Poštnina plaftara ▼ Leto LXXL, št. 247 LJubljana, četrtek 3. novembra 1*38 Cena Din 1.— S LOfE NS izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst A Din 3, većjl inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slo venski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljera ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Krivdorek dunajske arbitražne komisije: Madžarska je dobila 90 odstotkov svojih zahtev Razsodba Italije in Nemčije pomeni nov hu d udarec češkoslovaški, ki so ji odvzeli najbogatejše pokrajine in ji pustili samo pasivne kraje — Madžarski *»**ttiii* mara izročiti v nptih dneh DUNAJ, 3. novembra. Sinoči ob 18. sta nemški zunanji minster Ribbentrop in italijanski zunanji minister Ciano objavila češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Chvalkovskemu in madžarskemu zunanjemu ministru Kanvi naslednjo arbitražno razsodbo v sporu med Češkoslovaško in Madžarsko: Ob 14. je bila prva konferenca zaključena, nakar sta se Ribbentrop in grof Ciano s svojimi ožjimi sotrudnikl umaknila k posvetu. Ob 1. je bilo prirejeno v marmorni dvorani skupno kosilo vseh delegacij, ob 18. pa sta Ribbentrop in grof Ciano pozvala češkoslovaškega zunanjega ministra Chvalkovskega in madžarskega zunanjega ministra Kanyo ter jima sporočila naslednjo razsodbo: V smislu prošnje, ki sta jo naslovili kr. madžarska vlada in vlada češkoslovaške republike na nemško in itaPjansko vlado, naj bi ti dve vladi potom arbitraže razpravljali o spornih vprašanjih, ki so nastala med kraljevino Madžarsko in Češkoslovaško republiko -lede ozemlja, ki naj se odstopi Madžarski ter na osnovi not. ki so bile o tem izmenjane dne 30. oktobra 1938. med zainteresiranimi vladami, sta se danes sestala na Dunaju nemški zunanji minister Joahim von Ribbentrop in zunanji minister Nj. Vel. kralja Italije in cesarja Abesinije grof Galeazzo Ciano. Ko sta še enkrat izmenjala misli z madžarskim zunanjim ministrom Kanyo in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Františkom Chval-kovskym sta izdala naslednjo arbitražno razsodbo: 1. Kraji, ki se odcep1 jo od češkoslovaške republike in odstopijo Madžarski, so obeleženi v priloženem zemljevidu. Točna določitev meje na licu mesta je prepuščena posebni čcškoslovaško-madžarski komisiji. 2. Evakuacija ozemlja, ki se s strani Češkoslovaške odstopi in ki ?a zasede Madžarska, se prične 5. novembra 1938 in se mora končati 10. novembra 1938. Posebna madžarsko-češkoslovaška komisija bo takoj določila posamezne etape, po katerih se mora izvršiti evakuacija, odnosno zasedba. Ta komisija ima določiti tudi vse ostale modalitete. 3. Češkoslovaška vlada mora poskrbeti, da ostane ozemlje, ki se odstopi Madžarski, v rednem in normalnem stanju: 4. Vprašanja, ki nastanejo v zvezi s to odcepitvijo ozemlja, zlasti vprašanje državljanstva in opcije, bo reševala posebna češkoslovaško-madžarska komisija; 5. Prav tako ho posebna češkoslovaško-madžarska komisija določila podrobnejše odredbe za zaščito oseb madžarske narodnosti, ki bodo ostale na češkoslovaškem ozemlju, kakor tudi glede zaščite oseb ne madžarske narodnosti, ki žive na ozemlju, ki se odstopi Madžarski. Ta komisija mora tudi poskrbeti za to, da se madžarskemu življu v Bratislavi zagotovi isti položaj, kakor ga imajo ostale tamošnje narodnostne skupine; 6. V kolikor bi nastale zaradi te odcepitve ozemlja težkoče gospodarske in promet no-tehnične narave z ozemljem, ki ostane Češkoslovaški, mora madžarska vlada storiti vse, kar je v njeni moči, da se te težave odstranijo v soglasju s češkoslovaško vlado: 7. V kolikor bi se pojavile težave aH sum glede načina izvršitve te arbitražne razsodbe, se morata madžarska in češkoslovaška vlada o njih neposredno sporazumeti, če pa v kakem vprašanju ne bi prišlo do sporazuma, morata dotično vprašanje predložiti v "končno odločitev nemški in italijanski vladi.« vedelo za sklep arbitražnega razsodišča, sta predsednik slovaške vlade dr. Tiso in predsednik podkarpatske vlade msgr. Vo-lošin izjavila, da ostanejo Slovaki in Rusini skupno s Čehi ter da hočejo z združeni mora izročiti v petih dneh mi močmi graditi boljšo bodočnost. Storili bomo vse. da si uredimo svoje življenje v svojem skupnem domu tako. da bo češkoslovaška republika postala zares pravi dom treh bratskih slovanskih narodov. Madžari triumfirajo Imredy se zahvaljuje Italiji, Nemčiji in Poljski za izkazano podporo in pomoč BUDIMPEŠTA. 3. rovembra e. Predsednik madžarske vlade Bela Imredv je imel snoči ob 21.20 po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Bratje Madžari! Odločitev je padla. Ve! sto tisoč Madžarov in skupaj z njimi vrli Slovaki. Rusini in Nemci, ki so vee sto-I letij delili z nj:mi dobro in zlo. se vrača-I jo v tisočletno madžarsko državo. Komar-no. Novi Zamkv. Levice. Rimska Sobota. Rožnava. Berehov. Mukaeevo. Užhorod in Košice so zopet naši. V soboto krenejo naši vojaki na pot in čez nekaj dni bodo ponosne madžarske zastave pod zaščito naše vojske plapolale na Daših novih mejah. V svečanem razpoloženju pozdravljamo naše mile brate, ki se vračajo v domovino po 201etriih mukah in junaški borbi. Odslej bodo z nami skupaj delali in se borili, da bo ta država postala čim lepša in srečnejša ter čim močnejša. Zahvaljujem se obenem prijateljskima velesilama, da sta vzeli nase težko nalogo odločitve z namenom, da v zvezi s preurejeno češkoslovaško državo ustvarita take živi jen- Slovaška in Podkarpatska Rusija sta z novo mejo skoraj razpolovljeni Madžari so dobili več, kakor pa so pričakovali DUNAJ. 3. novembra. Obenem s pismeno razsodbo arbitražnega razsodišča je bil izročen predstavniku CSR in Madžarske tudi zemljevid z vrisano novo mejo med CSR in Madžarsko. Nova meja poteka takole: Južno od Bratislave teče meja ob železniški progi Bratislava-Novi Zamki do šale, ki pripade Madžarski, od tu zavije proti severovzhodu, tako da teče južno od Nitre, kjer seka železniško progo severno od \ rahli' in gre dalje v severovzhodni smeri nad Levicami, ki prav tako pripadejo Madžarski. Odtod gre meja nekako 30 do 50 km severozapadno od dosedanje madžarske meje po pobočju slovaške Krušne gore, tako, da pripadejo Madžarski mesta L učenec. Rimska Sobota, Jelšava in Rožnava. Tu krene meja v vzhodni smeri severno od Košic, ki pripadejo Madžarski. Pri Hošicah zavije meja ostro proti jugovzhodu in pride pri Slovenskem Novem mestu na dosedanjo državno mejo. Potem zavije zopet proti severovzhodu in gre tik za Užhorodom, ki ga je arbitražna komisija prisodila Madžarski. Ob pobočju Vihorlata gre meja v ravni smeri proti jugovzhodu tako. da t*eka železniško progo severno od Mukačeva, ki pripade Madžarski. Od Mukačeva gre meja proti jugu do državne meje tik nad riimun-sko obmejno postajo Halmej, vendar pa tako, da ostane Sevijuš češkoslovaški. Nova meja seka na 17 krajih železniške proge, tako da Praga nima sedaj nobene neposredne železniške zveze s Podkarpat-sko Rusijo. ske pogo.je ki bodo omogočili miren napredek. Tči naloga je bila težka in odgovornosti polna in zato jim je hvaležen vsak Madžar, čeprav nam niso mogli povrniti vsakega Madžara, ki živi na češkem ozemlju in tudi ne nekaterih zgodovinskih mest. ki bodo ostala izven novih meja. Toda to je bilo neizogibno. kajti odločitev sloni na etnografskih načelih, ki Uh je postavila monakovska konferenca, mi pa smo se zavezali, da bomo brez ugovora sprejeli odločitve arbitraže. Naša borba je uspešno končana, za kar se moramo zahvaliti bratski pomoči Nemčije. Italije in Poljske. Madžarska domovina se je povečala in po 20 letih žalosti je to prvi veliki madžarski dan Zahvaljujem se božji previdnosti! Takoj potem, ko so bili objavljeni dunajski sklepi, so bile prirejene velike manire stacije pred nemškim, italijanskim in poljskim poslaništvom ter pred predsedstvom vlade, ki so trajale pozno v noč. Glavna proslava madžarske zmage bo v nedeljo v Budimpešti. ČSR je gospodarsko uničena Ostale so ji samo pasivne pokrajine, a še te brez neposrednih komunikacijskih zvez „Tuđi ta udarec nas ne bo zlomil!" Prva objava dunajskih sklepov v Pragi Prhgu. 3. nov. c. Belvederska arbitraža je zadala Češkoslovaški težak udarec. Ne samo, da bo morala odstopiti Lučcnee. Levice in Nove Zamke, temveč mora dati tudi KoMce. najvažnejši gospodarski in nacionalni center Slovaške. Še težje je prizadeta Podkarpatska Rusija ki »zgubi svoj kulturni center UŽhorod in najvažnejše gospodarsko mesto Mukačevo Edina železniška zveza, ki gre od Češke proti vzhodu, je pretrgana ne samo pri Košicah. temveč še na dveh drugih krajih, a ravno tako so pretrgane glavne ceste in telefonske zveze. Kar je ostalo Podkarpatske Rusije Češkoslovaški, je popolnoma nesposobna za življenje, saj so vse njene komunikacije usmerjene na jug proti Madžarski. Edina važnejša cesta, ki je ostala na ozemlju Podkarpatske Rusije, je okrajna cesta iz Velikega Dere/na proti zapadu, ki pa ne prenese večje obremenitve. Nova Češkoslovaška prav gotovo ne bo v stanju, da ustvari prometne zveze v Pod-karpatski Rusiji in to tem manj, ker bi to zahtevalo ogromne stroške poleg tega je pa okrnieni del Podkarpatske Rusije, ki jc ostal Češko-iovaški. popolnoma gorato in pasivno ozemlje. PRAGA, 3. novembra. Sinoči ob 22. je bilo po radiu objavljeno poročilo o sklepih dunajske arbitražne komisije. Poročilo pra vi med drugim: Danes so bile z odločbo arbitražnega sodišča, v katerem sta bila zastopnika Italije in Nemčije, določene končne meje naši drŽavi. Madžarska je zahtevala plebiscit v vsej Slovaški in Podkarpatski Rusiji in reklamirala zase vsa večja slovaška mesta, med drugim tudi Bratislavo in Nytro ter naposled skupno mejo s Poljsko. V smislu i teh njenih zahtev bi Podkarpatska Rusija | sploh izginila. V svojih protipredlogih je Češkoslovaška zahtevala pravico haiaoc d-ločbe in določitev meje na etnografski osnovi, tako da bi se odcepile od češkoslovaške republike samo one pokrajine. v katerih je nad polovico prebivalstva madžarske narodnosti. Odločitev dunajskega arbitražnega razsodišča je za nas neizmerno bolestna in huda, toda tudi pod tem udarcem ne bomo klonili. Cehi, Slovaki, in Rusini smo trdno odločeni, da si z združenimi močmi gradimo federativno državo, pri čemer se bomo izogibali napak preteklosti in z zaupanjem gledali v bodočnost. Kakor hitro se je *z- Madžarske maksimalne zahteve so st nanašale na odstop ozemlja v izmeri 14.106 km-, na katerem živi 1,3460(M) prebivalcev. Po belvederski arbitraži so Madžari dosegli skoraj 90"'«» svojih zahtev, saj obsega ozemlje, ki ga mora odstopiti Češkoslovaška, okrog 12.000 km- z 1.000.000 prebivalcev. Med temi prebivalci je okrog 600.000 Madžarov. 350.000 Slovakov in Rusinov in okrog 50.000 Nemcev. Glede Košic. za katere se je vodila posebno huda borba, jc ugotovljeno, da so leta 1930 štele 42.245 Slovakov. 11.504 Madžarov in 3.^54 Nemcev. Skoraj enako razmerje je v Lučcncu. kjer živi 8725 Slovakov in 4007 Madžarov. Glede Podkarpatske Rusije pa se ceni. da je Število prebivalstva, ki bo pripadlo Madžarski, okrog 220.000 in sicer 70.000 Madžarov. 50.000 Slovakov in 80.000 Rusinov. Strogo vzeto dunajska razsodba ni rešila manjšinskega problema. Dosedaj jc bilo samo 6 odstotkov madžarskega naroda v položaju narodne manjšine na Češkoslovaškem, z dunajsko razsodbo pa se je pretvorilo 20 odstotkov Slovakov in Rusinov v narodno manjšino na Madžarskem. Na Madžarskem bo sedaj petkrat več nema-džarskih manjšin, kakor pa mad/ar-kc manjšine v ČSR. V Parizu in Londonu so presenečeni Dunajska razsodba presega tudi najsmelejša pričakovanja — ČSR je za zapadno demokracijo izgubljena miz, 3. nov. br. Pariške kroge Je dunajska razsodba silno iznenadila. Po prejšnjih napovedih iz Rima in Berlina so pričakovali, da bodo na Dunaju v večji niti upoštevali češkoslovaško stališče. To. kar jt dobila Madžarska, presega vse priC£ DRESDEN kovanje. Listi so zaradi tega skrajno re-| zervirani in očitajo vladi, da je napravila veliko pogreško, ko je prepustila razsodbo v tem sporu samo Nemčiji in Italiji. London. 3. nov. br. Le trije londonski listi komentirajo dunajske sklepe. Madžarom naklonjeni »Daily Mail« čestita madžarski vladi k temu vel;kemu uspehu in piše, da je Madžarska s tem naposled vendarle razbila verige trianonske mirovne pogodbe, v katere je bila vkovana dolgih 20 let. Sedaj- ji je odprta pot, po kateri bo mogla zopet združiti svoječasno odcepljene pokrajine in obnoviti blesk krone sv. Štefana. Ostali Isti v naslovih izražajo svoje začudenje nad nepričakovano dunajsko razsodbo, se pa izogibajo vsakega komentarja. V vladnih krogih so skrajno rezervirani, a ne prikrivajo, da take razsodbe niso pričakovali. Zavedajo se, da je s tem Češkoslovaška končno veljavno izročena na milost in nemilost Nemč-ji in Italiji ter da ji ne preostane nič drugega, kakor da se nasloni na os Rim—Berlin. Nemško mnenje -Essen. 3 . nov. AjA. DNB. O včerajšnjih sklepih dunajskega razsodišča piše »Esse-ner National Zeitung« med drugim, da so dunajski sklepi končna. potrditev narodnostnega urejevanja v novi Evropi. Nemčija je bila na čelu tistih, ki so se Iv r'i: /a zrna go tega načela. Zato je s tem i vtt\e dom Nemčija mogla kup-o i prijateljstvom najti spora/ui,. ..a l>,i atf< in mu dati ves pomen. Dunajs-ki >klepi so v bistvu izraz levolucionarne volje narodov. Temu izrazu so dunajski sklepi dali končno obliko in zato moramo računati, da bo ta ureditev dolgotrajna. Brez pretiranega optimi/ma lahko rečemo, mogoče takoj doseči in zato želi opraviti to delo postopno. Najprej se bo potrudil, da bi na to pristala Nemčija. Med velesilami naj bi se za začetek sklenil dogovor, da ne bodo uporabljale strupenih plinov v primeru vojne ter da ne bodo bombardirale iz zraka civilnega prebivalstva v mestih. Obenem naj bi se omejilo tudi izdelovanje bombnikov. V angleških vodah potopljen parnik London, 3. nov. e. Na zelo skrivnosten način je bil ob angleški obali v angleških teritorialnih vodah vodah obstreljevan in potopljen španski trgovski parnik »Canta-bria«. Deset milj od angleške obale v provinci Norfolk pred mestom Cromer je prebivalstvo opazovalo, da je neznana vojna križarka začela obstreljevati španski parnik, ga potopila, nato pa izginila. Na kraj dogodka je prva priplula angleška vojna ladja »Monkvvood«, ki je obvestila po radiu ostale ladje in radijske postaje. Na kraj dogodka je prišlo več parnikov, ki so rešili posadko, med njimi tudi kapitana, njegovo ženo in otroka. Več mož posadke je neznana križarka vzela s seboj. Kakor zatrjuje kapitan, je bila to Francova križarka »Nadir«. Angleška admiraliteta je takoj uvedla vsestransko preiskavo. Dogodek je izzval v Angliji veliko razburjenje, zlasti zaradi tega, ker se je pripetil v amjleških te rit "-=h vodah. 7260 volišč 3. nov. Državni odbor je določil števi.o volišč za vso državo. V vsej državi bo 7260 volišč in so razdeljena takole: dravska banovina 637, dunavska 1330, savska 1263, primorska 486, vrbaska 505. drinska 777, zetska 494, moravska 872, vardarska 755, a Zemun, Beograd in Pančcvo 131 volišč. »Službene novine« objavljajo obenem tudi predsednike volišč. Curih, 3. novembra. Beograd 10, Pariz 11.7275, London 20.5625, New \ork 440.625, miselj 74.525, Milan 23.175, Amsterdam r .30. B-rlin 176.40, Prag* 15.12, Varšava 82.55, Bulta.eSta 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 8. novembra 1938, fiter. 247 Velika sreča pri mali nesreči Nenavadna nesreča se je pripetila davi na železniškem prelazu na Tjrrievi cesti Ljubljana. 3. novembra. Davi se je pripetila na železniškem prelazu na Tvrševi cesti nenavadna nesreča, ki je sicer povzročila veliko škodo, a ni zahtevala človeških žrtev, kar je vsekakor velika sreča pri vseh njenih okornostih. Nesreča je pa zopet resen opomin, da bo treba čim prej urediti železniški in splošni promet v zvezi z železniškim vprašanjem v Ljubljani. Taksne nesreče so prav za prav najboljša propaganda za izvedbo tako zvanega poglobi t venega načrta. Nesreča je nudila našim meščanom mnogo hvaležne snovi za pomenke in vznemirjenje. Nekateri so celo pozabili na služ bo in so stali ob zapornicah cele ure. KARAMBOL »GORENJCA« S STROJEM ZA KUHANJE ASFALTA Dogodek sam na sebi pa vendar ni posebna senzacija; gorenjski vlak št. 911, ki vozi v Ljubljano ob 7.40, je rta križišču del v stroj za kuhanje asfalta, ga povsem pokvaril ter zvil kakor pločevinasto igračko. Garnitura voza s kotlom za kuhanje smole je zelo težka in izredna sreča je bila, da vlak ni iztiril. Lahko bi rekli, da je bilo pr: vsej smoli (ki je je bilo v kotlu za okrog 24 m asfaltnega tlaka) res mnogo sreče. Povsem nepoškodovani so tudi konji, ki so vlekli voz in kakor po čudežu je ušel smrti kurjač Miha Burnar, ki je sedel na vozu in je zadnji trenutek odskočil z njega. Z VILHARJEVE CESTE PROTI TABORU Zakupnik podjetja A. Res asfaltira v Ljubljani pločnike Te dni so asfaltirali pločnik na Taboru ob jezuitski cerkvi. Asfalt morajo začeti kuhati že več ur pred uporabo. Kotel z^ 'nihanje smole je imel mešalni strojček na bencinski pogon. Ponoči so imeli voz navadno ob Vilharievi cest;, kjer je kurjač za naslednji d-m kuhal asfalt. Tudi preteklo noč. Davi so stroj z asfaltom nameravali prepeljati po Tyr-se ■'. in 3V)asarykovi cesti na Tabor. V vo.^ so bili vpreženl trije konji posestnika Valentina Kelbla z Zaloške ceste. Konje >ia vodila gospodar in njegov hlapec A. Pirše. Na vozu ob kotlu je sedel kurjač Burnar. kar je bilo potrebno zaradi zaviranja. Voz s kotlom je zelo težek in ga je treba tudi na manjših klancih zavirati, sicer %a ne morejo zaustaviti, zlasti še, ker lahko teče zaradi krogličnih ležajev. POZOR, VLAK PRIHAJA! Ko so pripeljali na križišče med zapornice, na prvi tir, jih je prišel opozorit čuvaj, eden izmed zaporničarjev (pri zapornici na TvrŠevi cesti so v službi hkrati trije železničarji), da prihaja vlak in naj bodisi pohite čez križišče, ali se pa naj vrnejo. Vrniti bi so ne mogli tako hitro, kar je skoraj nemogoče pri nerodnem vozu in vpregi treh konj. zato je kurjač dejal vozniku, naj požene. Pripeljali so na srednji, drugi tir. ko je na desni, že zelo blizu zapiskala lokomotiva gorenjskega vlaka Kurjač je pripovedoval, da je t?ikoi po signalu opazil le kakšnih 10 m pred s^boj lokomotivo. Prej je ni mogel opaziti, ker e bila zelo gosta megla. Pravi, da Je orvi trenutek gledal lokomotivo kakor hipnotiziran, ne da bi bil spodoben ukreniti karkoli, toda naslednji trenutek se je že zavedel in ie odskočil z voza. Cim je začutil tla rx>d nogami, je že zahreščalo za njim. Ce bi bil voz v Univ. prof. inž. Ciril Žniđaršič f Ljubljana, 3. novembra Prejeli smo tužno vest, da je včeraj 2. t. m. nenadoma preminul gospod inž. Ciril Zničlaršič, redni univerzitetni profesor na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Vest o njegovi smrti je bolno odjeknila med njegovimi kolegi in slušatelji pa tudi v krogih hidrotehnikov. s katerimi ga je družilo tesno in prijateljsko sodelovanje. S pokojnini profesorjem žnidarši-čem je izgubila naša univerza odličnega znanstvenika, kateremu je bila poverjena stolica za vodne zgradbe na tehniški fakulteti in kjer je vzgojil nas mladi hi-drotehnični naraščaj. Rojen je bil v Ilirski Bistrici dne 3. avgusta 1882 kot sin gimnazijskega profesorja. Po končanih srednješolskih študijah se je posvetil tehničnemu štuuiju ter diplomiral leta 1906 z odliko na gradbenem oddelku visoke tehnične šole v Gradcu. Po krajšem službovanju pri Kranjskem deželne m odboru je nastopil 1909 leta službo pri melioracijskem uradu za Dalmacijo. Leta 1925 pa ga je kot šefa oblastnega hiclrotehničnega oddelka v Splitu povabil profesorski zbor tehnične fakultete za izrednega profesorja stolice za. vodne zgradbe ter mu s tem poveril znanstveno organizacijo dela na tej stolici. Poleg intenzivnega znanstvenega udej-stvovanja je njegovo ime javnosti dobro znano tudi po prizadevanju za ostvaritev hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani. Smrt nam ga je iztrgala sredi dela, ko je pripravljal izdajo knjige ^Izraba vodnih sil«. Z njim lega v grob človek blagega in kremenitega značaja, ki ga bodo profesorsk zbor, slušatelji in njegovi bližnji ohranili v najlepšem spominu. Iz Garal s Badgone — Nova tržnica. Občina Gornja Radgona je pričela graditi na sejmiščnem prostoru ob Muri za poslopjem glavne carinam ce in pred hišo Konrada Sprangerja novo moderno tržnico. Za zgraditev tega objekta so predvideni stroški okrog 120 tisoč din in kriti bodo z doseženim dobičkom opekamiških podjetij. Ob straneh bodo urejeni moderni lokali za skladišče in prodajalne, v sredini pa bo obsežen prostor in cementna tla za ostala prodajalce, ki prinašajo 3vojo robo v koših na trg. Po dograditvi bodo odstranjene vse barake. — Lep poslovilni večer. Sokolsko društvo Gornja Radgona je priredilo svoji dolgoletni načelnei 3. Ogorelec Marici lep po-rlovilni večer Zbrano članstvo in številni znanci in prijatelji so napolnili lepo okra- tistem trenutku samo korak bolj nazaj, bi lokomotiva zagrabila vprego in voz in človeške žrtve bi bile neizogibne. Vprego je odtrgalo od voza kakor bi odrezal, ne da bi bila katera žival najmanj ranjena. STROJ RAZBIT, LOKOMOTIVA CELA Lokomotiva je vlekla s seboj težak železni voz Se okrog 20 m. Približno sredi te razdalje se je odtrgal kotel in padel med srednji in prvi tir (če tire štejemo od bežigrajske strani). Voz je lokomotiva odrinila na stranski, prvi tir, in sicer s takšno silo, da je težko železno ogrodje izruvalo hrastov prag in nekoliko zvilo tračnico. Nekoliko je bila pokvarjena tudi kretnica. Pri vsej nesreči je bila tudi sreča, da je vlak odrinil voz tako ob stran, da ni trpel železniški promet. ZAKAJ NISO BILE ZAPRTE ZAPORNICE? Ljudje se najbolj vprašujejo, zakaj čuvaj ni prej zaprl zapornic. To bo uradno ugotovila komisija. Kakor se zdi po dosedanji preiskavi, ne zadene čuvajev nobena krivda. Nesrečo je treba pripisati predvsem zelo gosti megli. V čuvajnici ob križišču so slišali vlakovni signal, baje pa niso prejeli sporočila z gorenjskega kolodvora, da je vlak odpeljal proti glavnemu kolodvoru. Zaradi megle niso opazili vlaka in morda so prav zaradi voza na križišču začeli zapirati nekaj trenutkov pozneje. Pomisliti je treba, da je oosebno zjutraj na tem križišču izredno živahen promet, ko gredo ljudje v službe. Križišče na Tvrševi cesti prevozi na dan okrog 70 vlakov brez vlakov, ki jih premikajo čez. prelaz. Ze to dokazuje, da ie promet na tem križišču izredno živahen ter da lahko nai-maniša ner»rev?Hnost oovzroči nesrečo To ie seveda tnd; hkrati dokaz kako unravi-čena ie zahteva po ureditvi železniškega vozla v Ljubljani. PRISEBNOST STROJEVODJE Lokomotiva ni mnogo poškodovana. Raz bita je svetilka in zvit odbijač. Prva voza sta nekoliko opraskana. Strojevodja je z vso silo zavrl lokomotivo, čemur je treba pripisovati v največji meri. da ni prišlo do hujše nesreče, do iztirjenja. Prednje, poškodovane vozove so odklop;li, zadnje so pa potisnili na gorenjski kolodvor. Potniki so izstopili iz vlaka pri prelazu Posebnega strahu niso doživeli, ker mnogi niso nit; vedeli v prvem trenutku, da vlak še ni na kolodvoru, ko se je ustavil Nesreča se je pripetila približno dobre četrt ure pred 8 Ob 8 1.^ t ie že pfi rtala železniška komisija Kmalu so bili na - -ju nesreče tudi stražniki, ki so imeli dovolj dela. da so odganjali množco radovednežev. Kotel s smolo, ki ie bil ob času nesreče še zaktirien. je nekaj časa lizal plamen, ker se ie vnel ber~;n v motoHu za mešanje asfalta Plamen ie on,r";l h?di lokomotivo. ker je b~nc'" briT«*nf1 r° r,:': Ob 9. so že oč stili proso. Te?ko *šrM > osrodie voza so dvietiifl z žeHavnn rfj pn ^dncl'ali od peškedovanesa tira. k: so pa tudi takoi popravili Danes ne moreio asfaHirat niočn'!:^ "a Taboru, ker je imelo podjetje Fes v LJubljani samo en stroj za kuhani? asfalta Orugeea ima v Trž'ču Z^to mo-a poeivrdi ekrog 20 delavcev Stroj je bil baje Vred*Ti 120.000 din. Porijetie si sa nabavilo šele nedavno Škodo bo t---'--- . • -/ezn:Ška uprava šeno posebno sobo gostilne pii Juril na Spodnjem grisu. Nad sedežem poslavlja joče s. Ogorelčeve okrašen verz je pr čal o njenem neumornem delovanju v Slik-, obr mejnem društvu, glasil se je: ►Marci! Uspeh Tvojega plodoncsnega a* I« Je Kamen v temeljili našega doma, Ki naj prida Tebi zahvalo! — a v bodočnosti naj Te bodri krepki sokolih: zdrave! V imena društva je spregovori' po^rr :a.» društveni podstarosta br FrMv'o L' ■. n kar so sledili še ost iT govor t prijateljev *n društvenih či O :' - ;ajoči s. Ogerelčevl. kl ;e V.-.v i&ItcI^c* Sla v pedagoško 5o\o v «5n*?Tc:n "v tra novem mestu mneo^ cspeha akademifs fr^ffes Nv jttča po S din. Na blagajni bodo na razpolago podrobni sporedi z označbo oseb, ki nastopajo. Javnost opozarjamo na prireditev in jo priporočamo. Vstopnice bodo na razpolago tudi v pred prodaji. »Konjeniška patrola« na Jezici Jezica, 3. novembra Za Vse svete, ko so nase misli pri rajnih, je uprizoril naš Sokol znano Langer-jevo igro »Konjetnika patrola«. V njej so prikazani obupni napori češkoslovaških la-gijonarjev za vrnitev v svobodno domovino, jasno pa je v tej igri razložen tudi smisel legionarskih borb, dan jim po natrij otu Masarvku. Igra je bila uprizorjena v proslavo 20-letnice Jugoslavije in v spomin vseh neštetih junakov, ki so ostali pozabljeni na bojiščih vsega sveta. Vsa 3 dejanja lepe igre se odigravajo v revni koči ruskega muzika, samevajoči sredi zasnežene stepe. Sem se zateče patrola legijonarjev, od tu se upira napadu boljševikov a tu- tudi pogine skoraj vsa ta hrabra četa. .. Kuliserija je bila izvrstna, le peč je v ruskih kočah drugačna. Vsi igralci so se kar najbolj potrudili, da dobro odigrajo igro, ki je v pogledu besedila precej težavna. Po dolgem času so to pot igralci besedilo zopet enkrat skoraj obvladali, čeprav so nam pripravili igro v dobrih 14 dneh. Najboljši je bil četovodja Matejka v osebi br. Rajka Kunaverja, ki je igranju dajal tempo in izrazom odličen učinek. Prav dober je bil tudi br. P. Ku-šar, ki je igro režira 1, prav tako br. Slavko Kunavar kot vodja sovražne čete Ta-iožnij in br. Bratovž kot ujetnik, le da je proti koncu malo popustil Br. Potrato bi moral za take igre premeniti način podajanja, pa tudi br. Ramovž ni dobro prikazal težko ranjenega legijonarja. Njegovo podajanje je bilo kot pri kakem bolehnem starcu ali kje v pravljicah. Ugajal je tudi br. Rajko Jakopič, ostalim pa je potrebno še več igralne prakse, dasi so tudi oni dobro igrali. Zato zasluži ta Igra obilo pohvalo. Pred pričetkom igre je br. Kiegar tolmačil občinstvu njen smisel in povezanost te igre s spominom na vse one, ki so gradili svobodne slovanske države in umirali v tem delu. Nato je zapela izza koče skupina pevcev »Oj Doberdob« v spomin naših borcev za Jugoslavijo. Igro je mesto ma motil smeh pub'ike ob prizorih, ki niso bili nitt malo smešni. Ni to tolika krivda { na publiki, ki ni vzgojena za resnejša dela nego bolj v vodstvu naše dramatike, ki zatrpava gledrJee stalno z veseloigrami, da iščejo ti v vsaki gesti alt maski povod za dovtip ali smeh. (Jlcdalcev je bila polna dvorana. Ljubljana, >. novembra V soboto 5. t. m. ob 29 »rire-'e Ipfil ski grafičarji v Delavk; zbornici v Ljubljani slavnostno prosvetno a!-~ flsmrjd z zelo pestrim sporedom. Prhe liisv bi v okviru proslav TO-lotr.^a obstoja ' zacije in bo grafična pr^antea/otla j torJHL-reditvijo in s slavnostnim1 ~~ ' vanf, ki bodo naslednjega dre v večilb k:a Slovenije, zaključila pror lavo jubileja. Spored akademije: 1. Franc Hoitjančie: Prosvetno delovanje in prizadevanje grafi-carjev — govori predsednik pr.isve^n \ -odseka organizacije. 2. Ivan Kosi: Gctio — poje pevsko društvo Grafika; •> S>ra-gotin Kosem: 70 let — recitira lajri*.; organizacije Slavko Dvoršek: 4. M. Tome: Majeva — poje pe\*9ko društvo Grafika: 5. Emil Adamič: Planinec, solo^pev — pije grafičar Slavko Štrukelj; 6. I. Pavtič: Deklica, ti si jokala — poje pevsko dtu-štvo Grafika; 7. Slavko Dvoršek: Na cesto, dramatski prizor — igrajo člani organ cije; 8. E. C. Bach: Pomladno prebujen — igra veliki salonski grafični orkester; 9. B. Mendelssohn: Slavnostna koračm^-igra veliki salonski grefični orkester; 10. A. Dolinar: Na cvetno nedcllo izvajata veliki grafični salonski orkeBtc/ in psvsko društvo Grafika; 11. Ivan Kler: Tovarišem v spomin — deklamira grafična omladiri: 12. Ivan Matičič: Gutenberg govori — deklamira grafični zbor. Program je še tem boli ranimiv, ker bodo izvajane vse reritncije in ^ki^imaoije ter dramatski prizor po delih grafi carjev samih in bodo torej tudi orlgimlne in prvič izvajane. Celo pesem Ivam Kosi;a Geslo je po besedilu in po skladbi sestavljena po grafičarjih. Pestra in zarrmiva prireditev. U hr> skrbno pripravljena, bo nuda v.ort?8 užitek. Cene sedežem so pQ 10, S in G din; j. »- 3B'?e smrtni agsrešl Ljubljana, 3. novembra Dopoldne ruaJO pred 9. se je pripeila hrda r.e.?rc:i na železniški progi za re> miz"i bfinS&e uprav? ni Viču. Tam je za-ros:^r)"h p:i popravijanji] in utrjevanju že- lc~r'"ke p:or;e ve? d^l^.vcev. Nadzorstvo nr.d delrvci ^e ?mo! Sfcnjčžld zvaničnik Ivan Mekovee. ki je tudi dopoldne nadzorov?! r*c!r. nr!:ai pred 9. Fe je pa od-pravil no nrord proti E rez« vic\ Za. njim ;e krr»r:u pridrvel r1.spremi vlak. ki " ozi ■oreti Rrk:'-:u in Tiztr. B£a&Ćvec se jc vlaku i-t-.!"!::.)! ni dru-i U:. p:> knte~.em pa je irt-č**rio pr'vz'1 tovorni vlek, ki ga Makovcc r.i cpirt g-irej ie zr. '-I M? k ovci naravnost v CeT-i in ga odbil s r>i\^ge, kjer st ca vse^.:? ck:v.^.d/vnegr naali de-lrvci Iz ie:rrze or»nvke unre.ve .no delavci te- • nircTi :c ":-"!r»i py o. ;i 'n :e§evi1ci so takoj prlr.pr.i! r,s Vil*. iliko.e.t. ki je bil še vedno pr! zavesti, so pi-eneall a preje na re$evabjii avt:- :n ga prrpd.;r.li v boi-nico, MPk:ve:- in-a prebito i«»banjc in še več drug h p- škodo, V bo"r:ri so se zira-'ik: Jtrkci n:rli "•\ žrtev h:\ie no^:-'e. v:-k'a ie bilo vsa-;• i 7o-rč z"r.MH in j? :i^d>;:r! iz čeLrt u e po p ev zu i!^-1 'T^.kor o U.k;i.::o. t. k.:J uv - '-n; ni?:''r.va. II1": veš i: ;-:p--r'l "1--l-.'>. z^-? 'I jzre- r.o. j'rr'e tner. ki ??b ■-■jrri Sv Vjj&fci* dv rJo.ir-1?!^ v SRW■::*-*-"b pri*ceh se ;r h-rr-. po ?1 pr--■^"fi-j r -;,r.'m n ki a! ■:• ali "■:--«■. ro'o'?o^.o 'rc< ? Po Z2~\: ro i • Ip;}j?d r ritri'; Ja';ob j ~->~ ■'' st?.ini*of' "i T c V'-- i vrhu pri kobr* v 5;1ovr'irk;b por*:"d". lib rs je vo^čsJ d - iov *3 o izi). da se (i u bi <. tovorni ovloncb.l. '^koč3 j? z r je prišel pod r.ole:. obenem pja ic p. k .: korija t^Iro" močn: udarili po i, ?a |a nera.-'- -'rr obleži". r.-r-~"; so pa v iVižnfo iVš--. tefes jc pa ' ro • nmrl. Ir xi "?or.~ki : r jr vr.'ri. ki so no! ":rni na o-.-mc , no rjL n r ■ žo i" "fTe PcT:o1ni JJ'^iič l do*ier r/ s- - • in vzoren delavce. posemih (lji moških in 73 žensk) nasproti 219 (153 markam in 66 ženskam) dne 20. oktobra. Dek> dobijo 3 hlapci, po 1 mlinar, pek in aodar. po 7 aiužkmj ln kmeokfh dekel. 6 kuharic ter po 1 vzgojiteljica in poatretaloa. —c Stareainska organlsacija »Slog^i« v Celju bo rasdehla revnim celjaktoi akademikom in srednješolcem studi jake podpore za šolsko leto 1938-39. Prošnje z navedbo razmer je treba vložiti do 20. t. m. na naslov: Miran Pirih. stud. iur., Celje, Ceata na grad. —c Raonn^ki zaJciincok mestne občine. Zaključni račun o gospodarstvu mestne občine celjske in njenih podjetij za proračunsko leto 1937-38 j« v smislu 5 122. zakona o mestnih občinah razpoložen na obči vpogled pri mestnem računovodstvu od 2. do vStetega 9. t. m. ob uradnih urah. Morebitne ugovore je treba vložiti v navedenem roku pri mestnem poglavarstvu. Pravico do vpogleda in ugovorov ima vsak član mesta Celja in tudi vsaka oseba, ki plačuje državni neposredni davek od kateregakoli dohodka v mestu. e— IV. akademski ples »Sloge« bo 7. januarja 1939. v vseh gornjih prostorih Xarodnega doma v Celju. Prosimo druga društva da upoštevajo ta datum. —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolic > bo v torek 8. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posveto\*alnici Združenja rgovcev za mesto Celje v Razla/?avi ulici. —c poučno predavanje. Trgovsko društvo v Celju priredi v soboto 5. t. m. ob 20. in v nedeljo 6. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Obrtnega doma predavanje o tekstilni stroki. V 0pt)OlO zvečer bo o reda val direktor drž teksilne šole v Kranju g. dr. ing Franjo Koćevar o tekstilnih sirovinah in. če mu bo domiSčal čas. nekaj o glavnih «ikupinah barvil, v nedeljo dopoldne pa bo strokovni učitelj iste šole g Maks Stupica razložil osnovne pojme o dek<»mr>oziriii tkanin. Vstopnine T/i. —c Kandidat JRZ v celj^em srean. V penedeliek zvečer ie bil v hotelu *Evroni >estanek JRZ, na koterem ^e bil določan za kendidata z.» skupščinske volitve za coljitd srez celjski župan g. Alojzij M:hel-čič. za namestnika pa župan g. Turnšek 9 Polzele. -c Ipokojciio učite!jstvo \z Celja '.n • kolke se bo sestalo v soboto 5. t. m. po-poktoe v posebn: sobi nabavljalne zadruge drž. uslužbencev c Celju, Naš« *f*#*lisce DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek. 3. novembra: Izsiljena ženitev, Ljubezen-zdravnik. Red A Petek. 4. novembra: ob 15. uri: Car Fjo-dor Dijaška predstava Izven Globoko 7mžane cene od 14 din navzdol Sobota. 5. novembra:" žene na Niskavuo-riju. Izven Znižane cene Nedelja. 6. novembra: ob 15. uri: Potopljeni svet. Izven. Znižane crne. Oh 20. url* Trideset sekund ljubezni. Izven O P K K A Začerek ob 20 un CetrTeK a novembra- Boris Godunov. Red Četrtek Petek. 4. novembra: Poljub. Red B Sobota. 5. novembra: Traviata. Gostuje ga. Zlata Gjungjena.c-Gavella. Izven Nedelja 6. novembra: ob 15. uri: Mala Floramve. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. uri: Grofica Marica. Izven. Glo- beko znižane cene Ga. Zlrtn G;nngjenno-Gavel!a bo nasto-pila v soboto 5. t. m. v en: svojih najboljših vlog ko! V oletta v Verdijevi operi Traviata Gospa je velika umetnica v pevskem in i*ralrkexn rziiu ter je bila ncsrbr:o privlačna ravno v tej operi. Vse številne čestilce odlične umetnice opozar-?ame na enkratno gostovanje umetn:co v mo.v operi. Gostovanje bo v soboto 5. t. m. n Sfc1 • ! □ abonmaja po otiča.mih oper-n"h reneh, n. ■* n*j nO'- ~" "O; 5| v-'rt s: .:*,? f.rt^ Dr.:- 'o. * "• Lchra je nri-fji na o\!nku pr: pšpirm^i v Taboru pri V'š''i vr ' d- r^'*r;:.b.!a d e^ kolesarjev, ki i: ici ve-fre pc-d^di^e. Na cvičku s*a t s kolr#t5ni d:uc v drugega 2S letni : :i poresViioa :i:"vel Majcen iz Zl3teč rs: i Ncv? ee "*v: *n treve- S?n iz Vroini-ka D "Cim ff, d: bi Br.n le : ~> p-šk.-»-*be. -r ~""rierHi p*i Jcar r m bchi nočVla lobanja^ r "?!*-f» te?-?1 pa je đcSfl ru5i ' c:"?1: pre'res . ~nov. Bfajcss so imeli do 29. oktobra v do-n.ači cekrbi Kei je je pa njegovo s*tan^ mečro prslabfia^o p** -a ors^eliali v celjsko bomleo: 25dravniki mu nist» mo-g1! več crmaerti :n v p-nedaljek popoldne je podd^el r>"fy'odbam. —c V ceP'ki f;0"n!ri *»o umrli: v pece-«"el'ek .?-3 letna ruderjeva ž.ena Marija JankcviSeva od Sv. Fo^t^c1 ori Griž?h. v torek letni višii pcStni kontrolor v noko 'v Joft'p Božja iz Celja, v sredo pa 59 letni 1 rok? • n: ravnaTelj zemljiške knjiare g Anton Graferauer z Laškega, odlomo narccUn in splošno nri'-'ubljen mož. Pckojnim bodi ohranjen alag spomin, svojcem na^e iskreno sežalje! —e TtozmCre na de'ovnem trgu so se v zadr 1 Sašu zonet poslabšale. Tek- ima tovarna Bergma^n in drug v Celju je od-pusr' ila okrog 50 delavcev, ker ne more dobiti Pirovin iz če^csl-oveš^e. Pri celjski b>rri dela se je cd 21. do 31. oktobra na -c?" o r&jja/ilo f:0 brezTJc^elnib. delo je bi- !o ponr.jelM z«i 20 oseb. po ne. Mod tuk::išnjo " 1 rt"o mJadifld 9t ie /e ves prešnji te- ..• /ivo fa/prtvljđjfi o bližnjem prven-•tvrni hbrpi med SK Amaterjem in .^K Cc-1-cm. St-tv'jcie so bile stave in tudi pro-fffitfie, -d > bo zmagovalec. Celjani s(i sc ' hc pripravljali. Amaterci trenirali. Zato •c športna rcladinj v rcvirj-h z razumljivo napetostjo nriCakovaia »popada mcu temi dvema starima športnima nvaloma. Obisk na rej tekmi ie bil tudi zanimanju odgo-T;."i. tudi vreme ni bilo neuqc*d-pn in /it: -e ie tekma vršda v najboljšem 'vd-venV. Oba aawotnika sts bila dobo pripravljena« Amater je moral sicer na-stopiti i i mirni iu^iorji. toda nič se jim ni vd:> tla so mladci v špertv. saj so spre-ieli he-bo z elanom in pogumno, kakor naj-bore; /Ličnih polj SK Amater ;e n^luženo zmaial. četudi s tesnim re/ul-'ttem. Junicrji Amaterja so bili odlični. Nedvomno najboljša med njimi sta bila ' -apadu in mali Pla/nik v tiolu. Prav dobra pa sta bila tudi branilea. Tekata I kot taka jc bila tvorba za točke. Obe rooŠtvi its nepres-tano napadali, toda več cd i2-e je imel Amater, ;.?le v 42 minuti rrveca nr.': '-.v •» ;c < Josak zabil prvi ?n odločilni gol in je tako prišel Amater v .vodstvo. V drugem polčasu je fkašal SK Celic sen p tako močno vplivalo na njo, ker se je te ni izselila iz stanovanja, v kVorem je živela z družino nad 30 let. Bodi blaji % ni ohranjen lep spomin! Iz Maff"!r:.-a — Ljudska univerza v Mar'boru. V tek 4. t. nt. bo nadaljevanje cikla Dvajsetletno življenje Jugoslavije« in sicer bo podal naš umetnostni zgodovinar univerz, profesor dr. France Štele fz Ljubljane m-teresanten pregled o razvoju siovenske umetnosti v zadnjih 20 letih. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptične Bilke. — V ponedeljek bo pa predaval g. univerz, profesor dr. Karol Ozvald Iz Ljubljane o temi ^Dvajsetletni obračun našega pedagoškega dejanja In nehanja . — B»v*i mornarj:, Stanujoči v Bdai I -ru, imajo svoje posebno združenje bivših mornarjev, ki deluje precej agilno in živahno. Bivši mornarji hOOSJO ttidj v svojem ožjem krogai skupno z družinami proslavi 1 20 'etnico osvobojena v sol tO 5. t. m. -e zbero pri Novem svetu, kjer se bodo z zanimanjem spominjali d £od-kov ob prevrntu in prshigaH poučno podavanje o up in mornarice leta -913 v B:-ki Kotorski. — Mnrlb°rski juvnc.Vi. Podprimo n vrle Mnistrovce in polotimo nj'hov \» let 5 t m. v Narodnem domu Maistrovi borci imajo tud; ?voj poseben sklad v piid revnim, brezposelnim članom. — Film o Jugoslaviji v Mnnhnru. Dr^-vi ob 20. bo predvajala V dvorani Ljudske univerze Tuj"kcprorne*na zveza Fmtnlk« prekrasen fil.n o lenobah Jugos!2vije y naravnih barvah. Film je izdelal znnni filmski strokovnjak dr. Kostič, ki ima v Ameriki veliko filmsko podjetje. Ob 18. bo predstava za dijaštvo marib'* skih srednjih ik>l. ob 20. pa za ostalo vo. Vstopnine ni. — Sokol Maribor T priredi ^1. t, m. martinovanje r svojih pros'onn. Kvlra godba >T>ravat. Vstopnina samo pet i-narjev. Uprava. Dve i?*sr:ča Polinik. 2. novembra Pri spravljanju lirtja v vas se je pripetila v Pomniku v Zasavju težita nesreča. Z vozom so bili že v sredi vasi. Prc 1 šo-1d pa so zgradili letaš sp: mladi, ko so plavil- 25 letnico domače šole. novo žekzo-betonako ograjo. Skarna je šoli in vasi v okras, zdaj je pa »krivila nesrečo, n šele vodi s hriba piec^j strma pot in visoko naloženi vez je pred Solo Izgubil ravnotežje, '.er se prev!r?il. T( na v.-.zu trije pomngnci Jn sicer veznik ter dva grabca, žagarjeva Z-ra in Alojzij Papež. Vozni'ca je vrglo z vos* nreko Škarpe, da je padel precej nizko na vrt. ce-piav je odlete] daleč in g) ' se mu na mehki zemlji ni zgodilo nW bnjseg»t malo se je c praskal, pretresel in pomazaJ. Huj^e pa je bilo z žagarjeva Jn Papežem. Padla sl^a p:d vez in čo) - ni »o videli, da ju je treba, takoj rešiti. Prvi je opazil nesrečo trafikant g. Trt. ki je takoj sklical ljudi, da so dvignili v<»z in izkopali oba ponesrečenca izpod njega. Oba sta nepremično ležala tik ograje. Z voza sta priletela v ograjo z glavami. Udarec je bil seveda eilen. Skušali so ju spraviti z cbkladki in domačimi zdravili k za-vesti. pa je kazalo, da imata pretresene možgane in prebite lobanje. Za*o je nek demačin takoj cahitel v Liijo po zdravnika, ki je kmalu prispel z avtom. Žagarje-va in Papež sta dobila ras težke poškodbe. Prebila ^t-> si fofesn^e. Zato je zdravnik p~x m, ko • ' rrvo po- moč, odred 1 i. . dnico. Stev. 247 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 3. novembra 1938. Stran 3 Pozor! Romantičen film, kakršnega še niste videli!!! Vroča metaikanska kri in temperament v plesu, glasbi, mladaati in lepoti ! V glavni vlogi DOROTHT LAMOUR kot * MANUELA * TEMPO! PREMIERA! TEMPO! KINO MATICA 21-24 TEMPO! Danes ob 16., 19. in 21. uri! DNEVNE VESTI — Izredna glavna ♦Kupnina JUU. Ju- goslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani sporoča po obvestilu od centrale JUTJ v Beogradu, da do danes rninistratvo prosvete ni izdalo dovoljenja za dopuste delegatom za izredno glavno *kupScino Jugoslovenakega učiteljskega udruženja, ki je bila sklicana za 6- november t. 1. v Zagrebu, Ker spričo kratkega roka odslej ni več mo-g:če izvršiti tehničnih priprav za skupščino, je glavna uprava JUTJ skupščno odložila. O nadaljnjih ukrepih bo sklepal upravni odbor JUU, ki bo zaradi teg-a pozvan na sejo. — Premogovnik v Murskem Središtu prodan. V občinski upravi v Murskem Središtu je bila včeraj javna dražba konkur-zne mase premogovnika Peklenica Karlo Vargazon. Premogovnik je prišel v kon-kurz že leta 1932, ko so znašala aktiva okrog 6.000.000, pasiva pa okrog 22,000.000 din. Premogovnik je kupila Mestna hranilnica v Mariboru za 4,000.000 din. Drugih ponudnikov ni bilo. Prodaja pa še ni prav-noveljavna, ker ji lahko zainteresirani ugo varjajo. Poleg državnega erarja je intere-siranih na tem premogovniku še več gospodarskih podjetij, pa tudi razne tvrdke in delavci. Glavni upniki so pa hipotekarno zavarovani. Po izjavi ravnatelja mariborske Mestne hranilnice bo rudnik obratoval naprej in sicer še z večjo kapaciteto. — Razstava naše grafike na Danskem. Ob 20 letnici Jugoslavije je bila otvor jena te dni v danskem mestu Odenzu razstava jugoslovenske grafične umetnosti. Razstava je bila prirejena na pobudo danskega književnika in velikega prijatelja Jugoslavije E. Hansena ob' sodelovanju beograjskega društva Cvijeta Zuzorić in drugih jugoslovenskih korporneij. Iz Odenza bo razstava prenesena v Arhus, največje mesto celinskega dela Danske, kjer bo svečano otvor jena 9. t. m. Potem bodo pa prenesli razstavo v prestolnico Kopenhagen, kjer bo svečano otvorjena na naš državni praznik 1. decembra. Ljubljani 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.6, temperatura je znašala 3 stopinje. — V »mrt zaradi težke bolezni. V Zagrebu je skočil v Savo Marijan šolič. Zadnje čase je bil živčno bolan in tožil je o bolečinah v želodcu. Pravil je, da *e je naveličal življenja in da si ga bo končal. — S sekirico se je udarila trikrat p° glavi. Služkinja Katica Cvetko v Petrinji je sklenila končati si življenje. Vzela je sekirico in se trikrat udarila z njo po glavi. Našli so jo vso okrvavljeno na podstrešju Ko je prišla k «ebi, je povedala, kaj je storila. Prepeliali so jo bolnico. Dekle noče povedati, kaj jo je pognalo v obup. — Samomor bivšega bankirja, v subo-tiSki židovski bolnici je umrl v torek zvečer trgovski potnik Geza Rein. ki se je zastrupil z morfijem. Pokojni je bil v Vojvodini sploAno znan. saj je bil svojcaa generalni direktor Adjansko-molske banke. Jel pa je špekulirati z vlogami malih vlagateljev in leta 1929 je svojo banko upropastil. Zaiadi 'ažnega bankrotstva in konkurza je bil ob9ojen na leto dni robije. Sledili so še drugi udarci in končno je mož obupal nad življenjem. — Nesreča na morju. Ob vhodu v pristanišče Sv Kristofor na otoku Rabu se je potopila jadrnica Vardar. Zavozila je na pečine. Morje, kjer se je potopila, je globoko samo 2 m. Jadrnica je bila namenjena iz Senja v Split in vezila :e gradbeni les. Iz tJufjM^ne —Ij Tramvaj je prevozil na dan V*«*h svetnikom 44.449 potnikov. Zdaj 93 znane točne številka o tramvajskem prometu na praznik Vseh svetnikov. V prometu je bilo 38 motornih voz in 7 priklopnih. V remizi je počival samo en metomi voz. ki je v popravilu. Tramvajski vozovi so prevozili 7.554 km. Ob tej priliki se je naj- Znamenita novela ruskega pisatelja F* Dostojevskega! POZOR! POZOR! Tredvajamo obe verziji filma — francosko in nemško! Igralec Francoski film ob 16. in 21. z VIVIANE ROMANCE in KLXO UNION, 22-21 PIE R R E B LAN C H AR Nemški film ob 19. uri L I D A B A A R O V A in ALRRECHT SCIIoMlAIl> — Boljše in cenejše je »ZvonCek« milo. katero dobite le v milami Zg. Šiška 92 in v zalogi na Vodnikovem trgu, pod leme- natom. _ — Sušak dobi novega župana. Poročali smo že, da je sušaški ž'man G jure Ružič z večino mestnih BV< tnikov odstopil. Te dni bo imenovan nov župan in 20 mestnih svetnikov. Kot najresnejši kandidat prihaja v poštev advokat dr. Vinko Mikuličič. _ 20 letnica premirja. J ugo slovenska ženska sekcija FIDAC-a se bo 11. t. m. soomnila dneva, ko je bilo pred 20 leti ob-- javljeno premirje. Ob tej priliki bo počastila spomin v svetovni vojni padlih vojakov, obenem pa spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. _ Borza dela v Ljubljani išče: usnjarja. 2 mizarja, lesostrugarja, 5 strojnih ključavničarjev za Banja Luko, 2 kovinotiskai ja, 2 elektromonterja, strojnika za Diesc-lov motor in 2 zidarja za delo s kamnom. — Naša trgovinska pogajanja z Italijo-Danes so se pričela trgovinska pogajanja med našo državo in Italijo v Pdmu. Trajala bodo najmanj 10 dni. Sestanku jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora ne pripisujejo velike važnosti samo italijanski gospodarski krogi, temveč tudi italijanski uradni krogi. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je že opetovano razgovarjal z osebnostmi, ki vodijo italijansko zunanjo trgovino. Razgovori so bili posvečeni zgolj trgovinskim odnošajem med Italijo in Jugoslavijo. Grof Ciano je baje izrazil odločno željo, da se mora sedanji položaj trgovine z Jugoslavijo zboljšati. Sef naše delegacije, pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja se bo sestal v Rimu z novimi uglednimi politiki in predstavniki ita-]janskei?a gospodarstva Zastopniki raznih italijanskih gospodarskih korporacij so izrazili željo, da bi se našla boljša baza za izmenjavo blaga med obema državama. Na merodajaih mestih so izročili obširen elaborat, v katerem so izražene vse njihove želje. — SI°venci v Ameriki, v Johnstownu sta se poročila Franc Glavač in Alojzija Bizjak. V Clevelandu s:a umrli Marija Šimenc, rojena Slebir, stara 44 let. doma iz vasi Stcln:k. fara Stranje in Ana Ječ, rojena Vodopivec, dema iz štajerskega, od koder je prišla v Ameriko pred 33 leti. V Broughtonu je umrl Jak:b Šinkovec, star 62 let, doma iz Pojjansk« doline. Na farmi blizu Abneeta je umrla Marija Sunič, stara 73 let. doma iz okolice Črnomlja. V Forest Citv je umrl Franc Marolt. star 50 let. doma iz Logatca. V Ročk Spring-su je umrl Jakob Mrak star 93 let, doma iz žirervskega vrha — Vreme. Vicmenska napoved pravi, da bo zjutraj megleno, če,z. dan večinoma jasno vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu in na Visu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Dubmvmku 17, na Visu in Rabu 14, v Zagrebu 13. v Mariboru 11.2. v Beogradu 11, v Sarajevu 10, v lepše izkazalo, da je naš tramvajski park zelo pomanjkljiv. Ce bi imeli na praznik še dvakrat toliko voz. bi bili tudi še polni Upajmo, da bo prihodnje leto vozevnj uark že znatno izpopolnjen ter da bodo § e Vilke o prometu oa piaznik V sen svetnikov se zadovoljivejše. Vozovnic je bilo prodanih na praznik za 79 714.5 din. Trki so porabili 5.9S0 kwh ali 0.S0 k\vh na km, kar znese 10.72 dikoljko<. Avtor je našemu gled. občinstvu dobro znan, saj so bila njegova dela uprizorjena z lepim uspehom v ljubljanskem, mariborskem gledališču in na drugih odrih. Igra je izvrstno nafltudirana in povsem na novo opremljena. Pri predstavi sodelujejo: Bučarjeva, Mlekuševa, Petrovčič-vVrischerjeva, Gnidovec, Hanžič, Košak in Weber. V nedeljo 6. t. m. ob 20.15 se igra ponovi. —lj Nase čitatelje opozarjamo, da je izdala Glasbena Matica ljubljanska za svoj ponedeljkov koncert koncertno program-no knjižico, v kateri je priobcena avtorjeva analiza, simfonične kan ta te Zedinjk. nja za soli, zbor in orkester, ki se bo na tem koncertu izvajala, V lnterearu vsake-ga posetnilca slavnostnega koncerta je, da si že preje prebere analizo, ki je nekak uvod ali razlaga k delu samemu. To je potrebno za boljše in lažje razumevanje cele izvedbe. Spo red ova knjižica se dobi v knjigarni Glasbene Matice, kjer so na razpolago tudi vstopnice. , —lj Me*tno poglavarstvo ljubljenko je prevzelo slavnostni koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v ponedeljek 7. novembra ob 20. v \Teliki Unionski dvorani v proslavo 20 letnice našega osvobojenja v oficielni program prireditev mestne občine ob priliki te proslave. —lj Združene ljubljanake Ciril Metodove podružnice prirede v soboto, dne 5. t. m. dopoldne in popoldne zbirko za prireditev bo žičnic v obmejnih in narodnostno mešanih krajih. Prosimo, da vsak prispeva mal dar v korist te akcije. —lj Društvo absolventov državnih trgovskih sol v Ljubljani priredi drevi ob 20. v »Zvezdi« predavanje g. A. Gosarja o temi: »Razvoj socialne politike po vojni in njeni uspehi.€ Vsi absolventi in prijatelji društva vljudno vabljeni!« u— »Igralec« po znameniti noveli t~e-dorja Dostojevskega se predvaja v francoščini in nemščini. Uprava kina »Unioaa« sporoča cenjenemu občinstvu, da si je nabavila od filma »Igralec« tako francosko kakor nemško verzijo in bo predvajala film v obeh verzijah, v francoščini in nemščini. Vsaka teh verzij je napravljena popolnoma za sebe z francoskimi igralci Pierreom Blancharom in Viviane Romance. V nemški verziji pa igrata glavni vlogi Lida Baarova in Albrecht SchSnhals. Francosko verzijo predvaja kino »Union« dnevno ob 16., in 21. uri, nemško verzijo pa ob 19. uri. Občinstvo bo tedaj prvič imelo priliko soditi, kateri film je boljši v katerem igrajo večji umetniki, v katerem je režija boljša itd. Na to zanimivost, da se od istega filma igrata istočasno obe napravljeni verziji, opozarjamo občinstvo prav posebno. —lj češki tečaj za širšo javnost. Tudi letos priredi Jugoslovansko-češkoslovaška liga brezplačen pouk češkega jezika za širšo javnost. Vpisovanje bo danes v prl-tličm učilnici šentjakobske šole ob 18.30 do 19. ure. —lj N»jdtm> otroško tmi>elce. v grmovju <>b Ulici na g! t d je včeraj našel neki grajski stanovalec trupelce novorojenčka, zavite- v kos p edpannika. Trupelce so p^ene^li na poVciJsko upravo, nato pa v prošek uro. kjer /e bilo obducirano. De'e je bilo rojeno attraVO in je bilo sposobno življenja, a takoj po porodu zadavljeno. Policiji išj-e nje^rvo mater. —lj iTkriV^r.i in izsledena boa. Iz neke velike trgovine s krznom je oni dan zman;kala 3n00 din vredna boa — srebrna lisica, čim po dragoceno krzno pogrešili, so tatvino prijavili pclicijd, ki je UVe-dla preiskavo Na po llagi poizvedb s*> ugotovili, da je kupila -x>o neka ženska v mestu za 450 đcn. Bco ?r> seveda takoj zaplenili in kmalu izsledili tudi tatico v osebi že sare pelicijske znanke Marije G. Ta je večkm* prihajala v trgovino m ob ttgo* dni pti'iki stfsnfla boo pod jopico, ne da bi jo kdo opazil. Tatin--ka Marija se bo Slabo vreme — Nevarnost za polt! Zdaj je treba kožo pravilno zaščititi! DA ® KREMA Samomor mlade žene Ljubljana, 3. novembra Snoči je bila obveščena viška stražnica, da si je v obupu končala življenje 31 letna delavčeva žena Katarina Cernič, stanujoča na Giincah, Cesta IX št. 14. Ko je prišel njen mož Ladislav, zaposlen v če-mažarjevi litografiji, zvečer kmalu po 21. domov, je našel vrata v stanovanje zaklenjena. Cernič jih je odprl s svojim ključem, takoj pri vstopu v stanovanje pa mu je udaril v nos hud smrad. Prižgal je luč in v sobi na postelji zagledal nepremično ležečo ženo, dočim je pri postelji opazil umivalnik, poln šo tlečega oglja. Černič je takoj odhitel po zdravnika dr Kanca, ki je nemudoma prišel v stanovanje, a vsaka pom(>č je bila zaman. Jena je bila mrtva že najmanj dobro uro. čer-ničeva. ki je po rodu iz Železnikov, je bila živčno bolna V nosloviinem pismu, ki je ležalo pripravljeno na mizi. prosi moža, naj skrbi za oba otročička .ki sta v nekem zavedu m pa za njen grob. da ne bo preveč zapuščen. Dr. Kane je o samomoru obvestil stražnico, nakar je prišla na Glince komisija, v kateri sta bila policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni '.radnik g. Leopold Florjan. Na odredbo komisije je bilo truplo obupanke prepeljano v mrtvašnico splošne bolnice. Iz Brežic s prostornimi igrišči in prijaznimi vrtići Vsako stanovanje bo imelo predsobo, prostorno stanovanjsko kuhinjo z umivalno nišo in shrambo, lepo spalno sebo. stranišče ter v kleti tudi kletno shrambo. Za skupno rabo bodo pralnic? sušilnice za perilo in pa prhe. ki bodo nameščene v kleteh. Vsako stanovanje bo imelo tudi svoj vrtič. S to kolonijo je pričela m^sina uprava uresničevati svoj program, da v 5 letih zgradi 250 zdravih in udebnih stanovanj s tako nizko stanarino, da bo v čed nem in sodobnim stanovanjskim zahtevam ustrezajočem stanovanju stanoval vsak delavec. Samo zidarska dola bodo veljala 1.481.332 din, seveda za ob-5 dvonadstropni poslopji in tudi za poslopje dečjega zavetišča med njima. —lj OBLEKE — PLETENINE — KAK NICNIK — NEBOTIČNIK. ti— Predstojništva uradov, savedov in večjih podjetij je vsesvetska akcija Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane pred Vsemi sveti naprosila, naj bi akcijo priporočila uslužbenstvu ip zbrala darovane odkupnine ter jih do 5 t. m. poslala akcijskemu odboru v Mahrovo hišo, pritličje desno, na Krekovem trgu 10 Takih vabil je bilo razposlanih nad 130 uradom, zavodom in podjetjem ter se jih je doslej odzvalo samo 17. Akcijski odbor prav vljudno prosi vsa predstojništva ra vplivno pomoč, da bo mogoče tudi o našem javnem uslužbenstvu poročati s tako veliko pohvalo, kakor zasluži ostalo prebivalstvo našega mesta, ki je v resnici za reveže spet pokazalo svoje zlato srce in oriDr^o radodarno roko —lj Legija koroških borcev v Ljubljani priredi v soboto 5. t. m. ob pni 9. uri zvečer v dvorani Kazine svečano akademijo s plesom. Igra vojaška godba. Ple* vodi plesni mojster g- Jenko. —lj V društvu »Soči« bo v soboto 5. t. m. v salonu pri Levu ob pol 9. govoril »o svetovnih dogodkih zadnjih z0 let« g. prof. dr. Vinko fcaranon. Govoril bo najprvo o dogajanjih v Evropi od Španije do Rusije, potem o najnovejših dogodkih v Srednji Evropi, življenje v bližnjem orientu, reforme paše Kemala in borba Indije za samostojnost. Preko Avstralije se podamo v —lj T«tv:ne, iz ^klPdišča Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiški je bila ukra-lena konjska oprema, komat, uzda in vajeti v vrednosti 800 din. — 1 Antonu Knezu v Kc*ezah je nekdo ukradel za 1000 dir satovja z medom. — V neki res'a vrači;'" je izmrknil ta^ Mariji Jarčevi denarnic^ s 100 din. — V Grablovčevi ulici je nekdo ukradel Rafaelu štamcu dve kokoši, kurji ta* pa se je pojavil tudi na Dolenjski cesti, kjer je zmanjkalo 'z kokoSnjaka Josipa Kramarja ledem kokoši. ARABSKA Nrkemu Arabcu je ukradpl nekdo turban. Ne da bi sploh iskal tatu, je odšel Arabec takoj na pokopalšče, kjer je potrpežljivo čakal. Ko so ga vprašali, zakaj čaka, je odgovoril: — Saj mora tat prej ali slej sam priti s°m. — Novi šofer poštnega avtobusa. Pred dnevi je bil premeščen iz Celja k tukajšnji poštni upravi kot šofer poštnega avtobusa g. Krivec Vinko. V 'zdatno pomoč bo dosedanjim trem šoferjem, ki imajo mnogo napornega ln odgovornega dela z vsakodnevnimi vožnjami v Kostanjevico, Novo mesto in Bizelfsko ter celodnevnimi vožnjami na brežiški kolodvor, šoferji so b'li prezaposleni, saj niso imeli skoraj nič prostega časa. Voziti so začeli okoli štirih zjutraj in končali kasno popoldne. Najbolj pa je bil seveda vprežen naš s:mpatični g. Ogris VHjem, ki je vozil na progi Brežice--Kostanjevica- Novo mesto. Ta si bo sedaj malo oddahivl. ker ga bo nadomesto-val novi šofer g.Krivec. Novi moči g. Krivcu želimo pri službovanju v Brežcah obilo uspeha ln zadovoljstva pri Cslfu Celje. 3. novembra Včeraj ob 11. dopoldne je bila v mrtvašnici na pokcpali.šču na Teharju obdukcija trupla neznane, okrog 30 do 40 let stare Žensko, ki SO jo našli na praznik Vseh svetih umorjen." ob Vcglajni v Ćre u pri Celju. Obdukcijo je izvršil zdravnik g. dr. BTega$J iz Celja v prisotnosti komisije pod vodstvom s. o. s g. Detička iz Celja. Obdukcija je pekazala. da je bila neznanka umorjena v noči od penedeljka na torek okrog dveh in da je bila zadavljena z vrvico, ki je bila pritrjena na pičeni jopič umorjene. Preiskava, ki jc vodijo orožniiki iz štor z vso vnemo ,je že odkrila prve sledove. Truplo umorjenke si je ogledala aied neštetimi drugimi ljucmi 'udi natakarica stilne »Amerike« na Sp. Huciinji pri Celju. Natakarica je po obleki in dežniku rpczn?.la v umorjenki žensko, ki je bila v ponedeljek cd 19.30 do 19.45 z neznanim. 35 do 40 lev starim, kmečko oblečenim m:škim v go&tilni >Amerikic. Moški, ki je imel majhne zavihane brke in je govoril dolenjsko narečje, je naročil zase in za to pa je odpovedal naročeni klobasi. Kmalu sta cba vstala, ne da bi kaj jedla in pila ter zapustila gos'ilno. Oba sta bila nekam zamišljena. Neznanka je imela pri sebi ročno torbico, ki je pozneje pri njenem truplu niso več našli. Umorjenka ima na zgornji čeljusti protezo. Njene identitete kljub intenzivnemu poizvedovanju še niso mogli ugotoviti. Iz KranHa — Vlom. V noči od ponedeljka na praznik so vlomilci vdrli v trgovino dežnikarja Alojzija Jenka v Tavčarjevi ulici. Vlomilci so prlali iz ulice, ki vodi za šolo v ro-ženvensko cerkev na dvoriflče bo še. odtod pa z vitrihi v Jenkovo trgovino in delavnico. Pra za prav je bil vlom precej drzno in riskantno izveden, saj je v hiši več strank ln eden ali drugi bi se lahko zbudil. Vlom kaze. da roparjem ni šlo za blago, ampak le za denar. Našli so 501.— din v gotovini, pobrali so tudi 4 hranilne knjižice. Jenkovo vojaško knjižico ter več dru.sph dokumentov in Tstin. Blago so pa pustili pri miru. Z nastopajočo zimo se bo snet pričela sezona vlomov, kot se to navadno dogaja vsako leto. — žetev smrti. Te dni smo imeli v Kranju kar tri mrliče hkratu. kar se že dolgo ni z.7"cillo m pomeni za naše mesto, če sc šceje brez okolice, to število res pravo žetev smrti. V ponedeljek je na Skn!rnh Umrla Zupane Ivanka, žena tovarniškega delavca. Pokopali so jo včeraj popo'dnr ob 14 uri. V ponedeljek zvečer jo umrl v Stat osti 90 let menda najstarpjsi kranjski meščan in prava gorenjska grča g. Konrad Pučnik. Se ni dolgo, ko smo starega prijaznega gospoda videli na sprehodu. Za svojo izredno visoko starost je bil pokojni Konrad Pučnik še zelo svež in Čil. le nekoliko naglušen je bil. Drugače pa se jc še vedno zanimal za vsakdanje dogodke in ga humor do zadnjega ni zapustil. Bil je vedno odločen "n zaveden naprednjak, ki je tudi svoje otroke vzgojil v naprednem duhu. Razumi j vo je, da je bil član Sokolskega društva* in ^Narodne čitaln'ce« in podpornik gasilcev. Veličasten pogreb je dovoli izppičal spoštovanje kranjskega meščanstva do ookojnika. Pred krsto, katero so spremljali ob strani Sokoli, so nosili mnogo vencev. Pogrebni sprevod je otvorila kranjska godba. Za krsto so pa poleg velikega žtev:Ia meščanstva iz vseh slojev korakali čitalnica rji, sokolska in gasilska četa v krojih, čitalničarji so nosili svojo zastavo. Sokoli pa vse društvene prapore. Pevci čitalnice so zapeli pred h:šo in na pokopališču pokojniku v slovo. Bil je res veličasten in lep pogreb, kakršnega je pokojni g. Pučnik kot mož poštenjak in narodnjak tudi zaslužil. Na praznik Vseh svetnikov je pa v Blri\ve"sovi ulici umrla gospa Marija Denoli. žena blagajnika Mestne hranilnice. Pogreb je danes. Pokojnim blag snomin! žalujočim ostalim naše iskreno sožalje. Iz Novega mesta — KoMtanjarji. Pri nas imamo razpostavljenih kar 7 stojnic, kjer se prodaja pečeni kostanj, kakor ga je prodajal na Dunaju, naš Janko Bože a svojo Piko. Do tu bi bilo vse dobro in prav. Pač pa se naša javnost ne strinja s tem, da se pošiljajo s kostanjem v javne lokale, zlasti še ponoči — otroci, ki ponujajo gostom kostanj v nakup. V tem pogledu bi morala nastopiti mlacfnska nadzorna oblast in preprečiti brezvestno Izrabljanje otrok v trgovske svrhe, kajti taki pojavi zelo kvarno vplivajo na vzgojo otrok. j svojo spremljevalko po eno krvavico, na- I PRISTOPAJTE K JČ LIGI! ALI OGLASI Besedo 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—» davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. I %T ftlflfl*Sa Siti VI BI11 ^'apet pomorski film. v katerem je dramatično ▼ V&4Aji aai v*^aCT*j»i podana borba policijske ladje s tihotapci alkohola. Strahotne scene viharja in razbesnelih elementov na širnem morju, so tako verno podane, da zastaja občinstvu dih! Danes ob 16., 19. in 21. KINO SLOGA, 27-30 tfeseoa 51» par. ris ve* posebej Najmanjši znesek *j Din Strojepisni pouk ( Deset prstni si« tem.) Večerni tečaji, oddelki od ^7. do 8. in od "^8 do 9 zvečer za začetnike ln tzvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Edinstvena etrojepisniCa. največja v Sloveniji s 40 pisalnimi »troji raznih sistemov Novost v strojepisnici bo tudi računski itroj. Prfčetek pouka 3 novembra, šolnina zeio nizka. — Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 18-43. 2504 Nepremocijive Hubertuse trenčkote m vse vrste dežnih plaščev. oblek, perila Ltd. najboljši nakup pri P K E S K E K, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. KLIŠEJE _ • v no j11'g:0'c&afjka Branam TRAJNO ONDULAC1JO s 6-mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlak«. Sv. Petra c, 76. 1952 STOLE, POHIŠTVO otroške posteljice in vsa popravila najceneje Breg 14. 2557 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din OREHE n orehova jedrca najboljše kvalitete vam dobavi v poljubni količini in po zelo ugodni ceni tvrdka M. šoper, Hrastnik. — Zahtevajte vzorec oferto. 2548 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek x Din VPOKOJENCA iščemo. Fiks in provizija. Naslov v upravi SI. Naroda. 2558 Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek s Din ENOSOBNO STANOVANJE parketlrano. se takoj odda mali i nižini. Vprašati: Cojzova cesta Ciber. 2551 Makulaturi*! papir proda Uprava »Slovenskega Naroda41 Ljubljana, KnaSljeva ulica štev. s Stran 4 >SLOVENSKI NARODc, četrtek, 8. 198S. Stev. 247 Francozi slave skladatelja Bizeta "Isl njegove smrti so 2270tič vprizorili njegovo opero HCarmenu Vsa ..ji.u.. a i r.meija je proslavila v torek 25. oktobra HMMetnico rojstva Georga Ri/ctj. Vel|ke svečanosti so se pričele v F ranci j i s slavnostno predstavo nesmrtne opere »Carmen« v pariški operi Comiquc y navzočnosti prezidenta republike in vseh Članov vlade. S tem se je tudi pričel slavnostni Bizetov teden, v katerem so po vrsti uprizorili še druge Bizetove opere. Obenem so priredili v Narodni knjižnici, v vestibu-lu Velike in Komične opere Bizetove razstave, na katerih je zbrano veliko bogastvo zanimivih spominov na osebnost in delo slavnega francoskega skladatelja. Opera Co-mique jc uprizorila Bizetovo opero »Carmen« žc 2270-krat. Za slavnostno predstavo so naročili tudi nove dekoracije za 250 tisoč frankov. V jubilejnem tednu je bilo v Par i 7 u tudi več koncertov, na katerih so izjurio 1 i Hirctovc skladbe. .. Te proslave so bile oster kontrast hladnega sprejema, ki ga je bik> deležno ne samo največje Bizetovo delo, njegova opera Carmen, temveč tudi druge skladbe. Vse so si težko utirale pot med ljudi. Georges Bizet je bil že rojen z dramatično in glasbeno tradicijo v dusi. V Solcsmesu najde-imi na neki hiši spominsko ploščo, ki nam priča, da je bil v tej hiši rojen Francois Gheri Del Sarte, slavni profesor dramatične deklamacije. Njegova sestra Aimee je bila mati Georgcsa Bizeta. Tako je živel v Bizetu že od otroških let umetniški talent in njegova mati, ki jc dobro vedela, da se brez žilavega dela ne dajo doseči veliki uspehi, ga jc sama učila igrati na klavir in peti. Pogosto je morala seči po raznih nedolžnih zvijač, da sinček ni obrnil glasbi hrbta. In tako je doraščal sin skromnega profesorja petja in nečak slavne pianistke od devetih let v bodočega skladatelja. V dveh tekmah je dosegel prvo nagrado v igri na klavir, potem pa tudi prvo nagrado v igri na orgle. Dve leti pozneje je prejel prvo Veliko rimsko nagrado, kar je pomenilo že dobro polovico bodoče slave. Tri leta bivanja v rimski vili Medici so zapustila v njem globoke sledove. Po povratku v Pariz je bila sprejeta v Komični operi »Guzla de TEmir«, toda Bizet se ni hotel posvetiti njeni predelavi, ker je bil "preveč zaposlen z naročeno opero »Lovci biserov«. Tedaj mu je bilo baš 24 let To je bil obenem začetek mnogo obetajoče in nagle kariere, ki jo jc pa žal prekinila prezgodnja tragična smrt. Francoska glasba je izgubila izredno nadarjenega mojstra. Bizetovo delo, čeprav komponirano v razmeroma zelo kratkem času, ni zato nič slabše in nič manj bogato. Že na konservatoriju je bil znamenit učenec Halevveve skladateljske šole in na tem polju je ostal mojster. 2e njegove prve skladbe so zelo -ugajale okusu takratnega občinstva. Vse Bizetovo bogastvo zvokov je pa prišlo do polne veljave v operi »Carmen«. In vendar je tudi to opero zložil v 60 dneh v zatišju v Bougivalu, ne da bi se kaj žuril. Neuspeh opere »Carmen« je znan. Prva uprizoritev je bila 3. marca 1875 pred hladnim in brezbrižnim občinstvom. Predstava je spominjala bolj na pogreb, kakor na premiero pozneje tako slavne opere. Takrat so bili uprizorili žc »Arleatanko« 15-krat skoraj pred praznim gledališčem. Mar naj bi ista usoda doletela tudi »Carmen«? Po 33 uprizoritvi jc Bizet umrl. ne da bi doživel prve triumfe svoje opere. Na tujih gledaliških odrih je bila ta opera že zaslovela in s slavo ovenčana se je morala šele vrniti v Pariz, kjer je postala ena najbolj priljubljenih oper, ki je zda i stalno na repertoarju največjih gledališč vsega sveta. 2270-ta uprizoritev »Carmen« ob 100-letnici rojstva njenega skladatelja je najboljši dokaz, kako nerazumljivo hladno in brez vsakega razumevanja lahko sprejmejo v skla-datcljivi domovini dela. ki postanejo potem svetovna znamenitost. Bizetov teden v Parizu jc zelo pozno priznanje in zadoščenje genialnemu skladatelju, ki v svojem kratkem življenju 37 let ni niti videl lavo-j rik, s katerimi so zdaj pokrili njegov grob j in proslavili njegovo nesmrtno delo. Gorenjski zimskosportni podsavez : la seji širše uprave je bil določen tekmovalni spored za leto 1938-39 Jesenice, 2. novembra V nedeljo popoldne se je v hotelu 3>Triglav« na Jesenicah vršila izredno lepo obiskana seja širše uprave GZSP. številna udeležba članoV uprave in zastopnikov v podsavezu včlanjenih edinic, je spominjala na prve seje podsaveza pred leti. ko je n.ed funkcionarji in med mladino prevladoval še velik idealizem in čut odgovornosti za prostovoljno prevzeto delo. Med navzočimi smo videli starejše in izkušene delavce poleg mladih moči, s katerimi se bo delo v podsavezu poživilo in okrepilo. Med navzočimi so bili tudi zastopniki sokolskih društev in fantovskih odsekov, ki bodo krepko sodelovali pri reorganizaciji podsaveza, te danes najmočnejše medkrajevne smučarske organizacije v naši državi. Predsednik podsaveza g. Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice je uvodoma pozdravil navzoče, poročal o najvažnejših zadevah v podsavezu in pozival vse navzoče, naj krep Jto primejo za delo v upravi, kakor tudi Pri domačih športnih edini cah. Tajnik g. Drago Ažman je p recital in tolmačil savezno okrožnico, prečital razne prijave in dopise in omenjal, da se je v podsavez v zadnjem času prijavilo 14 gorenjskih sokolskih društev, od katerih imajo nekatera močne smučarske odseke, tako, da šteje sedaj podsavez 34 edinic. O tehničnem delu je poročal načelnik tehničnega odseka g. Anton Langus. O poročilih se je razvila daljša in zanimiva debata. V izpitno komisijo so bili določeni: Zupan Josip in Kramar Janko iz Mojstrane in Čop Jakob ml. z Jesenic. Daljša debata se je razvila o določitvi dneva in kraja za n. gorenjski smučarski zle t. Končno se je sklenilo, da se bo zle t gorenjskih smučarjev vršil dne 14. in 15. januarja v Mojstrani, če bo pristala na pogoje, ako ne, se bo zlet vršil v Kranjski gori in Planici. Po daljši debati je bil določen spored vseh smučarskih prireditev na ozemlju GZSP za leto 1938 39. Vrstni red prireditev je naslednji: 18. XII. 1938. Medklubski izmenski tek 4x10 km v izvedba SK Dovja-Mojstra-ne. 18. XII. 1938. Veleslalom na Rožci v izvedbi TK »Skale« Jesenice in sanka-ška tekma s Črnega vrha na Jesenice v izvedbi ASK »Gorenjca«, Jesenice. 26. XII. 1938. Alpska ali klasična kombinacija na Pustem rovtu v izvedbi SK »Bratstva«, Jesenice; v dneh 25., 26. in 27. XII. 1938 mladinski smučarski tečaj na. Črnem vrhu, ki ga priredi ASK »Gorenjec«. 6. I. 1939. Mladinski slalom na Črnem vrhu v izvedbi ASK »Gorenjca«; 6. in 8. I. 1939: klubski dan GZSP. 8. I. Medklubski vztrajnostni tek na 50 km v Mojstrani v izvedbi SK Dovja-Mojstrane. 14. in 15. L 1939. Zlet gorenjskih smučarjev v Mojstrano združen s tekmo za prvenstvo GZSP v klasični kombinaciji. 21. in 22. I. 1939. Smučarske tekme članstva sokolske župe Kranj v Bohinju in alpska kombinacija ZFO na Črnem vrhu. 28. in 29. I. 1939. Tekma za prvenstvo JZSS v klasični kombinaciji. 5. II. 1939. Medklubske smučarske tekme na 18 km v izvedbi Sm. k. »Poljane«, Kranj in medklubska tekma v alpski kombinaciji v Kranjski gori v izvedbi SPD in TPD v Kr. gori In TPD v Ratečah. 12. H. 1939. Tekma za prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji na Črnem vrhu v izvedbi ASK »Gorenjca«. 19. II. 1939.. Klasično prvenstvo ZFO v Planici in mladinske tekme sokolske župe Kranj v Kranju in StražiScu ter medklubske tekme v prostih skokih pri otvoritvi nove skakalnice v Tržiču. 26. II. 1939. Medklubske tekme v klasični kombinaciji v Radovljici v Izvedbi So-kolskega društva v Radovljici in SK Lesce. 4. in 5. m. Tekme JZSS v alpski kombinaciji. 12. m. Tekma za prvenstvo JZSS v skokih in medklubske tekme članic na Rožci v izvedbi TK »Skale«, Jesenice. 19. m. 1939. Medklubske tekme v klasični kombinaciji v Bohinju ali smuk na Komni priredi SK »Bohinj«. 26. m. 1939. Medklubska tekma v slalomu na Zelenici v izvedbi Sokolskega društva Radovljica in SK »Lesce«. 16. IV. 1939. Triglavski dan JZSS. Zgoraj navedene prireditve bodo predložene v odobrenje JZSS, podsavezno vodstvo pa si pridržuje pravico spremeniti vrstni red te ali one prireditve z ozirom na snežne razmere. Seje ožjega odbora se bodo vršile vsak torek zvečer v sobi TK »Skale« v hotelu Poste na Jesenicah. Po ureditvi še nekaterih drugih zadev je predsednik g. Godec zaključil plodno sejo in pozval navzoče na složno in vztrajno delo. ekspedicij Smithsonian Institut v Washingtuuu *a poslal pred dobrim letom 24 ekspedicij. ki so v Siamu, v polarni Rusiji, v Venezueli, na Aleutih, na obali Grordandije in drugod iskale nova odkritja in si prizadevale , (pojasniti razne skrivnosti tega sveta. Zadnja teh ekspedicij se je nedavno vrnila. Njihovi uspehi so bili seveda zelo raz-lični. Največji materialni uspeh je dosegla skupina naravoslovcev, ki j« pripeljala iz ■ vzhodne Indije nad 2000 eksotičnih ptic. sesavcev in plazilcev. Zelp važna odkritja so se posrečila drugi ekspediciji v severnem Siamu. Ta je raziskala dve pogorji in odkrila razvaline slavnega starega siam-skega mesta Chingsen Kao z važnimi ostanki nekdanje siamske kulture. Plinske maske v zastavljalnice Londonsko prebivalstvo je dobilo plinske maske — seveda brez filtrov — zastonj. V Parizu temu ni bilo tako. tam so prepustili ljudem, da si sami preskrbe plinske maske. Mnogi so jih kupili, ker niso bile predrage, a za življenje se boji vsak človek. Zdaj, ko je nevarnost nove vojne minila, so pa postale plinske maske Pari-žanom odveč. Prodati jih seveda niso hoteli, ker Človek nikoli ne ve, kaj še pride, in tako so jih jeli nositi v zastavljalnice. Uradništvo v zastavljalnicah je bilo kar zabarikadirano s plinskimi maskami. Ker ni vedelo kam z njimi, se je obrnilo na ravnateljstvo. V ravnateljstvu so se dolgo posvetovr.li. '.vaj bi storili s punskimi maskami, ker jih je bilo preveč in ker ta roba ne gre v denar, če bi prišla na dražbo. Toda Parižani si znajo pomagati. Zagrozili so ravnate ljst\ u. da si nataknejo maske in nava'e tako na okenca. Toda to pot so se tudi Paii2ani zmotili. Ravnateljstvo se ni uklonila prit sku ln sklenilo je, da plinskih mask zašla vi jamice v načelu ne bo Jo sprejemale. Plinske maske so namreč klasificirane kot kvaru podvrženo blago, ki ga zastavljalnice ne smejo sprejemati. To je tudi točno, kajti gumijaste cevke plinskih mask bi se v zastavljalnici pokvarile in maske bi ne bile več uporabne. Afera lepe markize Italijanski listi poročajo, da je tudi druga visoka rimska gospoda zapletena v afero markize Godi di Godio, ki je hotela v postelji spalnega vagona prenesti v Francijo en milijon lir in 50 funtov šter-lingov. Po temeljitem zaslišanju je markiza priznala, da je dobila denar po posredovanju svojega moža od rimskega borznega agenta Renata Sacerdotija. Policija je aretirala tudi njenega moža in borznega agenta. Sacerdoti je bil dolga leta predsednik športnega kluba »Roma«, v rimskem finančnem in borznem svetu zelo dobro znan. Ker so v afero zapleteni še drugi, se preiskava nadaljuje. Are Uranili je bilo se več osumljencev. Rektor univerze kralja Aleksandra I. in dekan tehnične fakultete »poročata tužno vest, da je dne 2. novembra umrl gospod 12« redni univerzitetni profesor Velezasluinemu članu profesorskega kolegija ohrani univerza trajen in časten spomin« Pogreb bo v petek, dne 4« t. m* ob 14*30 izpred mrtvašnice obče državne bolnice na pokopa* liiče pri Sv. Križu. V L j ubijani, dne 2. novem1 >3£. p. w. II zelei eni peklu MLADI J. E. GRAY Pred palačo družbe Gray-Motors se je ustavil velik avto. Ustavil se je pred glavnim vhodom in vratarju, ki je bil prihitel odpret vratca avtomobila, je za hip zaprlo sapo. Nobenemu uslužbencu GM namreč ni bilo prijetno, kadar je prišel sin lastnika družbe, mladi John Elias Gray, obiskat svojega očeta. To je pomenilo navadno celo vrsto mučnih prizorov, pritožb vsemogočnemu očetu, potem pa v najboljšem primeru pošteno zmerjanje, v slabšem pa tudi odpoved. Stari Grav je bil zaljubljen v svojega sina; zadostovalo je najmanjše opozorilo in takoj je bil odpuščen krivec, ki se je kakorkoli dotaknil J. E. Graya. Na vse to je pomislil vratar, ko je globoko priklonjen pozdravil iz avtomobila izstopivšega mladega moža. Moža? Ime mož je bilo za mladega Graya gotovo še preveč laskavo, ker mu je primaknilo nekaj _let. kaiti John Elias je bil šele nedavno i^Dolnil šestnajsto leto, čeprav je bil po postavi že odrasel. — Ali je oče v svoji pisarni? — Da, gospod. John Elias je odhitel po stopnicah skozi dolgo pisarno, kjer je komaj mimogrede odzdravljal na spoštljive pozdrave. Bil je malone že na pragu očetove pisarne, ko je naenkrat naletel na nepričakovano oviro. Neki uradniček, ki je sicer spoštljivo odpiral sinu predsednika GM vrata, j"e to pot stopil preden j: — Oprostite, prosim, gospod. Vaš oče mi je strogo zabičil, da ne smem pustiti nikogar v pisarno... Ima namreč važno posvetovanje... V očeh mladega Graya se je zasvetil nevaren plamenček. To je imelo samo en pomen: da smatra take besede za nedovoljeno vmešavanje v svoje zadeve. On vendar ne potrebuje nikogar, ki bi mu kaj pojasnjeval in nihče nima pravice ogovarjati ga tako. — Kadar vas bom potreboval, vam pozvonim iz očetove pisarne. Zdaj se pa poberite! Uradnikov obraz je bil bled, pepelast. Ravnal se je po naročilu svojega šefa, izpolnil je njegovo povelje doslovno in vendar se mu je obetala zelo slaba nagrada... — Kdo je pri očetu? — Polkovnik Morris... Prišel je že pred dobro uro in posvetovanje bo gotovo kmalu končano.. < Mladi Gray se je zamislil. Polkovnik Morris je spadal med tiste može. ki jih je poznal ves svet. Pred tremi leti je bil še mlad letalski častnik, ki je opozoril javnost nase s hitrostno tekmo. Na tekmi je zmagal in s tem si je zaslužil tudi povišanje. Obenem je pa dosegel, da so se jeli njegov* predstojniki zanimati za njegove »vrtoglave« in »preveč tvegane« načrte in podvige. Morris je dobil letalo, dvignil se je z njim v zračne višave v New Yorku in spustil na tla v Rimu. To je bil začetek karijere mladega častnika, ki je dosegel v treh letih v Ameriki sijajne uspehe. Postal je znan po vsem svetu, bil je vzor vsakemu možu in ideal vsakemu mladeniču. Mladi Gray je poznal polkovnika Morrisa. Poznal ga je iz mnogih slik in s filmov, večkrat ga je pa videl tudi na očetovem letališču. Bil je mož visoke postave, zagorelega, trdega obraza, v katerem so se svetili zdravi beli zobje. Star je bil okrog trideset let... Drugače bi ga mladi Gray najbrž ne bil znal opisati. Kar so se odprla vrata in na pragu se je pojavil predsednik Grav s svojim gostom. Morris je pravkar dejal: — Hvala vam že vnaprej. Mislim, da bo Grav-Motors priznala prednost mojega načrta, gospod predsednik... — Jaz o tem skoraj ne dvomim, polkovnik. Treba bo pa vso stvar še proučiti___ Mladeniča je nenadni polkovnikov prihod tako zbegal, da sploh ni poskusil poseči v pogovor. Gledal je, kako je oče stisnil slavnemu letalcu 1 usnico in kako ga je sam spremil iz predsobe___ Mladenič je ta čas smuknil v očetovo pisarno. Nad veliko mizo se je še vedno valil modrikasti dim cigar. Bilo je jasno, da je bilo posvetovanje zelo dvomljivo, ker je oče toliko kadil. Na mizi, kjer je navadno oče pregledoval načrte in risbe svojih inženirjev, je ležalo več zemljevidov. Na vrhu je bil podroben načrt Južne Amerike, na katerem je bila rdeče začrtana pot iz Buenos Airesa tja gori nekam na sever. Močna rdeča črta se je končala na beli lisi zemljevida v krogu, kje je bilo zarisano vprašanje. Mladenič je bil tako zatopljen v proučevanje, da niti opazil ni, da v sobi ni sam. Njegov oče se je bil ta čas vrnil... — No, John? Kaj se zanimaš za Brazilijo? Prav kar sem imel o nji zelo zanimiv razgovor. — S polkovnikom Morrisom, kaj ne? mHoVilel SŠi1? I°rej - • ' da- — Polkovnik Morris ^g-J^JflMfaM drznega. On hoče, da bi mu posooii ave trimotorni letali. Napotiti se namerava v Cnaco m raziskati kraje, ki še niso zarisani na zemljevidih m o katerih vemo zelo malo. Recimo, da bi bila to sijajna reklama za moje motorje, toda to moram še dobro premisliti. Vprašati moram svoje sotrudnike... Zdaj bi pa rad vedel, čemu prihajaš ti k meni? Iz svojih misli zdramljeni mladenič je brž odgovoril: . Prihajam s prošnjo, da daš polkovniku Mor-risu tri letala ... — Se tega je bilo treba! Jaz sem vesel, da je za eno letalo popustil, a ti, bodoči lastnik podjetja, hočeš biti tako radodaren Urejuje Josip Zupanoe — £a »Narodno ttakarno« Fran Jenu - Za upravo ta inseratnj i-i usta Oton Cbriitof — Vsi v Ljubljani