SLOVENEC Političen list za slovenski narod. F* poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za ietrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman velj&: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., z& en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja, tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Štev. 242. 7 Ljubljani, v soboto 20. oktobra 1888. Letnil* XVI. Deželni zbor kranjski. (Stiricajsta seja, dne 18. oktobra.) Pričetek seje ob */a3. popoludne. Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem se razdele dešle vloge in potrdi zakon o odkupu bire tudi v tretjem branji. Poslanec Šuklje obširno poroča o zakupu deželne naklade na žgane opojne tekočine za 1. 1888. ter dokazuje, da bi bilo najbolje, ako dežela pobiranje te naklade prevtame v lastno režijo, ter v imenu finančnega odseka predlaga : »Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Poročilo deželnega odbora zaradi zakupa deželne naklade na žgane opojne pijače jemlje se na znanje. 2. Dežela prevzame pobiranje samostojne deželne naklade na žgane opojne pijače v lastno režijo. 3. Deželnemu odboru se naroča ukreniti vse, kar treba, da se s pobiranjem deželne naklade v lastni režiji prične s 1. januarijem 1. 1889." Baron Švegelj ugovarja tema nasvetoma in misli, da bi bilo nevarno poskušati lastno režijo. Deželni odbor naj še enkrat pravočasno razpiše zakup te naklade. Ako dobi primerno ponudbo, t. j. 120.000 ali 130.000 gld., kakor doslej, naj zakup oddd, ako bi bila pa ponudba slaba, naj prične lastno režijo. Poročevalec Šuklje odločno zavrača predgo-vornika in med živahno pohvalo poslancev zlasti povdarja, naj dežela prične lastno režijo. Ako bi zakupniki sedaj, ko vsi obrtniki tožijo o slabi kupčiji, ponujali dosedanjo eakupnino, bil bi to najboljši dokaz, da delajo dober dobiček, ki naj ga dežela raje spravlja v svoj žep. Glasovanje je bilo po nasvetu poslanca barona Tauffererja ustno in so bili prej omenjeni nasveti finančnega odseka sprejeti s 23 glasovi proti 7. Zakon o plačevanji verskih učiteljev se z dnevnega reda odstavi, ker še ni rešen v linančnem odseku, in poslanec Hren poroča takoj o preložitvi ceste čez Bogenšperk, ter v imenu upravnega odseka predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Cesto čez Bogenšperk je zgraditi po predloženem podrobnem načrtu deželnega inženirja Hrasky-a in sicer v širokosti 4-5 m. 2. Zgradbena dela oddajo naj se po javni dražbi tistemu, ki jih po najnižji ceni prevzame, a ne, da bi se proračun prekoračil. 3. Zgradba naj se odda v več primernih delih, ki jih je določiti deželnemu odboru po zaslišanji prizadetih okrajnih cestnih odborov, namreč: litijskega, trebanjskega in zatiškega. 4. Polovico zgradbenih troškov na 47.300 gld. proračunjenih prevzame dežela Kranjska z zneskom 23.£o0 gld., v koji namen se za prihodnje 1. 1889. določi donesek 10.000 gld. iz deželnega zaklada — druga polovica pa se razdeli med prizadete tri cestne odbore in sicer v dotični, z deželnozborskim sklepom od 22. januarija 188S ustanovljeni meri, namreč: na cestni odbor litijski 14.865 gld. 72 kr., na cestni odbor trebanjski 6081 gld. 37 kr., na cestni odbor zatiški 2702 gld. 91 kr. 5. Zgradbeno delo ima se nemudoma pričeti ter se nalaga izvršitev tega sklepa deželnemu odboru, kateremu je o predmetu prihodnjemu deželnemu zboru poročati. 6. Deželnemu odboru se naroča, da pod št. 4. omenjenemu sklepu pridobi Najvišje potrjenje." Vsi ti sklepi obveljajo brez premembe. Poslanec Klun poroča za njim o dopisu deželne vlade, da bi dežela prevzela poroštvo glede troškov za vravnavanje Save pri Stožicah in Tomaževem. Finančnemu odseku se je zdelo najprimerneje reč takoj vravnati in posestnikom omenjenih vasi naložiti toliko troškov, kolikor jih morejo pri svoji revščini zmagovati. Ostalo pa naj plača dežela in država v enakih polovičnih zneskih. Zato predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Zaradi zneska 6588 gld. 59 kr., ki se ima še pokriti za vravnavanje Save pri Stožicah in To-mačevem, se ima izvršiti konkurenčna obravnava. 2. Kar bi ne pokrili interesenti, prevzame polovico dežela, ako vlada trpi drugo polovico." Gosp. deželni predsednik baron Winkler priznava dobro voljo deželnega zastopa, ali misli, da je to vendar-le premalo, in prosi deželni zbor, naj prevzame poroštvo, ki ga zahteva ministerstvo. Po konečni besedi poročevalca obveljata prej, navedena predloga finančnega odseka. Poslanec D ev poroča o prošnji okrajno-cestnega odbora logaškega za odpis posojila 2000 gld., ki je pa že rešena vsled poročila deželnega odbora o privolitvi nekaterih naklad za cestne odbore štev. 53. Dalje poroča o prošnji istega cestnega odbora glede podpore in posojila za zgradbo okrajne ceste Dolenji Logatec-Rovte in predlaga: „Prošnja se odstopi deželnemu odboru v rešitev na podlagi zakona z dne 2. decembra 1872." Ta predlog obvelja. Poslanec dr. Vošnjak v imenu finančnega odseka poroča o prošnji županstva v Kamniku, da bi se v Kamniku ustanovila javna bolnišnica iz Glavarjevega zaklada, in dokazuje, da ustanovnik ni nameraval napraviti hiralnice, ampak bolnišnico, ki bi bila pa primernejša v Kamniku kakor v Komendi, kjer se je bila napravila samo zaradi tega, ker je ustanovnik tam imel hišo iu nekaj zemljišča. Konečno predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja se izroča deželnemu odboru z naročilom, da z ozirom na ustanovno pismo, katero ima v mislih le bolnišnico, ne pa hiralnico, stopi v dogovor z ustanovno oblastjo, ali bi se dotična bolnišnica Glavarjeve ustanove ne mogla napraviti v Kamniku. Predpravico do oskrbovanja v tej bolnišnici imeli bi revni bolniki iz Komende sv. Petra. Ako ustanovna oblast pritrdi, potem naj se deželni LISTEK. S v i f t i j a d a. (Šestintrideseti spev.) Slovenci smo v istini srečen narod. Nikedar ne ležemo zvečer spat brez skrbi ali pa brez radosti, da nam ne rodi noč vesele politične novice, ali pa vsaj soov za visoko novo politiko in časnikarske kombinacije. Jednako presenečenje rodilo se nam je v minolem tednu v ministerski krizi. Čudno je le, da naše sanje niso piškavega oreha vredne, in da smo bedaki, ako stavimo le groš na-nje v državni loteriji. Sanjalo se nam je namreč vse dolgo leto, da vzame prva jesenska slana naučnega port-felja nositelja. In zdaj, — neumne sanje —, naš ljubljenec sedi na gimnazijskih razvalinah mehkeje, kakor na baržunastih blazinah, dočim nam je utihnil njegov tovariš — zastopnik pravice za vselej. In mi Slovenci imamo v tej izkušinji zopet gradiva dovolj za daljne politične sanje, — dokler nas ne vzdrami iz njih zopet kaka, morda „post tot diserimina rerum", pričakovana novica. Dandanes je baje presenečenje nekako moderno in na dnevnem redu. Tudi mi, ki smo kupovali za e p, gotov denar srečke bele Ljubljane, sanjali smo krasne sanje o bogatih dobitkih; računali nismo, da bodo dobitki vedno redkejši in manjši in da za-pijemo naposled Ljubljančanje vso loterijo iu ves dobiček — na bodoči vodi ljubljanski, ki niti oso-ljena ne bode. In vendar se ljubljanski Slovenci niso pritoževali doslej, da trpe žejo, saj imajo pivo po pariški ceni in čviček, ki kar diši, a ne po grozdji, temveč po zagrebškem Sternu. Odslej bodo pa Ljubljančanje najbolj slavni zapravljivci, kajti g. Dežman in njegovi prijatelji očitajo jim že a priori, da bodo zapili vse na „vodi" in spravili mesto zaradi vode na boben. Ljubljanska voda ima kakor vse stvari pod solncem solnčno in senčno stran. V nevarnosti je namreč narodno navdušenje, ki se baje ohladi v sveži vodi in na škodi je tudi zaradi tega naša jugoslovanska solidarnost, katero smo naročevali doslej iz Zagreba. In vendar je v beli Ljubljani „fletuo" kakor v raji. Le čitajmo g. Sammhaberja elegije „ex Ponto" in prepričamo se, kako vzdihuje njegovo poetično srce po ljubljanskih ženskih idealih in po mestni megli, dtčim nemške kazine in svojih nemških bratcev niti v pripisu svojim poezijam ne omeni. Da, g. Sammhaber čuti stoprav zdaj, koliko je izgubil z belo Ljubljano, in kranjske nežne bodoče učiteljice se zavedajo tudi — žalibog prepozno — kako je bil zaljubljen slavni nemški poet v slovenske obrazčke. Kdo ve, ali ne doživimo naposled, da prisopiha zanimivi nemški „Liebesbriefsteller bei Nacht und Wind" na rop na naše Sabinke na učiteljišči. Gosp. Sammhaberja slovenska ljubezen nas uči, da kri ni voda. Poslednje čutijo baje tudi nežne učiteljice ljubljanske, kajti svet govori, da vezejo svojemu neke-danjemu učitelju „pantofelj" iz zlatih niti, in da vpletajo vanj v hieroglifih svojih praktičnih src imena. Ko bi bil g. Sammhaber samec, pretila bi mu velika nevarnost, da pride pod slovenski „pantofelj". Potem naj pa še trdi kdo, da je Preširen naš prvi pesnik. Vse rahločutne Preširnove poezije niso prislužile svojemu mojstru niti prijaznega dekliškega pogleda, jedna sama nemška elegija pa grozi svojemu očetu z gorkim slovenskim obuvalom. V istini, izvrstno se godi Nemcem na Slovenskem. Oni nas pritiskajo na steno, mi jim pa oskrbujemo „pantofeljne" in privoščimo jim povrh celo vrsto za nemško Muzo navdušenih slovenskih gospic, saj one nikdar ne prašajo, na katerem dvorišči se jim dvori, a samo, da se dvori. Sviftijanec. odbor dogovarja s kamniškim mestom zaradi doneska k zgradbi ali k nakupu za bolnišnico potrebnega poslopja." Poslanec dr. B 1 e i w e i s toplo podpira ta predlog; ker bi bila bolnišnica v Kamniku v veliko polajšanje deželni bolnišnici v Ljubljani, zato misli, da bode slavna vlada pritrdila sklepom dež. zbora. Pri glasovanji obvelja nasvet finančnega odseka, in deželni glavar potem ob 5. uri popoludne sklene sejo. Poročilo deželnega odbora glede deželnega doneska za dolenjske lokalne železnice. (Dalje in konec.) Pri dotičnem posvetovanji, ki se je v tej zadevi do zdaj vršilo v sodnih okrajih Novomesto, Kostanjevica, Zužemperk, Mokronog in Trebnje, potem Kočevje, Velike Lašiče in Ribnica, so občinski zastopi izrazili, da so zadovoljni s tem, da bodo na navedeni način pospeševali zgradbo dolenjskih lokalnih železuic in da si bodo prizadevali, da bodo posamezne občine v omenjenem smislu sklenile pravnoveljavne sklepe. Več velikoposestnikov je tudi obljubilo, da bodo prevzeli delnice in mnogo zemljiških posestnikov se je izjavilo, da bodo vsa svoja zemljišča, kar se jih bode potrebovalo za zgradbo železnice, brezplačno odstopili. V enem okraji je več občinskih zastopnikov bilo za to, da bi si vse občine tega okraja pridobile za zgradbo železnice potrebna zemljišča in bi jih potem brezplačno odstopile. Iz vseh dozdajnih obravnav se sme zanesljivo sklepati, da bodo prizadete občine, kakor tudi nekateri vdeleženci po vseh svojih močeh podpirali zgradbo in da se zlasti sme za gotovo pričakovati, da bodo zuaten del za zgradbo železnice potrebnih zemljišč brezplačno dali na razpolaganje in da bodo tudi za druga zemljišča zahtevali le pravi vrednosti primerne kupne cene. Donesek, ki ga bodo vdeleženci na ta način dali, bo torej razmeroma velik. Ako dalje tudi v poštev vzamemo, da bodo posamezne občine prevzele tudi poroštvo za obresti, da bodo zopet druge podpisale delnice, da bodo veliki obrtni in rudokopni podjetniki, velikoposestniki, kranjska hranilnica v Ljubljani in mestna občina ljubljanska gotovo pospeševali podjetje z nakupovanjem delnic in tudi na drug način, sme se iz vsega tega sklepati in reči, da se bode od te strani vse storilo, kar se je le moglo pričakovati. Ker se bode torej na ta način dobil izdaten znesek za izvršitev podjetja, je deželni odbor teh misli, naj bi tudi dežela kolikor največ mogoče storila v pospeševanje tega podjetja, da se bode na ta način dosegla svota, s katero bode in pa še z doneskom visoke vlade, ki je pričakovati, mogoče zagotoviti troške za zgradbo železnice. Ker so skupni troški na 9,347.000 gld. proračunjeni, je deželni odbor mnenja, da bi morala dežela kar največ mogoče visok znesek dovoliti iz deželnih sredstev, da bi se moglo z nekoliko zanesljivostjo računiti na to, da se bode visoka vlada ž njim zadovolila. Deželni odbor misli, da z ozirom na imovinske razmere dežele ta znesek pač ne more biti višji kakor 500.000 gold., kateri pa bi bilo le v nekaj letih mogoče plačati, ako bi se ne hotel pokriti s posojilom, katero bi bilo z obrestmi vred povrniti v večih letih. Deželni donesek naj bi se porabil za nakup tistih delnic, za katere se bode obrnil tudi donesek državne uprave in bi te delnice morale imeti enake pravice s tistimi, ki jih bode prevzela država. Ker ni pričakovati, da bi se zgradba železnice mogla pred letom 1890. pričeti in ker je stavbna doba na dve leti preračunjena, bi se vplačilo na delnice, kar jih bode dežela prevzela, moglo pričeti še-le leta 1892. Pri tem bi se bilo držati tisah rokov, katere bode določila državna uprava za plačila na delnice, ki jih bode sama prevzela. Glede dividende, katera bode pripadala pred-stvenim delnicam, ki se bodo izdale, misli deželni odbor, da bi se lahko sprejel po državni upravi določeni odstotek. Politični pregled. V Ljubljani, 20. oktobra. Notranje dežele. Kot naslednik veleposlanika pri Vatikanu, grofa Paara, kojemu je cesar uslišal prošnjo za umirovljenje, imenuje se soglasno član gospodske zbornice, grof Eevertera. Z Dunaja se brzojavi, da ministerske pre-mem.be še niso končane. Izrazil se bo katoliško-konservativni značaj kabinetov še odločneje. Naraščanje pruskega mišljenja mej avstrijsko-nemško mladino, ki se je posebno pokazalo za bivanja cesarja Viljema na Dunaji, napravilo je globok vtis na merodajuem mestu. JPrinc Henrik, brat nemškega cesarja, izstopil bo na svojem povratku iz Italije na Dunaji jutri v nedeljo dopoludne ter se nastanil v cesarskem dvorci. Z Dunaja se brzojavno poroča, da bo nuncij msgr. Galimberti odpoklican. Ta vest zdi se nam jako neverojetna. Mej vojnim ministerstvom in obema vladama se vrše obravnave glede predrugačenja dosedanje postave o nastanjanju vojakov. Omejile se bodo dotične prevelike tirjatve mest, postopalo pa se bo mnogo pravičneje nasproti prebivalstvu na deželi. Ta postavni načrt predložil se bo že prihodnji delegaciji. Za ogerske razmere jako označivna je interpelacija, kojo je vložil v predvčerajšnji seji ogerskega državnega zbora poslanec Madarass. Interpelacija zadeva nastopni dogodek: Meseca avgusta objavilo je več listov pismo nadžupana Ormosa, v kojem ta naznanja ministru notranjih zadev, da je v okraji Beli Cerkvi treba še 7000 gld. za volilno zmago vladnega kandidata; ta denar naj se vzame od onih 8000 gld., koje je obljubil veleposestnik F. Feger za javne namene v slučaji, ako mu cesar podeli plemstvo. Te vesti niso niti listi preklicali, niti se ni zoper nje kazenski postopalo. Odgovor ministra notranjih zadev na to interpelacijo pričakuje se vsestranski z velikim zanimanjem. Avstrijsko-rumunska mejna komisija je konečno poravnala vse prepirne točke. Stalni mejniki so se že postavili v navzočnosti komisij. Vnanje države. „Osservatore Romano" imenuje vse razširjene vesti o razgovoru mej papežem Leonom XIII. in nemškim cesarjem Viljemom iznajdbe ter jih formalno preklicuje. — »Germania" je dobila iz Rima poročilo: Avdijenca grofa Herberta Bismarcka je trajala poldrugo uro. Sv. Oče mu je razložil celi položaj papeštva in katoliške cerkve v Prusiji. Iz zanesljivega vira se zatrjuje, da je papež jako odločno in jasno govoril o poniževanju papeštva s strani Italije s pomočjo trocarske zveze. Srbska kraljica Natalija bo v kratkem zapustila Bukarešt ter odpotovala v Jaš na svoja posestva. Od tod bo odšla za nekaj dni v Rusijo. Skoraj gotovo bo v Krimu obiskala ruskega carja. »Pol. Corr." objavlja carjigrajsko pismo, ki zatrjuje, da se bodo v kratkem diplomatski agentje v bolgarski prestolnici približali princu Ferdinandu, t. j. da bodo sprejemali njegova vabila v palačo. To je baje vspeh pojasnil, katera je dal minister Stojlov mej svojim potovanjem na merodajnih mestih. Ako bi bila ta vest resnična — preklicuje se namreč najodločneje v dunajskih krogih — odločile so se k temu koraku države veliko prej zaradi makedonskega vprašanja, nego vsled Stojlovega prigovarjanja. Agentje bodo namreč v tem slučaji lažje nadzorovali postopanje bolgarske vlade ter zabranili vse, kar bi morebiti provzročilo večje zmešnjave v Makedoniji, koje bi se morale potem rešiti le z orožjem v roki. Ruski vladni krogi pravijo, da se izza petro-vidvorskega sestanka stalno boljšajo razmere nasproti Nemčiji, kar pa se ne more trditi glede Avstrije. V Nemčiji je prišlo skoraj gotovo vsled cesarjevega potovanja po Italiji in tamošnjega navdušenega sprejema na površje zopet vprašanje, ali se bo dal cesar Viljem kronati. „Konigsb. Allg. Ztg." piše, da Viljem o tem še ni ničesa konečno ukrenil, storil pa bo to po svojem povratku v Nemčijo. Kot dan kronanja se imenuje 18. januarija 1889. Ko je prišel nemški cesar v Rim, prosil je, česar pa seveda italijanski liberalni listi ne poročajo, potom nemškega veleposlaništva rimski župan za avdijenco v Kvirinalu, da bi predstavil cesarju mestni svet ter ga povabil na Kapitol. „Osservatore Romano" je izvedel, da je nemški cesar sprejel to vabilo, županu pa naznanil, da njega in mestnih očetov ne sprejme v avdijenci. — Tudi iz Napolja se poroča o rudečih listkih, ki so se s Prusiji sovražnimi napisi vsipali v voz italijanskega kralja in njegovega gosta. Več ko sto oseb so zaprli. Vladni listi pravijo, da so to brez izjeme anarhisti. Revizijski odsek francoske zbornice je naročil svojemu predsedniku, naj pozove Flocjueta, da se v kratkem prične posvetovati z odsekom, ker bo slednji razpravljal njegov revizijski načrt pred ostalimi devetimi, ki so se že poprej vložili. Rumunski liberalni neodvisnjaki so imeli pod predsedstvom Demetra Bratianuja shod, kojega se je vdeležilo več sto pristašev. Vsi govorniki so odločno odbili zvezo z liberalnimi združenci. Gra-disteanu je v svojem govoru tudi napadal kralja Karola. Izvirni dopisi. Iz Komende, 17. oktobra. (Glavarjeva ustanova.) Ni ga najti z lepa kraja, ki bi bil oblago-darjen s tako napravo, kakor je ravno fara Komenda. Dočim ljudj e onemogli, dela nezmožni, stari in ubogi morajo prijeti za bridko beraško palico in iti prosit od hiše do hiše grenkega kruha, ki se jim deli, ni hvala Bogu našim faranom, ki so v resnici ubogi, kaj jednacega potreba, kajti skrbljeno je za-nje. Na mali višini v prijazni Komendi dviga se kakor grad ogromno poslopje in to je hiralnica, hiša, v kateri prebiva do trideset hirajočih, bolnih in ubogih fa-ranov obojega spola. Skrbljeno je zd-nje, imajo primerno stanovanje, postrežbo in hrano. »Kdo pa vzdržuje ta blagotvorni zavod?", utegne me kdo vprašati. »Občina vendar ne?" Vzdržuje se sam, a ustanovil ga je blag mož, mecen ubožcev in človekoljub: Peter Pavel Glavar se je zval in živel je v minolem stoletji. Iz ubogega deteta, ki ni poznalo niti svojih roditeljev, priril se je z marljivostjo svojo do časti, slave in veljave ter do obilnega imetja. Da, imel je lepo imetje; bil je dober gospodar, a ne skopuh, ni imel telesnih dedičev, a dobil je druge in teh veliko število. Ti dediči so ubogi, v prvi vrsti rojeni v fari komendski; dalje podložniki nekdanje Glavarjeve graščine »Landpreis" v trebanjskem okraji na Dolenjskem in slednjič tudi drugi ubogi vsakega stanu in to zlasti oni iz sosednih fara komendskih. Komenda bilo je središče življenja njegovega, tu je bil najden nekega dne i. 1721. kot ubogo nekaj mesecev staro dete, tu je bil izrejen v rodovini Basajevi, tu pričel je prvo svoje dušno pastirstvo kot mladi duhovnik, tii bil je oskrbnik in župnik malteške komende sv. Petra. Tu ustanovil je 1. 1751. beneficij »Corporis Christi" s svoto 3200 gld., sozidal lepo poslopje za stanovanje beneficijata in tako pridobil fari mesto tretjega duhovnika. Ni čuda torej, da se mu je kraj, v katerem je prebil toliko let, vtisnil globoko v srce, da se ga je ob smrti svoji v oporoki tako velikodušno spominjal. Umrl je v »Landpreisu" dne 24. januarija 1784. Hiralnica, seveda v veliko manjši meri, bila je vzgrajena leta 1804. po njegovem naročilu in po vodstvu prvega njegovega beneficijata Josipa Tomeli-ja. S prva bilo je v njej samo osem hirajočih. Pod francosko vlado so se vsi prihodki Glavarjeve hiralnice porabili za ljubljansko civilno bolnišnico in reveži komendski dobivali so po 7 kr. na dan. Leta 1814. vpeljal pa se je zopet stari red, toda kasneje hoteli so jo združiti z občnim imetjem za deželne bolnike in še-le 1. 1865. se je odločilo, da ostane Glavarjeva ustanova, kakor je bila doslej (prim.: J. Verhovec »Ljubljanski Zvon" 1. 1885. P. P. Glavar). L. 1866. jeli so še-le prav za prav ravnati po želji Glavarjevi — bolnišnico so razširili in privzeli večje število hirajočih. Glavnica se je v tek u let zelo pomnožila, ker so se obresti k njej pripisovale. Red v hiralnici pa se je ohranil od tedaj do danes nepremenjen. Leta 1885. znašala je čista imovina P. P. Glavarjeve ustanove 191.695 gld. 59 kr., koncem leta 1886. pa že 195.233 gld. 11 kr., pomnožila se je torej v jednem letu za okroglih 3537 gld. 52 kr. Hiralnično oskrbništvo izročeno je beneficijatu, kateri ima tudi v dogovoru z župnikom komendskim pravico sprejemati uboge v hiralnico. Sicer je pa tudi tesno združena s hiralnico ustanova za zdravnika, kojo je ustanovil Anton pl. Remi z, rojak komendski , bivši proti koncu minolega stoletja c. kr. dvorni advokat itd. Zdravnik ima prosto stanovanje v hiralnici in izročene so mu zdravstvene zadeve hiralničnih udov. Ker se je zadnja leta glavnica zdatno pomnožila, zato je že lansko leto jel deželni odbor stvar pretresati: kako obresti glavnične porabiti, da bi bilo to na korist ubogim in po želji pokojnega ustanovnika. Deželni odbor oziral se je posebno na to, kako bi bilo mogoče Glavarjevo ustanovo porabiti tudi za sosednjih fara reveže, kajti blag: ustanovnik izjavil se je v svoji oporoki, ako razmere dopuščajo, smejo se obresti porabiti tudi za uboge sosednih fara. Mislilo se je tudi na razširjenje sedanje hiralnice, kar bi se zgodilo s tem, da se vzgradi zdravniku na drugem mestu primerno stanovanje, a sedanji prostori zdravnikovega stanovanja porabijo se za hirajoče. Mislil pa je tudi de- (Dalje v prilogi.) Priloga 24,2. štev. »Slovenca" dri6 2Q. oktobra 1888. želni odbor, ako se že zida stanovanje za zdravnika, bilo naj bi nekoliko večje, kamor bi bilo možno sprejeti tudi nekatere boluike in sicer domače brezplačno, a tuje za plačilo. Da je ta vest vsakega razveselila, ni mi treba dostavljati, kajti dobra stvar veseli gotovo vsakega, kdor dobro misli in čuti. Našel se je tudi jako primeren prostor prav vis-ii-vis sedanje hiralnice, kjer bi se imela nova bolnišnica s stanovanjem zdravnikovim graditi. Pričakovali smo natančnejših vesti; ni jih bilo. Mislili smo, kaj pomeni to molčanje? In sedaj iznenadilo nas je poročilo deželnega odbora v XI. seji dne 11. oktobra t. 1. o prošnji mestnega zbora kamniškega, naj bi se v Kamniku ustanovila iz P. P. Glavarjevega zaklada javna bolnišnica! Pač nismo mogli verovati, je to li resnica, ali je morda to vrstico provzročil tiskarski škntelj, ki nadleguje včasih stavca. Čudom, pravim, smo se čudili temu koraku mestnega zbora kamniškega, ki hoče kar nenadoma seči po stvari, do koje nima gotovo nobenih večjih pravic od drugih sosednih krajev komendskih. Pač reči moramo, da je vsakega resno mislečega Komend-čana ta korak sosednih Kameničanov neprijetno diruol, ker s tem bi se krivica zgodila Komendi, ako bi se na imenovano prošnjo jemal na mero-dajnih mestih ozir ! (Konec prih.) Iz Polja, 12. oktobra. (Konec.) Mali otroci, katerih je bilo nad 400, ostali so na trati. Tam so dobili vsak klobaso, »štrukelj" in vina. Da se je tolikim otrokom v jako kratkem času vse to razdeliti moglo, zahvaliti se je v prvi vrsti gospej C h r i s to v i, soprogi tovarniškega vodje, njeni gosp. sestri, gospej Stadlerjevi, soprogi tovarniškega blagajnika, njenim gospicam hčeram, go-spicam Kremžarjevim iz Ljubljane in drugim, ki so z ljubeznjivostjo stregle šolarjem, Z vidnim veseljem gledali so vsi okolistoječi, kakor tudi gospod okrajni glavar, katerega je po-strežljivost imenovanih gospej in gospic, kakor tudi njih ljubezeu do mladine vidno ganila, kako sto in tisočkrat se zahvaljuje deca za prejete darove. Občno pohvalo žela je pri tej priliki gostilni-čarica, vdova pokojnega gospoda Blaža Kuharja, bivšega nadučitelja pri D. M. v Polji, kateri je slavnostni odbor izročil pogoščenje otrok, ter je za jako nizko ceno, ne glede na svoj dobiček, pripravila otrokom obilo okusne jedi in pijače. Popoludan minul je prenaglo, posebno otrokom, ki so pri raznih igrah dobivali dobitke v blagu iu v denarjih. Dan se je nagnil, morali so iti domov. Drugi dan še le v šoli dobili so večji slavnostno knjižico „Naš cesar", manjši pa, ki še brati ne znajo, spomenice (podobe presvetlega cesarja in cesarice). Smokve in druge sladkarije — darilo gospoda J. Perdana, trgovca v Ljubljani — dobili so otroci še-le drugi dan. Omeniti mi je še dobrotnikov, ki so gmotno pomogli, da se je slavnost tako dobro izvršila, in sicer z večimi doneski: Prečastita gospa L. Hoppe, prednica usmiljenih sester v Ljubljani, gospica Wen-zowsky, c. kr. poštarica v Zalogu, gospodje: G. Šlibar, kapelan pri I). M. v Polji, J. Baum-gartner, posestnik tovarne na Fužinah, Albert Zeschko in brata Zeschko iz Ljubljane, vodja Fran Povše, A. Jamar, vodja tovarne na Fužinah, dr. P. Preinitsch, zdravnik v blaznici na Studencu, slavno vodstvo vevške papirnice, slavno oskrbništvo ljubljanske bolnišnice iu drugi. Velikodušnim darovom imenovane gospode priložil je gospod župan Strah izdatno svoto prostovoljnih doneskov poljskih občanov. Ne smem pri tej priliki zamolčati zaslug vevške papirnice za župnijo iu šolo poljsko. Izvedel sem iz gotovega vira, da daruje vsako leto po petdeset J goldinarjev za uboge farane in ravno toliko za uboge učence; o priliki praznovanja štiridesetletnega vladanja presvetlega cesarja pa ni le izročila slavnostnemu odboru velike svote, ampak tudi prepustila prostor za pogoščenje otrok ter napravila vse dekoracije pri cesarjevi podobi na Vevčah. Sploh pripoznfi vsak, da ima največo zaslugo za lep izid slavnosti blagajnik papirnice v Vevčah, obče spoštovani in priljubljeni gospod Jurij Stadler, ki se je neumorno trudil, nabiral deuar pri prej imenovani gospodi, vodil dekoracije, sprejemal odlične prišlece ter bil sploh duša vsemu podjetju. Njemu se je zahvaliti, da je moglo slavnostnemu odboru ostati še čez 31 goldinarjev, katere je izročil krajuerau šolskemu svetu, ki jih ima obrniti v prid revnim učencem. Pri tej priliki pokazal je imenovani gospod v dejanji udanost dc presvetlega vladarja in veliko ljubezen do učeče so mladine. Deželna sadna razstava. K predvčerajšnjemu poročilu o otvorjenji sadne razstave v zvezi s pokušnjo kranjskih vin nam je dostaviti, da so bili prisotni tudi mnogi trgovci, obrtniki in razstavljale! iz vseh krajev dežele. Ob 11. uri se je pričela slavnost. G. cesarski svetnik Murnik nagovoril je kot načelnik razstavinega odbora gospoda deželnega predsednika in zbrano gospodo tako-le: »Preblagorodn i, prečastiti g ospoddeželni predsednik! Prečastita gospoda! Znameniti rodbinski dnevi praznujejo se od nekdaj v posamičuih rodovinah, praznujejo so od nekdaj znameniti dnevi vladarskih hiš. Našega cesarstva prebivalci drže se od nekdaj te lepe navade ter se hvaležno spominjajo svojega premilost-Ijivega vladarja: kadar je rojstni dan Nj. velečastva, kadar je god našega modrega vladarja, ni ga kraja v celi širni Avstriji, da bi se ne praznoval slovesno. Tem bolj opravičeno je praznovanje posebnih dogodkov in med te se šteje štiridesetletnica dobrih del polnega vladanja našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. Deželni zastopi, mestne in deželne občine tekmujejo, kako bi na najprimernejši način praznovale ta veseli dogodek, in smelo trdimo, da je ni vasice v naši mili domovini, katera ue bi praznovala te štiridesetletnice. V kolo teh stopila je tudi c. kr. kmetijska družba v svojem zadnjem občnem zboru, ko je sklenila v proslavo štiridesetletnice Nj. velečastva, presvetlega cesarja Frana Josipa I. prirediti deželno sadno razstavo." (Nemški:) „Da se izvede ta sklep občnega zbora, priredil je glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v teh prostorih deželno sadno razstavo v zvezi s pokušnjo kranjskih vin iu razstavo šolskih vrtov. Ker se te razstave vdeležujejo razstavniki iz vseh krajev dežele, moremo gotovo trditi, da so zastopane vse vrste našega sadja in da se doseže tudi namen razstave, kateri biva v tem, da se povzdigne sadjarstvo in da se pospešuje domače vinogradarstvo ter da se razširi domača vinska kupčija." (Slovenski:) »Vendar, da se je razstava mogla tako lepo vrediti, zahvaliti se je v prvi vrsti napredujočemu pouku o sadjarstvu iu vinarstvu. Za ta pouk pa se imamo najbolj zahvaliti našemu presvetlemu cesarju, kateri je največji dobrotnik našega kmetijstva, prvi in največji po-spešitelj pouka v vseh strokah. Zategadelj sem preverjen, da izrečem le misli in žeije prečastite gospode, ako rečem : Bog živi, Bog ohrani muogo, mnogo let v blagor Avstrije našega presvetlega cesarja Frana Josipa I.! Iu v dokaz tega prosim prečastito gospodo zaklicati našemu preljubezuji-vemu vladarju trikratni: »Slava!" Nato zaigra vojaška godba cesarsko himno, in ko jo odigra, ogovori šo cesarski svetnik Ivan Murnik g. deželnega predsednika z nastopnimi besedami: Prečastiti, preblagorodni gospod deželni predsednik! »V imenu glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem prosim Vas najuljudneje, da izvolite otvoriti deželno sadno razstavo." Deželni predsednik baron Winkler je potem otvoril razstavo z naslednjimi besedami: Slavna skupščina! (Nemški.) »Vsled prijaznega povabila od gospoda načelnika razstavinega odbora, naj otvorim od c. kr. kmetijske družbe kranjske prirejeno sadno razstavo, čast mi je ustreči vabilu. Slavna c. kr. kmetijska družba trudila se jo vedno v svojem stoletuem obstanku, da bi pospeševala agrarno koristi dežele ter je tudi porabila vsako priliko, da pokaže v dejanji rodoljubne svojo čute in udanost Najvišji cesarski hiši. In tako tudi ni dvojbe, ko povodom štiridesetletnice slavne vlade našega premilostivega cesarja vsa dežela najslovesneje izraža lojalno svoje mišljenje, da bodo te izjave našle vesel odmov tudi pri kranjski kmetijski družbi. čestitam kmetijski družbi na njeni patrijo-tični slavnosti in ji v imenu vlade izrečem pre-srčno zahvalo." (Slovenski.) „Ne dvomim, da sadna razstava, katero kmetijska družba priredi pri tako lepi priliki, pomeni nov napredek kranjske dežele ua polji sadjereje, in da bo blagodejno vplivala na daljši razvoj te kmetijske stroke, ki je gotovo bogat vir blagostanju prebivalstva. Želeč tudi v prihodnje kmetijski družbi vspešno delovanje in v nadi, da so bo vresničila moja želja, izjavim, da je razstava otvorjeua." Po zvršenem oficijelnem delu ogledalo si je občinstvo bogato razstavo. O razstavljenih predmetih in posameznih razstavljalcih poročali bodemo še obširneje; danes le ob kratkem. Na desno in levo pred dvorano razstavljena so vina za pokušnjo, in sicer so zastopani: krški o k r a j (mokriška graščina gospa Hočevar, V. Pfeifer), vipavska dolina (Kavčič, Vrtovec, Hladnik, Lavrenčič, Prhavec), d o-lenjski kraji (Boštanj, Raka, Metlika), novomeški okraj (Langer, Zorko, Bojanec, Grm), graščina Krupa (Apfaltreru). V plesni dvorani razstavili so jako ukusno razvrščeno sadje mej drugimi: Viktor Rohrmann. Janko Kersnik, baron Apfaltrern, J. Mall-ner z Bleda, dr. Eisl iz Ljubljane, tvrdka Tschinkel (osladkorjeno sadje), Kirbisch (uku-hano sadje), razne kmetijske podružnice, šola na Grmu iu drugi. Na galeriji in v stranskih prostorih razstavili so prekrasno sadje mnogi pomologi iz Dolenjske, Notranjske iu Gorenjske, kot grofica Barbo, župnik Jaklič iz Št. Vida pri Zatičini, Gabrijel Jelovšek z Vrhnike, Fran Kotnik z Vrda itd. V oddelku ,.Šo lsko vrtnarstvo" odlikujeta se posebno gg. nadučitelja Rib nikar iz Logatca iz Žirovnik iz Gorij. Iz dvorane pelje dvoje stopnjic na vrt, kjer so gospodje Druškovič, D e 11 e r in T e r č e k razstavili kmetijske in vrtnarske stroje. Ob straneh je kmetijska družba razstavila razna drevesca. S tem smo le ob kratkem obrisali površno podobo razstave, da nd-njo opozorimo prijatelje sadjarstvu po deželi. Natančnejše poročilo objavimo v prihodnjih številkah. Razstava je bila predvčerajšnjim popoludne, posebno pa zvečer od 7. do 11. ure mnogobrojno obiskana. Vstopnic se je predvčerajšnjim razprodalo nad 1500. Velika gneča je bila pred dvorano, kjer je vinska pokušnja. Vina so izvrstna, dokaz temu, da so predvčerajšnjim razprodali okoli 10.000 znamk po 5 kr., s katerimi se plačujejo kozarci vina po 5, 10 in 15 kr. Prostori so bili krasno razsvetljeni z »bliskovnimi svetilkami", katere je g. Kolman preskrbel od tvrdke Ditmar. Vojaška godba igrala je od 7. do 11. ure, red je bil ves čas uzoren. Dnevne novice. (Konfiskacija.) Včerajšnja številka našega lista je bila zaplenjena zaradi dopisa iz Trsta. (Deželni zbor) imel je včeraj ob 11. uri petnajsto in danes ob 9. uri dopoludne šestnajsto sejo. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo poročili v prihodnjih listih. (Deželnemu glavarju na čast) priredili so deželni poslanci obed danes ob 3. uri popoludne v hotelu »pri Slonu". (Deželna sadna razstava) trajala bode do četrtka dne 25. t. m. Razstava je vredna, da si jo ogledajo prijatelji sadjarstvu in vinoreji. Kranjska dežela je na razstavi pokazala, koliko je v tem oziru napredovala v zadnjih letih. Včeraj se je razprodalo 1322 vstopnic, prostori bili so natlačeno polni, posebno zvečer. Za vinsko pokušnjo prodali so včeraj okoli 11.000 listkov po 5 kr. Posebno izvrstna so vina vipavska, kmetijske šole na Grmu, Pfeiferjevo namizno vino iu Apfaltrernovo s hrupske graščine ua Dolenjskem, Vinska komisija (gg. vodja Dolenec, Kavčič iz Št. Vida pri Vipavi, ravnatelj Povše in Ferlinc iz Ljubljane) pričela je včeraj svoje delo. (Slovensko gledališče.) Jutri ob 4. uri popoludne predstavljala se bode v dvorani ljubljanske čitalnice ua čast obiskovalcem deželne sadno razstave burka s petjem v treh dejanjih »Nezgoda starega samca". Pristp k predstavam je vsakemu dovoljeu. (Na kirurgičnein oddelku deželne bolnišnice) v Ljubljani oddajo se služba sekandarija z letno plačo 000 gld. in prostim stanovanjem. Prosilci morajo dokazati, da so proraovovani doktorji, in znanje slovenskega jezika. Prošnje naj se pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do konca meseca oktobra 1888. (Z Dunaja) se poroča, da je predvčerajšnjim popoludne ob 2. uri presvetli cesar obiskal srbskega kralja Milana v hotelu „Imperial", četrt ure pozneje se je Milan poslovil pri cesarji. Zvečer se je kralj s kraljevičem Aleksandrom vrnil v Belgrad. (Ogenj.) Iz Oola nad Vipavo se nam poroča Dne 15. t. m. vzbudil je žalosten glas zvona ljudi iz sladkega spanja. Gorela je hiša št. 22., imenom „opalterjeva", sedaj lastnina Audreja Rova na, v kateri je c. kr. poštni urad. Burja brila je siino, vendar so vrli gasilci rešili hleve, katere je le tenak zid ločil od pogorele hiše. Ko bi se bili hlevi vneli, zgorelo bi gotovo 8 bližnjih hiš. Hvala torej vsem, ki so ogenj zadušili, posebno ženskam, ki so tako hitro donašale vodo, da je kakor potok tekla ua pogorišče. Hvala tudi vipavski požarni brambi, ki je bila že na nogah, pa je v istem trenotku dobila poročilo, da je ogenj zadušen. V velikem strahu in nevarnosti je poštarica gospa Marija Moser, ki je stanovala v pogoreli hiši, rešila poštno blagaj-nico, zapisnike itd., a vsled tega ji je zgorela vsa hišna oprava in obleka. Pogorelec je bil za malo svoto zavarovan pri banki „Slaviji". Vzrok ognja ni znan. (Kanonično vmeščeu) je bil dne 17. t. m. zagorski vikar čast. gosp. Damijan P a v 1 i č ua faro Kostanjevico. (C. kr. šolski svet v Celji) je tistim občinam, ki so prosile za slovenske šole, vrnil prošnje z naročilom, da „kar najprej" še enkrat sklepajo o prošnjah. Upamo, da bodo možje v občinskih zastopih odločno in jasno odgovorili okrajnemu šolskemu svetu. (Otroška bolezen.) V občinah Laški Trg, sv. Krištof in Marija Gradec je v osmih dneh zbolelo 80 otrok za ošpicami. Prikazala se je tudi davica. Zaprli so vse ljudske šole. (Konjski tatje.) V noči od petka na soboto ukradli so neznani tatje J. Golobu, posestniku v Ojsni Vasi na Štajerskem, dva konja, sosedu J. Urhu pa »koleselj" ter se odpeljali proti Hrvaškemu. (Celje) imelo bode po proračunu za leto 1889 troškov 59.408 gld. 65 kr., dohodkov pa 38.884 gld. 96 kr., primanjkljaj bo iznašal 20.518 gld. 60 kr., ki ga bodo pokrili z naklado na dac od mesa, vina, piva in žganja. (Na mariborsko c. kr. vadniško šolo) pride kot začasni učitelj g. F. Leske, nadučitelj v Rušah. Učiteljski krogi ne sodijo ugodno o tem imenovanji. (Pri občinskih volitvah) v Ž m i n j u zmagala je hrvatska stranka v tretjem razredu z 108 glasovi proti 42, v drugem razredu s 64 proti 12 glasovom. (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 58. snopič. (Cesarska pesen.) Založnik F. Tempsky na Dunaji in v Pragi izdal je ilustrovano avstrijsko himno v spomin cesarjeve štiridesetletnice ua desetih lepih podobah, ki predstavljajo molitev za cesarja, spoštovanje pravice, zaupanje v armado, umetnost itd. v slovenskem, nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, rusinskem, srbskem, hrvatskem in rumunskem jeziku. Gena 80 kr. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Čast. g. Al. Bratuša pride iz Reichenburga za nadarbenika na Ptuj, v Reicbenberg kot 1. kapelan č. g. Karol T r i b n i k iz Teharij, v Teharje č. g. M. Tomaž i č iz Pilštajna, v Cirkovice č. g. Fr. Geč iz Ormoža, v Ormož čast. g. F. Munda iz Središča. Telegrami. Mengeš, 18. oktobra.*) Županstva fare komendske protestujejo proti ustanovitvi bolnišnice iz Glavarjevega zaklada v Kamniku. Peterburg, 19. oktobra. Generalni poveljnik karkovskega vojaškega okraja, Kadecky, jo imenovan vrhovnim generalom kijevskega vojaškega okraja. Rim, 19. oktobra. Cesar Viljem je popoludne po prisrčnem poslovljcnju zapustil Kvirinal ter se odpeljal na kolodvor, kjer sta se vladarja štirikrat objela, poljubila ter si zaklicala „na svidenje!" Rim, 19. oktobra.*) Cesar, kraljeva družina in spremsivo so pi 'šli ob 3/410. uro v dvorno ložo na forumu; narod jih je navdušeno sprejel mej sviranjeni pruske himne. Potem se jo pričel koncert šestih združenih godob. Na to se je predavala slavnostna kantat-. zložena na čast cesarju; zatem bengaličn. razsvetljava foruma, ki je nudila čarobc razgled. Dvor jo odšel ob 3/411. uro. Bruselj, 18. oktobra.*) Ukaz državno vlao poostruje naredbe glede razširjanja francoski listov v Alzaciji-Loreni. *) Iz koniiskovanega lista. Na stotisoče ljudi ni v prijetnem položaji, da bi tal pri vsaki manjši ali večji slabosti tako skrbno in temelj ločili svojo telo, kakor more to vedno storiti bogatin. Ti s tisoči so primorani, da si po možnosti pomagajo z izkušeni domačimi zdravili Tu pa jo seveda največjo važnosti, da naleti človek na tekočine in praške, s kojimi se konečno denar vkrade iz žepa. Tudi pri motenem prebavljanju je veli ležeče na tem, katero zdravilo so izvoli, in najodližnejši zdrav niki so pripoznali, da so so lekarnarja Bih. Brandta švicarske krogljice izvrstno obneslo s svojo zdravilno moč Zahtevajo naj se pa vedno s posebno pazljivostjo na krst ime lekarnarja B i h a r d a iirandta švicarske krogljice, ker se prodajajo mamljivo slične krogljice pod enakim imenom. Tudi se ne sme prezreti, da ima pristna škatljica kot etiketo 1»■ -1 križec v rudečem polji in zaznamovanje lekarnarja Bih. Branil i. i švicarske krogljice Vso drugačne škatljice naj se zavrnejo. Po: -lan©.*) Podpisana odbornika glavne občine vrhniške ogledov; ' < sva dne 4., 5., 6., 7. in 8. oktobra t. 1. senožeti „Srne mlak in „zornico", kateri je dal močvirski odbor v Ljubljani trebi : Ker se je v tej zadevi ravno omenjeni odbor resnično in jako trudil, delo se v popolno korist dotičnih občin in posili-' nikov zvršilo, pripada v prvej vrsti javna zahvala močvirski m i odboru, osebno pa pg. Trtniku, predsedniku, in Tomi' u katera sta si za odtek vode pri hudih nalivih ravno zadnjih dni pridobila mnogo zaslug, ter sta v javno korist veliko in un stno storila. Opomniti še moramo tor tudi v imenu dotičnih prosim.-slavni močvirski odbor naj bi tudi za velevažni „bovški grab -.i1 potrebno ukrenil, da bi se tudi ta strebil, kar jc jako potrebi.. Vrhnika, dne 18. oktobra 1888. Jakob Kovač, Jože Kerimam, svetovalec. odbornik. *) Za stvari pod tem naslovom vredništvo ne prevz, odgovornosti. Vremensko »porodilo. o so B Čas Stan i e V Je ter Vreme > 3 a 5 <■ i opazovanja -zr&komera T mm toplomeru po Celziju d (N a 19. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 739 5 739-4 741-4 3-4 6-6 0-6 sl. svzh. n t, oblačno jasno o-oo Srednja temperatura 3 5° C., za 7-3° pod norinalom. Dunajska borz«. (Telegrafično poročilo.) |20. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ avstr. zlata renta, da\ka Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije .... London ...... Francoski napoleond. . . , Cesarski cekiui .... Nemške marke . . 16% prosta 82 82 110 97 872 313 121 9 5 59 gl. 20 „ 70 " 85 " 75 „ 70 „ 651 77 i, *' ,. 52 Dr. IVAN TAVČAR, advokat v Ljubljani, naznanja protužno vest, cla je predragi ran strijc, visoko-častiti gospod Ignacij Tavčar, župnik v poboji, prejemši sveto zakramente za umirajoče po dolgotrajni mučni bolezni v 62. letu dobe svoje danes ob dveh popoludne izdihnil blago svojo dušo. Pogreb bodo v soboto dne 20. oktobra t. 1. ob polu 5. uri z Brega hiš. št 8 na pokopališče pri sv. Krištofu. Svete zadušne maše se bodo streglo dne 25. oktobra ob 8. uri v stolni cerkvi sv Nikolaja. V LJUBLJANI, dne 18. oktobra 1888. J5S fcgj, 11 31 HffiMlI © m a Vsem, od katerih se pri odhodu iz MORAVČ nisem mogel osobno posloviti, kličem tem potom prisrčni: /BOGOM! Onim pa, ki so me počastili se spremljevanjem do J)OBA, izrekam najtoplejšo zahvalo. Na TRATI, dne 10. oktobra 1888. (1) F. PETRO VČIČ. ®® ® n n: i mm lil U m S \m K) Vinko Camernik, kamnosek v Ljubljani, Parne ulice štev. 9, (začasna podružnica poleg mesarskega rnosta) 1 priporoča p. t. občinstvu svoje vsakovrstne lično izdelane nagrobne spomenike od različnih marmorjev po jako nizki ceni. Prečastito duhovščino prosi za uaiočila vsega v njegovo stroko »padajočega cerkvenega dela in vse stavbinske podjetnike za razuotera stavbinska dela. Obljubuje, čč. naročnikom po najnižjih cenah in's trpežnim blagom postreči. V Ljubljani 9. oktobra 1888. Vinko Čamernik, (4) kamnosek. J\ jl Gospodom šolskim predstojnikom l in učiteljem priporoča ^ MirJrflofl-a ' trgovina z železnino in orodjem mestni tr., vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago. sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetke; orodja so vsa na lepo |»o-plcskaui leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni. (33) Ustanovljena leta 1847 s: j I - po naročilu ter vsakemu hitro, vestno, po- 1$ M* steno in po nizki ceni postregel. |fj ;A-' Dobiti bodo v moji zalogi s časom tudi |H popolna o isctelaaasi, xro asovi. Ljubljana, dne 18. oktobra 1888. Frfin«' ŠišliJi, kovaški mojster. ||| ., ^V . .m M m (1) W_ .•>:.*-.•.. .v- I Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhi nje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medij utovu lilša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne i w politovane in likanot altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobo po mogoče nizke) ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. QXX)OCOOOOOOOO kkkkmkkkkkkkkkkhhk Brata Ebcrl, * izdelovalca oljnatih barr, firnežev, lakov K in napisov. Jf Pleskarska obrt za stavbe in meblje. K ::gi00000 Varujte svoje konje mokrote in mraza Glavna zaloga prve in največje tovarne feompMfe plaht razpošilja svojo jako solidno in trajno izdelane težke, masivne plahte po nastopnih čudovito nizkih cenah: Konjske plahte najboljše vrste, 190 cm. dolge, 130 cm. široke, s sivo podlago in živimi bordurami, goste in gorke, komad samo SV i eri jm^*« -w A, katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal IO°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25°/0 celo 48°/0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (57) glavni zastop banke „SUWIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (G-osposke ulice 12.) Na cesarja Josipa trgu št. 2 poleg mestnih ut w t £ s«. i rifoiko (2) iz Ricmanjev liter po beržanka . . 48 kr. . • 44 „ Točijo se tudi stara vina iz Jaške: rudeče 1885. 1. liter po . . . 44 kr. rumeno „ „ „ . . . 40 „ muskatelec ,, ,, . . . 36 „ rumeno „ „ ... 32 „ rudeče „ „ ... 28 „ (J. C. Gerber) MLd f n R>1 j s m , JJ priporoča svojo bogato in raznovrstno zalogo H slovenski molet lil, il različno vezanih, in po jako nizkih cenah XX na primer v papirju, v pol usnji pozlačene, •• popolnoma v usnji z zlato obrezo, v rujavem •• usnji okovane, dalje vezane v slonovi kosti, $0 v ponarejenem kristalu, v žametu in plišu, ♦♦ z pozlačenimi vogli in s podobo v sredi. Iz- JJ ♦♦ deluje pa jih tudi, kakorkoli zahtevajo častiti ** naročniki. ** •• Kdor vzame večje število knjižic, do- JJ volimv mu primerno znižanje cene (rabat). ♦♦ £2 častite naročnike prosim, naj se kar ♦t naravnost na-mo obračajo. JJ Cenilnik pošljem na zahtevanje brez-plačno in franko. Vse knjige moje založbe dobivajo se tudi po vseh knjigarnah. Dalje opozarjam svoje p. n. naroč- II nike in kupovalce, da se že nekoliko tS. časa prodajajo in širijo med ljudstvom slovenski molitveniki, ki niso na Kranj- teh knjigah se dalje nahajajo tudi taki napisi, kakor jih imajo knjige, ki so v «• moji zalosri in še celo trije različni na- ti -.1.1 ......i i.________i,. ____1.!____ —: ..„„1, pisi, med tem, ko je vsebina pri vseh knjigah enaka. (10) m Gospodu G. PICCOLI-JI , lekarju ,,pri Angelu" v Ljubljani. Sprejmite izraz moje naj-iskrenejše zalivale za Vašo esenco, katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olajšitev. Vedno hujšej bolezni pridruži se še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej nedosegljivej „Piceolijevej Esenei", za kojo smo Vam do smrti hvaležni. (8) Josip Tomažič, c. kr. orožniški vodnik v Pulji.