gioielli - dragulji ¿Ifmolalan vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.it Na Padričah se veselijo štirinajstice, imen dobitnikov visokega zneska pa seveda niso razkrili /9 Formaldehid iz solkanske Livarne ne ogroža zdravja Goričanov V okviru Majence so odprli vrsto umetniških razstav, danes pa bodo nagradili najboljša vina in olja >/10 Primorski SOBOTA, 5. MAJA 2007 Št. 1G6 (18.889) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) Enotni tudi ko bo šlo zares? Ivan Lukan V vprašanju ureditve dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem se stvari očitno hitro bližajo odločilni fazi. Kancler Alfred Gusenbauer se je v zadnjih tednih sestal z župani prizadetih dvojezičnih občin, t.i. domovinskih organizacij, predsedniki koroških deželnozborskih strank in tudi predstavniki koroških Slovencev. Manjka mu torej »samo« še razgovor z Jorgom Haiderjem. Ni treba biti prerok, da bo prav ta razgovor odločilnega pomena za nadaljnji razplet tega problema oz. za odgovor, ali bo prišlo do trajne in manjšino sprejemljive rešitve - ali je spet ne bo. Po vsem, kar je desničarski populist počenjal v zadnjih mesecih in letih, ko je do skrajnosti izzival, zasmehoval in poniževal pravno državo in demokracijo, si nihče ne upa napovedati, kaj čaka kanclerja in pravkar izvoljeno rdeče-črno koalicijsko vlado. To velja tudi za slovensko manjšino na Koroškem in njene predstavnike, ki so na Haiderjev najnovejši poskusni balonček, ko je v boj proti tablam poslal svojega poslovodjo Petznerja, odgovorili enotno. Ocenili so, da je imel Petznerja zgolj nalogo, da vnese nesoglasje ne le v vrste Gusenbau-erjevih socialdemokratov na Koroškem, temveč posredno tudi v manjšinske. Poskus je - vsaj zaenkrat - spodletel na obeh ravneh. Toda dogajanja julija lani so resno opozorilo, da se bo scenarij oz. pritisk na Slovence ponovil oz. še močno zaostril. Haiderjevemu pritisku se bo na koncu pridružil tudi Dunaj. Tedaj, ko bo dejansko šlo zares, bo odločilno, ali bo slovenska manjšina ostala enotna! TRST - Srečanje med krovnima organizacijama po petih mesecih Vodstvi SKGZ in SSO: zaščita in sodelovanje Izvajanje zaščitnega zakona in medsebojni odnosi Vodstvi SKGZ in SSO sta na prvem letošnjem skupnem srečanju govorili o odprtih vprašanjih, ki zadevajo manjšino kroma TRST - Vodstvi krovnih organizacij SKGZ in SSO sta se včeraj po petih mesecih spet sestali. Govor je bil o izvajanju zaščitnega zakona, o potrditvi seznama 32 občin, v katerih naj bi izvajali zaščitne norme, o povišku državnih prispevkov, ki so že poldrugo desetletje nespremenjeni in jih je inflacija izpod-jedla za več milijonov evrov, in o finančni stiski, v kateri so se prav zaradi tega znašle številne manjšinske ustanove. Na srečanju so udeleženci spregovorili tudi o medsebojnih odnosih med krovnima organizacijama, ki so se v preteklih mesecih nekoliko ohladili. Izne-šen je bil predlog o pogostejših srečanjih, na katerih naj bi sproti obravnavali odprta vprašanja, da se ne bi le-ta s časom kopičila. Srečanje je potekalo v dobrem vzdušju, na katerem so se udeleženci odkrito soočili z odprtimi vprašanji. V tržaškem urbanističem načrtu je za romsko naselje že predvideno območje, vendar je to sedanja občinska uprava »spregledala« Na 7. strani Devin-Nabrežina: leva sredina predstavila ugovore proti gradbeni špekulaciji, desnosredinska koalicija pa kandidate za skorajšnje volitve Na 8. strani TRST - Ob negativnem stališču odbornika Antonaza Deželni odbor namerava izreči pozitivno mnenje o uplinjevalnikih TRST - Deželni odbor namerava izreči pogojno pozitivno mnenje o načrtih španskih družb Endesa in Gas natural za uresničitev plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. To stališče so na predlog podpredsednika Morettona neformalno sprejeli vsi člani deželne vlade, razen odbornika Roberta Antonaza, na seji, na kateri so se včeraj zbrali v San Quirinu pri Pordenonu. Do formalnega sklepa bo predvidoma prišlo v prihodnjih tednih. Stališče Illyjeve uprave je bilo deležno izredno ostrih kritik na javnem zborovanju, ki ga je sinoči priredil v Trstu Odbor za zaščiti Tržaškega zaliva. Na 6. strani ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK Ace Mermolja potrjen na mestu predsednika Odbor za zaščito Tržaškega zaliva je sinoči priredil javno zborovanje proti plinskima terminaloma kroma TRST - V četrtek, 3.maja se je sestal novoizvoljeni odbor Zadruge Primorski dnevnik. Sejo je uvedel Lojze Abram in predlagal naj odbor ponovno izvoli za predsednika Aceta Mermoljo. Predlog je bil soglasno sprejet. Ace Mermolja se je vsem zahvalil za potrjeno zaupanje ter predlagal za podpredsednika Livia Valenčiča, ki je prav tako prejel soglasje. Za tajnika je odbor imenoval Tomaža Bana. V predstavitvi programa dela je Ace Mermolja izrazil zavzetost Zadruge PD in samega Primorskega dnevnika, da bi čim prej prišlo do izvajanja zaščitnega zakona. Naglasil je nujo, da se odobri sez- nam občin, kjer naj zakon št.38 velja v celoti. Poudaril je še, da bi morala vlada že letos urediti finančni položaj manjšine. Prispevki za kulturne, medijske, izobraževalne, športne in druge dejavnost so 15 let nespremenjeni. Istočasno pa je država veliko prihranila z neizvajanjem zakona, kar je šlo na škodo manjšine. Manjšinske ustanove, organizacije in mediji, med katerimi je tudi Primorski dnevnik, ki zaposlujejo ljudi, so že izvedli možno krčenje. Sedaj se odpira vprašanje golega obstoja. Preprečiti je treba, da bi pričeli zapirati najpomembnejše kulturne, medijske in druge dejavnike ter odslavljati visoko specializirane ljudi. 2 Sobota, 5. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Stalne zgodbe in afere v zvezi z Vzajemno Boštjan Lajovic / Letošnji praznični dnevi ob dnevu upora proti okupatorju so minili brez večjih ideoloških polemik in spopadov o polpretekli zgodovini Slovenije. Seveda iz tega ne gre sklepati, da so se Slovenci spravili, vendarle pa je spodbudno, da se javne polemike ne vrtijo le o preteklosti. Med zgodbami, ki so te dni polnile časopisne strani velja tokrat omeniti zdravstveno zavarovalnico Vzajemno, ki združuje okrog 900 tisoč zavarovancev. Za slovenske razmere je Vzajemna pravi gigant, ki suvereno vlada na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in je ravno zato zanimiva in mamljiva poslovna priložnost za novodobne kapitaliste. Okrog Vzajemne se spletajo različne zgodbe in afere že vse od njenega nastanka, prvič pa je prišla na naslovnice v času, ko jo je vodil nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar. Ta je leta 2002 kandidiral za predsednika republike in mnogi so mu pripisovali spodobne možnosti v boju z Janezom Drnovškom in Barbaro Brezigar. Potem pa so v javnost na še zdaj nepojasnjen način prišli podatki o njegovi plači, ki je bila za slovenske razmere res kar precej visoka, okrog 3 milijone tolarjev bruto, torej slabih 13 tisoč evrov. Arhar na medijski umor, kot so nekateri opisovali afero, ni znal prepričljivo reagirati, na volitvah pa je pogorel. Kakorkoli, Arharja je na čelu Vzajemne zamenjal mladi Marko Jaklič, ambiciozni pravnik, ki je dal zavarovalnici povsem drugačen zagon. Arhar jo je vodil umirjeno in predvid-no, z Jakličem pa je Vzajemna postala nočna mora vseh politikov, še zlasti obeh ministrov za zdravje, Dušana Kebra in Andreja Bručana. Jaklič je namreč odkrito napovedal, da bo Vza- jemno preoblikoval v delniško družbo, češ da ji sedanja lastniška oblika, torej vzajemno lastništvo vseh 900 tisoč zavarovancev, omejuje poslovne priložnosti in zmanjšuje konkurenčnost na trgu. Jaklič preoblikovanje utemeljuje predvsem z dejstvom, da sta na trgu še dve zavarovalnici, ki se kot delniški družbi ukvarjata tako z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem kot tudi drugimi zavarovalniškimi produkti, medtem ko je Vzajemna zaradi svoje lastniške strukture omejena. V osnovi ima Jaklič sicer prav, verjetno bi Vzajemna poslovala drugače, če bi bila del- Za slovenske razmere je Vzajemna pravi gigant, ki suvereno vlada na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in je ravno zato mamljiva poslovna priložnost za novodobne kapitaliste niška družba, njeni dobički bi bili bržkone večji, vendar je ravno v tem smisel njenega obstoja. Zdaj je njen cilj predvsem skrb za čim boljše pogoje za vse zavarovance, po načelu vzajemne solidarnosti. Principi delniške družbe seveda zasledujejo predvsem dobiček in ne poznajo solidarnosti. Ko bi Vzajemna postala delniška družba, bi bržkone doživela usodo nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb: zavarovanci bi svoje lastniške deleže za majhen denar prodali, tako kot so nekoč certifikate, zavarovalnica pa bi pristala v rokah nekaj lastnikov, ki bi poceni prišli do največje zavarovalnice. Na spisku najbogatejših Slovencev je kar nekaj »pidovskih« milijonarjev, ki so do premoženja prišli z odkupom in koncentracijo certifikatov. Jakličeva argumentacija ima še eno šibko točko: podatki kažejo, da v državah Evropske unije posluje približno šest tisoč zavarovalnic, ki se ukvarjajo z zdravstvenim zavarovanjem, od teh jih je kar polovica, tri tisoč, vzajemnih in vse poslujejo uspešno. Tudi poslovni rezultati slovenske Vzajemne so dobri, verjetno bi bili še boljši, če bi uprava z Jakličem na čelu vso energijo namenjala poslovanju in se ne bi toliko zapletala v spore glede preoblikovanja in lastninjenja. Kot je videti, je vladi zdaj končno uspelo zaustaviti nalet vodstva Vzajemne. Pripravili so predlog zakona, ki sicer omogoča preoblikovanje, vendar pod zelo strogimi pogoji. Strinjati se mora vsaj 700 tisoč zavarovancev Vzajemne, kar bo težko uresničiti, dodanih pa je še nekaj finančnih varovalk, ki jih tudi ne bo lahko izpolniti. Vendar, Marko Jaklič je doslej pokazal izjemno iznajdljivost in, to je treba priznati, pogum, v boju z državo in politiki, zato ne dvomim, da bo tudi tokrat našel neko novo možnost, ki bo ministru Bručanu povzročala glavobol. Končajmo pa z neko drugo temo, ki se mi je utrnila ob prebiranju poročil o komemoraciji za umrlim nekdanjim hrvaškim predsednikom vlade Ivi-co Račanom. Na komemoraciji so bili zbrani vsi, tudi največji Račanovi politični tekmeci in nasprotniki, na čelu z Ivom Sanaderjem. Vsekakor lep in zgleden primer politične kulture in dostojanstva v sosednji državi. Skoraj prepričan sem, da v Sloveniji kaj takšnega politiki ne bi zmogli. SLOVENIJA - Kmalu v Državnem zboru novela protikadilskega zakona Kadilcem bo letošnje poletje prineslo nove stroge omejitve LJUBLJANA - Od poletja bo življenje kadilcev v Sloveniji pri predajanju njihovi razvadi težje. Še v prvi polovici leta naj bi namreč državni zbor sprejel novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki jo je vlada pripravila konec aprila. Bistvo novele, ki jo je javnost večinoma naklonjeno sprejela, je razširitev prepovedi kajenja v javnih in delovnih prostorih. Veliko držav v EU je že uveljavilo različne stopnje prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih, tudi restavracijah, zato je "čas za razpravo na evropski ravni", je ob predstavitvi protikadilske zelene knjige konec aprila v Bruslju poudaril evropski komisar za zdravje Mar kos Kiprianu. "Celovita prepoved bi bila najučinkovitejša," je poudaril in pozval vse članice EU, naj sledijo zgledu Irske, Italije, Malte in Švedske, ki so cigareto v zaprtih javnih prostorih že prepovedale. Eurobarometrova raziskava kaže, da 80 odstotkov Evropejcev podpira prepoved kajenja v zaprtih javnih in delovnih pro sto rih, na klo nje na pa ji je tu di ve či -na kadilcev - 70 odstotkov. Podpora strožji prepovedi kajenja je visoka tudi v Sloveniji, kjer 87,6 odstotka vprašanih podpira strožjo prepoved kajenja. Predlog, ki čaka na obravnavo v DZ, predvideva možnost kajenja le še v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni s tobačnim dimom onesnaženemu zraku. Kot izjemo popolni prepovedi kajenja novela navaja odprte javne in delovne prostore, posebej za kadilce določene hotelske sobe, bivalne prostore v socialnih in drugih varstvenih zavodih, bivalnih skupnostih in zaporih, kadar v njih živijo samo kadilci, ter kadilnice. V teh se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi. Z novelo naj bi zvišali tudi starostno mejo za nakup tobačnih izdelkov, in sicer z dosedanjih 15 na 18 let, ter uvedli sta- ■ rostno mejo 18 let za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke. Številne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s promocijo zdravja, pa so ministrstvu za zdravje predlagale nekatere še strožje ukrepe. V Cindi Slovenija so tako predlagali, da bi se v novelo zapisalo obvezo, da morajo proizvajalci tobačnih izdelkov na embalaže tobačnih izdelkov zapisovati številko svetovalnega telefona za pomoč pri opuščanju kajenja, kar so na ministrstvu upoštevali. Na vsebino novele so imeli nekaj pripomb predvsem gostinci. Iniciativa Združenja ponudnikov gostinskih storitev je izrazila bojazen, da bo novela pomembneje prizadela gostinsko dejavnost v Sloveniji. Zato so zahtevali določene izjeme v primeru gostinske dejavnosti, še posebej kar se tiče kadilnic, in opo- zorili na možen upad dohodkov v gostinstvu. Na take bojazni, ki se pojavljajo tudi v drugih državah, je evropski komisar za zdravje Kiprianu odgovoril s trditvijo, da restavracije, v katerih so uvedli prepoved kajenja, "niso bankrotirale, ljudje še vedno pijejo in jedo v takšnih restavracijah". Prva članica EU, ki je uvedla popolno prepoved cigarete v zaprtih javnih prostorih, je bila Irska leta 2004. Za tem so ji s strogimi ukrepi sledile Italija, Malta in Švedska. Junija naj bi temu zgledu sledili Estonija in Finska, prihodnje leto pa še Francija. Celo v Nemčiji, ki je vedno veljala za "kadilski in tobačni paradiž", poteka razprava o tem, kako omejiti kajenje. Kiprianu upa, da bodo imele do konca njegovega mandata, to je do konca leta 2009, vse države EU enotno protikadilsko politiko. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Ni lahko biti družina. Še manj lahko je družina postati. Včasih si mladi pari, ko pričakujejo prvega otroka, predstavljajo, da bodo to postali zelo enostavno, brž ko se bo rodil tretji član. Kakor da bi do tega prišlo kar samo od sebe. Izkušnje govorijo drugače: za družinsko življenje se moramo na nek način pripraviti in se zanj vež-bati. Hočeš -nočeš otrokov prihod popolnoma predrugači »življenjsko filozofijo«, ki smo jo še gojili do njegovega rojstva. Spremeni se način gledanje na stvari - predvsem materi, pa tudi očetu, ko je dovolj soudeležen. Mnogi bodoči starši mislijo, da bo po otrokovem rojstvu le več dela in skrbi, ne predstavljajo pa si, da bo novo rojstvo tako predrugačilo stvari, da lahko pride celo do krize v partnerskem razmerju. Včasih zaradi tega, ker se nova starša postavita drug nasproti drugemu kot tekmeca, od katerih vsakdo meni, da bo znal bolje vzgajati, drugič pa se pojavi neke vrste ljubosumje. Zakaj žena posveča več svoje pozornosti in svojega časa novorojenemu bitju kot pa njegovemu očetu? Skratka vloga staršev ni dana z neba, treba jo je utrditi, postati izvedeni v odnosih do otrok, hkrati pa tudi ne pozabiti na potrebe partnerske zveze v dvoje. Tudi ta potrebuje svoj čas za pogovor in skupno doživljanje. Za to, da postane družina utečeno »moštvo«, so potrebni čas, zavzetost in razumevanje ter veliko potrpljenja, na primer ko nam ponoči naš dojenček krati dragocene urice spanja. Včasih zaradi dnevnih dolžnosti, ka- terim se ne moremo izogniti, in iščemo način, kako bi si pomagali, naredimo vse še bolj zapleteno; posebej takrat, ko so delovne zadolžitve staršev odvisne od premičnega urnika. Velik korak naprej pa pomeni zavest novih staršev, da se mora njun dotedanji ritem življenja zaradi novega člana pre-drugačiti. Tako se izogneta konfliktom, ki se rojevajo iz neusklajenosti potreb družine in osebnih potreb posameznih članov. Družina je dinamična skupnost, ki se spreminja s spreminjanjem njenih članov (z rastjo, z odhodom, boleznijo, smrtjo itd.) Načina, kako naj se družina vede ali organizira, ni mogoče stisniti v splošno veljaven recept. Njeni člani niso vedno dovolj elastični, da bi spremembe sprejemali sproti - postopek je daljši in zahtevnejši. Stvari se brusijo počasi. Sliko idealne družine, ki smo si jo morebiti izdelali v možganih, še preden bi to konkretno izkusili, moramo, če že ne odstraniti, vsaj temeljito prilagoditi resničnosti. Vse to seveda lahko dosežemo, če poiščemo priložnost za pogovor v dvoje, če vztrajamo v prizadevanju, da bi nam vsakdanje težave ne skrhale veselja nad življenjem v dvoje. Nekateri psihologi menijo, da pride do težav ali celo do prave krize med partnerjema pri poskusu ustvarjanja lastne družine oziroma po rojstvu otroka velikokrat zaradi tega, ker pomeni otrok popolno preobrazbo v navadah dveh ljudi, ki sta bila prej par. Z otrokom se pojavi novo močno čustvo - starševstvo. To je tedaj prevladujoče in načne vse prejšnje življenjske navade. Novo situacijo doživljajo ženske in moški različno. Moškemu se zdi, da je zapostavljen in da mu je bila odvzeta pozornost, mlada mama pa se ob vseh novih obveznostih počuti tudi v zakonu nenadoma preobreme-nje na. Oba pravzaprav čutita novo odgovornost. Oba bi želela za seboj nekoga, ki bi jima pravilno svetoval, ko se spopadata s povsem novimi vprašanji, težavami in problemi, ki so včasih videti večji in bolj črni kot dejansko so, prav zaradi tega, ker so navadno močno čustveno obarvani. Številne težave bi lahko odpravili z nekoliko praktičnega duha: z dogovorom, da otrok prespi včasih pri starih starših, da gre na sprehod s teto, stricem ali družinsko prijateljico, tako da se »novopečena« starša nekoliko razbremenita in se ne počutita pod pritiskom obveznosti, ki je neod-stranljiva. Verjetno je najbolj pomembno predvsem to, da tudi mladi starši ugotovijo, kaj pravzaprav hočejo in svoje- ga otroka občasno za krajši čas zaupajo kakemu drugemu članu širše družine ali prijatelju. Razumljivo je, da si morata nova starša marsikatero nalogo porazdeliti. Ko eden pazi na otroka, lahko drugi nakupuje in podobno. Kljub vsemu pa ostaja še cela vrsta skupnega početja. Veliko staršev že od vsega začetka jemlje svoje otroke k vsem opravkom (če je le mogoče) s seboj. Dve odrasli osebi, ki sta doživeli starševstvo, morata skrbeti tudi za svoje dobro počutje: če je mama prej redno zahajal k frizerki, naj se sedaj ne odreče temu prijetnemu zadoščenju. Odlično bo, če bo partner priskočil na pomoč, popazil na otroka in omogočil svoji ženi nekaj uric sproščenega odhoda od doma. V družini je pač tako, da mora vsakdo nekoliko potegniti nazaj svoj jaz in svoje pravice, zato da se življenje nadaljuje dovolj harmonično. Misliti si, da bo življenje para enako kakor prej tudi po rojstvu otroka, je nesmisel in ni realno. Vsekakor pa mo- V družini je pač tako, da mora vsakdo nekoliko potegniti nazaj svoj jaz in svoje pravice, zato da se življenje nadaljuje dovolj harmonično. Misliti si, da bo življenje para enako kakor prej tudi po rojstvu otroka, je nesmisel in ni realno ra dvojica težiti za tem, da goji svojo medsebojno navezanost. Zelo je pomembno, da nova starša ne opustita skupnih dejavnosti, ki sta jih imela pred rojstvom otroka. Od časa do časa si morata privoščiti tudi čas samo zase. Večerjo v dvoje ali ogled kina. Samo tako se razdalja med njima ne bo večala in bosta ohranila sozvočje. Velikokrat jima to omogoči le primerna družinska organiziranost. Važno je torej gojiti medsebojno ljubezen, zanimanje drug za drugega in iz tega dialog tudi za tem, ko se bo družina spreminjala. Ena pravila veljajo, ko si dva odrasla odredita dejavnosti celega dne ob službi in drugih obveznostih, druga pa, ko se jima pridruži »neznanka«, novorojenček. Takrat ni več toliko časa za načrtovanje, ali pa je ob načrtovanju nujna dovolj prepričana fleksibilnost: nameravali smo na krajše počitnice ob prvomajskih praznikih, sedaj pa ima mali vročino in iz tega ne bo nič. Ne zagrenimo si življenja zaradi tega, poiščimo alternativo, bodimo dinamični. Zahtevati, da bodo veljala ista pravila v spremenjeni situaciji, je nesmisel in ne pelje nikamor. Tako ne smeta partnerja storiti napako, da bi še vedno naprej delala to, kar sta počenjala prej, preden se jima je rodil otrok, le da sedaj to počneta ločeno. To kaže, da sta pač preveč sebična, da bi se vsakdo od njiju nečemu odrekel, le da bi skupaj kot družina, vključno z novim članom, nekaj doživljali. Mogoče ne tako bleščeče in brezskrbno kot prej, pa vendar kot družina. To je namreč fair play - živeti v skupnosti, vse ostalo je početje iz maščevalnosti, dokazovanja premoči in drugih sebičnih »ljubeznivosti« posamičnih udeležencev v isti usojeni skupnosti. Novo življenje v troje naj bo torej v skupnosti, v kateri člani pripadajo drug drugemu, kjer čustvo pripadnosti gojijo dan za dnem tako, da sleherni od njih ne postavlja svojih potreb pred ostale, kjer zna vsakdo primerno krotiti svojo sebičnost in zmanjšati svoj jaz v korist vseh. Družina, ki je tako tesno povezana, bo namesto dejavnosti v dvoje, razvila nova obredja, ki bodo to skupnost še povezovala. (jec) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 5. maja 2007 3 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA - Na zasedanju v San Quririnu Odbor dokončno odobril deželni energetski načrt Odslej nakup cepiva proti infekcijam zaradi ugriza klopa po znižani ceni za vse TRST - Deželni odbor je na včerajšnji seji v kraju San Quirino (Por-denon) na predlog odbornika Lodo-vica Sonega odobril tudi »Deželni energetski načrt« (DEN). Gre za enega od pomembnejših inštrumentov za prostorsko načrtovanje v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Dokument je bil sprejet v dogovoru s sistemom krajevnih avtonomij, poslali pa so ga tudi sosednjemu Venetu, Sloveniji in avstrijski Koroški. Poleg tega je bil pripravljen v skladu z Agendo 21 in strateško oceno okoljskega vpliva. Pri sestavljanju načrta so tudi upoštevali načelo fleksibilnosti, tako da ga je možno prilagoditi v skladu s spreminjajočimi se scenariji na tem področju tudi v prihodnosti. Deželni energetski načrt naj bi na srednje-dolgi rok omogočil kritje energetskih potreb krajevnih skupnosti in gospodarstva v FJK. Z njim naj bi tudi povečali učinkovitost deželnega energetskega sistema s pomočjo tehnološke in upravne inovacije, zmanjšali stroške za tako imenovane »business« koristnike in posamezna gospodinjstva z ustvarjanjem konkurence med ponudniki, prav tako pa naj bi tudi na najmanjšo možno mero zmanjšali vpliv na okolje pri proizvodnji, prevozu, distribuciji in porabi energije. Na črt pa ima tudi za cilj, da spodbuja in podpira proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. S pomočjo tehnološke in upravne inovacije naj bi torej povečali učinkovitost energetske ga sis te ma v de že li, kar bi omo go -čilo vzdrževanje in povečanje gospodarske rasti v Furlaniji-Julijski krajini. Med obnovljivimi viri je v načrtu še posebej omenjeno izkoriščanje biomase, vodnih virov, sončne energije, vetrne energije in končno tudi energije, ki jo je mogoče pridobiti iz odpadkov. De žel ni od bor pa je vče raj spre -jel tudi zelo pomemben sklep s področja zdravstvenega varstva. Odslej se bodo namreč lahko vsi prebivalci Furlanije-Julijske krajine cepili proti ugrizom klopa, ne da bi za cepljenje posebej plačali. V njihovo breme bo šel samo strošek za cepivo, za katerega pa bodo plačali le 25% odstotkov obi čaj ne ce ne. Doslej so imeli namreč pravico do nakupa cepiva po znižani ceni samo ta ko ime no va ne rizič ne sku pi ne, Termo centrala na obrobju Štandreža kot so na primer skavti, taborniki, goz dna stra ža itd. Kot je pred sejo povedal odbornik za zdravstvo Beltrame, Dežela stalno spremlja položaj v zvezi z infekcijami, ki jih lahko povzroči ugriz klopa. Tako imajo že od oktobra 2005 pravico do 75 odstotnega popusta pri nabavi cepiva tudi prebivalci Kanalske doline in Železnega ter nekaterih gora tih ob mo čij na Por de non skem, kjer so že za be le ži li pri me re klop ne ga me nin gi ti sa. Sedaj se ta pravica širi praktično na celotno deželno območje. Kdor bo želel kupiti cepivo po znižani ceni, bo moral na oddelku za zdravstveno preventivo pri pristojnem zdravstvenem podjetju samo izpolniti poseben vprašalnik. Dežela tudi letos pripravlja posebno informativno akcijo o zaščiti pred boleznimi, ki jih povzročajo klopi. Tako bodo nadaljevali z razdeljevanjem posebnih zgibank, ki so že la ni ime le ve li ko us pe ha, v so de lova -nju z univerzama iz Trsta in Vidma ter oddleki za preventivo pa bodo še naprej izvajali posebno epidemiološko raziskavo. UNIJA ISTRANOV - Pismo vladi Ezuli zahtevajo presežek zase TRST -Unija Istranov se je vključila v državno razpravo in polemike o tem, kdo naj bi bil deležen davčnega viška, ki se je stekel v državno blagajno. Potem ko je vlada pod vodstvom Romana Prodija že pripravila predlog razdelitve tega presežka, so se s pismom vladi zdaj oglasili istrski ezuli. Predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota je tako pisal vladi in neposredno gospodarskemu ministru Padoi Schi-oppi. V pismu Lacota piše, da je »institucionalna dolžnost vlade, da po šestdesetih letih sramotnih goljufij na škodo ezulov poravna svoj dolg, ki ga je us tva ri la s tem, da je taj no plačala vojno škodo tako, s privatnim premoženjem svojih najbolj zvestih in nabolj nesrečnih državljanov«. Pismo je Lacota poslal pred srečanji, ki jih bodo ezulska združenja imela prihodnji teden z vlado. V njem še piše, da bi »vsa ka res na vla da v res ni dr ža -vi, v kateri se spoštujejo najosnovnejše pravice državljanov, ta presežek namenila za poravnavo vi so kih in do konč nih od ško dnin ezulom, ki na to čakajo že desetletja«. V tiskovnem sporočilu Unija Istranov še navaja, da bodo na ponedeljkovem srečanju z vlado opozorili tudi na kršitev zakona št. 336/70, ker Italija ne priznava pokojninskih prispevkov italijanskim državljanom, ki so bili v Jugoslaviji obsojeni na zaporno ka zen s pri sil nim de lom. V današnji oddaji Brez meje po koprski TV govor o Ivanu Trinku KOPER - V današnji oddaji Brez meje bo govor o Ivanu Trinku. Ob izidu zbornika Monsignor Ivan Trinko (1863-1954) - spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami, je koprska ekipa v Benečiji obiskala nekaj avtorjev knjige. O zborniku, življenju in delu Trinka bosta spregovorila urednika Lucia Trusgnach, tajnica KD Ivan Trinko, in Miha Obit, predsednik KD Ivan Trinko. Živa Gruden bo povzela misli iz svojega referata, ki govori o Trinkovi »poti do slovenščine«, geograf Igor Jelen pa bo v Tarčmunu, rojstni vasi Ivana Trinka, spregovoril o Trinku geografu. Oddaja bo na sporedu na TV Koper danes ob 18.00. Pohod po Ludvikovi učni poti LIPICA - Kraška podružnica za zdravje srca in ožilja prireja jutri spomladanski pohod po Lipiški kraški učni poti, ki ga bo vodil Ludvik Husu. Pohod se bo pričel ob 9.uri izpred hotela Maestoso v Lipici. Pohodniki si bodo na 12 km dolgi poti ogledali 15 znanih točk, ki pomenijo naravne in zgodovinske lepote in značilnosti Krasa. Pohod je primeren za vse starostne skupine. Pred pohodom pa bo možno od 8. ure dalje si brezplačno izmeriti sladkor v krvi in krvni tlak. Meritve opravljajo članice društva za člane in nečlane društva. Po pohodu približno med 13. in 14.uro bo organiziran topel obrok v hotelu Maestoso za vse, ki si to želijo. Posebna prijava ni potrebna. V primeru slabega vremena pohod odpade oz. bo prestavljen kasneje. Dodatne informacije dobite na tel. 040/ 9000 21 (dr. Ljubislava Škibin). (O.K.) Kolektivna likovna razstva v Kosovelovem domu SEŽANA - Sežanski Kulturni Dom Srečka Kosovela gosti zanimivo kolektivno likovno razstavo, ki jo je v vhodnih prostorih postavil koprski likovni krožek »Po-zejdonka«. Dobra desetina članic predstavlja svoja dela najrazličnejših motivik: od krajinskih, morskih, solinarskih, do urbanih in aktov. Ustvarjajo v olju, akvarelu in akrilni tehniki pod mentorstvom akad. slikarja Andreja Trobentarja, čigar didaktični in svetovalni pristop sloni na upodabljanju čutno nazorljivega, s posebnim poudarkom na iskanju in ujetju svetlobe. Razstava je odprta do 20.maja. KOROŠKA - Slovenska politična stranka v avstriji Enotna lista za samostojen nastop na deželnih volitvah CELOVEC - Slovenska politična stranka na avstrijskem Koroškem Enotna lista (EL) se nagiba k samostojnemu nastopu na prihodnjih deželnozborskih volitvah. Na nedavnih pokrajinskih sestankih EL se je »velika večina« občinskih odbornikov izrekla za samostojno kandidaturo, je včeraj v sporočilu za javnost zapisal predsednik EL Vladimir Smrtnik. Z Zelenimi, s katerimi je EL nastopila na volitvah 1999 in 2004, se namreč niso mogli dogovoriti o enakopravnem partnerstvu, je pojasnil Smrtnik.Dokončno odločitev o kandidaturi, glavnih vsebinskih smernicah in glavnem kandidatu EL bo sprejel občni zbor letos septembra, so še sporočili iz EL. Mandat deželnega zbora avstrijske Koroške se konča marca 2009, v zadnjem času pa je vse več ugibanj o predčasnih volitvah pomladi 2008, s katerimi naj bi si deželni glavar avstrijske Koroške Jorg Haider zagotovil ponovni mandat. Politični opazovalci v Celovcu ocenjujejo, da bo odločitev o predčasnih volitvah odvisna tudi od poteka pogajanj o dvojezični topografiji na južnem Koroškem, ki jih želi rdeče-črna zvezna vlada zaključiti v prvi polovici letošnje leta. Zelenim je ob podpori Enotne liste na zadnjih volitvah 2004 prvič uspel vstop v deželni zbor. Volilni sistem na avstrijskem Koroškem je manjšinskim strankam nenaklonjen, saj predvideva, da mora stranka vsaj v enem od štirih volilnih okrožij doseči več kot deset odstotkov glasov. Enotna lista zato še nikoli ni dobila poslanca v celovškem deželnem parlamentu, leta 1975 pa je s 6100 prejetimi glasovi le za las zgrešila vstop v deželni zbor. Na svojem zadnjem samostojnem nastopu leta 1994 je Enotna lista prejela 3324 glasov. Samostojna kandidatura Enotne liste po Smrtnikovem mnenju »ponuja možnost, da ofenzivno predstavimo naš pogled na politično realnost v deželi in predstavimo naše predloge za potrebne družbenopolitične spremembe«. Predsednik EL je prepričan, da simpatična, verodostojna in programsko široka kandidatura EL na deželnih volitvah lahko računa na široko podporo med pripadniki narodne skupnosti in tudi na solidarnost iz vrst večinskega prebivalstva. Na voiitvah leta 2004 i e na tretj em mestu kandidatne liste Zelenih nastopila Slovenka Zalka Kuchling. Kuchlingova ni bila izvoljena, ker so Zeleni dobili le dve poslanski mesti. Medtem se je Kuchlingova vključila v strankarske strukture Zelenih in bila marca izvoljena na mesto okraj -ne predsednice Zelenih v Velikovcu. Kuchlingova je tudi podpredsednica skupnosti koroških Slovenk in Slovencev (SKS), ki kot najmlajša od treh organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem ne uživa velike podpore znotraj EL. (STA) GRADEC - Pavlova hiša v Potrni Razstava Suhadolnikovih in Kuštrunovih fotografij GRADEC - V Pavlovi hiši v Potrni pri avstrijski Radgoni so sinoči odprli fotografsko razstavo Ostanki dneva - Present/sedanjost pripadnikov srednje in mlajše generacije slovenskih fotografov, Jožeta Suhadolnika in Petra Koštruna. Suhadolnik velja za »poetičnega dokumentarista«, medtem ko se mlajši Koštrun več ukvarja z nekaterimi konceptualnimi predpostavkami fotografije. Razstava bo na ogled do 23. junija. Jože Suhadolnik v seriji »Ostanki dneva« postavlja upodobljene posameznike v izrazito ambivalent-no pozicijo; liki, ki so v odhajanju, so s hrbtom obrnjeni proti gledalcu, zabrisani in nejasni, ali pa je njihova prisotnost zgolj naznačena, denimo s stopinjami ali odloženim klobukom. Glavno vlogo ima atmosfera, kije skupna tako mestnim kot podeželskim motivom. Suhadolnik se vzdržuje komentarja, slike odražajo spontanost, kot da bi na sta le sa me od se be v ne -kem naključnem trenutku. V seriji »Ostanki dneva« kot tudi v celotnem Suhadolnikovem opusu se izrisuje življenjska izkušnja in sposobnost opazovanja, so sporočili iz galerije Photon, ki je skupaj s Pavlovo hišo pripravila razstavo. Predstavljena serija pa tudi dose-da nji opus Pe tra Koš tru na se že na pr -vi pogled razlikujeta od opusa Jožeta Suhadolnika. V seriji Present/ Sedanjost je v ospredju pejsažna, krajinska fotografija, ki ima kot fotografska zvrst dolgo tradicijo. Koštruna v tem primeru ne zanima dokumentarna ali potopisna razsežnost, pač pa izhaja iz bolj racionalnih ali celo konceptualnih predpostavk. Koštrun za izhodišče vzame ro-manticistično podobo pokrajine, kot jo je kon stru i ral sli kar ski sim bo li zem Kasparja Davida Friedricha v slikarstvu zgodnjega 19. stoletja ali piktora-lizem v fotografiji zgodnjega 20. stoletja. Romantična podoba krajine pa je v tem primeru vzeta zgolj kot model, ki je podvržen racionalni obdelavi. 4 Sobota, S. maja 2007 GOSPODARSTVO EVROPSKA KOMISIJA - poročilo o prevzemu skupne evropske valute Bruselj: Prehod Slovenije na evro je očiten uspeh Po mnenju komisije so lahko izkušnje Slovenije koristna lekcija za druge kandidatke BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju predstavila sporočilo o uvedbi evra v Sloveniji. V njej poudarja, daje bila uvedba v Sloveniji uspešna, v določenih pogledih celo boljša kot leta 2002 v drugih članicah. Slovenska izkušnja pa je ponovno pokazala, da zaznavanja in pričakovanja na eni ter realnost glede cen na drugi strani »niso nujno usklajena«. Sporočilo, ki ga je komisija sprejela štiri mesece po uvedbi evra v Sloveniji, kaže, da je inflacija na splošno ostala stabilna, kljub temu da so se cene ne katerega blaga in storitev povišale. Inflacija je v prvih štirih mesecih znašala 1,3 odstotka, v istem obdobju lani pa 1,5 odstotka, je danes poudarila komisija. Eurostat na podlagi predhodnih informacij slo ven ske ga sta tis tič ne ga ura da oce -njuje celotni učinek prehoda na inflacijo cen življenjskih potrebščin med in po prehodu na 0,3 odstotka, kar je podobno izkušnjam prve skupine držav. Ob tem pa ljudje dvig cen dojemajo v neskladju z realnim dvigom, opozarja komisija. Potrošniki se morajo najprej navaditi na sam evro kot novo valuto, hkrati pa si morajo vzpostaviti novo referenčno vrednost, ki jo evro ima, je dejala tiskovna predstavnica komisarja za denarne in gospodarske zadeve Amelia Torres. Poudarila je tudi, da je ključnega pomena stalno informiranje državljanov tako o koristih evra, kot tudi o realnem razvoju cen. Zaznana inflacija s strani državljanov je januarja letos izrazito narasla, nekoliko pa tudi še februarja, čeprav so cene v teh dveh mesecih dejansko nekoliko padle, je zapisala komisija. V marcu je zaznana inflacija že nekoliko upadla, kar lahko kaže na učinkovitost okrepljenih prizadevanj oblasti v obveščanju javnosti, čeprav zaključkov zaen krat še ne gre potegni ti, poudarja komisija. Če bodo nadaljnji podatki potrdili marčevske rezultate, se lahko zgodi, da bo končni vzorec za Slovenijo povsem drugačen od opazovanj drugod v območju evra, kjer je zaznana inflacija strmo naraščala praktično v celem prvem letu od uvedbe evra. Razlika med zaznano in dejansko inflacijo se sicer manjša, a tudi po petih letih še vedno obstaja, ugotavlja Bru selj. Pris top ve li ke ga poka, ko se ne -preklicno fiksira menjalni tečaj, istočasno pa se uvedejo evrski bankovci in kovanci, za kar se je odločila Slovenija, je smiseln, je ocenila komisija. Po njenem mnenju dvotedensko obdobje dvoj ne ga ob toka zados tuje, če je pre -hod na novo valuto dobro in pravočasno pripravljen. Zato je lahko ta model pri me ren tudi za dru ge dr žave, ki bodo uved le evro - še posebej zara di pre -prostejšega komuniciranja in informiranja, piše v sporočilu. Slovenija je bila na nekaterih področjih, kot je denimo vračanje stare valute, celo bolj uspešna od izkušenj z uved bo evr ske go tovine le ta 2002, ugotavlja Bruselj. Konec januarja, torej mesec dni po uvedbi evra, je bilo v obtoku samo še 8,5 odstotka tolarskih bankovcev, medtem ko se je ta delež ob koncu januarja 2002 gibal okoli 30 odstotkov, piše v sporočilu, ki pri tem izpostavlja, da na ta način ni prišlo do »ozkih grl, ki so bila zabeležena leta 2002«. Nasprotno pa je bilo vračilo tolar skih ko van cev dos ti počas nej še, saj jih je bilo tri četrt konec januarja letos še vedno v obtoku. K hitremu prehodu na novo valuto je v Sloveniji prispevalo tudi dobro poznavanje te valute, saj so bili z njo Slo ven ci že sezna nje ni - tudi zara -di bližine Avstrije in Italije, ki sta članici območja evra. Velika večina ljudi je že pred novim letom evre videla, prav tako veliko ljudi jih je tudi že uporabilo. Enodnevno opazovanje razmer na tem področju, ki ga je izved la komisija, je pokazalo, da je imela 5. januarja - samo tri delovne dni od začet- -LZBTRQ POTftPlTE s PdXTISKOtf «A TXPKO iO FAJP 70 Cl>& ft J* ___20 eu« Ir S V Sloveniji s prevzemom evra niso imeli nikakršnih težav ka prehoda - več kot polovica vprašanih, ki so sodelovali v raziskavi, v denarnicah in torbicah samo evrsko gotovino in ne več tolarjev. Istega dne je bilo tudi več kot 70 odstotkov vseh gotovinskih plačil izvedenih v evrih. Do sredine januarja so bila dejansko vsa gotovinska plačila izvedena v novi valuti, kar potrjuje tehnično izvedljivost kratkega obdobja dvojnega obtoka ev-rov in nacionalne gotovine, kar po ocenah Bruslja prispeva k zmanjšanju bremena za prodajalce na drobno in druga podjetja na najnižjo možno raven ter tudi pos peši pre hod. Glede na raziskavo Eurobarometer, ki je bila opravljena konec januarja, velika večina (95 odstotkov) Slovencev meni, daje prehod potekal gladko in učinkovito. Istočasno se več kot devet od desetih slovenskih državljanov čuti dobro informiranih o evru in so bili zadovoljni z obsegom informacij, ki so jih pripravili državni organi. To ponovno dokazuje ključno vlogo informiranja in obveščanja o evru za zagotovitev uspešnega prehoda. (STA) PODJETJA - Skupščina Acegasaps Potrjena bilanca in nov upravni odbor TRST - Skupščina delničarjev večstoritvenega podjetja Acegasaps je včeraj v Trstu odobrila bilanco za leto 2006. Poleg tega so delničarji družbe, ki deluje v Trstu in Padovi, izvolili tudi novi upravni odbor, v katerem je od trinajstih članov kar devet novih. Na predsedniškem mestu pa je je bil potrjen Massimo Paniccia. Kar zadeva poslovanje, je družba lansko poslovanje zaključila z dobičkom v višini 17,7 milijona evrov, kar j e 2,9 odstotka manj kot v letu 2005. Bruto vrednost poslovanja je znašala 88,3 milijona evrov, čisti poslovni uspeh pa 44,3 milijona evrov, medtem ko je skupni promet znašal 619,1 milijona evrov oziroma 3,8 od- Massimo Paniccia stotka manj kot predlanskim. Skupščina je nato odobrila razdelitev dividende v višini 0,30 evra na delnico oziroma v skupni višini 16,4 milijona evrov. Dividende bodo izplačevali od 5. julija dalje. ČEZMEJNO SODELOVANJE - Program Interreg Agromin V Expo Mittel School v Trstu degustacija malvazij dveh manjšin TRST - V torek, 8. maj a ob 18.00 uri, organizirata Deželna Kmečka zveza Trst in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti Koper predstavitev in degustacijo malvazij dveh manjšin. Prireditev bo v prostorih Expo Mittle Scho- ol v ulici San Nicolo, 5. Pokušina je organizirana v sodelovanju z revijo Fuoco lento, ki bo v prihodnji številki poročala o dogodku s člankom področnega strokovnjaka enologa in časnikarja Claudia Fabbra. Pobudo bo pove- Program Agromin so letos predstavili marca v Kopru zovala novinarka Rossana Bettini. Projekt Agromin je skupni evropski projekt slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji, za katerega so pridobili finančna sredstva iz Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija 2000 - 2006. Pobuda je zaživela aprila 2005 in se bo zaključila novembra 2007. Prijavitelja projekta sta Deželna Kmečka zveza Trst v Italiji in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti Koper v Sloveniji. Cilji projekta so ovrednotenje virov primarnega sektorja obeh manjšin, oblikovanje enotne čezmej-ne ponudbe posebnih proizvodov in okrepitev sodelovanja med manjšinama. Projekt predvideva dvojezično knjigo s predstavitvijo proizvajalcev, tipičnih proizvodov in tradicionalnih receptov čezmejnega območja, informativne zgibanke v več jezikih o vinu, oljčnem olju in drugih posebnih proizvodih, Informativni center v Dolini za ovrednotenje, promocijo in obveščanje o posebnih proizvodih, tečaje in delavnice, sejme (2 v Sloveniji in 1 v Italiji) in zaključni simpozij. / Evropska centralna banka 04. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 04.5 03.5 ameriški dolar japonski jen kitajski yuan ruski rubelj danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski florint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bulgarski lev romunski lev slovaška krona litvanski litas latviski lats malteška lira islandska krona turška lira hrvaška kuna 1,3S61 163,1 S 10,4473 34,9S80 7,4S17 0,68280 9,1S7S 8,1280 28,118 1,6479 1S,6466 246,SS 3,7S04 1,498S 1,6S62 1,9SS8 3,317S 33,S40 3,4S28 0,6967 0,4293 86,S2 1,8360 7,3422 1,3613 163,47 10,4873 3S,02S0 7,4S 17 0,68280 9,1413 8,1220 28,137 1,6479 1S,6466 246,69 3,7S84 1,S086 1,6496 1,9SS8 3,308S 33,618 3,4S28 0,6969 0,4293 86,67 1,84S0 7,3490 Zadružna Kraška banka valute ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna 04. maja 2007 _evro_ nakup prodaja 1,3736 1,3454 0,6915 0,6756 1,6709 1,6302 168,77 158,55 9,3652 8,9173 1,6957 1,6264 1,5288 1,4706 7,59477 7,30863 8,3079 7,9360 244,672 234,608 32,3576 25,3233 38,6607 30,2562 7,8707 7,0183 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 04. maja 2007 _evro_ nakup prodaja 1,3766 0,6928 7,S64 1,S240 16S,S4 1,6720 8,2S0 9,292 1,3427 0,67S8 7,378 1,486S 161,46 7,S7 8,047 9,063 1,6392 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 04. maja 2007 Indeks MIB 30: +0,70 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,7 +2,36 AUTOSTRADE 24,8 +1,68 BANCA ITALEASE 40,83 -2,44 MONTE PASCHI S,00 +0,97 BPI 12,1 -0,80 BPM 12,34 +1,02 BPVN 24,14 -1,1S CAPITALIA 6,99S -1,03 ENEL 8,37S -0,86 ENI 2S,13 +0,68 FIAT 21,88 +1,2S FINMECCANICA 22,66 +1,30 GENERALI 34,27 +0,S3 IFIL 8,03S -1,0S INTESA 6,21 +0,86 LOTTOMATICA 31,S +S,8S LUXOTTICA 2S,S7 +1,67 MEDIASET 8,21S +1,18 MEDIOBANCA 17,21 +0,7S MEDIOLANUM 6,28 +1,27 PARMALAT 3,29 +0,40 PIRELLI 0,9 +1,S9 SAIPEM 22,81 -1,38 SNAM 4,72 -0,21 STMICROELEC 14,66 +2,14 TELECOM ITA 2,12S -0,23 TENARIS 17,S1 +2,64 TERNA 2,73S -0,36 UBI BANCA 22,S7 +0,89 UNICREDITO 7,S9S +0,11 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Sobota, 5. maja 2007 5 TRST - Včeraj na sedežu Slovenske kulturno gospodarske zveze Po petih mesecih spet srečanje med vodstvoma SKGZ in SSO V ospredju potrditev seznama 32 občin, državne finančne postavke in krepitev medsebojnih odnosov TRST - Potrditev seznama 32 občin, v katerih naj bi izvajali zaščitna določila, povišanje državnih prispevkov za manjšinske dejavnosti, vse prej kot rožnat položaj številnih manjšinskih ustanov pa tudi in predvsem odnosi med krovnima organizacijama so bili v ospredju včerajšnjega srečanja ožjih vodstev Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, ki je potekalo na sedežu SKGZ. To je bilo sploh prvo tovrstno srečanje letos; od prejšnjega, decembrskega v Gorici je minilo kar pet mesecev, kar jasno kaže, da so se odnosi med krovnima organizacijama v tem času nekoliko ohladili. Na srečanju so SKGZ zastopali predsednik Rudi Pavšič, tržaški pokrajinski predsednik Igor Gabrovec, videm-ska pokrajinska predsednica Jole Namor, predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin, predsednik ZSKD Marino Marsič in predsednik Zadruge Primorski dnevnik Ace Mermolja; Svet slovenskih organizacij pa predsednik Drago Štoka, goriški pokrajinski predsednik Janez Povše, videmski pokrajinski predsednik Giorgio Banchig, tržaški pokrajinski predsednik Marij Maver in član izvršnega odbora Igor Švab. Vodstvi krovnih organizacij sta po umestitvi paritetnega odbora menili, da bi moral le-ta poslati italijanski vladi seznam že evidentiranih 32 občin, v katerih naj veljajo določila zaščitnega zakona. Ta seznam naj nato vlada odobri brez kake posebne in nepotrebne razprave, kajti vsakršno odpiranje novih vprašanj bi še bolj zavleklo začetek izvajanja zaščitnega zakona. Krovni organizaciji bosta naslovili prošnjo predsedniku vlade Prodiju za sprejem ob njegovem bližnjem obisku v Trstu ob svetovnem forumu G8 o znanju. Vodstvi SKGZ in SSO sta nadalje menili, da bi morali povišati postavke državnih finančnih prispevkov za delovanje manjšine, saj so že poldrugo desetletje nespremenjeni in jih je inflacija spodjedla že za nekaj milijonov evrov. Posledično so se številne manjšinske ustanove znašle v finančni stistki. Na srečanju je bilo domenjeno, da bosta tej zadevi pobliže sledila oba predsednika, Pa-všič in Štoka. Govor je bil tudi o medsebojnih odnosih. V zadnjem času je bilo med organizacijama kar nekaj trenj, na primer ob umestitvi paritetnega odbora, ob glasovanju predsednika slovenske konzul-te na goriški pokrajini, ob izglasovanju Vodstvi krovnih organizacij SKGZ in SSO sta se včeraj sestali na prvem letošnjem srečanju kroma deželnega volilnega zakona. Krovni organizaciji nista bili pri teh zadevah neposredno vpleteni, politična trenja pa so se prenesla tudi na raven civilne družbe. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je predlagal, naj bi se vodstvi organizacij pogosteje sestajali, da bi se sproti soočili z nastalimi problemi in da se odprta vprašanja ne bi kopičila. Predsednik SSO Drago Štoka se je zavzel za dobro, aktivno sodelovanje v dobrobit celotne manjšine, v kateri še vedno obstajata dve duši. Združevanje po njegovem mnenju ni kratkoročni cilj, vzdušje na srečanju pa je bilo dobro, saj so bili odkrito postavljeni na mizo številni odprti problemi, nakazano pa je bilo tudi, kako se soočiti z bodočnostjo s skupnim prizadevanjem in na po ri. Eden od bližnjih preizkusnih kamnov tega sodelovanja bo sprejem deželnega zaščitnega zakona, saj bodo v kratkem stekle avdicije, na katerih bosta povedali svoje tudi obe krovni organizaciji. KOROŠKA - Skupno stališče predsednikov NSKS, ZSO in SKS Manjšina vztraja: Širitvena klavzula ali najmanj 270 tabel TOŽBA - Zaradi poškodb iz leta 1990 Nekdanji vojak JLA toži Slovenijo, BiH in Hrvaško ZAGREB - Nekdanji nabornik vojske nekdanje Jugoslavije (JLA) Izet Velagič toži Hrvaško, Slovenijo in BiH zaradi hudih opeklin, ki jih je dobil leta 1990 v požaru v eni izmed vojašnic v Ljubljani v času rednega služenja vojaškega roka, je za STA potrdil njegov odvetnik Luka Šušak. Velagič trdi, da mu je požar v vojaški delavnici kot takrat 20-letniku hudo poškodoval 45 odstotkov telesa, ter da je zaradi tega trajno nesposoben za delo in normalno družinske življenje. Velagič s tožbo zahteva 700.000 kun (95.000 evrov) odškodnine zaradi strahu in bolečin, ki jih je prestal, ter zaradi pohabljenega fizičnega videza. Zaradi materialne škode, ki je posledica nesreče in nezmožnosti samostojnega dela, zahteva še 3.000 kun (400 evrov) za vsak mesec od januarja 1991. Velagič je po poklicu av-tomehanik, odvetniki pa so ocenili, da bi omenjeni znesek lahko mesečno zaslužil s svojim delom. Velagič je zaradi hudih po- škodb doslej prestal že deset kirurških posegov, vključno s transplantacijo 24 odstotka kože in tkiva. Ostal je brez obeh dlani, ima poškodovan sluh in spolne organe, izgubil je lase in ima hudo opečen obraz, so zapisali v tožbi odvetniške pisarne Luke Šuš ka iz le ta 2005. Do da li so, da Ve -lagič ni kriv za eksplozijo in hud požar v vojašnici, ki sta se zgodila zaradi slabe varnosti, za kar naj bi bili odgovorni takrat Velagiču nadrejeni čas nik JLA. Velagič toži Hrvaško, ker se je z zakonom obvezala, da bo prevzela odgovornosti za škodo, za katero je bila odgovorna SFRJ. Velagič je postopek proti JLA sprožil na vojaškem sodišču v Zagrebu 25. junija 1991, vendar so sojenja takrat zaradi vojne prekinili. Slovenijo je tožil zaradi tega, ker se je nesreča zgodila na njenem ozemlju, BiH pa zaradi tega, ker gaje kot nabornika poslala v JLA, na Hrvaškem pa je imel prebivališče v času nesreče. (STA) CELOVEC - Po nekaj tednov trajajočem zatišju je vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel spet stopilo v ospredje koroške deželne kot tudi avstrijske zvezne politike. Iz urada zveznega kanclerja na Dunaju je slej ko prej slišati, da hoče nova avstrijska vlada problem rešitvi do poletja letos, pred-sed ni ki vseh treh po li tič nih or ga ni za -cij koroških Slovencev (NSKS, ZSO in SKS) pa so se na trditve Haiderjeve stranke BZO, češ da je t.i. Karnerjev papir s širitveno klavzulo dokončno propadel, odzvali enotno. Po uda ri li so, da je slej ko prej ve -ljavno skupno pismo kanclerju Gusen-bauerju, v katerem vse tri manjšinske organizacije zahtevajo rešitev na osnovi razsodb ustavnega sodišča, na katerih sloni tudi t.i. Karnerjev papir. Bistven del takšne rešitve da je namreč t.i. širitvena klavzula, ki bi manjšini omogočila, da poleg 173 dvojezičnih tabel tudi še kasneje izterja postavitev dodatnih dvojezičnih tabel, če bi to zahteval določen del nekega dvojezičnega kraja na Južnem Koroškem. Pred sed nik Na rod ne ga sve ta ko -roš kih Slo ven cev ( NSKS) Ma tevž Grilc je v zvezi s širitveno klavzulo še poudaril, da NSKS vztraja pri tej klavzuli, če pa bi le-ta padla, bi slovenska manj ši na na Ko roš kem zah te va la med »najmanj 270 do 394 krai ev z dvojezičnimi tablami«. Število med 207 in 394 da zahteva razsodba ustavnega sodišča iz leta 2001. Tega se mora zavedati tudi zvezna vlada na Dunaju, je še opozoril Grilc, ki pa ni najbolj op ti mis ti čen, da bo vpra ša nje dvojezičnih krajevnih tabel na Koroš- Marjan Sturm kem rešeno še pred poletjem letos. Bolj op ti mis ti čen gle de ter mi na, ki si ga je postavila sama avstrijska vlada, je predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm. Poudaril je, da si kan cler Gu sen bau er res no prizadeva za rešitev vprašanja, glede ši-ritvene klavzule pa je Sturm dejal, da od nje »kot avtor te klavzule ne bom od sto pil«. Kot Grilc je tu di Sturm opo -zo ril, da je iz skup ne ga pis ma, ki so ga pred sed ni ki vseh treh po li tič nih or ga -nizacij slovenske manjšine na Koroškem pred dob rim me se cem dni na slo -vile na zveznega kanclerja, jasno razvidno, kako si koroški Slovenci predstavljajo rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Kot je zna no, manj ši na v pis mu pred la ga 173 krajev z dvojezičnimi napisi in -kot sestavni del predloga - širitveno klavzulo, s katero bi si manjšina pridržala opcijo, da izterja dodatne table v smislu razsodbe ustavnega sodišča. Pred sed nik Skup nos ti ko roš kih Slo ven cev in Slo venk ( SKS) Ber nard Sadovnik prav tako poudarja, da je osnova za vsako rešitev skupno pismo slovenskih organizacij. Pri tem je opozoril, da je bila širitvena klavzula v nekem smislu tudi že del predloga Schus-slove vlade julija 2006. »Iz pogovorov, katere sem vodil v zadnjih tednih, izhajam iz tega, da hočejo socialdemo-kra ti še iz bolj ša ti ta pred log. Dru ga če tudi ne bi bilo razumljivo, zakaj so julija 2006 v parlamentu glasovali proti predlogu tedanje Schusslove vlade,« je pristavil predsedik SKS. V terminski načrt Gusenbauerjeve vlade pa po vsem, kar je že doživel v koroški in av- Bernard Sadovnik strijski politiki, »le težko verjame«, je še dejal Sadovnik. Tiskovni predstavnik kanclerja Gusenbauerja, Stefan Pottler, je še v četrtek zvečer dejal, da so na Uradu zveznega kanclerja še naprej optimistični, da bo uspelo urediti vprašanje dvojezičnih napisov do letošnjega poletja. Seveda, če bo obveljala pripravljenost sogovornikov zveznega kanclerja za kompromisno rešitev, je pojasnil kanclerjev tiskovni predstavnik v pogovoru za koroški deželni studio Avstrijske radiotelevizije (ORF). Gusenbauer da je že govoril s predstavniki koroških Slovencev, župani dvojezičnih občin, predstavniki t.i. domovinskih organizacij, ter predsedniki koroških strank, ni pa še bilo razgovora med zveznim kanclerjem in koroškem deželnim glavarjem Jörgom Haider, je opozoril Pottler. Razgovor pa naj bi bil dogovorjen že v na sled njih dneh. Nov krog političnih izjav in tudi novih polemik v razpravi o dvojezičnih napisih je v četrtek spročil predsednik koroškega BZÖ Stefan Petzner. Slednji je dejal, da je pot do odprta, potem ko je pred sed ni ca ko roš kih so ci -aldemokratov (SPÖ) Gaby Schaunig v nekem koroškem tedniku na vprašanje o morebitnem črtanju širitvene klavzule dejala, da v novo ureditev »naj ne bi zapisali, kar ustvari več vznemirjenja kakor gotovosti«. Schaunigova je takoj odgovorila in poudarila, da socialdemokrati na Koroškem »niso zapustili dosedanje poti pri iskanju soglasja o ureditvi dvojezičnih krajevnih napisov«. Ivan Lukan 6 Sobota, 5. maja 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it od leta 1904 GOSTILNA VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 Projekta španskih družb Endesa in Gas natural spet v ospredju Deželni odbor bo izrekel pogojno pozitivno mnenje o obeh načrtih Deželni odbor bo predvidoma v kratkem izrekel pogojno pozitivno mnenje o vplivu na okolje, ki naj bi ga imela načrtovana uplinjevalnika španskih družb Endesa in Gas natural v Tržaškem zalivu. To stališče so člani deželne vlade neformalno zavzeli na svoji včerajšnji seji v San Quirinu pri Pordenonu, na kateri so med drugim odobrili deželni energetski plan (o tem podrobneje pišemo na 3. strani). Proti se je izrekel edinole deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz (-SKP). O problemu uplinjevalnikovje poročal podpredsednik in hkrati deželni odbornik za okolje Gianfranco Moretton, formalni sklep pa bo deželni odbor predvidoma sprejel na eni svojih prihodnjih sej. »Na seji sem seznanil kolege z rezultati analiz, ki so jih opravili naši pristojni uradi oziroma službe,« nam je v kratkem telefonskem pogovoru po seji dejal Moretton. »V bistvu ugotavljamo, da sta oba načrta načeloma sprejemljiva, vendar sta v mnogih ozirih pomanjkljiva ali nedorečena, zaradi česar nameravamo svoje morebitno pozitivno mnenje vezati na spoštovanje vrste predpisov. Vsekakor je po naši oceni mogoče uresničiti le enega od obeh projektov,« je pristavil. Podpredsednik je poudaril, da mnenje upošteva edinole ekološki vidik. »Problema bližnje državne meje oziroma odnosov s Slovenijo in Hrvaško nismo vzeli v pretres. To je naloga državne vlade,« je pojasnil. Kot znano, sta načrta dokaj različna. Endesa predlaga, naj bi plinski terminal zgradili sredi zaliva, Gas natural pa bi ga želel uresničiti na kopnem pri Žavljah. Dokončno stališče o načrtih bo sprejela rimska vlada, ki v skladu s predvidenimi postopki mora predhodno pridobiti mnenja krajevnih in deželne uprave o vplivu načrtov na okolje. Neposredno zainteresirane občine in pokrajini so se že izrekle, in to večinoma dvakrat. Prvič spomladi 2006, drugič pa na začetku tega leta. Drugi izrek je bil potreben, ker sta medtem obe španski multinacionalki predstavili dopolnila k svojima prvotnima načrtoma. No, vse krajevne uprave so se negativno opredelile. Odklonilno stališče do obeh projektov je naposled minulega 18. januarja zavzel tudi tržaški občinski svet, pa čeprav je uprava župana Roberta Di-piazze do zadnjega naklonjeno gledala na Gianfranco Moretton Roberto Antonaz načrt kopenskega terminala. Vse je kazalo, da sta oba projekta tako rekoč pokopana, še zlasti odkar se je proti njima kmalu potem odločno opredelil minister za okolje Alfonso Pecorar-o Scanio, ko je minulega 8. februarja prišel na obsik v našo deželo in se srečal s predsednikom deželne vlade Riccardom Illyjem. Toda tudi v politiki videz večkrat vara. In tako so se pred nekaj dnevi ne-nadejano začele širiti govorice, da se deželna vlada namerava izreči pozitivno o obeh načrtih. To se je včeraj tudi zgodilo, pa čeprav še na neformalen in torej tudi nedokončen način. Sicer pa je res, da bosta pozitivni mnenji vezani na vrsto pogojev, ki naj bi jih projekta spoštovala. Govori se o vrsti predpisov okoljske in varnostne narave, s katerimi naj bi preprečili npr. prekomerno hlajenje in onesnaževanje morske vode, pa tudi ohromitev prometa v tržaškem pristanišču. Kot rečeno, se je na včerajšnji seji deželne vlade ogradil od večine odbornik Antonaz. Svoje negativno stališče je utemeljil z dvema razlogoma. »Najprej je treba upoštevati, da predpisi, kijih namerava izraziti odbor, v resnici zahtevajo korenite spremembe. Poleg tega pa ne bi smeli spregledati, da so se proti načrtoma izrekle vse krajevne uprave,« je zaključil. (mb) UPLINJEVALNIKA - Odbor za zaščito Tržaškega zaliva Na javnem zborovanju ostre puščice proti Illyjevi upravi Udeleženci včerajšnje javne razprave (z leve): Federico Grimm, Giacomo Costa, Dario Predonzan, Arnaldo Scrocco in Lino Santoro kroma Pozitivno stališče deželnega odbora do načrtov družb Endesa in Gas natural za uresničitev uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu je negativno odjeknilo na javnem zborovanju, ki gaje Odbor za zaščito Tržaškega zaliva včeraj popoldne priredil v zborni dvorani liceja Oberdan v Trstu skupno s krajevnima sekcijama Svetovnega sklada za naravo (WWF) in Lige za okolje. Glasnik odbora Arnaldo Scrocco je na srečanju podrobneje obnovil razloge, ki govorijo proti uresničitvi obeh projektov, pri čemer je izpostavil negativno mnenje prebivalcev, ki je prišlo demokratično do izraza v krajevnih upravah. Tržaški predsednik Lige za okolje Lino Santoro je govoril o hudih vrzelih, ki jih imata oba načrta z varnostnega vidika. Morski biolog Federico Grimm je povedal, da bi oba terminala ohladila in onesnažila Tržaški zaliv na način, da bi dejansko onemogočila nadaljnje ribiške in turistične dejavnosti. Upokojeni profesor na tržaški univerzi Giacomo Costa pa je poudaril, da bi terminala negativno vplivala na bodoči gospodarski in siceršnji razvoj Trsta in okolice. Razpravo je vodil predstavnik WWF Dario Predonzan. Obžaloval je, da se na vabilo na javno soočenje niso hoteli odzvati ne župan Dipiazza ne deželna odbornika Moretton in Sonego. Sicer pa so na srečanju letele ostre puščice zlasti proti deželni upravi. »Illy se obnaša kot avtokrat,« je dejal pokrajinski koordinator WWF Carlo Dellabella. »Sedanji predsednik deželnega odbora očitno namerava biti poražen na prihodnjih volit- vah ali pa namerava zamenjati koalicijo,« je dodala pokrajinska tajnica SIK Giuli-ana Zagabria. Na javni razpravi se je oglasilo več predstavnikov novoustanovljene Mreže proti nevzdržljivemu razvoju, ki namerava v prihodnjih dneh prirediti vrsto protestnih pobud. Danes dopoldne bo protestni izlet v Dolino Glinščice proti hitri železnici, jutri ob 16. uri bo shod v Hiši kultur v Ul. Orlandini 38 na Ponča-ni, 11. maja ob 15. uri bo javno zborovanje na Leposlovni in filozofski fakulteti v Ul. Baciocchi, 12. mal a ob 15. uri pa bo demonstracija na Trgu Liberta pred železniško postajo. Zadnji dve manifestaciji se bosta odvijali med potekom Svetovnega foruma G8-UNESCO o znanju in trajnostnem razvoju. (mb) KVESTURA - Uspešno zaključena preiskava o tatvini v Ul. San Felice Tat je star znanec policije Z dragocenostmi v žepu se je odpravljal v Conegliano, prijeli so ga na železniški postaji - Doma je imel še ukradeni računalnik Kupil je že železniško vozovnico za Conegliano, vendar na vlak ni utegnil stopiti. Zadržala gaje policija, pregledali so ga, pri sebi je imel lep kupček dragocenosti, od ure do zapestnic, uhanov, verižic, prstanov, medalj. Kmalu je prišlo na dan, da zanje ni odštel niti centa in sedaj je v koronejskem zaporu, kjer bo počakal na proces. Moški, 40-letni Franco Degiorgi, je zaradi navezanosti na tujo lastnino že velikokrat imel opravka s sodišči. Tokrat je dragocenosti ukradel v stanovanju v Ul. San Felice 1, kjer prebivata Franca Zuliani in inženir Sergio Gregorat. Degiorgi je v hišo vdrl 30. aprila, preplezal naj bi mrežo na dvorišču, kjer tistega dne ni bilo nobenega od štirih psov, ki ju ima dvojica. Okenska vrata niso bila zaklenjena in tako mu ni bilo treba sploh vlamljati, vtihotapil se je v spalnico in v predalu našel zlatnino, jo spravil v žep, pobral še računalnik in izginil. Na podlagi prijave naj bi naredil za okrog sto tisoč evrov škode. Dragocenosti naj bi Degiorgi najprej skušal prodati v Trstu, vendar zgleda, da mu je namera spodletela in se je zato od- ločil, da srečo puskusi v Coneglianu. Policija pa je izvajala kontrolo nad strateškimi točkami, ki peljejo iz mesta in tudi nad sumljivimi osebami. Ko je železniška policija Degiorgija ustavila, je takoj poklicala kolege z letečega oddelka kvesture. Skupaj so ga pregledali in na dan je prišlo, zakaj se odpravlja v Veneto. Uvidel je, da nima izhoda, in je svoje početje priznal. Na domu so našli še ukradeni računalnik. Kot je povedal načelnik letečega oddelka Mario Bo, sedaj preverjajo prstne odtise, ki so jih našli v kraj ih, ki so j ih v zadnjem času obiskali tatovi in za katere niso še odkrili krivcev. Sumijo namreč, daje Degiorgi, ki je brez stalnega bivališča in lastnega prevoznega sredstva ter pri »delu« nima po-magačev, morebiti odgovoren še za kakšno drugotatvino. Mario Bo' je še dodal, da v zadnjem času beležimo več tatvin kot običajno, vendar pojav ne presega običajnih standardov. Tatvine je težko odkriti iz raznih razlogov, bodisi zaradi spretnosti samih tatov kot tudi zato, ker prihajajo iz drugih krajev države in se pri nas zadržijo zelo malo časa. Na mizi načelnika Maria Boja so dragocenost, ukradene v stanovanju v Ul. San Felice kroma PRETEP - Aretacije Vpleteni Kosovarji Zaradi predsinočnjega silovitega pretepa na Drevoredu XX. septembra je policija aretira la pet oseb, vse so do ma s Ko -sova. V pretepu je bil težje ranjen eden od njihovih rojakov, 27-let-ni Shaban Shala, ki so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico, vendar ni v življenjski nevarnosti. V zaporu so se znašli 25-letni Fatmir Krasniqi, 23-letni Arben Shala, 23-letni Beqir Krasniqi in 23-letni Fatim Sina-ni. Aretacijo so odredili tudi za Sha ba na Sha lo, ki je bil z no žem ranjen po vratu, zapestju in zadnjici. S primerom se ukvarja policija, kije nekatere od vpletenih še sre di no či po kli ca la na kves -tu ro. Zgle da, da jo do pre te pa med dvema skupinama kosovskih državljanov prišlo iz čustvenih razlogov. Policija skuša sedaj ugotoviti tudi posamezne odgovornosti. / TRST Nedelja, 6. maja 2007 VZHODNI KRAS - Predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič ga je »iztaknil« v urbanističnem načrtu Pri Sv. Soboti že predvideno območje za romsko naselje Tržaški odbornik za decentralizacijo Paolo Rovis Brunu Ruplu: »Institucije je reba spoštovati 5 Urbanistični načrt tržaške občine prinaša odgovor, kje gre urediti romsko naselje. Območje je označeno s šifro 01 in se nahaja pri Sv. Soboti, zagozdeno med Ul. Rio Primario in viadukti hitre ceste. Nedaleč stoji škedenjska železarna, malo stran Rižarna. Območje je last tržaške občine in je obsežno nekaj manj kot 30 tisoč kvadratnih metrov. Dovolj, da bi lahko na njem namestili romske družine, ne da bi jih prisilili v selitev na lokacijo »napovedanega« novega nomadskega kampa na Vejni. V ur ba nis tič nem na čr tu je to ob -močje 01 »iztaknil« predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Mar ko Mil ko vič. Spo mnil se je, da je dala Illyjeva občinska uprava svojčas namestiti na območju vodovodne cevi, zgradila poslopje s sanitarijami in tudi majhno električno centralo. Ob tem »odkritju« se zastavlja vprašanje: zakaj ni tržaška občinska uprava župana Roberta Dipiazze izbrala tega območja za namestitev romskega naselja, in raje iskala »avanturo« z ureditvijo novega kampa na urbanistično nepremišljeni in naravovarstveno vprašljivi lokaciji na Vejni, na zemljišču, ki je povrhu vsega še last kontovelske-ga jusa? Ko bi si des no sre din ska mes tna uprava pobliže ogledala veljavni urbanistični načrt, bi gotovo prhranila mnogo hude krvi, tako med prizadetim kraškim prebivalstvom, kot tudi med institucijami in njihovimi izvoljenimi predstavniki. Župan Dipiazza pa ne bi s svojimi obsodbe vrednimi izjavami sprožil spora s predsednikoma obeh kraških rajonskih svetov, Milkovičem (vzhodni Kras) in Brunom Ruplom (zahodni Kras). Obema je zasikal, naj »prenehata govoriti neumnnosti«. Županove izjave je včeraj posred no ob so dil tu di ob čin ski od bor nik za decentralizacijo Paolo Rovis. Predstavnik Forze Italia je v telefonskem pogovoru Brunu Ruplu izjavil, da »je tre- ba institucije spoštovati« in da »občina mora ohranjati stike z rajonskimi sveti.« Dipiazza pa je svojčas napovedal, da se ne mara pogovarjati s predsednikoma rajonskih svetov; kvečjemu naj bi sprejel predstavnike spontanih vaških odborov, ki zbirajo podpise proti gradnji romskega naselja na Vej-ni. Odbor nik Ro vis je do dal, da bi morali besedni spor med županom in predsednikoma obeh kraških rajonskih svetov čimprej zgladiti, in je predlagal Ruplu in Milkoviču, naj naslovita na Di-piazzo pismo z zahtevo po srečanju, na katerem naj bi vso zadevo razjasnili. Tržaški župan je v svoji ihtavi izjavi namignil, naj sama predsednika rajonskih svetov poiščeta kraj, kamor naj bi naselili romske družine. Poleg tega, da ga je Milkovič že »poiskal v veljavnem urbanističnem načrtu«, pa je Rupel mnenja, da to sploh ni naloga predsednikov rajonskih svetov. To bi morali storiti pristojni občinski uradi, je podčrtal. Poleg tega je omenil, da so tudi rajonski svetniki desnosredinske opozicije na zahodnem Krasu izrazili zaskrbljenost nad županovimi izjavami, ter napovedali, da bodo posegli pri svojih strankah, da bi prišlo čimprej do razjasnitve stališč. Območje z oznako 01 ob Ul. Rio Primario je v urbanističnem načrtu tržaške občine namenjeno romskemu naselju VZHODNI KRAS - Načelniki levosredinskih skupin o romskem naselju Ostro ožigosali tone Kritične besede Uroša Korena, Giuseppeja Corice in Livia Collerigha Načelniki levosredinskih skupin v vzhodnokraškem rajonskem svetu Uroš Koren (Levi demokrati), Giuseppe Cori-ca (Marjetica in SSk) in Livio Collerigh (-SKP) so včeraj v pismu ostro ožigosili »tone, način in vsebino, s katerimi je tržaški občinski svet do sedaj upravljal zadevo o morebitnem romskem naselju na tržaškem ozemlju.« »Načrt sam po sebi, kot smo spoznali najprej preko medijev in šele nato poglobili z analizo ustrezne dokumentacije, sploh ni uresničljiv zaradi kričečega nasprotja z obstoječimi zakonskimi predpisi, in bi ga lahko kot takega enostavno zavrnili in zanemarili, vendar pa razgali širši javnosti nesramen odnos, ki ga ta uprava ima do tržaškega kraškega predela in njegovega prebivalstva.« »Gre za ozemlje, ki bi bilo zaradi svojih značilnosti in potenciala vredno posebne pozornosti in investicij za njegovo ureditev, povečanje struktur in javnih storitev, in to na podlagi dolgoročnih načrtov, ki bi ga vključili kot pomemben dejavnik v širšo kraško stvarnost in v nov evropski scenarij, ki se tej stvarnosti ponuja.« »Ozemlje, ki ga ostale občinske uprave naše pokrajine, resnični izraz tam živečega prebivalstva, upravljajo z veliko dinamičnostjo in jasnimi razvojnimi cilji, je pa na svojem tržaškem predelu povsem zanemarjeno in brez razvojnih pobud. O njem praktično ni bilo sledu v občinskem triletnem programu, ki mu je namenjal le nekaj drobtinic splošnega proračuna, pa čeprav obstajajo očitne po- manjkljivosti pri infrastrukturi in storitvah, z zdaj že neobhodnimi potrebami glede javnih prevozov (ki so v najbolj kočljivih urah povsem nezadostni) in infrastrukture (problem greznic se že leta vleče v nedogled), vzdrževanja in izboljšanja šolskih poslopij, ter javnih in zdravstvenih storitev. Namesto vsega tega pa smo priča pospešeni in nesmotrni urbanizaciji, ki sistematično izničuje družbene značilnosti kraških vasi, ustvarja nesprejemljive težave v prometu (pomislimo na gnečo po Občinah in v Bazovici) in postopoma osiromaši okolje in kvaliteto življenja.« Koren, Corica in Collerigh se zavzemajo za »korenit preokret v pristopu k potrebam ozemlja, obrambi naravnega in kulturnega bogastva Krasa, z vložbami ki mu zagotavljajo homogen razvoj in bo v skladu z značilnostimi prostora.« »S takim pristopom in predvsem s takim načinom upravljanja bo treba iskati tudi pravično rešitev za problem romskega naselja, kar je za moderno in omikano pravno državo politična in etična dolžnost; vendar je treba predvsem ustvariti ustrezne pogoje za njihovo postopno integracijo, začenši z določanjem najprimernejše lege in obstoječih storitev. Rešitev bo resnično učinkovita, če ne bo težila k izobčenju romov izven mestnega tkiva (to izrecno poudarja tudi obstoječi zakon!), in bo istočasno pozorna do potreb in zahtev izbranega področja zato, da jo bo lahko tudi prebivalstvo pravilno doumelo in sprejelo,« so zapisali Koren, Corica in Collerigh. SV. SOBOTA - Na pobočju pod viadukti hitre ceste blizu železarne Dovolj bi bilo počistiti območje Na ozemlju, namenjenemu nomadskemu kampu, so že urejena vsa urbanizacijska dela, od vode do elektrike in kanalizacije • •• Območje ob Ul. Rio Primario pri Sv. Soboti, kjer bi lahko uredili romsko naselje kroma Območje pri Sv. Soboti, ki ga je tržaška občinska uprava že pred desetletjem namenila za potrebe romske skupnosti, se nahaja ob Ul. Rio Primario, nekaj sto metrov od Rižarne, v smeri proti morju. Razteza se na levi strani, pravzaprav na pobočju, nad katerim je bila zgrajena hitra cesta. Vhod zastira kovinska ograja, ki pa je bila včeraj odprta, kar je omogočilo dostop. Do območja vodi vijugasta asfaltirana cesta pod viadukti hitre ceste. Predel je položen, poraščen z grmičevjem. V desetih letih, odkar je bilo območje urbanistično urejeno, se je razbohotilo robidovje. Tu pa tam je opaziti odstavljeno železje, tudi kako dotrajano vozilo. S pobočja se širi pogled na škedenjsko železarno, na mrežo železniških tirov pred njo in na morje v ozadju. V notranjosti območja stoji majhno poslopje. Illyjeva občinska uprava ga je dala zgraditi, da bi nudila stanovalcem v nesojenem romskem naselju vse, kar je urbanizacijsko potrebno. V hišici se nahajajo sanitarije, tuši, prostor za opremo. Struktura je povezana s kanalizacijo. Malo stran stoji električna centrala. Območje je opremljeno tudi z električno energijo. Čeprav je prostor zaraščen in si je v njem težko utirati pot, pa bi ga lahko z relativno majhnim stroškom kaj kmalu spet uredili, da bi naseljenci zaživeli v dobrih življenjskih razmerah. Dovolj bi bilo počistiti grmičevje in robido, odstraniti železje in druge odpadke, urediti poti in primerno zgladiti položni teren. Tr žaš ki Ro mi so se v pre te klos ti že ne kaj krat jasno izrazili svojo željo: ostati v mestnem jedru. Območje pri Sv. Soboti bi zadostilo njihovi zahtevi. Avtobusne proge so oddaljene le nekaj sto metrov in zagotavljajo povezavo z mestnim središčem in periferijo; v bližini posluje supermarket. Na po-samljenem in zapuščenem ozemlju na Vejni, kamor jih namerava vseliti tržaška desnosredinska občinska uprava, ne bi imeli podobnih ugodnosti. Prav ob koncu območja že živi nekaj romskih družin. Po nekaterih novicah se le-te ne bi hotele družiti z drugimi, novimi romskimi skupnostmi. Ozemlje pri Sv. Soboti pa je dovolj obsežno, da bi lahko sprejelo tudi druge. Dovolj bi bilo ustrezno urediti dva vhoda, enega na gornji strani, pod viadukti hitre ceste, drugega na spodnji, proti morju, pa bi različne romske skupnosti zaživele vsaka svoje samostojno življenje. Seveda, če bi si tržaška občinska uprava zavihala rokave, in uresničila to, kar že desetletje predvideva občinski urbanistični načrt... 8 Sobota, 5. maja 2007 TRST DEVIN-NABREŽINA - Predstavniki levosredinske koalicije Predstavili 50 pripomb proti gradbeni špekulaciji Ugovori lahko preprečijo divje gradnje in poseg v okolje Massimo Veronese Udeležba občanov pri upravljanju območja vselej žanje sadove, vtem primeru pa je njihov glas prispeval k odpravi hude urbanistične oz. gradbene špekulacije. Tako ugotavlja županski kandidat leve sredine za občino Devin-Nabrežina Massimo Veronese v tiskovni noti levosredinske koalicije, kije včeraj v predvidenem roku (zapadlost je bila 4. maja) predstavila vrsto pripomb k spremembam k regulacijskemu načrtu dosedanje občinske uprave, ki so bile odobrene z glasovi des-nosredinske večine. Variante so prižigale zeleno luč gradnji več kot 300 novih hiš v devinsko-nabrežinski občini: okrog 50 predstavljenih pripomb bo dalo možnost novi občinski upravi, za katero se bodo občani opredelili na volitvah 27. in 28. maja, da te variante razveljavi in tako prepreči namero dosedanje Retove uprave, pravi le-vosredinska koalicija. Pripombe so sad približno 30 javnih skupščin, ki se jih je udeležilo skupno več kot 700 ljudi. Na srečanjih so analizirali spremembe k regulacijskemu načrtu in se odločili za ugovore, prek katerih zaustaviti najnevarnejše variante. Enotna je bil vsekakor obsodba Re-tovega počela, ker je to bil hud špekulacijski načrt, ki ni jemal v po-štev od občinskega sveta odobrenih smernic in ki bi krepko posegel v okolje in spremenil videz vasi. Še zlasti varianti 24 in 25 bi spodbujali najbolj domišljavo uporabo nekaterih območij. Pri pripravi pripomb so se ozirali na zahteve družin: v tem smislu so prošnje po za-zidljivosti več tisoč kvadratnih metrov obsegajočih površin zmanjšali na tisoč kv. metrov, kar je dovolj za gradnjo velike hiše. Ugovori za Mavhinje predvidevajo odpravo domala vseh prošenj. Podobno velja za Trnovco in Slivno: v Trnovci naj bi razveljavili možnost odprtja kampingov, plesnih dvoran in novih bivališč, v Slivnem pa bi črtali projekt za gradnjo 16 novih hiš na cesti v smeri Šempolaja. Glede nabrežinskega kamnoloma pripombe nasprotujejo gradnji novih hiš, a predvidevajo predlog za spremembo namembnosti območja v trgovske namene. V bivšem kamnolomu med Ses-ljanom in Nabrežino pa naj bi namesto predvidenih bivališč, plesnih dvoran in trgovskega centra nastala obrtna, industrijska in trgovska cona. Dalje je treba na osnovi pripomb omiliti zazidljivost območij med Ribiškim naseljem in Devinom, medtem ko je treba razveljaviti vsa predvidena dovoljenja za nove gradnje v Prečniku, katerega razsežnost bi se dejansko podvojila. Prav tako ne sme biti novih gradenj v starem jedru Nabrežine. V Sesljanu predvidevajo pripombe poleg odprave novih hiš v bližini nove cerkve izdelavo »enotnega načrtovanja«, prek katerega zgraditi nov trg s parkiriščem. Dalje pripombe nasprotujejo med drugim tudi novim mehaničnim delavnicam za tovornjake, medtem ko uvajajo parkirišča, zelena območja in športno-rekreacijski center v Nabrežini, v Naselju sv. Mavra in v Ribiškem naselju pa dajejo možnost gradnje lesenih ali kamnitih shramb za orodje ob hišah. Dodati gre nenazadnje, da so prebivalci Medje vasi po nekaj razburjenih skupščinah samostojno predstavili vrsto pripomb na osnovi smernic, ki jih je bila nakazala levosredinska koalicija. »Izginil je tako eden izmed najslabših projektov za gradbeno špekulacijo na osnovi sprememb,« je ocenil Veronese in dodal, da so bile variante po Retovih besedah vrhunec njegove uprave. Ret pa naj zdaj vzame na znanje odgovor devinsko-nabrežinskih prebivalcev. A.G. DEVIN - Devinsko-nabrežinske upravne volitve Včeraj se je predstavila desnosredinska koalicija Predstavili so se desnosredinski kandidati kroma Gospodarski razvoj, pozornost do okolja in socia-la so glavne točke, s katerimi se bo na devin-sko-nabrežin-skih upravnih volitvah predstavila desnosredinska koalicija županskega kan di da ta Giorgia Reta. Dodatne točke na nje go vem pro gra mu so optimizacija občinskega upravnega sistema, turizem, ribištvo in kmetijstvo, mladina, šport, kultura, stanovanjska politika, čezmejno sodelovanje, varnost in javni red. Program in kandidate je desna sredina predstavila včeraj popoldne v restavraciji-bo-wlingu v Devinu, kjer so se zbrali domala vsi kandidati s skupno štirih list oziroma strank, ki sestavljajo koalicijo. To so občanska lista Ret, občanska lista Federazione per Duino-Aurisi-na, Nacionalno zavezništvo in Severna liga. Koalicija uživa zunanjo podporo strank Pri, Nu-ovo Psi, Forza Italia, Udc, Krščanske demokracije in Krščanske demokracije avtonomij. Med kandidati so tudi trije Slovenci, in sicer dosedanja občinska odbornica Tjaša Švara in David Pizziga za Listo Ret ter Enrico Stokelj za listo Federazione. Med kandidati iz vrst Nacionalnega zavezništva pa je tudi predsednik občinske konzulte mladih Giuliano Devita iz Seslja-na. Tisti, ki ga je tako zmotila prvomajska zastava v Medji vasi, da jo je moral odstraniti. Ret pa se v svojem političnem geslu sklicuje na dia log. Kandidate so predstavili v veliki dvorani, kjer je srečanje povezoval v letoviščarskih krajih znan napovedovalec, medtem ko so za glavno mizo govorili Ret, Švarova, Massimo Romita (NZ), Riccardo Novacco (Federazione) in pokrajinski tajnik SL Massimiliano Fedriga. Uvodoma se je oglasil Novacco, ki je poudaril po- men kontinuitete pri upravljanju Občine De-vin-Nabrežina in nato predstavil kandidate na listi Federazione. Nosilec liste je Paolo Decar-li, na seznamu pa je, smo slišali, tudi domnevni sodelavec družbe, ki načrtuje obnovo Sesljan-skega zaliva. Sledila je predstavitev kandidatov NZ, kjer je nosilec Romita. Nosilka Liste Ret je Tjaša Švara, ki je dvojezično orisala skupne cilje kandidatov na Retovem seznamu. To so dialog, blaginja, sociala in gospodarski razvoj, pa tudi podpiranje malih podjetij, kijih lahko dosežejo vsi skupaj, ne glede na politične in etnične razlike. Upravljati ne pomeni vladati, je podčrtala, ampak prevzemati odgovornost, ki bo v primeru Retove liste osredotočena na okolje, na bolj ranljivo prebivalstvo in na razvoj podjetništva. Vse to ponižno in v prid občanom, pravi Švarova. Nazadnje je besedo prevzel Fedriga za Severno Ligo, katere prvi na kandidatni listi je Mario Bussani. Drugega Fedriga ni hotel povedati, ker bo seznam SL uradno predstavil danes. Morda pa je že imel v mislih naporno delo, ki ga čaka pri družbi Acegas-Aps. Tržaški župan Roberto Dipiazza gaje namreč skupaj s Francom Ferraresejem (bivši občinski svetnik Udc) prav včeraj imenoval za svetovalca v upravnem svetu družbe Acegas in se tako otre-sel že zadnjih »dolgov« iz lanskih upravnih volitev. A.G. / SODIŠČE - UMOR BRUNA GIRALDIJA Kazen znižali Buosija je prizivno porotno sodišče obsodilo na 16 let zapora Tožilstvo je zahtevalo potrditev kazni, ki jo je porotno sodišče za Fa-bia Buosija izreklo 10. junija 2005, njegov odvetnik je vztrajal na tem, da ni zanesljivih dokazov o krivdi, o čemer naj bi pričala ekspertiza o sledeh smodnika na oblačilu, ki gaje tedaj nosil (odkrili so le nekaj delcev), a tudi telefonsko prisluškovanje in nenazadnje pričevanja oseb, ki so se zvrstile ped sodnim zborom. Prizivno porotno sodišče, ki mu je predsedoval Olivie-ro Drigani, pa ni sprejelo ne ene ne druge zahteve, Buosija je sicer obsodilo, vendar mu je kazen s 25 let znižalo na 18 let. Buosi je bil obtožen, daje 23. novembra 2003 umoril taksista Bruna Gi-raldija, ustrelil naj bi ga bil s pištolo, ki pa je niso nikoli našli. Giraldijevo truplo so odkrili ob kanalu v industrijski coni, njegov avtomobil pa v Stari istrski ulici, kjer ga je nekdo parkiral in v njem podtaknil ogenj. Do posega gasilcev so plameni verjetno zabrisali kakšno koristno sled. Buosi ni zanikal prisotnosti v taksiju, po eni stran je tudi proglašal svojo nedolžnost, po drugi pa ni hotel izdatiimena domnevnega morilca. V začetku je sicer krivdo zvrnil na nekega pomorščaka, kije živel v Vidmu in delal v Trstu, obtožba pa se je izkazala kot neutemeljena. Na prvostopenjski obravnavi so Buosiju naložili 25 let zapora, in sicer 21 zaradi umora in 4 zaradi obrekovanja. Sedaj so mu za umor prisodili 16 let, za obrekovanje dve leti. Sodišče je razsodbo izreklo šele po sedmih urah posvetovanja. Včerajšnja obravnava se je pričela z manjšo zagonetko, ker so ugotovili razhajanje med zapisnikom o zaplembi nekega Buosijevega oblačila in ekspertizo izvedencev na tej obleki, na kateri so našli sledi smodnika. Ni bilo jasno, če gre za jopič ali za plašč. Problem so rešili tako, da so v sejno dvorano prinesli plašč, na katerem je bila svojčas opravljena ekspertiza. PESEK - Silovito trčenje Imeli so srečo Zaletela sta se avtomobila s hrvaško registrsko tablico v H i 4W Osebj e službe 118 je imejo včeraj zaradi številnih prometnih nesreč precej dela, vendar hujših posledic za udeležence bi bilo. Večinoma je bila kriva hitrost, ki je niso prilagodili razmeram na cesti: enostavno niso upoštevali, da je asfalt moker in da je zaviranje dokaj težje. Ena takih nezgod se je pripetila na Pesku, kjer sta trčili dve vozili s hrvaško registrsko tablico, toyota corolla in peugeot. Mali peugeot je pri tem tako močno odbilo, da je obstal na varnostni ograji (na sliki Kroma). V katinarsko bolnišnico so odpeljali dve osebi, ki sta se lažje poškodovali. Na srečo v peugeotu ni bilo potnika, sicer bi bile posledice veliko hujše, sa toyota silovito udarila prav v desni bok in ga precej poškodovala. ZGONIK Mirko Sardoč kot Brežnjev Sovjetski duh je zavel na četrtkovi seji zgoniškega občinskega sveta. Kot se je dogajalo v nekdanjih Brežnjevih časih s soglasnim odobravanjem sklepov, brez kančka opozicijske dialektike, tako je zgoniška skupščina drugega za drugim soglasno odobrila prav vse sklepe na dnevnem redu, brez najmanjšega pomisleka ali nasprotovanja opozicije. Začelo se je s preustrojem medobčinskega konzorcija Kraškega vodovoda v delniško družbo. Sprememba je potrebna, da ohranijo zgoniška in vodovodno sorodni občini, repentabrska in devinsko-nabrežinska, upravljanje vodnih virov. To je le prvi korak k upravljalni avtonomiji na vodovodnem področju, je poudaril župan Sardoč. Voda pogojuje razvoj prostora, na primer v kmetijstvu, zato je prav, da domače uprave odločajo o svojem razvoju, je dodal, in posredoval res zavidljiv podatek: letošnja izguba na vodovodnem omrežju Kraškega vodovoda je bila rekordno nizka. Znašala je pičlih 14 odstotkov. Trikrat manj kot mnogo večji dobavitelj vode v tržaški pokrajini... Tako načelnik svetniške skupine desničarskega Pola za Zgonik Nicola Guarrino kit načelnik svetniške skupine Slovenske skupnosti Dimitri Zbogar sta pritrdila županu, da je upravljanje vodnih virov za občino strateškega pomena, kar je prižgalo zeleno luč za soglasno odobritev sklepa. Zatem je bil govor o storitvah, ki jih nudi deželni elektronski informacijski sistem. Načelniki skupin so se že seznanili s predlagano konvencijo, ter se z njo strinjali. Tudi drugi sklep je prodrl soglasno. Odbornica za socialne zadeve Nadja Debenjak je nato predstavila osnutek konvencije za ustanovitev socialne službe občin in poob-lastilne listine za skupno izvajanje funkcije lokalnega programiranja integriranega sistema socialnih posegov in storitev. Konvencija je za občino zelo pomembna, ker ji bo omogočila, da bo sama (skupaj z drugimi okoliškimi občinami) odločala o delitvi ekonomskih resur-zov na socialnem področju, medtem ko je imela doslej pri tem glavno besedo tržaška občina. Osnutek konvencije in novo formalno ureditev bo morala potrditi še dežela Fur-lanija-Juliska krajina, od 1. januarja prihodnjega leta pa bo delovanje potekalo v novih okvirih. »Naša prisotnost bo tako zajamčena na vseh ravneh soodločanja in usmerjanja socialnih politik,« je podčrtala De-benjakova. Tudi ta (tretji) sklep je bil odobren soglasno. Podobno je bilo z odobritvijo pravilnika za dodeljevanje prispevkov za obiskovanje otroških jasli. Po dosedanjem pravilniku so imeli pravico do vpoisa v te jasli izključno zgoniški občani. Zupan Sardoč pa je nakazal, da prosi za te usluge več ljudi, ki so zaposleni v zgoniški občini, niso pa zgoniški občani. V jaslih je še nekaj mest na razpolago, zato je predlagal, naj bi omogočili vpis tudi otrokom ljudi, ki so zaposleni v občini. Predlog je bil potrjen s četrtim soglasnim glasovanjem. Nazadnje se je občinska skupščina odločila, da bo mogoče odslej prodajati časopise še na dveh mestih: na novi bencinski črpalki ob Obrtni coni Zgonik un v snujočem novem središču ob jami pri Brišči-kih. Po tem ponovnem soglasnem sklepu je Sardoč-Brežnjev po-komentiral: »Smo jih znali, pač, prepričati...« / TRST Sobota, 5. maja 2007 9 OPČINE - Ob 62-letnici osvoboditve vasi Svečanost oddolžitev padlim in obenem opomin na grozote nasilja Na spomenik padlim so položili vence kroma NARODNI DOM - Predstavitev v sredo Dušan Jelinčič: Upor obsojenih V sredo, 9. maja, ob 17.30 bo v Narodnem domu v Trstu predstavitev knjige Dušana Jelinčiča Upor obsojenih. Gre za prvo literarno delo, v tem primeru dramo, ki celovito obravnava problematiko tigrovskega gibanja. Knjigo bo predstavil znani slovenski režiser in predsednik društva TIGR Marjan Bevk. Ob Bevku bodo še spregovorili predsednik Sklada Dorče Sardoč Boris Peric, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice iz Trsta Milan Pahor in avtor sam, odlomke pa bodo umetniško podali člani gledališke gimnazije iz Nove Gorice pod mentorstvom Marjana Bevka. Dušan Jelinčič je dramo Upor obsojenih snoval več let. Vse odtlej, ko je slovensko zgodovinopisje začelo strokovno in celovito obravnavati tajno narodnorevolucionarno organizacijo TIGR kot pomemben subjekt naše polpretekle zgodovine, ki je bil odločilen pri ustvarjanju naše iden- titete in državnosti. Pri tem se je zavedal, da bi bilo prav, ko bi z umetniško besedo ovrednotili epopejo prvega antifašističnega upora v Evropi, ki si zasluži, poleg znanstvene, tudi literarno obdelavo, ki bi ji vdihnila dušo in dala epsko razsežnost. Zato se je Jelinčič odločil, da v obliki drame strnjeno literarizirano prikažem ti-grovsko zgodovino prek enega njegovih najbolj dramatičnih in simbolnih dogodkov: neizvedenega samomorilnega atentata na Benita Mussolinija v Kobaridu 20. septembra leta 1938. Drama je bila oktobra in novembra leta 2005 uprizorjena v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu z naslovom Oseka na robu gozdov, v knjigi pa je objavljeno neokrnjeno besedilo, ki je bilo prirejeno za postavitev na oder in je bilo v ta namen skrajšano. Celoviti tekst je opremljen s tehtnim in aktualnim uvodnim esejem ugledne zgodovinarke dr. Milice Kacin Wohinz. Na Op či nah so se v če tr tek spo -mnili 62. obletnice osvoboditve vasi izpod na ci fa šis tič ne ga jar ma. Ko je bil Trst že nekaj dni osvobojen, so v prvih majskih dneh leta 1945 okrog kraške vasi potekali srditi spopadi, saj se obkoljene nemške enote niso hotele predati partizanom IX. korpusa oziroma edinicam Jugoslovanske ljudske armade. Orožje je na Opčinah utihnilo šele 3. maja 1945. Tu di le tos se je spo min ska sve ča -nost za če la pred open skim spo me ni -kom pad lim na Du naj ski ces ti, kjer je uvo do ma spre go vo ri la pred sed ni ca SKD Tabor Zivka Persič, ki je poudarila pomen vsakoletnega spominskega srečanja. Po eni strani se Openci s to spominsko svečanostjo klanjajo žrtvam, ki so padle za osvoboditev njihove vasi, hkrati pa gre seveda spomin na konec druge svetovne vojne v Evropi, ko je po skoraj šestih letih rožljanja z orožjem na naši celini končno zavladal mir. Priložnostnemu govoru je sledilo po la ga nje ven ca pred spo me nik padlim, nato je Dunja Sosič na kratko povzela dogajanje tistih vročih majskih dni na Opčinah. 2. maja zvečer so partizani vaškemu cerkovniku ukazali, naj v znak konca vojne zazvoni na zvonove v farnem zvoniku. Ponoči pa so se Nemci reorganizirali in prešli v protinapad. V svojih rokah so držali jugozahodni del vasi. 3. maja so na prostor, kjer danes stoji veliko semaforizirano krožišče, prinesli močan top, s katerim so obvladovali položaj. Kmalu pa je na kraj pri spe la sku pi na no vo ze land skih vojakov. Nemci so se hoteli predati zaveznikom, česar pa partizanski oziroma jugoslovanski poveljniki niso sprejeli. Začela so se pogajanja, premirje pa je bilo sklenjeno za 18. uro. Tako se je tudi na Opčinah končala druga svetovna vojna. Zenske so razvile zastave, ki so jih skrivale v nedrjih. Govornica je po uda ri la, da je da nes tis tih, ki so do -živeli bitko za Opčine, vedno manj. Zelo malo pa je tudi mlajših, ki so o njej slišali. Zato je naša pravica, pa tudi naša dolžnost, da zagovarjamo svojo zgodovino in smo nanjo tudi upravi-če no po nos ni. Prvemu delu spominske svečanosti pri openskem spomeniku je sledil spre vod po Du naj ski ces ti do Pro -svetnega doma, kjer je bil na sporedu film Dolina miru režiserja Franceta Šti-gli ca. Primož Sturman ODKRITJE - Priložnostne misli in spomini Tabla v spomin na tržaško obdobje Iva Andrica Plošča v spomin na Iva Andrica je razkrita kroma Na Trgu Venezia je od včeraj tabla, ki spominja na tržaško obdobje pisatelja Iva Andrica. S pročelja lepe palače s hišno številko 1, v kateri je v prvi polovici dvajsetega stoletja imel sedež konzulat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, opozarja, da je dobitnik Nobelove nagrade za literaturo tu prebil nekaj mesecev svojega življenja. Pobudo za njeno postavitev je dal Lions Club Trieste Europa ob soudeležbi srbsko-pra-voslavne skupnosti iz Trsta, zato je v imenu organizatorjev uvodoma spregovoril Vittorio Piccoli. Pojasnilje, daje tržaški Lions, ki mu predseduje Edoardo Danev, nastal predvsem z željo, da bi spodbujal boljše poznavanje med različnimi jezikovnimi in verskimi skupnostmi, ki stoletja bolj ali manj mirno sobi-vajo v Trstu; v ta okvir se uvršča tudi sodelovanje s tržaško srbsko skupnostjo. Tržaški odbornik za kulturo Massimo Greco je izrazil zadovoljstvo, da je PADRIČE - Sreča se je po skoraj dveh letih spet nasmehnila Edina štirinajstica v Italiji Na Totocalciu sta jo zadela moška, ki sta skupaj igrala sistem za 24 evrov - Skupno bosta dobila preko 155 tisoč evrov Sreča se je ponovno nasmehnila tistim, ki zahajajo v bar na Padriče, kjer so tokrat na Totocalciu zadeli sploh edino šti-rinajstico v Italiji. »Stavni listek za 24 evrov sta igrala dva moška«, je povedala upra-viteljica Bojana Cotič. Kaj več o njuni istovetnosti pa ni želela razkriti, kar je navsezadnje pošteno do klientov. Dodala je le, da nista več mlada in da sta iz okolice Padrič. Pa naj ljudje ugibajo, kdo sta srečna dobitnika, ki bosta v žep spravila čedno vsoto, 155.454 evrov, seveda vsak polovico. Zgleda, da sta moška najprej krožila po okoliških vaseh, zvrnila kakšen kozarček, in šele kasneje sta stopila v bar: nista imela poguma, da bi takoj prišla vprašat, če je vest, do katere sta prišla preko interneta, res pravilna. Morda se jima ni zdelo res, da se bo skromna investicija tako dobro obrestovala, in sta se bala, da ne bi ostala razočarana. V baru pa so jima potrdili, da lahko brez skrbi nazdravita. Čeprav se dobitnika včeraj ne bi pojavila v baru, pa si ju je Bojana Cotič, ki lokal upravlja že pet let, dobro zapomnila. Želela sta namreč listek na dva dela, ven- dar se je zmotila, naprava ji je vrnila samo enega. Listek je razveljavila in operacijo ponovil, a spet je naredila napako. Tudi drugi listek je razveljavila, vendar mora oba kljub temu sama plačati, ker sta bila pač igrana. Kasneje ji sicer družba, ki upravlja Totocalcio, denar vrne. »Lahko bi vsaj enega pustila zase, pa sem oba razveljavila,« je včeraj povedala Bojana Cotič, vendar iz njenih besed ni bilo razbrati kakšnega posebnega obžalovanja. Navsezadnje, če bi v barih želeli obdržati vsak zgrešen listek, bi verjetno morali odšteti kar precej denarja, nihče na svetu pa jim ne more zagotoviti, da bodo od tega imeli kakšno korist. Poleg štirinajstice, ki je navrgla 146.344 evrov, sta srečna dobitnika zadela še šest trinajstic (vsaka je veljala 1.306 evrov) ter štirinajst dvanajstic (vsaka po 91 evrov). V baru Bojane Cotič, kjer poleg To-tocalcia igrajo še Superenalotto in Trister prodajajo cigarete in časopise, to ni prva čedna zmaga. Junija letos bosta minili dve leti od zadnje visoke zmage na Totocalci-u, tedaj je srečni dobitnik svoj račun obogatil za 30 tisoč evrov. Srečki Totocalcia, ki ju ima v rokah Bojana Cotič, sta enaki tisti, ki je bila vredna preko 155 tisoč evrov kroma bila tabla postavljena pisatelju, ki je rad opisoval življenje različnih skupnosti: čeprav so bila njegova dela postavljena v turško cesarstvo, je bila tista raznolikost podobna tržaški. Da je večetnični Trst Andrica spominjal na Bosno, o kateri je najraje pisal, je opozorila tudi prof. Marija Mitrovic. In razkrila, da ga je, potem ko je nekaj mesecev služboval na tržaškem »jugoslovanskem« konzulatu, izbral za ozadje svojega nedokončanega romana Na sončni strani; štiri »tržaški« odlomki bodo v kratkem izšli tudi v italijanskem prevodu pri založbi Monda do ri. Tablo je nato odkril nov predsednik srbsko-pravoslavne skupnosti Bogoljub Stojičevic, blagoslovil pa pop Raš-ko Radovic. Med skupinico ljudi, kije pod dežjem prisostvovala včerajšnji slovesnosti, je bil tudi Nino, dvaindevetdesetlet-ni zgovoren in energičen gospod, ki je bil do leta 1941 v službi na jugoslovanskem konzulatu na Trgu Venezia. V Trstu rojeni jugoslovanski državljan, sin hercegovskega očeta in v Trstu rojene Hrvatice, se še dobro spominja dne, »ko je množica študentov pred konzulatom vzklikala »Fora i ščavi!«: bilo je 6. aprila 1941 in Italija je bila ravnokar napovedala vojno Jugoslaviji«. »Do takrat nismo Jugoslovani imeli nobenih težav s fašisti. Čeprav je res, da so me nekaj let prej odvedli v koprski zapor, kjer sem preživel sedem dni, ne da bi še danes vedel, zakaj.« Gospod Nino pravi, da so italijanske oblasti morda sumile, da je povezan s tržaškimi antifašisti, ki so v tistih letih večkrat zahajali na konzulat na Trgu Venezia. »Vem, da je bil med njimi tudi zobozdravnik Dorče Sardoč, čeprav se ga osebno ne spominjam.« Po tistem 6. aprilu se je življenje Ninove družine spremenilo: »Mamo in sestro so odvedli v zapor k jezuitom, kjer je bilo takrat zaprtih tudi veliko Slovenk. Očeta so v Hercegovini ubili ustaši, za kar smo izvedeli šele veliko let kasneje. Mene so skupaj z jugoslovanskimi konzularnimi uslužbenci iz vse Italije odpeljali v Bologno, kjer so nas, to jim je treba priznati, nastanili v najboljšem mestnem hotelu. Po nekaj mesecih so nam dali možnost, da se pridružimo jugoslovanski vladi v tujini, ali da se vrnemo na svoje domove. Jaz sem se vrnil v Trst, kjer sem vso vojno delal v neki drogeriji...« Poljanka Dolhar 1 Q Sobota, S. maja 2QQ7 TRST DOLINA - Majenca Danes odprtje razstave vin in oljčnega olja Razstavljene stvaritve Wilme Orel in Rossane Ramani kroma Poleg občutenega prastarega dolinskega praznika spadajo med kulturne trenutke Majence tudi razstave, pri katerih ima vodilno organizacijsko vlogo vaško društvo Valentin Vodnik. V četrtek zvečer se je na domačiji Zorka Giorgi zgodil prvi slovesni trenutek z odprtjem razstave Wil-me Orel in Rossane Ramani. Po uvodnem glasbenem utrinku vse bolj priljubljenega harmonikarja Marka Manina je napočil čas za predstavitev umetnic, kar je opravila odbornica društva Mirna Viola. Prva ustvarjalka se je predstavila z vrsto skrbno in kreativno izdelanih del iz pergamentnega papirja. Druga raz-stavljalka pa je ponudila na ogled nekaj občuteno in natanko izdelanih patchwork storitev. Malo kasneje so v Galeriji Torkla živahne note kitarista Bojana Kureta, ki vadi na Glasbeni matici v razredu prof. Marka Ferija, popeljale prisotne v drugi del slovesnosti. Predsednik krajevnega društva Robi Jakomin je v obliki intervjuja predstavil že uveljavljenega umetnika Štefana Turka, ki se je predstavil dolinski publiki z BAVISELA - Omejitve v prometu Zapora že drevi Večino prepovedi, tudi parkiranja, pa bodo uvedli jutri zjutraj Bavisela poleg veselja in zabave prinaša tudi prometne omejitve, nekatere bodo stopile v veljavo že danes, ostale bodo uvedli jutri. Ob drevišnjih predstavah bodo ob 20.30 za promet zaprli Nabrežje, in sicer na odseku med Ul. Mercato Vecchio ter Trgom Tom-maseo. Zapora bo trajala vse do jutri, do 20. ure. Večina omejitev pa bo stopila v veljavo jutri. Od 6.00 do 14.30 bo zaprta Obalna cesta, kjer bo tudi prepoved parkiranja na obeh straneh. Od 6.00 do 17.30 pa bodo za pro met za pr li uli ce, po ka te rih bo po te ka lo tek mo va nje, in si cer vse od Miramarskega drevoreda do Trga Liberta, Nabrežja in bližnjih ulic (Ul. Lazzaretto Vecchio, Trg Venezia, Ul. del Teatro Romano, Korzo Italia, Ul. San Spiridione, Ul. Roma, Ul. Torrebianca, Ul. Mazzi-ni, delno tudi ulice Filzi, Torrebianca in Genova, itd.) ter vse do Ul. Campo Marzio. Jutri od 6.00 do 14.30 ali do konca manifestacije bo poleg tega prepovedano parkiranje in ustavljanje na obeh straneh Miramarskega drevoreda ter od Trga della Liberta do konca naseljenega področja (pri restavraciji La Marinella). Za vozila, ki prihajajo po avtocesti, bo prepovedan izhod za Devin in za Obalno cesto, medtem ko bo vožnja po Pokrajinski cesti št. 1 dovoljena do Naselja Sv. Mavra. Od 8.00 do 10.30 pa bo Pokrajinska cesta zaprta na odseku od Ribiškega naselja do križišča, kjer sta odcepa za Obalno cesto in za Vižovlje. Vozila, ki so po hitri cesti namenjena v sre diš če mes ta, ne bo do mo gla koristiti izhodov za Ul. Svevo in za VII. pomol - Sv. Andrej, temveč bo zadnji izhod pri Valmauri. Do konca manifestacije bosta na hitri cesti za pr ta tu di do sto pa pri VII. po -molu - Sv.- Andreju in v Ul. Svevo. Včeraj danes desetimi tuši o skrivnostnih vaških kotičkov. Dela, ki so nastala ravno za priložnostno pobudo, prikazujejo najrazličnejše arhitekturne podobe starejših vaških bivališč. Sinoči se je praznik nadaljeval z odprtjem razstave amaterskih umetnostnih obrtnikov v cerkvici sv. Martina. Kvartet flavt GM, ki ga sestavljajo Florencia Klarinc, Poljanka Doljak, Katarina Budin in Majna Košuta, iz razreda prof. Tamare Tretjak, pa je poskrbel za glasbeni utrinek. Sledila je otvoritev 32. razstave likovnikov v dvorani domačega društva V. Vodnik. Razstav-ljalce je predstavil umetnik Deziderij Šva-ra, za glasbeni trenutek pa sta poskrbela Stefania Strain in Nikolas Merku, gojenca GM iz razreda prof. Vesne Zuppin. Na vaškem trgu je včerajšnji program sklenil koncert skupin Turbo Angels in Ne me jugat. Danes bo prireditev doživela višek: po paradi starodobnih vozil bodo svečano odprli 51. občinsko razstavo domačih vin in 10. razstavo ekstradeviškega oljčnega olja. Noč pa je zapisana slovesnemu postavljanju maja. (beto) Danes, SOBOTA, 5. maja 2007 ANGEL Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.16 i Dolžina dneva 14.28 i luna vzide ob 23.59 in zatone ob 6.58. Jutri, NEDELJA, 6. maja 2007 JANEZ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, veter 13 km na uro vzhodnik, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,3 stopinje C. [I] Lekarne Od srede, 2. maja, do sobote, 5. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Rossetti 33 (040-633080), Ul. Ma-scagni 2 (040-820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (0402110001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ros set ti 33, Ul. Ma sca gni 2, Borz -ni trg 12. Op či ne - Na noš ki trg 3/2 (040 -211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040-367967). www.farmacistitrieste.it 118: hit ra po moč in de žur na zdrav -stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bol-niš ni cah in o otroš ki bol niš ni ci Bu r -lo Garofolo. U Kino 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Doppia ipotesi di un delitto« Dvorana 4: 15.20, 17.00, 20.30, 22.20 »Ghost son«; 18.15, 20.15, 22.15 »Mr. Bean's holiday«; 18.45 »Svalvolati on the road«. SUPER - 17.00, 20.30, 22.15 »The number 23«; 18.45 »Voce del verbo amore«. TRŽIČ-KINEMAX-Dvorana 1:17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 19.40, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Epic mo-vie«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.15 »Le vite degli altri«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je na oglasni deski v Ul. S. Anastasio 12, na ogled razpis za vključitev učnega osebja slovenskih šol v pokrajinske (nekdanje permanente) lestvice. Obrazci za vložitev prošenj bodo na razpolago na šolah in na Uradu za slovenske šole v uradnih urah. Prošnjo za vključitev v lestvice za Tržaško pokrajino je treba oddati Uradu za slovenske šole (Ul. S. Anastasio, 12) do ponedeljka, 7. maja 20047. Razpis je na ogled tudi na spletni strani www.scuol@fvg.it UČITELJICE IN VZGOJITELJICE DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA V DO LI NI vabijo na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov na Majenci, ki bo v Mladinskem krožku v Dolini do 8. maja. M Izleti ALCIONE - 17.30,19.15,21.00,22.45 »Centochiodi«. AMBASCIATORI- 16.30,19.00,21.30 »Spider-man3«. ARISTON -18.00 »Eugenia Grandet«; 20.00 »Il caso Paradine«; 22.00 »Il terzo uomo«. CINECITY-14.45,15.15,16.30,17.30, 18.10, 19.15, 20.10, 21.30, 22.00, 23.00, 23.55 »Spider-man3«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.00, 23.55 »Doppia ipotesi per un delitto; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10, 00.05 »Epic mo-vie«; 18.15, 20.15, 22.15, 00.15 »The number 23«; 15.00, 20.05 »Svalvolati on the road«; 17.00, 22.00 »L'om-bra del potere«; 14.45, 16.30 »Mr.Be-an's holiday«. EX CEL SI OR - 16.20, 19.00, 21.40 »La Vie en Rose«. EX CEL SI OR AZ ZUR RA -16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Mio fratel-lo e figlio unico«. FELLINI - 17.00, 22.15 »Voce del verbo amore«; 18.45, 20.30 »The Illusionist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) - 16.30, 19.15, 22.00 »L'ombra del potere«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 16.00 »Un ponte per Tera-bithia«; 17.30, 19.50, 22.10, »Le vite degli altri«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 19.00, 21.40 »Življenje drugih«; 21.00, 23.30 »Zadnji škotski kralj«; 15.40, 18.30, 21.20, 00.10 »Spider-Man 3«; 16.00, 18.40 »Artur in Minimojčki«. NA ZI O NA LE - Dvorana 1: 15.00, 17.20, 19.50, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 2: 15.10, 16.30, 19.20, 20.45, 22.20 »Epic movie«; Dvorana 3: SPDT organizira v nedeljo, 6. maja 2007 izlet v Brkine. Zbirališče bo v Bazovici pred cerkvijo ob 8. uri. Tokrat bo Slavko Slavec vodil planince proti Ilirski Bistrici in naprej do jezera Klivnik in zaselka Jelišje. Izlet je primeren za vse. Predvidevajo se 4 ure zmerne hoje. PEKEL PRI BOROVNICI SPDT organizira v nedeljo, 13. maja izlet v sotesko Pekla. Z osebnimi avtomobili se bodo popeljali do Vrhnike, Bistre, Borovnice in do vstopa v slikovito sotesko Pekel. Predvidene so 4 ure hoje. Zbirališče bo na Opčinah pred hotelom Daneu ob 8. uri. Vse dodatne informacije Vam nudi vodja izleta Aleksij Civardi tel. 040-415336. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040-417025, Krut - ul. Cicerone 8, 040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 3. junija na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040220200 in Sedmak Gabrijela 040229237. Čestitke FINŽGARJEV DOM vabi v petek, 11. maja (in NE 4. maja, kot je bilo napovedano) na predavanje z naslovom »Zlate Palače v puščavi«. Matej Susič bo predstavil s posnetki in komentarji svoje potovanje po enem najlepših predelov Indije, Rad-jastanu. Začetek ob 20. uri. KD ENKRATEN IZ KRESNIC PRI LETI JI vabi na gledališko komedijo »Na kmetih« v nedeljo, 13. maja ob 18. uri v Kulturnem domu v Komnu. Toplo vabljeni. KD ZA UMETNOST KONS, V SODELOVANJU S FOTOVIDEO TRST 80 IN ZSKD razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339-3893451 (v večernih urah). Loterija 3. maja 2QQ7 Bari 69 39 48 S7 42 Cagliari S4 43 44 13 4Q Firence 1 4S 79 12 S3 Genova 66 4S 46 47 42 Milan 11 1S S7 37 23 Neapelj 2Q 9Q SS 4S 39 Palermo SS 11 S7 1S 1S Rim 66 71 9Q S1 14 Turin 69 87 1S 71 42 Benetke 3S 6Q S9 47 SQ Nazionale 3 7S 76 17 12 DANIELA in MARIJAN se danes poročita in si večno zvestobo obljubita. Obilo srečnih, veselih in ljubezni polnih dni vama želimo Katrin, Barbara, Saško, Elisa in Marko. Danes se na Didaktičnem ravnateljstvu pri Svetem Ivanu za dvojno poroko veselimo: DANIELI in MARIJANU ter KATJI in DENISU na skupni poti veliko sreče želi mo. S prijateljem MARJANOM in nevesto DANIELO se ob veliki fešti od Mačkolj do Lonjerja veselijo in nazdravljajo Andrej, Jana in Tamara. Živijo ohcet! 0 Prireditve OPZ SLOMŠEK obvešča, da bo razstava likovnih umetnikov - invalidov odprta v soboto, 5. maja od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure, v nedeljo, 6. maja od 10. do 12. ure v prostorih gospodarske zadruge v Bazovici. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8 Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst / Občina Dolina Dolina, 3.5.-8.5.2007 51. Občinska razstava vin in 10. razstava ekstradeviškega oljčnega olja Sobota, 5. maja 18.00 - parada starodobnih vozil 18.30 - odprtje in nagrajevanje 51. občinske razstave domačih vin in 10. razstave Ekstradeviškega oljčnega olja 21.00 - čez noč slovesno postavljanje maja Nedelja, 6. maja 17.00 - koncert Pihalnega orkestra iz Medvod 18.00 - nastop folklorne skupine KD RAK iz Rakeka 19.30 - prihod parterjev in parterc na Gorico. 20.00 - ples z ansamblom "Okrogli muzikantje" Ponedeljek, 7. maja 21.00 - Koncert ansamblov "Blekpanters" in "Slebuioost" Torek, 8. maja 18.00 - koncert Pihalnega orkestra Breg iz Doline. 19.00 - slovesno podiranje maja. Od petka, 4. maja z pričetkom ob 18. uri do torka, 8. maja bo na trgu pred društveno gostilno sejem neposrednih pridelovalcev in hobistov - urnik stojnic od 10. do 22. ure - "It Tržaška Trgovinska Zbornica Obvestila JUS SRENJA TREBČE organizira jutri, 6. maja, drugi sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa trebenska ledinska imena«. Zbirališče ob 8.30 "Pred cjerkvo" oz. "P'd lipo". Vabljeni člani in vaščani! KD ZA UMETNOST KONS v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in ZSKD, razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339 3893451 (v večernih urah). TRŽAŠKI URAD ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da je zaradi okvare na telefonski mreži dosegljiv na sledečo tel. št. 040-3475629 ali po e-mailu trst@zskd.org. DANES, 5. MAJA 2007 - praktičen seminar o tehniki EFT, ki ga vodi Aljaž Vavpetič v New Age Shopu, ul. Nordio 4/C v Trstu, ob 18. uri. Za dodatne info obišči www.feelfreenow.it ali tel. 3331148364. Prost vstop. JUS TREBČE organizira v nedeljo, 6. maja, drugi sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa trebenska ledinska imena«. Zbirališče ob 8.30 »Pred cjerkvo« oz. »P'd lipo«. Vabljeni člani in vaščani! SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambiče-vo galerijo na ogled slikarske razstave Luciana Plehana »Moj Kras«. Razstava bo na ogled do 6. maja vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure ter ob nedeljah dopoldne. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 7. maja, predstavitev najnovejše knjige Alice Zen »La religione a Trieste«. O knjigi bo govoril Dušan Jakomin. Obenem bo tudi otvoritev razstave bogatega slikovnega gradiva objavljenega v knjigi. Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3, ob 20.30. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi vaščane in trgovce iz Opčin na sestanek , ki bo v ponedeljek, 7. maja, ob 19.30 v prostorih Prosvetnega doma ( KD Tabor - I. nadstropje). Na srečanju bo predstavitev programa o natečaju »Okrasi Opčin s cvetjem«, ki se bo vršil junija. Toplo vabljeni! KRUT obvešča, da bo organiziral tečaj DO SMEHA V VSAKI DOBI. Tečaj je namenjen ženskam vseh starosti, ki nehoteno uhajanje urina že imajo in predvsem tistim, ki bi rade to preprečile. Tečaj bo vodila diplomirana fizioterapevtka K. Vitez. Tečaj sestavljajo tri praktična srečanja in bo pričel v torek, 8. maja. Vpisovanje in dodatne informacije: Krut, ul. Cicerone 8 tel. 040-360072. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 8. maja ob 20.45. V TOREK 8. MAJA 2007 ob 20.30 so vabljeni v Marijanišče v dvorano Fin-žgarjevega doma vsi cerkveni pevci na skupno vajo. To je priprava na slovesen zaključek pastoralnega obiska tržaškega škofa, ki bo v nedeljo 13. maja ob 17. uri s slovesno sv. mašo. Ta dan je tudi praznik Fatim-skih prikazovanj.Vabljeni v čim večjem številu. KD RDEČA ZVEZDA IN ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA v sklopu projekta Odkrivanje tradicij prirejata seminar o nabiranju in kuhinjski uporabi zelišč. V sredo, 9. maja, ob 20.30 bo uvodno predavanje na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu; v soboto, 12. maja, od 9.30 do 16. ure bo nabiranje in priprava jedi v kmečkemu turizmu Briščak (Brišče 3). Za prijave in informacije klicati na št. 3476741791 (Nevia), 340-7719694 (Sara) ali 347-4221480 (Gaia). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi vse člane in druge filateliste na redno mesečno srečanje v sredo, 9. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 41. občni zbor v petek, 11. maja 2007, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Špetru, Ulica Alpe Adria, Condominio Al Centro (vhod nasproti Beneške galerije). ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v soboto, 12. maja ob 20. uri na 5. predavanje iz ciklusa o upoznavanju z antropozofsko medicino. Na sedežu KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, bo antropozofski zdravnik iz Milana, pisatelj in predavatelj doktor Sergio Maria Francardo spregovoril o »Hipertoniji in boleznih krvnega obtoka«, v zvezi z današnjim kaosom ob iskanju pravega ritma. Vstop prost. KRUT obvešča, da bo predstavitvena konferenca tečaja REIKI, v sredo, 16. maja ob 18. uri, na sedežu v ul. Cicerone 8b, Trst. Za dodatne informacije tel. 040-360072. DRUŠTVO ZA ZAŠČITO VREDNOT PROTIFAŠIZMA IN PROTINACIZ-MA »PROMEMORIA«, sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. maja 2007, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Potekal bo v Škamperletovi dvorani na Stadionu 1. maj na Vrdelski cesti 7 v Trstu s sledečim dnevnim redom: umestitev predsedstva oz. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve novega odbora in razno. MASAŽA DOJENČKA tečaj se bo pričel 22. maja, ob 10.30. Vodi ga Karin Vitez, dipl. fizioterapevtka. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽEN- TRST CEV sporočata, da bo srečanje z ev-roposlancem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melaniekle-in.org, www.melanieklein.org, tel.št. 328-4559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ulici Ginnasti-ca 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja tretji mladinski glasbeniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. Ul Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. 040-220524. LAURICA BORIS je odprl osmico v Dolini. Toči belo in črno. NA KONTOVELU - KAMENCE so odprli osmico Andrej, Danilo in Dari-jo. NA OREŠJU - REPEN ima odprto os-mico družina Škabar. Obiščite nas! OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič, Prebeneg 99. Tel. št. 335-6322701. OS MI CO PRI PI ŠČAN CIH Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnov-ci št. 4. OSMICO je odprl Salomon Tomšič v Rupi. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfo-glia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. OSMICO je odprl Štolfa, Salež 46. Toči belo in črno vino. Tel. 040229439. OSMICO je odprla družina Frandolič, Slivno 25. OSMICO je odprla v Logu kmetija Komar. Toči belo in črno vino ter ustekleničeno vitovsko in malvazijo. Nudi domač prigrizek in ekstra deviško oljčno olje - belico. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta v Nabrežini, na cesti za Slivno. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. št. 040-229449. OSMICO sta odprla Mario in Onori-na na Krmenki pri Dolini. Tel št. 040-825385. ZOBEC MARIO je odprl osmico v Za-brežcu 10. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. B Mali oglasi MEDNARODNO PODJETJE IŠČE SODELAVCA za prodajo visoko tehnoloških CNC proizvodov (strojne opreme) na področju bivše Jugoslavije. Zahteva se znanje slovenskega, hrvaškega, srbskega ter angleškega jezika. Ponuja se osebni strokovni razvoj in stimulativno plačilo vezano na poslovno uspešnost. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "mednarodno podjetje". PRIZNANO PODJETJE V MESNEM SEKTORJU i z Gorice zaposli izkušenega mesarja-izkoščevalca in šoferja s šoferskim dovoljenjem kat. C. Curriculum poslati na faks 0432-511285. PRIZNANO PODJETJE V MESNEM SEKTORJU i šče agenta z izkušnjami v prodaji in promociji mesa in mesnih izdelkov za področje Trsta in okolice. Zagotovljen portfelj klientov. Poslati curriculum na faks 0432-511285. PRODAMO HIŠO Komen - v bližini zdravstvenega doma, 98 kv.m na parceli 320 kv.m, komplet obnovljena in opremljena, za 179.000 Eur. ALEA nepr. družba 0038631 --369-276. BAR V TRSTU išče dekle ali gospo za pomoč v poletni sezoni. Telefonirati v popoldanskih urah na tel. 040422731. DOM ZA OSTARELE išče usposobljeno osebje (OSS ali tečaj 200 ur). Klicati na tel. 393-8849321. IŠČEM DELO kot otroška varuška. Klicati na tel. št. 040-229211. NA OPČINAH prodam stanovanje v 1. nadstropju: 3 spalnice, 2 kopalnici, kuhinja, dnevna soba, terasa, klet, pokrit parkirni prostor. Oglas že drugič, nižja cena. Tel. 040-214568 ali 328-4120196. NUJ NO iščemo natakarico z dobro voljo. Tel. na št. 040-226516 od 8. do 10. ure. PODARIM 3 KUŽKE srednje velikosti ljudem, ki ljubijo živali in ki imajo po možnosti vrt. Tel. št.339-4484840. PODJETJE za servisiranje dvigal išče vajenca z voljo do dela. Tel. na št. 335-8135641. PRODAM PIAGGIO NRG MC3, maj 2005 v odličnem stanju. Tel. št. 347-5279853. PRODAM 4000 kvm nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Rep-nom, dostop z avtom, cena 30.000 evrov. Tel. št. 347-6145807. SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.L nudi kot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje sovaščanov. Hvala. Za informacije tel. 333-1812855. V CEROVLJAH se je v javnem smetnjaku »izgubila« v skrbno zavezani plastični vrečki, živa, morda 30 dni stara mucka. Kdor jo je »pomotoma« odvrgel, naj se javi!!!! WV GOLF 1.600 HIGH LINE full optional, letnik 2001, eur4, bencinski pogon, edini lastnik, prevoženih Sobota, 5. maja 2007 55.000 km, sive barve, prodam za 9.000 evrov. Kličite samo če zainteresirani na št. 335-6328351. Prispevki V spomin na Odilio Zuccoli, darujeta Mira in Ivan 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago mamo Pettirosso vd. Zobec Marijo, daruje sin Gabriele 100,00 evrov za Godbeno društvo »V. Parma« iz Trebč in 100,00 evrov za PD Slovenec iz Boršta. Gospa Vida Rudež daruje 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Ob 6. obletnici smrti Slavila Briščika, daruje žena Justa 100,00 evrov za KRD Dom Briš či ki. V spomin na svoje pokojne, daruje Marija Castellani 20,00 evrov za TPPZ Pin ko To ma žič. Ob koncu prvenstva B2 lige »Drugič bo boljše«, daruje N.N. 200,00 evrov za Amatersko športno združenje Slo ga. V spomin na pokojno Marijo Tence (Cele), darujejo Pierina in Milena Sirk 20,00 evrov za spomenik padlih v NOB iz Križa. + V miru, kot je živel, je odšel naš dragi Laura, Daidi, Dunija, Paolo, Gabriel, nona Pina, Maria, Davide in Stefano sporočajo, da bo pogreb v ponedeljek, 7. maj a ob 11.00 uri v škedenjski cerkvi Trst, 5. maja 2007 Kraško pogrebno podjetje Lipa Sergio, pozdravljamo te! Drage Laura, Daidi in Dunija, v tem težkem trenutku smo vam blizu in sočustvujemo z vami Gianni, Laura, Nataša, Edvin, Aljoša in Francesca Draga Dunija, ob izgubi očeta te toplo objamemo. Tebi in družini izražamo najiskrenej-še sožalje operaterji Slovenske sociopsihopedagoške službe Za dragim prijateljem Sergijem žaluje družina Brazzani in izreka družini iskreno sožalje Ob smrti prijatelja Sergija sočustvujeta z družino družini Coccolo in Ghirardi Dragi Sergio, v naših srcih si zapustil veliko praznino. Hvala ti za prijateljstvo ter za neprecenljivo delo v društvu in za ves Ške-denj KD in ŽPZ Ivan Grbec Dragi Sergio, zvest tovariš in dober prijatelj. Klanjamo se tvojemu spominu. Hudo te bomo pogrešali! Ženi Lauri, hčerama Daidi in Duni-ji ter ostalemu sorodstvu izrekamo globoko sožalje SKP krožek Jure Canciani Škedenj Sergio Sancin 12 Sobota, 5. maja 2007 KULTURA / TOMIZZOV DUH Upor! Otpor! Resistenza! Milan Rakovac Evropska unija se (na »veselje« Hrvaške) požvižga na vse tisto, kar Hrvate najbolj tišči: zdesetkana industrija, nizke plače, visoka brezposelnost, poteptane delavske pravice, nizke pokojnine... Je pa zato Hrvaška dobila visoke ocene za razloge, ki so pripeljali do takega stanja - skoraj popolna privatizacija s krepkim deležem tujih kupcev in kapitala. Nikogar kaj posebej zaradi tega ne boli glava, tudi socialdemokratov ne. Ne hrvaških ne evropskih to preveč ne vznemirja. Spravljivo se smehljajo in dosledno korakajo po že popolnoma neprehodni Blairovi »tretji poti«. Resda si je pokojni Ivica Račan prav zato leta 2001, ko je postal premier, pridobil naklonjenost EU. Vprašanje zato ni kakšno pot bodo ubrali evropski ali hrvaški socialdemokrati, saj je jasno, da bodo ostali liberalni. In kdo bo skrbel za delavce? Kdo bo vzkliknil: upor, otpor, resistenza? Dan po pogrebu karizmatičnog Ivice Račana, koji je hrvatske komuniste »preobrazio« u socijaldemokrate, ne zna se još kada če biti izvanredna izbor-na konferencija SDP (Socialdemokratska partija). Još se manje zna tko če biti izabran za privremenog Račanovog nasljednika, jer več 2008. mora se održa-ti redovna izborna konvencija SDP-a. Do sad su se kandidirali Zoran Milanovič, jedan od oštrih mladih lavova, ambiciozni intelektualac, te Tonino Picula, bivši ministar vanjskih poslova, ugladeni eu-ro-birokrat. Tu su još dosadašnja potpredsjed-nica (SDP-a) Željka Antunovič (koja se oklijeva kandidirati, za sada), popularni populist Milan Bandič, gradonačelnik Zagreba (koji najavljuje kandidaturu i za šefa SDP i za premijera), te Željko Ko-madina, župan Primorsko-goranske žu-panije. Hoče li se pojaviti još netko?, ni-je isključeno. SDP, čvrsto na mlakoj Blairovoj liniji »trečeg puta«, sporazuma s liberal-kapitalizom, u izbornoj godini, visoko kotira u anketama; izmedu 20 i 25 posto. Posve blizu HDZ-u (25 do 28 posto), i več pokreče oštru kampanju protiv HDZ-a, najavljujuči svoju sigurnu pob-jedu na izborima. Furam moj muzejski bicikl bian-chi po Maksimirskoj uz šljakere, Prvi maj. Purgeri, proleteri, penziči, mladež; idemo u Maksimir proslavit Praznik Rada. Zagrebački sindikalisti nose Che Gu-evaru, rockerski stih kaj gaje napisal Goran Bare »Gdje je nestao čovjek?« i transparente »Vlada neka čuva interese rad-nika, a ne MMF-a«, koncert zviždaljki. Tradicionalni fažol i kranjska dijele se šljakerima i penzičima, tu se šminkaju i gospon gradonačelnik Bandič, SDP, i gospon ministar Polančec, HDZ. A na čelu prosvjedne povorke skup maršira-ju drug Bebič »Bombarder s Kvarnera« iz nove ljevice, i desni Tonči Tadič iz HSP-a! A na Jarunu, mimo plavog jezera zagrebečkog mora, prosim fino, gospoda iz HNS-a bolje časte proletere; tu su pečeni pajceki zabadaf, a tu su i gospon predsednik Republike Mesič i fino društvo! Pa kaj je sad ovo? Povratak »komu-njara«? Hrvatski demokrati na čelu svojih radnika, ima li to značiti bolje dane za radništvo? Kajgod! Ovo je izborna godina, i tko želi sjesti u parlament, uz debelih dvije tisu-če eura plače plus-sve-ostalo, taj več sad treba zasukati rukave. I zato su naši demokrati simbolično zavrnuli rukave na Praznik rada, i pomiješali se con la bas-sa forza; ipak radnici i penzioneri pred-stavljaju nekih pedeset posto izborne populacije. Jedini političar koji izlazi na izbore sa sloganom reindustrijalizacija jest Ratimir Čačič, predsjednik HNS-a (cca 10 posto glasova), župan Zagorske žu-panije, samoproglašeni kandidat za premijera - ali njegov partner SDP neče o tome da čuje! To temačno sliko hrvaške levice zapisujem kot okvir ob odhodu Ivice Račana, politika, ki je vsebinsko zaznamoval tri desetletja hrvaške in jugoslovanske politike. On je od odpeljal hrvaške komuniste, po odhodu Slovencev, s poslednjega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, leta 1991 razpisal demokratične volitve in dobesedno predal oblast zmagovitemu HDZ-ju. Svoje članstvo je vključil v domovinsko vojno in preobrazil Zvezo komunistov Hrvaške v Socialdemokratsko partijo, ne le z nazivom. Potrpežljivo je gradil stranko in jo z obrobja po hrvaški osamosvojitvi popeljal do koalicijske zmage 2001 ter tako Hrvaški priskrbel vizum za EU. Sklenil je dober sporazum o meji na morju z Janezom Drnovškom, ki pa, žal, ni zaživel. Tako, naj tokrat ostane le naslov kot možna formula reševanj delavskih vprašanj. Evropska socialna demokracija, posebej hrvaški in slovenski levičarji s svojimi kapital-nacionalnimi kompromisi, bodo morali resno razmisliti najprej o sebi samih, potem pa še o odgovorih na ekonomske in družbene izzive s katerimi se soočamo. Do takrat ostaja delavcu kaj malo: kompromisom naklonjeni sindikati. Odgovore bi morali dajati tudi evropski intelektualci, toda oni - molčijo! Evropa, Hrvaška, Slovenija pa potrebujejo odgovore... AVTOBIOGRAFSKO-SPOMINSKI ZAPIS - Boris Pahor: Trg Oberdan Svojevrsten mozaik, ki osvežuje starejše in odpira nove poglede na preteklost in sedanjost Trsta V tej novi avtobiografsko-spominsko-dokumentarni knjigi Borisa Pahorja se vse poti - duhovne in stvarne, spominske in zrcalne - stekajo v znameniti tržaški trg Oberdan. Ki bi se pravzaprav moral imenovati Piazza Oberdank. Kajti ta dodatna črka na koncu priimka je, kot opozarja pisatelj, zelo pomembna in pomenljiva. Razkriva namreč, kar večina Slovencev v Italiji ve, v matični državi pa le redki, da gre za enega tistih mitov, kakršne totalitarizmi nujno potrebujejo za ustvarjanje in loščenje sebi in svetu všečne podobe. Če morda vsa dejstva ne ustrezajo resnici, toliko slabše za dejstva - in resnico. Pri Oberdan(k)u pa ne gre le za sprevračanje in sprenevedanje; mladenič je bil obrobna figura v italijanski iredenti in je postal njen junak predvsem zaradi samohvalnega napihovanja, saj atentata na cesarja Franca Jožefa, za kar je bil obsojen, sploh ni izpeljal. Za povrh so prikrojevalci zgodovine »spregledali« še dejstvo, da je bil sin Marije Jožefe Oberdank v resnici odpadnik, ki je hkrati s črko k zatajil tudi svoj slovenski rod! Fašistična propaganda je po načelu, da se laž z dovolj vztrajnim ponavljanjem spremeni v dogmo, primerno za domoljubno čaščenje, njegovo zgodbo pač podredila svojim »vzvišenim« ciljem. Pisatelj ga ima za modernega janičarja, kakršni so bili in so kdaj tudi zdaj, če se zavedajo svojega manjvrednega porekla, bolj žolčni in napadalni od čistokrvnih italijanskih elementov. Trg, še preden je dobil današnje ime, še bolj pa po tem, je bil tudi prizorišče mnogih drugih zgodb. Na zahodnem robu, preden so spredaj postavili bahavo palačo, je Maks Fabiani postavil Narodni dom, ki pa so ga v množici pogumni fašistični jurišniki kratkomalo zažgali. Demokratična Evropa je molče pogledala vstran in žgoča krivica še danes ni poravnana. Boris Pahor je z mlajšo sestro, držeč jo za roko, 13. julija 1920 pretreseno strmel »v gasilce, ki jim napadalci niso puščali, da usmerjajo brizge v goreče poslopje«. Tudi veliko drugega, kar omenja in opisuje, je doživel sam, na primer kot jetnik v celici gestapovskega zapora pod kamnitim tlakom trga. In takšna je poleg drugih dramatična novela Človek pod motovilom, Pahorjev prvi daljši spis, ki je pred vojno doživel dve revialni objavi. Pisatelj torej ponekod stoji v ospredju, drugič bolj v ozadju, zdaj bralca neposredno nagovarja, nato spet opisuje dogodke kot opazovalec ali se predaja svojim mislim. Včasih pokliče na pomoč celo ljudsko pesem in zatem vrzeli v spominu zapolnjuje z literarnimi drobci, poleg svojih starejših spisov in odlomkov iz njih - na primer z Rožami za gobavca, o umiranju Lojzeta Bratuža, in z Metuljem na obešalniku - tudi s Kosovelovimi in Grudnovimi verzi, s spomini Aleša Beblerja, povestmi Bogomira Magajne ter z deli pisem in pričevanji sodobnikov in so-dobnic, kot so bili njegova sestra Evelina, Dore Sardoč, Jakob Ukmar in Virgil Šček, Radoslava Premrl, sestra legendarnega Vojka, in mnogi drugi. S svojimi in njihovimi besedami je Pahor sestavil svojevrsten mozaik, ki osvežuje starejše in odpira nove poglede na preteklost in sedanjost Trsta in enega njegovih trgov, ter na ti-grovce in druge upornike, zaradi katerih smo Slovenci vzdržali in dočakali skupno Evropo. Po svojih močeh bomo prispevali k sožitju, vendar pa ne smemo pozabiti desetletij ponižanj in krivic ter z molkom in brezbrižnostjo ob izzivanjih onečaščati žrtve rimskega imperializma. Če bo prevladala politika, »ki teži za tem, da smo multikulturniki, ki govorijo tudi slovensko,« še svari Pahor, »potem bo naša zgodovina zapečatena, na vrsti pa bo usoda kraškega področja, ki je že zdaj podvrženo vplivu grabežljive sosede«. Iztok Ilich HOUSTON - Festival Filmu Delo osvobaja Damjana Kozoleta prestižna nagrada Na 40. mednarodnem filmskem festivalu v Houstonu je slovenski celovečerni film Delo osvobaja režiserja Damjana Kozoleta prejel nagrado remi v kategoriji tujejezičnih filmov. Zmagovalec festivala, na katerem so prikazali več kot 100 filmov, je film »Broken trail« režiserja Walterja Hilla, so sporočili z zavoda za kulturne dejavnosti Emotionfilm. Na najpomembnejšem teksaškem festivalu, ki ga imenujejo tudi predhodnika Sundancea, so svoje prve uspehe slavila tako znamenita imena, kot so Steven Spielberg, George Lucas, Ang Lee, Ridley Scott, David Lynch, brata Coen in Brian De Palma. Festival seje končal 29. aprila s podelitvijo nagrad. Delo osvobaja je lani jeseni v španski Valenci-i prejel zlato palmo za najboljši film, režiser Kozole pa srebrno palmo za najboljšega režiserja. Črna komedija o brezposelnosti je nastala v produkciji Emotionfilma in TV Slovenije ter v koprodukciji Vertiga. (STA) BENETKE - Od sinoči v Galeriji A+A Pregledna razstava Makučevih del Na ogled so dela od zgodnjih stvaritev iz leta 1959 do zadnjih v letu 2005 - Vladimir Makuc se je rodil leta 1925 v Solkanu, akademsko izobrazbo je pridobil v Ljubljani Tipični Makučev motiv, ptico, so izbrali tudi za vabilo Potem ko je razstava enega najpomembnejših sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca z naslovom Dela, ki vključuje 60 avtorjevih slik, grafik in kipov, v zadnjih mesecih gostovala v Ajdovščini, Velenju, Kranju in Ribnici, si jo bo mogoče ogledati še v Benetkah. Pregledno razstavo Makučevih del, od zgodnjih stvaritev iz leta 1959 do zadnjih del v letu 2005, so sinoči odprli v Galeriji A+A, na ogled pa bo do konca maja, so sporočili iz Pilonove galerije v Ajdovščini. Makuc se v svojem ustvarjanju posveča različnim tehnikam ter ikonografskim in simbolnim motivom. Začel je z grafiko, v poznih petdesetih letih pa se je posvetil predvsem lesorezu. Proti koncu sedemdesetih let se je vse bolj osredotočil na slikarstvo, pozneje še na tapiserijo in s te prešel v tridimenzionalne objekte. V njegovih delih se pojavljajo prizorišča in bitja iz narave, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega življenja in starodavne tradicije, ki se niso po- razgubile niti ob njegovem menjavanju umetniških tehnik, je ob uvodni razstavi v ajdovski Pilonovi galeriji zapisala umetnostna zgodovinarka Nadja Zgonik. Razpoznaven znak v Makučevi motiviki je tudi ptica, v spomin opazovalcev pa se vtisnejo še voliči, ovni in ženske postave, piše Zgonikova. Po njenih besedah učinek podobe podkrepi izvedba v snovi, saj je prav v vsaki tehniki, s katero se Makuc spopade v svojem delu, izviren in ji pusti oseben pečat. Vladimir Makuc se je rodil leta 1925 v Solkanu. Po diplomi iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je na isti ustanovi leta 1956 končal še specialko za restavratorstvo. Doslej je imel doma in na tujem že več kot 70 samostojnih razstav. Za svoje delo je prejel najpomembnejše državne in stanovske nagrade, med njimi Prešernovo (1979) in Jakopičevo (1987) nagrado ter številna priznanja na mednarodnih razstavah grafike. Zadnje večje priznanje je prejel leta 2001, in sicer veliko nagrado Majskega salona v Ljubljani. (STA) / ITALIJA Sobota, 5. maja 2007 1 3 RIM - Levo sredino obtožuje, da ga skuša na ta način likvidirati Berlusconi zelo ostro proti zakonu o konfliktu interesov Prodi ga je zavrnil, da z »blind trusom« rešujejo problem tudi v ZDA RIM - Zakon o konfliktu interesov je zopet velik kamen spotike na italijanski politični sceni. Premier Romano Prodi, ki je bil včeraj zjutraj gost oddaje Radio anch'io, se tokrat ni izognil spornemu vprašanju, ki bi lahko postalo velik problem v času, ko levosredinske večina in desnosredinska opozicija skušata uskladiti stališča o reformi volilnega sistema in se izogniti referendumu. V odgovor na jasno vprašanje, je Prodi včeraj poudaril, da je zakon o konfliktu interesov bil ena od pomembnih točk volilnega programa leve sredine in je treba zato obvezo udejanjiti. Silvio Berlusconi, ki je vselej zelo glasen in odločen, ko mora braniti svoje premoženje, pa je takoj odgovoril, in predlog ožigosal kot »nesprejemljiv poskus obračunavanja z voditeljem opozicije«. Prodi, ki je med oddajo govoril tudi o uporabi davčnega presežka in zagotovil, da se vlada še ni odločila, da bo predlaga sindikatom dvig upokojitvene starosti na 58 let, je včeraj poudaril, da je zakon o konfliktu interesov, ki ga zagovarja leva sredina, zelo zmeren in vsekakor veliko bolj blag kot v mnogih drugih državah. Po njegovem mnenju je prav, da se parlamentarna pot zakona nadaljuje, saj je bila odobritev zakon o tem vprašanju ena od pomembnih točk v programu Unije. Berlusconi je reagiral zelo ostro, kot vselej, ko brani svoje imetje. Iz Trapani-ja, kjer je imel volilno zborovanje, je odvrnil, da je tak »zakonski predlog samo dodaten dokaz namena levice, da obračuna z najnevarnejšim političnim tekmecem, z voditeljem opozicije, se pravi z mano«. Dodal je, da se bo ta poteza obrnila proti levici, ker »Italijanom bo jasno, kako levica namerava likvidirati svoje politične nasprotnike«. Dodal je, da se ga je levica doslej »skušala znebiti po sodni poti, a ji je spodletelo. Zato poskuša z novim prijemom, ki naj bi onemogočil vsakomur, ki ima podjetje in je torej bil uspešen v življenju, da bi se posvetil tudi politiki in prispeval k rasti države«. Še posebej kritičen je bil Berlusconi do »blind trusta«, ki ga leva sredina predlaga po ameriškem vzorcu. Po njegovem je nepojmljivo, da bi moral nekdo zaupati v upravo vse svoje imetje neznancu, ki bi ga lahko upravljal po mili volji. Prodi pa ga je brž zavrnil, da »blind trust« ni nekaj nenavadnega, ampak gre za način, kako v ZDA rešujejo potencialne konflikte interesov. »Poleg tega pa podjetnik, ki se odloči za politiko, ni prisiljen postati sv. Frančišek in se odpovedati vsemu. Lahko ostane bogat, vendar ne sme neposredno upravljati svojega premoženja, ko ima tudi politično oblast, sicer se šibi demokracija,« je voditelja opozicije nekoliko ironično zavrnil premier. Berlusconi, ki se sicer proglaša za velikega prijatelja Združenih držav Amerike in zagovarja trdno povezavo z Was-hingtonom, še posebej pa s sedanjo ameriško administracijo, nad tako ameriško rešitvijo ni navdušen. »Nesprejemljivo je, da postavijo prag, nad katerimi bi nekdo moral zaupati svoje imetje v upravo neznancu, je dejal in na ugovor, da tako rešujejo problem v ZDA, je takoj ugotovil, da »nismo v Ameriki, ampak v Italiji, kjer se stvari rešujejo drugače«. Sicer pa je Berlusconi večkrat obljubil, da bo rešil problem konflikta interesov. Prvič se je obvezal za to leta 1994, ko je prvič prevzel krmilo vlade. Takrat je umestil posebno komisijo, ki naj bi izoblikovala predlog, vendar zakonskega osnutka ni dorekla, ker je Berlusconijeva vlada bila prej prisiljena k odstopu. Tudi leta 2001, ko je drugič prevzel krmilo vlade, se je milanski medijski mogotec obvezal, da problem reši, minister Franco Frattini je tudi izoblikoval nek predlog, ki je bil sicer zelo blag, vendar ni bil kljub temu nikoli odobren, čeprav je imel Dom svoboščin zadostno parlamentarno moč, da bi lahko odobril zakon, če bi to želel premier. Berlusconi pa je dal prednost tistim zakonom, ki so ga rešili njegovih dolgov s pravico. Romano Prodi (levo) in Silvio Berlusconi na arhivskem posnetku pred začetkom lanskoletnega televizijskega soočenja pred političnimi volitvami. ansa RIM V severni in srednji Italiji Vlada preventivno razglasila izredne razmere zaradi suše RIM - Čeprav tudi na severu Italije že nekaj dni dežuje, je vlada iz preventivnih razlogov razglasila izredne razmere zaradi suše. Novico je po včerajšnji vladni seji sporočil podsekretar pri predsedstvu vlade Enrico Letta. Podsekretar je dejal, da kljub dežju in pomirjujočim podatkom civilne zaščite, je vlada včeraj sklenila razglasiti izredne razmere zaradi suše. Ta ukrep ima predvsem preventivni značaj, ki bo vladi in civilni zaščiti omogočil ukrepanje, če bi se razmere poslabšale in bi bili potrebni konkretni ukrepi. Podobno je bilo tudi stališče ministra za okolje Alfonsa Pecorara Scania, po katerem bodo vlada, ministrstva in pristojne državne službe na ta način razpolagale z vsemi potrebnimi instrumenti in bodo lahko jamčile preventiven pristop, katerega cilj je preprečiti kvarne posledice suše. Tudi minister za gospodarski razvoj Pierluigi Bersani je soglašal s temi ukrepi, saj bo vlada tako zagotovila tudi dovolj električne energije. »Pripravljamo na- RIM - Ustavno sodišče črt, s katerim bomo tudi v primeru suše in nižanja gladine Pada sposobni zagotoviti tistih dodatnih 6600 megavatov električne energije, ki nam jamčijo nemoteno delovanje,« je dejal minister. Bersani je tudi zagotovil, da ni nobenih razlogov za preplah in ni nevarnosti hudih izpadov električnega toka. Z razglasitvijo izrednih razmer bodo imeli predsedniki dežel in prefekti posebne pristojnosti, da lahko ob potrebi rešujejo problem pomanjkanja vlade, finančne ukrepe pa bo lahko neposredno odobril premier. Po podatkih urada, ki spremlja dogajanje na celotnem porečju Pada, pretok največje italijanske reke počasi narašča, polnijo se tudi umetna jezera in alpska jezera. »Gladina v hidroelektričnih jezerih je za 60 odstotkov višja od lanske,« je zagotovil vodja urada za Pad Michele Presbitero. »Razmere bodo jasnejše v prihodnjih dneh, ko bo dež ponehal,« je dodal. Vsekakor pa se je začela zopet dvigati gladina jezer Garda in Maggiore, medtem ko je bila gladina jezer Iseo in Como že pred Enrico Letta ansa padavinami na zadovoljivi ravni. Pristojne službe pa bodo medtem pripravile načrte za omejitev porabe vode v primeru, da bi se razmere na terenu v prihodnjih tednih zaostrile. Ukrepi bodo zadevali predvsem hidroelektrarne in kmetijstvo, cilj pa naj bi bil preudarno uporabiti vodo, da bi preprečili vsakršno potrato. Vodstvo civilne zaščite bo prihodnji teden zopet zopet preučilo položaj, komisija za okolje poslanske zbornice pa pa bo prihodnji teden zaslišala šefa civilne zaščite Guida Bertolasa. Vlada odobrila plan državnih železnic RIM - Vlada je odobrila industrijski plan državnih železnic. Tako so sklenili na seji, ki jo je včeraj popoldne sklical premier Romano Prodi in na kateri so sodelovali podsekretar pri predsedstvu vlade Enrico Letta, gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa, minister za infrastrukture Antonio Di Pietro in za prevoz Alessandro Bianchi, medtem ko sta železnice zastopala predsednik Innocenzo Cippolletta in pooblaščeni upravitelj Mauro Moretti. Plan, po katerem naj bi v štirih letih kupili tisoč novih vlakov, je bil odobren teden dni prej kot je bilo predvideno. Stavkalo 70 odstotkov zdravnikov zdravstvene službe RIM - Več kot 70 odstotkov zdravnikov javne zdravstvene službe je včeraj stavkalo. Zagotovljeni so bili samo posegi za nujne primere. Ministrica za zdravstvo Livia Turco pa je ocenila, da je zahteva zdravnikov za obnovitev delovne pogodbe upravičena in bo rešena s prihodnjim finančnim zakonom. Stavko so oklicale vse sindikalne organizacije zdravnikov, živinoz-dravnikov in vodilnih kadrov državne zdravstvene službe. Pogodba je namreč zapadla leta 2005 in ni bila obnovljena, zdravniki pa zahtevajo tudi odpravo prekerno-sti. Po oceni sindikatov je zaradi stavke odpadlo 5 milijonov zdravniških posegov in 45.000 operacij. Sindikalni predstavniki so poudarili, da cenijo obveze ministrice Turcove, vendar to ne briše neizpolnjenih obveznosti vlade. Po njihovi oceni je treba takoj objaviti navodila za obnovitev delovne pogodbe in zagotoviti za to potrebna sredstva. Injekcije proti gubam so lahko nevarne RIM - V Italiji se množijo posegi lepotne medicine brez pravil, veliko je preparatov, ki naj bi si jih pacienti vbrizgali obraz, ki niso zadostno te-stirani, nekatere konfekcije pa uvožene ilegalno. Na ta problem je opozorilo italijansko zdravniško društvo za lepotno medicino, ki je govorilo o »divjem tržišču«. Še posebej je posvarilo pred nevarnostjo preparatov proti gubam na obrazu, saj naj bi si v zadnjem letu preparate proti gubam vbrizgalo pet milijonov Italijanov. Pacientom zdravniki priporočajo, naj zahtevajo, da jim zdravnik pokaže etiketo, ki označuje ampulo kot v primeru cepiv. MILAN - JAVNE FINANCE Odstop sodnika Vaccarelle nepreklicen Pozitivna ocena bonitetne agencije Moody7 o Italiji RIM - Čeprav je ustavno sodišče v sredo soglasno zavrnilo njegov odstop, Romano Vaccarella ne namerava več ostati član vrhovnega sodišča. Po daljšem premisleku j e ustavni sodnik, ki j e bil pred 5 leti izvoljen na predlog Doma svoboščin, včeraj v pismu predsedniku sodišča Francu Bi-leju poudaril, da potrjuje svoj odstop in da je odločitev nepreklicna. Svoj umik pa je Vaccarella utemeljil z ostrim napadom na vlado in na priemiera Romana Prodija. Vaccarella meni, da je utemeljitev, s katero so kolegi zavrnili njegov prvi odstop, dokaz, da ne trpi za neke vrste preganjavico, predvsem pa njegov odstop ne sodi v kakšno politično zaroto, ampak je pritisk politike na ustavno sodišče stvarnost. Zaskrbljenosti, ki jo to povzroča, pa ne more razbliniti »splošna in dokaj obredna izjava premiera Romana Prodija«. Prav zaradi tega sodnik zavrača namige, da je njegov odstop politično pogojen, »nerazumljiv« in da je tudi datum, ki gaje izbral, nenavaden. Sodnik tega ne navaja, vendar se pri tem sklicuje na izjave premiera. Romano Vaccarella Vaccarella je poslal odstopno izjavo 30. aprila, potem ko je dnevnik Il Corriere della sera objavil mnenje nekaterih ministrov in podsekretarjev, po katerih bi ustavno sodišče moralo zavrniti referendum. Prodi pa je ministre opomnil, da morajo spoštovati načelo delitve oblasti in pristojnosti državnih institucij. Z novico o odstopu sta bila že seznanjena predsednika senata in poslanske zbornice Franco Marini in Fausto Bertinot-ti, ki se morata dogovoriti o skupnih sejah obeh domov za izvolitev novega ustavnega sodnika. MILAN - Mednarodna bonitetna agencija Moody's je v svojem letnem poročilu dokaj pozitivno ocenila Italijo in potrdila oceno Aa2 s stabilno perspektivo. Ta ocena, kot je poudarila voditeljica skupine analitikov, ki sledijo Italiji Sara Bertin, odraža tudi dejstvo, da se počasi, vendar vztrajno niža razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP). Razmerje med javnim dolgom in BDP, kije doseglo tudi 123,8 odstotka, se je lani zmanjšalo na 106,8 odstotka. Ber-tinovaje tudi dodala, daje Italija s finančnim zakonom za leto 2007 odobrila davčno reformo, ki bo prispevala k bolj uravnovešeni državni bilanci. Leta 2006 je Italija po 5 letih tudi zabeležila večjo gospodarsko rast z večjim izvozom. Če bi stopnja gospodarske rasti presegla 2 odstotka, bi država imela trden primarni presežek, ki bi omogočil dodatno znižanje dolga. Vladi pa je agencija Moody's priznala, da je s svojimi ukrepi povečala konkurenčnost države. Ocena bonitetne agencije je pomembno priznanje za Prodijevo vlado. Oktobra so namreč glavne bonitetne agencije znižale oceno Italiji v prepričanju, da finančni zakon ne bo rešil strukturnih problemov italijanskih javnih financ. Moody's je bila edina, ki ni znižala ocene, vendar je v sporočilu poudarila, da javne finance niso bile uravnovešena. Tudi zaradi tega se je premier Prodi včeraj z zadovoljstvom odzval na sporočilo bonitetne agencije in menil, da »pomlad se je končno začela«. Dodal je, da je vlada jasno imela pred sabo vse težave, prav »zelo črnih« dni pa ni bilo. Sedaj je prišla pomlad, »čeprav bo treba še veliko časa, preden se bodo stvari uredile«. Prodi je dodal, da je glede gospodarskih razmer in zadolžitve povedal državljanom resnico in ni skril ničesar, s tem je izzval vihar, vendar država se je soočila s stvarnostjo. Ljudje pa so po njegovem reagirali dobro in začela se je gospodarska rast. »Naloga vlade je, spodbuditi in podpreti za zagon,« je še dejal premier. 1 4 Sobota, 5. maja 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Na jutrišnjem občnem zboru delničarjev Čedajske banke o bilanci in strategiji Slovenska specifika je razvojna priložnost Delničarji Čedajske ljudske banke se bodo jutri zbrali na občnem zboru. Poklicani so, da odobrijo bilanco 120. leta bančnega poslovanja. V tem jubilejnem letu pa se za banko odpirajo nove razvojne priložnosti na tržišču Veneta, pa tudi v Sloveniji, kije zaradi gospodarske dinamičnosti izredno privlačna za italijanske bančne zavode. Banka iz Čedada ima »prednost« -če se lahko tako izrazimo - in je dobro opremljena zaradi slovenske specifike, ki ji jo nudijo Čedajska banka Kmečka banka s svojimi okenci in slovenskim osebjem ter kakovostni slovenski kadri, pojasnjuje Kar-lo Devetak, podpredsednik Čedajske ljudske banke. Poleg njega lahko navedemo še Alberta Vetriha iz nadzornega sveta banke in člana upravnega odbora Diega Mar-vina. Na skupno 480 uslužbencih, zaposlenih v 55 okencih Čedajske banke, jih kar 20 odstotkov prihaja iz kroga goriške Kmečke banke. »Za bančno skupino predstavljajo slovenski uslužbenci pomembno dodatno vrednost,« trdi Devetak in opozarja, da je to v deželi FJK še edina samostojna ljudska banka; zadružni zavodi namreč sodijo v drugačno zakonodajo. Danes je Čedajska banka razpredena na deželnem ozemlju in v obmejnem pasu dežele Veneto. Na jutrišnjem občnem zboru bo spet beležila rezultate uspešnega poslovnega leta. V lanskem letu je zbrala za milijardo 825.000.000 evrov vlog (skoraj 18-odstotni porast), milijardo 478.000.000vrednostnih papirjev in za skoraj dve milijardi evrov kreditov. Znotraj Čedajske banke je Kmečka banka ohranila svoj naziv in poleg goriškega sedeža premore še okenca pri Rdeči hiši, v Štandrežu, Krminu in Trstu. Odlikujeta jih bližina in tesen stik z ljudmi, naj bodo zasebniki ali podjetniki, kar je tudi temeljna odlika Čedajske banke, ki s svojimi 55 okenci učinkovito pokriva deželni teritorij in odigrava nosilno vlogo v krajevnem gospodarstvu, pojasnjuje Devetak in dodaja: »Kar zadeva Kmečko banko, moramo upoštevati, da se je s prodajo njenega poslovanja in imena Čedajski banki zaključila faza komisarske uprave ter da se je takšna operacija iztekla ugodno za slovenske uslužbence in delničarje, ki so obdržali, predvsem pa ovrednotili svoje premoženje. Čedajska banka Kmečka banka obenem še naprej sodeluje pri sponzoriranju slovenskih ustanov in društev.« Goriški sedež Čedajske banke Kmečke banke, spodaj podpredsednik Čedajske banke Karlo Devetak bumbaca Devetak posebej poudarja specifiko Kmečke banke na goriškem tržišču, kjer vzdržuje in neguje vezi s slovenskimi ljudmi - z obeh strani meje seveda -, o prodoru na slovenski trg pa navaja, da je Čedajska banka že vstopila s 5-odstotnim deležem med delničarje Deželne banke Slovenije in že tečejo pogovori, da bo delež dodatno povečala. »Z vstopom Slovenije v evroobmoč-je in z dokončno ukinitvijo meje se na tržišču odpirajo nove možnosti in poti. Na dlani pa je, da je za italijanske banke privlačnejši dinamični slovenski trg, medtem ko stagnacija obmejnega pasu v Italiji ne predstavlja vabe za slovenske banke. Tudi okenca z imenom Kmečke banke niso na gospodarsko najbolj dinamičnem območju. Za naš o banko pa j e predvsem pomembno, da delničarji ohranijo vrednost svojega premoženja in da se donosnost delnic povečuje, kar je merilo uspešnega poslovanja,« pravi Devetak in pristavlja podatek, da bo donosnost delnic znašala letos okrog deset odstotkov, če bodo na jutrišnjem občnem zboru sprejeti predlogi upravnega odbora glede dividend in ovrednotenja delnic. »To je odličen rezultat in potrjuje strokovno oceno, da je Čedajska banka med najbolj uspešnimi srednjevelikimi bančnimi zavodi v Italiji,« meni Devetak. Sredi vse bolj ostre konkurence, ki jo razodeva tudi razmnoževanje bančnih okenc v Gorici, pa na nove potrebe odjemalcev odgovarja s povečano strokovnostjo in profesionalnostjo osebja, z novimi storitvami in novo strategijo, ki gleda onkraj meja dežele FJK. V ta okvir sodi tudi slovensko in večjezično poslovanje, ki je tako značilno za Kmečko banko. (I.De) Občni zbor v Čedadu Delničarji Čedajske banke se bodo jutri setali na rednem občnem zboru, ki bo potekal z začetkom ob 10. uri v središču Sv. Frančiška v Čedadu. Na dnevnem redu so med drugim odobritev lanske bilance, glasovanje o predlogih za ovrednotenje delnic in imenovanje treh članov upravnega odbora. Na zasedanju bo predsednik Čedajske banke Lorenzo Pelizzo predstavil dokument z rezultati poslovanja, občni zbor pa bo potekal tudi ob zadoščenju zaradi ratinga A3, ki ga je mednarodna agencija Moody's dodelila Čedajski banki. Ker gre za jubilejno leto, saj beležijo 120-let-nico poslovanja, bo to tudi priložnost za oris strategije za obdobje 2007-2009 in za predstavitev projekta Čedad 2, cilj katerega je prekvalifikacija in oživitev t.i. območja Italce-menti na 72.000 kv. metrih površine. Nesreča z Demartinovo Podpredsednica goriške pokrajine Roberta Demartin je bila včeraj vpletena v prometno nesrečo, zaradi katere so jo pospremili v bolnišnico. Ker naj ne bi za-dobila resnih poškod, se je kmalu zatem vrnila na dom. Do nesreče je prišlo na cesti med Ločnikom in Mošem, koder se je vozila, saj je bila namenjena v Gorico, na sinočnje odprtje Piranesijeve razstave v palači Attems-Petzenstein. V še ne povsem pojasnjenih okoliščinah sta najprej trčila avtomobila, eden od dveh pa se je zaradi trka zaletel v avtomobil podpredsednice. V oddelku službe za prvo pomoč je Demartinovo obiskal predsednik pokrajine Enrico Gherghet-ta. Dela v Štmavru tik pred začetkom Deželni svetnik Mirko Špacapan se je zavzel za čimprejšn,je odprtje ceste v Štmavru, ki je zaradi usada zaprta od lanskega novembra. V ta namen je spet nastopil pri deželnem odborniku za civilno zaščito Gianfrancu Morettonu s pozivom, naj dežela ukrepa po pospešenem postopku. Po Špacapanovem navajanju je odbornik že poveril deželnim tehnikom nalogo, naj poskrbijo za čimprejšnji začetek del v Štmavru. Civilna zaščita bo dobila dogovor z družbo IRIS in posegla še ta mesec, sporoča Špaca-pan, ki je s tem seznanil predsednika rajonskega sveta za Štmaver, Pevmo in Oslavje Lovrenca Persoglia in občinskega odbornika Silvana Primosiga. Leta je poskrbel, da je goriška občina tudi uradno prosila deželo FJK, naj poseže. Policisti na krminskem trgu Osebje goriške kvesture bo danes in jutri v okviru praznovanj 155. obletnice policije prisotno na trgu Liberta v Krminu; nudili bodo informacije o dovoljenjih za bivanje in o elektronskih potnih listih. Bressan na čelu trgovcev Giovanni Bressan je novi predsednik zveze trgovcev ASCOM iz Gradišča. »Prizadeval si bom za vzpostavitev tesnejših stikov s trgovci iz sosednjih občin, želim pa si tvornega sodelovanja z občinsko upravo, kar zadeva prekvalifikacijo središčnih ulic Gradišča,« je povedal Bressan. Infelise nov direktor uprave Direktorica goriškega zdravstvenega podjetja Manuela Baccarin, ki je bila v sredo potrjena za drugi mandat, je včeraj imenovala Luigija Infeliseja za novega upravnega direktorja. DEPORTIRANI Nemčeva raziskuje Usoda Goričanov, deportiranih v Jugoslavijo ob koncu druge svetovne vojne, je spet v ospredju pozornosti, potem ko je župan Vittorio Branca-ti v četrtek napovedal novosti. Izpopolnjuje se namreč seznam, ki je bil predlanskim izročen odboru svojcev pogrešanih oseb in je med drugim povzročil val polemik in političnih zlorab. Brancati je omenil, da se s seznamom ukvarja Nataša Nemec, sicer raziskovalka Goriškega muzeja, ki pa se raziskovanju posveča med prostim časom, saj ji tega na delovnem mestu ne dopuščajo nove zadolžitve. Nemčeva je tokrat osredotočena na usodo vsakega znanega posameznika - izročeni seznam je navajal preko tisoč imen -s posebno pozornostjo za kraj nasilne smrti. Prišla je do novih virov, raziskavo pa nadgrajuje s podatki in vestmi, ki jih je sprožila objava prvega seznama. Brancati je še povedal, da bo tudi po koncu županskega mandata stal ob strani odboru svojcev deportiranih. GORICA - Oddelek za oživljanje »bogatejši« Z novo napravo natančnejše prognoze Oddelek za oživljanje goriške bolnišnice je dobil napravo za ekogrofijo. Včerajšnje uradne predaje sta se poleg osebja udeležila ravnateljica goriškega zdravstvenega podjetja Manuela Baccarin in koordinator centra FJK za presaditev organov Francesco Giordano. Za nakup 80.000 evrov vrednega stroja sta prispevala ministrstvo in deželni center za presaditev organov. »Naprava nam bo omogočila boljšo in predvsem natančnejšo prognozo pri zdravljenju bolnikov. Iz dneva v dan jo bomo lahko primerjali glede na trenutno stanje obravnavanega tkiva,« je pojasnil Luciano Silvestri iz oddelka za oživljanje in dodal, da bodo novi aparat uporabljali tudi za monitoriranje organov v vidiku njihove presaditve. S tem v zvezi je Silvestri podčrtal, da Gorica po presaditvah nikakor ne zaostaja za Vidmom, Trstom in Por-denonom, s katerimi že vrsto led dobro sodeluje pri vzpostavljanju uspešne trans-plantacijske mreže, ki bi znatno skrajšala čakalno dobo. Omeniti gre, daje dežela FJK v Italiji na drugem mestu glede števila opravljenih presaditev in na prvem mestu Manuela Baccarin bumbaca po najnižjem odstotku oseb, ki nasprotujejo donaciji človeških organov. Nova naprava za ekografijo je tehnološko nadvse dovršena in italijanske proizvodnje, so še povedali. Odlikuje jo predvsem mobilnost, zaradi česar bodo lahko opravljali izvide tudi na bolnikih v intenzivni negi, za katere je bil ekografski pregled doslej možen le v posebej urejenih prostorih. Aparatura hkrati razpolaga z najsodobnejšo računalniško opremo, ki omogoča pošiljanje izvidov po elektronski pošti in njihovo shranjevanje v datoteko pacienta. (vs) V Gorici drevo padlo na parkirana avtomobila Gasilci so včeraj okrog 13. ure najprej posegli v Svetogorski ulici v Gorici, kjer je zaradi sunka vetra drevo ogrožalo promet. Medtem ko so ga odstranjevali, je bil alarm sprožen v ulici Vittorio Veneto, v neposredni bližini splošne bolnišnice. Ob 13.50 je drevo padlo na tam parkirana avtomobila; škoda je le materialna, nihče ni bil poškodovan. Zaradi zahtevnejšega posega so se gasilci vrnili v kasarno ob 16.30. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. maja 2007 15 GORICA - Čezmejna komisija predstavila študijo o onesnaževanju Formaldehid iz Livarne ne ogroža zdravja Goričanov Smrad povzroča psihosomatske učinke in bo predmet znanstvene raziskave »Koncentracija formaldehida, ki uhaja iz solkanske Livarne, je tako nizka, da ne predstavlja nevarnosti za zdravje; drugače je z neprijetnimi vonjavami, ki se sproščajo zaradi vlivanja smole v kalupe, saj lahko povzročijo psihosomatske učinke in vplivajo na dobro počutje prebivalcev severnega dela mesta.« Tako so povedali predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinska odbornica Mara Cernic in Guido Perin, član čezmejne strokovne komisije, kije izdelala sintetično znanstveno poročilo o stanju okolja v severnem delu Gorice. Dokument so včeraj predstavili v pokrajinski palači ob prisotnosti številnih prebivalcev Svetogorske četrti in deželnega svetnika Mirka Špacapana. Komisijo, ki je opravila študijo, je sestavljalo devet izvedencev; nekatere sta imenovala goriška občina in pokrajina, druge pa odbori prebivalcev in združenja oko-ljevarstvenikov. Med člani sta bila tudi strokovnjaka iz kemije iz Univerze v Novi Gorici. Komisija je na podlagi podatkov zavoda CETA, deželne agencije za okolje ARPA, zdravstvenega podjetja in drugih znanstvenih ustanov ugotovila, da emisije formaldehida iz Livarne ne vplivajo na okolje oz. na zdravje prebivalcev severnega dela mesta. »V zraku izmerjene vrednosti (2 do 3 mikrograme na kubični meter) so znatno nižje od praga človekovega zaznavanja (60 do 420 mikrogramov na kubični meter). V primerjavi z letom 2002 (33 mikrogramov na kubični meter) so se vsekakor skromne vrednosti še dodatno znižale, verjetno zaradi posegov Livarne za izboljšanje čiščenja plinskih emisij,« so zapisali v poročilu, v katerem so tudi pojasnili, da je koncentracija acetaldehida za malenkost višja od praga minimalnega zaznavanja. Po besedah Perina je vsekakor malo verjetno, da bi bil acetaldehid vezan na emisije snovi, ki povzročajo neprijetne vonjave. Glede visokih vrednosti cinka, izmerjenih z analizo plazme 30 stanovalcev severnega dela mesta, je Perin pojasnil, da jih ni mogoče pripisati Livarni. »Sezonska povečanja, ki so bila ugotovljena pri analizi krvne plazme nekaterih občanov, so lokalno zelo sprejemljiva, prostorsko jih ni mogoče pripisati točno določenemu viru emisij in niso primerljiva z izbranim kontrolnim prebivalstvom,« je povedal Perin. »Komisija je opravila izredno delo, pri tem pa ni doživela nobenega političnega pritiska. Poročilo so mi prvič predstavili pred desetimi dnevi, nato pa so si ga ogledali člani pokrajinske svetniške komisije za okolje,« je povedal Gherghetta in pojasnil, da bodo z raziskovanjem nadaljevali. »Člani komisije bodo v ponedeljek, 9. maja, obiskali Livarno, kjer se bodo srečali s predstavniki lastništva, nato pa si bodo ogledali ves produkcijski proces,« je povedala Cer-ničeva, kije skupaj s Perinom in Gherghet-to razložila, da formaldehid, acetaldehid in cink ne predstavljajo nevarnosti, vsekakor pa je treba rešiti težave zaradi smrada. »Kljub temu, da komisija načeloma izključuje možnost tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti formaldehidu, acetaldehidu in težkim kovinam, menimo, da neprijetne vonjave iz Livarne morajo biti predmet poglobljene znanstvene raziskave,« je poudaril Perin in pojasnil, da smrad vpliva na počutje prebivalcev severnega dela mesta, saj povzroča preobčutljivost in razne psihosomatske učinke. Perin, ki poučuje okoljsko toksikologijo na univerzi Ca' Fos-cari v Benetkah, je še razložil, da so zaradi neprijetnih vonjav prebivalci severnega dela mesta v stresni situaciji, to pa občuteno znižuje njihovo kvaliteto življenja. Po ponedeljkovem obisku bo komisija nadaljevala z raziskovanjem neprijetnih vonjav, nato pa bo posredovala Livarni svoje tehnične predloge za znižanje smrada. Ob tem so člani komisije mnenja, da je treba pripraviti študijo o preobčutljivosti in individualni hiperaktivnosti, ki sta vezani na zaznavanje neprijetnih zaznav. Glede cinka je Gherghetta napovedal, da bosta pokrajina in zdravstveno podjetje opravili analizo krvi na 180 osebkih. »120 bo prebivalcev Svetogorske četrti, 60 pa iz drugega kraja goriške pokrajine, ki mora biti na podeželju,« je povedal Gherghetta, Perin pa je k temu dodal: »Skoraj popolnoma izključujem možnost, da bi cink uhajal iz Livarne, saj te kovine ne uporabljajo v siderurških obratih, ker se tali pri nižji temperaturi od železa.« (dr) Enrico Ghergetta, Mara Cernic in Guido Perin predstavljajo poročilo čezmejne komisije (zgoraj); izvedenci med ogledom solkanske Livarne (desno) bumbaca VOLITVE - Mosetti obiskal zvezo WWF »Mesto potrebuje kolesarske steze« »Gorica potrebuje kolesarske steze, ki bi četrti povezale z mestnim središčem, obenem pa bi omogočile, da bi se kolesarji varno vozili po mestu.« Tako je včeraj poudaril županski kandidat Oljke Gi-ulio Mosetti, ki je menil, da bi bile kolesarske steze pomembne tudi iz vidika varovanja okolja, saj bi se z njimi znižalo število avtomobilov. Po Mosettijevih besedah je kolesarjenje v Gorici pogosto zelo nevarno, to pa še posebej velja za pot iz Ločnika proti središču mesta ter za ulice Garzarolli in Terza Armata. Da bi bilo treba čim prej zgraditi kolesarske steze, sta se z županskim kandidatom strinjala predstavnika zveze WWF Paola Bar-bana in Claudio Freddi. Z njima se je Mosetti srečal včeraj, v ospredju pogovorov pa so bili ob kolesarskih stezah tudi okolj-ski vozli. »Dobro poznam težave, vezane na Korn in Livarno, tudi zaradi njih pa bom predlagal, da bi Gorici in Novi Gorici priznali status mednarodnega mesta, saj bi tako lahko rešili probleme v neposrednem dogovarjanju z Evropsko unijo,« je menil Mosetti. Giulio Mosetti bumbaca »Sedem županskih kandidatur, dvajset list in 622 kandidatov za občinski svet: v zgodovini mesta ni še nikoli bilo toliko list in kandidatov, kar dokazuje veliko voljo po participaciji, obenem pa vodi k preveliki fragmentaciji,« sta včeraj menila pokrajinska tajnika Levih demokratov Omar Greco in Marjetice Diego Moretti. Po njunih besedah je ob tolikšni razdrobljenosti edina novost kompakt-nost Oljke, v kateri skupaj nastopajo predstavniki Levih demokratov, Marjetice, Demokratičnih socialistov, Slovenske skupnosti in Evropskih republikancev. VOLITVE - Bellavite včeraj s prostovoljci Angažirani duhovniki mu izrekajo podporo Osem socialno angažiranih duhovnikov iz vse dežele FJK - med njimi je Goričan Alberto De Nadai, ustanovitelj skupnosti Arcobaleno, ob njem pa še Pierluigi Di Piazza iz Zugliana, Franco Saccavini in Federico Schiavon iz Vidma, Luigi Fontanot iz Fiumicella ter Gi-acomo Tolot, Alessandro Paradisi in Piergiorgio Rigolo iz Pordenona - stoji ob strani Andreu Bellaviteju, ki s podporo petih levosredinskih list kandidira za goriškega župana. »Izrekamo mu svoje prijateljstvo in podporo, saj smo prepričani, da bomo z njim tudi v prihodnosti delili vero, projekte in ideale,« poudarjajo duhovniki in obenem izražajo zaskrbljenost zaradi morebitnih osebnih napadov in strumentalizacije, ki jih bo Bellavite doživljal med volilno kampanjo zaradi svoje nelahke izbire. Poudarjajo, da se je v zgodovini in tudi v današnjih dneh več papežev, škofov in duhovnikov lotilo politike. »Nekateri so vplivali na pripravo zakonov, drugi so odkri- to podprli določene kandidate, tretji pa so bili člani upravnih svetov, kamor so jih imenovali politiki. Številni duhovniki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki niso neposredno vezane na duhovniški poklic. Učijo, vodijo in upravljajo ustanove in domove ali pa imajo funkcije, ki so povezane z gospodarstvom in politiko. Vse to je sprejeto in dovoljeno,« opozarjajo duhovniki in pozivajo, naj se na Bella-vitejev korak gleda brez predsodkov. Včeraj se je Bellavite srečal s predstavniki raznih organizacij prostovoljcev, ki so v Gorici se zbrali na vsakoletnem prazniku. V pogovorih je Bellavite poudaril, da morajo krajevne uprave sodelovati s prostovoljci in jim zagotoviti pogoje, da na najboljši način opravljajo svoje dejavnosti. Jutri se bo začela nova pobuda, s katero se želi županski kandidat srečati s čim večjim številom občanov in ki nosi naslov »Na kavo z Bellavitejem.« Prvo srečanje bo jutri med 9.30 in 10.30 v baru Cichetteri-a ob Ljudskem vrtu. VOLILNA TRIBUNA De Santis opozarja na »laži« desne sredine Kandidat liste Progetto Gorizia Bernardo De Santis opozarja, da desno-sredinski županski kandidat Ettore Ro-moli obljublja stvari, ki jih ne bo nikoli uresničil. Kot primer De Santis navaja podaljšanje v nedogled bencina proste cone, odpis glob in sprostitev parkiranja v mestnem središču. »Zakaj Romoli ne pojasni, kaj namerava storiti za goriško zdravstvo, saj se zanj ni zmenil, ko je bil deželni odbornik; ali pa naj pove, kateri projekt, ki mu ga kot senator ni uspelo uresničiti, namerava izpeljati,« se sprašuje De San-tis in poudarja, da Gorici lahko zagotovi razvoj edino županski kandidat Andrea Bellavite, ki se je po De San-tisovem prepričanju lotil priprave programa resno in z veliko mero konkretnosti. Tabaj o propagandi »Razočaran sem nad izjavami, ki jih v javnost dajejo nekateri slovenski kandidati goriške skrajne levice, in skrbi me kaj bo, ko bo eden od dveh kandidatov za župana leve sredine šel na balotažo,« opozarja kandidat na listi Oljke Božidar Tabaj in nadaljuje: »Sprašujem se, ali bo na podlagi takšnih izjav še možna prepričana povezava v drugem krogu. Zdi se, da je za nekatere slovenske kandidate, ki se jim ni zdelo potrebno pristopiti na skupno listo Oljke, prav Oljka nasprotnik in ne desnica, ki cilja na zmago že v prvem krogu. Potrebno je - in še zlasti za nas Slovence -, da nastopimo odločno in proti pravemu nasprotniku, ki sta Ettore Romoli in njegova desnica. Če že nismo zmožni podpreti istega županskega kandidata, bodimo vsaj toliko pametni in se izognimo bratomorni vojni, saj je edino v slogi moč,« zaključuje Tabaj, kandidat in obenem še občinski svetnik v Gorici. Marinčič o Valentiju in Livarni »Livarna smrdi, vendar ne onesnežuje. Veliko več formaldehida uhaja iz izpušnih cevi avtomobilov kot iz solkanske tovarne. Ta podatek izvira iz poročila čezmejne strokovne komisije. Bodo Romoli, Devetag, Gentile in drugi veljaki desne sredine upoštevali izsledke strokovnjakov, ali bodo še naprej Livarno izkoriščali v volilne namene?« se sprašuje kandidat Foruma za Gorico za goriški občinski svet Marko Marinčič in opozarja na pismo, ki ga je kandidat desne sredine Gaetano Valenti 3. avgusta 2000 odposlal predsedniku rajonskega sveta Svetogorske četrti Renato Boeganu. Bivši goriški župan je pred sedmimi leti pisal: »Po-sredujemu vam dopis novogoriškega župana Špacapana, v katerem so pomirjujoči podatki, češ da odpadki produkcijskega procesa nisi nevarni.« SKP zagovarja delavce »SKP se je prvič predstavila na občinskih volitvah leta 1998, ko smo izvolili enega svetnika. Pred petimi leti smo izvolili štiri občinske svetnike in več rajonskih svetnikov, imeli pa smo tudi enega odbornika,« pravi kandidat na listi Komunistične prenove Ottavio Romano in dodaja: »SKP je postala pomemben dejavnik političnega življenja v Gorici in je vplivala na številne odločitve.« Romano je ob tem pozval volivce, naj v še večjem številu podprejo kandidate SKP, saj le-ti predstavljajo garancijo za spoštovanje pravic delavcev in socialno ogroženih ljudi. Peres za znižanje ICI Tajnik Unije upokojencev in delavcev Bruno Peres je županskega kandidata desne sredine Ettoreja Romolija pozval, naj v primeru izvolitve zniža davek ICI in dodatno doklado davka na dohodek fizičnih oseb IRPEF. »Delo se lahko zagotovi le s tržnim gospodarstvom, ne pa za asistencializ-mom, Gorica pa mora postati mednarodno kulturno in gospodarsko središče,« je menil Peres in pojasnil, da bo na občinskih volitvah Unijo delavcev in upokojencev predstavljal Giorgio Nardini, ki kandidira na listi stranke Forza Italia. 1 6 Sobota, 5. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V palači Pokrajinskih muzejev Neznani Piranesi PROSTOVOLJCI Sodelovanje odslej tudi na papirju »Ker smo naveličani živeti v Evropi, kjer se globalizirajo le finance, ekonomija in denar, menimo, da je čas da globaliziramo tudi neprofitne dejavnosti.« S temi besedami je predsednik goriške pokrajine Enrico Gher-ghetta pozdravil udeležence včerajšnje okrogle mize z naslovom Prosto-voljstvo v luči sodelovanja. Priredili so jo v okviru tridnevnega Festivala prosto'voljstva, ki v organizaciji pokrajine poteka že vrsto let, letos pa so bili prvič prisotni tudi predstavniki iz Slovenije, Avstrije in Poljske. Silva Tišma z novogoriške občine je poudarila, daje sodelovanje na področjih šolstva, kulture, dela z mladimi in pomoči šibkim potekalo že v preteklosti in da je čas, da to sodelovanje institucionalizirajo. Deseti festival prostovoljstvaje tako novo poglavje v čezmejnem sodelovanju. Delo prostovoljnih organizacij je - po mnenju Silve Tišma - na italijanski strani Goriške bolj urejeno in povezano kot v Sloveniji, zato je čas, da izmenjava izkušenj na tem področju obrodi sadove. Pokrajinski odbornik Marko Marinčič je dodal, daje goriška pokrajina pobudnik čezmejne-ga sodelovanja med prostovoljci, o konkretnih skupnih projektih pa bodo odločale organizacije same. Župan šempetrske občine Dragan Valenčič je z noto obžalovanja spomnil, da bi čez-mejno sodelovanje skoraj rodilo novo Goriško evroregijo, kar pa se ni zgodilo, ker je predsednik deželne vlade FJK Riccardo Illy - po Valenčiče-vem navajanju -, želel večjo evroregi-jo. V okviru goriškega Festivala prostovoljstva sta včeraj potekala še okrogla miza na temo prostovoljstva v srednji Evropi in koncert pevskih zborov v Kulturnem domu. Sodelovanje bodo uradno zapečatili danes ob 11.45 s podpisom protokola med goriško pokrajino ter mestno občino Nova Gorica in občino Šempeter-Vrtoj-ba. Pred tem se bodo na korzu Verdi prostovoljna društva predstavila na stojnicah, od 15. do 19. ure pa bo tam potekal tudi kulturni program. Današnji dan bo zaključil nocoj koncert Sy-iphard town jazz orkestra, jutri pa bo na goriškem sejmišču v ulici Barca pobuda z naslovom Solidarnost in odprtje razstave v organizaciji Koordinacije društev oseb s posebnimi potrebami. Saška Jug Avtorica razstave Andelka Galic iz zagrebškega muzeja (levo) in Raffaella Sgubin, direktorica Pokrajinskih muzejev iz Gorice bumbaca Na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems-Petzenstein je bil sinoči odmeven dogodek, ki nadgrajuje čezmej-ne stike osrednje goriške muzejske ustanove. Odprli so razstavo 124 grafičnih listov Giovannija Battista Piranesija, ki prihajajo iz zagrebškega Muzeja umetnosti in obrti in bodo prvič prikazani v Italiji. Odprli so jo ob udeležbi krajevnih upraviteljev in uglednih zagrebških gostov. Piranesi je grafični mojster svetovnega slovesa, vizionar, arhitekt, arheolog in esejist; rojen je bil v kraju Mogliano Veneto leta 1720, umrl je v Rimu leta 1778, navduševal se je nad antiko, njegove arhitektonske fantazije in vedute pa so izvirna sinteza baroka in klasicizma ter beneške in rimske tradicije. Kot so poudarili ob odprtju razstave, Piranesijeve grafike so krojile pogled na antiko ter vplivale na arhitekturo in umetnost. Vrednost razstave je tudi v okoliščini, da dva grafična lista pripadata izključno zagrebški zbirki in jih ne premore noben drug muzej. V lepih prostorih goriške palače so na ogled upodobitve vaz, svečnikov, sarkofagov, svetil, okrasov in še marsičesa drugega, ki razodeva izvirnost Piranesijevega navdiha in izraziti dekorativni pečat njegovega dela, ki pripada najbolj žlatni umetniški dediščini 18. stoletja. Razstava, ki jo je uredila kustos Andelka Galič, bo na ogled do 19. avgusta. Kam po bencin Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. U Kino GORICA KIN EM AX Dvorana 1:17.30-20.00-22.00 »Epic Movie«. Dvorana 2: 17.40 -20.10 -22.10 »Sval-volati on the Road«. Dvorana 3: 17.50 -20.15 -22.15 »Number 23«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.20 -19.50 -22.20 »La vie en rose«. Rumena dvorana: 18.45 -22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KIN EM AX Dvorana 1:17.40-20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 2: 19.40 -22.20 »Spider Man 3«. Dvorana 3: 17.30 -20.00 -22.00 »Epic Movie«. Dvorana 4: 17.20 -19.50 -22.15 »Le vite degli altri«. Dvorana 5: 18.00 -20.10 -22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«. NOVA GORICA: 18.00 »Dobri pastir«; 21.00 »Pisma iz Iwo Jime«. FS Razstave ~M Koncerti Nagradna predstava u goriške abanente pred zadnja premiera! PIAF • ~ EDITH PIAF ■VibČH' jj FI F m f'ßfl ryrrtftrtia I. Mfi-rj' /r ni mogrt painmtmmt. Jw!k j> n-f- flif-rr ptti-abit. tfrn Al pY^vna l-Vrn^r^if ŽtlttH \nniii: jHhii torek, 8. maja 2007, ob 20.30 Kulturni center Lojze Bratu ž - Gorica inlo: kulturni dom gorica - £MB1.23206 obeh Goric. Nastopili bodo Alice, Oliver Dragojevic, Zoran Predin, Martina Feri in Zaira Zigante; informacije na tel. 0481-33288 (Kulturni dom). Vstop prost. SNOVANJA 2007:10. maja ob 20. uri v deželnem avditoriju Pianizem; 24. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju klavirski recital Simone Peraz; 26. maja v veliki dvorani KC Lojze Bratuž Zaigrajmo in za-pojmo; 1. junija ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž Romantične pripovedi s Severa; 8. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Harmonika, petje in ples; 12. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Med romantiko in impresionizmom; 23. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pod cerkvenim obokom; 28. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Zapiski na črtov-ju. KULTURNI DOM Gorica obvešča, da bo do 10. maja na ogled razstava Okno v svet 2007; informacije na tel. 048133288. MUZEJSKE ZBIRKE GORIŠKEGA MUZEJA so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici bo do 13. maja (od torka do sobote po urniku knjigarne) na ogled razstava slik Zorana Karmeliča z naslovom Med sanjami in Sredozemljem. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo v petek, 11. maja, ob 20. uri odprtje razstave Anje Jerčič z naslovom Slike 2006/2007. Umetnico bo predstavila Nadja Zgonik. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN na trgu De Amicis 2 v Gorici bo do 19. avgusta na ogled razstava z naslovom Pi-ranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila; vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481547499 (musei@provincia.gorizia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a v Novi Gorici) bo v četrtek, 10. maja, ob 20. uri odprtje razstave slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Avtorico in njeno delo bo predstavila likovna kritičarka Anama-rija Stibilj Šajn. S Izleti PD NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) organizira v nedeljo, 13. maja, udeležbo na Tradicionalnemu izletu planincev v organizaciji PD Brda, SPD Gorica, CAI Gorica in PD Nova Gorica. Zbirno mesto ob 8. uri pred železniško postajo Plave (odhod vlaka iz Nove Gorice ob 7.35, v povratku ob 12.53). Pohod je primeren za vsakogar, potrebna običajna planinska oprema. Za dodatne informacije bo sestanek na sedežu društva v četrtek, 10. maja, ob 18. uri. Vodi Rajko Slokar. Čestitke Danes v Vasi se bomo veselili saj domačega kruha in pršuta se naužili, tudi nekaj vinca popili, saj ANICI bomo okroglih let nazdravili. Obilo zdravja in veselja še naprej! Žlahta iz Ru-pe. Danes slavi okrogla leta ANA iz Sovo-denj. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji voščijo prijatelji »pasulja« iz Doberdoba in Sovodenj. Danes bo v Vasi v Sovodnjah vse živo, saj se draga ANICA spominja desetletnice srečanj a z Abrahamom. Da bi bila vedna tako živahna in prisrčna, ji želijo mož in otroci z družinami, nono pa še posebno objemata in poljubljata vnučka Veronika terPatrick. □ Obvestila GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: (v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici) 22. maja, ob 20. uri Pavle Merkù - skladateljski večer - Komorni ansambel Gaudeamus, Vasja Legiša (violončelo); 30. maja ob 20. uri Aleksander Gadžijev (klavir); 5. junija, ob 20. uri Armando Mariutti (Flavta), Maria Gamboz (harfa), Elena Allegretto (violina); 12. junija ob 20. uri Tina Gojko-vič (rog), Hermina Hudnik (klavir), Bor Zuljan (kitara); 21. junija ob 20. uri Jana Fajdiga (flavta), Meta Fajdiga (klavir); 26. junija, ob 20. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. KONCERT NA MEJI 2007 bo v nedeljo, 13. maja, ob 19.30 na skupnem trgu BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 12. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovod-njah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču) 5. mednarodni ženski balinarski turnir; ob 17. uri bosta nagrajevanje in družabnost. Tekmovale bodo ekipe iz naše dežele in iz Slovenije. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vpisuje v poletno kolonijo, ki bo od 25. junija do 1. julija v Gorjah pri Bledu. Namenjena je fantom in puncam od 4. razreda osnovne šole do 2. razreda nižje srednje šole. Informacije in vpisi v uradu Dijaškega doma (tel. 0481-533495) med 13. in 18. uro do zasedbe razpoložljivih mest. GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira od 21. maja do 1. julija začetniški in nadaljevalni tečaj alpskega ekskurzionizma; informacije na sedežu društva v ul. Rossini v Gorici vsak četrtek med 21. in 22. uro. OB MOČ NO ZDRU ŽE NJE BOR CEV IN UDELEŽENCEV NOB NOVA GORICA - SEKCIJA MAJ 45 vabi na 3. tradicionalno baklado v počastitev Dneva zmage v torek, 8. maja, s pričetkom ob 20. uri pri napisu Naš Titona Sabotinu. Pozdravni nagovor bo imel Štefan Cigoj, sledilo bo prižiganje bakel in družabno srečanje. V primeru slabega vremena prireditev odpade. KD BRIŠKI GRIČ iz Števerjana v sodelovanju z ZSKD in SKGZ vabi na Prvomajski praznik Števerjan 2007: drevi ob 21. uri The M.A.F.F. & Blek Panters; nedelja, 6. maja, ob 9.30 28. spominski pohod Števerjan-Gonjače; ob 18. uri Kabaretni večer in koncert Etnoploč trio. Na ogled bo tudi razstava fotografij Borbe in dela. Na voljo pokušnja vin in jedi na žaru. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo knjižnica v sredo, 9. maja, zaprta. RUMITRSKIJUS v sodelovanju s PD Ru-pa-Peč razpisuje nagrado za Naj mlaj 2007 (nagrada domača panceta in buča vina, posebna nagrada za najvišji mlaj, ki bo dvignjen ročno); prijave na tel. 338-5076534 ali contact@jeremit.-com. Mlajska veselica bo v Rupi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri, kjer bodo podeljene nagrade. Sodelovali bodo KD Rupa-Peč, Prvačka pleh muzika, harmonikarji KD Mihaelov sejem - Mengeš in Dramska skupina Bilje; na sporedu krstno predvajanje dokumentarnega filma »Od nimr do nimr, mlaj!« režiserjev Gregorja Božiča in Darka Sinka. SKUP NOST DRU ŽIN SON ČNI CA IN MLADINSKI DOM prirejata v Gorici poletno središče Srečanja in izzivi 2007 za otroke in mlade od 4. do 14. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole, in sicer od 11. junija do 13. julija od 7.45 do 13.00 z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom. Predvpis s popustom samo do četrtka 10. maja na sedežu MD v ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do petka med 15. in 18. uro); informacije na tel. 0481-546549 ali 0481-536455. V CERKVI SV. LOVRENCA V RONKAH bodo v nedeljo, 6. maja, ob 12. uri slovenski verniki iz župnije izročili priznanje umetniku Giorgiu Burgnichu za umetniško izdelavo novih angelčkov, ki krasijo cerkev. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 9. maja, na prefekturi v Gorici. ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tema je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481474191. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ IN GLASBENA MATICA LJUBLJANA vabita na predstavitev dveh knjig in na koncert v gradu Krom-berk danes ob 19. uri. Kulturna prireditev je posvečena goriški umetniški družini Šantel. KnjigiZgodbe moje pokrajine (Anton Šantel) in Življenje v lepi sobi (Avgusta Šantel st., Avgusta Šantel ml., Saša Šantel) bosta predstavila pisatelj Janez Kajzer in leksikograf Igor Lon-gyka. Koncert iz cikla Glasba iz pozabe (komorne skladbe Saše Šantla) bodo izvajali študentje ljubljanske Akademije za glasbo. V GORIŠKEM MUZEJU GRAD KROM-BERK bo v torek, 8. maja, ob 20. uri predavanje Martina Premka z naslovom Matjaževa vojska - Oborožene skupine in terorizem v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Pogrebi DANES V PODGORI: 9.00, Elio Cocian-cig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 11.00, Marijane Curuz Jervovic (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču. / PRIREDITVE Sobota, 5. maja 2007 17 OPČINE - AŠD Cheerdance Millenium Ob zaključku sezone vratolomni nastop mlajših in starejših članov društva Zaključna prireditev, ki jo je AŠD Cheerdance Millenium organiziralo v nedeljo v športnem centru Polisportiva na Opčinah, je privabila veliko gledalcev. Program, kije bil zaradi številnih nastopov nekoliko krajši, so v celoti sestavili in uredili gojenci društva pod taktirko Petre Križmančič in režijo Nikol Križ-mančič. Prikazali so enoletno delo društva oz. Collega Millenium v obliki mu-sicala z naslovom »We jump for joy and cheer for fun«. Delo v Collegu Millenium sta otvo-rila Ester in Niki s točko partnerskih dvigov ter pom pon skupina Škratinj. Sledila je koreografija članske peterke, s katero so januarja na mednarodnem tekmovanju v Berlinu osvojili 4. mesto. Malčki so takoj zatem zaplesali in pokazali več gimnastičnih elementov, ki so jih vadili skozi celo leto. Otroška navijaška skupina »Zajčki« je zaplesala točko, s katero bo tekmovala v Vrhniki in Nemčiji. Strele in Škrati so še nekajkrat začarali občinstvo z navijaškimi koreografijami ter pom pon plesnimi pari (Ester in Nikol ter Lisa in Deborah). Za konec so pripravili še skupno točko, s katero so se poslovili do naslednje sezone. Nastop je bila tudi priložnost za oris novih izzivov. »Manjša delegacija Strel in Škratov se pravkar mudi v Firencah na Festivalu Fitnesa, kjer ves teden animira »stande« avtomobilske znamke Peugeot; naslednjo soboto (se pravi danes, op. ur.) gredo Zajčki na tekmo na Vrhniko, teden kasneje pa skupaj s Strelami in Škrati v Bottrop (Nemčija). Junija nas čaka evropsko prvenstvo na Danskem in do konca julija nastopi po Italiji, Sloveniji in v naših krajih«, nam je v nedeljo povedala Petra Križmančič, kije z letošnjo prepolno sezono posebno zadovoljna. Edini minus ostajajo še vedno neprimerni vadbeni prostor in premalo ur na razpolago za treninge. »V kratkem bo na voljo tudi spletna stran www.cheerdancemillenium.com z raznimi slikami, posnetki in drugimi zanimivosti«, je še dodala Petra. Nastopi AŠD Cheerdance Milleniuma so vselej atraktivni kroma GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kino Ariston Do 8. maja / Pregled filmov Alide Valli - danes, 5. maja ob 18.00 »Eugenia Grandet«; ob 20.00 »Il caso Paradine«; ob 22.00 »Il terzo uomo; jutri, 6. maja ob 18.00 »I miracoli non si ripetono«; ob 20.00 »Senso«; v ponedeljek, 7. maja ob 16.00 in 20.00 »Occhi senza vol-to«; ob 18.00 in 22.00 »L'inverno ti fa-ra tornare«; v torek, 8. maja ob 20.00 »La strategia del ragno«. GORICA Kulturni dom V četrtek, 17. maja ob 20.30 / »Komi-go 2007«. Mauro Fontanini: »Chi xe l'ultimo?«. Režija: Riccardo Fortuna. V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina G. T. La Barcaccia - Trst. VIDEM Gledališče S. Giorgio Danes, 5. maja ob 21.00 / "Sezona Teatro Contatto 06/07" - »Misterioso Concerto«. Voditelj: Cesare Ronconi. Nastopa Teatro Valdoca. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Nastopa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec. PIRAN Gledališče Tartini V sredo, 16. maja ob 20.00 / Študentski večeri odprti za vse. »Šoupova sred(ic)a«. Nastop študentskega im-provizacijskega gledališča imprObala in pop/jazz kvarteta s tržaškega glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini. Vstop prost. SEZANA Kosovelov dom V petek, 11. maja ob 20.00 / Balet »Lacrimas«, nastopa Opera in balet SNG Maribor. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 5. maja ob 20.30 / Hristo Bojčev: »Orkester Titanik«. Režija: Matjaž Latin. V torek, 8. maja ob 20.30 / Srečko Fischer: »Prihodnje, odhodnje«. V sredo, 9. maja ob 20.30 / Hristo Bojčev: »Orkester Titanik«. Režija: Matjaž Latin. V nedeljo, 13. maja ob 20.30 / Iskra Ignis: »Kolumbovo jajce«. Gostovanje Gustav gledališča. V ponedeljek, 14. maja ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče«. Ko-produkcija z Gledališčem Koper. V petek, 18. maja ob 20.30 / William Shakespeare: »Dvanajsta noč ali kar hočete«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle. V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 5. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Jutri, 6. maja ob 20.00 / Dane Zajc: »Medeja«. V torek, 8. maja ob 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 9. maja ob 17.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 10. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 11. maja ob 19.30 / Eugene Labiche, Botho Strauss: »Šparovček«. V soboto, 12. maja ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V ponedeljek, 14. maja ob 17.00 / Je- an-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 15. maja ob 15.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 5. maja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 7. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 9. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V četrtek, 10. maja ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V petek, 11. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V soboto, 12. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V petek, 18. in v soboto, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. Šentjakobsko gledališče M. Bor: »Vrnitev Blažonovih«, (partizanski vestern). / Režija: Jure Novak. Urnik: v sredo, 9. ob 19.30, v četrtek, 10. ob 17.00, v petek 11., v soboo, 12., v ponedeljek, 14. in v sredo, 16. maja ob 19.30. V soboto, 19. maja ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzi-kal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevem Na-buccom. Gledališče Rossetti »Geronimo Stilton Super Show«. Otroška predstava. Urnik: danes, 5. ob 10.30 in 17.30 in jutri, 6. maja ob 10.30 in 17.30. Dvorana Bartoli V soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car-lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese. Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Suor Angelica«. Urnik: danes, 5. maja, v torek, 15. in v petek, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja ob 16.00. Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: v soboto, 12. maja ob 20.30, v nedeljo, 13. ob 16.00, v sredo, 16. in v četrtek,17. ob 20.30, v soboto, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 6. maja ob 18.00 / Majski koncert treh godb. V ponedeljek, 7. maja ob 19.00 / Koncert Simfoničnega orkestra srednje Glasbene in baletne šole Ljubljana. V sredo, 16. maja ob 20.00 / Koncert ansambla Phophonix Orchestra. LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 10. in v petek, 11. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester italijanske Švice. Dirigent: Alain Lombard; solistka: Zora Slokar - rog. V torek, 15. maja ob 16.00 in 18.00, Gallusova dvorana / Popoldan s Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent: Marko Hribernik. Gojenke Internacionalne baletne šole Bled. Koreografinja in vodja baleta: Marisa Paull. V torek, 15. maja ob 20.15, Linhartova dvorana / Hanne Hukkelberg, koncert - spremljevalni program Druge godbe. V sredo, 16. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Europa galante & Fabio Biondi, koncert. Umetniški vodja: Fa-bio Biondi - violina. V četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJIN TRST Tržaška knjigarna - Galerija: še danes, 5. maja razstavlja umetnik Paolo Ma-gnani - Portreti. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 13. maja, bo na ogled kiparska razstava Nina Spagnolija. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00, prost vstop. Tržaška knjigarna - Galerija: od 9. maja (otvoritev ob 18.30) do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Optical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan 6): od 9. maja (otvoritev ob 12.00), bo na ogled fotografska razstava Luigija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«. Galerija Rettori Tribbio 2: do 11. maja razstavlja mešane tehnike in skul-pture Oreste Dequel. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: do 6. maja bo pod naslovom »Moj Kras« razstavljal Luciano Plehan. Možnost ogleda vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040-327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahisa.com GORICA Palača Attems-Petzenstein: do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Mali-piero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Makuc. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je slikarska razstava pod naslovom »Kras in morje«, razstavlja tržaški slikar Edi Žerjal. Kosovelov dom: od petka, 11. maja (otvoritev ob 18.00), bodo na ogled slike Seada Emrica. DOBROVO Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobro-vem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Spomeniško varstveni center (Trg francoske revolucije 3): od četrtka, 10. maja (otvoritev ob 18.00), do 12. maja bosta razstavljala Anastasia Korsič in Peter Pahor pod naslovom »Kako Arhitekti (po) Platnu + Papirju«. Odprto v petek in soboto od 10.00 do 22.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Alida Valli v kinu Ariston 18 Sobota, 5. maja 2007 SVET / EDINBURGH - Poraz Blairovih laburistov V škotskem parlamentu bodo nacionalisti v večini Nacionalistična SNP Alexa Salmonda napoveduje referendum o neodvisnosti EDINBURGH - Škotska nacionalistična stranka (SNP) je na četrtkovih regionalnih in lokalnih volitvah na Škotskem dobila večino sedežev v škotskem parlamentu in tako zabeležila pomembno zmago nad vladajočo Laburistično stranko britanskega premi e ra Tonyja Blai ra. Poraz na Škot -skem pa je bil nedvomno udarec za Blai ra, ki bo čez ne kaj dni odsto pil in prepustil Gordonu Brownu vladno krmi lo. SNP, ki se zavzema za ne odvis -nost tega de la Združe ne ga kra ljestva, bo v 129-članskem parlamentu imela 47 poslancev, laburisti pa 46, poročajo tuje tiskovne agencije.Opozicijski konservativci, ki jih vodi David Cameron, bodo v škotskem parlamentu imeli 17 predstavnikov, Liberalni demokrati 16, tri sedeže pa so si razdeli le manj še stran ke. Vodja SNP Alex Salmond, ki mu je medtem prvič pripadel sedež v Ho-lyroodu, saj je bil izvoljen v severovzhodnem okrožju Gordon, je že poudaril, »da so laburisti izgubili božjo pravico do vladanja na Škotskem«. SNP je medtem že obljubila sklic referenduma, na katerem naj bi se Škoti odločali o neodvisnosti tega dela Velike Britanije. Zaradi kombinacije večinskega in proporcionalnega volilnega sistema bo najverjetneje prišlo do oblikovanja koalicije v parlamentu, ki ima le omejene pristojnosti na področjih, kot sta zdravstvo in izobraževanje. Doslej so na Škotskem vladali laburisti v koaliciji z Liberalnimi demo-kra ti. Škotska je sicer del Velike Britanije že 300 let, vendar ima svoj pravni sistem, od leta 1998 pa tudi svoj parlament v Edinburgu. Ta odloča o zadevah, ki se tičejo le Škotske, predstavni ke pa ima tudi v vla di v Lon do -nu. Štetje glasov na Škotskem se je začelo v četr tek zve čer, takoj po zaprt -ju volišč ob 23. uri po srednjeevropskem času, vendar je ponoči prihajalo do vrste težav. Helikopterje, ki so prevažali glasovnice z oddaljenih otokov, je ovi ra la gos ta me gla, težave so imele tudi nekatere ladje, prihajalo je celo do nasilja. Poleg tega se soočajo s težavami zaradi novega elektronskega štetja glasov, izgubili pa naj bi celo 100.000 glasovnic. V četr tek so si cer potekale regionalne in lokalne volitve še v Walesu in v delih Anglije. (STA) Voditelj škotske nacionalistične stranke SNP Alex Salmond pred voliščem ansa ŠARM EL ŠEJK - Mednarodna konferenca o Iraku Al Maliki za preprečitev vstopa tujih borcev v Irak ŠARM EL ŠEJK - Ob začetku drugega dneva mednarodne konference o varnosti v Iraku, ki poteka v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk, je iraški premier Nuri al Maliki sosednje države pozval, naj sodelujejo z Irakom, da bi povečali varnost v tej državi, in naj preprečijo tujim borcem, da bi vstopili v Irak. »Vse države v regiji pozivamo, naj terorističnim skupinam preprečijo vstop v Irak ter jim onemogočijo dostop do financ ter politične in medijske pozornosti,« je dejal al Maliki ter poudaril, da lahko »bratje in prijatelji« Iraku nudijo »zvesto, čisto in nepristransko podporo«. Države sveta pa je prosil, naj na Irak ne gledajo kot na prizorišče obračunavanja med različnimi državami. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je medtem države regije pozval, naj se »odrečejo sektaškemu nasilju, okrepijo bilateralne odnose in spodbudijo dialog z Irakom«. Prisotnost tujih sil v Iraku ne sme biti brezkončna, je po drugi strani opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je poudaril, da Rusija, tako kot mnoge druge države, zagovarja določitev »dobro premišljenega« časovnega okvira za umik tujih sil iz države. Ta bi po njegovem mnenju odstranil element, ki v Iraku draži strasti, ter zmanjšal politične napetosti, poroča ruska tiskovna agencija Itar-tass. Udeležence konference je nagovoril tudi iranski zunanji minister Manušer Motaki, ki je menil, da bi morali obsoditi »ustvarjanje zatočišča za teroriste, ki poskušajo ozemlje Iraka oblikovati v izhodišče za napad na iraške sosede«. Neimenovani član iranske delegacije v Egiptu, je pozneje potrdil, daje Motaki s temi besedami namigoval na vlogo ZDA v Iraku. »Ko ZDA v Iraku aretirajo pet iranskih diplomatov, je to dejanje terorizma,« je dejal. Motaki je sicer v sredo predčasno odšel z večerje, kjer je sedel nasproti ameriške zunanje ministrice Condoleezze Rice, rekoč, da je rdeča obleka prav tako prisotne ruske violinistke žaljiva. »Nisem prepričan, katere ženske se je bal, ženske v rdeči obleki ali zunanje ministrice,« je zadevo komentiral tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Sean McCormack. Ameriške sile v Iraku so medtem včeraj aretirale novih 16 Iračanov, osumljenih, da so iz Irana v Irak pretihotapili protitankovske bombe. Eksplozija bombe pa je v bagdadski četrti Amil ubila pet iraških policistov, še dva pa ranila. Konference v egiptovskem obmorskem letovišču se ob strogih varnostnih ukrepih na ministrski ravni udeležujejo predstavniki 49 držav. Poleg Iraka, njegovih sosed in držav regije so prisotni še predstavniki vseh stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov, Kanade, Nemčije in Japonske, predstavniki Evropske unije, med njimi visoki predstavnik EU za skupno in varnostno politiko Javier Solana, ZN, Arabske lige in Organizacije islamske konference. Konferenca, ki je namenjena predvsem iskanju načinov, kako izboljšati varnost v Iraku, pa tudi v regiji, je že drugi poskus zbliževanja držav, ki lahko vplivajo na razmere v Iraku. Na podobni konferenci so se namreč predstavniki omenjenih držav sestali že marca v Bagdadu. (STA) BEOGRAD Sodba o umoru Djindjiča 23. maja BEOGRAD - Predsednica sodnega senata posebnega sodišča v Beogradu Nata Mesarevič je povedala, da bodo sodbe obtoženim za umor srbskega premiera Zorana Djindjiča izrekli 23. maja, je poročala srbska tiskovna agencija Beta. V sodnem postopku, ki se je začel decembra 2003, so včeraj s sklepnimi besedami preostalih obtožencev končali glavno obravnavo.Kot je pojasnila Mesarevičeva, bo v skladu z veljavnimi predpisi obvestila predsednika okrožnega sodišča v Beogradu, da je zadeva preobsežna, zato sodbe ne morejo razglasiti danes in tudi ne v prihodnjih 72 urah, kar sicer določa zakon o kazenskem postopku. Včeraj je pravico do sklepne besede izkoristilo še preostalih šest obtoženih za atentat na Djindjiča 12. marca 2003, vključno z drugoobto-ženim, namestnikom poveljnika nekdanje posebne policijske enote (JSO) Zvezdanom Jovanovičem, ki ga obtožnica bremeni, da je z ostros-trelko ustrelil premiera. Prejšnji teden je sodelovanje v atentatu zanikal tudi prvoobtoženi Milorad Ule-mek Legija, ki ga obtožnica bremeni, da je organiziral Djindjičev umor. Drugoobtoženi Jovanovič je sicer kmalu po aretaciji spomladi 2003 v pisni izjavi priznal, da je v okviru akcije Stop Haagu, kot so imenovali atentat na premiera, umoril Djindjiča zato, da bi preprečil nove izročitve obtožencev Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Včeraj pa se je proglasil za nedolžnega in je tudi zanikal, da bi bil kdajkoli ostrostrelec in da tudi nikoli ni sodeloval v njihovi akciji. »Če kdo misli, da je iz ostros-trelke najlažje streljati, potem bi vsi bili ostrostrelci,« sodišče pa bi moralo ugotoviti, ali je bil član tovrstne enote, je še povedal Jovanovič. Obtoženim za atentat na Djindjiča so začeli soditi 22. decembra 2003, namestnik posebnega srbskega tožilca Jovan Prijič pa je 24. aprila po štiriurnem branju sklepne besede zatrdil, daje umor premiera dejanje lažnivih bojevnikov in domoljubov. Od sodišča je zahteval, naj obtožence spozna za krive in jim odmeri kazni v skladu z zakonom. (STA) FRANCIJA - Pred jutrišnjim drugim krogom predsedniških volitev Sarkozy baje v vodstvu Javnomnenjske preiskave mu pripisujejo znatno prednost - Segolene Royal posvarila Francoze PARIZ - Kandidatka francoskih socialistov na predsedniških volitvah v Franciji Segolene Royale je v pogovoru za radio RTL posvarila, da bi lahko v Franciji v primeru zmage njenega tekmeca Nicolasa Sarkozyja na nedeljskih volitvah izbruhnilo nasilje. Sarkozy odgovarja, da so Segolenovo prestrašili rezultati zadnjih javnomnenjskih raziskav, po katerih socialistka za njim zaostaja za devet odstotkov. Sarkozyjeva kandidatura na volitvah je »nevarna« in predstavlja »tveganje« za Francijo, je menila Royalova ter volivce pozvala, naj dobro premislijo, preden bodo v nedeljo oddali svoj glas na voliščih. Sama čuti odgovornost, da posvari pred nevarnostjo, da bo v francoskih predmestjih v primeru zmage nekdanjega notranjega ministra politične desnice znova izbruhnilo nasilje, je dejala. Sarkozy je v pogovoru za radio Europe 1 presodil, da se Royalova k »skrajnim napadom« nanj zateka zaradi zanjo neugodnih javnomnenjskih raziskav, ob kateri čuti, da se ji izmikajo tla pod nogami. Sam bo ostal osredotočen na svoj cilj in ne bo razočaral volivcev, je obljubil. Po sredinem televizijskem dvoboju obeh tekmecev raziskave kažejo, da se je Sarkozyjeva prednost pred Royalovo povečala. Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je včeraj objavil časnik Figaro, ugotavlja, da bi za kandidata desnice glasovalo 54,5 odstotkov volivcev, za socialistko pa 45,5 odstotkov vprašanih. Vendar je 14 odstotkov vprašanih obenem izjavilo, da se utegnejo do nedelje pri svoji izbiri še premisliti. 40 odstotkov volivcev, ki so v prvem krogu glasovali za izpadlega kandidata Francoisa Bayrouja, se je zdaj opredelilo za Sarkozyja, 35 odstotkov pa za Royalovo. Sarkozyja bo predvidoma podprlo tudi 61 odstotkov volilne baze skrajnega desničarja Jean Marie Le Pena, ugotavlja ista raziskava. Sarkozy je v očeh volivcev bolj prepričljiv kot branitelj splošnega interesa in ima več lastnosti, potrebnih za dobrega predsednika, Royalova pa se zdi Francozom bolj simpatična, bližje njihovim last nim skrbem in bolj is kre na kot njen tekmec. (STA) Kandidatka francoskih socialistov za francosko predsednico Segolene Royal. ansa KUMROVEC - Včeraj Obeležili obletnico Titove smrti KRAPINA - V hrvaškem Kumrovcu so včeraj obeležili 27. obletnico smrti voditelja SFRJ Josipa Broza Tita. Komemoracijo pred Brozovim spomenikom na dvorišču njegove rojstne hiše je organizirala hrvaška Zveza antifašističnih borcev in anti-fašistov, med drugim pa so se je udeležili tudi predstavniki združenj borcev iz Slovenije. Predsednica hrvaške zveze borcev Vesna Čulinovič Konstatino-vič je na slovesnosti med drugim povedala, da »Tita danes blati majhna skupina neofašistov, ki ga obtožujejo, daje utelešenje zla, čeprav se je prav Broz boril proti svetovnemu zlu«. Kot je dodala, »Tito ni bil idealna osebnost, a je glede na svoja dejanja ena najzaslužnejših oseb minulega stoletja«. Poleg hrvaških in slovenskih predstavnikov združenj borcev so se komemoracije v Kumrovcu udeležili še predstavniki iz BiH, pa tudi delegacija hrvaške Socialdemokratske stranke (SDP), ki je pred dnevi ostala brez svojega predsednika Ivice Rača-na. Po pričakovanjih bo v skladu s tradicijo večji shod v Kumrovcu potekal ob nekdanjem dnevu mladosti in Titovem rojstnem dnevu 25. maja. Teh shodov se je v preteklosti udeležilo več tisoč ljudi iz vseh držav na območju nekdanje Jugoslavije. (STA) / SVET Sobota, 5. maja 2007 19 BANGKOK - Tretje poročilo vodilnih svetovnih klimatologov Svet lahko prepreči katastrofalne posledice globalnega segrevanja Za znižanje izpustov toplogrednih plinov je treba ukrepati takoj in stabilizirati izpuste v osmih letih BANGKOK - Svet ima tehnologijo in finančna sredstva za omejitev katastrofalnih posledic globalnega segrevanja, a za znižanje izpustov toplogrednih plinov mora ukrepati takoj, se v včeraj sprejetem tretjem poročilu ZN o posledicah segrevanja ozračja strinjajo vodilni svetovni klimatologi, zbrani v Bangkoku v okviru konference Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC). Za preprečitev katastrofe ostaja človeštvu le še nekaj let časa, menijo klimatologi. Človeštvu zmanjkuje časa. Da bi preprečili najhujše posledice globalnega segrevanja, da bi omejili višanje temperature, se morajo izpusti toplogrednih plinov stabilizirati najkasneje v osmih letih, do leta 2015. Do sredine stoletja pa se morajo izpusti v primerjavi z letom 2000 znižati za med 50 in 85 odstotkov, ugotavlja poročilo. Stroški za zmanjševanje klimatskih sprememb so po ocenah IPCC zaenkrat še obvladljivi. Stroški za omejitev segrevanja ozračja na še sprejemljiv razpon od dve do 2,4 stopinje Celzija bi na leto znašali manj kot 0,12 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda, piše v poročilu. Po mnenju klimatologov bi lahko uporaba okolju prijaznih tehnologij svetovno gospodarsko rast celo nekoliko pospešila. Imamo vso tehnologijo, ki jo potrebujemo za zajezitev težave, menijo strokovnjaki. Trenutni napori so usmerjeni v to, da se temperatura ne bi povečala za več kot dve stopinji Celzija, a tudi tako majhno povišanje bi lahko za dve milijardi ljudi pomenilo pomanjkanje pitne vode do leta 2050, med 20 in 30 odstotkom rastlinskih in živalskih vrst pa bi grozilo izumrtje, ugotavlja IPCC. Direktor okoljskega programa ZN Achim Steiner je ob deloma dramatičnih napovedih poročila posvaril pred fatalizmom. »V letu 2007 nam pred oči ne prihajajo le drastične posledice, jasne obrise dobivajo tudi rešitve,« je dejal. Pravočasno uvajanje biogoriv, obnovljivih virov energije, večja energetska učinkovitost in ostali podobni koraki lahko ublažijo svetovno katastrofo, ugotavlja poročilo. Celotna različica končnega poročila ob koncu srečanja še ni bila javno objavljena, a po besedah delegatov je ta zelo podobna osnutku poročila, ki pravi, da je znižanje izpustov možno, če se svet odpove gorivom kot je premog, poskrbi za večjo energetsko učinkovitost in znatno zmanjša krčenje gozdov. Na poročilo se je med drugim od- Promet je eden od glavnih virov onesnaženja ozračja in izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo klimatske spremembe. ansa zvala tudi Evropska komisija. Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je razvite države in uspešnejše države v razvoju pozval, naj se zavežejo k znatnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Poudaril je, da poročilo IPCC potrjuje napovedi analitikov unije, da je treba izpuste znatno znižati in jih do sredine stoletja prepoloviti. »IPCC potrjuje, da je znatno svetovno znižanje izpustov toplogrednih plinov ključno in nujno. Ugotavlja, da so tehnologije in politika dostopne že danes, tako ni opravičila za čakanje,« j e dejal Dimas. Med prvimi so se odzvali tudi oko-ljevarstveniki. Poudarjajo, da si svet lahko privošči boj proti globalnemu segrevanju, kar mora nemudoma storiti. Prepričani so, da morajo države sprejeti konkretne odločitve na zasedanju osmih gospodarsko najmočnejših držav na svetu G-8 junija v Nemčiji in na decembrskem zasedanju ZN na Baliju. Klimatologi se tudi pri pripravi najnovejšega poročila niso izognili političnim pritiskom, a so tokrat gladko pomet-li z njimi. Kitajska, kije po izpustih toplogrednih plinov v ozračje na drugem mestu za ZDA, si je v štirih dneh zasedanja skupaj z Indijo in drugimi državami v razvoju prizadevala za zvišanje spodnje meje znižanja izpustov ogljikovega dioksida v ozračje, a brez uspeha. Prek 400 znanstvenikov in strokovnjakov iz okrog 120 držav zbranih na zasedanju v Bangkoku, ki se je začelo v ponedeljek, je v tretjem in hkrati zadnjem poročilu predvsem skušalo odgovoriti na vprašanje, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in preprečiti podnebne katastrofe. Prvi dve poročili IPCC, objavljeni februarja in aprila, sta ovrgli dvom o človeški odgovornosti za klimatske spremembe in posvarili pred hudimi posledicami. (STA) MIAMI - V 85. letu starosti Umrl Walter Schirra, eden od pionirjev ameriških vesoljskih poletov WASHINGTON - Razlog še ni bil pojasnjen Barack Obama pod zaščito agentov ameriških tajnih služb WASHINGTON - Kandidat za demokratsko nominacijo za prihodnjega ameriškega predsednika Barack Obama je pod nadzorom in zaščito ameriških tajnih služb. Uradni predstavniki v četrtek sicer niso hoteli pojasniti, ali je bila po-seb na za šči ta uve de na za ra di kak -šne specifične grožnje Obami, ali pa gre le za posledico njegove kandidature za prihodnjega predsednika ZDA. Če gre zgolj za slednje, je bil ta varnostni ukrep uveden nenavadno zgodaj. Obami - ta se trenutno poteguje za demokrat sko kan di da tu ro za pred sed ni -ka ZDA, ki bi mu omo go či la, da se na volitvah novembra 2008 ne-po sred no spo pa de z re pub li kan -skim predsedniškim kandidatom, kdor ko li to že bo - je tre nut no se -nator zvezne države Illinois, želi pa si postati prvi temnopolti ameriški predsednik. Barack Obama Kot je povedal tiskovni predstavnik tajne službe Darrin Blackford, je bila skupina vladnih telesnih stražarjev Obami dodeljena po posvetovanju s kongresnim odborom in v skladu z odločitvijo ministra za domovinsko varnost Michaela Chertoffa. Zakaj je bila Obami posebna zaščita dodeljena kar 18 mesecev pred volitvami, Blackford ni po jas nil. Po navedbah neimenovanih predstavnikov ameriškega pravo- sodja pa naj bi se za omenjeni varnostni ukrep ne odločili zaradi speci fič nih in ne po sred nih gro ženj, am pak pred vsem za ra di sploš nih pomislekov glede Obamove varnosti. Zaskrbljenost naj bi med drugim sprožile številne rasistične opaz ke na raz lič nih splet nih stra -neh ter dejstvo, da Obama praviloma privablja izredno velike množice. De mo krat ski pred sed niš ki kandidatki Hillary Clinton kot nekdanji prvi dami posebna zaščita pripada že ves čas. V sloviti Ovalni pisarni je namreč pred sedanjim pred sed ni kom Ge or ge om Bus hem sedel njen soprog Bill Clinton. Na prejšnjih predsedniških volitvah je bila demokratskima kandidatoma Johnu Kerryju in Johnu Edwardsu posebna zaščita dodeljena šele februarja 2004, devet mesecev pred dejanskimi volitvami. (STA) MIAMI - V 85. letu starosti je v bolnišnici v Kaliforniji v sredo umrl nekdanji ameriški astronavt Walter Schirra (na gornjem arhivskem posnetku Ansa), eden izmed pionirjev vesoljskih poletov s človeško posadko. »Ob smrti Wallyja Schirre z žalostjo sporočamo, da je umrl še eden izmed pionirjev človeških poletov v vesolje,« je dejal vodja ameriške vesoljske agencije NASA Michael Griffin. Schirra j e bil eden izmed sedmih astronavtov, ki so bili leta 1959 izbrani v okviru projekta Mercury, katerega cilj je bil poslati človeka v vesolje in edini astronavt, ki je sodeloval v vseh treh ameriških programih vesoljskih poletov s človeško posadko - Mercury, Gemini in Apollo. »Njegovi dosežki v vlogi pionirja poletov so dokaz, da je bil iz pravega testa,« je dejal Griffin. Žalost ob smrti »ameriškega heroja« je izrazil tudi ameriški predsednik George Bush. »Njegova tvegana potovanja v vesolje so razširila naše znanje o človeških poletih v vesolje in so postavila temelje za prvo misijo ljudi na Luno,« je dejal. Schirra se j e rodil 12. marca 1923 v Hackensacku v zvezni državi New Jersey. V korejski vojni je bil pilot letal F-86, zaradi letalskih izkušenj pa ga je kasneje NASA povabila k sodelovanju v njihovih programih. 3. oktobra 1962 je Schirra, kot pilot leta Sigma 7 programa Mercury, ki je trajal okoli devet ur, postal šele peti Američan v vesolju. V vesolje je ponovno poletel 15. decembra 1965 kot poveljnik Gemini 6A, ki se je v vesolju povezal z Geminijem 7 in tako izvedel prvo združitev dveh vesoljskih plovil s človeško posadko. Schirra je prav tako poveljeval prvemu letu posadke v vesolje v plovilu Apollo. 11-dnevni jet Apolja 7, ki so ga v vesolje izstrelili 11. oktobra 1968, se je izkazal za odločilnega pri sprejemanju odločitve o izvedbi misije na Luno. Schirra se je s činom mornariškega kapitana upokojil leta 1969 z 295 urami in 15 minutami v vesolju. Nekoč je zapisal: »Delili smo skupne sanje preizkusiti meje človeške predrznosti in domišljije.« (STA) 20 Sobota, 5. maja 2007 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - V današnjem 37. krogu B lige Triestino čaka v Bologni izredno težka preizkušnja Tržačani bi se zadovoljili že s točko - V zadnjih šestih krogih morajo zbrati vsaj šest točk Pred dvojnim domačim nastopom so razne tabele, kijih v nogometu vsakdo dela, ko manjka še nekaj točk za to, da ekipa doseže zadani cilj, predvidevale, da mora Triestina osvojiti vsaj štiri točke. Ker je bil izkupiček veliko bolj mizeren (le točka), bodo morali Varre-llovi varovanci nadoknaditi zamujeno na dveh na papirju nemogočih gostovanjih (nemogočih seveda glede na trenutno stanje v tržaškem taboru): v Bologni in Genovi. Če je sploh kaka možnost, da Tržačani iztr žijo točko, pa je ne dvo mno »lažje« današnje gostovanje, saj vodilna trojica Juventus, Napoli in Genoa melje nasprotnike kot valjar. Med drugim je celo v dvomu igranje končnice za napredovanje; pravilo veleva namreč, da prve tri ekipe neposredno napredujejo, če je razlika med tretjo in četrtouvršče-no deset ali več točk. Verjetno so bili snovalci prepričani, da pravilo ne bo nikoli uporabljeno, vendar so letos tri ekipe objektivno močnejše od vseh ostalih, tako da bi bilo še najbolj pravično njihovo neposredno napredovanje brez dodatnih tekem. Triestina mora v zadnjih šestih krogih na nek način spraviti skupaj pet do šest točk, da bi se izognila končnici za obstanek (trenutno res ne vidimo ekipe, ki bi jo Triestini uspelo premagati v dodatnih srečanjih, saj so Tržačani fizično povsem na tleh in po vsej verjetnosti celo slabši od zadnjeuvrščene Pescare). V gosteh igrajo kar štiri tekme in to tri proti ekipam na ali tik pod vrhom. Domači srečanji sta nekoliko lažji (Cro-tone in Rimini), vendar bo treba zlasti upati na demotivirane nasprotnike, ki bodo prišli v Trst že gotovi uvrstitve na zlati sredini in se zato nekoliko manj trudili. Igralci Triestine so včeraj odpotovali proti Bologni, kjer bo danes ob 16.-uri tekma proti domačim plavordečim, ki jih po odslovitvi Ulivierija vodi Cec-coni. Domača enajsterica v boju za končnico nujno potrebuje točke, trener emilijanske ekipe pa bo v začetni postavi zaupal napadalni dvojici Marazzina-Bellucci (slednji je v boju z Del Pierom za naslov najboljšega strelca B lige). Bologna je Triestino nadigrala že na Roc-cu (zmagala je s 3:1), vendar sta takrat na klopi sedela Ulivieri in Agostinelli. Obrambno vrsto Triestine bo v Bologni vodil Ildefonso Lima kroma Bomo videli, kako se bo zaključil dvoboj Cecconi-Varrella. Franco Varrella ima določene težave s postavo. Čeprav ni diskvalificira-nih, je kar osem igralcev, ki bodo ob prvem opominu preskočili naslednjo tekmo. Gorgone in Abruzzese nista na razpolago, zato bo v obrambi igral Lima, v na padu pa ni izklju čeno, da bo več igral Eliakwu. Morda že od prve minute, saj je Testini vidno utrujen. Vendar je treba tudi povedati, daje zadnje čase Varrella zelo omejil število menjav s tekme v tekmo, tako da se postava ne bo vidno razlikovala od torkove. V četrtek pa so igralce obiskali tudi navijači, ki so jim jasno rekli, da izpad iz lige za njih ni sprejemljiv... Verjetna postava Triestine: Rossi; Pivotto, Kyriazis, Lima, Pesaresi; Cossu, Allegretti, Briano; Marchesetti, Piovac-cari, Testini (Eliakwu). Sodil bo Squil-lace iz Catanzara. (I.F.) PLAY-OFF IN PLAY-OUT - Dodatne tekme za obstanek in napredovanje v B ligi bodo igrali od 13. do 24. junija. Play-out bo 15. in 22. junija. DOPING - Operacion Puerto CONI preiskuje Tožilstvo bo zaslišalo kolesarskega trenerja Aleksandra Kalca Kot poroča tiskovna agencija Ansa, je protidopinško tožilstvo državnega olimpijskega komiteja CONI (športna pravica), ki je pred dnevi začelo s preiskavo kolesarske ga do pin ške ga pri me ra Ope ra -ci on Pu er to (špan ski tožil ci so medtem preiskavo že arhivirali), v katero je bil lani poleti vpleten španski zdravnik Fuentes, poklicalo na pogovor (10. maja) s tožilci tržaškega kolesarskega trenerja Aleksandra Kalca. Po mnenju športnih preiskoval cev naj bi Kalc sode lo val s španskim zdravnikom (imel naj bi vlogo kurirja). Obtožujejo ga, daje kršil člen 2.7 (nezakonito prevažanje nedovoljenih poživil in prepovedane metode) in 2.8 (kršitev oziroma poskusna kršitev protido-pinških norm). Afera Operacion Puerto je lani privedla do izključitve s krožne dirke po Franciji kolesarjev Jana Ulricha in Ivana Bassa. Italijanski kolesar, ki so ga zaradi tega medtem tudi izključili iz ekipe Discovery Channel, je bil v sredo že na razgovoru s tožilci. Poudaril je, da bo tokrat sodeloval z njimi. Poleg Iva na Bas sa so tožil ci zas li ša li še enega kolesarja, in sicer Michele-ja Scarponija. Nespretna Luna Rossa VALENCIA - Mascalzone Latino je po četrtkovem črnem dnevu (10 tisoč evrov globe in ponovitvi dvoboja proti španski posadki Desafio Espa-nol) na 32. jadralnem Ameriškem pokalu včeraj dvakrat zmagal. V središču pozornosti pa je bil dvoboj prvo uvrščenih Lune Rosse in Bmw Oracle. Američani so bili bolj spretni in so izkoristili nerodno potezo brazilskega taktika Torbena Graela. Oracle je tako na vrhu lestvice dohitel italijanski konzorcij. Tudi Team New Zealand je včeraj zmagal na obeh regatah 2. Round Robina. DESCHAMPS - Predsednik Juven-tusa Cobolli Gigli je povedal, da bo trener Didier Descamps tudi v prihodnji sezoni vodil »Staro damo«. RONALDO - Milanov napadalec se je poškodoval na včerajšnjem treningu in bo moral mirovati tri do štiri tedne. BOLJ PRIVLAČEN POKAL - Od leta 2009 naj bi zmagovalec državnega nogometnega pokala dobil pravico za nastop v Ligi prvakov. Predstavniki nogometne zveze bodo to predlagali predsedniku evropske nogometne zveze Michelu Pla-tiniju. HOKEJSKO SP - Izidi: Kanada - Be-lorusija 6:3, Avstrija - Norveška 2:3, Rusija - Italija 3:0, Latvija - Ukrajina 5:0. KOLESARSTVO - Italijanski kolesar Matteo Bono je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke ProTour po Romandiji. Vodstvo v skupnem seštevku je zadržal Paolo Savoldel-li. ODBOJKA - Polfinalni izid končnice za naslov: Piacenza - Cuneo 3:0, Piacenza v finalu. ROKOMET - Tržaški rokometni prvoligaš Pallamano Trieste bo danes (19.30) v Lecceju igral tretjo odločilno tekmo proti Casaranu za uvsrtitev v finale končnice za naslov. Trener Radojkovič bo imel na razpolago vse svoje varovance. EDERA - Hokejski prvoligaš na ro-lerjih Edera bo nocoj igral prvo tekmo finala za državni naslov proti ekipi Asiago Vipers. Tekma bo v športni palači na Čarboli ob 20.00. ALABARDA - Rokometni C ligaš Alabarda iz Trsta, pri kateri igrajo nekateri nekdanji igralci Krasa (Mi-lič, Nait, Oberdan, Raseni, Čebulec), bo danes na Opčinah (Polisportiva Opicina) ob 19.00 gostil Euganeo. Če zmagajo, bodo Tržačani prvi. KARATE - Tržaška delegacija je v Bratislavi, kjer poteka člansko EP v karateju, predstavila mladinsko EP, ki bo od 13. do 18. 2. 2008 v Trstu. KOŠARKA - Finalni turnir najboljše četverice evrolige v Atenah Cska nadigral Unicajo Varovanci Ettoreja Messine zasluženo v nedeljski finale - Osem točk Smodiša, Tušek le tri ATENE - Branilci naslova iz Mos- kve so na derbiju italijanskih trenerjev (CSKA trenira Ettore Messina, Malago pa Sergio Scariolo) uspešno opravili prvi del na lo ge na poti do šes tega na slo -va evropskega košarkarskega prvaka v zgodovini kluba. V zadnji četrtini so str-li odpor Uni caje, tako da bodo v ne de -ljo ob 20.30 zasluženo igrali v finalu. Ekipa iz Malage je katastrofalno odigrala zadnjih deset minut - dosegla je le šest točk, od tega trojko v zadnjih sekundah, ko je bil dvoboj že davno odločen. Slovenski delež v prvem polfinalu je bil občuten. Poleg sodnika Saša Pukla in delegata Aleša Kamnikarja sta se na parketu predstavila še Matjaž Smodiš in Marko Tušek. V vseh pogledih je bil uspešnejši član CSKA (Smodiš), ki je dosegel osem točk (2:5 za tri točke, 1:2 za dve točki) in zbral prav toliko skokov (5+3) v 26 minutah na parketu. Tušek, ki je zaradi poškodbe gležnja igral le 17 minut, je v statistiko vpisal tri točke, ob metu 1:4 za tri in 0:4 za dve točki. V drugem polčasu je od od 32. mi- nute dalje sledil popoln mrk košarkarjev z juga Španije. V naslednjih sedmih minutah niso dosegli koša, Rusi na drugi strani pa so z delnim izidom 14:0 re- Aleksej Savrašenko (Cska) je večkrat uspešno zaustavil Jirija Welscha (Unicaja) ansa šili vprašanje zmagovalca. Drugi polfinalni izid: Panathi-naikos - Tau Ceramica 67:53 (Bečirovič 15 točk). BAVISELA 2007 - Številne pobude na nabrežju Jutri z maratonom višek prireditve Kar 29 ekip (vsaka po deset tekmovalcev, skupno torej 290 tekačev) se je v četrtek zvečer na tržaškem nabrežju v okviru Bavisele 2007 preizkusilo na 5. štafetnem tekmovanju 100x1000. Na prvo mesto so se uvrstili člani ekipe Pool Sport Trieste (čas 29:43), za njimi pa so bili tekmovalci društva Marathon (29:53). Vsak tekač je pre tekel pro go dol go en kilometer. Organizatorji so zatem zbrali de set naj bolj ših časov: skup ni čas na 1000 kilometrov je znašal 5 ur 51 mi nut in 23 sekund, kar je nov rekord štafete 100x1000. Tudi udeležba je bila naj šte vilč nej ša do slej. Pred šta feto so se bolj pogumni tekači (bi lo jih je okrog de set) pre izkusili še v teku hrbtno, 4. Retrorun-ning Game, na razdalji 100 metrov. Najhitrejši je bil Steven Verani (Polis-portiva Triveneto), na drugo mesto se je uvrstila Arianna Ridolfo (Cus Trst). Nadvse zanimivo bo tudi danes, četudi se bo večina mrzlično pripravljala na jutrišnji osrednji del Bavise- le 2007, ma ra ton, pol ma ra ton in ne -tekmovalni tek. Na nabrežju bo zelo živahno. Od 10.30 do 16.00 se bodo lah ko ra do ved ne ži pre izku si li na 1. WaterThlon Trst. Vsakdo (ekipe sestavljata dve osebi) bo lahko testiral vzdržljivost na posebnih vodnih kolesih, Waterbikes Ufo in Mc2 in spin-biku na nabrežju. Najprej bodo na vrsti kvalifikacije, zatem pa tudi finalni dvoboji. Zmagala bo tista dvoji ca, ki bo v de setih mi nutah pre ko -lesarila največjo razdaljo. Zmagovalci bodo seveda primerno nagrajeni. Ob 18.00 bodo na Pomorski postaji predstavili Top Runnerje, to se pravi najboljše maratonce, ki se bodo jutri potegovali za končni naslov. Osrednji gost bo tržaški tekač Michele Gamba. Od 20. ure dalje bo na vrsti še glasbeni del, BaviFestival. Na nabrežju bo ljubitelje glasbe zabaval znani italijanski pevec Neffa. Po nastopu, približno ob 22.45 bo na vrsti še ognje met. / ŠPORT Sobota, S. maja 2007 21 KOŠARKA - Za končnico in obstanek v D ligi Zadnji krog pomemben za Breg in Kontovel Brežani bodo v Dolini gostili Perteole - Kontovelci proti vodilnemu Zadnji krog košarkarske D lige bo odločal o usodi Brega Minimax in Kontovela. V Dolini bo ob 21. uri odločilni spopad med Brežani in Perte-olami. Ekipi delita drugo mesto na lestvici, zmagovalec se bo uvrstil v playoff, za poraženca pa bo vsekakor uspešne sezone naenkrat konec. Oboji so v prejšnjem krogu nekaj prihranili pred kra ljevskim dvo bojem, v katerem Pregarčevi fantje koristijo nemajhno prednost domačega igrišča. Še vedno bo si cer odsoten Posar, vsi ostali pa so na red in mo go če bi lah ko igral tudi center Škorja. Bregovi košarkarji so se primerno pripravili na nevarnega tekmeca (glavna vrlina je met z razdalje), katerega so v prvem delu že premagali. Iz Bregovega tabora toplo vabijo na tribuno vse navijače pred obiskom Ma-jence! V Gorici (telovadnica UGG) bodo is točas no Kon tovel ci reševali svo -jo ko žo pro ti vo dil ne mu na les tvi ci. V primeru zmage bi se varovanci trenerjev Šušteršiča in Starca veselili obstanka med četrtoligaši, rešili pa bi se tudi ob pora zu, ko bi ne posredni kon ku -rent Isontina doma izgubila proti že nemotiviranemu tržaškemu Dragu. Kon tovel bo igral na vse ali nič, posta -va bo predvido ma popol na (vključ no s povratnikom Adamičem) in fantje so med ted nom konč no do bro tre ni ra li. Gorizia na se je že uvrs ti la v play-off, njen trener zagotovo ne bo hotel tvegati poškodb, po dru gi stra ni pa Go-ričani brez dvo ma ne bodo kar tako prepustili dveh točk, saj si želijo priboriti prvo mesto (v primeru poraza jim ga lahko odvzamejo Perteole, če premagajo Breg), ki pomeni prednost do ma čega igrišča v konč ni ci, pa tudi dejstvo, da se izognejo prvo uvrščeni ekipi iz videmske skupine (močnemu CUS iz Vidma). Sokol Ca' d'Oro se bo skušal posloviti od svojih navijačev s čim boljšim nas topom, čeprav so pod vpra ša -jem nastopi Grbca, Hmeljaka, Budina in Vidalija. V Nabrežini (21.00) si zamišljajo predvsem družaben sklep sezone, saj bodo med prvim in drugim pol časom igral ci mla din skih ekip tek -movali v metu na koš, tekmo proti Ro-mansu bo spremljala glasba, po koncu srečanja pa bodo zveste navijače pogostili s prigrizkom in kozarčkom. Tekma proti košarkarjem z Goriškega je namreč le še prestižnega pomena, v igri je sa mo še ne pomemb no, toda solidno peto mesto. Pri Bregu bi mogoče lahko igral tudi center Kristjan Škorja kroma TENIS - B liga Gaja odslej za boljše • I I • v v izhodišče v play-outu Zadnja dva kroga kvalifikacijske faze teniškega prvenstva B lige bosta za Gajo odločilna. Brata Plesničar in soigralci se ne morejo več uvrstiti v play-off, malo verjetno je tudi, da bi pristali na zadnjem mestu, zato jim bo šlo predvsem za to, da si v play-outu izborijo čim boljše izhodišče. Z zmagama jutri v Manerbiu in čez deset dni doma proti River Clubu iz Vicenze bi zasedli 4. mesto, to pa pomeni, da bi v prvem krogu razigravanja za obstanek igrali doma, v primeru poraza pa bi nato imeli proti enemu od drugih poražencev še eno možnost, da obdržijo drugoligaški status. Jutrišnji nasprotnik Manerbio je po igralskem kadru sodeč homogen in soliden, kljub temu pa je doslej premagal le pepel-ko AS 98. Prva noslica Aleš Plesničar in Simoni imata enako kategorijo 2.4. Za Gajo bo jutri debitiral Slovenec David Lenar, ki bo zamenjal odsotnega Pogačnika. Ocenjujejo, da bi bil lahko Lenarov doprinos odločilen predvsem v igri dvojic. Lenar je nekdanji sparing partner znane profesionalke Patty Shrivers, zdaj pa je v Sloveniji pred- vsem trener. NOGOMET - Po rednem delu prvenstva v elitni in 2. amaterski ligi Juventina danes za obstanek Sovodenjci jutri za napredovanje ELITNA LIGA ZA OBSTANEK Juventina - Union 91 v Červinja-nu, danes ob 19.00 Nogometaše Juventine čaka danes ob 19. uri bržkone najvažnejša tekma v letošnji sezoni. Varovanci trenerja Armanda Trentina bodo v dodatni tekmi za obstanek v elitni ligi (poraženec današnje tekme bo v primeru izpada treh deželnih ekip iz D lige, tvegajo Ri-vignano, Pordenone in Sanvitese, izpadel v promocijsko ligo) igrali proti Unionu 91 iz Percotta, proti katerim so v rednem delu letošnje sezone dvakrat izgubili (1:2 in 2:0). »Fantje so ta teden dobro trenirali in smo odlično pripravljeni na jutrišnjo (današnjo op. ur.) tekmo proti Unionu,« je ocenil trener Trentin, ki ne bo imel na razpolago vseh nogometašev (Stefano Visintin je še diskvalificiran, Zucco, Emanuele Terpin in Giannotta pa so poškodovani). »Moramo zmagati, ker Juventina zasluži elitno ligo,« je še dodal Trentin. Tekmo bo sodil sodnik Giacomaz-zi iz Pordenona. Kapetan Juventine Cristian Devetak kroma PLAY-OFF 2. AL Nimis - Sovodnje v Nemah, jutri ob 16.30 Sovodenjci bodo jutri odpotovali na težko gostovanje v Neme pri Čenti. V prvem krogu končnice za napredovanje v 1. AL jih čaka težka preizkušnja. Nimis je na koncu rednega dela prvenstva zasedel 3. mesto (53 točk, 14 zmag, 11 neodločenih izidov in 5 porazov, 38 danih in 31 prejetih golov). Za primerjavo povejmo, da so Sovodenjci dali kar 20 golov več. »Pomembno je, da ne izgubimo, drugače bomo takoj odrezani od boja za napre- dovanje,« je dejal predsednik Zdravko Kuštrin. Trener Claudio Sari ne bo imel na razpolago kaznovanega Baraza (dva kroga), pod vprašajem je še Robert Figelj, znova pa bo igral Matej Ferletič. Najbolj nevarni igralci Nimisa so Motta (10 golov), Pellegrino (9), ki jutri zaradi kazni ne bo igral, in Arnoldo (6). V tej skupini bo jutri Polcenigo Budoia prost. Ostale tekme: Fincantieri - Torviscosa (jutri ob 17.00 v Romansu), Costa-lunga - Medeuzza (danes ob 17.00 v Škoc-janu ob Soči), Aquileia - Pertegada (jutri ob 18.30 v San Giorgu di Nogaru). TROFEJA POKRAJIN - V prvem krogu Trofeje Pokrajin, namenjene mladincem 2. in 3. amaterske lige, sta se v Trstu pomerili tržaška selekcija, ki jo vodi trener Ellini in goriška, pod taktirko Bertossija. S 3:2 so zmagali Tržačani, v vrstah katerih igra tudi Bregov nogometaš Erik Rossone. Pro Goričanih pa je uspešno nastopal napadalec Mladosti Daniel Ferlez. Oba sta odigrala celotno tekmo. Ostali izid: Videm - Tolmeč 6:2. Prihodnji krog (10.5.): Pordenon - Trst, Gorica - Tolmeč. (jng) Domači šport Danes Sobota, 5. maja 2007 ODBOJKA MOŠKA D LIGA 17.30 na Opčinah: Sloga Televita -LG Computers Videm; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia TMedia - Pallavolo Trieste ŽENSKA D LIGA 20.00 v Palazzolu: Palazzolo - Sloga List; 20.00 v Fiume Venetu: Fiu-me Veneto - Bor Breg Kmečka banka 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.30 v Štarancanu: Staranzano - Val Dom Imsa UNDER 13 ŽENSKE 19.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - S. Andrea KOŠARKA MOŠKA D LIGA 21.00 v Gorici, UGG: Goriziana - Kontovel; 21.00 v Nabrežini: Sokol Ca' d'Oro - Romans; 21.00 v Dolini: Breg Minimax - Perteole PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v Trstu, Monte Cengio: Fuo- ricentro - Dom NOGOMET ELITNA LIGA 19.00 v Červinjanu: Juventina -Union '91 UMETNOSTNO KOTALKANJE 15.00 na openskem Pikelcu: prireja ŠD Polet Jutri Nedelja, 6. maja 2007 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 18.00 pri Briščikih, Ervatti: Sloga -San Dona' UNDER 18 MOŠKI 16.00 na Opčinah: Sloga - Ausa Pav; 16.00 v Marianu: Intrepida Natiso-nia - Združeni Imsa UNDER 14 MOŠKI 10.30 na Opčinah: Sloga - Ausa PAV; 11.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia - Altura Coselli; 16.30 v Sovodnjah: Soča Gostilna Devetak - Futura PN TENIS MOŠKA B LIGA 9.00 v Manerbiu: Manerbio - Gaja ŽENSKA C LIGA 9.00 v Maniagu: Maniago - Gaja KOŠARKA MOŠKA C LIGA 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Venezia Giulia NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.30 v Nemah: Nimis - Sovodnje (play-off) NAJMLAJŠI 1993 10.30 v Trstu, Ferrini: Ponziana - Pomlad ZAČETNIKI 10.30 v Križu: Pomlad A - San Sergio B UMETNOSTNO KOTALKANJE 9.00 na openskem Pikelcu: prireja ŠD Polet ODBOJKA - V zadnjem krogu moške B2 ter moške in ženske D lige ne bo novih odločitev Jll vt v 1 •• v 1 V • iV v Slogasi se zadnjic na domačem igrišču V D ligi Olympia in Sloga Televita razmišljata le o play-offu - Brez pravih motivacij tudi odbojkarice Sloge List in Bora Brega Kmečke banke Pri Briščikih bo proti Slogi igral tudi nekdanji valovec Artem Bajdak kroma Za Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje, Valom Imso in Našim praporom bodo ta konec tedna sezono zaključili še slogaši v moški B2 ligi, Sloga List in Bor/Breg Kmečka banka v ženski D ligi, Olympio Tmedia in Slogo Televita pa čakata zadnji tekmi rednega dela prvenstva pred odločilnimi nastopi v boju za napredovanje v moško C ligo. V moški B2 ligi bo jutri Sloga na domačih tleh gostila drugouvrščeni San Dona, katerega član je letos tudi bivši valovec Artem Bajdak. Nasprotniki so na papirju precej boljši od Peterli-novih fantov, ki pa so že večkrat dokazali, da lahko v težave spravijo tudi najboljše nasprotnike, tako da se bodo morali odbojkarji San Donaja vseeno potruditi, če bodo hoteli gladko zmagati. Stopar in soigralci jim namreč zmage gotovo ne bodo podarili, saj se se bodo hoteli na zadnji tekmi v državni ligi čim bolj izkazati. Zadnji krog pa bo še posebno zanimiv predvsem za ekipo zamejskega trenerja Marka Kalca, ki si bo skušala z zmago ali vsaj z eno osvojeno točko proti prvouvrščenim Mestram zagotoviti nastop v končnici prvenstva, kar je bil navsezadnje tudi njen letošnji cilj. Tekmi naših predstavnikov v moški D li- gi ne bosta odločali o ničemer. Mladi slogaši so si namreč že zagotovili končno drugo mesto in s tem nastop v finalu končnice, Olympia pa tretje, njuna današnja nasprotnika Artegna oziroma Pallavolo Trieste pa sta že izpadla. Obe naši ekipi razmišljata zdaj še samo o play-offu, priložnost za igranje pa bodo verjetno dobili mlajši odboj-karji, ki so med prvenstvom manj igrali. To še zlasti velja za Goričane, pri katerih je trener Conz že v prejšnjem kolu dal možnost, da se izkažeta, Bernetiču in Terčiču. Tako slogaši kot Olympia bodo danes igrali na domačih tleh. V taboru Olympie pa bodo gotovo nestrpno pričakovali rezultate tekem Porcie in Cusa, saj bo le tedaj znan dokončni razpored polfinalnih tekem play-offa. Naš tretji predstavnik v tem prvenstvu Naš prapor je v tem krogu prost. V ženski D ligi bo Sloga List danes gostovala v Palazzolu. Tako Maverjeve varovanke kot domačinke so že napredovale v C ligo, tekma pa bo odločala o končnem drugem mestu, tako da bosta ekipi verjetno vseeno igrali zelo motivirano. Igralke obeh ekip so zelo borbene in požrtvovalne v polju, tako da lahko pričakujemo lepo in napeto tekmo. V gosteh bo letošnjo sezono zaključila tudi združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka, ki se bo pomerila s Fiume Venetom, ki si mora obstanek v ligi še zagotoviti (šele danes bo namreč znano, če si bodo obstanek priborile domačinke ali tržaški Volley Club). Plave bodo igrale brez libera Legovicheve, več možnosti za igranje pa bodo dobile mladi Grgičeva in Colsanijeva ter Sancinova, ki so med sezono manj igrale. Vse pa bodo dale vse od sebe, da bi sezono zaključile z novo zmago. Naj na koncu še omenimo nastope naših odbojkaric v ženski C ligi, kjer letos nismo imeli nobenega našega predstavnika. Martino Coretti čaka v dresu Alture še zadnja formalnost pred finalom play-offa. Tržačanke, ki so doslej v celi sezoni izgubile le eno tekmo, bodo igrale v Paluz-zi. Bolj pomembna pa je tekma bivših odbojka-ric Govolleya, ki igrajo letos pri Vivilu. Uršičeva in soigralke, ki potrebujejo še eno zmago za obstanek v ligi, se bodo pomerile z Martignaccom, ki se še poteguje za nastop v play-offu. Če svojih nasprotnic ne bodo premagale, bo njihova usoda odvisna od rezultata tekme med Il Pozzom in novincem Stello Volley, ki je obstanek že dosegel. Izid teh dveh tekem bodo pričakovale tudi slogašice, ki bodo tako zvedele, kdo bo še zadnji njihov nasprotnik v naslednji sezoni. (T.G.) 22 Sobota, 5. maja 2007 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je v tem tednu poročala o dogodku, v katerem je prišel do izraza zaničevalen odnos skupine Italijanov do nekega Slovenca: »Razlika mej Italijani in Slovenci v tramwaju je ta, da imajo Italijani desetkrat toliko pravice, kakor Slovenci. No, ne treba tako debelo gledati. Če ne verujete meni, pa vprašate tramwajskega sprevodnika številke 83, ki je v nedeljo zvečer, ob 10. uri in pol, ko je vozil iz Barkovelj v Trst, to glasno izjavil vpričo več oseb. To je pa bi lo ta ko le: Ne ki ja ko zna ni tr go -vec iz Rojana je ob rečeni uri na postajališču na ulici sv. Terezije vstopil v tramway. V tramway-u je bila družba kakih deset pijanih lahončkov. Eden od teh, ki je stal prav ob vstopu v tramway mu j e pa - in to morda nehote - izbil z glave klobuk, Rečeni trgovec je pobral klobuk in - seveda - protestiral v italijanskem jeziku proti ne- rodnosti onega človeka. Ker se mu pa po naglasu pozna, da je rodom Slovencev, so ga oni začeli zasmehovati. Nekdo mu je rekel: »Vi ste gotovo eden od Cirila in Metoda!« »Seveda sem«, je odgovoril trgovec »in si to tudi štejem v čast!« Videči, da mu ne morejo nič, so pa pijani lahončki začeli peti: »Lasse pur che i canti e subii, nella patria de Rossetti...« Ne kaj ča sa se tr go vec ni zme nil za to, sled -njič se je pa obrnil do sprevodnika in mu rekel: »Čujte, kakor je meni znano, je bilo nekdaj prepovedano peti v tramwaju. Ne vem, če je dovoljeno! Če smejo peti oni, bom pa še jaz!« A sprevodnik - ki nosi na rokavu in na kapi številko 83 - mu je odvrnil doslovno: »Niti sedaj ni dovoljeno peti v tramwayu, a Slovencem še desetkrat manje, nego Italijanom!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI »Delovno ljudstvo na Tržaškem je letos dostojno proslavilo 1. maj, svoj največji praznik, se odzvalo vabilu svojih strokovnih in političnih organizacij ter s tem dokazalo zavednost, borbenost in željo po enotnosti vseh naprednih sil v borbi za svoje pravice, za bratstvo med narodi, za mir, za socialni in gospodarski napredek«, tako je PD pred petdesetimi leti pisal o prvomajskem prazniku delavcev. Že na predvečer velikega praznika je vladalo v delavskih predelih mesta in po vaseh praznično razpoloženje. Na prvi maj zjutraj so se na trgu Pestalozzi zbirale velike skupine delavcev s svojimi zastavami. Ob zvokih koračnice se j e razvil dolg sprevod skozi Sv. Jakob do trga Perugino, kjer je potekalo veliko prvomajsko sindikalno zborovanje. Na tisoče in tisoče delavcev, delavk in uradnic je korakalo v sprevodu z rdečimi zasta- vami in zastavami svojih strokovnih organizacij, ob pločnikih pa je bila povsod velika množica ljudi, ki so pozdravljali sprevod in vzklikali, ko je šel mimo. Na če lu spre vo da je bi la sku pi na mo to ris -tov na 'lambrettah' in 'vespah' z malimi rdečimi zastavami. Sledila je takoj za njimi skupina zastavonoš, ki so na visokih drogovih nosili velike rdeče zastave, vihrala je tudi zastava nove Delavske zbornice CGIL, za katero so stopali vsi člani glavnega odbora s poslancem Novello na čelu. Za glavnim odborom je godba na pihala igrala koračnice, sledila je velika skupina žensk, ki so nosile napis z zahtevo po enaki plači za enako delo. Okrog 11. uro se je začelo zborovanje, na katerem so spregovorili tajnik CGIL Tominez, v slovenščini član glavnega odbora Franc Gombač in še vsedržavni tajnik FIOM Ago sti no No vel la. FILMI PO TV Sobota, 5. maja, Rai 1, ob 2. uri Limbaisamatore Režija: Matteo Garrone Igra: Ernesto Mathieux Film, ki je omogočil mlademu rimskemu avtorju celo vrsto nagrad in dokaj nepričakovan uspeh pri širšem občinstvu, je zgodba o petdesetletnem Pep-pinu. »Človeku, ki je svoje življenje preživel anonimno in si uspel zagotoviti nekaj slave samo s pomočjo dokaj svojevrstnega hobija. Vse se je odvijalo po ustaljenem tiru, dokler je nekega dne spoznal Valerija. Visokega natakarja, čigar čar ga je popolnoma prevzel in v katerega se je kmalu tudi zaljubil. A Valeriju so bile všeč predvsem ženske... Ponedeljek, 7. maja, rete 4, ob 01.30 Ladri di biciciette Režija: Vittorio De Sica Igrata: Lamberto Maggiorani in Enzo Staiola Tatovi koles so neorealistična zgodba o mladem italijanskem očetu, ki mora najti svoje ukradeno kolo, saj ga nujno potrebuje za opravljanje svoje službe. Tako se skupaj s sinom, Staiolo, odpravita na dolg, temačen in že v naprej izgubljen lov za kolesom, tako, da se jih v določenem trenutku lotijo krasti tudi sami. Kljub temu, da je osrednja filmska zgodba alegorični prikaz uničene in zdrobljene italijanske družbe, ki mora ponovno osvojiti svoje dostojanstvo in najti izgubljen življenjski smisel, De Sica postavlja v ospredje človeka z veliko začetnico. Film, povzet po romanu Luigija Bartolinija in za katerega je scenarij napisal Luigi Zavattini, je leta 1949 zmagal oscarjevo nagrado, za najboljše tuje delo. Torek, 8. maja, rete 4, ob 02.15 La grande abbuffata Režija: Marco Ferreri Igrajo: Marcello Mastroianni, Michel Piccoli, Philippe Leroy in Ugo Tognazzi Film dokaj nenavadnega italijansko-francoskega režiserja, ki je s svojimi zgodbami znal dodobra presenetiti gledalce, je s tem delom šokiral tudi občinstvo canneskega festivala, ki velja za nadvse ravnodušno publiko. Leta 1974 so namreč Ferrerijev film izžvižgali, ko pa so ga kasneje predvajali v kinodvoranah, se je izkazal za izjemen uspeh. Kaj pa zgodba? V središču pozornosti so štiri prijatelji, ki jih združuje predvsem izjemna ljubezen do hrane in najrazličnejših dobrot. Gostilničar Ugo, televizijski producent Michel, pilot Marcello in sodnik Philippe preživijo vikend ravno v imenu dobre hrane. Požrešnost pa se bo naposled izkazala za usodno. Sreda, 9. aprila, rete 4, ob 2.35 La casa delle finestre che ridono Režija: Pupi Avati Igrajo: Lino Capolicchio, Gianni Cavina, Francesca Marciano in Bob Tonelli Stefano je slikar, ki se je na povabilo starega prijatelja Atonia podal v odmaknjeno vasico Emilije Ro-magne. Tam so mu namreč naročili, da bi restavriral staro cerkveno poslikavo Buona Legnanija. Naenkrat pa so se v podeželskem okraju pričele dogajati dokaj nenavadne stvari in kmalu potem, ko je Ste-fanu prijatelj Antonio zaupal neizrekljivo resnico, je ta storil samomor. Četrtek, 10. maja, Rai 1, ob 02.40 Le mani sulla citta Režija: Francesco Rosi Igrajo: Rod Steiger, Salvo Randone in Guido Alberti Rosijev film se ob izidu, leta 1963, ni mogel izogniti polemikam, ki si jih je režiser najbrž pričakoval, saj se je lotil pripovedovanja dokaj hudih resnic. Neapeljski gradbeni podjetnik bo spremenil celo svoje politično gledanje za tistih nekaj dovoljenj, ki mu bodo omogočila, da bo bolj kot po pravilih, gradil v iskanju divjega zaslužka. Eduardo Nottola je namreč lastnik mestnega gradbenega podjetja. Njegovi veliki uspehi in vse večji stiki s krajevno upravo, ki mu mora sproti odobravati najrazličnejša dovoljenja ga naposled prepričajo, da se mora tudi sam posvetiti politični karieri. Najprej postane občinski svetovalec in takoj nato si seveda želi tudi mesto v desničarskem občinskem odboru, ki ga seveda doseže. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV LOVNA PRIPRAVA ZA DIVJAD, ZANKA PRVI MOŠKI IN ŽENSKA SOSEDI AVSTRIJCEV SVETI HROŠČ PRI STARIH EGIPČANIH BIBUJSKI OČAK SU. PISATELJ (JANEZ) VOJSKA, OBOROŽENA SILA ELDA NANUT UUŠČIUEC KORUZNEGA ZRNJA STRAH OBEŠENCA MISEL, RAZUM BERI PRIMORSKI DNEVNIK TUREK AVSTRIJSKA PISATELJICA (VICKI) OXA ANNA VEČNI POPOTNIK STAR FRANC. KOVANEC PROSTOVOLJEC VNAŠANJE V TELO PREB. EVROPSKE DRŽAVE IGRALKA STALLER BOLGARSKI SKLADATELJ (PETKO) NADANGEL, ZMAGOVALEC NAD SATANOM JUDOVSKA PRVI MITOLOŠKI LETALEC GRADBENI KAMEN VULKANSKA KAMNINA LUKA V IZRAELU PLETEN IZDELEK IZLOČEK ČEBEL RAZMESTITEV VOJAKOV V CIVILNA STANOVANJA / NEKDANJA ITALIJANSKA POUTIČNA STRANKA IZRASTEK NA GLAVI VASCO ROSSI AFRIŠKI VELETOK KOŠARKAR AUBEGOVIČ NAM OMOGOČAJO VID ROD LAVER NEMŠKO LETOVIŠČE, BAD ... ŠALA NA POL EPSKI KRALJ ŠKRATOV PROSTORI ZA AVTOMOBILE IONAZIO SILONE PIJAČA STARIH SLOVANOV ROMAN ANATOLA FRANCEA PRIPOVEDNO PESNIŠTVO REKA V BOSNI SLONOV ČEKAN SREDIŠČE LOMBARDIJE (ORIG.) ČRKA ZGOLJ, SAMO SMUČARSKO SREDIŠČE NA ŠVEDSKEM VRHUNSKI ŠPORTNIKI IN TAKO DALJE ITAL. RADIO-TELEVIZIJA NIKOLAUS OTTO ENOTNOST, ISTOVRSTNOST KMEČKO NASELJE SOVJETSKI DRŽAVNIK BREŽNJEV SLOVARČEK ■ ANINA = mesto v Romuniji • BAUM = avstrijska pisateljica • NAN MADOL = pravljični otoki v Atlantskem oceanu • SIENIT = vulkanska kamnina • STAJNOV=bolgarski skladatelj • TAIS = roman Anatola Francea / RADIO IN TV SPORED Sobota, 5. maja 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.45 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2006: OPZ OŠ F. S. Finžgar - Barkovlje 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Družina Pellet 6.30 Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.30 Sedem dni v parlamentu 10.00 Aktualno: Dnevi Evrope 10.20 Aktualno: ApriRai 10.30 Gremo v kino 10.40 Aktualno: Tuttobenessere - Odd. o dobrem počutju 11.30 Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa - Fitness (vodi Alessan-dro Di Pietro) 12.00 Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualna odd.: Easy Driver (vodi Ilaria Moscato) 14.35 Dok.: Stella del Sud 15.05 Moda & Design 15.55 Aktualna odd.: Italia che vai - Brescia - Jezero Iseo 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Verska odd.: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Rai šport 20.35 Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna) 21.20 Variete: Apocalypse Show (vodi Gianfranco Funari) 0.05 Dnevnik 0.10 Glasbena odd.: Music 2007 0.35 Nočni dnevnik/Zmenek 1.15 Around Midnight - Kratki ponoči 1.50 Izžrebanje lota 2.00 Film: L' imbalsamatore (dram., It., '02, r. Matteo Garrone) Rai Due 6.00 6.10 6.20 6.45 10.30 11.00 10.40 11.50 13.00 13.25 14.00 16.00 17.10 18.00 18.10 18.30 20.00 20.20 20.30 21.05 22.35 23.25 0.30 0.40 Rainews Odvetnik odgovarja Dobre novice Razvedrilni variete: Jutro v družini, (7.00) Dnevnik Dnevnik Na poti v Damask Euro-zone/TSP Dežele Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Šport: Dribbling Aktualno: Italija na 2. (vodita Roberta Lanfranchi in Milo Infante) Glasbena odd.: CD Live Sereno variabile Dnevnik, vreme Nan.: Vsi sovražijo Chrisa (i. Tyler James Williams) TV film: Quando Einstein ci mette lo zampino (kom., ZDA, '01, i. Mark Curry, Tia Iwasaki) Nan.: Piloti Loto ob osmih Dnevnik Nan.: Cold Case - Nerazčiščeni umori - Končna obsodba (i. Thom Barry, John Finn, K. Morris) Nan.: The Practice Športna sobota Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje - Zgodbe ^ Rai Tre 7.00 Risanke 7.50 Variete zanajmlajše 9.00 Aktualno: TV Talk 10.30 Art News 11.00 Tgr Gospodarstvo in Delo/11.15 EstOvest/Tgr Levante 11.45 Tgr Kmetijstvo 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.25 Tgr Tednik 12.55 Tgr Bellitalia 13.20 Tgr Sredozemlje 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Okolje Italija 15.50 Sobotni šport: Magazine Champions League, kolesarstvo, Sporta-bilia, IP v vaterpolu 18.10 Šport: 90. minuta 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (vodi Fa- bio Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - Hindemburg 23.20 Dnevnik, deželne vesti 23.40 Dok.: Ombre sul giallo - Zadnji Ka-tharinin ples (vodi Franca Leosini) 0.40 Tg3/Zapisnik sveta/Sobotna noč ► Rete 4 Pregled tiska Hiša Mediashopping Nan.: Murder Call , 8.40 Skrivnosti hiše Vianello TV Moda Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Film: Poirot - Nevarnost brez imena (krim., VB, '90, i. David Suchet) Včeraj in danes na TV Aktualno: Solaris Dnevnik, vreme Nan.: Walker Texas Ranger TV film: Walker Texas Ranger -Smrtonosni sestanek (pust., ZDA, '94, i. Chuck Norris, C. Gilyard jr.) Nan.: Law & Order Aktualno: Tempi moderni Nan.: Criminal Intent Pregeld tiska 10.50 11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 17.25 17.50 18.55 19.35 20.30 22.30 23.10 0.35 1.30 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet, vreme 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.30 Glasb. oddaja o resni glasbi: Log- gione (vodi Vittorio Testa) 9.10 Film: Cocoon (fant., ZDA, '85, r. Ron Howard, i. Don Ameche, Jessica Tandy, Steve Guttenberg) 10.55 Tg com/Meteo5 12.30 Uno, due, tre... stalla! 13.00 Dnevnik TG 5/Meteo 5 13.40 Nan.: Belli dentro (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) 14.10 Reality show: Uno, due, tre... stalla! 15.00 Tg com/Meteo 5 16.00 Kronika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) 18.15 Reality show: Uno, due, tre.... stal-la! 18.45 Kviz: Chi vuol essere milionario (i. Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia (vodita Ficarra in Picone) 21.10 Variete: La corrida - Diletanti na prizorišču (vodi Gerry Scotti) 0.10 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.30 Nočni dnevnik, vreme 2.00 Striscia la notizia 2.55 Uno, due, tre... stalla! C/ Italia 1 6.30 6.55 10.05 11.50 12.25 13.00 13.45 15.40 17.40 18.30 19.00 Nan.: V osmih pod eno streho -Steve v vesolju SP v motociklizmu: VN Kitajske Nan.: Supercar, 11.15 Na franinem domu Nan.: Lepotica v knjižnici Odprti studio, vreme Variete: Candid camera Nan.: Smalville Film: Magia del lago (fant., ZDA-Kan., '95, i. Mark Harmon, Harley Jane Kozak) Nan.: Zack in Cody v Grand Hotelu - Scary movie Odprti studio, vreme Film: Bugiardo bugiardo (kom., ZDA, '97, r. Tom Shadyac, i. Jim Carrey, Maura Tierney) 20.00 20.50 21.50 22.50 1.00 Tg com/Meteo Film: The Mask (fant., ZDA, '94, r. C. Russell, i. Jim Carrey, Cameron Diaz, Amy Yasbeck) Tg com/Meteo TV film: Air Rage (pust., ZDA, 01, i. Ice-T, Cyril O'Rerilly) Šport studio Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Horoskop, vreme, pregovor 9.40 Pisma Don Mazziju 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 13.05 Lunch time 15.00 Plesna trofeja FJK 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Oddaja o glasbi 19.55 Športne novice 20.50 Film: Il cacciatore solitario, 0.00 Cari genitori LA 6.00 10.25 12.30 13.00 14.00 17.30 21.30 23.30 1.10 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Film: La vendetta di Ursus Šport 7 Dok.: In the wild Louis Vuitton Cup Film: Tai-Pan (pust., '86) Film: Senza via di scampo (thriller, '86, i. K. Costner, G. Hack-man) Nan.: Angels in America (i. Al Pa-cino, M. Streep, E. Thompson) Aktualno: M.O.D.A. (t Slovenija 1 6.10 Kultura, 6.15 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.30 Iz popotne torbe: Od pomladi do poletja 7.50 Pod klobukom 8.20 Mlad. nan.: Odprava zelenega zmaja (1. del) 8.50 Odd. za mlade: Mi znamo 9.20 Kino Kekec - Ris. film: Lotosova svetilka (Kitajska) 10.50 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Umko 14.05 Film: Hercule Poirot: Vijua vaja ven (krim., VB, '95, i. David Suchet, Philip Jackson) 15.55 Vrtiljak 16.00 Družina, to smo mi 16.10 Turistika 16.15 Glasbeni gost 16.25 O živalih in ljudeh 16.45 Igra ABC z gledalci 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare, 17.20 Vrtiljak 17.25 Turistika 17.35 Mladoporočenci 17.45 Na vrtu/Karaoke 18.20 Nan.: Absolutno 18.30 Asociacije 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.25 Šport. Utrip 19.45 Eutrinki 19.55 Zlatolaska 21.00 Hri-bar 22.00 Odštevanje do pesmi Evrovizije 2007 (3. del) 22.30 Poročila, šport, vreme 23.05 Nad.: Sopranovi (ZDA, '06, i. James Gandolfini, Lorraine Bracco, Edie Falco) 0.00 Film: Skupinska slika z gospo (nem., '77, r. A. Petrovič, i. Romy Schneider, Brad Dourif) 1.30 Dnevnik, vreme, šport 1.50 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.00 TV prodaja 8.30 Skozi čas 8.40 Debatna odd. za mlade: Tekma - 1. maj je preživet praznik 9.30 Z glavo na zabavo 10.00 Vroči stol 10.50 Primorski mozaik 11.20 Študentska 11.40 Dok.: Peta dimenzija 12.30 Film: Tistega lepega dne 13.55 TV prodaja 14.25 Slovenci po svetu 14.55 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 15.25 SP v gorskem kolesratsvu 15.55 Rokomet: Gorenje - Celje Pivovarna Laško (končnica lige Mik, prenos) 17.55 Nogomet: Gorica - Maribor (1. liga Telekom, prenos) 20.00 Globus 20.30 Alpe-Donava-Jadran 21.00 Film: Ime mi je David (ZDA, '03, r. Paul Feig, i. Ben Tibber, James Ca-viezel) 22.30 Vrtiljak 0.30 Nad.: Blackpool (2. del) 1.30 Dnevnik zamejske TV 1.55 Infokanal Koper 14.00 14.20 14.30 15.10 15.40 16.10 16.40 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 19.40 20.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Ciak Junior Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Program v slovenskem jeziku: Brez meje Primorska kronika Vsedanes, šport Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Košarka: CSKA - Unicaja (Evroli- 21.35 Alter ECO 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Film: Prijateljeva smrt (it., '60, i. Gianni Garko, Spiros Fokas) 23.45 Vsedanes aktualnost 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 0.30 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Settimana Friuli 17.30 Preventiva v cestnem prometu 18.00 Prijatelji ostanimo prijatelji 19.00 Frančiškani na Goriškem 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Vesolje zabave 21.00 Ne prezrite 21.10 Futsal 22.30 Polka in majolka 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Pianistka Ilaria Loatelli; 11.15 Glasbeni listi: 50.-60. leta; 12.00 Ta roza-janski glas; 12.30 Oddaja iz Kanalske doline, sledi Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, sledi Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Tanja Mastnak: Onkraj dotika (r. J. Valentič); Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Du jes?!; 14.45 Torklja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.0019.00 SMS - Lestvica RK; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s T. Cindričem; 21.00 Zvok in čas z B. Bradačem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Besedosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Igramo se z zvezdami; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.15 S. Teršek z gosti; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasb. generacije; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Glasbeni ciklus; 18.00 V podvečer; 19.30 resna glasba; 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Prodajno naročninska služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Oglaševanje Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, Korzo Verdi 51 TRST, Ul.Montecchi 6 Komercialni oglasi Brezplačna tel.št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% Nekomercialni oglasi Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Sobota, 5. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 6.06 najnižje -51 cm, ob 12.50 najvišje 23 cm, ob 17.43 najnižje -4 cm, ob 23.25 najvišje 35 cm. Jutri: ob 6.41 najnižje -45 cm, ob 12.41 najvišje 17 cm, ob 18.12 najnižje 2 cm, ob 23.44 najvišje 29 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........19 2000 m 1000 m...........13 2500 m 1500 m............8 2864 m ^Dopoldne bo v nižinah in ob morju zmerno oblačno, v V nedeljo bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krai- gorah spremenljivo. Čez dan se bo v gorah povečala jevne plohe in nevihte. V ponedeljek bo sončno. oblačnost in bodo nastajale plohe in nevihte, ki se bodo ponekod spustile do nižin in obmorskega pasu. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER JAMESTOWN - Britanska kraljica Elizabeta II. ob 400. obletnici ustanovitve mesta Indijanci in prvi temnopolti Američani plačali zelo visoko in krvavo ceno za prihod belcev RICHMOND - Britanska kraljica Elizabeta II. in njen soprog princ Philip sta v četrtek zvečer prispela na obisk v ZDA. Ob začetku obiska, do katerega prihaja ob 400. obletnici ustanovitve prve stalne britanske na-sel bi ne v Ame riki - James tow na, je kraljica v Richmondu opozorila na visoko in krvavo ceno, ki so jo ob pri -hodu belcev plačali Indijanci in prvi temnopolti Američani oziroma afriški sužnji. »S pomočjo pogleda nazaj lahko vidi mo v tem do god ku izvor en krat-nega prizadevanja - gradnje velikega naroda, osnovanega na večnih vrednotah demokracije in enakosti na temelju vladavine zakona in promocije svo bode. Ven dar lah ko da nes bolj odkrito razmišljamo o zapuščini James-towna. Človeški napredek le redko pride brez cene. In tista prva leta v Ja-mestownu, ko so se prvič staknile tri velike civilizacije - zahodnoevropska, domorodna ameriška in afriška - so sprožila plaz dogodkov, ki imajo še danes glo boke soci al ne posle di ce, ne le v ZDA, temveč tudi v Veliki Britaniji in Evropi,« je kraljica dejala pred par- lamentom zvezne države Virginije. 81-letna kraljica je ob svojem če-tr tem obis ku v ZDA izra zila tudi »is -kreno sočutje« zaradi nedavnega pokola na univerzi Virginia Tech. Po pri ho du v ZDA se je visoka gostja s kočijo popeljala skozi kolonialni Williamsburg, nekdanjo prestolnico Virginije, si je ogledala Jamestown ter se srečala z voditelji virginij-skih indijanskih plemen. V soboto si bosta s soprogom ogledala konjske dirke Kentucky Derby, od 6. do 8. maja pa bosta v Washingtonu gosta predsednika Georgea Busha. Jamestown je britanska kraljica prvič obiskala leta 1957, ko so praznovali 350. obletnico ustanovitve naselbine, leta 1976 je bila v ZDA ob 200. obletnici njihovega rojstva, leta 1991 pa je bi la na urad nem obis ku v ZDA. Poleg tega je bila leta 1983 na ne urad nem obis ku na zahod ni oba li ZDA. V James tow nu bodo ta me sec potekale številne slovesnosti v počastitev obletnice, osrednje slavje, na katerega so se pripravljali deset let, pa bodo v Jamestownu od 11. do 13. ma- ja. Praznovanje naj bi stalo okoli 200 milijonov dolarjev, na prireditvah pa pričakujejo skupaj 90.000 ljudi. Britanska kraljica Elizabeta II. se je s kočijo popeljala po Jamestownu. Zgoraj britanska kraljica z guvernerjem Timom Kaineom ansa Jamestown sicer ni bila prva stalna evropska naselbina v severni Ame riki - to je bi la na mreč špan ska kolonija na Floridi St. Augustine, kije bila ustanovljena 42 let pred James-townom. Vendar je bil Jamestown prva an gleška ozi roma bri tan ska na sel -bina, ki jo je ustanovilo nekaj več kot sto Angležev 13. maja 1607. Ti so šti ri me sece potovali čez Atlantik z ladjami podjetja Virginia, ki je od kra ljevske ga dvo ra do bi lo pogodbo, da lahko naseljuje ljudi. Staroselci so prve priseljence sprejeli nepri-jaz no in vrs ti li so se na padi. James -town ni ni ko li prav zacve tel, saj je ve -čina prvih priseljencev pomrla zaradi napadov Indijancev in različnih bo-lez ni. Zvezna država Virginija vse od leta 1807 vsakih 50 let pripravi velike slo ves nos ti v čast ustano vitve James -towna. Letos se bodo proslave prvič v malce večji meri posvetile tudi Indijancem in prvim temnopoltim Američanom ozi roma af riš kim suž njem. (STA) TIMES - Seznam Busha ni na seznamu najvplivnejših NEW YORK - Lomilec ženskih src Leonardo DiCapri-o, jezikava televizijska voditeljica Ro sie O'Don nell, ki zara di stal nih pre rekanj z Donal dom Trumpom že mesece polni časopisne stolpce, in satirični komik Sacha Baron Cohen ali Borat, so se znašli na seznamu 100 najvplivnejših ljudi na svetu po izboru vplivne ameriške revije Time. Prvič na seznamu ni ameriškega predsednika Georgea Bus ha, tokratni četr ti sez nam pa sicer vsebuje 71 moških in 29 žensk iz 27 držav. Med 100 najvplivnejših na svetu so med drugimi še britanska kraljica Elizabeta II., obetajoča kandidata za predsedniško nominacijo Hillary Clinton in Barack Oba-ma, ustanovitelja popularne spletne strani YouTube, Steve Chen in Chad Hur ley, ugled ni ame riš ki režiser Mar tin Scor se-se, bri tan ska vrhun ska ma ne -kenka Kate Moss, papež Benedikt XVI. in Osama bin Laden. »Mis lim, da ima Bush kot predsednik v tem času verjetno manj vpliva, kot bi mu to položaj avtomatično omogočal,« je o izpadu Busha z seznama dejal namestnik odgovornega urednika revije Time Adi Ignatius. Med vplivnimi osebami iz sveta zabave so tudi Oprah Win frey, Geor ge Clo o ney, Brad Pitt, Justin Tim ber la ke, Tyr a Banks, Cate Blanchett, America Fer rera, Tina Fey, John May -er, Brian Williams, Michael J. Fox, kali for nij ski guver ner Ar -nold Schwarzenegger in »oče« »Ame riš ke ga ido la« Si mon Ful -ler. Prvo mesto na top-sezna-mu svetovnih humanitarcev je zasedla Angelina Jolie, sledi ji jordanska kraljica Rania, med vplivnimi donatorji pa sta Bill in Melinda Gates. (STA)