Veniti a plačana y gotovini. STB V. 188.
V LJUBLJANI, torek, 24. avgusta 1926
-ms**«**,*’*«*
. ^•v -ua*a ■; -.-v.'.i *i «<*■1: iSBaMUMMMMH
Posamezna številka Din S'—.
LETO III
'.'av*atuw)
Izhaja vsak dan opoldne, izvzem ši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20"—, inozemstvo Din 30'—•
fceofivisen političen list,
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. e UPIIA VNli|T V 0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu šiev. 13.633.
j
Pričetek konsolidacije.
Ko se je pričelo ono nezaslisano pre- j ‘obdačenje Slovenije, tedaj so vsi trezni j ljudje spoznali, da je proti temu preob- I Učenju samo ena rešitev, če se vsi Slo- j venci združimo v enoten nastop proti tej j krivici. In še bolj je bila jasna potreba skupnega nastopa pozneje, ko se je 'začelo demontiranje slovenske industrije, ko je naraščajoča gospodarska kriza preprečevala vsak razvoj slovenskega gospodarstva.
Čeprav pa je bila potreba skupnega aastopa tako evidentna in čeprav je ved-110 večja kriza silila naše gospodarske kroge k sodelovanju, vendar do tega skupnega nastopa ni mogle priti, ker so vrgli poklicni politiki med gospodarske Jabolko razdora in z znano frazo
o	»klerikalcih« in »liberalcih« razbili enotnost naših gospodarstvenikov. Toda davki niso ne klerikalni« in ne »liberalni* m ravno tako ne dela demon-tažna politika nobene razlike med »liberalno«; in »klerikalno« tovarno. Vse to so le splošno slovenska vprašanja, ki se tičejo vseh Slovencev, pa naj pripadajo tej ali drugi stranki. Polagoma, a sigurno je to spoznanje vedno bolj rastlte, dokler ni pri sedanjih volitvah v Zbornico zmagala na vsej črti. Gospodarski krogi I so z močno roko zavrgli vse prazne fraze, se oprostili jerebstva in ustvarili slovensko gospodarsko fronto.
T-iaž in kleveta je trditev, da bi imela ta Ironta le kakršnekoli separatistične težnje. Že njena sestava to jasno dokazuje, še bolj pa njen objavljeni program. Dati Slovencem tudi na gospodarskem Polju enakopravnost, je prva zahteva te-Ra. programa. Končati izkoriščanje Slovenije in odpreti ji možnost k zdravemu razvoju, je njena druga in' temeljna zahteva.
Ne pa se pustiti izigravati od raznih fraz in ne pustiti ubijati slovenskega gospodarstva zaradi trenutnih osebnih in strankarskih zvez z Beogradom, pa je
“inzaradi* tetS^ V3™a dar?s-a fronh, ke 3e slovenska gospo-, ntf v nasprotju.s SDS. Trdna mala 'i J- h la e ,e bila, da je priki-
Sloveniji,	cdredbi	Proti
litirno mr? v ?-.je s teiu ohranila politično meč v svojih rokah. Toda za tako
ceno se ne žrtvuje slovenskih interesov,
ker več ko vse stranke Slovenije, je slovensko gospodarstvo. Hočemo skupno državno življenje s Hrvati in Srbi, toda na podlagi enakopravnosti. Državno edinstvo mora dvigati vse tri brate, ne pa samo enega. Ravno tako pa tudi narodno edinstvo ne sme pomeniti smrti
zmS^sIh trehd“a [eTGl' ?Vljellje I"
kardinalna to£ka, ufr. V- ,° Je tis*a sko gospodarsko fronto U“tya_^ila sloven-v bodoče nemogoče vsako ,katele HtiCnih fraz.	-Sijanje	po-
Samoobratnba slovenskega gospo^^
' tya, to ie namen slovenske gospodarske fronto in to je zmisel boja pri sedanjih zborničnih volitvah.
^ Še grša pa je zato laž, da gre sedaj za k.enkalen naspok na Zbornico. Kjer so združeni ljudje, ki pripadajo SKS, radikalni in drugim naprednim strankam, tam vidi le naivnež klerikalen naskok. In da je teh naivnežev silno malo, bodo volitve v Zbornico prepričujoče pokazale.
Tu je le skupen nastop vseh onih gospodarskih krogov, ki se niso prodali slovenske gospodarske interese za ceno strankarske politične moči in ker je to delala edine SDS, zato je ustvarjena slovenska gospodarska fronta brez nje.
Z ustanovitvijo te fronte pa je pričetek na2e gospodarske konsolidaciji, ker ko-
Občinske volitve se razpišejo po vsej državi.
Beograd, 24. avg. Iz parlamentarnih krogov se doznava, da se parlament sestane še pred 20. oktobrom. Parlament bo sprejel občinski zakon, nato pa bo od-goden. Ko se to zgodi, se bedo iavršile občinske volitve v vsej državi. V notra-
njem ministrstvu končujejo priprave za te volitve.
Ko bo načrt občinskega zakona na seji ministrskega sveta sprejet, bo takoj kot nujen predlog predložen narodni skupščini.
Radikalno-radicevsfea konferenca končala s soglasjem
Beograd, 24. avgusta. Včeraj popoldne so imeli Uzuncvič, Štefan Radič, dr. Laza Markovič in Avramcvič konferenco, ki se je končala ob 8. zvečer. Prvi je odhajal s tega sestanka dr. Laza Markovič, ki je pri izhodu izjavil novinarjem, da še ne ve, ali bo šel v Ženevo ali ne. »Nikdar nisem rekel,« pravi Markovič, »da ne bi hotel iti. Pač pa se hočem posvetovati še s svojimi prijatelji. Ko me je Uzunovič vprašal, ali hočem iti v Ženevo, sem mu odgovoril, da hočem. V naše delegaciji bomo kot delegati dr. Nin-čič, Radič in jaz. Dr. V asa Jovanovič ne bo šel, ker ima neke važne posle v svojem resoru. Namestniki delegatov bodo Gjiorgje O j uric', Ranislav .^vrainovic, Mi-lutin Jovanovič in dr. Konjevič.«
Za Markovičem je prišel cd sestanka Štefan Radič, ki je rekel:
Govorili smo o delu in nalogah naše delegacije v Ženevi. Govora je bilo tudi
o	politiki in sicer o zunanjem položaju, ker so na dnevnem redu važna vprašanja.
Razpored naše delegacije je ostal prejšnji. Delo plenuma Zveze narodov v Ženevi se prične 6. septembra. Toda naša
PRiftiNE KOMBINACIJE S PAŠIČEM.
Beograd, 24. avg. Po povratku ministrskega predsednika Uzunovica in drugih ministrov v Beograd je politična situacija nekaj bolj oživela. Včeraj so pristojni činitelji zatrjevali, da je položaj normalen in da 'bo vlada, ki trdno stoji, s polno energijo nadaljevala delo na konsolidaciji notranjih in zunanjih vprašanj.
Z velikim zanimanjem čakajo na dohod Nikole Pašiea v Beograd. Pričakujejo, da pride že nocoj ali najkasneje do srede. (Vest ni verjetna. Op. ured.) Povrne se vsekakor prej, kakor se je mislilo; gotovo pa do konca tega meseca.
Ko se Pašič povrne, bo Uzunovič rešen velike skrbi. Imel bo proste i*oke za nadaljnje delo v vladi. Pašič bo prevzel nalogo, da reši vsa sporna vprašanja. Aktivno pa ori še ne bo nastopil v notranji politiki in zato tudi ne bo zase zahteval položaja predsednika vlade. Vendar Pašič ne bo dovolil, da hi se v bodoče rešilo brez njega katerokoli važno politično vprašanje. Kot načelnik stranke si bo pridržal pravico veta. Pašič bo rešil vsa vprašanja glede vodstva stranke in članov glavnega odbora, kakor tudi razna nesoglasja, ki so se pojavila n>ed radikalnimi prvaki, h	se	doznava,	da se bo Lju-
Jvk?yi(5 P°'Polnoma umaknil iz polilo vanje Šk^dT1^’ ker je bil° uie2ovo delovanje škodljivo za stranko.
i ~ ? ZJ^„n.am^tllika bo Pašid d°-
tocil Aco Panojev,ča za njegovega pomočnika pa Marka Trifkoviča.
Kombinacija dr. Laze Markoviča, da bi Marko Trifkovič sestavil novo vlado, oaaaa-agMaamin irirmu—j
nec je neplodnih prepirov, konec je de-magoškega izrabljanja fraz in pričenja se doba, ko bo odločevala le sposobnost iu ko bo merodajen le gospodarski argument.
Zato vsi na delo za zmago gospodarske fronte, Jda ozdravi naše gospodarstvo, da bo konec obubožanja Slovenije.
delegacija bo šla preje tja, tako, da bo v Ženčvi že 4. septembra. Dr. Ninčič se bo | ustavil še na Lidu, kjer ima svojo sopro-| go. Dr. Markovič odide prej na interpar-; lamentarno konferenco.
Važne je omeniti, da so bile znižane dnevnice cd 250 na 150 švic. frankov.
Dalje je Radič omenjal svoje zborovanje v Tuzli in dejal, da so ga hoteli štirje plačani ljudje umoriti.
Kar se tiče mojega govora na zborovanju, mi je Uzunovič glede nekih stvari vznemirjen rekel: »Vi ste to govorili na shodu!« Nato sem rekel Uzunoviču, da je bilo to med kosilom in ne na shodu.
—	Govoril sem namreč o nekaterih stvareh s svojimi prijatelji. Ker sem imel mnogo posla, jim nisem utegnil reči, da tc ni za javnost.
Kar se tiče dr. Nikiča, že sam spora-i mm zahteva, da se odstrani. Vlada ima i večino v skupščini tudi. brez Nikičevih 8 i poslancev. Sporazum zahteva, da se odstranijo vse osebne in stvarne zapreke.
Tudi c mojih odnešajih do dr. Laze Markoviča se je govorilo. Toda vlada spo-
i	razuma vidi, da na tem ni nič.
se za sedaj ne more uresničiti, ker si je Uzunovič e svojim agilnim delom pridobil zaupanje krone in obeh vladnih strank in njih načelnikov.
VELIKE MANIFESTACIJE PO GRČIJI PROTI PADLI TIRANIJI.
Atene, 24. avgusta. Sinoči se je vršila veličastna manifestacija za svobodo, ki jo je narod zopet pridobil s tem, da je vrgel tiranijo. V resolucijah, ki so bile sprejete, se zahteva, da se krivci tiranije strogo kaznujejo. General Kondilis je izjavil, da je edini njegov cilj, vrniti narodu svobodo ter njegove civilne in politične pravice. V Solunu in v drugih mestih so bile prav tako sprejete ostre resolucije proti bivši tiraniji.
SODELOVANJE DEMOKRATOV IN JMO Beograd, 24. avg. Včeraj je dr. Behmen v imenu muslimanske organizacije »poselil Ljubo Davidoviča in se z njim posvetoval. Posetil je dalje tudi dr. Ku-manudija iu mu čestital na volilnem uspehu. Dr. Behmen je prinesel neka sporočila dr. Spaha o delu ožjega opozicijskega bloka, ki ga dr. Spaho v vsem odobrava. Dr. Spaho je Davidoviča in drugs demokratske prvake povabil na siho<Ie, ki jih mi sli prirediti v Bosni in Hercegovini.
NAD 1000 PRITOŽB PROTI OBČINSKIM VOLITVAM V SRBIJI.
Beograd, 24, avg. Na državni svet je dosedaj dospelo okrog 1000 pritožb proti občinskim volitvam v Srbiji in Črni gori. Pričakujejo pa, da bo to število naraslo na ;>000. Državni svet še ni začel teh pritožb proučevati, ker ima za to časa dva mesca.
R0D0LF0 VALENTINO — UMRL.
Newjork, 24. avg. Tu je umrl znani filmski igralec Rodolfo Valentino zaradi ponesrečene operacije na slepem črevesu.
Ljuba Jovanovič na potu popolnega okrevanja
Beograd, 23. avgusta. Iz dobro poučenih beograjskih krogov, najbližje okolice Ljube (Jovanoviča, smo prejeli veselo vest, da je Ljuba Jovanovič na potu popolnega okrevanja. Posledice mrtvouda so že skoraj docela premagane. Leva noga je že čisto zdrava in tudi leva roka bo skoraj dobra. Vendar pa zdravniki še ne puste, da bi Jovanovič sprejemal obiske, da ne bi nepotrebno razburjanje , zavlačilo ozdravljenje. Zdravniki izjavljajo, da bo g. Ljuba Jovanovič tekom tega meseca popolnoma zdrav in da bo mogel začetkom prihodnjega že fropet nadaljevati s politično akcijo, od katere vsi njegovi številni prijatelji tako mnogo» pričakujejo. Tudi med boleznijo se je izkazalo, da zavzema g. Ljuba Jovanovič centralno mesto v naši notranji politiki in da mu pripada najodličnejša vloga pri končni konsolidaciji naše države.
»XI KRIZE, VLADA JE TRDNA«.
Beograd, 24. avg. Včeraj so v radikalnih krogih trdili, da so pretirane vse vesti o nekakih naglih spremembah v vladi in v radikalni stranki. Opozicija želi pač izkoristiti povratek g. Pašiča in trdi. da je njegov nagli povratek v zvezi s\ kcitično situacijo v vladi; pozvan da je-bil v Beograd, da pomore Uzunoviču v sedanjem težkem položaju: »Ta trenutek ni nobenega potresa v vladi, najmanj; pa se sme govoriti o kaki krizi vlade,«-tako je zatrjeval neki radikalni član vlade. »Vse take vesti so popolnoma tendenciozne, posebno pa vesti, da bi dr. Voja Marinkovič stopil v vlado in da bi se takoj po povratku Pašiča otvorila kriza vlade ter da bi novo vlado sestavit Marko Trifkovič. Brezdvomno bi mogli tudi demokrati vstopiti v vlado, loda to vprašanje še ni dovolj dozorelo. (Na vsak način je značilno, da čuti vlada potrebo venomer ponavljati, kako je njeno stali-š*e,trdno. Op. ured.)
DR. NINČIČ IN GRŠKI REVOLUCIONARJI.
Beograd, 24. avg. Dr. Ninčič je sinoči ob pol 9., ko je odhajal iz svojega kabineta, izjavil novinarjem:	Sprememba
vlade in .režima v Grčiji je njihova notranja zadeva,, v katero se mi niti ne želimo niti nimamo pravice vmešavati se. Sicer pa grški nared in politične stranke na Grškem — podobno kakor spri nas — smatrajo za najbolj važno in pomembno, da vladajo med nami in med Grčijo čim boljši odnoŠaji. Težko bi bilo misliti, da bi taka sprememba v režimu mogla Imeti kake posledice na že sklenjene pogodbe in konvencije, ki zadovoljujejo važne interese obeh držav.
RADIČEVE KONFERENCE Z RADIKALNIMI MINISTRI.
Beograd, 24. avg. Včeraj ol> 10. dop, je Radič dospel v Beograd in odšel v predsedstvo vlade. Ker pa ni dobil Uizu-noviča, je odšel k dr. Ninčiču in se z njim razgovarjal o odhodu v Ženevo. Kesneje se je Radič sestal tudi z Uzuno-vičem, Popoldne se je v predsedništvu vlade vršila konferenca, ki so ji prisostvovali Pucelj, dr. Šibenik in Paivle Radič. Na tej konferenci so največ govorili o delu naše delegacije v Ženevi. Ob 6. zvefer se je Radič udeležil konference med dr. Ninčičem in dr. Lazo Markovi čem, ki gresla tako kakor Radič kot dy legata naše države v Ženevo.
Maribor ih Celje za slovensko gospodarsko fronto.
Včerajšnja sestanka v Mariboru in Celju sta vnovič potrdila dejstvo, da je Slovenska gospodarska lista resničen izraz volje vseh -slovenskih gospodarskih krogov. Kdor je še kdaj en sam trenutek dvomil o zmagi slovenske gospodarske liste nad SDS pri volitvah v Zbornico, tega sta včerajšnja sestanka prepričala, da je že vzpostavljena enotna slovenska gospodarska fronta nepremagljiva in da je njena sijajna zmaga pri volitvah v Zbornico več kot sigurna. Včerajšnja sestanka dokazujeta, da je SDS izgubila zadnji stan, za katerega predstavi tel jico se je smatrala, stan pridobitnih slojev.
SESTANEK V MARIBORU.
Kljub temu, da so bili na sestanek pozvani samo zastopniki trgovcev in obrtnikov, se je prostorna Gambrinova dvorana že pred začetkom sestanka popolnoma napolnila. Navzočih je bilo do 200 zborovalcev, pristašev vseh strank razen SDS.
Sestanek je otvoril g. Tavčar, ki je naglasil, da današnji sestanek nima nobene politične barve, nego hoče biti le izraz Maribora za enotno gospodarsko listo.-Nato je podelil besedo viharno pozdravljenemu g.
IVANU JELAČINU ml.
Ob napeti pozornosti vseh zborovalcev se predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo zahvali za topli pozdrav, ter za krasno udeležbo.
Nato poda g. Jelačin historiat pogajanj za skupno listo, tako da bi odpadla volilna borba. Ze v prvi plenarni seji, po njegovi izvolitvi za predsednika, se je izjavil zato.
SDS pa je hotela dobiti v roke Zbornico in napraviti iz nje politično ekspozituro, zato ni pristala na že sklenjeni kompromis.
SDS je vedno podpirala le gospodarske špekulante ki so slučajno bili njeni strankarski eksponenti, vse drugo slovensko gospodarsko življenje pa je zanemarjala.
Kar pa se še nikdar ni zgodilo, se je dogodilo sedaj. V interesu slovenskega gospodarstva je nastala koalicija vseh strank Ln skupin. Dokler bomo imeli kaj poguma in možatosti, bomo skupno korakali.
Izjavljam: Ne pripadam nobeni, nobeni obstoječih strank. Bil sem včasih pri zeleni mizi samostojnih demokratov, kjer sem bil kot zastopnik slovenskih gospodarskih slojev. Ko'sem pa videl, s kakšnim cinizmom ti gospodje zavračajo vsak predlog za pošten poizkus naše gospodarske sanacije ter pro-težirajo, gotovim političnim namenom na ljubo, le svoje privržence, sem moral dejati »Zbogom!« Ne govorim rad o sebi, toda večkrat sem zapostavljal lastne interese ter branil naše skupne.
Nešteti so grehi SDS nad slovenskim gospodarstvom in gospodarskimi korporacijami.
Nato omenja govornik vse težave slovenskega gospodarstva ter naloge bodoče Zbornice ter nadaljuje:
»Iz našega skupnega nastopa se bo izkristalizirala moralna dolžnost slovenskih strank pomagati zbornici pri delu za sanacijo slovenskega gospodarstva.
V	Kranju sem govoril s finančnim ministrom dr. Peričem ter sem interveniral gle-*de izpopolnitve ljubljanske borze. Na njegovo opazko da je Ljubljana preblizu meje, sem dejal: »Vsa Slovenija je na meji, toda najboljša obramba državo so zadovoljni državljani!« Prepričan sem, da je ravno gospodarski element najboljši temelj države in v tem .smislu je tudi sestavljen naš program za za Zbornico. Želim torej, da vsak stori svojo ilelovno dolžnost pri volitvah ter vas v znamenju naše sigurne zmage pozdravljam.
Izvajanjem g. Jelačina je sledilo tako burno odobranavanje, kakor ga ni v Mariboru doživel morda še noben izključno gospodarski govornik.
Naslednji govornik
G. OGRIN
■enako toplo pozdravljen, očrta najpreje krat-ko nredzgodovino sedanjih volitev ter navede -vsehaloge, ki čakajo Zbornico na polju davčne in carinske politike socialnih dajatev; novega obrtnega reda ter strokovne izobrazbe naraščaja.
Razpoloženje v Sloveniji je izvrstno, nasprotniki pa se poslužujejo le hinavščine, in-, trig in raznih pretvez. Volitve bodo zapečatile njihovo usodo. Ker se drugače ne upajo zmagati, se poslužujejo nasilja.
Prva vaša naloga je, dati Zbornici stanovski gospodarski značaj in takega ima resno
v programu le slovenska gospodarska lista. Poživljam vas na delo! Ne bojte se terorja, volitve so tajne, nihče vas ne bo mogel preganjati kako ste oddali svoj glas. (Burno odobravanje).
G. Glasser oficielno izjavi, da bo nemška Gospodarska stranka podpirala gospodarsko listo, ki nudi največ garancij da se bo program, ki sta ga očrtala predgovornika glede nalog Zbornice v Zbornici nepristransko in v prid gospodarstva Slovenije izvrševal. Z izjavo g. Glasserja so zavrnjeni vsi poskusi SDS, da bi pridobila nemške sodržavljane za sodelovanje.
G. Sehweiger poda več nasvetov kako naj vodi Zbornica inicijativo za rešitev težke gospodarske krize.
'G. Glančnik pozdravlja idejo depolitizira-nja Zbornice ter obžaluje, da ni nobenega člana SDS tu, da bi videli, kako bi zagovarjali početje te stranke.
G. Senekovič, načelnik gostilničarske zadruge, izjavi, da niso gospodje na SDS listi pooblaščeni od gostilničarstva, da kandidirajo v imenu Zveze gostilničarskih zadrug. Zadrug se za mnenje o tem sploh ni vprašalo.
G. Lipovšek apelira za zmago nadstrankarske liste, da SDS sramotno propade.
G. Beranič, načelnik čevljarske zadruge naglasa stanovsko zavest obrtnikov in trgovcev ter pozdravlja vzpostavitev gospodarske liste.
H koncu i/,pregovori ta še gg. Jelačin in Tavčar. Zadnji zatrdi, da tako lepega sestanka gospodarskih slojev v Mariboru še ni bilo, Med splošnim navdušenjem zborovalcev zaključi krasno uspeli sestanek.
Naš poročevalec je imel priliko čuti mnenje mnogih uglednih mariborskih politikov, ki vsi zatrjujejo sijajno zmago gospodarske liste v Mariborskem okrožju.
Popoldne ob 4. uri se je vršil sestanek v
CELJU •
Celjskega sestanka se je udeležilo preko 70 zaupnikov gospodarske liste, ki so komaj dobili dovolj prostora v mali dvorani »Narodnega doma«.
Sestanek je otvoril g. Stermecki, načelnik celjskega trgovskega gremija. Zborovalci so živahno aklamirali gg. Jelačina in Ogrina. Prvi govornik
G. JELAČIN
je povdarjal, da je slovenska gospodarska fronta vzpostavljena brez sodelovanja SDS, ki je tolikokrat izdala slovenske interese.
Težak položaj našega gospodarstva se ne boj izboljšal, če ne bomo mogli računati na tisti gospodarski instrument, ki lahko doseže znatne uspehe, to je na Trgovsko zbornico. Zato pa je potrebno, da dobi v Zbornici močno večino naša gospodarska lista. Potem bo Zbornica lahko dvignila svojo moško, pogumno besedo tudi v Beogradu in ne bo klečeplazila.
Nasprotniki se bodo posluževali nedostojnih sredstev za zmago, toda ne dajte se ustrašiti, volitve so tajne in zmaga naše liste je sigurna. Apeliram na vaše sodelovanje za zmago. (Živahno odobravanje).
G. OGRIN
je uvodoma poročal o sedanjem volilnem redu v Zbornico ter o njega predzgodovini.
Zbornica mora postati naš gospodarski forum. Naloge zbornice obstoje v rešitvi politike davkov in carin, dalje, da se prekine z eksploatacijo Slovenije, da se da Sloveniji njen lastni denar nazaj, ki se steka v Zagreb in Beograd iz socialnih dajatev. Tudi grozi novi obrtni red, lci hoče izenačiti Slovenijo z južnimi kraji. Enako je važno vprašanje obrtnega šolstva.
Nasprotno časopisje blati naše elane, ki imajo brez dvoma več zaslug za slovensko gospodarstvo kot sam. demokrati.
S pozivom k delu za skupno zmago je govornik končal svoja izvajanja, za katera je žel številne ovacije.	.	,
Pri nadaljni debati so podali prav zanimive misli še gg. Stermocki, dr. Ogrizek, Petrič, Burnik in Pilih. Na mnoga stavljena vprašanja je podajal točna pojasnila g. Jelačin.
Kakor mariborski, tako je tudi celjski sestanek i>otrdil, da je Štajersko članstvo Zbornice za nadstrankarsko sestavo Zbornice. Trgovec, obrtnik in industrijalec Slovenije je ueomajno na strani slovenske gospodarske liste. Vsi napori SDS se bodo brezuspešno končali.
pravilno opozoril z ozirom na Vaše očitke, da	j	Moj prijatelj g. Jelačin	Vam	pa	že	sam od-
obrtniki razumejo prav dobro tudi narodbe	|	govori, če bo smatral to	za potrebno.
brati. Sicer pa ne iščem nikakega priznanja	,	.....
in pripuščam sodbo o tem obrtniškim organi-	j	Ljubljana, 21. avgusta	19-6.
zacijam.	j	I.	Qgria.
Katastrofa v izvozu čošpelj. —
Dunajsko pismo.
%
Hrvatska slavnost v Gradišču, gres manjšin v Ženevi.
—	Tujski promet. — Kon-
Pesimistiične slike v mojih dopisiih o izvozu sadja na Dunaj moram danes poostriti, a optimistične izdatno oslabiti z nujnim priporočilom velike previdnosti. Krivda pa je v glavnem na jugosloven&kih izvoznikih, lci so se spustili v divjo -tekmo med seboj in brezglavo vozijo sem trikrat preveč blaga. Na take neumnosti tu ni nihče računal!
V	Juliju sem sporočil našim izvoznikom ■okrožnico dunajske Obst- uud Gemiise A. G., ki slika nevarnosti kupčije s sadjem. Glavni vzrok grozni nestalnosti cen dn občutnim izgubam je ... neurejenost dovoza. Dogaja se, da je cez noc tu trikrat več blaga nego ga moie Dunaj porabiti; zalo pa ga je često — premalo. Drugo navadno sledi prvemu za petami. Zato je dala dunajska sadna centrala vse nasvete, ki sem jih navedel v »N Dnevniku«.
Kako prav je bilo svarilo dunajske družbe, se je najgrozneje pokazalo ta teden pri češpljah. Že v zadnjem dopisu sem omenil da je vsled dobre lanske kupčije letos kar okroglo ‘20 izvozničarjev več. Slutil sem, da to ne bo dobro! Ali nihče na tukajšnjem trgu ni prišel na misel, da jugoslovanski izvozniki sami pridno divjo konkurenco do katastrofe.
Lanski dobički so podvojili apetite in iz-vomiki so se pripravili s ‘toliko večjo energijo in kapitalom za letošnjo kampanjo. Njim so se pridružili še novi tekmeci, katerih apetiti niso nič manjši, samo da jim nedo-staje izkustva. In v Itaki tok m i so bile nakupne cene 7.a kmeta prav lepe, ali izvoz-ničarji izgubljajo silne denarje. Na Dunaj je hkratu prišlo preko Maribora in Ogrske toliko vagonov, da je redna, prodaja izključena. Vrt™ vsega je letos izredno mnogo Dunajčanov po letoviščih. Dosedanje češplje 60 prezgodaj trgane, za vkuha vanj e jih nihče noče, ker zahtevajo dvakrat več sladkorja. In tako prevažajo vagon za vagonom kar v žganjarne (Brennereien) za — vsako ceno. Za kuhanje žganja so plačevali po 1000 Ka (to je blago, ki je že trpelo in gnije), marine-lada-rji so plačevali po 2000—2500 Ka. Ker je troskov okroglo 1500 Ka, tedaj v prvem slučaju skupiček ne krije niti troskov, v drugem pa je še vedno grozna izguba.
Samo par drastičnih zgledov:
Neka Subotičanka je bila čez 20 let trgovka na tukajšnjem Naschmarktu. Pridobila je toliko, da je >šla v pokoj«. Ali mamljive na-de na letošnje dobičke so tudi njo zmotile: ikiupUa je fiksno 100 vagonov po ceni, lci letos ml opravljena; plačala je naprej že 500
(tisoč dinarjev. Zdaj je tu in pretaka solze, ker ji grozi izguba nad milijon dinarjev. Pravi, da bo — na cesti!
Drug tak nesrečnež je tu iz Vukovara; ta je privlekel le 20 vagonov in računa z izgubo 200.000 Din. Tretji je iz Zagreba, ki išče za vagone (so že na poti) vsaj žganjarje. Ali to so tudi tiči! Oni vedo, da je taka jugoslovanska trgovska marljivost za njefiajboljša prilika za izkoriščanje — in izkoriščajo položaj brez srca! To bo slivovka iz jugoslov. solza kakor češplje debelih!! Ti slučaji so meni znani! A koliko utegne biti še drugih! Vsekakor je te dni j>oložaj tak, kakor sem ga opisal. Kako bo prihodnje dni? Kdo naj to ve? Vse te nesireče so zakrivili novi izvozni-čarji, ki pač drug za drugega ne vedo, pa vendar doma hlngo podražujejo in ga sprav-ljajo v tolikih množinah na dunajski tng, da
morajo izzvati katastrofo. Tukajšnji trgovci jim prav privoščijo velikanske izgube, naj jih le veliko veter vzame! Ob takih katastrofah namreč 'tudi najsolidnejši trgovec trpi! Eden tak trgovec mi je danes dejal: »Ako gre tako naprej, izgubim pol milijarde, ali nič za to, vaši magarci izgubijo še več, in iz tega pride tudi zame čas, da *i popravim kositi.«
Koliko bolje bi bilo, da bi češplje, i* katerih Dunajčanje kuhajo slivovko, pdkuhali doma v Jugoslaviji! Ali davek je previsok, pravijo mi, in zato naj vse vrag vzame! Ali res?
*
Prihodnjo nedeljo bo v Dolnji Pulji (v srednjem delu Gradišča) slovesno blago.alof* ;: ljenje zastave pevskega društva »Bratin-: etvo«. Udeleži se 18 društev. Tudi depuitacija Z Dunaja bo navzoča (»Prosvjete«). Tjekaj ise more priti po 5-umi vožnji preko Šopro-nja. Avstrijski vlaki moraj ovoaiti preiko ogrskega ozemlja, tako, kakor so vozili v Ljutomer preko avstrijske Radgone. Blago-slovljenje bo z mašo na prostem ali s »taborsko mašo«, kakor oni pravijo. Popoldne bo »tPevanje vsih nazočnih pevačkih društ-vov« z geslom: Slavit eu si narod — od moje zible čez na grob!« Guli bomo med drugi* pesmi: Bog i Hrvati, Ej, čiji je novi plot, Hrvatskoj, Ali Hrvati — vsi junaki!
O	tej veselici bom poročal v hrvatekeni in slovenskem listu. Grem tjekaj, da morem v domovini vsaj jaz zopet nekaj ginljivo veselega poročaiti, morda pa se »lijepa naša domovina« vendarle primerno spomni vredne krvi tam gori sredi tujih vrio^ Doslej smo čuli včasih le začujenje 'a 0 bravanje, ikar je pač premalo!!
1 *
Lanska agitacija proti potovanju * Itali-.o je imela baje precej uepeha. Zato pa je vec tujcev v jugoslovanskih kopališčih in telo drugod jih imate in jih bo vedno več, ako jih ne — preženete.
Pa tudi avstrijska poletišča so letos bolj polna! Saj pa ima Avstrija toliko divnih poletišč v svojih planinskih deželah, ob čarobnih Jezerih, povsod dovolj koimforta w najbolj razvajene ljudi, da bojkotno gibanje mora imeti uspeh. Vrhu tega avstrijski Radio sistematski dela najuspešnejšo reklamo za domače kraje, domače lepote * poučnimi predavanji, ki jih stotisoči poalušajo. Lepa beseda pa ima »per radio: Se poseben Sar in uepeh!
Prihodnji teden bo v Ženevi kongres i»-rodnih manjšin. Otvori ga lanski predsednik dr. Josip \Vilfan, ki bo najbrže zopet izvoljen. Iz Avstrije odidejo na kongres: ia češko manjšino poslanec Anitonln Machat (soc-demokrat) in tajnik Narodnega odbora J-Strnad; za Gradiščanske Hrvate urednik dr-Lav,re Karoli, — za koroške Slovence dr. P®" tek.
Zopet bo torej govora o žalostni uaodi narodnih manjšin, nevredni dobe demokracije,
v protislovju z gesli, s katerimi se je opravičevalo prelivanje krvi! Na jesen bo isto na prvem panevropskem kongreeu. Ali je mocroie da vse tako delo ne bi rodilo aa-Snega sadu? Upajmo, da popoln napeh ne izostane!	^	y
f
Politične vesti.
—	Trezen hi vatski glas o Prekmurju. »Slo-bodna Tribuna*, glasilo zagrebških davido-vičevcov, piše tudi o zadnji akciji Ive Ma-tošiča in nekaterih hrvatskih listov o priključitvi Slovenske Krajine (ali kakor smo dosedaj govorili Prekmurja) k Varaždinski oblasti. >Slobodna Tribuna« pravi, dn je to najprej predlagal Pribičevič, ki je hotel s tem popolno parceliaacijo Hrvatske. Z usta-
Kdo ie preprečil skupen nastop?
Izvajanje v »Jutru«, da se umikam od Obrt-' n s zveze in drugih obrtnih organizacij, in da sem se pogajal le kot pristaš SLS ne odgovarjaj«- resnici, zato posežem par mesecev nazaj do tedaj, ko smo se počeli pogajati z g. Petovarjem. Po moji inicijativi, je tedaj .Jugoslovanska obrtna zveza« po enem svojih odbornikov vprašala člana Franchettijeve »Zveze obrtnih zadrug«, katerega ime se danes tudi blesti na listi SDS za volitve v Zbornico, ako »bi hoteli napraviti kompromis, za
enotno listo.
‘Odgovor je bil, da bi se dalo mogoče o tein {•Dvoriti, dali pa bi pogoj, da se mora mene (Ulstraniti od pogajanj in kandidature. Ko se mi je to pri prihodnji seji JOZ povedalo, sem bil z veseljem voljan to storiti, ako je res moja oseba, kakšna zapreka sporazumu. Mnenja pa sem bil, da naj se stavi njim nasvet, da tudi oni žrtvujejo svojega Franhettija.
Nadaljnega glasu potem od strani Zveze obrtnih zadrug, kar jaz vem, ni bilo. Naravno je to ker 80 si tedaj gotovi njih možakarji kandidature že porazdelili. JOZ je potem skušala drugače priti v stik z onimi organizacijami in sem jaz sam govoril z g. Franhet-tiiem če ne bi kazalo ustvariti enotno listo, (i Franhetti mi je izjavil, da se on kot načelnik Zveze noče mešati v to zadevo, ampak
da naj se obrnem na g. Jos. Turka, kot načelnika Obrtnega društva.
Govoril sem potem tudi ž njim. Ko sem nasvetoval, da naj se napravi kak sestanek u» da naj on aranžira to, mi je rekel: »Dobro o1 bilo,# a odmeva ni bilo od nikoder.
Tudi še s par drugimi gospodi obrtniki, ki so menda tudi v odboru > Z veze obrtnih zadrug« sem se razgovarjal ter jim svetoval naj se razgovarjajo o tem. Pa bilo je brez uspeha. Več storiti za skupen nastop in večjih komplimentov delati, se menda vendar od mene ne more zahtevati. Ker pa vidim ravno tiste gospode, ki so zahtevali m.ojo glavo in me pošiljali od enega na drugega, na odličnih kandidatskih mestih, je zame jasno, zakaj j'ni J° šlo; njih sedanji položaj torej ni noben izraz kakd volje obrtnih organizacij.
Upam, gospodje okrog »Jutra« ki hočete izigravati naše obrtne organizacije za svoje politične namene, da Vam je zdaj dovolj po^ jasnjeno, da sem se dovolj potrudil za depolitizacijo naših obrtnih organizacij.
Kar se pa tiče očitka, da sem iz zidarja postal stavbenik in industrijalec mislim, da je to meni le v čast. Glede očitka o mojem »brezdelju« za obrniške interese pa bodi povedano, da itak nisem'pričakoval od Vas niti najmanjšega priznanja. Neki prijatelj me je
-j 	  co	navdušujejo
ustanovitev |>osebne Varaždinske oblasti s tem, da se Slovenska Krajina odi;epi od Slovenije in priključi Medmurju, so torej nasedli centralistom. — Upamo, da ta trezen glas uglednega hrvatskega lista ne bo ostal brez učinka in da ne bo abotna agitacija za odcepitev Slovenske Krajine od Slovenije več motila dobrih odmošajev med Slovenci in Hrvati.
-	Sofijski slovanski agrarni kongres je bolgarska vlada prepovedala. Bolgarska vlada je sporočila bolgarski zemljedelski stranki, da ne more dovolili nameravanega slovanskega agrarnega kongresa v Sofiji in to ir, vzrokov, ki niso od nje odvisni. (To se pravi, da so nastopili proli kongresu make-domstvujušči in bolgarska vlada je morala seveda ubogati. Op! ured.). Kongres bi se imel vršiti septembra meseca in so že prijavili svojo udeležbo: češkoslovaška ministra Hodža in 'Malypetr, številna poljska delegacija z maršalom Poni »lovskim in senatorjem Bucekom na čeJu ter delegati HSS in zemljoradnikov: U.roš Stojič, Pavle Radič, Košutič in Predavec. Štefan Radič pa bi prevzel predsedstvo kongresa.	.
== Konec diktatorja. V soboto	1,^
diktatorska vlada genera,n £ 7a njo, v
glašala svetu. kako je. v ^	alf)ve	dik.
nedeljo zjutraj pa Jprij(ltelji diktatur so dozi-
vel°ir,tako prav neprijetno razočaranje m ne moremo si kaj, da ne bi bili tako zlobni m se jim prav škodoželjno in iz srca nasmejali.
—	Revolucija sama se je izvršila tako gladko, da je v tem najtežja obsodba diktature.
Na vsem Grškem se ni našel niti en človek, ki bi se izpostavil. za propadlega diktatorja. ]
Vsi so se oddahnili in zadnje poglavje ope- m retne diktature je odigrano. — Zanimivo je, j kako se je revolucija izvršila. Vojni minister I Carulis je slutil, da se nekaj pripravlja, šel f je zato v nedeljo zjutraj v vojašnico republi- -m kanske garde. Poveljnik republikanske garde in eden glavnih zarotnikov, general Destilis,f je stopi L preti vojnega, ministra in mu izjavil, da je imela vojska in mornarica popolno zaupanje v genernla Pangalosa in da je bila prepričana, da bo general Pangalos a svojo	u
vlado vestno vladal. Prepričali pa so se, da | je Pangalos izdal narod, ubil svobodo naroda in težko oškodoval interese države. Zato se 1 je vojska proti diktatorju Pangalosu uprk'; f Šef zarotnikov, general K ondi lis, ki je bil pri , tem razgovoru navzoč, je nato takoj ukazal m aretacijo vojnega ministra, kar je bilo takoj J izvršeno. Nato je odšel v vojno ministrstvo jpr in prevzel posle vojnega ministra. Brzojavil/r vsem četam, da je revolucija izvršena in dtjf . se imajo pokoriti novi vladi. — Solunski k ir mandant garnizije, general Otoneios, ki je veljal kot zaupen prijatelj Pangalosa, je ■ ' koj i>o spori čilu gen. Kondilisa *®iavi|. se popolnoma pridružuje revolucionarje^tuS	•-
Povdarja se. da je general KondUis^ med Venizelosa in da se bodo	—	Tak	i
Grčijo in našo drža,vo še PJ^n0 končala d i leje hitro, nekrvavo in nes^ in pokazala pot, 1
tatura generala	vse ostale diktature.
Niner1odbznhtev°a "voje pravice, narod hože svo-	|
b0^°' zmaga Callosa. Melukanski cerkveni	■
boj je končal z zmago Callesa. Mehikanski M Škofje so .izjavili, <|* Se podrede zahtevi ge- f ,| nerala Callesa in da predlože ves spor v rešitev kongresu in sodiščem. Definitiven odgovor podajo takoj, ko dobe potrebne in-	I
strukcije v Rimu. V kongresu ima Calles trdno večino in je s tem smatrati spor za rešen v zmislu zahtev predsednika Callesa.	jj
aaaamMnmi hit um—wnrr
Dnevne vesta
ŠTEDENJE.
Geslo sedanje vlade je štedenje. Mnogo slavospevov si je dala vlada že napisati na ta račun, toda kdor gleda samo večne vožnje salonskih vagonov na Bled, bo o tem šte-denju dobil čudne pojme.
Zdi ae nam, da šiedenje naše vlade prav Primerno označuje tale dovtip.
Neki sledljiv človek pošlje svojemu prijatelju sliko dvojčkov, s katerimi ga je ravno obdarovala štorklja. Na sliki je bil samo en dvojček. Ko prijatelj vpraša, kje je drugi dvojček, mu je štedljivi oče odgovoril:
»Pa če bi bila oba na sliki, potem bi bila slika dražja.
Tako nekako štedi tudi naša vlada in zato pa je tudi efekt tako — mizeren.
— Naš članek o slovenskih rudarjih ua Vestfalskem, ki smo ga objavili obenem s prevodom »Essener AUgemeine Zeitungje ponatisnil celotno tudi z našim komentarjem »Deatsches Volksblatt« v Novem Sadu. List obenem dostavlja, da se z našimi izvajanji celotno strinja, pač pa oporeka trditvi Kruppovega lista, da nimajo Nemci pri nas vzroka za pritožbe. V izvlečku pa je ponatisnil naš članek tudi zagrebški list »Narodno Djeloc, toda brez navedbe vira. Bodi
to konstatirano.
_ žalostna statistika. »Koroški Slovenec? poroča, da je od leta 1905 do 1925 izšlo iz celovškega učiteljišča 1128 učiteljev, od katerih je samo 73 položilo izpit iz slovenščine.
V	letih 1915—1919 sploh ni nihče delal izpita iz slovenščine, dokaz, da so vsi bili prepričani, da bo nemška zmaga slovenščino sploh odpravila. Po prevratu število učiteljev z izpitom iz slovenščine narašča. — Ni čuda, če Ulanjka učiteljev slovenščine na utrakvi-»ttcnih šolah.
— Minister pošte in brzojava dr. Superma
v	Mariboru. Dodatno k našemu včerajšnjem izročilu nam poročajo iz Maribora: Minister dr. šujp&rina je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se upravičenim že-f'!;™l,“ari^0r,5anov glede avtomatične tele-
v, oenjrale in zgradbe nove kolodvorske ,A . ??° ,. Zgradba noveiga poštnega po-dopja bi veljala okoli 6 milijonov Din. Zato »e zgradi poslopje najbrže v treh etapaHT Ma-iioorski gospodarski krogi ,so izrazili ministru zeljo, da bi se vpostavile telefonske zveze z najbližjimi industrijskimi centri Avstrijske republike, tako n. pr. s Celovcem, Wr. Neustadtom, St. Poltenom in dr. Minister je obljubil tudi glede te zadeve svojo pomoč.
—	Na vprašanje, kaj je z nameravanim povišanjem poštnih pristojbin je odgovoril dr. šuparina, da namerava poštne pristojbine __ razven brzojavnih in paketnili, ki ostanejo neizpremenjene — ras zvišati, toda samo za dobo treh mesecev. Prihod povišanja se vporabi v korist poplavljencev. Minister šuperina je bil zelo prijazen ter je naročil •*aatopn,ikom industrijskih in trgovskih krogov, da naj pošljejo vse evoje predloge direktno ha njegov naslov. Minister je odnesel ia Maribora jaiko dober utis: celo njegovi politični nasprotniki so 9e izražali o njem jako pohvalno.
— Kruto preganjanje naših ljudi v zasedenem o*emlju. »Edinost« z dne 17. t. m. je poročala pod naslovom »Kresovole tri de-vojke..da so bila v Ajdovščini obsojena nekatera dekleta, ki so po kresu dne 24. 'junija 1.1. zapela nekatere pesmi, kakor n. pr. > Veneek na glavi se« in dr. Radi tega so bilo ta dekleta pogojno obsojena na do tri mesečo ječe, Ješ, da so — tako se glasi v razsodba ajdovske sodnije — pela protidr-žavne pesmi.
baznih in slaboumnih na psi-na najnajntil? državno holnice v Ljubljani
Ponovnim Sr Primere omejen. Ker navzlic
ostali dnšrwZ°ritv,a'm da 50 blaznica in vfii do sItm™ rim boleznim namenjeni zavodi
rodbine kni s pr<91!*Polnjeni,' pošiljajo tako tek dr««« zuPaostva na psihiatrični odde-ta-ke bolnike SloSne balnice še vedno tudi bo odnosno 'za ž“l^^nir^b^.ma6> A Ija ravnateljstvo Dobrodelnih
Ljubljani, da bodo odslej naprej dežurni
zdravniki odklanjali vsakega novodoSleca, ?j-gar predpisano zdravniško izpričevalo ne utemelji s točno navedenimi dejstvi neodo-Mivo jx>trebni nujni visprejem bodisi, da je bolnik sebi ali drugim nevaren.
— Kolektivno umetnostno razstavo priredita v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani v dneh od 29. avgusta do 21. septembra 192(5
kor^>9nam>116 st' *n ml- (°®6 ’n	^a'
seznama	iz	»legantno	opremljenega
krajinskih oTjna.tiir?,®gnl» razstava 214 po-iz okolice ljubljanske H.Slovenije, zlasti le že davno znan in obSi3£,lic starejši nam krajinar. Tudi mlajšega poSI1£^ubl'ien P°' vojnih razstav v Jakopičevem pa v n J* pricani smo torej, zlasti ker oljnatega steVn' ■'lik nismo vajeni videti na ljubljanskih j-a-j' stavah, da občinstvo ne bo prezrlo te prireditve. Odprta bo razstava vsak dan od 9. do 1K. ure neprekinjeno. Šolam priporočamo korporativni obisk po zelo znižani vstopnini, kajti take prireditve vzbujajo v mladih srcih ne samo zanimanje za plemenito slikarsko umetnost temveč tudi ljubezen do lepe našo domovin.
— Planinski dan. Za II. .kongres Saveza planinskih društev SHS in z njim združeni planinski dan v hotelu »Zlatorog- ob Bo-
mjskem jezeru dne 4. in 5. septembra t. 1. SIM? iv i r M?la Polovična vožnja za člane e	do tiohinjeke Bistrice. Kdor
niirni fi?1’ nai ee priglasi v društveni
jSStaa^SSlT* 7/1L’ kjer <iaW
—	Ministrstvo pri-
javna dražba imovine tvrdke »Bratje Winkle- in privatne imovine »Andreja in
Julija Winkle« v Sevnici. Prodaja te imovine je vsled odločbe gosp. ministra pravde z due 11. avgusta t. 1. S br. 5367 odložena do nadaljnje odredbe.
— Kongres Narodnega ženskega saveza. Letošnji kongres Narodnega ženskega saveza se vrši v dneh od 17. do 19. oktobra v Subotici. Kongresa se udeleže delegatinje ženskih društev iz vse države.
— Pričetek zimskega semestra na ljubljan-univerzi. Inskripcija za zimski semester se prične na ljubljanski univerzi dne 1. oktobra ter traja do 9. oktobra. Naknadna in-skripcija je dovoljena ravno v izrednih slučajih.
— Konkurz za učitelje. V pomorsko-izra-koplovni podoficirski šoli v Gjenoviču sta prosti dve učiteljski mesti stavbne stroke in sicer eno za matematične in prirodoslovne predmete, a drugo za zgodovino, geografijo, srbsko-hrvatski jezik in gimnastiko. Izmed ostalih zahtev je treba dokazati, da so prosilci usposobljeni za stavbene šole in da so na takih že poučevali. Naslednje šolsko leto bo imenovana šola delovala v Divuljah pri Trogiru. Natančnejši pogoji so razvidni pri pomorskih komandah ter pri Centrali in pri vseh Glavnih odborih Jadranske _ Straže.
— Razpisano mesto. Na ljubljanski univerza se oda mesto arhivskega uradnika s prejemki III. kategorije državnih uradnikov. Prošnje je vložiti najkasneje dne 1. septembra na rektorat.
— Izprenieinbc v poštni službi. Imenovana sta: za 'knjigovodstvenega uradnika pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani pripravnik Ivan Stanič za uradnika .pri pošti Ljubljana 1 pa kondukter Fran Prah.
— Avstrijski manevri odpovedani. Nameravani veliki manevri avstrijskih čet, o katerih sino poročali, >so bili nenadoma odpovedani. Avstrijski vojni minister motivira odpoved s slabim vremenom, medtem pa je mnogo bolj verjetno, da so izzvali nenadno odpoved ostra kritika javnosti in preveliki stroški.
— Potres na Liparskih otokih. Predvčerajšnjim so bili Liparski otoki pozorišče močnega potresa. V Malfi je bilo poškodovanih nad 400 enonadstropnih hiš, v Silinu 60; od zadnjih so jih morali polovico' evakuirati.
V Leniju se je par hiš porušilo; prebivalstvo kampira na prostem. V Filičudiju so posebno tpele cerkve; zvonike bodo morali demo-liratl. Vojaške oblasti so poslale v prizadete kraje vojaške šotore in les za zgradbo barak. Vlada je poslala tja tehnične uradnike.
— Eksplozijska katastrofa na otoku Cse-pel. Kakor poročajo iz Budimpešte, se ne ■nahaja nihCe v zaporu radi eksplozije na Cse-pelu. Iščejo nekega inozemca, ki je zapustil tovarniško skladišče neposredno po katastrofi. V splošnem pa prevladuje mišljenje, (ia ni bila katastrofa izvršena z zločinskim namenom marveč, da gre za akt neprevidnosti. Domneva se, da je vrgel neki delavec gorečo cigareto od sebe, kar je povzročilo celo katastrofo.
— Železniška nesreča v Ameriki. Iz New-Vorka poročajo: V bližini Loug Islanda je skočil s tira neki brzovlak, ki je voail iz Newyorka ter drvel z brzimo 60 km na uro. Dva vagona sta se prevrnila, pri čemur je bilo 6 oseb ubitih, 10 pa težko ranjenih.
 Smrten skok iz letala. O priliki neike
vaje vojnega zračnega brodovja nad Stockholmom sta se hotela v soboto spustiti dva-ietaska oficirja s padobranom na zemljo. Aparat je odpovedal in oficirja sta treščila na tlak ene od stockholmskih ulic ter obležala na mestu mrtva.
— Policijski uradnik — defravdant. Uradnik beograjske policije Pavel Simič je pred “par dnevi nenadoma neznano kam izginil. Preiskava je ugotovila, da je poneveril 70 tisoč Din, razven tega ima mož na vesti še par drugih deliktov. Za čednim policijskim uradnikom je izdana tiralica.
— Drzen roparski napad. V Sokolu na vzhodnem Slovaškem se je odigrala te dni nenavadna roparska afera. V hiši trgovca Lautermanna je vdrla pri belem dnevu roparska tolpa. Medtem ko so skušali dobili roparji od očeta in matere denar in dragocenosti, »e je izmuznil 10-letni sinko iz hiše ter Sel po pomoč. Orožništvo in prebivalstvo sta roparje po hudem boju premagalo in odvedla v zapore. Trgovec Lautermann in njegova zena sta težko poškodovana.
— Umor deklice pri Parizu. Borzni agent (>uyot, ki je umoril kot znano pred par dne-
vi	ob priliki avtomobilnega izleta v pariško okolico svojo prijateljico, neko telefonistko, je bil končno izsleden in aretiran. Takoj naslednji dan je umor priznal. Trdi, da ee je med vožnjo z deklico sporekel. Deklica mu je priložila zaušnico ter ga zgrabila za vrat.' Ker se je zbal, da utegne izgubiti oblast nad avtomobilom, je zgrabil tudi on njo za grlo, pri čemur jo je po nesreči zadavil. Ko je opazil, da je mrtva, jo je zapeljal boječ ise, da pride stvar na dan, pred skedenj, jo vrgel v slamo in zažgal. Preiskava se nadaljuje.
„ Dva Pražana oropala nemški cirkus.
cirkus komercijskega svetnika Glei-nio	bil	na	potovanju skozi ered-
vah v a JUS •°?(>Pan- cirkuških predsta-ua vlak Obarit?!.'?'11 ^ bi! cirkus naložen
*»*»^<syyar!*,ss
dneh pa je uspelo neki berlinski krimtoilni pisarn, dognah da sta blagajno oropalf d vi nevarna vlomilca brata Schwarz iz pra„<» ki sta bila uslužbena pri cirkusu kot masi-nista. Na nekem strmem mestu, kjer je vozi 1 vlak počasneje, sta vrgla blagajno iz vla-. ka. Pokrila sta jo z zemljo in peskom', nakar sta skočila na prvi mimoidoči vlak. Pozneje sta Se vrnila, vdrla v blagajno ter ukradla 6000 mar.k gotovine in več dragocenosti.
— Razkritje tajnega arzenala v Varšavi.
V Varšavi^ je razkrila te dni policija tajno zalogo orožja, v kateti je našla veliko število ločnih granat in municije. Oblasti doslej še niso mogle ugotoviti čigava last je
tajni arzenal. Domneva se. da gre za tajno Prosilci naj vlože prošnje do 10. septembra
.	.	,	•	,	■____ ~	 '	    t	l	"ir	   i____
zalogo, ki datira izza časa majskega prevrata
— Žrtev vendette. V Genzanu je ustrelil te dini neki kozji pastir rimskega princa Um-berta Ruspolija. Zločin je vzbudil v krogih rimske aristokracije globoko obžalovanje, ker je bil Ruspoli splošno priljubljena *in vele-ugledna oseba. Bil je nekoliko časa 'iudi vojaški ataše v Parizu. Morilec motivira svoje dejanje s starim sovraštvom, ku so ga gojili njegovi predniki do članov prinčeve rodbine.
— Strašila rodbinska tragedija se je odigrala te dni v vasi Malešiči pri Plznu. Sin bogatega kmeta Šafarja je poročil pred 7 leti dekleta, ki mu je prineslo v hišo doto 50.000 kron. Sprva so živeli mlada žena, njen mož, njegov oče in njegova, mati v najlepši harmoniji, pozneje pa se mlada žena ni sprla samo s starima dvema, temveč tudi s isvojiim možem, ker je postajal vedno hujši alkoholik. Več let so živeli v sovraštvu in prepiru, te dni so končno sklenili mož, tast in tašča, da spravijo Heleno s poti. Svoj načrt so izvedli na izredno bestialen način. Mož je napadel Heleno z železno lopato, njegov oče z ojesom in pobila sta jo na tla, tašča pa ji je zlila velik lonec vrele vode na glavo. Na strašen kniik mučene žene, ki se je zvijala od 'bolečin, ji je prihitel na pomoč domači hlapec, ki je udrl v sobo skozi okno, toda prišel je prepozno. Žena, ki je imela ,po telesu vse, polno ran od udarcev z lopato in ojesom ter strašne opekline, ter vrhu tega polomljenih več reber in pretresene možgane, ‘je par ur nato umrla. Mladega Šafarja in njegovo mater so zaprli, sitarega so pustili na svobodi, toda naslednjo noč si je prerezal žille in izkrvavel.
— Tragičen konec ljubezni 15-letni deklice. Petnajstletna Vaška, lepa pastirica iz Krivogaštovna sedi na zatožni klopi. Vaška je pasla krave, svinje, ovce. V bližini je par sel tudi pastir iz sosednje vasi. Bože moj, kaj se vse na paši ne pripeti... Nastopile so posledice. Lepa Vaška si ni upala tega priznati niti materi niti svojim prijateljem. Oupavala je. Prišel je usodepolni dan. Lepa Vaška je odšla v gozd, s seboj je vzela svojega zvestega prijatelja iz šume in gozdov — psa čuvarja. V gozdu je porodila... Pozneje so našli na tem mestu ostanke njenega deteta ,tu glavo, tam kos noge, tam zopet kos hrbta ... Državni pravdnik jo obtožuje, da je vrgla dete svojemu psu, ki ga je deloma požrl, deloma raztrgal. Vaška pa trdi, da je pustila po porodu dete na mestu, šla po vodo, da opere dete in sebe, med tem pa je pes dete raztrgal in deloma požrl. Devojka vztraja trdovratno pri svoji trditvi. Svojega ljubimca pa ljubi tako, da ga noče izdati, ker se ji zdi dovolj, da zadene kazen njo in noče spraviti v ječo tudi svojega dragega. V sedanjih časih pač pravi čudež.1 Obravnava je bila preložena.
— Ženo vrgel skozi okno. V Hamburgu je vrgel predvčerajšnjim ponoči neki godbenik po srditem zakonskem prepiru svojo ženo skozi okno svojega v III. nadstropju se nahajajočega stanovanja na ulico. Žena je dobila težke notranje poškodbe. Godbenika so aretirali.
— Mussolinijeve reforme. V času, ko skušajo v vseh državah izboljšati gospodarske razmere, seveda tudi duce Mussolini ni mogel zaostati. Njegove mere so včasih zelo zanimive in karakteristične. Sedaj hoče zmanjšati deficit v zunanji trgovina na ta način, da je prepovedal vporabo inozemskega luksuznega blaga za izdelavo damskih oblek ter odredil, da se imajo izdelovati damske obleke izključno iz blaga, ki se producira v Italiji. Da se bo odredbi italijanski ženski svet pokoril, zato bo skrbela »liga za nacionalizacijo ženske obleke«. Obenem hoče duce žensko modo poenostaviti. Italijanke naj bi nosile odslej obleke, ki odgovarjajo cerkvenim predpisom. Zato menijo nekateri, tla bodo postale moderne halje, kot so jih nosile ženske za časa papeža Bonifaca Vlil. Vatikan je obljubil Mussoliniju svojo pomoč.
Listnica uredništva. Ponovno izjavljamo, da -anonimnih poročil ne objavljamo in to tudi v slučaju, da bi bila resnična. Poudarjamo dalje, da je anonimnost popolnoma nepotrebna, ker dopisnika nikdar ne izdamo.
Ljubljana.
.1— Karambol med rešilnim avtomobilom in w»m cestne železnice. Predvčerajšnjim popoldne je prišlo na Krekovem trgu do ka-rambola med rešilnim avtomobilom in vo-zoin častne železnice. Tramvaj je ujel zadnji del avtomobila, v katerem ste se nahajala razven šoferja dva gasilca in žena enega slednjih. Žena, ki se je nahajala v blagoslovljenem stanu se je tako prestrašila, da je ijela krvaveti ter so jo morali prepeljati v bolnico. Huješ nesreeč ni bilo — če abstrahiramo od materijelne škode, ki znaša na avtomobilu okrog 2000 na vozu cestne železnice pa okrog 200 Din.
1— Iz policijske kronike. Predvčerajšnjim je vlomil neznan uzmovič v trgovino Cha-lupnik na Starem trgu. Njegov plen je bil neznaten: 100 Din drobiža in za kakih 120 Din mesa. Iz veže župnišča oo frančiškanov na Viču je odnesel neznan tat barometer, vreden okrog 500 Din.
Maribor.
itn IJdružčnje vojnih invalidov v Mariboru nani pise: Velikio županstvo mariborske oblasti je prejelo od ministrstva zu socialuo politiko ter nakazalo tukajšnjemu Udruže-nju, vaj. invalidov 165 parov opank. Udru-zenje bo razdelilo navedene oj)anke med najrevnejše elane vojne invalide, vdove in sirote. v poštev pridejo samo oni* ki so pri-. ni ,®i okrajnega sodišča in zaščiteni po invalidskem zakonu. Kdor reflektira na opanke, naj vloži uradno potrjeno prošnjo do j • *• v pisarni Udražeuja' vojnih invalidov v Mariboru, Rotovški trg 6., I., med uradnimi urami: vsako sredo, soboto in ob praznikih od 9.—11. ure
m— Olepševalna in tujsko prometno društvo v Mariboru razpisuje mesto nadvrtnarja.
t. 1. V poštev pridejo samo strokovnjaki v vrtnarstvu in gojitvi ter vodstvu parkov. Zahtevajo se spričevala. V prošnji morajo biti navedeni plačilni pogoji.' Z mestom je zvezano naturalno stanovanje in prosta luč.
m— Mariborski kino »Apollo« je piedvajal najzanimivejšo športno telimo letošnje sezone, tekmo za kraljev pokal. — V kratkem bo kino predvajal konkurenco mariborskih krasotic.
Pričetek šol.
—	Izredno vpisovanje v I. letnike strokovnih oddelkov na Tehniški skednji šoli v Ljubljani se zaključuje v petek, dne 3. septembra od 9. do 12. ure. Za sprejem v Gradbeno srednjo šolo in Strojno srednjo šolo se na novo vpoštevajo le še učenci, ki so izdelali 4 razrede gimnazije ali realke. Na Strojno delbvodsko šolo in Elektrotehniško delovodsko šolo se sprejemajo samo še učenci, ki .imajo po dovršeni učni dobi pri mojstru vsaj eno leto pomočniške prakse alfi imajo višjo šolsko predizobrazbo. Na Zensko obrtno šolo se ne sprejme nobena učenka več. Sprejmejo pa se še učenci (učenke) v Mizarsko in strugarsko mojstrsko (delovodsko) šolo, v Kiparsko in rezbarsko šolo, v Keramiško šolo in Pletarsko šolo. Redni pouk se prične v četrtek, dne 9. septembra. Na Gradbeni rokodelski šoli se viši vpisovanje od 28. do 31. oktobra, redni pouk pa se prične v sredo, dne 3. novembra. Vse na-daljne in natančnejše pojasnitve so objavljene na razglasni deski v vestibnlu zavoda ali pa se dobe pri ravnateljstvu.
Državna gimnazija v Mariboru. Razpored v začetku šolskega leta 1926-1927 je sledeč: ponavljalni (razredni) izpiti v petek 27. avgusta iz matematike, 28. avgusta iz latinščine, 30. avgusta iz ostalih predmetov. — Dne 1. septembra (sreda) so sprejemni izpiti za prvi razred točno od 10. ure dalje; vpisovanje za te sprejemne izpite se vrši tik do ure izpita, bodisi osebno ali z dopošiljatvijo rojstnega lista in šolskega izpričevala. — Dne <2. septembra ob 11. uri se vpišejo v svoj-razrede lanski dijaki te gimnazije. S tem je redno vpisovanje za vse dijaštvo zaključeno. Dijaki tujih zavodov se morajo do te ure osebno zglasiti pri ravnateljstvu.
Pouk na Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani se začne v sredo dne 1. septembra, — Nekaj rednih gojenk se še sprejme in se lahko vpišejo dne 30. in 31. avgusta.
MIKLOŠIČEV SPOMENIK V LJUTOMERU.
Izdatki in računi za spomenik znašajo in sicer:
Za kip in transport Za podstavek in transport .
Za arhitektonska dela ob spomeniku Razni izdatki
Skupaj
Dosedanji prispevki za znašajo Tako,
18.227 Din 11.254 Din
6.415 Din 2.071 Din
37.967 Din 28.060 Din
da znaša primanjkljaj 9.907 Din
Tega primanjkljaja bi ne bilo, če bi ne bilo katastrofalno vreme na dan odkritja spomenika onemogočilo pripravljanje velike slav-r.osti.
Odbor je storil svo,jo dolžnost in dolžnod cele domovine dr. Prana Miklošiča, da mu je postavil v njegovem rojstnem kraju krasen spomenik.
Odbor prosi rodoljube, denarne zavode in v obče pridobitne kroge, da pripomorejo z na-daljninii prispevki k temu, da plačamo račune in častno režimo tudi finanoijelno stran spomenika.
Prispevke sprejema Zgodovinsko društvo
v	Mariboru in županstvo v Ljutomeru.
dobra
usna
cikorija ^
9 DIJAŠKI VESTNIK.
Odmev denunciantske zadeve. Že ponovno sem v »Nar. Dnevniku« ožigosal dejstvo, da ima golov del slovenskega dijaštva znanega jurista Iskro za svojega reprezentanta. Moralnega udarca, ki ga trpi sam. dem. dijaštvo radi tega, ne more nihče prikriti, to tem bolj, ker sem objavil le gola dejstva, na katera se ne more polemizirati. Zato skušajo sam. dem. dijaki moje trditve kratko malo ignorirati. V svojem odgovoru na popravek Jadrana« z dne 13. t. m. sem navedel dovolj obtežilnega za Iskro, bil sem j>a toliko obziren da nisem hotel imenoma navesti Svet slušateljev ljubljanske univerze. Ne SSLU in ne Iskra nista napravila ii nadeve, o. kateri je sedaj poučena vsa javnost, niti ene konsekvence. Še več, SSLU je od takrat večkrat delegiral Iskro kot zastopnika na razne prireditve (Občni zbor »Primorja«, kongres v Sremskih Karlovcih itd.).
Ako se je oglasil v tej zadevi tudi »Slovenec«, ki ,trdi, da je mogel Iskra v Sremskih Karlovcih zastopati le sam. dem. dijaštvo, sem mu zato le hvaležen in se popolnoma strinjam ž njim. To mi služi v dolcaa, da so vsi pošteni ljudje na mojt strani. Večina dijaštva, najbolj pa onih sto, ki so 1. 1925 trpeli preganjanje, ogorčeno odklanja takega zastopnika, ki je v svoji politični strasti povzročil toliko zla.	...
Zanimivo je, da sobotno »Jutro« niti z besedico ne poskuša braniti Iskre proti mojim očitkom, pač pa le omalovažuje dotično noti-
Iz vseh evropskih držav dohaja blago Iz vseh delov sveta prihajajo ktipci
Rudyard Kipling:	2’
Knjiga o džungli.
»Utnphk je dejal, kajti že/več kot enkrat je nameril na take barikade, ko je taval ponoči okoli in si iskal živeža. »Toraj tudi tukaj imajo ljudje strah pred džungelskim ljudstvom.« SCdel je pri vratih na tla, ko
pa je prišel iz vasi nek 'možak, je ostal, odprl usta in kazal s prstom vanje, da bi dopovedal, da bi rad jedel. Možak je ostrmel, stekel po edini vaški cesti in klicat svečenika. Svečenik, ki je bil velik, debel, belo oblečen možak z rdečim in rumenim znakom na čelu, je prišel do vrat in ž njim najmanj sto ljudi, ki so zijali, govorili, kričali in kazali na Mowglija.
To človeško ljudstvo ne ve, kako se mora vesti,« je dejal Mowgli sariTpri sebi.« Samo sive merkvice se vedejo kakor oni. Vrgel si je dolge lase nazaj in mrko gledal množico.
»Kaj pa se je treba tukaj bati?« je dejal svečenik. »Poglejte znake na njegovih rokah in nogah. Volčji ugrizi so. Volčji otrok je, ki je pobegnil iz džungle.«
Pri igri so volčji mladiči pogosto bolj močno vščip-nili Mowglija kot so nameravali in tako so mu bile roke in noge .polne belih brazgotin. Vendar bi bil on najzadnji na svetu, ki bi dejal, da so to ugrizi. Dobro mu je bilo znano, kaj se pravi v resnici vgrizniti.
»Arfe! Arre!«. sta vzkliknili dve ženski, tri.« Vol-
ku vi so ga obgrizli, ubožca! Zal dečko je. Oči ima kot rdeči ogenj. Pri moji časti, Messua, ni nepodoben tvojemu fantu, ki ga je bil tiger odnesel.sc
Naj pogledam,« je dejala neka ženska s težkimi bakrenimi obroči na zapestjih in gležnjih ter izpod dlani zrla v Mowglija. >V resnici ni. Drobnejši je, ampak videti je prav kakor moj fant.«
Svečenik je bil bistroumen človek. Vedel je, da je bila Messua žena najbogatejšega vaščana tistega kraja. Zaradi tega je gledal nekaj hipov v nebo in dejal svečano: Kar je džungla vzela, je džungla vrnila. Vzemi fanta v svojo hišo, sestra meja, in ne pozabi počastiti svečenika, ki zre tako globoko v življenje ljudi.«
»Pri biku, za katerega so me kupili,« je dejal Mo\v-gli sam pri sebi, »vse tole govorjenje je prav podobno pregledu, ki ga ima krdelo! Ej, ako sem človek, moram pač človek postati.«
Ko je ženska odpeljala Mowglija proti svoji koči, se je množica razšla. V koči je stala rdeče polirana postelja, velik lončen lonec za žito s čudnimi, vzboklimi podobami na zunanji strani, kakega pol tucata bakrenih loncev za kuho, v dolbini v zidu soha nekega indijskega malika, na steni pa pravo zrcalo, kakor jih prodajajo po deželi po semnjih.
Dala nui je dobro mero mleka in kruha, nato pa mu je položila reko na glave in mu zrla v oči. Mogoče je mislila, da je res utegnil biti njen pravi sin, ki se je vrnil iz džungle, kamor ga je bil tiger odnesel. Zaradi
tega ga je poklicala: »Nathoo, Nathook A Motvgliju ni bilo videti, da bi poznal to ime. »Se-li ne spominjaš več dneva, ko sem ti dala nove čevlje?« Dotaknila se je njegove noge in noga mu je bila trda skoraj kot rog.
Ne,« je dejala žalostno, »nikdar niso te noge nosile čevljev; sicer si pa močno podoben mojemu Nathooju in odslej bodi moj sinl£
Mowgli je bil nemiren, ker še nikoli ni bil pod nobeno streho; ko pa se je ozrl po slamnati strehi, j<y speznal, da jo lahko vsak čas raztrga, ako bi hotel odtod, in da okno ni imelo zapaha. »Kaj pomaga, če si človek,« je rekel nazadnje sam pri sebi, »če pa ne razumeš človeškega govora. Aboten sem in mutast, kakor bi bil človek pri nas v džungli. Naučiti se moram njihovega govora.«
Kd je bival pri volkovih, se ni za šalo učil posnemati klice jelenov v džungli in kruljenja malih divjih prascev. Cim je Messua izpregovorila besedo, jo je Mow-gli ponovil skoraj popolno, in predno se je znočilo, je že poznal imena nintogih reči v koči.
Ko je prišel čas iti spat, so nastale nove težave; Mowgli namreč ni hotel spati v koči, ki je bila o i anj podobna pasti za panterja, in je rečno ušel skoza o no. ko so zaprli vrata. »Pusti ga, naj dela po svoji volji,« F dejal Messuin mož. »Pomisli, da vse do danes nemaia sploh še nikoli ni spal na postelji. Ako nam je v resnici poslan namesto našega sina, ne bo pobegnil.«
(Dalje prih.)
11.
dunajski mednarodni
i, m  	iiTi----
velesejem
f
od 3. do 12. septembra 1926.
P o s-»b ne prireditve:	Mednarodna
rtusstava motornih koles. — Sejem za premog. _ Tehniške novosti in iznajdbe. — Razstava pohištva s posebnim oddelkom: Oprava za mala stanovanja.
RADIO-VELESEJEM (Sejmska palača, od 3. do 19. septembra 1926).
Nikakega potnega vizuma. S( sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Znižane vozne cene na avstrijskih in inozemskih železnicah in na Donavi. Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice za ceno Din 40.— pri Wiener Messe A. G., Wicn VII, kakor tudi pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg št. 4; Zveza za tujski promet, Aleksandrova cesta 8; Josip Zidar, Dunajska cesta št. 31.
Kje ste pa Vi?
Mag. št. 21424/26
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI razpisuje
dobavo železnine In
ključavničarskih del
ori zgradbi mestne stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti V Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad, Lingarjeva ulica št. l/III, med uradnimi uranu od 21. avgusta 1926 dalje.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 18. avgusta 1926.
Dr. Ambrožič
Gledališka ul. 7. Telefon 923. zopet
ob delavnikih
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskan* Din 1’—.
Uprava ..Narodnega Dnevnika"
prodala
makulaiurni papir
•	kg	JDin	4*50.
Potnike j
dobro vpeljane sprejme; vinska trgovina. Ponudbe j in zahteve naj se pošlje | na oglasni zavod Kopitar,; Ljubljana, Čopova 21/111. pod »vinska trgovina«.
RUDOLF RADOVAN, tapetnik
1	Ljubljana, Krekov trg 7. Krasne dekoracijah«?
patent* divane
F T Pl»*
vam nudi izredno poceni
Rudolf Sever,
Ljubljana, Gosposvetska d. Vabim na ogledi
Stekleno
strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
MOBROCE
dz Dajboljsegn « in češkega z]ožljjve Irf)s|e.
!ie otomane, ‘dekoraoijske paient divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
KOKS-ČEBIN
tt/olfo«	5«.
Izdajatelj ta odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskamo *Merte< v Ljubljani Andrej
co »Slovenca«. V Juitrovem. člančiču je tudi sladek akord .s približno to-le tendenco: »Nikar ne tako,, o »Slovenec«!
Apeliram na vso javnost, da odreče svoje simpatije ljudem, ki nočejo nastopiti proti — denunciantstvu.
Ciril Kočevar, stud. phil.
Stajiovaujska beda zagrebških študentov.
Kakor poroča »Jutarnji list« vlada v Zagrebu silno pomanjkanje dijaških stanovanj, ki grozi sedaj, da se še poveča. Velik akademski dom, v katerem stanuje okrog 430 akademikov je vlada določila za gluhonemnico. Proti temu je pričela protestirati vsa hrvatska javnost, trdeč, da je za gluhonemnico bolj primerno kako poslopje izven Zagreba.
Clankar opazarja na krasne institucije, ki jih uživa dijaštvo v Češkoslovaški in Sloveniji. Na žalost, v Sloveniji niso razmere tako rožnate. Dijaški kolegiji so pri nas le za pristaše gotove stranke, neodvisno misleči študent pa je in ostane brez vsake podpore od drugje.__________________________
LJUBLJANSKI ŠAHOVSKI TURNIR.
Senzacija včerajšnjega dne je bil (poraz Furlanija od Rožiča. Furlani je s tem izgubil vodstvo. Ostale partije so končale v skupini A: Kalabar je zmagal Tota, Rupnik Grenčarskega, remis pa so bile partije: Mrzlikar - Agapjejev, Pirc - Ačimovič in Ris - Jerošov.
Stanje po 8. kolu. Kalabar, Rupnik 5, Tekavčič, Ries! 4 in pol, Agapjejev, Tot 4, Jerošov 3 (1), Pirc 3, Grenčarski 2 in pol, Mrzlikar 2, Ačimovič 1 in pol.
Skupiua B. Rožič je zmagal Furlanija, Poljakov C. Vidmarja, Dernovšek Jonke-ja, Didzinski Marjanoviča, Kulžinski Du-rniča, remis je bila partija Singer Vogelnik.
Stanje po 8. kolu: Rožič 6 in pol, Furlani, Singer 5 in pol, Dernovšek, Didzinski 5, Kulžinski 4, Vogelnik 3 in pol (1), Vindam 3 (1), Jonke, Dumič 2, Marjanovič 1 in pol.
ŠPORT.
Velika prireditev nemških telovadcev v Dusseldorfu je pokazala prav lepe uspehe.
Postavili so 8 telovadskih rekordov in sicer: sunek kamna obojeročno: 17.87 m Lingan — krogla obojeročno: 23.9 m Uebler — tek na 400 m: 50s/lo sek. Braunig — 110 m pregra-je 15n/io sek. Anton — skok ob palici: 3.73 m Beusch — tek na 100 m za dame: 12:,/io sek. ■Junker — 4 X 100 m damska štafeta 512/«, sek. Hamburger Turnerbund — met kopja za dame: 40.37 m Schumann.
švedska plavalka gdč. Haeelius je preplavala v Stockholmu v prsnem stilu 400 m v 6:59.3 in postavila s tem svetonvi rekord.
Tekmovalno plavanje čez Kanal. Kakor poroča »Associeted Press , je Ger,truda Eder-le izjavila, da sprejme vsak poziv za zopetno prepla'vanje Kanala in da deponira za to stavo znesek 20.000 dolarjev. Amerikauec Sul-■livan, ki je že svoječasno preplaval Kanal, je stavo sprejel, znižal pa je znesek na 10 tisoč dolarjev.
Arne Borg postavil nov svetovni rekord na 1500 m. V Budapešti so se pričele tekme za evropska mojstrstva v plavanju. Takoj pr-
vi	dan je nudil obiskovalcem prvovrstno senzacijo. Slavni Švedski plavač Arne Borg je takoj naskočil svetovni rekord CharLtona — 15C0 v 20 min. 6.6 sek. — in ga v resnici zboljšal na 20 min. 4.8 sek. Torej za 1-6 sek. Drugi je bil Joachim Rademaeher, tretji pa j Oger Halany, ki je z 22 min. 54.6 postavil nov ogrski rekord.
Pod katerimi pogoji se pripnzna lahko-aitlctiki športni uspeh kot svetovni rekord? Sedaj ko beremo skoraj vsak dan o svetovnih rekordih Nur.mi.ja, Baratona, Pelzerja, AVideja, Paddocka itd, je zanimivo, da zvemo pogoje, ki so potrebni za priznanje lahkoatletskega svetovnega rekorda. Višinski uspeh je mogoče postaviti samo v tekmovalnem boju, ki je pravilno določen, dan pred izvedbo prijavljen in ki se nahaja v tiskanem programu skupno z imeni tekmovalcev. Uspeh se mora napraviti na prostem ter ga morajo preizkusiti najmanj trije sodniki. Ce se rabijo pri teh poskusih orodja, morajo ta odgovarjati predpisom medn. I. a. saveza. Komite za pripoznanje svetovnih rekordov je opravičen, zavrniti vsak uspeh, ki ni potrjen s pismeno zapriseženo izjavo, najmanj šest sodnikov. Sodniki morajo svojo izjavo podati o prostoru, dnevnem času, vremenu, kakovosti proge ali polja, moči in smeri vetra, o dvigu in padcu terena ter pravilnosti časa ali daljave. Cela stvar torej ni tako enostavna.
Jako dobro obiskan lahkoatletski miting v Stuttgartu je podal sledeče uspehe: 10 X
100 m štafeta: Phonix (Karlsruhe) v 1:4?.4 (nov nemški rekord) -----	110 m pregraje:
Sleinhardt (Stuttgart) 15.5 sek. — 100 m: Borner (Švica) 10.8 sek. — skok v daljavo: De Iloer (Holandska) 7.20 m — 200 m: Van den Berghe (Holandska) 22 sek. — 4 X 100 metrov štafeta: Phonix (Karlsruhe) 42.5 sek. -- skok v višino: Kuhn 1.85 m — 400 m: Faist (Karlsruhe) 50 sek. — kopje: Celier j 59.10 — Pozivni tek: 1. Van den Berghe 10.6 j sek., 2. Houben (Krefeld) 10.7 sek.
ček 799.15—803.15, Berlin izplačilo 1349.25— 1353.25, ček 1349.1—1353.1, Milan izplačilo 184.254—185.454.
Curih, 23. avg. Beograd 9.125, Newyork 517.625, London 25.1525, Pariz 14.80, Berlin 123.20, Dunaj 73.10, Praga 15.32, Bukarešta 2.45, Sofija 3.73, Budapešta 0.00724.
Gospodarstvo.
RADIORAZSTAVA TVRDK IN AMATERJEV NA JESENSKI POKRAJINSKI RAZSTAVI V LJUBLJANI.
Ljubljanski radioklub, ki organizira razstavo amaterjev in velesejmska uprava, ki je prevzela razstavo tvrdk sta že prejela lepo število priglasov .iz cele Slovenije, Hrvat-ske m Beograda. Je pa to tudi prva večja razstava te vrste v Ljubljani, na kateri si bo premožnejši lahko izbral najmodernejši luksurjozni aparat, amater pa bo ob enem videl, da se da prejemno radiopostajo napraviti z malenkostnimi s-troski. Razstava bo v paviljonu »F« in bo otvorjena tudi v večernih urah, ker se bodo aparati praktično preizkušali z prejemom radiofonskih prireditev. Za štiri najboljše amaterske aparate, ki jih bo določila in prisodila posebna strokovna komisija so določene nagrade v višini od Din 500 do Din 150.
Amaterji, ki so se priglasili naj svoje aparate izroče najkasneje do 1. septembra v lokalu radiokluba na velesejmu paviljon >D«.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 23. avgusta 1926.
Vrednote:	Merkantilna banka, Kočevje
den. 90, bi. 90, zaklj. 90.
Blage: Bukova drva, suha, zdrava, meter-ska, cepanice, fco vagon nakladalna postaji.
1	vag. den. 18.50, bi. 19, zaklj. 18.50; kostanjeva drva za tanin, z do 10% okroglic, zdrava, obeljena, fco vagon namembna postaja Štajersko, 5 vag. den. 22, bi. 22, zaklj. 22; koruza; fco vagon Sisek, 1 vag. dem 195, bi. 195, zaklj. 195.
BORZE.
Zagreb, 23. avg. Devize: Ne\vyork kabel 56.75, ček 56.46—56.76, London .izpl. 275.15 —276.35, Pariz”"izpl. 161—163, Praga izpl. 167.43—168.43. ček isto, Curih izpl. in ček 1094.8—10998.8, Dunaj izplač. 799.25—803.25,
To Id odo.
Pričujcčnost duha Llovd George-*
^ Bilo je še pred vojno, ko je nastopal Llovd George ostro zoper uvedbo ženske votivne pravice. Nekega dne je imel na •velikem shodu zopet enkrat temperamenten govor. Kot običajno je navajal argument za argumentom v podkrepitev svojega mnenja ter napadal sufragetke vedno bolj besno. Toda tudi med poslušalkami je naraščalo razburjenje bolj in bolj. Končno se ena od sufragetk ni mogla več vzdržali ter je zaklicala govorniku besno: Ce bi bili vi moj mož, bi vas zastrupila!' Ltovd George je odgovoril besni ženski promptno:	Ce	bi bili vi moja žena, hi se
z ‘.-trapil itak že sam preje!«
Za kratek čas.
Tudi pozdrav.
Stari dobrodušni učitelj je polagal *. veliko vnemo na srce svojim učencem, da naj epu ste tuje pozdrave, kakor ./Addio. itd. ter naj vporabljajo rajši pristne slovenske pozdrave: »Srečno«, »Zdravo«, »Bog živi«, »Bog vas obvaruj« itd.
Nakrat vstane eden od učencev, reskoč:
»Gospod učitelj, pri nas doma pa imamo že tako navado. Kadar se odpelje naša ftlari mati. pozdravi mojega .očeta: »Nasvidenje, dragi
Aloj oce ji \selej odgovori: »Bog obvaruj.
draga tašča!«'
Snubitev.
.Snubač: »Prosim za roko Vaše hčerke.«
Hčerkin oče: »Dragi gospod, meni se je vse to nekako dozi le val o, zato sem atopil v informacijski biro, da se o vas informiram ... obžalujem ...«
Snubač: »O, prosim, tudi jaz sem «e informiral v isti pisarni o vas...«
Hčerkin očeh »Tako-o-o ..., no potem pač soglašava, da informacije tega biroja niso nič vredne, dragi gospod zel.