KATOLJSK CERKVEN LIST. „Danicau izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za čet»rt 1. ta 1 gl. 20 kr Ttiskarnici »prejemara za celo letu 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl.80 kr., za V4 leta 90kr..ako zadene na ta dan praznik, izide .Danica' dan poprej Tečaj XLII. V Ljubljani, 27. grudna 1889. List 52. Oproščenje. Zapahnejo se za jetnikom vrata, — O tužno zanj v prepusti je temini; Kako zdihuje milo tam pri lini —: O kdaj rešitve pride doba zlata? Kdaj vidim mater spet, očeta, brata____ Kdaj konec bo prebritki bolečini? Kako sladko je v mili domovini, O pridi skoraj rešni čas povrata! — Jetnik nesrečni ti si, rod človeški! Obsojen zarad greha bil v tamnieo; A danes, čuj! preradostno novico: Rešnik je rojen tvoj, sam Sin nebeški; Oprostil te z mogočno bo desnico O, poj hvaležen serčno Mu slavico! Radoslav Dva zelo važna poduka: 1 Delaj dobro, dokler živiš: 2. daruj vsa svoja dobra dela velikodušno vernim dušam v vicah. (Dalje.) Ker tedaj to, kar človek stori dobrega v življenji, ima toliko večjo vrednost, zato primerja nekdo dobra dela, katera storimo pred smertjo. z mizo, polno izverstuih jedil, ki se predstavijo umerlemu takoj po smerti, da jih vživa. Ali kar človek naroči, naj se zgodi po njegovi smerti, to pa je podobno mizi, na kteri je le malo in slabih jedi. Ker jc tedaj zasluženje mnogo večji, če človek dobra dela sam še v življenji zveršuje, bodi toraj pameten, ljubi kristjan, in stori raji sam ono, kar želiš, da bi drugi po tvoji smerti storili. Kajti sedaj si lahko s svojim denarjem in premoženjem mnogo več pridobiš, kot si boš kasneje mogel pridobiti. Sv. Gregorij po pravici primerja naše življenje s sejmom in svetuje, da naj si nakupimo potrebnih reči. predno gre sejim h koncu. Kajti takrat ni več dobro kupovati. Storimo tako. kakor egiptovski Jožef, ki je v sedmih rodovitnih letih za malo denarja nakupil premnogo žita za sedem nerodovitnih let: v nerodovitnih letih pa bi ga bil tudi za mnogo denarja mogel le malo kupiti, ali nič ne. 1'čimo se tedaj od njega biti modrim in si zdaj. v rodovitnem času, polnem zaslužka, na lahek način napraviti zalogo za čas prihodnjih nadlog v vicah. kjer bodemo za mnogo denarja, katerega smo zapustili, le malo dobili: pustili nas bodo stradati. Resnično, sama skopost nas oropa nešte-vilnih zaslug za nebesa, ker nam brani ločiti se še v življenji od denarja in premoženja, ter nam z jasnimi barvami slika, kako lepo sc bode vse to po naši smerti za dotične dobrodelne namene porabilo! 4. Dobra dela, katira človek v življenji opravlja, ga obvarujejo, da morebiti ne pade v jamo terpljenja v vicah. ali pa vsaj za malo časa. Dobra dela pa, katera se na naročilo še-le po njegovi smerti zgodč, mu le pomagajo, da prej iz te jame pride. Xa vsak način pa je bolje, skerbeti za to. da ne pademo v globoko jamo. v goreč ogenj, kakor pa naročati drugim ljudem, naj nas ne puste predolgo v ognji ležati in goreti. To popisuje tudi sv. (Jregorij Veliki: pravi namreč: ...Mnogo bolj varna pot je. da vsakdo sam zase stori ona dobra dela, katera meni. da bodejo drugi za njega storili. Kajti večji zasluga je, že neuklenjen ločiti se iz tega življenja, kakor pa še-le po smerti v verigah vic rešenja iskati." Isto uči tudi jezuit Hautinus. ko pravi: rBoljše je. dati pred smertjo opraviti nekaj svetili maš (dajati miloščino, vsta-navljati vstanove i. t. d.), kakor pa kasneje: bolj pametno je namreč uiti vieam, kot pa še le iz njih se reševati." Rajnandus pravi: „Ker je težje, zato je tudi zaslužnejše. dati v življenji, nego že le pred smertjo sporočiti v ta namen u Kdor pred smertjo dobro dela. ima po smerti pred seboj svetlo luč. ki mu sveti in ga varuje, da ne pride v temine. Kdor pa naroči, naj se še-le po nj govi smerti verše, opravljajo dela, ima njegova duša. ko se loči iz tega življenja, luč za lierbtom, in svetijo mu samo nekateri njeni žarki. Kdo pa nima raji svetilnicc pred seboj, kedar mora potovati v temni noči, kot da bi jo kdo za njim nosil? Mi ljudje smo tako prebrisani v vseh rečeh, ki se tičejo naše telesnosti: v rečeh pa. ki se tičejo večnega življenja smo tako nespametni in neumni!14 .">. Konečno. Kar človek še v življenji stori, ie tudi Bogu dopadljivejše. nego ono, kar naroči še-le po smerti zase storiti. Najvišji in izključni namen vsega stvarstva je poveličevanje Boga. Poveličevanje Boga mora biti tedaj zlasti z umom obdarjenemu človeku edini in izključni namen pri vsem. kar dela. Malo vred na in brez zaslu-ženja so vsa ona dobra dela. pri katerih ni imel delavce namena, da bi s tem Boga častil in poveličeval. Se celo naše lastno zveličanje in vse naše zasluge, naše časne in večne koristi, mora v našem namenu pri zversevanji dobrih del biti le postranski namen: kajti gotovo je najbolj prav. da je Stvarnik, in ne stvar glavni namen vseli naših dejanj in nehanj: celo tedaj, ako bi to ne bila že naša lastna korist, morali bi dobro delati v življenji in ne še-le po smerti zato, ker pervo Boga bolj poveličuje in mu je zato prijetnejše in dopadljivejše. Kar Uamo Bogu k njegovi časti pred smertjo. dokler smo še zdravi, to mu damo od svoje lastnine, damo mu čisto prostovoljno, dasiravno bi mogli taisto še dalje prideržati. S tem piemagamo svojo skopost. ločimo se Bogii na l jubo proste vol jno od svojega časnega premoženja in se oprostimo prevelike ljubezni do pozemeljskega. To dopada Bogu. Ako pa odlašamo dobro delo do smorti zarad skoposti, ko moramo hote ali nehote mamona zapustiti, mu to gotovo mnogo manj dopada. Iz tega vzroka je prosil sv. Krizostoni pogostoma svojo ljubljeno mater Lucijo, naj še živeča razdeli svoje premoženje med reveže. In če je mati dejala: „Moj sin. po smerti jim bom vse to zapustila:" odgovoril ji je pobožni sin: ..Oh. mati! prosim Vas, poslušajte moj svet. Dajte raji popred, kajti kar človek takrat da, ko mora tisto že tako ali tako zapustiti, to ni tako ljubo, kakor pa zda j. Storite raji še danes, dokler še to za morete." 0, da bi bilo mnogo ljudi, ki bi bili istih misli s svetim Krizostomom! Tudi o svetnici in mučeniei Luciji beremo nekaj sličnega. Le-ta je namreč sprosila svoji bolni materi popolno zdravje s tem. da je molila na grobu sv. Agate. Nato si je sprosila od matere svojo doto, da bi jo poklonila svojemu nebeškemu Ženinu. Mati pa ni hotela tega takoj storiti, temuč je želela, naj bi počakala z razdelitvijo med reveže do materine smerti. Toda Lucija je proseč odver-nila: „Mati, kar se revežem še-le po smerti prepusti, Bogu ni tako dopadljivo, kakor kar se v življenji da. Ako hočeš doseči milost Božjo, ne daj mu samo nekaj od svoje obilnosti, temuč daj mu ono, kar sama potrebuješ. Daj mu sedaj, ko še živiš, kar imaš in kar mi hočeš kedaj dati." Nato je dala mati del premoženja svoji hčeri, katera ga je takoj razdelila med reveže. Ker tedaj vidiš, ljubi kristjan, koliko varnejše. pametnejše, zaslužnejše, koristnejše in Bogu dopadljivejše je dobro delati še pri polnem zdravji in ne odlašati vedno na novo do smerti, ko je zelo negotovo, ali se bode zgodilo in kako se bode zgodilo, in bode sploh tudi tvoja korist, kakor tudi čast Božja od tega manjši, zato stori še v življenji vse ono, kar hočeš, da bi drugi po smerti zate storili. Daj že sedaj opravljati ss. maše zase. pri katerih zarnoreš biti sam pričujoč in ki veš. da ti bodejo koristile. Obračaj denar sam in sicer že zdaj za milodare v prid revežem, sirotam, misijonom, cerkvam, katoliškim šolam, bratovščinam in drugim svetim namenom. Nikar ne odlašaj tega od dne do dne, od tedna do tedna, od leta do leta! Mnihi in njih prijatelji. (Kom c.) Darovali so se inuihi najtežjim opravilom, da bi si nebesa na zemlji pridobili odpuščenje grehov dosegli, ali tudi. da bi hudobije svoje rodovine izbrisovali. In ti niso bili, kakor se je velikrat terdilo, obožani, od narave in sreče slabo obdarovani; bili so ravno nasproti najbolj sloveči, najmogočnejši, starešine rodovin, mnogokrat celo poslednji otroci najbolj slovečih rodovin, kateri so. ker so sami mnihi postali, uterjene gradove in središča svojih moči v samostane sprenienjevali. Se ve, če so najimenitnejši stanovi tako spoštovanje kazali proti mnihom, ni bilo redko, da so tndi druge verste družine po njihovem zgledu v sveti gorečnosti za samostane z njimi se poskušale. Če se spominjamo vernih časov srednjega veka. vidimo, da vse družbinstvo je bilo prešinjeno z duhom kerščanstva in verskega življenja. Kajti, kjerkoli Bog, Gospod in vladar vseh stvari, družbinsko prenovljenje in razvoj na dan kliče, ondi se po vstanovi jeneni redu z višjega na nižje vpljiva, od glave in bolj plemenitih udov oživljajoč na ostale ude. Kolikor časa odlični udje, svoji moči primerno, pomagajo k oživi jevan ju drugih, se ho ves život dobro počutil; če pa zboli plemenit ud tako. da vsemu telesu dolžnih opravil ne zveršujejo. ne bodo mogli obstati niti sami niti drugi telesni udje. To ravno je, kar v onih verskih časih čutimo. 1 državljanski udje na višjih stopnjah v družbin-stvu množili so svojo moč in veljavo s pospeševanjem miiihov v cerkveni službi: in kakor so s tem po eni strani svojo lastim moč ohranili, opravičujoč od Boga si izročeno poslanstvo, tako hi vali so po drugi strani nosivci. voditelji in sredstva, po katerih se je navdušenost in nagih k cerkvenemu življenju mirno prelivala v druge, srednje in nižje ude ljudstva. Kakor pa se je začelo v višjih glavah mešati. 11. pr. na Jutru z razkolstvom, na Večeru z luteranstvom, husovstvoni itd., je šlo vse na-skrižem. nepokorščina višjih glav zoper Cerkev ili božji red, je okužila tudi nižje ljudstvo in šlo je vse pod pot. Najbolj zoperna je bila takim odpadnikom Cerkev in njeni močni podporniki, cerkveni redovi. kakor se tudi dan danes vidi na Laškem in Francoskem, pa tudi drugod. Saniostanstvo je učilo ponižnost učilo vse spoštovati, vse sprejemati; zato so Lili vneti za samostane vsi stanovi, gosposki in meščanski, kmetiški in rokodelski stan. in ne manj pravi reveži. Pisano je: ..Za sprejem ubožcev in romarjev se mora z vso močjo skerbeti, kajti v njih se Kristus sprejema. K samostanom hitelo je kerščansko ljudstvo, da bi z njimi molilo, pri službi božji bilo, svoje stiske njihovim prošnjam izročevalo. Tam iskali in nahajali so res svet. tolažbo, pomoč, veliki in mali. V niniških hišah poživljali so se romarji ne le lia svojem poze-meljskem popotvanji, temveč tudi na potu k nebeški domovini; in reveži dobivali so zraven telesnega kruha tudi živež za večno življenje. Vzemimo k temu še čisto naravne vezi. katere so tisoče občanov vezale na samostane. Malo družin je bilo, katere ne bi bile izročile pri raznih samostanskih poklicih koga iz svojih Gospodu v inniški samostan. Mnoge druge družine, ]x>sebno iz kmetiškega stanu, bile so v zvezi z mnihi kot služabniki, delavci, najemniki. Vsi ti in mnogi drugi nahajali so v samostanih naravno središči- za svoje okoliščine in sočutja. Tako je jasno, da so mogli mnihi z modrimi mislimi in z versko navdušenostjo prešinovati vse stanove in prebivalec ter jih k vsemu dobremu buditi, milosti in resnice razširjati v naj bolj oddaljene kraje in stanovanja. Tako so postali samostani središča cerkvenega življenja za eele dežele, svetila božje luči za ljudstva vse na okrog. Kaj vse so počenjali sovražniki samostanov, kako lagali in jih obrekovali, in kako še dan danes počenjajo \-tem pomenu, da l»i jih vse zaterli. ako hi bilo mogoče. — to razlagati tukaj ni časa in prostora. (Priin.: J>as Monchtum- Lei Pustet 1**0. Ogled po Slovenskem in dopisi. Z Iga. (Pobožnosti mesen novembra in decembra.) V teku leta obhaja eerkev vesel«' in žalostne spomine, godove in praznike. Tudi verni kristjan želi. o takih časih se s sv. Cerkvijo veseliti, pa tudi žalovati z njo. Mesec november je posvečen vernim dušam v vieah. pri nas smo. kakor '/>- nekaj let, vsaki dan v tem mescu v farni » erkvi ob 4ih popoldne skupno molili sv. rožni venee. poslušali premišljevanje iz bukvic »Potnoč dušam v vieah" ter po molitvi za verne mertve imeli litanije vseh svetnikov pred izpostavljenim presvetim Rešnjim Telesom Ljudstvo je kaj pridno hodilo k t»-j pobožnosti. in tudi vsaki dan je mnogo faranov pristopilo k mizi Gospodovi. ter darovalo sv. obhajilo vernim dušam v vieah Koncem mesca novembra pričeli smo ju devetdnevnico v čast čistega spočetja Marije U'vi«-e. ktero so papeži z odpustki obdarili. Postavili >mo novo krasno podobo čistega Spočetja v veliki oltar.« kinčali jo z venei. cvetlicami in lučieami. ter po zorni sveti maši skupno devet dni pred njenim praznikom opravljali pobožnost na čast čistega spočetja M. 1» p" molitveni knjigi „Marija Devica gospa presv Jezusovega Serca.- ktero knjigo so že ieta 1>71 spisali in na svitlo dali naš preč. gospod župnik, in v kt«-ri knjigi se nahaja še več devetdnevnih pobožnosti k raznim praznikom Device Marije. V resniei. adv«-nt je čas tihega in svetega veselja. Ginjen je človek, ko vidi o zori lepo razsvitljeno cerkev, ktero napolnujejo stari in mladi vsaki dan adventa do zadnjega kotička, in po kateri se razlegajo lepe adventne in vesele Marijine pesmi. Še bolj slovesno smo pričeli pa devetdnevnico 10. t. m. v čast Kristusovega rojstva, ter po sv. maši skupno pred izpostavljenim presv. R T. odmolili do-tične molitve prelepe devetdnevne pobožnosti v čast detinstva Jezusovega. Papež Pij VII so 12. aprila 1813 dovoiili za vsaki dan te devetdnice 304) dni odpustka in enkrat popolni odpustek, ako na Sveti dan ali med osmino prejme ss. zakramente in moli za od- pustke na papežev namen. Teh odpustkov se zamore vdeležiti tudi kdor kedarkoli med letom opravlja to devetdnevnico v čast Kristusovega rojstva. Pred tremi leti je dobila naša farna cerkev pre-lep»* nove božične jaslice, v katere je položeno Iju-beznjivo milo nebeško Dete Jezus, zraven stojita pa Marija in Jožef. Jaslice so umetno mojstersko delo in dragocene: zavarovane so od vseh strani z debelim steklom, kterega robovi so okinčani s pozlačeno kovino. Jaslice stoje na oltarju stranske kapele sv. Uršule, ktera je o božičnih praznikih v ta namen prav okusno ozaljšana. z mnogimi lučicami. drevesci, zastavicami, z raznim zelenjem in cvetlicami. Kakor sta nekdaj sv. Frančišk Asiški in sv. A..ton Pado-vanski. posebna častivca božjega Deteta Jezusa premišljevala uboštvo Njegovo v jaslicah ter v to premišljevanje utopljena pretakala serčne solze radosti in dušnega veselja: tako se tudi pri naših jaslicah nahaja od Božiča do Svečnice mnogo pobožnih duš, katere mu povračujejo njegovo neskončno, neizmerno ljubezen z ljubeznijo. ter mu darujejo zlato pobožnega čistega serca. kadilo molitve in miro zatajevanja. Na sv. Božični dan o poli desetih imajo pri teh jaslicah drugo sv. mašo preč. gospod župnik, in med to sv. mašo prepevajo vzajemno na koru in po cerkvi vesele, ginljive božične pesmi. Pač res, ljuba, priserčna in ginljiva slovesnost Svetega dn6! Nato je pridiga in slovesna sv. maša pri velikem oltarju. Sv. Vincencij pripoveduje v neki pridigi na božični praznik to-le prav ljubko dogodbo: Pobožen tergovec je vsako leto na Sveti dan pogostovai enega revnega moža. S tem je hotel sveto Družino, Jezusa, Marijo in sv. Jožefa, počastiti, ker se je spominjal besed Gospodovih, da kar koli kteremu naj manjšemu storimo. Bogu storimo. Ko je ta blagi mož bil na smertni postelji, prikaže se mu Dete Jezus z materjo Marijo in z rednikoin Jožefom, ter mu prijazno se smehljaje tako-le govori: Ker si nas tolikokrat na m«»j rojstni dan. na božični praznik, pogostovai in nasitil, bodeš tudi ti sedaj naš gost v nebesih. Pobožni bolnik to prikazen domačim razodene, ter kmalu sladko v Gospodu zaspi, poslušaje povabilo na obljubljeno nebeško gostovanje. O da bi to veselje nebeškemu Detetu napravili tudi letos spoštovani bralei .Zgodnje Danice" s tem. da bi obkrepčali s kakim darom ljubezni enega ali več revnih in ubozih šolarjev' > V to iine voščimo vsim: vesele božične praznike. Z Dolenjskega JO. decembra. (Nekaj o časništvu.) Novi linski škof dr. Dopelbauer so izdali te dni času kaj primeren pastirski list, v kterem priporočajo gg. duhovnim, naj posebno zdaj o novem letu, ko se večinoma naročajo časniki, svare ljudstvo pred slabimi listi zraven pa v cerkvi in zunaj priporočajo dobre ka1 »liške časnike. Kakor so namreč liberalni listi prava kuga za ljudi, tako so dobri katoliški listi eden najvažnejših sredstev v boju zoper cerkvene sovražnike. Dovolite, da spregovorim nektere besede o časnikih, ki so nižje cene in torej bolj za naše ubožno katoliško ljudstvo. Eden teh listov je „Do-moljub", kteri je pod spretnim vredništvom v kratkem dosegel častno ime med našimi listi tako, da se mora *t Kavno nekaj dni pred Božičem nam je poslal dober star prijatelj lep dar s pristavkom: _Za narholj laCnega dijaka študen-toT;>ke kuhinje * prištevati najboljšim. Po odločnem katoliškem mišljenju brez ozira na oportuniteto, po svoji zna-čajnosti in možatosti se odlikuje pred večino naših političnih listov. Po odločnem zastopanju katoliških načel prekosi tudi svojega očeta „Slovenca" v važnih zadevah. Ker krasi ^Dom." poleg strogo katol. mišljenja tudi hvale vredna mnogoverstnost v vsebini, lahko razumljiva in poljudna pisava in nizka cena 80 kr. na leto, je jasno, zakaj se je list tako razširil in sploh tako prikupil bralcem. Da se pa ta izverstni list še bolj razširi, naj ga blagovolijo čast. duhovni tovarši zdaj pred novim letom s prižnice in o druzih prilikah ljudem priporočati. Saj znano je, kako ravno sedanji sv. Oče Leon XIII priporočajo duhovnom, naj razširjajo dobre časnike, ker dobri kat. listi so naši najboljši pomočniki v boji za katoliška načela. Kdo še ne ve, da med verskim oznanjevanjem je tudi „apostoljstvo tiska," — „Apostolat der Presse." Torej, gg. tovarši, po vsem Slovenskem razširimo delokrog Domoljubu." Kolikor bolj bo „Domoljubov" duh prešinil naš narod, toliko hitreje bo „liberalizmuprostomišljaštvu. med nami odklenkalo. Nabirajmo naročnike in pošiljajmo njihova imena opravništvu, kakor to delamo pri „družbi sv. Mohora", s čemur ljudem gotovo vstrežemo, ker le-ti večkrat niso vajeni pošiljati denar po pošti. Drugi list po nizki ceni in torej pripraven za ljudstvo pa izhaja na Dolenjskem in nam poroča tukajšnje novice. Dosego: je že peto leto, spravil med svet v tem času že obilno dobrega berila in poduka. V gospodarskem oziru je prav dober, v cerkvenem in verskem oziru pa želimo, da bi bolj posnemal „Domoljuba." Iz tega namena naj omenimo nektere njegove pomanjkljivosti. Od političnega lista, ki je namenjen katoliškim bralcem, naj je prostor še tako omejen, se mora pač zahtevati, da jasno in določno, primerno svojemu obsegu, poroča o važnejših versko-političnih dogodkih in da ničesar ne sprejme, tudi kot „inserate" ne, kar bi utegnilo verske in moralne nazore pri ljudstvu kaj kaliti. Vprašam le, ali morejo večinoma priprostim bralcem kaj koristiti „inserati," ki priporočajo znani materijalistični „ljublj. list" kake „Pobratime" in „Pesmarice" z zaljubljen' ni popevkami? Ali je pa mar take spolzke pesmi prepevati brez greha? Kaj bi rekli nekteri gospodje, ki imajo besedo pri tem listu, ko bi jim ponočnjaki marsiktere iz tacih zbirk pod oknom zapeli v zahvalo, da so jim naznanili rPesmarico!" Verska šola je ena najvažnejših zahtčv katoličanov. To se je pokazalo tudi pri nas, ko so ljudje v obilnem številu radovoljni podpisovali prošnjo za „versko šolo." Dolžnost vseh katoliških listov je bila in je, ljudstvu kazati potrebo verske šole in ljudstvo vnemati za njo. Kako malo je naš list pisal o tem in kaj se je še vsled tega godilo za kulisami, naj molčim o tem. Dosti je vedeti, kako ostro so šolske postave obsodili pokojni sv. oče Pij IX. Raznim veselicam daruje naš list obširna poročila! Naša misel je pa ta-le: Že tako je naše dolenjsko ljudstvo bo'j lahkomišljeno, taka poročila pa to slabost še poterjujejo in ljudstvo vabijo v zaprav-Ijivost. Za to naj bi se v listih, namenjenih prostemu ljudstvu, kolikor le mogoče, omejila poročila o raznih veselicah. — In slednjič, kako n. pr. dopis iz „Nagy-Szlabos-a" (št. 21) pospešuje moralnost in korist ljudstva, ko se v njem tako mikavno opisuje dvojni umor dveh razuzdancev? — Nadjamo se, da naš sicer dobri list bode v tacih ozirih nastopi: bolj primerno pot v korist ljudstva; to mi duhovni zahtevamo po pravici, ker naša dolžnost je, skerbeti za naše katoliško ljudstvo in paziti tudi na to, kaj da bere. Na nekem duhovskem shodu se je ta stvar še obravnavala. Sedanji čas je še posebno potreba, da časniki budijo versko zavest med ljudmi da vter-jujejo katoliško prepričanje.*) Odkod so brez verske sole? Gotovo bode mnogo pripomoglo k pravi oceni brezverskih šol (v novejšem času imenujejo liberalci to tudi „ med verske" šole), ako povemo, odkod te „brezverke" izvirajo in kaj je prav za prav njihov namen. Katoliški nemški listi so v kratkem na to vprašanje odgovorili in prišlo je sledeče na dan. Mesca oktobra je pisal v Parizu izhajajoči skrivni framasonski list „Le Monde Maconniquea (Framasonski svet): „Nevedni svet**)" je treba tako prirediti, da sprejme naše nazore (misli). K temu se mi zdi pričet ni nauk kakor vogelni kamen našega poslopja." Na vprašanje: Je-li naj se veronauk iz šol odpravi? je odgovoril isti mavtarski list: „Načelo čeznaravnega verhovnega bitja, katero oropa človeka njegove veljave, je za vzgojo otrok nepotrebno in v stanu pripraviti jih do izgube vsake nravitosti. Treba ga je tedaj odpraviti. Mi bodemo učili pravice H dolžnosti v imenu svobode, vesti, razuma in razun tega tudi še v imenu človeštva. Framasonstvo mora biti zgled moderne človeške družbe; ona mo i izrediti proste ljudi (kateri so namreč „prosti" vsakoršne vere), napraviti šole, zlasti šole za odraščene, in pa sirotišnice. To je najboljše sredstvo, razširiti framasonska načela." — Ta načela framasonska so tatinstvo! Najprej ukradejo ljudem Boga in vero, in nasledek je tatinstvo in sleparstvo, kakoršno nam vsak dan naznanjajo Časniki o tacih ljudčh, ki žive vere nimajo. To bogatini sami skušajo, vendar brezverske šole zagovarjajo! Francoske lože ibeznice) so se zato poprijele pričet nega nauka, da bi mladino ostrupile. Loža „ veliki orijent" v Parizu je k temu vabila v posebni okrožnici. Napravili so nabiratve in določili učencem darila. Nagrada 500 frankov je bila določena za lažnjiv katekizem, ki so ga zvali ^katekizem naravnosti" ; ta naj bi nadomestoval verski katekizem. V istem času sta vstanovila dva voditelja pariških lož, namreč Massol in Henri Brisson, časopis: „La Morale Independante", v ta namen, da bi napravili od vsake vere nezavisen naravnostni nauk. Ta list je mnogo pripomogel k razvitku komune (ljudoklavnice), ki je leta 1870—1871 grozno divjala in katere voditelji so bili izključno sami framasoni. V Belgiji so vstanovile lože že leta 1864 „Ligue d'enseignement" (naučno zavezo), katero so posnemali leta 1866 alzaški prostornavtarji pod vodstvom Jeana Mark-a. Francoski, kakor tudi belgiški „Ligue d' enseignement" je služila za povod njenega pričetka „neizrečena nevednost" ljudstva. No, v Alzaciji pa *) Hvala verlemu gosp. dopisniku za dopis, ki smo ga že bolj pozno dobili in nekoliko okrajšali, ki ima pa tudi koristne nauke za marsiktere druge liste in spise. Vr. **) K ^nevednemu svetu" spadajo po nazorih framasonov vsi oni, ki niso prostomavtarji. izmed 100 vojaških novakov jih samo 5 ne zna pisati. Tu bi bila tedaj ta liga popolnoma nepotrebna, če bi ne bil njen namen čisto kaj druzega, namreč odpraviti iz šole podučevanje kerščanskega nauka. To je bila glavna stvar, da, edini namen njenega delovanja. Med njenimi udi so bile zastopane skoro vse francoske lože, zlasti pa alzaške. Že so bile skoro vse šole alzaško-lorenske verske, ko se je veter mahoma prevergel, ter so se v gorenji Alzaciji pričele vstanavljati brezverske šole. Njihov namen je, kakor ga je naučna liga kot svojega spoznala, namreč ta, „ne služiti posebnim namenom kacega veroizpove-danja." Ali se je tudi nam Avstrijancem treba bati prostozidarji enakih namen«»v. kakor drugod? Gotovo; od liberalcev napravljena šolska postiva ima nekatera popolnoma framasonska načela v sebi. Proti-verski učiteljski listi imajo enake nazore i namene). Jeden izmed teh je javno povedal: .Mi učitelji smo framasoni." Časopis „Deutsche Zeitung4, glasilo nemškega „schu1verein-a". je tudi že zagovarjal tisti brez-verski (antikristov) „katekizemu framasonov. Kavno tako so govori na mnogih tako zvanih učiteljskih shodih na vzeti istega duha; ravno ta stran se tudi zlasti upira verski šoli, i. t. d.; — ob kratkem, vse to kaže, da je odveč framasonov tudi v Avstriji, ki so zlasti, na vzgojnem in šolskem polji zelo delavni. Kako potrebno je tedaj za vse, imeti oči in ušesa odperta! (Gl. Kinderfrd." 188*, št. 409.) Glorija! Čuj! glase z višin, Adamov o sin. Polnočna že blizo je doba; Ozri se s temnice Nad žarne zvezdice, Z višave ti sije svitloba. Nebeški že sel Pastircem vesel Zveličarja rojstvo naznanja; Oj radost velika! Prihod Rešenika Vso zmoto in sužnjost odganja. Mesija češčen, Dans vam je rojen. Je Kristus Gospod Bog vaš večni; Tje v hlevec tecite Ga serčno molite, Pastirci veseli, presrečni! Pastirci sterme, Veseli hite, Kjer v jaslicah rajsko je Dete; Goreče častijo, Darov mu delijo Prešinjeni radosti svete. In truma duhov, Pa zdajci spčv nov, Pod nebom veselo prepeva: Bog, čast ti v višavah; Po zemlje nižavah Vse narode mir naj obseva. Naj sladki spomin, Adamov o sin, Rešenja ti serce prešinja; Naj tvoji glasovi .Družč se z duhovi, Bogu vse na čast se zedinja! Radoslav. Razgled po svetu. Dunaj. V gosposki zbornici pride na versto vladni šolski predlog; 20. t. m. je bila izvoljena komisija 21 odbornikov za posvetovanje o ministerskem predlogu v tej reči. Naslednji so gg. v komisiji: Vit. Ameth. bar. Beok. grof Belkredi, gr. Klam-Martinic, bar. Konrad, knez Czatoryski. bar. Czedik, grof Fal-kenhayn. vit. Hasner, bar Helfert. bar. Hye. vit. Miklošič. knez in škof Missia. kard. knez in škof Seli«.nborn. dr pl. Stremayer. gr. Tarnovski, vit. Tomašek, dr. Pnger. knez \Vindisch-Graez. knez in škof Z\verger. — Zdaj je treba moliti, da bi sv. Duh razsvetlil zakonotvorce. - Eeržavni zbor je 19. t. m. imel zadnjo sejo pred pnizniki. Presvitli cesar, kakor so poročale rNovice:i, je b. t. m. sprejel med drugimi tudi našega deželnega glavarja dr. Pok Inka rja. Omenjal je cesar s pohvalo mirnega in vspešnega delovanja deželnega zbora kranjskega. Gosp. deželni glavar je dobil pri tem prilik" Nj. Veličanstvu ob kratkem poročati tudi o v* liki revščini vsled slabe letine v naši deželi. Rim. V Rimu je Cerkev med neštevilnimi dobrodelnimi napravami imela tudi rbratovščino usmiljenja", rConfratemita <1» lin misericordia". ktera je z obrestmi od enega milijona glavnice podpirala uboge žene in sir<»te. pa ubožm* študente. Tudi ta kapital je vlada ugrabila in. kakor se lepo govori pa gerdo dela, pod svoj«* nadzorstvo djala! Sv. Oče menda pripravljajo protest zoper novo hiško postavo, ki jo imenujejo .reformo dobrodelnih naprav.14 Mod blažene prištčt bodo 2f». prosinca služabnik Božji pijarist Pirotti; častitljivi An čina. škof S »luški, t,ra torija noe. pa svečana. Ta poslednje imenovani dan pride zopet veliko laških romarjev ter bojo pri sv. maši. ki jo bojo sv. Oče imeli v St. Peterski cerkvi — Poštenovič Crispi. kakor pišo .. K<">lnis.-he Volks zeitung", j«J v tekočem letu iz skrivnih dispozicijskih denarjev izdal ih popoldn**, prvikrat za otroke z odraščenim, — drugikrat sarno za odrasčene. — Dekliška sirotišnica pa 2S. dec. zvečer ob 5ih v Lichtenturnovi hiši. Veliki komisarijat za Sveto deželo na Dunaju pripravlja novo skupno bažjo pot v Jeruzalem in druge svete kraje. Od leta tacih skupnih romanj v Jeruzalem ni bilo več. Odhod bo v p"rvi polovici sušca iz Reke v Korv, potem v Smirno, ua Ciper, v Bejrut, Kajfo, na Karmel, v Xazaret. na Tabor, v Tiberijo, Kano. Jaffo, Jeruzalem in okolico, potem nazaj v Jaffo, Aleksandrijo, Brindizi, Terst. Podjetnik je bukvar g. Leon \Voerl na Dunaju (I. Bez., Spielgasse Xr. 2.». Do njega se je torej oberniti, kteri žele popotovati. Bolj na tanko se bo zvedelo po novem letu. Ravno ta gospod hoče zbrati še drugo karavano z bolj obširnim programom, ki jo imenuje rjutrovo karavano", in ta bo obiskala mesta in kraje, kakor nasleduje: Terst, Brindisi, Aleksandrija, Kaira. Port-Said, Jafta, Jeruzalem in okolica, Mertvo morje. Kajfa. Nazaret, Tabor, Tiberija. Kana, Bejrut, morebiti. Damask. Carigrad. Odhod iz Tersta nekako v polovici sušca. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: „Miklavž prinesel" 1 gld. — „Miklavž" 11 po g. P 1 gld. — „Detoljub" 30 gld. — Č. g. korvik. J. Krker 2 gld. — Iz Preserja 2 gld. 57 kr. — Preč. g. župnik Jož. Kercou 2 gld. — „Nekdo" 3 gld. — Preč. g. župnik .1. Potočnik 5 gld. — Č. g. župnik M. Gogala 5 gld. SO kr. — Neke sestre 25 kr. — ('. g. Fr. 1». 5 gld. s pristavkom: „ Navadno štibro za mnogoobljudeno mizo." — Č. g. župnik Simon Jan 5 gld. — Iz Doba 2 gld., da naj dijaki molijo za ranjcega g. .župnika Leop. Albrehta. — C. g. adm. Val. Bernard 1 gld. — (\ g. župnik Iv. Juvan 1 gld. — Kanjea Terez. Stupica 10 gld. v posl. v. — Johana K—r 1 gld. — C. g. župnik Ant. Ponikvar 2 gld. — „Za pridne dijake" 3 gld. — C. g. župnik J. Raspotnik 3 gld. — t\ g. župnik Avg. Tnrk 3 gld. — Gosp. J. Jurič 5 gld. — Nekdo 3 gld. Za v a r h e Božjega groba: lz Knežaka č. g. župn. A. Ponikvar 3 gld. 10 gld. — Preč. g. po čast. g. župniku Razni darovi: Terezija Stupica po M. Poljanee za dijaško mizo 10 gld.; za razširjanje sv. vere, za sv. Detinstvo, za naj potrebn. misijone, in za par. brat. za duše v vicah — po 5 gld.; — za brat. S. R. Tel., Naše lj. Gospe, škapuiirske 7 žalosti in za cerkev Jezusovega Serca v Ljublj. — po 4 gld. Za sv. Očet a: Zbirka v Horjulu po č. g. župniku Fr. Dolinarju 5 gld.. 70 kr. — (J. g. Fel. Zavodnik 5 gld. — C. g. župn. Ant. Ponikvar 4 gld. Za s v. D e ti n s t v o: Po preč. g. žpn. J. Rozmanu 20 gld. Za a trik. misijon: (r. Mar. Čemažar 1 gld. --N. Mogolič 20 gld. — „A. m. D. gl." župnik Jan. Potočnik 5 gld. -- Horjul 5 gld. 30 kr. Za naj potreb, misijone: Čast. g. župnik Ant. Ponikvar 1 gld. — Po preč. g. župn. J. Rozmanu 5 gld. Za bratovščino s v. L e o p o 1 d a: Jožefa Lokar 33 kr. Za o d k u p s n ž n j i h otrok: Iz Preserja I gld. Za bratovščino s v. R. T e 1 e s a : Iz Preserja 2 gld. Za t e r p e č e p r e b i v a v c e n a 1 j u b j a n s k e m in o č-virji: Iz Preserja 2 gld. Za misijone v Indiji, Kini in J a p a n u : „ A. m. D. gl." 25 gld. Za Bosko ve misijone: „A. m. D. gl. 10 gld. Za dr. Jegličeve usmiljene sestre: „A m. D. gl." 10 gld. Za odkup za murski h otrok: O. g. župnik A. Ponikvar 1 gld. VABILO k naročila na „ZGODNJO DANICO" za leto 189(>. Visoko na podnebji sije prijazna zvezda zgodnja daniea, še vse lepše sije v nebesih nebeška daniea — Marija Devica; po slovenski zemlji pa želi blagreno sijanje razširjati še nadalje naša cerkvena daniea. Tri in petdeseti tečaj ima nastopiti z novim letom s pomočjo Božjo in s pripomočjo blažili prijateljev, naročnikov in pisateljev v bližinji in daljavi. Delavni načert in značaj „Zgodnje Danice" je znan. Zanimivih dopisov se nadjamo tudi v prihodnje: med drugimi, kakor je znano, nam je dober prijatelj obljubil pisariti s Tersata o on-dotni GOOletnici: potna naznanila se bodo nadaljevala itd. Prav globoko iz serca zahvalo naznanjamo vsim dosedanjim dopisovavcem in naročnikom, in gorko prosimo, da bi še v prihodnje našemu listu zvesti ostali. Slednjič voščimo vsim prav vesele praznike, srečno in blago novo leto, in vseskozi Božjo Naročnina znaša: Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr. » Po1 n „ 2 „ 20 „ rV Ljubljani prejemana za celo leto 3 gld. 60 kr. „ „ „ pol leta 1 „ 80 „ „ „ „ 'A leta — „ 90 „ Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-menjenje napisa med letom 15 kr. Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani." Vredništvo in založništvo. Odgovorni vreduik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.