MW\ ENAKOPRAVNOST I ¥ m Oglasi v tem EQUALITY A1 Best listu so ' Advertising BL—, uspešni NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium JBBL........ f^^1^3 *_____________zzzzzzz^iziziiirriiziii^^ Volume xxiv. — leto xxiv. Cleveland, ohio, Tuesday (torek), december 9,1941.. številka (number) 288 IZKRCANJE JAPONCEV PRI I MANILI; BOJI V THAILANDU Japonski letalci bombardirajo Singapore in ameriško otočje. - Prodiranje iz Siama proti Burmi. SRDITI- BOJI MED ANGLEŽI IN JAPONCI I, predsednik Roosevelt, ki je**-vžeraj zahteval in dobil od kon-' £ pesa vojno napoved Japonski, govoril danes zvečer po ra-u' Njegov govor, ki se bo pri-1*1 ob desetih zvečer, bodo oddale vse radio-postaje. NeWčija nahujskala Japonsko ®ela hiša je včeraj obtožila '"enačijo, da je slednja storila ^ kar je bilo v njeni moči, ^ je potisnila Japonsko v voj-P0' Vojno deklaracijo Japonski t^ Podpisal predsednik včeraj opoldne ob 4:10. Za vojno na-wed je glasoval senat soglas-namreč 80 glasov proti 0, v planski zbornici pa je bilo od- „ za vojno napoved 388 gla-S en sam glas pa proti. — S roti vojni napovedi je glaso-5 [!ala kongresnica Jeannette n' | aftkin, republikanka iz Monta- ' r He. P 11 k 3,000 ameriških žrtev . ^ Bele hiše se naznanja, da „ | }e bilo pri včerajšnjem napadu 1 I °tok Oahu ubitih in ranje- I P približno 3,000 Amerikan-■ cev, ■ 11 ; v «' LONDON, 8. decembra. — R bonsko časopisje poroča, da ^ (Dalje na 3. str.) J( - !ri ADAMIČEVA NOVA jj( KNJIGA ir ^amičeva nova knjiga "Two-ay Passage" se zelo dobro si I t0^a po vsej Ameriki.. To ji I.rSovo delo bo postalo zgodo- fi ^skega pomena, kakor napo-.. uJejo vsa znamenja. Čital- t; j ja Princeton univerze je pi- g Mr. Adamiču, da naj shra- k • ,ln pošlje vsa pisma, ki se ti- ž i te nove knjige, da jih spra- p M° v svoj stalen arhiv. Vod- j: j k, čitalnice je prišlo do za-j JUcka, da bodo ta pisma zgo- z ! Ruskega pomena. Kdor še ni- d a ^ knjige, jo lahko kupi ali t pri nas. Stane samo t i vp50. Dajte to knjigo kot bo-Cn° darilo svojemu prijatelju. ^ košnja za "Sales tax" g znamke " K !?Venski narodni muzej v S. r j tf bomu na St. Clair Ave. po-I ku finančne pomoči- za na- A | L ? Nekaterih stvari za v Mu- E J- Zato se tem potom obrača s ^ ' ^ na rojake v Clevelandu j : ^ v državi Ohio, da bi zbirali t „ Poklonili v pomoč Muzeju j tax"z namke. To nobene-H ,ni>ne stane obenem pa storite ( , dobrega za Slovenski na- £ J^ai muzej, ki za zbrane znam- \ My^0131 iz Columbusa nekoliko j j. Ednine. Znamke lahko izro-^ ® za Muzej v uradu tajnika ; Vj'.^- Doma 6409 St. Clair Ave. kJ Mr. Tavčarju, ali pa v S. D. i ^, 15335 Waterloo Rd. E. pri bari. Za vašo so-^vanje in pomoč se vam vodij 0 muzeja že v naprej za-j ^juje. — E. Gorshe. 1 »»rada društva Waterloo . Camp 281 WOW ty!^uštvo Waterloo Camp 281 j w obdržava redno in letnb J°v v četrtek 11. dec. ob 7:30 v Slov. del. domu, 15335 ^aterloo Rd. Ker je na dnev-! ^ redu volitev odbora za leto L s se prosi člane, da se te jJe Polnoštevilno udeleže. — hn Cicich, tajnik. d Clevelandski madžar-r r ski tednik obožuje p Hitlerja r _, s Katoliški tednik "Dobri pa- Jj stir" zagovar j a Hitlerja, javlja skrb nad njegovo n usodo, blati predsednika r Roosevelta ter označuje i Ruse za zveri, četnike pa I za bandite. Ameriški dnevnik "New York s Times" poroča sledeče: s Madžarsko časopisje v Ame- ® riki je po veliki večini fašistič- t no in antidemokratično, zasta- j vo med temi pa nosi list A Jo J Pasztor (Dobri pastir), katoliš- r ki tednik, ki izhaja v Clevelan- s du od leta 1920 in pravi, da je "največji ameriški tednik v Ze- t dinjenih državah." ^ V uredniškem članku z dne t 19. septembra, pravi ta tednik: 1 "Novice o nemških izgubah v i Rusiji so fabricirane v Moskvi, i Angleški viri pa si le prizadeva- i jo, da še povečajo te laži. Ameriški radio in ameriško časopis- t je je popolnoma v službi ruske s in angleške propagande." j "Dobremu pastirju" leže zla- j sti težko v želodcu "tintni kuli- j ji," ki so — naravno — anglo- s fili. 1 "Ameriško časopisje skrbno taji in skriva vsa barbarska ] grozodejstva, ki prekašajo vsa- | ko domišljijo, katerih se poslu- , žujejo ruske zveri v tej vojni," \ pravi ta katoliški Hitlerjev pri- -jatelj in oboževalec. Srbske četnike, ki se borijo , za osvoboditev svoje pregažene domovine proti Hitlerjevim četam, označuje ta list za "bandite." "Dobri pastir" pravi, da je bolj jasno ko sonce, da je vojna proti nacizmu navadna laž." Sedanja vojna, pravi ta list, — "je samo nominalna vojna demokracij prqjti nacizmu." ."Dobri pastir" izraža končno veliko skrb glede Hitlerjeve u-sode ter vehementno protestira proti deklaraciji predsednika Roosevelta, ki je izjavil, "da je treba iztrebiti in uničiti Hitlerja in njegov hitlerizem." List Szabadzag, ki izhaja tudi v Clevelandu, pa je antinacij-ski ter vodi jako kampanjo proti podpiranju Hitlerja od strani ameriških Madžarov. (Vodilni ameriški listi so torej dobro poučeni o pisanju tu-jejezičnega časopisja. — Uredništvo) . Izgubljen denar Med 1110 E. 66th St., in E. 65th St., se je izgubila večja vsota denarja, ki je bil shranjen v mali vrečici za sol. Pošten najditelj naj jo'proti dobri nagradi odda v uradu Enakopravnosti. i ) Na dopustu > Iz Key Westa, Florida, je pri-■ šel na dopust slovenski vojak ) Stanley Tomsick, 726 E. 157th ; St. Ker bo njegov dopust kra-- tek, želi, da bi ga prijatelji obiskaH. ZADNJE VESTI NEW YORK, 9. decembra. — Poročevalec Columbia Broadcasting sistema poroča danes iz Manile, da so prispela nepotrjena poročila o bombardiranju japonskih mest Tokija, Kobe in Formoze. Po izredni diplomatski aktivnosti v Berlinu se smatra, da se . bo Nemčija najbrže pridružila Japonski v njeni vojni proti Ze-[linjenim državam. Poročila iz raznih evropskih mest naznanjajo, da je nemška vojna napoved Ameriki neizogibna. NEW YORK. — Nemška u-radna poročila naznanjajo, da so japonske čete vkorakale danes v Bangkok, glavno mesto Thailanda ali Siama. MANILA, 9. decembra. — A-meriška ladja za odstranjevanje min, Penguin, je bila danes napadena *n pogreznjena po Japoncih izven pristališča v Gua-mu. SAN FRANCISCO. — Oblasti so odredile zatemnitev mesta, ker naznanjajo poročila, da je skupina japonskih letal v bližini tega mesta. Včeraj so priredili poizkusne vežbe, tekom katerih je priletelo nad mesto več letal, katere je ljudstvo smatralo za japonska. CLEVELAND. — Vladni detektivi so aretirali snoči nekega prominentnega C. I. O. voditelja, dalje dva Japonca, izmed katerih je eden japonski "častni konzul", in tri nadaljne ljudi. Vsi omenjeni so do nadalj-nega pridržani v okrajni ječi. MOSKVA. — Sovjetske čete so vrgle nazaj nemške mehanizirane sile ter dobile zopet popolno kontrolo nad cesto, ki veže Tulo s Serpuhovom. Nemške čete, ki v neredu beže, so pustile za seboj cele skupine tankov in drugih motornih vozil. CHICAGO. — Charles A. Lindbergh, znani ameriški izo-lacionist, je izjavil, da se moramo zdaj, ko se nahajamo taktično v vojni, vsi ujedinjeni in združeni strpiti za ameriško vlado, ne glede na naše dosedanje politično prepričanje. Nov odbor Društvo Združeni bratje, št. 26, SNPJ, je na zadnji seji, katera se je vršila zadnjo nedeljo 7. decembra, izvolilo sledeči odbor za leto 1942: John Zaman, predsednik; Steve Barton, podpredsednik; John Leskovec, taj-nik-blagajnik; Marion Bashel, zapisnikarica, Frank Pucel, Peter Ster, John Poznik, nadzorni odbor, in Mary Zaman, ad-ministratorica za mladipiski oddelek. Prenovitev prostorov Mrs. Rose Frank in sinovi, 1301 E. 54th St., so prenovili svoje gostilniške prostore, v katerih so ustvarili pravo domačnost in udobnost. Ker bodo imeli poslej boljšo priliko za postreči svojim gostom, vljudno vabijo svoje prijatelje in znance, da si pridejo ogledat nove prostore, kjer vam bodo postregli z najboljšo pijačo in prigrizkom. Iz bolnice Mrs. Rosie Mihčič, soproga dobro poznanega gostilničarja Frank Mihčiča, 7114 St. Clair ' \ Ave., se je vrnila iz bolnice na svoj dom in se počuti boljša. Zahvaljuje se vsem, ki so jc obiskali v bolnici, za krasne : cvetlice, druge darila in za pis-[ mene pozdrave. Prijateljice sc vabljene, da jo sedaj lahko ob-i iščejo na domu. Želimo ji hitre okrevanje. Ameriško delavstvo izjavlja svojo | lojalnost predsedniku in vladi Lewis in Green zatrjujeta zvestobo delavstva, ki bo delalo "kakor še nikoli nobeno delavstvo sveta" do končne zmage. — Izjava lojalnosti elevelandskega organiziranega delavstva. RAVENNA, O., 8. decehibra* — Stavka unijskih delavcev v tukajšnjem arzehalu, ki ima za 57 milijonov dolarjev vladnih naročil, je bila danes oficijelno preklicana. Zaobljuba ameriške industrije NEW YORK, 8. decembra. — Ameriška industrija se obvezuje, izgraditi • po dve bojni ladji za vsako pogreznjeno ladjo, in za vsako sovražno bombo po deset bomb. Tozadevno izjavo sta Doslala predsedniku^ Rooseveltu Walter D. Fuller, bivši predsednik National Association of Manufacturers, in William T. Whiterow, novoizvoljeni predsednik te asociacije. Izjava elevelandskega delavstva CLEVELAND, O. — Cleve-landske unije so včeraj izrazile predsedniku Rooseveltu in njegovi vladi svojo Spolno lojalnost in podporo, rekoč, da bodo, čim bodo tovarne popravljene pričeti s 24-urnim obratom, dale na razpolago vse potrebno delavstvo, ki bo poskrbelo, da se bo kolesje industrije vrtelo v polnem obratu. — Tozadevna izjava je bila podana v imenu unij na seji Cleveland Industrial Union koncila. John L. Lewis izjavlja lojalnost WASHINGTON, 9. decembra.; — John L;-. Lewis, predsednik (fralj&^iia sestram) i-——- Roosevelt odgovoren za vojno, pravijo nacisti j On je poleg Churchilla največji vojni hujskač, ki je končno dosegel svoj smoter, da je zanetil svetovni vojni plamen, pravijo po-klicnic lažniki v Berlinu. BERLIN, 8. decembra — D. N. B., oficijelna nemška agencija, je danes izjavila, da je "vojni požigalec in hujskač, predsednik Roosevelt, končno dosegel svoj smoter ter zavil v plamene Daljni vzhod." "Poleg Churchilla je on , — (Roosevelt) v prvi vrsti odgovoren za to vojno," ugotavlja nemška agencija. "Že cela leta si je prizadeval izzvati vojno Židov in plutokratov proti nemškemu rajhu, porojenem iz fi-rerjeve revolucije, in s tem dejstvom pred očmi je deloval s pomočjo svojih agentov in svojih govorov, da bi. razširil vojno' tudi na druge dele sveta." Zdaj torej vemo, kdo je glavni krivec tako Hitlerjeve in Mus-solinijeve kakor tudi japonske agresivnosti. Nemci priznavajo, da so obupali nad zavzetjem Moskve — 0 Nacisti se pritožujejo nad strašnim mrazom ruske zime. - 0 hrabrem odporu | Rusov molče. VSA NACIJSKA PRIZNANJA SO ENA SAMA VELIKA TOŽBA LONDON, 8. decembra. — Moskovski radio naznanja, da so sovjetske čete na dveh krajih prebile nemške črte pred Moskvo, pri čemer so popolnoma uničile dvoje nemških divizij. Ruski radio dalje naznanja, da Nemci kljub ogromni množini tankov in pehote, katero so koncentrirali za napad na Tulo, niso mogli zavzeti mesta. Na jugu Rusi še vedno potiskajo Nemce nazaj, vsedalje od kavkaških oljnih vrelcev. Značilna izjava nacistov Sila in žilavost sovjetske o-brambe glavnega mesta je najbolje razvidna iz opisa nemškega radia, ki je naznanil sledeče: "Naše topništvo meče na ruske obrambne črte vsak dan tone jekla. Toda ni je artilerije na svetu, ki bi mogla razsuti vse neštete sisteme zakopov in mnogo v zemlji zakopanih tankov, ki tvorijo sijajne utrdbe, iz katerih sipi je jo Rusi smrtonosni ogenj. Samo brutalnost prihaja v po-štev ^ "Samo skrajna brutalnost in popolna brezobzirnost z ozirom na človeško življenje omogoča naše napade. Nam ne pre'orlaja drugega, kakor napadati in napadati in zavzemati vsak posa- mezen zakop v besnih bojih na nož. "Neverjetno je, kar morajo prenesti naši vojaki. Rusi se pod nobenim poogjem ne vda-jo." % Kozaki sekajo Nemce Ruska poročila pa naznanjajo, kako ruski kozaki sekajo Nemce, ki si prizadevajo pobegniti zapadno od Taganroga, dočim ruski bombniki z vso silo bombardirajo nemške armade, ki se gneto po cestah v prizadevanju, da bi prišle čim prej iz nevarnega območja. Usodno nemško poročilo BERLIN, 8. decembra. — Nemški nacijski krogi so danes izjavili: "Ruska zima je ustavila operacije nemškega vojaštva pred Moskvo. (Ruskim bram-bovcem ne dajo nacisti nobene-1 ga kredita, temveč samo ruskemu mrazu. — Uredništvo), i Mraz je tako strašen, da zmr- ■ zuje olje v tankih in drugih mo-: toriziranih vozilih. Vojaki in častniki, ki si hočejo poiskati zavetja, enostavno primrznejo k ■ zemlji." Nemška armada se bo zdaj zakopala in čakala na ob- i novitev operacij spomladi." (S t tem pa ni rečeno, da se bo "za-i kopala" tudi ruska armada, l temveč je upati, da bo podvzela ■ cd svoje strani ofenzivo proti ■ Nemcem. — Ured.). Michael A. Feighan naznanja kandidaturo proti Sweeneyju Formalna izjava trpko žigosa njega kongresnika v 20. Michael A. Feighan, bivši h vodja demokratske skupine v o- p hijski zakonodaji, ki je lansko h jesen kandidiral v 20. distriktu j za kongresnika, je včeraj na- j znanil, da bo prihodnje leto po- d novno kandidiral proti kongres- g niku Martinu L. Sweeney-u. j Formalna izjava, katero je po-|s dal Mr. Feighan ob tej priliki, g se glasi: v ž ^Državljani ohijskega 20. j kongresnega distrikta in narod j" v obče se lahko zahvali kon-! grešniku Sweeneyju in ostalim \ izolacijonistom za nezaslišno.1 zahrbtni nacijski način napada! od strani Japonske na ta narod. ^ 1 "Dolgi meseci trpkega in ne- 5 sramnega napadanja na pred-j £ sednika Roosevelta od njihove1; strani in pa blebetanje nacijske|l prqpagande, ki je slikala pred- i sednika Roosevelta kot vojnega i hujskača vsepovsod, kjerkoli so j i mogli zgrda ali zlepa priti do ] ' besede, vse to je dalo Hitlerju in11 Japoncem lažnjivi vtis, da Ame- i . rika ne stoji združena za svo- 1 . jim predsednikom. : "Ako je kdaj kaka skupina . ljudi, ki uživa državljanstvo^ Zedinjenih držav, izdala svoj |: ' narod in pomagala sovražnikom, našega naroda, so to storili. "apizarsko" politiko seda- i ohijskemi distriktu. 1 i ongresnik Sweeney in njegovi ( ajdaši, in sicer nič manj učin- ^ ovito kot če bi bili na Hitler- . jvi in japonski plačilni listi. "Kongresnik Sweeney* je bo-isi tako zmešan, da se na nje-ovo sodbo ni zanesti, ali pa je remišljen izdajalec. V vsakem lučaju je preveč nevaren, da bi ' mel še nadalje ostati v javnem ivljenju. "V tem trdnem prepričanju em se odločil voditi boj proti , (Dalje na 3. strani) J nedeljo bo lepa prireditev Prihodnjo nedeljo 14. decem-ira bo izredno lep program v Slovenskem narodnem domu na , >t. Clairju. Podana bo enode-anska igra "Notturno". Sode-ovali bodo naši domači talentje n prvič bo pela na cleveland-skem odru dramatična soprani-itinja Ann Beniger iz Chicaga. Program prireja Cankarjeva u-;tanova spominu smrti našega slovenskega pisatelja Ivana Can carja. Vstopnice se dobijo pri natopnikih in zastopnicah Can-tarjeve ustanove in pri Mrs. vlakovec v Slovenskem narod-lem domu. Iskreno ste vabljeni, la se te prireditve udeležite, le r boste imeli velik užitek. ZAMORCI IZREKAJO ROOSEVELTU SVOJO LOJALNOST WASHINGTON, 8. decembra. — Edgar G. Brown, ravnatelj National Negro koncila, je danes brzojavno izjavil pred-1 sedniku Rooseveltu lojalnost in ! vdanost vseh ameriških črncev. Njegova brzojavka se glasi: > "Dvanajst milijonov zamor-» skih državljanov v Zedinjenih državah obnavlja danes svojo obljubo 100-procentne lojalno- J sti Ameriki in njenemu vrhov- ; nemu vojaškemu in mornariš-kemu poveljniku (predsedniku) v boju proti Japoncem, kakor tudi proti vsem ostalim nasilni-kom. Zamorska mladina pričakuje Vašega poziva za neomejeno in polno službo svoji domovini v vseh branžah ameriških vojnih sil." Proces proti primorskim Slovencem in ostalim obtožencem v Trstu Iz obtožnice-je razvidno, da niju splošno razširjena. -venski dijaki in profesoi RIM, decembra. — V soboto se je zagovarjal pred posebnim tribunalom v Trstu, ki preiskuje zaroto proti Mussoli-niju in italijanski državi, Francesco Kauz, ki je obtožen, da je hotel umoriti Mussolinija za časa njegovega obiska v Kobaridu leta 1938. Kauz je izjavil, da ni poizkusa atentata nikoli pod-vzel, kajti peklenski stroj, ki ga je imel v ta namen, je bil tako konstruiran, da bi imel ubiti poleg Mussolinija tudi njega samega in vse ljudi v okolici. Radi tega so se njegovi domači temu uprli, nakar je tudi njemu upadel pogum. Zarota v Kobaridu Zarota je bila skovana teden dni pred nameravanim prihodom Mussolinija v Kobarid, to je 20. septembra 1938. Preko jugoslovanske meje sta prišla dva moža, nakar mu je eden izmed njiju po imenu Kravanja, predlagal, naj umori Mussolinija, češ, da je bil prvotni namen, da bi ga ubili komunisti, zavržen. Kravanja je dal peklenski stroj Kravanja mu je dal ob tej • priliki peklenski stroj, katerega • je on, Kauz, spravil doma v ■ podstrešju, kjer ga je vsako ju-i tro pregledoval. Pri tem pa so ga zalotili domači, nakar ni imel je bila zarota proti Mussoli-— V zaroto so zapleteni slo-rji, ki spadajo pod Italijo. pred njihovimi prošnjami nobenega miru več. Peklenski stroj je razbil, tako da ne bi nihče; izvedel o tej zaroti. Zaslisanje profesorjev in dijakov Za njim so nastopili drug za drugim dijaki in profesorji slovenskega rodu, spadajoči pod Italijo. Vsi so bili obtoženi zvez zi redentičnim gibanjem v Julijski Benečiji. Večinoma vsi ti so zanikali proti sebi naperjene obtožbe ter preklicali tudi večino onih priznanj, ki so jih bili ž2 prej priznali, češ, da so jim bila izsiljena. Kako poročajo fašistični listi Vsi obtoženci se spoznani od svojih fašističnih sodnikov* in njihovih prič za krive, ne glede, so li res krivi ali ne. Da je temu res tako, naj navedemo sledeči primer: Prvi obtoženec, ki je bil v soboto zaslišan, je bil primorski Slovenec Viktor Bo-bek. Reporter lista Lavoro Fas-cista opisuje tako le ta slučaj: "Bobek je najbolj zanikrna kreatura v tej obravnavi. On je slovenski komunist in separa-i tist ter neiskren vohun policije I v zvezah s slovenskimi teroristi, prodajalec nakradenega blaga r in vojaške opreme, propagator, ■ ki izdaja vse in vsakega in ki je i zmožen vsakega, najpodlejšega [ zločina. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST«( Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 ^ Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece................1.......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto...................................................................................$4.50 za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike iir druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 ^ Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, j Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. e^HHH^i 104\ 8 ------ I ZAHRBTNOST JAPONSKIH MILITARISTOV ■ i Japonska je torej končno storila to, kar se je zdelo s skoraj nemogoče: napadla je teritorij, ki je last Zedi- ( njenih držav in Velike Britanije. Udar japonske vojaške i sile na Ameriko, je dejanje obupa . s i Ta obup je posledica kritične situacije, v kateri se je i znašla Japonska zaradi svojega obtičanja v kitajski vojni i in zaradi embarga vitalnih potrebščin, katerega je uve- 1 Ijavila napram Japonski Amerika. — Japonski je grozil silen poraz deloma zaradi hrabre obrambe kitajskega ljudstva, deloma zaradi naše pomoči Kitajski in ekonomskega zadavljenja Japonske od strani Amerike. Ameriška vlada je ponudila Japoncem mirovno poravnavo, dočim sta Amerika in Velika Britanija istočasno obvestili japonsko vlado, da bosta smatrali za nasilno agresivnost vsak nadaljen poizkus Japonske do vdiranja v nevtralno ozemlje. Ako bi bila japonska vlada sprejela te ponudbe, bi bila dobila mnogo več in boljših prilik za rekonstrukcijo Daljnega vzhoda kot pa Zedinjene države in Velika Britanija. Toda sprejetje te ameriške alternative bi pomenilo za Japonsko mnogo več kot pa samo priznanje svojega poraza v Kitaju. To bi pomenilo, konec japonske vojaške diktature doma. To bi dalje pomenilo, potegniti militariste z njih visokega položaja, ko diktirajo deželi svojo voljo, na položaj, na katerem sploh ne bi imeli več nobene besede. In tako je prišlo, da so japonski militaristi — armad-ni in pomorski — sklenili, da vržejo vso silo in moč japonskega ljudstva v desperatno igro za zmago. V oči-gled odločnega zadržanja Amerike in Anglije je bijo japonskim militaristom jasno, da morajo udariti zdaj, ali nikoli. Vstop v vojno od strani Japonske, ni direktna posledica njenih zvez z osiščem. Sicer je res, da je Hitler storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi dovedel do vojne med Ameriko in Japonsko, ker je upal, da bi morala v tem slučaju Amerika usmeriti svoje energije na Pacifik, s čemer bi bil olajšan položaj Nemčije na Atlantiku. Brez dvoma je, da so nemški agentje Vv Tokiju doprinesli več kot svoj delež pri usodepolni odločitvi japonske vlade. Najbrže so Nemci zagotovili Japonski, da Anglija in Amerika ne moreta misliti na kopne operacije v Aziji. Dalje so po vsej priliki sugerirali Japonski, da Zedinjene države in Velika Britanija nimajo dovolj potrebnih ladij za boj na Pacifiku. Izkratka: Nemški agentje so storili vse, kar je bilo v njih moči, da bi prepričali japonsko vlado, da Amerika in Anglija ne moreta poraziti osišča. Toda kljub vsemu pritisku Nemčije, je bila ameriško japonska vojna vendarle plod interesov Japonske, ki so prišli v ospredje v desperatni japonski situaciji. Japonski napad na Ameriko je prišel nepričakovano. Eočim je vsa Amerika mislila, da bodo Japonci napadli južno Azijo, so v svoji drznosti napadli ameriško posest na Filipinih in na Havajskem otočju. Prav v onem trenutku, ko sta japonska poslanca, poslanik admiral Na-mura in posebni poslanec Kurusu delala poklone pri državnem tajniku Hullu, kateremu sta zatrjevala dobro v'oljo Japonske in njeno miroljubnost ter željo po prijateljstvu z Ameriko, so deževale bombe japonskih bombnikov na ameriško posest na Pacifiku. V vsem tem času, ko sta japonska poslanca vodila fe svojimi razgovori in diskuzijami ameriški državni department za nos, se je japonska mornarica z mrzlično naglico pripravljala za presenetljiv udarec, kajti Honolulu je oddaljen od Japonske skoraj 3,000 milj, kar pomeni, da je Japonska naredila že pred tedni svoje načrte za ta napad in da so njene bojne ladje z letali že davno odplule na ono točko Pacifika, odkoder so podvzele ta zahrbtni napad. Predsednik Roosevelt je včeraj ob priliki svojega nastopa pred obema ■zbornicama ameriškega kongresa, sveto zagotovil, da Amerika ne bo samo poski'bela, da bo dobila Japonska zasluženo plačilo, temveč bo poskrbela tudi za to, da ne bo v bodočnosti nikoli več zmožna zadati takšnega sunka y hrbet Zedinjenih držav. 6 Oblasti uvajajo pogon za 'Japonci in ostalimi sumljivimi elementi Vsa dežela je v mrzlični razburjenosti. — Zaščita japonskih konzulatov. — Premogarjem dbvoljena unijska delavnica, da se čim bolj -pospeši produkcijo premoga. WASHINGTON, 7. decembra. — Zakladniški tajnik Morgen-thau je zaprl danes deželne meje japonskim podanikom ter prepovedal vse finančne transakcije japonskim državljanom. Pogon za vohuni in petokolonci Federalni agentje se danes pripravljajo, da pripro vsakega Japonca v Zedinjenih državah, ki bi se jim zdel nevaren. Oblasti imajo vprav v ta namen že dolgo listo vseh onih Japoncev kakor tudi ostalih petokolon-skih elementov, ki bodo vtak-njeni za zapahe, kjer ne bodo mogli izvati nikake škode. Do slej je že zaprtih v koncentracijskih taboriščih nad 1,200 I-talijanov in Nemcev. Varnostne mere vsepovsod CHRISTOBAL, Kanalska zo na, 8. decembra. — Oblasti sk pričele obkroževati vse tuka živeče Japonce, ki so jih areti rale ter poslale pod močn' stražo na Cejlon. Zaščita konzulata v N. Y. NEW YORK, 7. decembra. -Tukajšnji japonski konzulat ii dom japonskega generalneg; konzula so zaščitili močni oddel ki policije. Pažnja na meji SAN DIEGO, Cal., 7. decembra. — Tukajšnji ameriški u-radniki na mehiški meji zadrže vsakega Japonca, ki bi ne hotel oditi iz dežele ali vstopiti vanjo. Pripravljenost v San Franciscu SAN FRANCISCO, 7. decembra. — Tukaj je mobilizirana vsa ameriška pomorska in ar-madna sila. Preklicani so bili vsi dopusti in vsi vojaki morajo biti na svojih mestih, bilo na kopnem ali na bojnih ladjah. Župan San Francisca je izdal proglas, v katerem naznanja, da je mesto v vojnem stanju ter zahteva nemudoma preklic vseh stavk in zopetno takojšnjo obnovo dela. Premogarjem je zadoščeno WASHINGTON, 7. decembra. — Premogarjem, ki so bili nekaj dni na stavki, ker so zahtevali "zaprto" ali "unijsko" delavnico," je bilo ugodeno. Poslej bodo obratovali vsi rovi, ki jih lastujejo jeklarske družbe, ood pravilnikom unijske delavnice, da se čim bolj pospeši produkcija premoga. UREDNIKOVA POŠTA DELNIČARJEM (KAM) NA JUTRO VEM! Za društva, razne ustanove, organizacije in posameznike je mesec december najpomembnejši v celem letu. V tem mesecu napravljajo račune o svojem gospodarstvu, napravljajo pa tudi načrte za prihodnje leto. Takih ukrepov smo se tudi mi držali, se jih držimo in se jih moramo še v bodoče, ako se hočemo šteti med dobre gospodarje in delničarje Slovenskega delavskega doma. Tu j-;--2 Seja "Složnih sester" 1 < članstvo društva "Složne sestre", št. 120 bivše SSPZ, se o- j pozor j a na sejo, katera se vrši v , sredo 10. decembra ob 7. zvečer v navadnih prostorih. Na programu so. volitve odbora za leto , 1942. Po seji bomo imele nekoliko zabave kot običajno. Izmenjala se bodo tudi darila, katerih vrednost ne sme presegati 10c. —Odbor. Vsi na sejo in zabavo! Cleveland, Ohio. — Naznanjam članom društva "Lunder -Adamič in društva Sava, bivši SSPZ, da je vse potrebno urejeno za glavno lptno sejo, ki se vrši v nedeljo 14. decembra ob 1:30 popoldne v sobi št. 1, novo poslopje S. N. Doma. . Bratje in sestre, vaša dolžnost je, da se gotovo udeležite, posebno ker je združevalna in glavna^ letna seja. Mar ni vaša dolžnost, da se spoznate z brati in sestrami društva Sava, št. 87, bivše SSPZ, ki se na omenjeni dan združimo? Tudi od strani članstva Save se pričakuje 100 procentno. Poleg drugih važnih zadev je tudi volitev skupnega odbora za bodoče poslovanje. Po skupni združevalni seji pa bo zabava, ki bo presegala vse dosedanje. Sestra Skabar je že na delu in prepričan sem, da se vam ne bo mudilo. Tudi večerja bo prvovrstna iz gulaža s polento, zeljem in ne vem kaj še vse. Glede bar strežajev pa mislim, da je nepotrebno omenjati, ker društvo Lunder - Adamič jih še posojuje. Tudi godba je gotova. Naš kegljarski team se vdele-ži korporativno seje in zabave. Potem ima besedo naš brat Mr. Poklar, prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan. Da ne pozabim, vsak član, članica, bodisi od društva Lunder-Adamič ali društva Sava, ki se vdeleži^ združevalne seje, dobi brezplačno večerjo. Vabim tudi ostale prijatelje in znance, da nas posetijo pri prosti zabavi. K. Stokel, predsednik Božičnica Škrjančkov Euclid, Ohio. — Kaj hitro čas beži, komaj je poletje minilo, že je Božič tu in pa tako težko pričakovani Miklavž in njegova da-: (Dalje na 3. strani) Slovenski narodni kongres v Ameriki \ NEKOLIKO POJASNILA c j čikaški Amerikanski Slove- s | nec od 25. novembra v uvodniku i z naslovom "Slovenski kongres i v Ameriki" in s podpisom "—n" s t nasprotuje načinu, s katerim je ] . bila zasnovana na konferenci v 1 . Chicagu 15. novembra enotna 1 politična akcija ameriških Slo- ; vencev z ozirom na našo staro i domovino. ] Pisec omenjenega članka, ki : bo najbrže urednik, ima prvič < pomisleke, odkod imajo naše : podporne organizacije avtoriteto za politično udejstvovanje, ko : pa imajo—vsaj nekatere—"v svojih pravilih stroga nepristranska določila glede politike." V tem slučaju je vsem jas- ; no toliko, da tukaj ne gre za ^ običajno ameriško strankarsko politiko ,temveč gre samo za bo-| dočnost Slovenije v kakršnem j t koli političnem okviru, torej za'i b izredno zadevo, za katero se or-| o ganizacije lahko zavzamejo ne' o glede na to, če je kaj glede tega ] - v pravilih ali ne. Prav tako ni a pomožna akcija za stari kraj ni-i- kjer dovoljena v pravilih, o Drugič je urednik Amerikan-č skega Slovenca proti temu, da bi e bile v vodstvu ali v ospredju se-j danje politične akcije ameriških i Jy Slovencev v prid naši stari do-j 'j movini osebe, ki so imele med j _ zadnjo svetovno vojno opraviti | t z znanim "milijondolarskim| Lj fondom." V zVezi s tem fondom I omenja pisec "čudne vloge," kil so jih v zadnji vojni igrale nje-! mu neljube osebe, dalje pravi, a da "ameriški Slovenci tistih žalostnih sjučajev še niso pozabi-li" in "zato in radi bolje strpno-a sti na vseh straneh bi osebe, ki so tako in tako kompromitirane v preteklosti, ne smele imeti svo-h jih prstov pri taki skupni syza- jemni akciji." x Sedanja politična akcija ame-| riških Slovencev, kolikor je že v j teku, bazira na predstavništvu vseh slovenskih centraliziranih podpornih, kulturnih in politie-v nih organizacij v Ameriki, katero je nepobitno—drugega predstavništva sploh ni!—in nihče, ki hoče biti pravičen in demokratičen, ne more diktirati organizacijam, koga naj pošljejo kot svojega zastopnika na konferen-5- ce in zbore. To je eno. Drugo pa e je—in to j £ glavno—-da do danes še ni bilo nikjer in od nikogar j i- nobenega avtentičnega dokaza,! da so osebe, ki so med zadnjo j svetovno vojno vodile Slovensko j republičansko združenje oziro- . ma Jugoslovansko republičan- ] sko združenje ali takozvani "mi- , lijondolarski fond," zakrivile kakšno nečastno dejanje, da bi j bile kaj poneverile ali ukradle, ( ali da bi bile izkoristile tisti fond ( v svoje osebne koristi ali na ka- j kršen koli način upravičile urednika Amerikanskega Slovenca, da sme njihovo delovanje v zvezi z omenjenim fondom imenovati "čudno vlogo" ali "žalosten slučaj" ali kakšno "kompromi-tiranost." O "mili-jondolarskem fondu" je bilo že prelitih na galone črnila v kritikah, a vse to so bila , gola zabavljanja brez trohice kakšnega dokaza, da je kdo kaj zakrivil pri tem. Na drugi strani so bili od vsega začetka objavljeni natančni računi, koliko je kdo prispeval, kam so šli izdatki in koliko je preostanka; ti računi se objavljajo še danes, redno vsako leto od poverjeništva, ki ima preostanek fonda v oskrbi. Pripravljalni odbor Slovenskega narodnega kongresa ni pooblaščen govoriti v imenu poverjeništva tega fonda, vendar z lahkim srcem reče, da se zdaj približuje čas, ko nam bo preostali fond prav prišel, če bodo ameriški Slovenci nastopili enotno in možato za svobodo in demokracijo svojih rojakov v stari domovini—za tisto svobodo in demokracijo, za katero je na tisoče ameriških rojakov prispevalo v "milijondolarski fond." Apeliramo na rojake, ki imajo kakršne koli predsodke v tem ali onem oziru, naj bodo danes sami najboljši zgled strpnosti ali tolerance in naj ne mečejo polen pod noge onim, ki so pripravljeni delati in se žrtvovati, kolikor jim je mogoče, za boljšo bodočnost naše stare domovine. Prvič v zgodqvini slovenskega naseljenstva v Ameriki so danes možnosti za enotno.nastopanje, za enotno akcijo v prid Slovencem v stari domovini in naše iskreno mnenje je, da pred to možnostjo se morajo umakniti v ozadje vsi predsodki, ki so vpričo naloge, katere se lotevamo— zelo, zelo malenkostni. —Za pripravljalni odbor Slo-jvenskega narodnega kongresa: Ivan Molek, tajnik. 1 ŠKRAT l\ LADO MURNIK: " j' ^ Senini naše Koprnele k Meni so dffli kofedre, ki * J e pa po nesreči polila P° P j /se je gledalo namei Sra® e bilo. Najrajšo bi bila » )od mizo. Mama je bila, g1 ^ luda! Striček Nande je Pa tel: "Nisem mislil, da si * ; aolitična!" Potem pa mi $ j j "očil drugo kavo, ker je , iavalir. Tudi papa je bil ^ rolje in je rekel: "KatoHJJ ta prt oprali, to je zdaj ™ pereče palitično vprašanje- ^ Vsi so se mi smejale. Ta-notek pa je prišel hrvaški ček Pajo! In kdo je bil z J kaj mislite? Gospod Migec! Presneto! — Kaj? je Striček pa je rekel, da naša kuharica povedala. ^ ^ smo šli in potem je priše qj,3 spodom Migcem za naB11'veSe-smo pozdravili z velik«11 Ijem. tf Gospod Migec je še ve^ ^ ko majhen Migec, kakor J ^ prej. Izredil se je pa ta ^r je skoraj čisto okrogel j. šolski glabus. Na glavi ^ ^ sok cilinder, da bi bil i ji. Na nosu ima ščipah1"1. ^A ni špagi, da bi imel boil ^ obraz. Na trebuhu se /^pS debela zlata veriga. Na ima polno prstanov s £ ^ kamni, da se vse bliska> miga gospod Migec. ^jfli Gospod Migec je P°sta^, pitnih jonar! Pridobil si je ^ ^u-lijonov dinarjev z moko 1 ^ se go goljufijo. Vprašal je'dru-sme udeležiti naše prij#>\ V5> ščine na stolu pri naši s® o-so plesali okoli njega, ^ ^oli zlatega telička (Je g0vO' pozneje striček Nande)- ^ ve-ril je o samih vagonih 111 velikanskem dobičku. O ti P ti Migec! pf Sedel seveda pri »aS , neli, ki je že komaj čaka ■ ^ je vsa rdeča, kakor hi blgtra^° jana v šoli. Bila je res pf lepa! Gospod Migec j° -1 požiral z očmi. Mama me je hitro glej; k sebi in mi zažugala; ^ D1 da ne boš kaj izčvekala. ^tj škodovalo Koprneli! p) povem, če ne, boš že V1 bo! (Nadaljevanje^^' ^SEKARKOU^, potrebuje se od zobozdr^je bodi izvlečenje rob, zeb in enako lahko dob^ še polno zadovoljstvo P.yfl Župniku, ne da bi zgubi1-1 P ^ dosti časa. Vse delo je ?* ^i' kadar vfcm čas pripušča-ni naslov: 6131 St. Clair A*e' vhod na 62. cesti^ Knamovo »WUlUIil, i»tl. EKAJ IK NABORNIKE 1 IN ODPUSTNIH ; Federalna vlada hoče poskr- ^ za rehabilitacijo onih mla- , ^čev, ki so bili pri naboru od- j ' ozirom oproščeni od voja- ( 5 službe radi slabega zdravja. ( "i Poizkus ozdravljenja teh , Urnikov bo na zobozdravni- itn polju. Prizadetih bo več , '100,000 registrantov (mla- j "'čev, ki so se prijavili za ob- * ino vojaško službo), katerih ] Sovje je v takem stanju, da ( 1 naborna komisija mora od-; i ' !i Zborna oblast (Selective tvice System) bo izvajala ta °2ram potom svojih krajev- 1 Podružnic, local boards. Te komisije bodo odredile j Zdravniško pomoč s strani j listov v dotičnem kraju. Fe- ^ r%a vlada bo plačala za r '0ske zdravljenja. r ki bodo imeli svoje zo- t Opravljene na stroške fede-8e vlade, so oni v starosti od . 0 28 let, kakor izjavlja s Jenant Commander C. R. £ ls> glavni zobozdravniški i stnik naborne oblasti. Lokalni i °rni sveti bodo pozivali na- ž nike in dali preiskati njiho- ( ^obovje. Oni, ki imajo zobe v i ein stanju, da ni upanja, ,da ] t?e dali popraviti tako, da bi ; ^ sPosobni za vojaško službo, ] 0 kratkomalo odpravljeni. < Pa, vštevši one, katerih i al)iliteicija je dvomljiva, bo- i ^gledani od vojaške pre- j valne postaje v svrho nagega pregled a n j a svojih ] ' ^akor se pričakuje, zobo-avniško delo bo v glavnem ] ,, 11 j en je, zdravljenje infek- ] ^nadomestitev manjkajočih ] D 1 f apJl bo vsa stvar pod vod- ' ,.ri1 naborne oblasti potom;' Javnih podružnic in njim pri-zdravnikov in zobar jev, ,a^3ko popravijenje zob bo v ( p privatnih dentistov v , 111 kraju, kjer pacijenti ži-'j fc h ^ so zobne napake prispele ecJi poedini vzrok, da mno-.^borniki niso bili sprejeti v jjjSko službo, se je vlada od-a izvesti tak rehabilitacijski t°ram. Kasneje se bo zdravja rehabilitacija raztegnila , druge zdravstvene napa- J • 1 se dajejo popraviti. To se >°rda kakih 100,000 ljudi.1 .^habilitacijski program gre lo 'ka Za tem, da približno ^ 0 mladih mož-, ki so v ta-1 . stanjda ne morejo biti ,eMi v vojake ra(ji slabega ieaVja' vzpostavljenih v sta-„ ^ravih in sposobnih rekru- L j( se pospeši zopetna zapo-)j ! vojakov, odpuščenih od L8*® službe in se jih napoti UstrijG) ki so najbolj važne, Štposredovalnice dela % J^P^™6^ Offices) v ^Ažavah otvarjajo posebne v^a ravnanje onih 200,000 ^^■■■HHMii b OLAJŠAVA Plečih mišic ^ VSLED "ItBTOBOLA IN ^LUMBAGO ■R- ra— K JOHNSON'S *ED CROSS BLASTER PREKO 50 LET ^^DAJ^V LEKARNAH mož, ki bodo dne 10. decembra povrnjeni v civilno življenje, s Prvi tak urad je bil otvorjen v \ državi New York že koncem ok- i tobra. r Ti uradi bodo poizvedovali £ zlasti, kako sposobnost in izvež- j banje imajo ti ljudje za delo v r obrambnih industrijah, in bodo dobivali takoj delo za one, ki so j voljni in sposobni. Posebni posredovalni uradi, nastanjeni v vojaških taboriščih, bodo jemali v ozir le one vojake, ki so sposobni za nujno ^ potrebna obrambna dela. — £ Common Council — FLIS. • i - 1 I Michael A. Feighan «pazna- c nja kandidaturo proti x Sweeneyju 1 (Nadaljevanje s 1. strani) j kongresniku Sweeney-u s sle- a herne javne pozornice v njego- £ vem distriktu in kandidirati 1 proti njemu za demokratsko nominacijo za kongres v 20. distriktu prihodnjega avgusta. "Bliskoviti in osupljivi napad Japonske na Ameriko nas je na- j šel pripravljene na borbo po za- < slugi, dalekovidnosti in razsod- j nosti predsednika Roosevelta, < in ne po zaslugi kongresnika g Sweeney-a, ki je glasoval proti!] obvezni vojaški službi, proti re- ] viziji nevtralnostne postave, ] proti pomoči za Anglijo in Rusi- j jo in druge države, ki se bore ] proti osišču, proti podaljšanju j obvezne vojaške službe, in proti : vsaki in sleherni predlogi za o- \ brambo, ki jo je priporočal naš predsednik. ] "Kongresnik Sweeney danes lahko glasuje za vojno in se zavija v ameriško zastavo od danes naprej, ampak nikdar ne ; more zbrisati iz src lojalnih A- J merikancev v Clevelandu syoje- . ga podlega izdajstva do svoje- , ga predsednika tekom zadnjih ( josem let. , "Jaz tem potom slovesno iz- • javljam, da bom sedaj in v bo- 1 dočnosti stal za našim vrhovnim poveljnikom brez oklevanja in brez obotavljanja." Kakor znano, je Sweeney lan- s sko jesen zmagal z zelo pičlo v večino. Mr. Feighan, čigar kampanjski vodja je bil John Gornik Jr., je takrat dobil večino b glasov v 32. vardi, kjer odločuj t: jejo glasovi ameriških državlja- p nov slovenskega porekla. s - p Ameriško delavstvo izjavlja svojo lojalnost predsed- Jj| niku in vladi (Nadaljevanje s 1. strani) premogarske organizacije, je po- ^ dal danes izjavo, da se pridru- ^ j -P zuje s svojo podporo vsem onim r ki hočejo podpirati "našo vlado , do dneva končnega triumfa." x Tozadevna Lewisova izjava je ? bila podana ob času, ko so hitele vse delavske organizacije za- ^ trjevati svojo polno podporo vladi in ko je napočil v ameri-ški obrambni industriji prvi dan . brez stavk. ^ s Green jamči za Federacijo f William Green, predsednik ^ Ameriške delavske federacije, je ^ izjavil, da bo ameriško delav- ^ stvo poslej produciralo, kakor ni še nikoli produciralo nobeno . drugo delavstvo sveta ter bo ^ skrbelo, da bodo ameriška armada in mornarica kakor tudi naši zavezniki preskrbjeni z mu-nicijo in drugimi materialom, ' potrebnim za končno zmago. \ Dalje je izjavil, da bo postala I j protistavkarska politika Fede- I j racije 100 procentov učinkovi-ta. - . .! Izkrcanje Japoncev pri jj Manili; boji v Thailandu X (Nadaljevanje s 1. strani) se nahaja v Tokiu nemški gene- i! ral Nefssel, letalski strokovnjak in bivši adjutant nemškega le- ;j talskega maršala Hermanna ]i Goeringa. Nemški general se nahaja v Tokiju v svojstvu sve- j ji tovalca japonske letalske sile. j:j Prelom med Grčijo in Japonsko i LONDON. — Grška vlada v Londonu je danes odpoklicala • svojega poslanika iz Tokija ter | sporočila ameriški vladi, da je v vseh ozirih solidarna ž njo. Boji na malajski fronti SINGAPORE. — Japonski bombniki so zgodaj danes zjutraj metali bombe na Singapore. V severni Malaji se vrše srditi boji med Angleži in Japonci. Angleške čete so razbile veliko skupino japonskih vojakov, ki se je hotela izkrcati. Preko Siama proti Burmi Japonske čete se pomikajo preko Thailanda ali Siama, čigar čete so kapitulirale pred Japonci, proti angleški Burmi. Angleško postojanko v Hong-kongu so ponovno napadli japonski bombniki, in zdaj se pričakuje na Hongkong tudi napada japonskih kopnih čet. Izkrcanje blizu Manile MANILA, P. I., torek, 9. decembra. — Poroča se, da so se japonske čete izkrcale, in sicer s pomočjo petih kolonistov, japonskih "ribičev", na otoku Lu-bang, ki leži blizu vhoda v Manilo. Japonski radio naznanja, da sta oba otoka, Guam in Wake, v japonski oblasti. Krdelo japonskih bombnikov je zgodaj danes zjutraj napadlo Manilo, pri čemer je bombni- s kom izborno služila jasna me- i sečna noč. V raznih krajih iz- i ven Manile je bilo najmanj 350 t izgub na človeških življenjih. s Urednikova pošta i --5 (Dalje s 2. strani) 1 rila: Stari in mladi so ga vesele, mladina ker v Miklavža veruje, 1 stari pa ker ob grenkem spomi- 1 nu na nekdaj res tako vesel 1 praznik kot je sveta noč. ] Zdaj nam tako zagreni ta be- 1 seda, da se človek res sam sebe vpraša, ali je res to božična do- € ba? ' Ne, ni, tam ker je vladal mir j in blagostanje, Je zdaj klanje, j Presrečna je naša tu rojena , mladina, ker je nobena taka ljii-sel ne navdaja iz dneva v dan veselo raja in brezskrbno tu živi, ter ne ve za tuge svoje, ne za 1 žalosti srca. Mi jim tega ne kra- : timo, kadar nas povabijo, da se tudi mi ž njimi zabavamo. Škrjančkitu v Euclidu se pripravljajo, da nas zopet razve-sele, kakor je to njih običajna : navada. Slišala sem nekaj, da bo zelo 1 ____ ___r zanimivo, mislim da dosedaj še ni bilo tako pomenljive Božič-nice, kot nam jo škrjančki obetajo za letos pod novim vod-stvom. Torej vabi se vse dosedanje r in še mnogo novih ljubiteljev g slovenskega petja in dramatike, j ki se jo uči naša mladina. i Ne bom podrobneje opisova- ^ la, le pridite in videli boste, da 1 vam ne bo žal za tistih 40c, ka- c tere boste žrtvovali za to preko- f ristno slovensko pevsko družino, r to kar se še obdržati da. g V nedeljo 21. decembra ob ^ 3:30 uri popoldne vsi v Društ- c veni dom na Recher Ave. na j božično predstavo in Miklavž bo obdaroval vse otroke v spremstvu starišev. Za plesaželjne bo skrbel Toni Malovašičev orkester. Razume \ se, da za lačne in žejne bo poskrbel zato pripravljeni odbor. K. R. j Išče se ženska za delo v kuhinji v gostilni (beer parlor). Dobra plača. Poizve se na 783 E. 222 St. Tel.: IVauhoe 7083. ' , Stanovanje 5 lepih sob in kopalnica, avtomatični gas fornez, se odda v , najem odrasli družini na 6822 ; Edna Ave., spodaj. | želim dobiti družino, katera ! bi skrbela za snago dvorišča, ker se gospodar seli izven mesta. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. VeStio prvovrstno delo. Popravljamo sta-i-e čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čev-| ljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIJCAR 16131 St. Clair Ave. Podružnica št. 3, S.M.Z. Na letni seji podružnice št. 3, Slovenskem oške zveze so bili iz voljeni sledeči uradniki za leto 1942: Joseph Hočevar predsednik; James Kastelec podpredsednik, Chas. Benevol tajnik, Andrew Maček blagajnik, John Intihar, zapisnikar. Nadzorni odbor Joseph Sede j, Jack Jane in John Gorišek. Za pomožno akcija JPO-SS Frank Kastelec zastopnik, James Kastelec namestnik, za Slovenski dom na Holmes Ave. Chas. Benevol zastopnik. — Seje podružnice se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH? Hitro pomoč dobite s Pain-Expeller-jem, čudovitim mazilom, ki ga rabijo tisoči. Nad 18 miljonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain - Expeller s Sidrom na /^fi^X PAIN-EXPELLER Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 General Electric ledenice General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Philco Radio. Cene zmerne 1 I Anton Dolgan 15617 Waterloo Rd. Thi sKI N G oFaIT Cough Mixtures —Acts Like A Flash The King of all cough medicines—Buckley's CANADIOL Mixture—has been used for years in over 70% of Canada's homes. Fast working, triple acting Buckley's Mixture quickly loosens and raises phlegm lodged In the tubes—clears air passages—soothes rasped raw tissues, one or two sips and worst coughing spasm ceases. You get results fast. You feel the effect of Buckley's instantly. At all druggists. NAZNANILO DIREKTQRIJ SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA, 15335 Waterloo Rd., Cleveland' Ohio naznanja vsem delničarjem, in društvom delničarjem, da se vrši REDNA DELNIČARSKA SEJA Institucije Slovenski Delavski Dom, DNE 23. JANUARJA, 1942 Za direktorij, Vincent Coff, tajnik. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt iz-* trgala iz naše srede našo ljubljeno soprogo in mater Thereso Prijatel rojena Trhlen Umrla je po dolgi in mučni bolezni dne 22. oktobra 1941, v starosti 53 let. Pogreb se je vršil 25. oktobra iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ter na Calvary pokopališče. Bila je članica društvi Sv. Anne št. 4, SDZ in S..ž Z., podružnica št. 25. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence h krsti drage pokojne. Ta izraz ljubezni napram nam je bil v veliko tolažbo. Dalje se najlepše zahvalimo onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brala za mir duše pokojne. Zahvalo izrekamo onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo. Hvala vsem onim, ki so prišli pokojno kropit ter jo spremili na zadnji zemeljski poti. Zahvalo naj sprejme Joseph žele in sinovi pogrebni zavod za vzorno urejen pogreb in prvovrstno poslugo. Zahvalo naj tudi sprejme čst. g. ReV. Sodja za opravljene pogrebne obrede. Ti pa, draga, nepozabna soproga in mati, počivaj v miru in rahla naj' Ti bo ameriška gruda. Spomin na Tebe pa bo ostal v naših srcih za vedno. / žalujoči ostali: ANTON, soprog ANTHONY, JOHN, EDWARD, VICTOR, STANLEY, , sinovi THERESA, hči SHIRLEY-ANN, vnukinja, RICHARD, vnuk LOUIS, brat RFANCES, sestra, v St. Clairsville, O. Cleveland, Ohio, 9. decembra 1941. ★Poseben hladilnik skrbi, da ^s^V^ se meso več dni ne pokvari. fami|y si™ 7 cu- +10 kvartov vsebuioč nredal model JB7"C' wl,h ,amou' THRIFT , , Vart0V VSCn !0C Predal UNIT. Bl)i|t t0 ia,t „nd to «av. you skrbi, da socivje ostane money (hr0Ugh lht ytar„ sveže in okusno. ^ ★Mnogo prostora za stekle- ★Suha shramba za 31 kvar- V | Q^^O GENERAL ® ELECTRIC ANTON mm DOLGAN 15617 Waterloo Rd. ^^A^ IVanhoe 1299 NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST • 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo « brezplačno Lastujte delež v Ameriki Če bo vaša zastava padla, boste vi zgubili svobodo. Vi lahko ohranite to svobodo s tem, da DANES kupite "Defense Savings" znamke. Posodite stricu Samu desetico in pomagajte, da bo zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte delež v Ameriki! "Defense Savings" znamke dobite na bankih ali poštnem uradu. FRANCE BEVK ' 17 LJUDJE POD OSOJNIKOM "Oče," se je oglasil Tone, > "jaz sem mislil iti k železnici." ] "Po kaj k železnici?" 1 "Da bi si kaj prislužil." { Krivec je zastrmel v sina, ki I ] je pogledal v mizo. Že nekaj ča-11 sa je opazoval njegovo zamiš- ] ljenost in nezadovoljnost. Pogosto je omenjal fante, ki so! i hodili v svet, žvenketali 's tolarji v žepu. Možu je bilo, kakor ] da mu grozi nesreča. "Ali nimaš doma sklede?" mu je očitajoče pel glas. "Ali ti čeaa manjka? Gmajno bomo iztrebili, nato bomo posekali les, da popravimo hišo ... Ko bo to narejeno — ti ne bom branil," se je preplašil sinovega upornega pogleda. i Ko so naslednjega dne v gmaj ni zapele sekire, je prišel Jer-nač na prag in gledal od daleč. Tesnoba mu je legla v dušo. "Kaj gledaš?" si je Peter otrl znoj s čela. "Čez nekaj let bodo tu njive in travniki. "Pa še hišo si postavi," je rekel sosed malce strupeno. "Hiša že stoji," je ušlo Krivcu. . Jernaču se je zameglilo pred očmi. Šele tedaj mu je nekaj čisto jasno stopilo v zavest in ga stisnilo za srce. Odkar je bil Vid pri hiši — pozimi je delal pri železnici — je šlo na bolje z gospodarstvom, vendar se je zaman upiral, da bi se rešil dolga. Vid je računal na tisto gmajno, a zdaj se mu je Krivec s svojo grdo mislijo pode-lal prav pred hišo. Z vzdihom je sedel na klop in se zamislil. Pipa mu je ugasnila. Od bregov so odmevale sekire. 31. x Tončka se je bila že vrnila s! fare. Jerica je težko pričakovala njene druščine. Bratovo smrt je bila vdano prebolela. Življenje pri Ruparju je bilo težko. Res, da se je bila strina naglo postarala, se unesl^i, vendar je ni nikoli minila zadirčnost in če-mernost. Bili so ves čas brez hlapca; najemali so dninarje, dekle se je moralo oprijeti nekaterega težkega dela. Jerne-jec je bil muhast ko vreme. — Zdaj tih in zamišljen, delaven, pa se je napil in se vedel ko norec. Izgubljenih pravd nikoli ni mogelp reboleti. Dolg ga je stiskal za vrat in ga je dušil. V hiši je bil tih pekel. * Dekleti sta bili najsrečnejši, kadar sta bili sami. Zveečr sta - ' -■•..-■— v mraku sedeli v kamri in se zle- , pa nista nagovorili. Ali pa sta _ tiho ležali in prisluhnili v fan- ( tovsko petje, ki je prišlo mimo hiše, se izgubilo proti Ledinam. V srcih so se jima prebujale dekliške sanje. Nekateri večer je potrkalo na okno. Tončka je vstala in šla odpirat. Kratko šepetanje v mraku, nato se je okno znova zaprlo. Jerica se je delala, da spi. Ko se je neke mesečne noči Tončka zopet vrnila k postelji, jo je Jerica pogledala s svetlimi očmi. "Ali ne spiš?" "Ne." Tončka je sedla k nji. Zdelo se ji je, da bi rada govorila, nekaj povedala, a ne more pričeti. « "Jerica, ali te nihče ne pride klicat?" Od mesečine obsijani obraz ji je gorel od zadrege. "Ne," je odgovorila Jerica. "Jaz nimam miru," je Tončka od rahlega sramovanja zaprla oči. "Kdo?" "Krivčev Tone." "Ali ne dela pri železnici?" "že. Pa pride včasih tri ure daleč. Moj Bog — ali ni neumen!" Obmolknili sta. Zdelo se jima, je, da slišita korake okoli hiše. "Menda Krivec na nekaj računa," je zopet povzela Tončka. "Pa se bo urezal." "To vse nič ni, da se imata le vidva rada." "Ne maram ga." Dekleti sta čutili, kako sta se jima po teh besedah še bolj zbližali srci. Sede na postelji sta se tesno objeli. Jerica je gledala Tončko, kakor da je ne razume. Počasi, besedo za besedo, ji je j tudi ona razodela svojo skrivnost. Povedala ji je, da misli na nekoga. Ime ji je zamolčala. "Vem," je rekla Tončka. — "Vem. Normanov Rudi." Jerica je prikimala. Od burnih občutkov ji je bilo do smeha in do joka. Zazrla se je v mesečino, ki je trepetala v oknih. V duhu je gledala visokega, plavo-lasega fanta, z zavihanimi brki in vedrim čelom. Delal je nekje v rumunskih gozdovih. "Pa tega nfkomur ne pravi," se je nenadoma zdramila iz misli. Znova sta bili tiho. "Jaz nimam nikogar rada," , je čez čas vzdihnila Tončka. i Besede so ji prišle kakor iz žalosti. Jerica jo je pogledala, ni vedela, kaj naj ji reče. Oslo- s< nila se ji je na ramo. Ni jima bilo več do spanja. ei Vi 32. ta Pri Krivcu so bili popravili t< hišo. Bila je najlepša v vasi, vsa k se je vetila izza drevja. Janez je o prostem času od- k hajal na gmajno, ruval koreni- L ne, valil skale, spreminjal puščo v rodoviten svet. Tone je kopal j v Baški dolini, le v najhujšem delu je ostal za kak dan doma. q Krivcu ni ušlo, da nori za Tonč- v ko. To mu je godilo. Vznemir- n jala ga je fantova zamišljenost, n čuden nemir. Skomizgnil je z j rameni. v "Dajmo času čas," je zamr- r mral predse. ž O sveti Ani je Krivčevka le- r gla. Dolgo vrsto let je zgodaj * vstajala in pozno legala spat. Občutila je le malo nežnosti, tako do sebe kakor do drugih. U-mrle hčerke nikoli ni popolnoma pozabila. Bila je tiha, skoraj od- j ljudna ženska. Od poslednjega ' poroda, si ji počasi pešale moči. Ni utegnila počivati. Moški so j hodili po delu, gospodinjstvo je slonelo na njenih ramah. Vča- ^ sih je globoko vzdihnila, a nikoli ni legla. Nekega jutra se je zaman trudila, da bi vstala. No," jer ekel Peter kakor po navadi. žena se ni ganila. i Krivec je stal pred posteljo in 1 strmel na Katro kot na pokvar- ; . jen stroj, ki mu je nenadoma odpovedal, žena je molčala i© ga plaho gledala; ustnice so ji trepetale, skoraj bi bila planila . v jok. Peter se je zamislil. "Pojdi doli k fari," je rekel ! Francetu, "in dobi nam deklo!" Naslednjega dne je bila dekla že pri hiši. Majhno, modro-oko dekle s plakim pogledom. Poljančeva iz Ledin, j Krivec je premeril njo in j ; Franceta, rahlo sklopil veke. j 1 Stresnil je z rameni, kakor da [ odganja bedasto misel. Ozrl se J je na stezo, ki je vodila od Koša-' na do Graparja. Pon ji je tekel | Košanov študent in izginil med macesni. Poldne je bil na počitnicah. Potegnil se je bil; obleka, obraz " in roke so mu bili gosposki. Po-1 sedal je več pri Graparju ko do-~j ma. Z Lojzetom ga je vezalo tesno prijateljstvo. Graparica je T rada videla to znanje. Težko ji 1 je bilo le, da se je sin bolj zanimal za knjige kot za delo in da „ je morala radi tega požirati o-pazke sosedov. Krivec je stal pred njo z rokama v žepih in s smehom na licih. " "Ali boš dala Lojzeta v šolo?" "Saj je vsak dan v šoli," mu z je odgovorila. "V polje gre, a knjigo nese s seboj." "Ti, ki imaš štiri, bi bil lahko mega šolal," mu je rekla neje- ki ,-oljno. "Jaz imam samo Lojze- pi a, ta naj bo gospodar." di Krivec je molčal. Bilo mu je s« :ežko zatreti misel, ki mu je ki kljuvala v glavi. ši "Ali moraš vedno zijati v os knjige?" je Graparica oponesla j< Lojzetu. v: "Bomo pa pili in razgrajali," o< je rekel študent. Graparica se je nasmehnila. -Opazila je bila, da Poldeta ne j p reže na hišo le Lojze, ugajala mu je tudi Cilka. Kjerkoli se je k mudila, v kuhinji ali v izbi, tam je bil tudi študent. Če je šla v Vrt po vodo, je šel za njo. Nikoli ri nista govorila'o ljubezni. Polo- v žil ji je roko čez pas, ona se ga ni otresla. t To Krivcu ni ostalo prikri- r to. "Ti, kaj pa Cilka?" je vprašal " Janeza nekega dne. Fant je zardel. Dekleta ni bil d pozabil, nasprotno, v mislih nanjo je bil ko nor. Pozabil pa ni bil tudi besed, ki mu jih je bila rekla na brvi. Od takrat se je ni več upal ogovoriti, ne se ji ozreti v oči. "Ne vem," je stresnil z rameni. "Ne veš? študent se smuka o-koli nje. Če bo gospod, kaj bo z 1 njo? Ali boš mar pobral ostanke?" 1 Besede so zadele fanta v najobčutljivejšo mesto njegovega s samoljubja. Popadel je nož, ki je ležal na mizi, in ga je z vso j silo treščil na pod. ] Peter je ostrmel. Ob pogledu na sinov spremenjeni obraz ga ^ je pomrznilo po telesu.' Molče se je okrenil in odšel na hlev. Našel je Franceta in deklo, ki sta stoje ob steni govorila in se držala za roke. Ko sta ga zagledala, sta zardelač se naglo izpustila in brižno valila seno skozi line v jasji. "Minka!"-| Dekle se je ozrlo. "Pojdi v vežo! Kadar smo mi < doma, ti ni treba pokladati." Dekle je pogledalo fanta in odšlo. France je čakal, da mu ■ oče reče trdo besedo. Ni mu rekel tiste, ki jo je pričakoval. "Ali si že kdaj mislil na to, da se boš moral oženiti?" "Ne." "Materi ne gre na bolje. Treba nam bo nove gospodinje. Kdo bo leto za letom plačeval de-1 klo?" Francetu je bilo težko govoriti. Zardel je gledal pod noge in molčal* "Beračice ne maram," je dostavil oče trdo. "Imeti mora pod • palcem. Si razumel?" France je nemo prikimal. Bal ' se je, da bi izgovorjena beseda . ne povedala tistega, kar je moralo ostati še skrito. 33. n k železnica je stekla. Nekateri, g ki so bili v svetu, so se zdaj pri- t peljali domov. Med drugimi tudi Zormanov Rudi. Nekateri so se vrnili od dela v Baški dolini, 1 ki je zopet dobivala svoje prejšnje lice. Volbenk, ki je vsa leta 2 ostril svedre v kamnolomih, se 1 je ustanovil pri fari. K sebi je vzel mater, ki je bila že pred leti odšla od Krivca. s Trije — Rudi, Volbenk in Vid ■— so se našli v ledinski krčmi in s pili. "Kje si bil, Rudi?" je vprašal tovač. "V gozdovih sem se vical." "Zato ti pa poje v žepih," je ' rekel krčmar. "Pa ti, Vid? Že več tednov te nisem videl." "Ne utegnem. Jernaču je šlo tolo čez nogo. Ne vem, kaj bo z njim." Če umrje," je zinil Volbenk, "boš ti gospodar." Tega pa res nočem. Rekli bi, da sem se zaradi tega vrinil v hišo. Proč pojdem." "Boš že šel, če te poberejo k vojakom. Seveda, če ne misliš k ; Ruparju ..." Volbenk je hudobno pomeži-kal z enim očesom. "K Ruparju že ne." "No, da: Saj ti bodo še sestro pojedli." "Tako hudo le ni. Dobro ji res ni, pa saj tudi drugim ne godejo angel j ci." "Menda se moži. Tako sem slišal, da Kocjanov sili za njo." "Kje si to slišal?" je privzdigovalo Rudija. "Kdo to govori?" "Kje kdo? Vsa vas govori. In če bi tudi ne govorila, sam se je bahal." Rudi je ves zardel f lica. Volbenk tega ni opazil, še bi bil čvečkal, da mu ni Vid namignil, naj molči. Vid in Rudi sta odšla proti Krnici, vso pot nista spregovorila pet besed. Jerica je bila pravkar začu- mela, ko je nekdo potrkal na o-. ( kno. Predramila se je, dvignila s glavo in prisluhnila. Zunaj je bila tema. "Jerica!" Spoznala je glas. Vid! Ogrnila se je in odprla okno. "Kaj mi boš, Vid?" Tedaj je zagledala za njim še drug o- i braz. "Saj nisi sam." "Rudi je." Pozdravila sta se. Ko mu je ' segla v roko, je vsa drhtela. j j "Ali se res možiš?" jo je vpra-' šal Vid. "Kdor je to rekel, laže." "Da vzameš Kocjanovega?" "Ni res. Ne maram ga." "Kako pa, da govori o tem že ; vsa fara?" ; "Vsa fara že ne. Če govori on, kaj mi mar! Klical me je, a mu( » nisem odprla." ' Bilo ji je težko pred fantom, na katerega je mislila vse noči. ' Hkrati je bila užaljena. Glas se! ji je tresel, solze so ji stopile v ' oči. 7 Rudiju se je zasmilila. c "če ni res, ne jemlji si teh be-j { sed k srcu," ji je rekel. 1 Ko je zopet legla, se ni mogla' " umiriti. Veter ji je donašal iz Stanovanje se odda 3 sedem sob in kopalnica, spodaj, na 1105 E. 66 St. i g 11 Posojilo lahko dobite, samo na prvi mortgage in sicer po 4%. Naslov . se poizve v uradu tega lista ali " pokličite HEnderson 5311. )- ______ PRODA SE HIŠA a e za 2 družini; ima 10 sob, 2 fur-neza in dve garaži. Nahaja se [_ na 876 E. 141 St. Odgovoren U kupec jo dobi pod jako ugodni-j mi pogoji glede mesečnih odplačil. Vse informacije dobite ti Pri MATT PETROVICH 253 E. 151 St. 1- KEnmore 2641-J 9. decembra^ j laljave drobce fantovske W < mi: "Al že spavaš, dekle m°Je< jaz ti voščim sladko lab*« v It noc ... Ne, Jerica ni mogla spati- y ' 34. - Krivčev France je posta'w V( co zamišljen. Oče ga je |Pj\ /al s pozornim očesom, P0^ U je na vasovanje. Sin je ® , | Vsak večer je zgodaj odM» , z izbe in se izgovarjal, © spat. ■ j fDaJie prihodnjič) ^ j ^^^^^^^^^^^^^^^ Mi ljudje, ki živimo.^ zvani moderni dobi, cu ^ krat razne motnje, ki P ^ čaj o glavobol, slab tek P j, ^ in slabosti v želodcu. c , ^ utrujene in razdražlJlV1 ^ ter ne moremo spati- ,avil me Vzroki so različni: ^ tej ^ na hrana in slaba Pre ® vp]i