bi poiskali vzroke temu pojavu, ugotovili objektivne in subjektivne razloge neuspehom, da bi izboljšali škodljive posledice takega stanja in pričeli resneje odstranjevati ovire pri doseganju boljših učnih uspehov, navajamo samo nekaj činiteljev, ki jih omenjajo dijaki
meseci, za kolikor naj inženir preje zaključi študijsko delo in ne izgublja časa po nepotrebnem na šoli. Na šoli naj bi se v prvem ali drugem let uodločilo, kdo ni sposoben, da študije konča. Kdor pa je sposoben, za tega naj bi bilo delo tako racionalizirano, da bi v kar moč kratkem času študije tudi končal. S tem bi dosegli tudi to, da bi dobili diplome mlajši ljudje. Mlajši inženirji bi bili obteženi morda z nekaj manj znanja, bili bi pa gotovo bolj sveži za delo, elastičnejši in podjetnejši kot če bi prihajali s šole starejši. Pri stotinah inženirjev bi bilo danih za gospodarski dvig veliko let produktivnega dela mladih delovnih sil.
V ta mehanizem izobraževanja inženirjev mora tehnika poseči z dvema prijemoma: s prilagoditvijo učnih načrtov in s primernimi študijskimi uredbami.
Korenite spremembe učnega načrta so resna in odgovorna zadeva. Z njo bi se morali pečati naši najboljši šolniki ob sodelovanju odločilnih gospodarskih krogov.
Sedanje načrte je sprejela tehnika v reformah študija leta 1946/47. Že /tedaj je fakulteta imela svoje pomisleke, skušala jih je pa čimbolj vestno izpolnjevati. Kljub nekaterim hudim napakam, smo jih izvajali vso študijsko periodo, to je pet let, s tem namenom, da preizkusimo njihovo prakso. Vsako večjo spremembo smo odložili na konec teh pet let, ki se letos iztečejo. Tako stoji tehnika danes na tem, da bo vse učne načrte znova pregledala.
Ob postavljanju novih uč. načrtov morajo biti odločene najprej osnovne točke, ki naj veljajo za vse stroke tehnike. Prvo vprašanje je, ali naj traja študij štiri leta ali pet let. Sam zagovarjam petletni študij, seveda s supozicijo, da povprečni študent po petih letih res pride do diplome. V zagovor petletnega študija navajam, da danes in jutri srednja šola še ne bo dajala zadosti podlage, pa bi tehnika mogla vzgojiti z eno leto daljšim študijem boljše inženirje. Drugi argument mi je, da je bolje, predpisati petletni študij kot pa vzdrževati fikcijo štiriletnega študija, ko pa študenti praktično itak diplomirajo po petih ali celo sedmih letih.
Študij na nekaterih višjih tehn. šolah traja celo samo tri leta: francoske, angleške, ameriške, ruske imajo večinoma 4 leta in je študij dejansko že po štirih letih končan. Srednjeevropske tehniške visoke šole predpisujejo 8 semestrov pa se diplomo more polagati šele po 8. semestru, večina študentov rabi tedaj dejansko do pet let študija. Tako bi tudi naši inženirji s pet let študija mogli pridobiti zadosti solidno znanje.
Pribiti še moram, da zahteva naše gospodarstvo dobre inženirje za obrate. Za raziskovalna dela v industriji in gospodarstvu vzgaja fizike, kemike in prirodoslovce matematič-no-prirodoslovna fakulteta. Za raziskovalno in znanstveno delo vzgaja tudi tehnika najbolj sposobne absolvente kot kandidate za doktorsko stopnjo. Zato pa ni potrebno, da bi morali nad 5 let podaljševati študij obratni inženirji, katerim ne bi bilo potrebno poglabljati študija zato, da bi bili sposobni tudi za znanstveno delo.
Toliko o trajanju študija. Drugo načelo, o katerem si moramo biti na jasnem, preden začnemo podrobneje graditi študijske načrte, je vprašanje specializacije na tehniki. Vtis imam, da se je to vpraša-njč pri nas razmeroma že dosti kompetentno obravnavalo. Precej soglasno je načelo, da naj tehnika skrbi za široko tehniško izobrazbo in le usmerja v ožjo specializacijo. Ta usmeritev je v različnih strokah sicer različna, dobro bi pa bilo, da je vsaj okvirno načelo za vse stroke enotno.
Potrditi moram, da je podobno načelo prevladalo za izobraževanje inženirjev tudi v Nemčiji; leta 1949 objavljajo tako stališče tudi na Angleškem.
Število tedenskih ur predavanj in vaj je bilo do sedaj najmanj 36. Ta številka je previsoka. Večinoma je sobota za pouk prosta, tako odpade na ostalih 5 dni dnevna zaposlitev študenta 7 do 8 ur. Pri tem ne ostane študentu kaj časa za vsakodnevni študij. Zato naj bi učni načrt ne širil tedenskih ur nad 32. Obsegal naj bi tedensko 28—32 ur predavanj in vaj. .
V ta zunanji okvir, ki ga moramo najprej postaviti, moremo uvrstiti poedine predmete. Če hočemo študijsko dobo uspešno skrajšati, je treba študij čim bolj racionalizirati. Vsi predmeti morajo biti premišljeno izbrani in med seboj tako ubrani, da tvorijo zaokroženo celoto. Število predmetov v prvih dveh letnikih se komaj da spreminjati, prilagoditi je le treba vsaki stroki ustrezni obseg zahtev. V skrajšanem času je treba podati najnujnejšo snov. Poedini problemi ne smejo biti ponavljani v različnih predmetih.
Za praktične predmete višjih semestrov zahteva racionalizacija študija zaokroženje predmetov v večje enote. Vse teoretske osnove je treba prepustiti nižjim letnikom. Če bodo študenti sproti opravljali izpite, bodo itak toliko podkovani, da bodo mogli slediti praktičnim predmetom brez ponavljanja fizikalne ali mehanske teorije. S tem bo prostega več časa za praktično-izobrazbo.
ali pa Učno osebje za vzrok slabih učnih uspehov.
Dijaki govore o pomanjkanju knjig in učil, o neurejenih in utrudljivih vožnjah z raznimi prometnimi sredstvi, o prenatrpanih stanovanjih, domovih in učilnicah ali o neurejeni prehrani. Nekateri od njih pa domnevajo, da na učne uspehe kvarno vplivajo prelahko dosegljive štipendije in poceni življenje v dijaških domovih in menzah. Posamezni dijaki so mnenja, da resno ovirajo koncentriran študij prepogoste seje, sestanki, raznolikost v izvenšolskem udejstvovanju pri fizkulturi, ljudski tehniki ali pa celo brezskrbnost glede zaposlitve v produkciji v primeru odstranitve iz šole zaradi slabih učnih uspehov, deloma pa tudi nizke plače v nekaterih intelektualnih poklicih.
Profesorji opozarjajo na preobremenitev s šolskim in izvenšolskim delom ter v zvezi s tem na slabo pripravo, na prenatrpanost snovi v učnih načrtih, na zmanjšanje števila učnih ur zaradi nepredvidenih konferenc, na odhajanje posameznih dijakov med učnimi urami na sestanke in seje, na še neurejeno materialno vprašanje, na pomanjkanje
časa za individualni študij, na pomanjkanje knjig, učil, prostorov, na slab odnos dijakov do študija in teorije sploh in na zelo pomanjkljiv čut odgovornosti.
Kaj pa pravite vi? Ali res prehitro živimo? Ali res ni časa, ali ni volje za koncentracijo pri delu? Koliko pa ima ta slika raznolikosti dijaškega in profesorskega izživljanja pozitivno stran v življenju in vzgoji?
Knjigi, sliki, besedi, eksperimentu, kulturnemu in znanstvenemu življenju smo dolžni dajati svoj doprinos. Nikdar nismo imeli toliko pogojev za izgradnjo kulturne ravni, kakor jih imamo danes. Zato smo za kvaliteto pouka v šolah odgovorni vsi, prav posebno pa še prosvetni delavci.
Članek ima namen, da problem samo nakaže in razvije anketo o tem vprašanju v »Prosvetnem delavcu«. Razpravljajte o izboljšanju učnih uspehov v srednjih šolah, ukrepajte, odstranjujte ovire, na sestankih in konferencah predlagajte izboljšanja. Vaša stremljenja, razmišljanja, izkušnje in dejavnost pa naj najdejo čim več odziva v časnikih in pedagoških časopisih. Z. J.
Diskusija k članku »Nekaj šolskih vprašanj«
Da so učni načrti v mnogočem prenatrpani, se vsi več ali manj že dalj časa zavedamo. Vendar, ko smo se pred tedni zbirali bodisi k domačim konferencam ali pa k sindikalnim sestankom, smo ugotavljali, da smo bili zelo slabo pripravljeni za korekturo učnih načrtov.
Ta slaba pripravljenost se je odražala predvsem v nenačrtnosti in v presplošnem nakazovanju nedostat-kov v sedanjem učnem načrtu. Pogosto so obravnavali predmetnik popolnoma ločeno od načrta samega. Razumljivo je, da lahko povzroči taka korektura samo še večje napake. Prepričan sem, da bi lahko izvedli popolno korekturo samo takrat, če bi razpolagal vsak učitelj s kritičnimi pripombami, ki jih je vpisoval vse leto v svoj podrobni učni načrt in k dnevnim pripravam.
Brez dvoma imamo strokovnjake, ki bodo odločali o naših predlogih, Kljub temu se moramo zavedati, da morajo biti kritične pripombe čim širšega kroga prosvetnih delavcev osnova za dokončno razpravo, ne pa teoretične predpostavke.
Ta racionalizacija študija bo terjala večje število predavateljev za posamezne fakultete tehnike, kot smo jih imeli do sedaj. Študentsko delo bo seveda moralo biti tako zaokroženo, da bodo poslušali predmete v eni stavbi, da bo odpadlo neprijetno beganje iz ene stavbe v drugo. Ob večjem številu predavateljev in učilnic bi študentom odpadle tudi luknje med urami, ki jemljejo študiju veliko časa.
Po ureditvi učnih načrtov je tok študija treba naravnati v primerno strugo z učno uredbo. V vrsti držav je tehniški študij urejen tako, da mora študent uspešno končati letnik; med letom posluša predmete, sproti opravlja vaje in ob koncu dela izpite. Če letnik opravi, prestopi drugo leto v višji letnik in po štirih letih študije konča. Če ni sposoben za študij, ga opusti po prvem letu ali kvečjem po drugem. Nesposobni študenti odidejo s šole že po prvem letu in gredo na delo drugam in ne zapravljajo let s praznim vpisovanjem semestrov. Kdor uspešno konča prvi dve leti, navadno tudi uspešno zaključi ves študij.
Na srednjeevropskih tehniških visokih šolah je študij bolj svoboden. Vendar se tudi na teh šolah selekcija izvede vsaj do tretjega leta. Kdor nima izpitov iz vseh teoretskih predmetov, ne more končati tretjega letnika. Selekcija se tedaj tudi pri tem sistemu šol izvede po končanem drugem letniku. Šol brez vsakega študijskega reda teda ni in več ali manj moremo izbirati le med dvema alternativama ali vmesno kombinacijo. Za naše sedanje razmere se mi kombinacija, ki jo približno zajema naša uredba, zdi primerna. Treba^ je le, da jo z voljo zaživimo in življenjsko razumno po nji delamo. Gospodarnost z našimi mladimi delovnimi silami zahteva, da čim prej izločimo iz šole one, ki so za tehniške izobražence nesposobni, ali na šoli nočejo delati. Selekcija nesposobnih naj se izvede tedaj po prvem ali vsaj drugem, ne pa šele po četrtem letu. Takih šol, na katerih nihče ne pade, pa prav res na svetu ni.
V današnjem razvojnem stanju tehnike je treba tedaj revidirati sedanje učne načrte. Vse spremembe naj bodo premišljene in preračunane za daljšo vrsto let. Po 30 letih naj tehnika dobi primerni študijski red, ki bo študentu jasno pokazal njegove dolžnosti in tudi sankcije za nedelavnost. Smotrno temu redu naj bi prilagodili tudi profesorji svoje pedagoško delo. S tako ureditvijo in racionalizacijo študija bomo mogli vzgajati bolj načrtno in bolj ekonomično.
Prof. dr. ing. Matija Žumer
Nerazumljiva je zahteva, da bi se učni načrt pri današnjem splošno izobraževalnem smotru delil na glavne in stranske predmete, ker je itak že s številom tedenskih ur izražena družbena funkcija vsakega posameznega predmeta.
Ena izmed slabih strani izpitov na koncu 4. razreda je bila tudi v zaskrbljenosti razrednikov četrtih razredov, kako bo z izpiti, in je na ta račun izdelal marsikateri učenec, ki bi sicer zaostal. S tem pa sem se dotaknil enega najvažnejših vprašanj, to je odnosa do dela, ki ga zahteva nova družba od prosvetnega delavca: ne formalni odstotki in borba za navidezni uspeh, ampak kvalitetni pouk, ki bo izhajal iz nove družbene strukture.
Dejstvo je, da je učni načrt zakon; to pa še tem bolj, ker nam je resolucija III. plenarnega zasedanja CK KPJ omogočila, da sami odločamo, kakšen bo ta zakon.
Čas za korekturo je bil res pičlo odmerjen, toda za tiste prosvetne delavce, ki že pred leti niso ostali samo pri pavšalni ugotovitvi: učni načrt je prenata^an, je zadostoval, da so svoje kritične pripombe, ki so jih zbirali že dalj časa, na sestankih predelali.
Kar se tiče pouka na stopnji nižje srednje šole, menim, da v FLRJ ne bomo več naleteli na tako imenovano »profesorsko« podajanje snovi in smo v tem pogledu v primeri z bivšo Jugoslavijo precej napredovali. Na nižji srednji šoli poučujejo danes v pretežni večini učitelji - izredni slušatelji VP5 in se pri njih pogosteje pojavlja vprašanje obvladanja določene snovi, kot pa vprašanje didaktičnih prijemov. Ker pa se z razvojno stopnjo menjajo tudi učne metode, se moramo pri tem tudi spomniti dejstva, da pretirano metodiziranje na stopnji osnovne šole pogostokrat zavira otrokov umski razvoj.
V pogledu strogega in objektivnega ocenjevanja je jasno eno: učitelj, ki se zaveda, da je poklicno dolžnost vsestransko izpolnil, pač
nima vzroka, da ne bi bil pri ocenjevanju strog in objektiven. (Na neki ljubljanski osnovni šoli so uvedli novost, da sodeluje pri ocenjevanju ob koncu šolskega leta tudi razrednik naslednjega višjega razreda.)
Glede tako imenovanih »tednov« bi rekel, da hočejo ti poudariti družbeno problematiko in ne zdi se mi prav, da bi šolo v tem pogledu izolirali.
Glede razlike med ocenami v
4.	razredu in med napredovanjem v srednji šoli, je ta razumljiva. Zrelost za prestop v nižjo gimnazijo je pogoj, ne pa jamstvo za uspešen študij v bodočnosti in v tem nikakor ne vidim kakega začaranega kroga.
Sprejemni izpiti v srednjo šolo so bili po osvobojenju samo dokaz, da se učiteljstvo osnovne šole še ne zaveda popolnoma svojih družbenih nalog. V današnjih pogojih ima izpit samo ta namen, da ugotovi diferenco med ocenami v spričevalu za 4. razred in resničnim znanjem.
Glede uvedbe 5. razreda pred vpisom v srednjo šolo, sem mnenja: če se že ukvarjamo s korekturo učnih načrtov in če smo zainteresirani na tem, da iz dneva v dan ugotavljamo subjektivne in objektivne težave, ki ovirajo šolsko delo in če smo pripravljeni te napake tudi odstranjevati, si pač ne moremo za-stavljati vprašanja, ali naj uvedemo prehod v srednjo šolo iz 5. razreda. Še mnogo bolj napačno pa bi bilo, ako bi hoteli omogočiti tak prestop samo odličnjakom 4. razreda. Problema s tem ne bi rešili.
Glavni vzroki neuspehov na nižji srednji šoli, predvsem pa na sedemletnih šolah so:
a)	predmetni pouk;
b)	učenci se doma zaradi pomanjkanja delovne sile ne uče (v šoli ni časa za večkratno utrjevanje, na to pa so bili učenci v osnovni šoli na račun drugih predmetov vajeni);
c)	obsežnost snovi:	vsakourna
kontrola nad osvojenim znanjem ni mogoča in popolnoma razumljivo je, da večina učencev, ki se iz najrazličnejših vzrokov ne uče sproti in so glede učenja prepuščeni samim sebi, pred tako množino snovi kapitulira;
d)	brezperskeptivnost nekaterih učencev (na naši šoli imamo dokaz, da so učenci, ki imajo nek določen
.življenjski smoter, pa obiskujejo sedemletno šolo pod najtežjimi pogoji, neprimerno boljši učenci kot tisti, ki imajo najboljše življenjske pogoje;
e)	podcenjevanje umskega dela nekaterih nerazgledanih ljudi.
Po vsem tem je jasno, da ne moremo valiti vse krivde ne na učitelje četrtih razredov ne na učitelje seaemletk,' Jg' pš res, da vse premalo poznamo problematiko prehoda iz osnovne šole v srednjo šolo.
Z »logičnimi« zaključki površne in pavšalne kritike, ki problema samega sploh ne načne, ne bomo napredovali. Saj ni namen resolucije III. plen. zasedanja CK KPJ izzvati kritiko našega šolstva zaradi kritike in zaradi zaključkov, ki nimajo realne podlage in ne vodijo k izboljšanju obstoječega stanja. Zato je tudi jasno, da ne obstajate dve izbiri, glede prehoda iz osnovne v srednjo šolo, ampak ena, ki je: da ne poiščemo, ker se poiskati ne da, ampak da neprestano iščemo vzroke težavam in nepravilnostim in da skušamo istočasno najti tudi sredstva, s katerimi bomo stanje izboljšali.	Sirec J.
Poročilo terenu
Eden izmed odločujočih faktorjev resnično socialistične družbe je demokracija.
Vse ogromno in intenzivno delo, ki se sedaj, po resoluciji o nalogah šolstva, vrši na šolskem delovnem področju, ima kljub različnosti oblik, metod, celo kljub različnosti vsebine in uspešnosti, eno izhodišče in en cilj: zavestno in dejansko demokratizacijo našega šolstva.
„ Spoznati stopnjo človekove zrelosti za demokracijo ni lahko. Prav tako ni lahko spoznati in obdržati tiste meje demokracije nekega delovnega področja, v našem primeru šolskega delovnega področja, ki se krijejo s potrebami, nalogami in cilji celotne družbene rasti.
Če na šolskem področju doslej ni bilo tiste demokratičnosti, ki ji je sedaj resolucija odprla pot, in če hočemo to odprto pot pravilno razumeti in stopiti nanjo brez zagrenjenosti, z očmi naravnanimi na cilj, ki smo ga ves čas čutili in želeli, pa ga nismo mogli ali znali doseči, tedaj moramo misliti na eno: naj so bili vzroki stanja, ki ga je ugotovila resolucija in iz njega nakazala pot, opravičljivi ali neopravičljivi, borili se bomo za to, da jih odpravimo. Odpravili jih ne bomo čez noč, a odpravili jih bomo.
S težavo smo gradili teh 5 let šolski sistem in pri tem delali napake. Bili smo nestrpni in bili smo ozki, čeprav smo želeli najboljše — ali morda prav zaradi tega. Najbrže smo vedno videli principe in cilje, nismo pa vedno dovolj videli stvarnosti in v njej človeka, ki naj te principe realizira in te cilje doseže.
Če pravim: mi, mislim tu predvsem na tiste forume, ki so v šolskih vprašanjih odločevali. Tudi te forume zadeva notranje bistvo resolucije, v nekaterih stvareh verjetno predvsem te. »Organizacijske oblike in metode ne ustrezajo popolnoma nadaljnji krepitvi in razvoju socialistične demokracije«, je rečeno v resoluciji. Ker ne ustrezajo, moramo poiskati take, ki bodo ustrezale.
Naš šolski delavec na terenu je tisti, ki opravlja osnovno delo. On realizira socialistične principe vzgoje in izobrazbe, on daje direktivam življenje, on ima mladino neposredno v rokah. Od njega zavise v zadnji posledice stvarni uspehi naše prosvetne politike, zato je on v tej perspektivi njen najvažnejši faktor.
Če je bilo doslej večinoma tako, da je on poročal nam o svojem delu, naj bo poslej tudi tako, da bomo mi njemu poročali o svojem delu; če smo mi analizirali njegovo delo, naj tudi on analizira naše; če smo mi svetovali njemu, naj tudi on svetuje nam. Oboji imamo skupno pot.
*
Dne 28. februarja t. 1. je organiziralo Pedagoško društvo na Ministrstvu za prosveto sejo, ki so se je udeležili poleg članov izvršnega odbora Pedagoškega društva tudi sodelavci sekcije za didaktiko in metodiko pri Pedagoškem društvu, dalje nekaj vodilnih pedagoških delavcev vseh treh oblasti in inšpektorji prosvetnega ministrstva. Dopoldne in popoldne je bil ves čas pri seji navzoč minister za prosveto.
O namenu in delu seje, zlasti pa e njenem duhu bo skušal informirati naše šolske delavce dopoldanski referat:
1.	Namen današnjega sestanka je poleg drugega tudi načelno razči-ščenje in koordinacija nekaterih osnovnih pojmov, ki naj bodo orientacijska osnova vsega dela bodočih mesecev. Naloge, ki nam jih odreja resolucija III. plenuma, bodo toliko bolje izvršene, kolikor pravilneje bo potekalo delo že v svoji začetni fazi, t. j. na terenu. Mi nismo odgovorni le za končno fazo tega dela, ki se bo kpnkretno izrazila v ustreznem šolskem sistemu in ustreznih učnih načrtih, ampak smo soodgovorni tudi za vse predhodne delovne faze, t. j. za celotni stil, potek in torej tudi uspeh dela. Delavci na terenu in mi »tu zgoraj«, — če naj se tako vulgarno izrazim — moramo biti organska celota. Odvisni smo drug od drugega. Da bomo delovna celota, je treba, da gremo »tu zgoraj« na teren — poslušat, pa tudi usmer-jevat, če treba. Ta usmerjevalna funkcija je predvsem diskusijsko — tehnična. Preden pa gremo na teren, si moramo biti o najvažnejših stvareh sami na jasnem, in biti moramo seveda enotni. Diskusija današnjega sestanka naj nam da jasnost in enotnost pojmovanja nekaterih nalog, naznačenih v resoluciji.
2.	Situacija na terenu in pri nas je verjetno taka: po objavi resolucije se je ves teren razgibal in tiste sile, ki jih je želela resolucija sprostiti, so se dejansko sprostile. Mi tu zgoraj smo v primeri s terenom statični, okorni, morda celo ozki. Posledica tega je, da je vez med terenom in nami prerahla. Če ne bomo znali te vezi učvrstiti, se utegne zgoditi, da bomo zašli v tisto, s čimer bi morali prav po resoluciji prenehati, namreč v preveč administrativno ali, če hočete, birokratsko reševanje nalog. Teren bo delal zase, mi zase, — nato bo nujno sledilo zgolj pismeno sporazumevanje, ki redkokdaj da možnost ujeti notranji in živi smisel stvari.
Dalje: teren diskutira, in povsem naravno in celo nujno je, da vidi vsak diskutant predvsem ali celo izključno le svoj konkretni sektor dela. Tendenca k drobitvi problemov je prirodna in razumljiva, ni pa vedno koristna, zlasti če nimamo v vidu celote. In prav tu nekje tiči sedaj ena naših glavnih nalog: preprečiti moramo preveliko drobljenje Problematike, to pa se da s pridom noseči le iz nekega središča, iz ka-erega je ves teren pregleden. Če ,? mi tu to središče, in to bi mo-i po svojih osnovnih funkcijah Ul; tedaj moramo dati diskusiji ustrezne^ smeri. To usmerjanje za-enkrat še ni koordinirano. Bojimo se, da sindikat, okraji, oblasti in ministrstvo usmerjajo prvič izolirano drug od drugega in morda divergentno, drugič pa, da so ta usmerjanja tu pa tam zopet preveč administrativna in ne osvetljujejo problematike niti dovolj široko, niti dovolj odprto. Bojimo se, da se bo teren ob takem početju notranje utrudil, in da bo, kar je še slabše, dobil občutek, da zopet dela zaradi direktiv, ne pa zaradi stvari same in njene pomembnosti.
Dalje: morda pojmujemo mi tu zgoraj problematiko, ki nam jo je nakazala resolucija, nekoliko enostransko. Mi namreč vidimo predvsem ali morda celo samo problem novih učnih načrtov in reorganizacije šolstva, ne vidimo pa človeka, W bo ta učni načrt izvrševal in v reorganiziranem šolskem sistemu delal. Tudi če bodo novi učni načrti zelo dobri, bo še vedno zelo važen tisti, ki bo po njih učil. Tudi z njim se mora sedaj, po resoluciji, nekaj zgoditi in se dejansko že godi: neposredno je posegel v boj za izbolj-našega šolstva, zaenkrat s tem, čen?aSnUt\ra’ t' i' razmišlja, se pri-način nr- k”ticen in zlasti sproščen nteov? o1" lrati ° sv°iem delu in govfh s^r!^bnosti’ Pa tudi nie' učni n -abostlh- Kakor bodo novi ucm načrti velika pridobitev, tako
mnra upa.mo ~ Prav tolikšna ali ck; Ce*° večja pridobitev bo šol-dclavec, ki razmišlja o problematiki svojega dela, ki se v njej sa-stojno orientira,, ki zainteresiran ce novih oblik in ki v plodni iz-v.itPiavi misli v širokem okviru raz-svoje pojme. Če je diskusija Poda] tu pa tam morda naivna, orda pomanjkljiva, morda napač-,a J nič za to. Mi vsi rastemo.
°cnn rastemo zlasti ob aktivnem razčiščevanju pojmov.
3.	Eden izmed vodilnih problemov tekočega dela na terenu in pri as ]e vprašanje enotnosti našega šolstva. Enotnost šolstva je prav go-ovo generalna perspektiva nalog, ki j1 h nakazuje resolucija. Na našem anasnjem sestanku bi se pogovorili « vsebini pojma enotnosti našega Šolstva in o oblikah, v katerih naj 1 ?e ^a. vsebina realizirala, v Vsebinska plat enotnosti našega soistva zajema morda poleg drugih rudi naslednje elemente:
a)	Sola naj bo enotna glede na končni smoter nalog, ki jih vrši. V resoluciji je rečeno: »Vzgajati (moramo) y šolah novega, svobodnega m odločnega socialističnega človeka, s širokim in vsestranskim obzorjem, ki sta mu tuja birokratizem in miselna ozkost.« K temu končnemu smotru naj bo naše šolstvo enotno
usmerjeno; enotno v tem smislu, da ga dejansko doseza, pa naj bodo oblike dela katere koli in kakršne koli. Jasno je, da za dosego tega smotra ni nujna samo ena oblika šole. Ne gre torej za enakost šol, ampak za enotnost cilja. Oblike, metode in sredstva za dosego tega cilja so lahko pestre.
b)	Šola naj bo enotna glede na vrednotenje pedagoškega dela. Boriti se moramo za to, da izkoreninimo še vedno se pojavljajočo diferenciacijo med pedagoškimi delavci glede na njihovo predizobrazbo. Tu mislim na vidna ali skrita nasprotja med učitelji in profesorji; posebni problem so tečajniki. Šola naj bo enotna v tem, da bo vrednotila delo svojih delavcev po njegovi kakovosti in njegovih rezultatih, ne pa po mestu, ki ga zavzemajo delavci v šolskem sistemu; v.tem sistemu ima vsako kvalitetno delo svoj pomen in torej svojo polno vrednost.
c)	Šola naj bo enotna glede na izobrazbeno delo posameznih tipov šol; tako delo omogoča organski prehod od nižje k višjim stopnjam različnih šol. Naj obiskuje učenec višje ali nižje organizirano osnovno šolo, — v obeh primerih mora dobiti tisto osnovno količino znanja, ki mu omogoča normalno in uspešno delo na kateri koli nižji srednji šoli. Naj obiskuje učenec
nižjo gimnazijo ali višje razrede osemletke ali višje razrede osnovne šole — osnova pridobljenega znanja mora biti taka, da bo v bistvu ustrezala zahtevam učenčevega nadaljnjega razvoja.
Gotovo z vsem navedenim faktorji enotnosti šolstva niso izčrpani, ampak samo nekateri od njih nakazani.
4.	V oblikovnem pogledu odprimo zaenkrat naslednja vprašanja, ki jih zajema enotnost našega šolstva:
a)	V koliko se lahko diferencirata šola v mestu in na vasi, da se ohrani osnovna linija enotnosti?
b)	Ali naj gravitira nižja srednja šola k osnovni šoli in tvori z njo celoto, ali naj gravitira k višji srednji šoli?
c)	Ali naj bo učni načrt za višje
—	nižje organizirane osnovne šole skupen ali pa naj se diferencira, in kako?
d)	Ali naj pomaknemo zaključek obveznega šolanja v 14. ali 15. leto
—	vpis s 6. ali 7. letom, in zakaj?«
K vprašanjem, nanizanim v referatu, so se med diskusijo pridružila nova vprašanja. Nova in številna vprašanja se bodo odprla predvsem na terenu, in prav s terena pričakujemo tehtno, iz izkustva izvirajočo in z izkustvom potrjeno argumentacijo predlogov.
Dr. Iva Šegula.
Po 51. letih službe je še vedno aktivna učiteljica
Dne 1. XI. 1899 je nastopila svoje prvo službeno mesto absolventka učiteljišča v Mariboru tovarišica Kukovec Elizabeta. Bila je nameščena kot mlada učiteljica v Stoperce, ki so njeno prvo in zadnje službeno mesto. Ker se je v Stopercah šele tisto leto ustanovila šola, je bila tov. Kukovčeva tudi prva učiteljica na šoli. L. 1910 je sicer opravila izpite za meščanske šole, bila premeščena v Maribor, službe pa ni nastopila. Ostala je zvesta svojemu prvemu službenemu mestu in novi šoli.
Že v prvih letih svojega službovanja se je začela zanimati za uspešno metodično in didaktično delo v razredu in je na pobudo takratnega šolskega nadzornika Pavla Flereta začela izvajati učna načela moderne didaktike v prvih treh razredih osnovne šole:	samostojnost
učencev, koncentracija pouka in ro-kotvornost pri pouku. Delo tov. Ku-kovčeve je zaslovelo. Kmalu so jo spoznali takratni šolniki in vedno v večjem številu so začeli prihajati na njeno šolo, kjer so spoznavali njeno delo tudi v praksi. Po smernicah moderne metodike je napisala leta 1912 knjigo »Domoznanski pouk v ljudski šoli«. Knjigo je izdala Slovenska šolska matica. Mnogo je pisala tudi v naš pedagoški list »Popotnik«, kjer najdemo L 1923 v 5.—8. številki zanimivo učno sliko za II. in III. šolsko leto »Zgodovina domačega kraja«. Tu opisuje zgodovino domačega kraja od najstarejših časov do gradnje šole. Nadalje razpravlja v istem letniku »Popotnika« v 11. in 12. številki: »O pouku računstva in merstvenega oblikoslovja v smislu delovne šole«. Računstvo in realije so bili njeni najljubši predmeti, zato je tudi tem posvečala največ pozornosti.
Poleg strokovnega dela je skrbela tudi za gospodarski napredek šole. Povečala je šolski vrt in v letih od 1914 do 1917 sodelovala pri povečanju šolskega poslopja.
Leta 1937 jo je šolska oblast proti njeni volji upokojila. Kot upokojenka je ostala v Stopercah, kjer jo je tudi doletela vojna in okupacija. V pokoj je stopila brez vsakih prihrankov, ker je bilo njeno srce pripravljeno pomagati vsakemu, ki je bil pomoči potreben. Največ je pomagala svojim siromašnim učencem, ki jim je bila prava krušna mati. Njeno največje zadovoljstvo je bil napredek njenih učencev in je za to tudi žrtvovala ves svoj zaslužek. Za sebe je bila skromna, zadovoljna z vsem.
NOB je podpirala moralno in materialno.
Po osvoboditvi je bila tov. Kukovčeva med prvimi, ki se je javila v službo. Ljubezen do šole, šolske mladine in naroda jo je silila zopet med nje. Šola je bila med okupacijo požgana. Kot upraviteljica je začela takoj s poukom, ki ga je vršila po privatnih hišah. Prva in na j več j a skrb ji je bila zgraditi in obnoviti zopet šolo. S prepričevanjem je znala pridobiti tamošnje ljudstvo, ki je bilo takoj pripravljeno nuditi vso pomoč, da bo šola čimprej zopet pod streho. Pomagali so s prostovoljnim delom in raznim materialom. Pod njenim vodstvom je leta 1946 zrasla nova šola, ki je po svoji ureditvi in organizaciji zgled ostalim šolam v okraju.
Danes je tov. Kukovčeva v 72. letu svoje starosti in še vedno aktivna učiteljica. Njeno delo je kljub visoki starosti kvalitetno. Vsebinsko je njen pouk sodoben in progresiven. Njeni učenci se seznanjajo s problematiko sedanjega časa, ker se tudi sama zanima za vsa dogajanja v svetu, čita še vedno mnogo in celo brez naočnikov. Kakor sama izjavlja, ji je edina ovira pri čitanju nekoliko slab petrolej. Njen spomin je še izredno bister, njena pisava pa kaligrafična. Tako vzgaja tov. Kukovčeva v Stopercah že tretji rod — vnuki prvih učencev so njeni sedanji učenci.
Žilava in odporna je njena nrav. Lansko leto, proti pomladi je bilo, nas je obvestila ptujska bolnišnica, da so pripeljali z močno pljučnico učiteljico iz Stoperc. Izjavih so, da je stanje bolnice precej kritično in da je le malo upanja, da bi okrevala. Ko smo po nekaj dneh zopet vprašali, kako je z zdravstvenim stanjem naše najstarejše učiteljice, smo dobili odgovor, da se je stanje izboljšalo in da je izven nevarnosti. Zapustila je kmalu bolnišnico in bila nekaj časa doma. Ob pregledu sem jo zopet našel v njenem razredu, kjer dela s prav takim elanom kakor poprej. Na videz se ji niti poznalo ni, da bi prestala tako bolezen. Rekla mi je, da se prav dobro počuti, učila bo dalje, njeno življenje je v šoli, od tod pa ...
Tako teče življenje učiteljice tov. Kukovec Elizabete, ki je, lahko rečem, edina še aktivna učiteljica s tako visoko starostno in službeno dobo ne le v naši republiki, ampak menda tudi v naši državi.
Stane Stanič.
Pionirji se seznanjajo z delom v industriji
Zaradi tesnejše povezave in sodelovanja z industrijo je sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Polju povabila k pionirjem v šolo tov. Roblek Ivanko, delavko v papirnici Vevče, ki je stara že nad 70 let. Kot večkratna udarnica, nagrajenka in odlikovanka »reda dela« je v prisrčnih besedah živo opisala otrokom svoje življenje in delo v papirnici, kjer službuje že od 12. leta dalje. Izredno vzgojno, jim je prikazala svoje delo, pa tudi razliko med sedanjimi razmerami in prejšnjimi. Primerjala je odnos. naše ljudske oblasti do delovnega človeka z odnosom, ki so ga imeli prej-nji lastniki. Mladini je v preprosto razložila izdelavo papirja, njegov pomen in vrednost ter jo pozvala, da skrbno čuva tudi najmanjše koščke papirja, uporabljene pa zbira za nadomestek surovin.
Isti dan se je predstavil pionirjem in pionirkam še tov. Fležar Martin, predsednik sindikata papir-
nice Vevče in večkratni udarnik. V kaj posrečeni obliki je prikazal otrokom vrednost strojev, njih pomen za ljudsko gospodarstvo in njuno potrebo pa skrbnem čuvanju teh strojev in ljudske imovine sploh.
V založbi Sindikata prosvetnih delavcev Jugoslavije je izšla knjiga: »Likovi makedonskih revolucio-nara«. Avtor Dimitar Vlahov nas v njej seznani z revolucionarji iz vrst prosvetnih delavcev. Ti so: Goce Delčev, Damjan Gruev, Dorde Petrov, Pera Tošev, Jame San danski, Dino Hadži Dimov, Petar Poparsov in Nikola Karev. — Knjigo priporočamo in prosimo, da Okrajni odbori takoj sporoče število naročnikov na RO. Cena knjigi je 14 din.
Uredništvo.
Še o Izpitih, toda z druge strani
V šesti številki »Prosvetnega delavca« je članek z naslovom »Izpiti«. Med drugim govori tudi o diplomskih izpitih učiteljev - tečajnikov. Vsekakor so navedbe pravilne in ni morda moj namen njih zavračanje ali pa zaščita tistih, ki res tako delajo. Napisal pa bom nekaj vrstic o tem, kaj še poleg tam navedenega vpliva na število prijav k izpitom.
Tisti, ki se je odločil za poklic učitelja, ima tudi najboljši namen opraviti čim preje vse izpite in se potem ves posvetiti šolskemu delu. Tako sem se lani tudi sam prijavil za predhodni izpit, kljub temu, da sem, odkar sem vstopil v učiteljski poklic, sam na šoli in da težko najdem čas za študij. Ne bom pa seveda trdil, da sem bil tudi odlično pripravljen, vendar toliko pa že, da bi mogel dobiti najmanj najnižjo še pozitivno oceno. Gotovo je, da ne gre za oceno, ampak za znanje samo. Znanje samo pa se ne da ugotoviti s tremi vprašanji! No, pa pustimo to, ker nimam namena razpravljati o tem, ali dobivamo dovolj vprašanj ali ne. Govoriti hočem o odnosih, ki vladajo pri izpitih med profesorji, ki sprašujejo, in med učitelji - tečajniki. Po mojem imamo eni kot drugi isti smoter, iste naloge. Pač pa nimamo vsi istih pogojev, pa naj bodo to učni ali življenjski. Ko torej prideš z dobro voljo in s trdnim namenom svoje znanje pokazati in ko pomisliš, kolikokrat si sedel vse noči pri knjigi, koliko dela si imel ne samo v šoli, ampak tudi izven nje, pa si kljub vsem težkočam le prišel k izpitu, pričakuješ, da bo eksami-nator razumel tvoj položaj, da te bo morda tudi vprašal, kako delaš, pa se le neznansko začudiš, ko vidiš, da te profesorji gledajo kot nekako breme, da imajo do tebe odnos, kot bi ne vem kaj zagrešil, ko si prišel na iz-pot. Njihov ton ni niti takšen kot bi moral biti med učenci in vzgojitelji, kje neki pa tak, kot bi lahko bil med vzgojitelji. Vsekakor te sprejem ne razveseli. Pa recimo, da to še nekako opravičiš z dejstvom, da je mnogo dela in si morda prav ti, ki si prišel na izpit, vzel izpraševalcu tisto prosto uro, pa je sedaj zato nekoliko slabe volje. Vendar ni tako. Ko se izpiti nadaljujejo, opaziš, da postaja odnos še slabši, lahko rečem, »zafrkantski«. Saj ne prosiš milosti za dobro oceno in tudi ne zahtevaš, da bi morali pogoje, v katerih si študiral, upoštevati. Zato pa le nisi prišel, da bi te takole iz slabe volje kdo omalovaževal in podcenjeval. Tako se je primerilo, da neka tovarišica ni odgovorila na vprašanje. V redu, ni še znala, se pač ni pripravila, ali pa morda le tistega ni znala, dejstvo je, da ni odgovorila. Tovarišica, ki je spraševala, jo je nato vprašala po njenem socialnem poreklu. Ko je tečajnica odgovorila, da je kmečkega, je profesorica dejala z ironičnim gla-
som:	»Saj sem vedno govorila:
kmečki možgani so najboljši možgani!« Sami presodite, kako je ta odgovor vplival ne samo na tečajnico, pač pa tudi na ostale. Ko sem bil jaz vprašan iz fizike in sem napačno pričel, mi je tovarišica dejala: »Pojdite to pripovedovat stari mami!« Nismo pa bili deležni samo teh opazk, ampak tudi drugih in še bolj »duhovitih«. Razumeli bi vsako spodobno opazko na naše neznanje — ne smela bi pa biti zafrkantska, ampak vzpodbudna. In če bi dobil negativno oceno, bi pač vedel, da nisem znal. Toda ali naj zato, kei se trudiš s petimi razredi, ker marsikatero noč prebdiš pri knjigi, kei -od dela niti vedno ne ješ, ker žrtvuješ svoje moči in zdravje, vprašujem, ali naj za to dobivam take »pohvale«, ali naj mi bodo take pohvale in taki netovariški odnosi v vzpodbudo pri delu? Ko se vrneš na svoje mesto, tako »vzpodbujen«, te to tako boli, da te polagoma zapušča volja, da bi se tako hitro prijavil za nadaljnji izpit. Če bi bili odnosi drugačni, bi se kljub slabi oceni iz enega predmeta z veseljem prijavil na drugi izpit, ker bi vedel, da te tudi tisti, ki izprašujejo, razumejo, saj so prav za prav tvoji tovariši. Na sebi opažam, da ne morem narediti več toliko kot sem pred izpitom, da se drugega izpita bojim, ne morda zaradi neznanja, pač pa zato, ker vem, da jih bo treba zopet »požirati«! Tako mi je ubit tisti elan, s katerim sem začel, tako se mi odvzema volja do učiteljevenja, kljub temu, da bi ne zamenjal tega poklica za nobenega drugega. Ne bom pa seveda trdil, da je tako pri vseh izpitih in tudi ne, da so vsi profesorji taki.
Morda so te vrstice preveč osebne, morda tudi ne povedo tistega, kar bi bil rad povedal, napisane pa so z najboljšim namenom, z namenom, da sporočim, da tudi učitelji-tečajniki niso vsega krivi, vsaj ne v toliki meri krivi, ako ne pridejo na izpit. Rekel pa sem že, da nimam niti namena ščititi tistih, ki so morda učitelji zgolj zavoljo naslova.
Ko že govorim o udeležbi, naj pripomnim še sledeče. Dne 20. III. t. 1. so se vršili diplomski izpiti v Ljubljani. Obvestilo sem dobil šele 20. III. 1950, in to dve polni uri po pričetku izpitov. Tako vsekakor tudi pri najboljši volji človek ne more priti k izpitu. Menim, da ne bi bilo treba za obvestila tako dolgih poti — od personalnih oddelkov do personalnih oddelkov. Preden pride tak dopis na mesto, je že vse pri kraju. Če pa je to zares potrebno, se naj uredi preje — ne pa tik pred izpiti. Ne bi bilo pa tudi napačno, če bi »Prosvetni delavec« objavljal izpitne termine in kraje izpitov, da bi lahko tisti, ki se je prijavil, šel, čeprav še ni dobil obvestila.	B. F.
Zakaj je DID v Jeruzalemu najboljši v mariborski oblasti
Socialistična Jugoslavija vzgaja novega človeka — in da je temu res tako, da to ni samo fraza, se lahko prepričate, ko obiščete DID v Jeruzalemu.
Poslopje samo ni razkošno, saj je to nekdanja viničarija z velikim prostorom za »prešo«, je brez par-ketov in tekoče vode, tudi elektriko so šele pred kratkim dobili — ves domek pa je opremljen z razumevanjem in okusom. Začudi te nenavadna snaga v vseh prostorih; prahu ali pajčevine ni, tla so čista kot miza, vsaka stvar je na svojem mestu. Prostore oživljajo vaze z zelenečimi vejicami tudi v času, ko zunaj še ni brstenja. Tu otroci vsak dan opazujejo, kako se razvijajo lističi.
Ko pa zagledaš otroke, ostrmiš: to da so viničarski otroci? Čista, okrogla lička, jasne, vesele oči, nič strahu, sramu ali ponižnosti ni v njih. Počesani, mehki lasje, ročice čiste, s pristriženimi nohti, obleke in predpasniki čisti, copatki iz krp, pa z mnogo ljubezni sešiti, kar otroci tudi vedo, zato pazijo, da jih ne strgajo v nekaj dneh, nogavičke pripete, ne zavezane pod kolenom z vrvico, kot smo bili navajeni pri podeželskih otrocih. (Vse to poudarjam zato, ker je še mnogo Domov igre in dela, kjer ni tako!) Koliko vztrajnega dela je bilo treba, da so bili doseženi ti uspehi pri otrocih, ki so spočetka prihajali v DID zanemarjeni, često tudi ušivi! Tovarišica vzgojiteljica bi mogla pripovedovati dolge zgodbe o težkem začetku. Ljudje so z velikim nezaupanjem gledali na DID, le redki so pošiljali otroke redno v Dom. Sedaj so pa otroci že tako vzgojeni, da si tudi doma umivajo roke pred jedjo, zvečer pred spanjem pa tudi noge, nič več ne spijo v dnevnih srajčkah — z eno besedo: otroci vzgajajo matere. Za seboj pospravljajo in z veseljem pomagajo materi pri vseh majhnih opravilih doma, večji otroci pazijo na manjše, jih oblačijo, slačijo, umivajo, učijo vedenja pri mizi. In to so predšolski otroci!
Vzgojno delo v Domu je otrokom razbistrilo pojme. Otroci se sezna-
njajo z delom delavcev v zadružnih delavnicah. Zanje so vsi, ki delajo, delavci, delovni ljudje. Poznajo način in pomen skupnega obdelovanja vinogradov na državnem posestvu, ki ga opazujejo vsak dan. Državno posestvo je ena sama velika socialistična družina. Jasno jim je, da je vsak poedinec samo del velike družine delavcev — njim je medsebojna pomoč po sebi razumljiva (čeprav do teh zaključkov ne prihajajo z razmišljanjem, ampak jih vodi k njim celotna vzgoja). Ko gredo po obedu spat, zlagajo starejši mlajšim obleko, jim odvezujejo zavozlane trakove, jim pomagajo obleči spalno srajčko, jih skrbno pokrivajo, da se odejica ne vleče po tleh, ker je ta njih skupna last. Otroci so se navadili tiho zapirati vrata, tudi ne divjajo po sobi, niti ne kričijo. Kadar so pa na sprehodu, se sprostijo in plezajo po drevesih prav vsi: majhni in veliki, dečki in deklice. Vzgojiteljica ne kriči nad njimi, tudi ne pokaže, da se boji zanje, ko se vzpenjajo vse više in više. Le z mirnim glasom jih opominja: pazi, kam stopaš, ta veja je tenka!
Malokdo si predstavlja, koliko vztrajnosti je bilo potrebno pri delu z otroki, s kolikimi predsodki se je bilo treba boriti, in to ne samo pri otrocih, ampak predvsem pri starših. V tem je odlika tega DID-a, da ja žarišče vsega življenja. Od kod prenašajo otroci kulturne navade domov, tu raste nov rod, prost predsodkov, ki še oklepajo danes kmečkega človeka. Sem prihajajo matere po nasvete v bolezni in v vsakdanjih malih in velikih skrbeh.
V Jeruzalemu je led prebit. Iz zaostalega izkoriščanega viničarskega predela raste tam srečnejši in zadovoljnejši socialistični sektor.
Vida Herman.
Uredništvo »Sodobne pedagogike« javlja vsem prosvetnim delavcem, da bodo sprejeli številko 3—4 samo oni, ki so poravnali zaostalo naročnino za »Popotnika« in plačali v naprej naročnino vsaj za pol leta.
Odmevi resolucije III. plenuma CK KPJ Haka sna guuUli šote m Hudiavi
Za prosvetne ustanove ne ustreza naziv »inštruktor«
Ko priporoča v V. delu referata tov. Djilas razmejitev kompetenc in dejansko pomoč višjih šolskih ustanov nižjim, tudi ugotavlja, da za prosvetne ustanove naziv »inštruktor« ne ustreza. S tem nekako zagovarja starejše nazive »nadzornik« oziroma »inšpektor« za razne vrste šol. Ta korektura je že izzvala nekaj odmevov, zato si jo nekoliko oglejmo.
Vse proglesivne demokratične struje učiteljstva so že v dobi kapitalizma v svojih projektih bodočega šolstva poudarjale demokratizacijo šolstva do vseh podrobnosti. Vprašanje nadzorstva šol se je obravnavalo vedno kot izrazit akt demokratičnosti, ne pa kot izraz absolutistične sile. Predlogi za nazive »svetovalec« ali »inštruktor« so se pojavljali tudi takoj po osvoboditvi, niso se pa mogli udomačiti, dokler jih ni ljudska oblast leta 1948 uvedla v vseh republikah. Res se je položaj »inštruktorja« ponekod izvajal docela v smislu demokratične širine in socialistične vsebine. Inštruktor je prihajal na šolo kot tovariš, ki hoče pomagati, da se dosežejo uspehi.-Ne samo kontrola in revizija, temveč predvsem dejansko sodelovanje v operativi, to so si mnogi inštruktorji postavili kot glavni smoter dela na terenu! Takega tovariša so vedno posebno veseli mlajši učitelji - pripravniki, ki res potrebujejo vsestranske »instrukcije«, bodisi v obliki nasvetov, praktičnih posegov v pouk ali pa celo vzornih ur, ki jih na šoli (morda za več bližnjih šol skupaj) organizira in izvede inštruktor sam. V takih okrajih se je kvaliteta pouka — po temeljiti analizi — najbolj dvignila. Nedvomno bo tradicija take pomoči po rfesoluciji narasla in pri nas v Sloveniji naziv »nadzornik« ne bo vplival deprimi-rajoče. Saj dejansko lahko tudi nadzornik nudi izdatno pomoč, kar bo končno odvisno od njegove osebnosti in sposobnosti, posebno pa — uvidevnosti.
V izgradnji socializma posebno cenimo odnos do dela, ki mora biti tudi med prosvetnimi delavci visoko razvit. Saj prav mi prenašamo svetle ideje delovne vzgoje praktično na mladino. Zato se zavedamo tudi važnosti in odgovornosti, ki Je z delom v zvezi. Vse to pa je brez kontrole nemogoče. Pregled dela je potreben, ne sme pa biti birokratski, na kar tov. Djilas še posebej opozarja. Zanimiv je komentar o tem vprašanju v »Prosvetnem radniku« (št. 4 od 15. II. 1950):
»Če govorimo o pomoči, se moramo ustaviti na pripombi tov. Dji-lasa, da je naziv »inštruktor« za prosvetne ustanove neprimeren. To pomeni, da kot direktno pomoč ni treba smatrati instrukcijo. Učitelji so kvalificirani in visoko kvalificirani delavci, pedagoško delo je preveč zapleteno, delikatno, povezano z nizom individualnih posebnosti vzgojitelja, zavisno od specifičnih pogojev v poedinem razredu, da bi bilo mogoče neko neposredno instru-iranje. Najtežje bi to zmogel človek, ki obišče šolo za kakšen dan. Razumljivo je, da določene pripombe niso izključene, možna je tudi potrebna diskusija, kakor tudi seznanjanje z izkustvi učiteljev drugih šol. Ogibati pa se moramo tendence, da se organi oblastnega aparata postavljajo kot edini in nepogrešljivi tolmači uradne linije v prosvetni politiki. Nič ni nevarnejšega za zdrav in nemoten idejni razvoj kakor monopolistične tendence v tem delokrogu. Glavne idejne smernice daje ministrstvo učiteljem po drugi poti. Tu so na prvem mestu učni načrti, učbeniki in metodike. Delo za
njihovo izpopolnitev in prilagoditev naši socialistični graditvi bo najlepša in najdragocenejša pomoč učiteljem. Za njimi prihajajo široko organizirani tečaji za strokovno in pedagoško dviganje učiteljstva, pa tudi druge oblike dela, v katerih se odražajo spoznanja, pridobljena izkustva in potrebe učiteljev. Take oblike so n. pr. izdajanje strokovnih časopisov, pedagoških revij, organiziranje anket in strokovnih konferenc, širokih posvetovanj itd. Tu je potrebno popolno sodelovanje uradnega aparata z delavci na terenu. Tako delo jih bo dvigalo, to jim bo najizdatnejša pomoč. Na osnovi takega dela bo moglo ministrstvo izdati najboljšo metodiko za pouk in vzgojo, kar bo tudi v skladu z duhom resolucije III. plenuma in referata tov. Djilasa. — Razume se, da je tudi kontrola potrebna. Ministrstvo naj ima občo kontrolo v svojih rokah, dati pa ji mora novo vsebino. Doslej ni bilo nikoli rečeno, da
V 4. štev. »Prosvetnega delavca« smo brali članek tov. V. R. o pripravi na pouk. Avtor z vso dobro voljo in ljubeznijo posveča svoja izvajanja izboljšanju našega šolstva, vendar zelo širokogrudno ocenjuje pismene priprave na pouk. Na dveh primerih učiteljev tečajnikov skuša podkrepiti svojo tezo, pri tem pa se zaplete v nesoglasja, ki so lahko kvarna za resnično kvalitetno šolsko delo. Oglejmo si stvar natančneje, da ne bo nesporazumov!
Vsi smo si edini v tem, da od vestne priprave zavisi uspeh pouka. Pritrdili bi tudi stavku: Potrebno je, da je vsaka ura mojstrsko pripravljena, če hočemo, da bo na pravi kvalitetni višini. A kaj naj porečemo o treh načinih pismenih priprav, na katere nalete nadzorniki ob inšpekcijah in jih kar vse tri spoznajo za dobre! Te priprave so:
1. priprava v» načinu urnika s prav kratkimi dopolnili«;
1. priprava »v načinu urnika s pismeno dispozicijo« in
3. priprava »v načinu markacije snovi vsaj v glavnih potezah z označbo metodične poti«.
Tov. V. R. pravi, da so vsi trije načini pravilni, »če so izvedeni tako, da je vsak dvom o skrbni pripravi na pouk izključen«. Čemu prav za prav delamo priprave? Prav zares ne zato, da mi ta ali oni ne more do živega! S pripravami hočemo vendar v naprej točno ugotoviti elemente učnega procesa, ki je zapletena dejavnost, odvisna od obravnavane snovi in sprejemajočih učencev. Ko danes govorimo o kvalitetnem pouku, mislimo vedno le na pouk, ki je skrbno pripravljen v smeri idejne pravilnosti, dobro pretehtan glede didaktičnih načel in učnih oblik ter trdno metodično zgrajen v pravilnih psiholoških fazah posredovanja in utrjevanja. Tako delo zahteva mnogo časa in truda, posebno danes, ko nam gre za čim boljšo ureditev slovenskega šolstva! Nikdar in nikoli ne bo kvalitetnega pouka zmogel razredni učitelj, ki se le »ustno« pripravlja in ne naznači v pripravi dosti več od urnika. Pisec trdi, da je ustna pri-
naj bodo inšpekcije lov na pogreške ali iskanje krivcev za to ali ono. vendar se je včasih dogajalo, da so dobivale to obliko. Po odločbi III. plenuma je najvišji partijski forum izrazil našim prosvetnim delavcem zaupanje s tem, da o kontroli pravi: »Kontrola ne sme temeljiti na birokratskem nezaupanju do ljudi, marveč na delu in sodelovanju z njimi, na pomoči, ki jim je potrebna.« (H. Djilas.)
Beograjski komentar sprva nad-zorniško poslovanje navidez zožuje, vendar vidimo, da v zaključku zelo razširi novo kontrolno dejavnost in jo dirigira v smer pomoči učiteljstvu. V tem je bistvo nadzomiške funkcije, naziv je pa sekundarnega značaja! Zato bo ostal slej ko prej ideal nadzorništva tovariš-pedagog, strokovno in politično razgledan, ki nam bo ob vsestranskem sodelovanju pomagal in nas dvigal h kvalitetnemu delu in prav takim uspehom v pravi socialistični šoli. — c.
prava težja od pismene, ima pa »dobro posledico, da usposobi učitelja tako, da po nekaj letih obvlada snov in metodo zares suvereno«. To so vabljive sirene za naše mlade tovariše in tovarišice, dvomim pa, da se jim bodo udali! Morda jim bodo prisluhnili tisti, ki jim je lagodno delo prijetno. Marsikdo bo morda celo opustil svoje obširne priprave, saj bo z ustno pripravo »po nekaj letih« vsakdo lahko suveren metodik. Nikoli pa ne bo priznal takih trditev učitelj, ki mu je šolsko delo bistvo življenja. Tisti učitelj, ki hoče stalno izboljševati svoje delo, ki nenehno išče poti in sredstva za čim boljše učne uspehe, bo z veseljem sedel k svoji pripravi in bo s temeljitim razmišljanjem zbral vse elemente, ki so potrebni za čim boljšo učno uro: pravilne snovne, didaktične, tehnične komponente bodo šele dale zares prave rezultate kvalitetnega učnega dela. To pa se mora izvršiti pismeno v čim preglednejši obliki! Sama snovna dispozicija ne bo zadostovala, saj ne nakazuje najvažnejše metodične poti, brez katere bo učna ura le stihijska (slu-čajnostna) zadeva, ne pa vestno planirana dejavnost široko zasnovanega smotra, ki ga šola mora doseči. Tudi starejši tovariši (z nad 30 službenimi leti) si sestavljajo danes temeljite pismene priprave, kaj šele mladi rod šolnikov s komaj nekaj službenimi leti! Nam vsem gre za kvaliteto dela in uspehov!
Tov. V. R. priznava drugemu in tretjemu načinu priprave »garancijo tako za snov kot način pouka«, vendar je poudarek na oni prvi, najbolj kratki pripravi, ki jo pa mora danes vsakdo odločno odklanjati. Borba proti verbalizmu bo uspešna le s temeljito pripravo.
Ko podrobno obravnavamo resolucijo o izboljšanju pouka, nikakor ne moremo brez kritike mimo takega »poenostavljanja« ukrepov, nujno potrebnih za temeljito delo v naših šolah. Vestno planiranje pouka je že stara tradicija slovenskega šolstva, zato bi pomenil vsak odklon na tem področju grobo napako.
ržavlfane naše FCUJ moramo dvigniti na višjo stop-fo znanja in Iculture. Ustanoviti moramo znanstvene istltute, omogočiti, da se vzgajajo in ustvarjajo Kadri, i bodo razumeli dutja našega časa, za Katere stare orme niso ovira, da bi se ne lotili tudi najdrznejši^ odviaov v našit} gospodarsKIO vprašanjid- TITO
Še nekaj o pripravi na pouk
Ko so nam fašisti požgali med okupacijo staro zasilno šolsko poslopje, smo že sklenili, da bomo po končani vojni sezidali novo, moderno šolo, ki bo ustrezala vsem pedagoškim pogojem. In res je naše ljudstvo takoj po vojni sklenilo, da postavi najprej novo šolo, potem šeje popravi porušene hiše.
Pri vseh težnjah našega ljudstva je veliko pomagala ljudska oblast, ki je obljubila, da bo pomagala z denarjem in materialom. Ko smo videli dobro voljo od strani ljudske oblasti, smo poiskali primeren prostor in poiskali načrt, nato pa zavihali rokave in prijeli za krampe in lopate s tako ljubeznijo, da je bilo veselje. Nihče ni tarnal, da ■nima časa, vsi smo gradili svojim otrokom sodoben dom kulture in prosvete.
Prva je začela naša mladina. Z veselo pesmijo je šla kopat pesek in sekat les, vozniki pa so se obvezali, da bodo vozili material za novo šolo. Nekateri, ki niso verjeli, da bo vstala nova šola, so se smejali, a so kmalu sprevideli, da bo le resnica. Ko je bilo že dovolj materiala, peska, apna in cementa pripravljenega, smo poklicali zidarje in začeli smo zidati temelje. Vozniki so bili pridni, vedno so bili pripravljeni, da zaprežejo vozove in zvozijo potrebni material, magari ponoči. Vsak naš član je imel načrtno določeno delo. Pri vseh akcijah so pomagale množične organizacije. Da smo šli s tako ljubeznijo na udarniško delo za novo šolsko stavbo, je vzrok v tem. ker je bila že dolgoletna želja naših očetov, da dobimo na Muljavi novo šolo. Režimi v stari Jugoslaviji niso privoščili naši mladini nove šole, ampak so se zadovoljili z raznimi temnimi prostori starih gostiln in sličnim. Od najstarejšega očanca do najmlajšega pionirja, vse je hitelo na delo, da z udarniškim delom pospeši
gradnjo nove šole. Posebno vneto so ves čas gradnje pomagali pionirji Jurčičevega odreda, ki so prispevali 5'400 delovnih ur. Vsako priliko prostega časa so izrabili ter pomagali pri lažjih delih. Oni so se najbolj potrudili, ker so vedeli, kolikor preje zgrade šolo, toliko preje bodo hodili v novo šolo. Spomladi 1. 1947 smo začeli z gradnjo, v jeseni oktobra smo jo že toliko dogradili, da se je lahko v njej začel pouk. Leto kasneje je bila celotna stavba dograjena. Poleg šolske stavbe je zgrajena še stanovanjska stavba, kjer ima vsak učitelj primerno sta-novaje s kuhinjo. Na prijaznem gričku stojita dve lepi enonadstropni stavbi, ki bosta v ponos še poznim rodovom. Vsega skupaj smo napravili 12.000 prostovoljnih delovnih ur, poleg številnih prevozov lesa, peska, apna. cementa in kamna za skupno vrednost 500.000 dinarjev. Imeli smo več kulturnih prireditev, kar je delo še pospešilo. Ko je bila nova šola dograjena, smo imeli otvoritev, na katero smo povabili vse požrtvovalne delavce in voznike našega KLO-ja. Med gradnjo nas je obiskoval tudi »Triglav film« ki je posnel naše delo in smo tako prišli na platno prav po naključju, da nas gledajo po domovini v »Obzorniku« štev. 25.
Vemo, da je bilo naše delo v primerjavi z delom po širni naši domovini majhno, vendar v tako mali vasici smo napravili mnogo, saj smo gradili ne samo šolo, ampak tudi ljudi, ki se zavedajo, da delajo zase in svoje potomce. Hvaležni moramo biti ljudski oblasti za pomoč, hvaležni pa tudi inicia-torjem, ki so pravi čas zagrabili za delo in tako srečno dogradili v tako kratkem času eno najmodernejših šol na našem podeželju. Pot v socializem bo lahka, če bomo imeli tako zavedno ljudstvo, kot ga ima Jurčičev rojstni kraj.
Perko Jože
TOV. BLAGAJNIKOM
V 3. štev. »Prosvetnega delavca« smo opozorili blagajnike mestnih in okrajnih odborov ter podružnic, ki same upravljajo s fondi, na predložitev zaključnega računa za leto 1949 in dodali temu opozorilu tudi vzorce za to, kaj in kako naj poročajo.
To opozorilo smo ponovno omenili tudi v 5. številki, ko smo prikazali, kako opravljajo blagajniki svoje blagajniške dolžnosti. Bržčas so nas mnogi tudi obsodili, da smo godrnjavi in sitni. Naslednje pa naj pove, zakaj smo »godrnjavi« in »sitni« ter da terjamo le tisto, kar je res blagajnikova dolžnost.
Te dni je dobil RO od CU naslednji poziv:	»Prosimo, da nam
takoj sporočite v globalnem iznosu stanje vseh fondov vaših podružnic na dan 31. XII. 1949 in da nam vnaprej pošiljate ta poročila za vsako tromesečje.«
To se pravi: Po prvem naročilu naj RO predloži v globalnem iznosu pregled stanja fondov na dan 31. XII. 1949 in to takoj. Kje naj vzame .RO podatke za tak pregled? Kajpada le iz zaključnih računov za leto 1949.
Račune bi moralo poslati (po lanskem stanju): 20. okr. odborov, 15. okr. podružnic, 38 podružnic, ki se še niso prepričale, da bi bilo zanje bolje, ako bi predale % za fonde svojim mestnim, oziroma okrajnim odborom, ter 5 podružnic, ki upravičeno upravljajo svoje fonde — skupno bi tedaj moral prejeti RO že do 20. januarja t. 1. ali vsaj takoj po pozivu v »Presvet, delavcu« 78 zaključnih računov za leto 1949.
Republiški odbor pa je prejel do
danes — štirinajst zaključnih računov, t. j. ne polnih 19% ...
To dejstvo govori tako glasno, da bi vendar že smelo zganiti tov. blagajnike, ki si pač lahko predstavljajo, s kakšno muko in s koliko nepotrebno izgubo časa si je mogel Republiški odbor sestaviti pregled, ki ga je zahtevala Centralna uprava.
Brez posebnega poziva pa opozarjamo vse forume, posebno še blagajnike na drugo navodilo zgoraj omenjenega dopisa Centralne Uprave, ki zahteva odslej tromesečna zaključna poročila o stanju fondov. Ker smo prvo tromesečje zaključili z dnem 31. marca t. L, naj takoj pošljejo vsi forumi, ki sami upravljajo fonde, Republiškemu odboru tako poročilo, po vzrocu, ki naj velja kot stalni vzorec:
Za vsak fond posebej:
a)	stanje fonda ob začetku tromesečja,
b)	prirastek fondu in izdatek iz njega v tem času, •
c)	stanje fonda na dan zaključka tromesečja (31. III., 30. VI., 30. IX. in 31. XII.).
Če Republiški odbor teh poročil ne bo pravočasno dobil, bomo prisiljeni domnevati, da naši funkcionarji ne čitajo »Prosvet. delavca«. Ta naš sum podkrepljuje dejstvo, da se še niso odzvale pozivu, naj poravnajo dolžne zneske za »Pravila SPRJ«, podružnice:	Laško, Šent-
jurij, Šoštanj, Dol. Lendava. Gor. Radgona, Slov. Bistrica, Črnomelj in okr. odbor Poljčane, in da Republiški odbor zaradi zaostankov za letovanje v 1949. letu še danes ne more zaključiti računov za to leto.
ČIČIGOJ IN SESTANKARJI
Sestankarji so sesalci, najvišji in najpopolnejši razred vretenčarjev, tako rekoč. Imajo um, ki je pri nekaterih bolje, pri nekaterih slabše razvit, proste volje, samostojnosti in prilagodljivosti pa nobene. Sestankarji imajo pratiko s svetniki, a od vseh časte najbolj enega in edinega — sv. Birokracija. Kot sesalci imajo sestankarji prav tako kakor zveri, najpopolneje razvito zobovje. So torej nekakšne zveri za ostale, manj razvite sesalce. Ne zadovoljujejo se s hrano, kakršno so uživali v mladosti, z mlekom, ne, sestankarji po nekakšnem prirojenem nagonu izvabljajo svoje žrtve .na slabo ali sploh nepripravljene sestanke, kjer se hranijo tako, da žro živce in pijejo kri svojih žrtev!
Takšne sestankarje je pričel učitelj Čičigoj sovražiti. Še več: napovedal jim je boj. Ta boj je trd, upanje na zmago dvomljivo, ker je pričel lomiti kopje z zvermi, ki se hitro množe in jih je vedno več.
Sedi takšenle sestankar v okrajnem mestu Bobojedistanu in piše, piše, piše. Kaj piše? Vabila na sestanek. Ta vabila so napisana v ne-
kakšni latovščini, kajti interpunkci-je, pravopisnih pravil in pravorečja sestankar še sedaj ne pozna, kljub temu, da so ga vse šole Bobojedista-na povabile v izobraževalni tečaj. Toda kaj bi njemu izobraževalni tečaj! On zna vse, je sestankar in polihistor tako rekoč. Potem romajo vabila svojo pot. Tudi učitelj Čičigoj ga je deležen. »Jutri v Soboto 25 Dne tega Meseca bo Tukaj intukaj zelo Važen Sestanek. Začetek točno ob 8. uri zjutraj. Vabljen si tudi ti Tovariš in tvoja Dolžnost je, da boš zagotovo prišel na Sestanek!« se glasi vabilo, ki ni niti datirano niti čitljivo podpisano. Učitelj Čičigoj je v precepu: »Če se sestanka ne udeležim, mi bo sestahkar obesil reakcionarja, če grem in zapustim šolo ter pouk, mi bo upravičeno zameril prosvetni inštruktor, da zanemarjam službene dolžnosti,« se jezi na koordinacijo, ki je sestankar ne pozna, a bi vendar ne bilo nič bolj enostavnega, kakor obvestiti o nujnosti sestanka okrajnega poverjenika za prosveto. »Grem,« sklene Čičigoj, »kajti z inštruktorjem se bom že kako pogovoril, če mi bo zameril,
kajti on je tovariš, sestankar pa je zver«. In gre na pot. Vstane ob štirih zjutraj, kajti dolga je pot na postajo. Potem le pričaka vlak, ki ga prezeblega prepelje v mesto Bobo-jedistan. Tamkhj sreča še druge tovariše, ki so prejeli pismeno vabilo na sestanek.
Ura odbije osem. Nič. Ura odbije devet — še vedno nič. Povabljenci sede v prostoru Tamintam in čakajo, čakajo. Ob desetih dopoldne prisopiha Tainta in pravi: »Sestanka ne bo. Tovariš, ki bi moral držati (!) sestanek, je odšel na teren.«
In učitelj Čičigoj odide domov. Ko se vrne z večernim vlakom in s postaje domov, je polnoč. Doma ga pozdravi zaskrbljena žena Kuni-gunda: »O, le kje si hodil! Ob sedmi uri zvečer te je iskal nekakšen tovariš iz mesta Bobojedistana. Zelo je bil nejevoljen, ker te ni bilo.«
»Kaj je hotel? «
»Moral bi se udeležiti sestanka, ki je bil v šoli. Pogrešal te je, ker je pričakoval, da boš govoril to in to. Dejal je, da je tvoja dolžnost, udeleževati se sestankov, ne pa se sprehajati po Bodojedistanu in zanemarjati svoje dolžnosti.«
»Sto hu ...« Ni izgovoril do kraja. »Pa kdo je bil?«
»Kako naj vem!« je zatarnala Kunigunda. »Prišel je kakor burja, mi mimogrede pomolil roko in dejal: »Zvone!«
»Hm, Zvone... Zvonetov je mnogo.« Čičigoj nejevoljen leže in zaspi. Ponoči se mu sanja o sestanku.
Naslednje jutro ga navsezgodaj zbudi kurir KLO-ja. »Podpišite, tovariš Čičigoj!« mu vošči dobro jutro. In Čičigoj prečita vabilo na sestanek, ki bo zvečer, ter ga podpiše. »Sestanek je važen,« čita. »Udeležite se ga vsi, ker bo na sestanku govoril tovariš Iksipsilon iz Boboje-dostana. Važno!«
Pod večer pravi Kunigunda s prestrašenim glasom: »Samo še pet minut potrpi, večerja bo zdaj zdaj kuhana. Ne hodi lačen z doma.«
»Ne, večerja zdaj ni važna,« odgovori Čičigoj. »Sestanka ne smem zamuditi.«
In odide.
Velika pisarna KLO-ja je nabito polna ljudi. Vsi so bili povabljeni na sestanek. Vsi so prišli, ker jih je zvabilo z doma zanimanje, kaj bodo novega zvedeli in slišali. Ubogi predsednik nervozno pogleduje na uro, ljudje čakajo, čakajo, čakajo.
Mine ura, mineta dve, od nikoder ni nikogar.
»Pa zakaj ste nas klicali?« postajajo kmetje jezljivi, ker so od celodnevnega trdega dela utrujeni in bi šli radi k počitku, a le potrpežljivo čakajo. Po dveh urah mučnega čakanja pride nekdo od nekod in pravi, da tovariša referenta ne bo, ker je zadržan zaradi važne seje v Bobojedistanu.
Ljudje mrmraje odidejo v oddaljene vasi. Zadnja dva, ki zapustita zadimljeni prostor, sta predsednik in Čičigoj.
Naslednji dan prejme Čičigoj spet vabilo na sestanek. Zvečer, točno ob osmih. Pridejo trije referenti. Važno. Podobno vabilo je romalo v podpis od vasi do vasi.
Večer. Pridejo trije referenti. Četrti je Čičigoj, peti predsednik KLO-ja. In konec. Ljudi ni in ni. Sestankarji čakajo uro, potem pa prično žreti živce in piti kri Čiči-goju, češ, da je njegov okoliš nazadnjaški, ljudstvo sabotersko itd. Cele litanije.
Sestankarji so sesalci, ki so zmožni iz človeka izsesati veselje do slehernega dela.
Lojze Zupanc.
Ttreluie uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zorn. Uredništvo in uprava Ljubljana, Miklošičeva 22/11. Telefon 45-86. Letna naročnina din 80.—. Številka čekovnega računa 604-90603-15
Tiska tiskarna »Jože Moškrič«, Ljubljana