ZA IZBOLJŠANJE LISTA Vato Mn valj*. Ink, ki UliiNtridt'dlik ta narataika. Vaat bo b%»le-ftett. ker »le ati adprli pmi k um li | bi zanimitrau Miro. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR. NAROČNIKI . Naročnikom naznanjamo, da vet ne post ljamo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu -do katerega dne, meseca in leta Je naročnina plačana Uprava. TELEPHONE: CHeisea 3— V242 Entered »s Serom! Class Matter September 21st, 1N3 at the Port Office at New Vork. N. under Act ef CongceM ol March 3rd, ISTO. ADDRESS: 2X6 W. 18th ST., NEW YORK No. 78. — Stev. 78. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 5, 1938—TOREK, 5. APRILA 1938 Volume XLVI. — Letnik XI-VI. A. HITLER JE GOVORIL V GRADCU IN V CELOVCU BIVŠI AVSTR. KANCLER SE IMA BAJE HITLERJU ZAHVALITI, DA JE OSTAL PRI ŽIVLJENJU Hitler je bil v Gradcu bolj veličastno sprejet kot pa na Dunaju. — Poslušalcem je zagotovil, da so vse meje varne. — Cilj dolgotrajne borbe se je vresničil — vstala je velika Nemčija. — Ko se je vozil po Koroškem, ga je prebivalstvo navduše-pozdravljalo. — Vlada bo razvila rudarstvo na Koroškem. GRADEC, Nemčija, 4. aprila. — Gradec, ki je najmočnejša nazijska trdnjava v bivši Avstriji, jc .sprejel kanclerja Adolfa Hitlerja z 'mnogo večjim sijajem, kot pa ga je sprejel Dunaj. "Heil" klici so grmeli, da se je treslo ozračje. Nad 300,000 ljudi se je gnetlo po ulicah... Že v soboto so pričeli prihajati ljudje v Gradec z dežele. 50 posebnih vlakov in na tisoče avtomobilov je pripeljalo ljudi v mesto. Mesto je plavalo v morju rdečih zastav. S streh in oken so visele svastike. Hitler se je iz Monakovega z aeroplanom pripeljal na graško letališče v Talhofu, od koder se je s posebnim vlakom pripeljal v Gradec. Nato se je z avtomobilom odpeljal v tovarno za železniške vozove v Waizu, ki je bila praznično okrašena. Po kratkih govorih načelnika nemške tajne policije Heinricha Himmlerja in plebiscitnega organizatorja Josipa Buerckela je stopil na govorniški oder } iitler, katerega ga je občinstvo burno pozdravljalo. Med drugim je Hitler rekel: "Pred tremi tedni smo dosegli večni cilj nemškega hrepenenja in boja. Takoj sem hotel priti med vas, toda moral sem se vrniti v Berlin, da izvršim druge svoje dolžnosti. Zelo me veseli, da sem tukaj v času, ko so se vresničile sanje moje mladosti in neprestano hrepenenje mojega življenja. To, kar smo se borili tako dolgo in tako vroče, je postalo resnično: Velika Nemčija. "In obstala bo večno, ker ne sloni na dinastijah, ali na posameznih osebah, temveč na celem nemškem narodu. Kakor ste sedaj srečni vi, tako je srečnih 60,000,000 drugih Nemcev. Kamorkoli sem prišel te dni. nisem videl drugega, kot vesele obraze. Nemčija je močnejša kot kdaj poprej. "Nemčijo smo napravili veliko, toda smo trpeli, k^r smo vedeli, da se nahaja izven naših meja še 10,000,000 Nemcev, ki tudi trpe. Sedaj smo v srečnem položaju, da imamo skupne meje s tremi zanesljivimi prijateljicami — Italijo, Jugoslavijo in Madžarsko — katere meje ne potrebujejo vojaškega varstva." Po govoru se je Hitler odpeljal v palačo štajerskih deželnih glavarjev. Pred palačo je šel nad sto jardov sam ter je govoril z raznimi ljudmi. V ponedeljek zjutraj se je Hitler odpeljal v Celovec. CELOVEC, Nemčija, 4. aprila. — Danes popoldne ob dveh se je pripeljal iz Gradca v tukajšnje mesto nemški kancler Hitler. Pozdravilo ga je nad I 50,000 Koroščev, skoro vsi v narodnih nošah. S postaje se je podal v mestno hišo, kjer se mu je poklonila posvetna in cerkvena gosposka. Po sprejemu je imel govor, v katerem je obljubil, da bo nemška vlada posvetila vso pažnjo koroškim naravnim zakladom in poskrbela, da bodo začeli vsi rudniki s polno paro obratovati. Nato je začel pripovedovati o svojem življenju. — Hude čase s?m doživel, — je rekel. — V petnajstih letih nisem dveh zaporednih noči prespal v eni in isti postelji. Ce me kdo vpraša, kje je moja ožja domovina, mu moram odgovoriti: — Moja do- Španski fasisti zavzeli Le rid o JAPONCI SE UMIKAJO IZŠANTUNGA Japonci so se morali u-makniti izpred Tajer-čvanga. — Kitajska je združena v boju proti Japonski. HANKOW Kitajska. 4. apr. — Kitajci so v ixiplni posesti obzidanega ui^sta Tajerčvang-i v južnem Šantungu, ker so -e .Japonci umaknili proti severu. Kitajci so tudi zopet prekoračili Veliki kanal in so zavze'i jJančvaiur. -- milj severno o.; Surova in nekatere druge j a ponske postojanke za pa d no od Ta j e rč va nira. Japonci so se uajbrže uma-] OSVOJITEV AVSTRIJE ___PRIZNANA Angli ja je priznala osvojitev Avstrije. — Francija je nemško obvestilo vzela na znanje. BKKLLX, Nemčija, :J. aprila — Kot prva med velikimi za pad tlim i demokracijami in v <>-strem nasprotju s svojim stališčem gleue Abe-inije* je Anglija priznala spojitev Avstrije z Nemčijo in je obvestili Berlin, da bo z ozirom na to, la je Avstrija prenehala kot neodvi-na država, $v?ge poslaništvo na Dunaju izpremtuii i generalni konzulat. Anglija ni niti čakala na ple. PROTESTI PROTI KOMUNISTOM Poljska je protestirala proti komunističnemu dela van ju v Cehoslova-ški. — Zahteva, da je komunistično giba nje zatrto. DO SREDOZEMSKEGA MORJA IMAJO KOMAJ PAR MILJ -o- KATALONSKA FRONTA, Španska, 4. aprilo. -— V nedeljo zvečer ob sedmih so fašisti vkorakali v Lerido, ki je za fašiste najvažnejše mesto, ki so ga zavzeli po padcu Gijona v oktobru lanskega leta. 1 kn.h izpred Tajercvanga, da > ^ ^ temveč je sle- združijo z ojacenji, k« prihaja- ^ u lta|.. j ,kvf jo iz C.ngtaa in z armado P" ,faasti&le španske, Turčije, , , .. ! Poljske in drugih manjših dr Na tisoee Japoncev, ki so se, k- sQ riznale priklopi-iptel. polastiti Tajerevanga, je ltuv Av k Angleški poslanik v Berlinu sir Neville Henderson je nem- 1 bilo ubitih, ostali pa so se u '•makniJi, ko so uvideli, da.me^ta j ne morejo zavzeti. Japonci bodo uajbrže severno od mesia 'skušali zbrati svoje sile in bo-!do zopet pričeli pritiskati proti Lunghaj železnici. Zadnji kongres kuomintanga ie bil velikega pomena za se- Vanji položaj na Kitajskem. O kollznta ua Uunaju =_ j njem ni sicer m kakega poroči-1 a VARŠAVA, Poljska, 4. apr. — Uradni krogi priznavajo,; da je bila čehoslovaški vladi poslana nota, v kateri Poljska protestira zaradi proti-poljske. ljudi, med njimi tudi Saleh paša Lamloum, ki je bil najbolj poznan beduinski poglavar iz rodu El Fawayed in njegov brat Abdul Rahman be i Lamloun. Sultan Saadi, nečak Lamloum paše, je bil vladni kandidat za parlament proti neodvisnemu kandidatu Gad el Mou-ia. . _ Lamloum paša je s svojim bratom in prijatelji v sedmih an da jla, toda tuji opazovalci so nine za nja. da je kuomintaug v ozki j škemu vnanjemu ministru Joa- ^ chlmu von Ribbentropu izročil j p0,jski komunistični vodite-gleško noto, ki ga obvešča,' ^ ^ pobegnili iz Poljske, bo Anglija 15. aprila opusti. \ d{-Q svojQ Branko iz Češke, la svoje poslanistvo na Dunv-\{ . d0bivaj0 pomoč od češke ju in ga nadomestila z general-1 vJaJe List t'udi dolži> da se ^ nim konzulatom m da bo za ge. jtatorji vežbajo na Češkem za konzula na Dunaju >|delovaIlje ua Poljskem in da menovan dosedanji generalni Km koinunisti pošiljajo komu-! konzul v Monakovem D. St. I ističnQ propagando čez me;j0 C. Gainer. zvezi s komunisti in je dosegel, i " . . . ,, . i na Poljsko. narodi Takoj po angleškem poslan-, To pa je samo majhen del , ... i • i ceho-lovaški posla zdruzil v boju proti Japoncem, j .. J . ... . . . J r ^ nik obvestil vnanjega ministra von Ribbentropa, da Oelioslo-vaška priznava anšlus. Kongre? je zboroval popolno ma tajno v llankovu in o njem iii bilo ničesar objavljenega in sicer v prvi vrsti zato, da Japonci ne bi skušali bombardirati iz zraka, v nameftu, da ubi jejo kolikor mogoče poglavitnih kitajskih voditeljev. Tekom kongresa je bilo v llankovu veliko število aero-planov, da odvrnejo vsa t sovražni zračni napad. Kongres je bil otvorjen v torek, ko sta se vrnila maršal Cankajšek in njegova žena s fronte ob Rmeni reki, kjer je Cankajšek osebno vodil veliko protiofenzivo v južnem Sailing11- SANGHAJ, Kitajska, 4. apr. i BOLOGNA, Italija, 4. apri-! — Japonci poročajo, da so za-ila. — Pri letni italijanski av-vzeli Lani ing, 35 milj severo- tomobilski dirki na razdaljo vzhodno od Tajerčvanga in daj 1000 milj je bilo ubitih 10 oseb, so izvabili v past sedem kitaj- 32 pa ranjenih, ko sta se *-čila Mesto je zavzel general Juan Vague z Marokanci, ki so čakali tri dni, da z naskokom vzamejo mesto. Pri zavzetju mesta se je podalo veliko število braniteljev. Na severu pa se je armada generala J ose Mosearda polastila severnega dela Aragona ob francoski meji. Na jugu pa general Garcia Valino uspešno prodira iz Gandeze po dolini reke Ebro proti Tortosi ter so njegove prednje straže že dospele do Cherte, od koder je samo še 6 milj do Tortose. Y svojem prodiranju iz Gandese so fašisti zavzeli Pinell in so nadaljevali vojo pot do Cherte, ne da bi avtomobilih prišel do vasi Brev kjer .o srečali brate iu prija- oddali kak streVker kiso mogli Udje Gad el Mouije. Prišlo je zadcti na bežeC>e republikance. Tudi Lamloumovi prijatelji so, SARAGOSSA, Španska, 4. padati streli in oba brata Lam- apri,a __ z zavzetjem loum sta padla mrtva na tla. fašisti dobili v 3V0oročajo Kitajci, daj Pri dirki sta zmagala Bion-prodirajo proti Kvangtehu in.detti in Sefani, ko sta dospela da so v treh dneh ubili 1000 Ja- \ v Brescio. Povprečno sta vozi-ponccv. _____la po 86 milj na uro.__ niovina je vsa Nemčija. Trpljenje in revščina sta me utrdila. Ko je omenil Hitler bivšega avstrijskega kanclerja Schuschnigga, so se slišali klici: — Obesite gal O Schuschniggu je rekel: — Edinole meni se mora zahvaliti, da je še živ. Ce bi ga jaz ne dal za« stražiti, bi ga razburjena ljudska množica usmrtila. MIAMI, Fla., 4. aprila. — V velikem hangarju št. 1 na mestnem letališču je nastal požar, ki je uničil 14 aeroplanov in napravil škode nad $700,000. Zgorelo je več najboljših privatnih aeroplanov. Hangar, ki je veljal $20,000, je bil zavarovan, znano pa ni, koliko aero-planov je bilo zavarovanih. Med zgorelimi aeroplani je tndi aeroplau petrolejskeg« magna ta M. L. Beneduma iz Pittsburglia, "Lockheed Elec-tra'", ki je veljal $120,000 i ns katerim je Jimmy Mattern pred več meseci iskal izgubljene ruske letalce v severnih polarnih krajih. Zgorel je tudi aeroplan Aleksandra P. Sever. skega, ki je bil vreden $250,000 in s katerim je Seversky napravil vec poiskusov za hitrost. zovoma skočila s tira in je bilo 6 potnikov ubitih, 18 pa hudo ranjenih. ZDRAVNIK POTREBUJE VOLKA MILWAUKEE, Wis., 31. marca. — Na tukajšnji konte renči American College of Sur. geons jc rekel slavni cleveland-ski zdravnik dr. Crile, da bi rad plačal petdeset dolarjev za divjega, odraslega volka. Dr. Crile piše razpravo o delovanju možganov in je v to svrho pre i skal ITALIJA NASELJUJE ABES1-NUO RIM, Italija, 3. aprila. — Italija pošilja v Abesinij > skrbno izbrane kmete, ki so močni, trdnega zdravja in njihovo fašistično mišljenje ni dvomljivo, ter hoče rodovitne kraje o-svojene dežele stalno naseliti. Kmetje imajo sicer družine, toda odhajajo sami. Njihove družine jim bodo sledile, kadar bodo postavljene liiše in bodo dane vse možnosti, da morejo kmetje živeti v skupnih veliki li občinah. Po vladnem načrtu bo že 1945 raznih živali. Volka pa konca^ letošnjegajeta nase-še ni dobil in brez volka bi nje. gova razprava ne bila popolna. Po njegovem zatrdilu je volk ena izmed najbolj pametnih živali. PREMOCARJI NA STAVKI ASHLAND, Pa., 4. aprila. — 1500 neodvisnih premogarjev. ki zahtevajo višje plače, je u-stavilo dovoz prekupčevalcem premoga, ki ga kopljejo v zapuščenih rovih v okrajih North- umberland in Schuylkill. ke, medtem ko morajo sami tr- Premogarji pravijo, da ima- do delati in dobijo le majhne jo prekupčevalci velike dobič-1 plače. I jenih v Abesinij i 800 družin. Po načrtu italijanske vlade bo v Abesinijo poslanih 15,000 družin. Ako povprečno računamo na vsako družino pet ljudi, tedaj bo iz Italije odšlo v Abesinijo okoli 75,000 ljudi. Vsakemu kmetu, ki se je doma izkazal kot dobrega poljedelca, bo odkazanih 80 do 130 akrov zemlje, ki bo njegjova lastnina in lastnina njegove družine. "O t* AS N A B O D A" — New Yoi% Tuesday, April 5. 1938 THE LABGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A. 66 GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPLE) W Owned and Published by SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Frank Hakwjr, President J. Lupsha, Sec. Place of business of the conmration and addresses of above officers: ti« WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement 00 Agreement Za celo leto relja lUt sa Ameriko in Kanado ..............96.00 Za pol leta ................$3.'» Za Četrt leta................ Za New York za celo leto . . $7.00 Za pol leta ................$3.ro Za inozemstvo za cclo leto .. *7.«AJ Za pol leta ................$3.50 Subscription Yearly $«.— "GLAS NARODA** IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV -OLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 DOPISI brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar za naročnino naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. MEHIŠKO OLJE Odnošaji med Združenimi državami in njihovo južno sosedo Mehiko so zadnja dve tedna precej poslabšali. Mehiška vlada je namreč zaplenila oziroma nacionalizirala vse tujezemske oljne družbe. To je precej radikalna socijaliglična odredba, ki bi jo Marsikdo z veseljem pozdravil, če bi ne imela pn»ee> težkih po sledic. Mehiška vlada ni namreč zaplenila mehiških oljnih družb . Previdna delavska vlada bi ubrala povsem drugačno pot. Najprej bi nacionalizirala domača, in nato šele tuja oljna podjetja. Prizadete družbe so večji del ameriška, angleška in lio-landska la-t. Wasliin^tonska vlada se vsled te zadeve preveč razburja. Amcriško-meliiška zgodovin« zadnjih trideset let je polna »ličnih dogodkov. Vse je bilo sčasoma mirno uravnano. Rooseveltova vlada nt (»osebno naklonjena velekapita-Ju, poleg tega bo pa morala plačati mehiška vlada za zaplenjeni podjetja primerno odškodnino. To je pa velika obveznost, ki ji bo vlada le težko kos. _ Pred leti je nacionalizirala železnice in istotako obljubila bivšim lastnikom povrniti škodo. Nekaj je plačala takoj, plačil na obroke pa ne more zmagovati.' Drugo |K>tezo je napravila Washington ska vlada in prenehala kupovati mehiško srebro. Doslej je ameriška državna zakladnica kupila vsak mesec približno pet milijonov unč mehiškega srebra. Zdaj bo pa »•ena srebra .padla in ž njo vred vrednost mehiškega denarja. Washington ska vlada pravi, da je kupovala srebro samo zastrantega, da je omogočila normalno trgovino med obema državama, C*e pa mehiška vlada gre in zapleni ameriška oljna iiodjetja, dokaže s tem, da ji normalna trgovina ni dosti uiar. Kakor rečeno, se Washington zaenkrat še preveč ne Vazburja. Stvar se pa utegne poslabšati, ako bo začela Mehika prodajati svoje olje Japonski. Tozadevna pogajanja so baje že v teku. pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.55............Din. 100 $ 5.00............Din. 200 S 7.20............Din. 30« S11J8R............Din. »K» $23.00............Din. 1000 $45.00 ............Din. 2000 V ITALIJO Za f 6.35............Lir 100 « 12.25............Lir 200 $ 29.50 ............Lir 50« $ 57.»10............IJr 1000 $11250............Ur 2000 $16750............Ur 3000 SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Izplačila v ameriških dolarjih J$ S.1S • »L- 41L —hlh PulMiil« Mt t aurcn krajo UpUOlo » doUrJIb. «wm uuau BntwHo ro cuu urna u rMROAHNO t)___ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" PREDSEDNIK NA POTOVANJU Peter SO PAČ TAKE Odkar se je poročil, ga ni bilo več v prijateljsko družbo. Nenehoma je tičal doma in u-s t rezal svoji ljubi ženici. Že vsaj skušal ji je ustrezati. Prijatelji so sčasoma pozabili nanj, češ, prav mu je, čemu se ji je pa dal pod noge. Njegova žena je bila precej mlada in čedna. Toda ženska Včasi so ga videli, ko je okna iposebue sorte. Družba ji ni bi pomival, ali se vračal z veliki-|la mar. Mogoče vsak mesec en mi zavoji iz trgovine. Njegova pot je bila: z doma na delo, z dela domov. Šest dni na teden, pozimi in poleti. Slika je bila posneta v Gainesville v državi Georgiji ter predstavlja predsednika in njegovo spremstvo. Predsednik je bil par dni v Warm Spring-za paralitične otroke. (Ja., kjer je veliko zdravilišče Iz Slovenije ZARADI GRUNTA JE BRAT UMORIL BRATA V Koreni, prijazni hribovski vasici pri Horjulu, je prišlo do obžalovanja vrednega dogodka, ki nazorno izpričuje, kako strašno je pogostokmt v naših ljudi h vkoreninjem-pohlep po po-snsti: v Ve lika v rh o ven i domu v Koreni je v prepiru za zemljo brat umoril brata. Pri VeJkavrliovih j«« bila med 2H-letiwiii Lojzetom in *J leti mlajšim Matvženi zdražba zavoljo dedščine na dnevnem ivdu. Lujze je bil že izinlada precej razburljive svojeglave narave, pa s«> s«' starši odločili, da prepuste posestvo rajši mlajšemu, mirnemu, treznemu, delavnemu Matevžu. Ko je \joj/a- uvidel, da<11111 oče ne pri<-zna prvenstva, je že pred k;*!kš-nimi 10 teti zapustil domačo hišo in si šel kruha služit dru gani. Pre«I nekaj dnevi pa so je vrnil in zahteval od Maitevža naj mu vrne, kar 11111 kot sta-, rejšeniu pripada. Od tokrat v hiši ni bilo več uuirne ur-. Tako sta se brata pričela prerekati in z majhnimi presledki sta se prepirala ves dan. Ves razburjen je Lojze nazadnje segel pif kuhinjskim nožu in zabodel Matevža v srce, da se je brez glasu zgrudil na tla in v nekaj trenutkih izkrvavel. Ko se je T/ojze zavedel, kaj je storil, je ves iz s ibe imJvrgel nož in pobegnil v gozd. Hele zvečer se je ves skesan vrnil domov iu M* je javil okrajnemu sodišču na Vrhniki. A ker je pncej krvavel iz rane na desni roki, so ga z orožniki poslali v Ljubljano, da ga na kirurškem oddelku izločijo, preden 1h> stopil preoizkusil obesiti, ker pa je njegova žena v zadnjem hipu preprečila. Zadnje die ve leži po|»olnoiiia miren v svoji sobi ter je mrzel kakor l«*d, kljub temu pa še zd;»j pa zdaj pokaže tako:moč, da razbije kaj v sobi. Vseli 17 dri Še ni šel revež niti enkrat na potrel>o. Zdaj pričakujejo njegovo smrt. Olrčndovanje vzibu j 1 njegova mlada žena., ki se že vseh 17 ilni spi,,}, ne umakne od bolnikove 1 m iste I je. čeprav sfr ji Žena mu je ikar s suknjičem vred pomofila skozi okno flo-bertovko, ki pa se je pri tem, ko jo je prijel Miiiha v roke, po nesreči sprožila ter je krogla zadela ženo naravnost v usta ter obtičala pod lično kostjo. Ranjeno ženo so sprva hoteli obdržati kar v domači oskrbi, vendar pa so se kmalu morali prepričati, da je najboljše, če takoj pokličejo tržišfcega zjlravnika, ki je pon srečenki nudil prvo pcmoc, nato pa odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. - ŽALOSTNA SMRT IN-_ VALIDA V Vrb ju pri Žalcu si je 48-tove strašne smrti, zadobili pa j letni vojni invalid Fr. Potetko so vendar vni izredno hude o-j v obupu-z nožem razparal ta*e-pekline }>o vsem telesu. Naj-jla*h. Nesrečneža so prepeljali linje sta prizadeta <~uč k in j v celjsko liolnišnico, kjer pa je Vogrin, ki sta tako opečena, še istega dne podlegel poškod-da jima je meso na rokah in na'1-nm. Poteko je živel s svojo glavi kar odstopilo od kosti, ženo iu tremi otroki v veliki Vise |M>nesrečencc so domačini celo podopje. Na reševanje ži-vilsikih zalog, strojev in vozov ni bilo misliti, okušali so samo .....» n siti zrvmo iz gorečega hleva. Poleg lastnika Aufyuia N-ovaka »j planili v hlev odvezovat živino |>ožrtvovalm njegovi sose-dje, delavec Peter Fižol 11 ik, posestnik Rudolf V« grin, zidar Alojz ('uček in,posestnik Franc Nerat. Naenkrat pa se je tramov je s stropom hleva vred sesulo na reševale« ter jih |K>ko-palo pod seboj. Z veliko težavo so jih (»stali gasilci rešili irn- tiikoj naložili na vozove ter so jih prepeljali v mariborsiko bolnišnico. 2ENO PO NESREČI USTRELIL V USTA V mali, ptijnzni vasici Hudo pri Tržiču, se j; na Jožefovo zjutraj prirpetil žalosten dog<»-dok, ki je vznemiril vso okoli- sosedje v njnili na.itežiih diielijco ter izzval razna ugibanja in ]>< žH vovalno do-navaden primer silne kmetske „,fl,v * Brankovih' na Hudem odpornosti. sama dema 30-ktni Zupan Mi- j ha in njegova žena, s katero se PET GASILCEV PO- j j,, poročil pred 5 leti. Hotela KOPANIH PODTRA- sta.ue nda iti na Brezje in še toliko časa počakati. doma, da MOVJEM 20. marca se j< pripetila v Spodnjem Dupleku pri Mariboru usodna -pekarna katastrofa, ki l>o zahtevala najbrze več človeških žrtev. V dimniku hiše posestnika Antona Novaka so se okrog (>. zvečer vnele saje ter je vi černi veter raznašal 0 se mu čudili prijatelji, — kaj pa je vendar s Teboj. • 0, hudo je, hudo. Strašno hudo. Nimam navade tarnati, toda ne moreni več prestajati. Ne morem in ne morem več. To je satan, to ni ženska. — No, saj nič ne rečem, — je v isti sapi popravil, — saj je skrbna in gospodinjska in ne zapravlja, toda jaz sem revež poleg ujel — Parkrat jo pretepi, — je svetoval tisti, ki je veljal za "livjaka med njegovimi prijatelji. Nesrečnik se je zdrznil in jezno pogledal. — Na pij se vsak teden enkrat ali dvakrat in malo zaropotaj, ko boš prišel okajen domov, — mu je drugi svetoval. — Ne prenesem pijače, — je žalostno vzdihuil. — Ubogati je ni treba. Narobe napravi, kar bo rekla. — Vsak dan ji par čreapinj raz-bij. — Denarja ji ni treba dati. Tako so mu svetovali, on pa za take svete ni bil dovzeten. — Veš kaj, — se oglasi najbolj premeten meti njimi, — začni ji očitati, du za drugimi moškimi lazi. To včasi zaleže. Baba od jeze skoprui, če il kdo kaj po krivici očita. Te dni so }>oroeali o nenadni smrti 22-letne služkinje Marije Puišnikuve iz Kaple. Državno tožilstvo je odredilo obdukcijo trupla pokojne Pučnikove zaradi suma zastrupitve. Sedaj je obdukcija, ki jo je cb navzočnosti sodnika izvršil o-; krožni zdravnik dr. Honigmanj v - „1____; . ___ • . . .r . .. , Nas ubogi zakonec je pa le iz Marenberga, ugotovila posle.'v , . ,, - . , , 1 v. , žalostno odkimava] z glavo 111 dice zastrupitve v požiralniku,' , , . . . , 1 , , , 1 . v. ., naposled zamišljen odšel, vratnici ter želodcu m številne; JL . , " . . , , , .. . , Po preteku enega tedna ie krvave iMHiplutje ix> vsem te- . ., , . , 1 ti - -i • 1 .oil zopet v njihovi družbi, lesu. Pučnikova ie pred. »-mr- 1 tjo povila mrtvo dete. Orožniki so aretirali neko '' Žeto'' ki je osumljena, da je dala Puš-nikovi v syiflio odprave plodu neko jedko tekočino, na katere posledicah je Pušnikova zaradi zastlupljenja morala umreti. Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v velikonočnem času. Pa tudi naši domači o Velikinoci nestrpno čakajo pisma iz Amerike. Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev. Pošljite velikonočna darila v obliki de. narne nakaznice s posredovanjem Slovenic Publishing Company Travel Buseau 216 West 18th Street Bew York, H. Y* Nekoliko bolj vedel in vesel. Še celo pijače je poklical na mizo. — No, kako je* — so ga radovedno spraševali. — Ne vem, kako bi rekel. Ko sem se pred tednom vrnil i? vaše družbe domov, mi je šinila peklenska mi*el v glavo. Stopil sem. k ženi in jo r.;.hru-111 = . — Ni treba, da bi bila z mišim mlekarjem tako prijazna. — S kakšnim mlekarjem? — se je začudila. Saj ga niti ne poznam. Niti enkrat ga še nisem videla. Vedel sem, da resnico govori, toda moja zloba ni poznala meje. — Naš mlekarL — sem lagal, — je največja propalica na svetu. Oženjen je, da ne skrbi za družino. Pijanec je in bab-jek. Da si se le mogla zagledali v tako pokveko. Zdelo se mi je, da bo od same jeze ponorela. Jaz sem jo pa dalje mnčil. Vsaka mojo druga beseda je bila "mlekar". In tako je šlo ves teden do davi. Ko se davi prebudim, apa • zim na mizi listek, na katerem se poslavlja od mene. — Kam je slaf — so vprašali prijatelji. — Z mlekarjem je pobegni ia. . ... - » .> .u lik. 1 r AS NAROD A" — New York Tuesday, April 5, 1938 (THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X. Dostojen človek ne more ilt>-ft i večje neprijetnosti, ka-r če ga zasačijo med vožnjo ez velja vac vozovnice. G la's Thnerost se je znašla v tkanem -položaju. Kupila je >zni listek na poutaji v Broad-ay u in ga je tudi pokazala Jutrolnengu pazniku. Ko pa ■ nadzornik od nje zahtevi lozovnica, se je znašla v silni ladregi. Opazila je namrvč, |a ji je zmanjkala ročna torbi-a, v kateri je i imela vozov-ieo, rokav i ee in denar. "Oprostite," je dejala -jpre-(dniku, "pišem se Gladys 'hancrost in sem hči tinistlerja 'ranerosta," "Gospodična, to vam rad 'ei jamem, toda rafoja služI* ua lolžnost mi veleva, da mora >ak potnik izkazati veljavno ozovnieo. f'e nimate voznega if tka. morate plačati kazen. 41 Moj Bog," je tedaj vzdiii-il;» Gladys Thancrostova. — '»Saj vendar vidite, kaj se je godilo .. V tistem trenutku je za liHi-oiii mlade dame zašumel eat-o-•i-. Oglaxil se je se nore n glas dadega moškega: "Opmiitite, u i ti opazil sem, j«* revizija. Oospodk'Bi, saj t v vendar pri vstopu izročili 'ozovnieo meni!** lit orokavieuna imška roka pomolila sprevodniku dve oaovniei v pregled. Gladys riiancrustova je trenutek po-iih Ič.ila, |Mrtem seje domislila, la .mora nadaljevati igro, če noči* zbuditi (KnsoriKasti sopotnikov. Ozrla se je v mu&ke^a ki ji > smehljal. Bil je dobro oblečen, zato mu je vrnila, na^iiim'k. Zelo senr |mi/.hl»]iiv;t . . j»» dejala čez trenutek. Oprostite, tudi rokavice ste izgiHiili, ne da bi opazili/' je •I jal m<>ki. \j» postajališču v 42. Ave. je Illjidys vstala. Moški se je Iviirnil takoj za nit.. , "Oprostite," je dejal Vtvar je že takšne narave, da morate napraviti v>aj nekaj korakov /. menoj. da ne zbudite občne pozornosti.** VOZOVNICA Gladys je dovolila; da jo nekoliko spremi. Ko sta se ločila, sta dejala oba: 44Na svidenje!** Štiri tedne pozueje se je i az-vedelo, da se je Gladys Thancrostova zaročila z Williamom Dallingtonoui. Naslednji dan so listi db javili sliki obeh zaročencev. 44Ti,** je dejal Williamov prijatelj Teddy, 44razloži mi prav za prav, kako si ujel to srečo * Zaroka z mlado rn lepo žensko, ki ima vrhu tega milijon dolarjev dote, ni tako enostavna reč. K»iko je bilo prav sa prav z njeno vozovnico, zaradi katere sta s.' i-eznanila' Ali je bilo to golo naključje!"! 4'Kakšno naključje,** je zavrnil William Teddyja. "Gladys je 'bila že davno prej e^iua ženska, ki sem se ji skušal resno 7jribli'žatii. Toda med mnua je zijal neskončen prepad. Ona je bila bogata, jaz pa siromak. Nisem si smel drzniti, da bi povzdignil oči do nje . . .** 44 In tista reč z vozovnico je prišla po srečnem naključju !** 44Kaj še! Bila je natančno preračunana.** "Kafko? Prekini, pojasni mi stvar uekoliiko natančneje.** •"Tako," je dejal William. 'iKo so ljudje stopali v železnico, sem Gladys Tliancrostovi ukradel ročno toiibico. S to potezo sem dobil nevesto . . .** Jakob Suritz sovjetski poslanik v Parizu, ki je zajamčil francoski vladi, da bo Sovjetska unija pom:»_ gala Cehoslovaški, če bi jo Nemčija im padla. Izpolnjena prerokovanja Pred časom smo jjoroeali o lerjevcev na avstrijski režim, napovedih znatmenitega fran- Otto si' bo zaman predstavljal coskega astrologa Mauriea Pri- kot večni kandidat na izpraz-va-ta o usodi »veta, zlasti Evro- njeni prestol, kajti v Avsriji pe. Iz Pri vato v ill prorokovanj in v sosednih državah bodo za leto 1937 se je že marsikaj inuli večje skrbi, izpolnilo a vse kaže, da so nje- Glede Anglije in Francije je gove napovedi na leto 19.')8 pre- napovedal takole: Anglija čaka oej točne, saj je na primer med gospodarski procvit. Angleška drugim napovedal za marec splošni naskok hitlerjevcev na Avstrijo. Poglejmo, kaj je napovedal Privat prvo četrtletje za leto 11)38 in kaj se je že izpolnilo. V odstavku 4 4 Leto 1938 v splošnem" je Privat napovedal -IMivedih o (Vlioslnva^ki ne oIm'-tajo zvezde nič ugodnega. f>-šk oslova šle a knt steber politik«* /4) pad n ill vi lesil se 'bo v novem letu močno omajala. Kritične dneve v marcu bo r4>čutila tudi ona v notranji politiki in napeti bo morala vse sile, da bo srečno prebrodila to nevarnost. Avstriji ^c obetajo hude di -name m politične stiske. V marcu bo generalni naskok hit- «11111»» Najboljši prijatelj v nesreči vam jei SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA i BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO; 50,000 PREMOŽENJE: $7,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago. TO. diplomacija bo vladala skoraj avtoritativne. 10. marca, ko bo Hitler zopet udaril s pestjo po mizi, bo pretresena tudi Anglija. Toda takoj naslednjega dne bo zopet dos ženo ravnotežje. Frankiijo čaka' cela vrsta težkih preizkušenj. V novem letu se ji obeta okrog 40 krUičnih dni od socialnih nemirov, od krize v notranji politiki do hudih borznih polomov. Kakor vidimo, se je tudi del toga prerokovanja uresničil, saj ima Francija vedno svoje notranje krize in zaradi tega kapitala iz države je prišlo ponovno do padca franka, kar je imelo svoj odmev tudi na borzi. V zvezi z usodo Italije je Privat napovedal, da se bo zavezništvo med Nemčijo izkazalo kot neugodno tudi po drujrib feiraueh in ne samo politično. Imenitno je pogodil Privat glede Hotandske, o kateri je napovedal. Kakor druge državo. bo tudi Holan lska v lparcu pretresena in bala se bo,vojne. Tudi njej hudi socialni boji n<» bodo prizanesli. Nade Holand-eev IkkIo splavale po vodi: rodila se jim bo zopet samo princesa. Sovjetska Rusija bo proglasila. da komunistična nauka ni opustila, čeprav 'bo ustreljenih še mnogo pravovernih komunistov. Tudi te napovedi so se deloma že uresničile, saj je Stalin nedavno izdal proglas, v katerem pravi, da Rusija ne opušča komunističnega nauka, a kako je z bivšimi komunističnimi prvaki in voditelji, vidimo iz zadnjega procesa proti Jagodi m tovarišem.. kundi skočil v .stran. V tem hipu je Thaki;r Singh silovito zamahnil z mečem po t igro ve m tilniku in ta zamah je tigra usmrtil. e lahko zanašava — vi na mojo bistro vidnost, .jaz na vašo poštenost. Vedite torej, dragi A maud, da nii je znano vse, kar se je zgodilo med vami in Lucio. Brez Luciine vednosti sem pri 'ostvovala vajinemu zadnjemu razgovoru. Slišala sem vse vaše besede in v sporazumu z liie-noj je Lucie odpotovala. Šlo je za rešitev ča-«li vseh nas. In v tem smo si bili vsi edini. Sklenili smo se med seboj tiho pogodbo. Lucie ji jo ostala zvesta, ona je odpotovala in storila vse, ežlj'-vost to, da človek dva meseca ne preneste te preizkušnje? Ali je to udanost v u-odo, če se j: upira in jo hoče ublažiti! In kakšna obzirnost in rahločutnost naj bo to, če hoče nakopati goi-e tistim, ki so okrog njega in ki ga ljubijo' Anna ml je ua vsa ta vprašanja molčal in l.il ,.e tako skrušen, da se je Mini v dno duše zasnu. • I. Mar ni imel v sebi dovolj moči, da bi se d vi NA.TSTAUh.fSJ ji^j, jm> j t0-0 nje|li|, 0a v strahu. — Kaj ste sklenili o tdi važnih vprašanjih sploh ne govoriti.' Ali pa .'te nezadovoljni, da sem bila preostra! Ce •ako, mi oprostite in ne bodite tako nedostopni. Te ure so odločilne. Gre za vse najino življenj". Ce se mi ne posreči prepričati vas, kaj morem oričakovati, da se bo zgodilo z menoj.' Ne boni * edno prisotna, da bi vam iztrgala samokres iz lok. Lahko boste našli sredstvo, »la -e ubijete. ^»j pa jaz' V imenu ljubezni, ki jo čutim do vas, ki ste jo čutili do mene, vas prosim, odg'- o rite mi! ('e molčite v tem trenutku, je jasno, la je vsaka beseda odveč. Premislite, Amiann Ne obsojajte sebe na smrt, v tem hipu obsojate mene. Sami dobro veste, da vas ne bom prež* vela. O, nikar me ne silite pretrpeti strašne muke ob pogledu na vaše truplo. V>a se tresem pi i .•lisli, da bi tekla vaša kri, da bi bilo vaše teij Prestreljeno, da bi se vaše oči zaprle in nikelj več ne odprle, da bi me pogledale. Kaj sem sin rila, da ravnate tako kruto z menoj ! Mar mi očete zadati ta udarec zato, ker vas ljubim.' Saj niste hudobni, sočutje bi imeli tudi s trpečim bližnjim. A vaše srce naj bi se ne oinehču 'o ob trpljenju vaše ženo - Odgovorite mi vsa i, poglejte me, dvignite oči, dokažite mi, da vas smrt še ni objela. Oovorite z menoj v>aj četi I ure. To vas ne bo prav nič rezalo, jaz vam bom ;*a globoko hvaležna, da ste nslišali mojo pro -njo. 7,a te kratke trenutke vašega usmiljenj.*! hočem pozabiti na premnoge dneve iu lioči. ki sem jih preživela v solzah in ihtenju. (Dalje prihodnjič.) Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu-je postavil May s svojim romanom najlepši spo-a pomeni k? KONEC DRZNEGA NA TIGR* LOVCA Iz Londona poročajo, da je lovec na tigre, Tliakur Singh, ki je ifbil že devet in devetdeset tigrov, postal sam žrtev stotega tigra. Thakur Singh pa ni *bil le najboljši, marveč tudi najbolj svojslki lovec na tigre,v Indiji. Ta lovec je imel to po-s<%nost, da je ostal prti' svojem lovu na tigre zvest starim navadam: ni ubil tigra s puško, ampak z meoem. Najprej je ti-gTa i asi ediil, nato ga je tako dolgo draži i, dokler se ni žival pripravila na skok. Kakor znano, ima lev navado, da lopne sovražnika? s šapo na tla. Tiger pa ga naskočil, a Thakur Singh je nepremično stal. Druga sekunda je bila odločilna za življenje in smrt Tiger je skočil. Thakur Singh pa je v i§ti se- IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena «1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jesero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak* sem v Mekko romal. — Pri flamarib — Med Jexidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2EL1 SKIPETARJEV 4 knjige^ s slikami, 577 strani VSEBINA: * Brata Aladiija. — Koča v soteski — Mirtyit. — Ob Vardarjo. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 1 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2UTI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. : Cena $1*50. Naročite jih lahko pri' ■ t* Slovenlc Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. W0LI§ N X 11 O D Hew Tor* Tuesday, April 5, 1938 TBM LARGEST SLOVENE DAILY IN U. B. W KRJANČEK ROMAN IZ 2IVLJENJA ZA "GUS NARODA" PRIREDIL: K. H. O BOMBNIK ZA SOVJETSKO UNIJO Kden An^lt £kem. >« čila na presenetljiv način, letna .Mary Scarrova si ji Po osuiiii dneh se delo posreči. A Vi v podjetju >o se od-dahnili in z vseli strani so Soltau čestitali k uspehu. Vsled te^a je v veliki zadregi in vedno se izgovarja, da je vse popolnoma 7>riprosto in sploh ni vredno, da bi kdo celo stvar -niatral za posebno važno. Tudi baronica Seebacliova je občudovala Soltaua in >ra je za nedeljo -povabila na ko-ilo. Za to bi ji Anita naj raj še sko-< ila okoli vratu, kajLi s tem je družabno priznala Franka Sol-laua. Pripravljeni so bili pozabiti, da je bil spočetka sprejet kot sof.-r na Lindeclcu. Franka pa je to povabilo v prvi vrsti veselilo zaradi teija ker l>o Aniti, ki je bila nekdaj njegova irospodinja, pri mizi sedel kot enakopraven nasproti. Anitino veliko veselje nad Soltauovem uspehom je Gun • »arju je preočito izdajalo, kaj ima v srcu. Tudi se ni več bala v t-m se izdati tudi proti svojemu najboljšemu in naj-zvostejšetrai prijatelju. Bala in tresla s-1 je, ako s«1 Ih> Franku jK>srečiIo delo in ko ji f-fnnnar sporoči, da je bilo delo v največje zadovoljstvo dovršeno. zavriska in v prekipevajočem v« se I ju stisne njejrovo roko in vzklikne: "Kafko me veseli!" S precejšnjim nemirom pričakuje nedeljo. Tejra dne se podimo le)K> in skrbno obleče. Sicer je vsled žalovanja morala nositi črno obleko, teda izbere oi> Jeko, o kateri je vedela, da -e posebno dobro nosi. f'ma cb-leka je sploh dobro pristajala k njenim zlatorjavim lasem in k nj»ni cvetoči, nežni polti. In velike modre oči dane«'dvoj-j no žare iz njenega krasnega obraza. Henna čuti. da bo ta d au za Aaiito vclikcira pomena in tudi soma misli, da j«* prišel čas za njo, ko >me obleči s veti o-tnodro obleko z lielimi čipkami in belim pasom. To je bila prav jfo-ebnn svfčana priložnost. Henna pa -i tudi misli, ako bo v le j obleki tudi ugajala svojemu "pravljičnemu prin- vlada spino zanima tci i naMopa ravnatelj Iiund>trmu kot pravljični priuc_ .. _______ (roniwrju >e nekolikokrat [Osreči, da jo sivča v parku.[kili cestah in kadar je Šla z otrokoma na izpreliod in v«ikikrat je ž njo ta-jdovala vsako ko prijazen in ljubezniv, da r-i Henna domišlja j,., da je bila'drevo posebej, prestavljena v nelM-sa. | nekim oknom moški obraz, ki Seveda ji tudi niso bih' pribrauj ne neprijetne ure, kajti seji j«- videl nekam znan. Tudi Kurt jo j.. vedno zalezoval, se ji je znal vsiliti na pot, ali pa'mož je hiš., takoj odprl. In ne .jo kako drasrače nadlegoval s svojo vsiljivostjo. Pri tem J da bi >e ni za trenutek obo-m. jemalo oziral na otroke in j.* bi! včasih s svojimi namiga- tavljala. -ta se oba stara člo-van.ii tako jasen, da je Hermi šinila kri v yrlavo. veka pozdravila kot prijatelja . / v s« nil svojimi močmi mu je skušala pekaz-Mi, da ji je z mladih let. čeprav se nista bi-miil.ez.-ii lil •»lednjič ua eelo zel., odločno prosi, da pouka ne la videla že (iu i,-t. mol; m da je v bodoče več ne nadleguje — pa ni se dal ostnašiti ' Al oz. io-lctii! do-epli K'oliin-st«n, je staro ženico povabil v liKo. \" pogovoru sta obujala -tare spomine In sla se spomnila (udi teira, da j. bil Kohiuson in vi, ki je snubil tedaj l.~> letno Mary. Ai vi jenje pa. je oil loči lo drujjjače. Oba -ta se poreč?, la z d ruirim. Itobin -Oil eel 11 d va-krat. In sedaj sta bila oh:i že do liro ovdovela. trajalo dolvro, in stara dvojica s,- j«- odločila, da to, kar je bila zamudila v mladosti, ko so se njuni zvezi upirali >tarši. nadtvknadi. T.- dni sta se v sosednem kraju na skrivaj poročila, a soljudje nazadnje le zvedeli za ta dnrodek. na katere am sta dva človeka čakala GO let. izmed ogromnih Uimbnikov, ki jih uradi Severskv Aisviatt k>»rp<»r;i.'ij«i ZIl vlado So v jet ske unije. pa "t i r jej u v njejruvo spalnico, j Fant je leii* l, kmetica pa je pa-Jziia. kaj bo. Xi še minilo |m>I fant povedal, da žt i ure, ko j< .tt»», ,A MLADA STA SE SPOZNALA, RUSKI KAPITAN PRED JA-'z,,|K't , uti T,e jej Preti -odi - i. i - • "I - " ---- ----------, -e rjuho. žarela preti kakšnimi Hi leti na;>e je inorai zagovarjati kapitan zakričala M SODIŠČEM. ,,a nogah. Kmetica je naglo odvrnila odejo in nato -ceni v Hakodate ju rjlljlo. !i;lkar |la Vt.s J« na pomoč. V svojo _ . ; ,, . . - j veliko grozo je namreč |»o.l tvnzneestroja," ki so-a obto- vjubo za-ledala dva v. lika -a-za- »ih, da je jiretekli medjda. Ti dve živah-i pa sta s svo- | "GLAS NARODA" \ \ pošiljamo v staro do- j| ^ movino. Kdor ga ho- i I če naročiti za svoie 8 5 I je,--------------- ^ Naročnina za s t a r i j | kraj stane $7. — V j 4 ftalijo lista ne poši- 4 ^ ljamo. VSE PARNIKE 111 LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. YrcoSI.AV TRAVKL DEPT. 216 W. 18tb New Vork. N. V. je sedaj zaklju-jsovjt tske^a tovornega paniika1 nil,:. • .v- » . '"r V........ " . ; , - ^ "" , .... j* 11I.-U I ! dve živalei pa sta S svo vojn'j,, -tIaz seveda bili tudi hud« t ino prijateljsko razmerje in da se Anita mn<«ro bolj tjo še enkrat va- Hunviek pri! ladjo v utrjeni morski ožini! *m.j,»voljni ki r ju e kmetic* za Franka Soltaua, )M»j;o-to -anja kako pravljico, v Durhanu, kjer se je rodila. Cuirar. ki l.»či oba jai>oii-ka o .n., ^ ' V''!, "i i'1' iiaslnrui rs. vri'nt^J i liii.nl ........ ..t. i.'. : .. ■ .... , • i. t , .. - .. ' . .. ^"'dll.l. k« >ta >e ia\lio dolin ko je počasi stopala p<« vaš-J toka Hokaido in IIoti.b>. Ol>- i »krbno oirh hišo in vsako je zagledala za pripravili spat. (Sada sta dviir- Selili so -a na UMNI j.mov yrl«»-| »ji,, svoji -lavi ter začela sifca-be lil so ira nato izpustili. j t T. Xa krik lin ie ,,ri- hileli hlapci, ki s<> oba ira.la .... — pa ni se dal ost rasi t i. Ko ^re Herma v nedeljo \ -ve.jo -obo, da >e pr tibleče za kosilo, na svoji nočni mizici zairleda. majhen zavitek in p.deir nje^-ji na njo naslovljeno pismo. Xemimo ^bnla in naenkrat ji šine skozi ^lavo, da je Kurt olio je položil na mizo. Kakemu -luiri t. ira prav jrotovo ni naročil storili, torej je bil v n.jeiii odsotnosti tako drzen, da je Šel v njeno .sobo. ' I>o sedaj Vud: ni več pripovedovala o njegovih vsiljivostih, kajti ni je hotela tem nadlejrovati. Sedaj pa ne more več m dčati. Vasrlo se pripravi. Pazno se t^rleduje v osrledalu in si je v fcraMii obleki sama všeč, toda veseliti se ne more, kajti" vse vestdje ji je pokvaril Kurt, Ko je irotova, vzame pismo in zavitek, ne da bi ju odprla, in oboje n» se k Aniti. Anita s<» ravno oblekla in je v črni obleki, ki se je je tcMio oklepala, čudovito lepa. Smeje in z veselo navdahnj lini! obrazom obrne k Hermi. danes pa je prišla na vrsto svetlomodra" obleka, ki "nate tako radi*" j; pravi in jo smeje ogleduje. "ha. srospica Anita, mislila sem sj, da je danes praz- lii.*iii dan.*1 * * Zelo 1ojx> vam pri-toji, jrospica Herma." "Odgovoriti vam morem samo s tem, da pravim da ste krasim v tej črni obleki. Anita se še enkrat o?h da v zrcalu in je zelo zadovoljna i "daj pa pravi Henna tiho: "Ali vas >mem zor»et enkrat nadlegovati z osebnimi zadevami. srospica Anita?** Anita »e naarlo obnie in jo radovedno pogleda. "M, M-le -edaj vidim, leki. Ali se vam je pripetilo kaj neprijetnega?,f ' Herma dvigne roko, v kateri drži zavitek in pismo, in n ob«»je pokaže. "Nisem vas hotela več nadlegovati, ^ospica Anita, tcda — trej)oveolj podlixati; sem že popolnoma vnš sua nj. najlcra-nejša med vsemi učiteljicami. Opustite že enkrat >roj odpor. Tako bi bila lahko srečna in bi mog-la preganjati ^lol^'as na Lindecku. LjuOnm vas in skopniel bom za vami. Ne bo vara žal, ako rae vslLši^: lz.,>olnil vam nom vse želje. Se nikdar nisem toliko hrepenel po kaki žen- i ji Het,ajvrikar vas l>°«i»an>. Ne muoite me več, moje sladko sroe. Priloži ni nakit sprejmite kot malo priznanje od N a*f*»; ; aa ^rastno ljubečega Kurta in dajte mi kratko spori^'0. kdaj smem k Vam priti, da Vam dokažem svojo veliko JjmbeteiL" J Jenio zmečka Anit« list, (Daije prihodnji?.) MED GADI JE SPAL. Iz Danskega poročajo ta!e| čukem kmetu, .je več uoči za-liored spal med sradi, seveda, ne da bi se bil sam zavedal, v kakšni druščini je. Da si niti ubili. Nato -o začeli preiskava t i vso posteljo in spodaj pod vr -jem nj^šli gnezdo, v katerem je bilo š«■ enajst majhnih wil<»v. (ladja za 11-ira je namreč v vre-ju imela svoje irnez-do. Ko I»a je zvečer |eyy] v I m >st .'lj.. n boii j | ki -1 i rčrk. j * počutil ni, kdo spi pri njem, je,Svuji po-tel ji. že postanejo no-je čudno mrzle in jlli ue mor do jutra p«i«^reti. Knie-i tiea pa teua nikakor ni m- «rla , razumeti t»-r je »odila. da fant nalašč tako govori, tla bi dobil •Iruiro posteljo. Ker pa fant le ni prenehal tožiti, je kmetica sfcleirila stvar dobra preiskati. Kakor je Danskem navada. je pastir spal na vresju, |»<> kat jreio je bilo položenih nekaj slamnenih otepov. < vse to ]»a je bila ijoirriijena platnena rjuha. Kmetica je neke^n večera Šla UFNTK IN POČITNICE V AMERIŠKI INDUSTRIJI. Protežna večina kolektivnih pogodb, sklenjenih med zastop- .-•adiiji. v tiskanju knjiir in naročil, v produkciji razsvet-Ijave in električnega po.upona in v izdelovanju plina in koksa je večinoma 40 ur. V nekaj malo industrijah prevladuje celo krajši ted n-ki urnik. Tako na primer v steklarstvu. v izdelovanju moških in ženskih oblek in v časopisnem tiskarstvu znaša maksimalni teden .'»(» do in |m»I ur: v klobučarji industriji :*.."» ur in za pristaniške prekladače ob pacifični obali le Mn ur na te-den. T.den. ki je daljni od 4M ur. prevladuje v železniških kolodvorih. v industrijah moke in žitnih produktov, v industriji peči. v mestnih prometnih pro-ir; li, med mesarji, delavci v ho-|ic. aprila telili in restavracijidi in m»*d v. zniki tovornih avtomobilov. V teli industrijah maksimalni teden, določen po kol ktivnih ■pogodbah, znaša 4S ur. Najdaljši delavni teden, od 4n do 7*2 m*, najdemo me I brivci in šoferji taksijev in v industrijuh lesa. i»uinija in strojev. Osem ur dela na dan je pretežno najbolj običajni delavni dan. ustanovlj- n po kolektivnih pogodbah. V malo industrijah je določen krajši dan. V prelil« iraistvlu. industriji kožuhov in tovarnah za oblačila prevladuje 7-urni tlan. Za operatorje kincmuto!£rufiČ!iiJ) strojev pa velja G-urni dan. Daljše ure v soboto prevladujejo v tnrovini na drobno in med te-a'".*: krojači in brivci. V splošnem reč no. unijsk«' |K>^o«lbe regulirajo delo čez redne ure, red koma ira prepovedujejo. industrije za moška iu ženska oblačila pa so primer splošna prepove«K č- :* inie^a dela. (Vzurno tlelo so po navadi KRETAJNJE PARN1KOV SHIPPING NEWS 0. apr ila : gu.ru .Murv v Cherbourg 1'aris v 11»v re 1». aprila : Saturuia v Trst 1-1. aprila: fcuropn v llr.iu.-u ltr\ v Ci-uua aprila : I«i Ta v«• 11 e v Havrt- Aipiitania \ Chebour^ aprila : ltr>iji>ii v ltr.-iu.'ti |{»1U:I V «a.*UOM i-'7. aprila : (Juet'ii Mary v riirrltoun; lit* Ue Fraui-e v II a vri* aprila : Pari« v Havro Culil«' ili Sumiu v (•.•m>a 2. maja : Eurupa v Hrciueu -I tuaja : Normami!.? N.'« York Havre Ifauilxir^ 0. maja : Vulcauia v Trst 10. maja: lirrtneii v Uri'iiH'n l! .leiavsiva m oeioaajaici.i ................. . bu je d.dočbo. da teden' delaj »^"-ie poUlrilfflkrat toliko kot e k večjemu znašati 4(1 urJrwlno delo. \ precejšnjem ste-- •• ■ ■ > • ; vilu industriji pa s«* pladnje APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS EDINI JK.0S1.0VANSKI POGRCHMK V NEW S p™«;« Od $125 PREDNO GRESTE KAM DRUGAM. OBRNITE SE NA NAŠ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJBOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH Osebno vua bo Obiskal naš zastopnik, ki vam bo povedal cene in dal vsa druga pojasnila. Ustanovnik NEW VORK, N. I. 455 W. 43 St. Circle 6-7393 BROOKLYN, N. Y. 219 Atlantic Ave. MAin 4—7611 o niki delavstva in delodajalci.i VS4 " HQ1K Mesečnik MiMitlilv l.abor He- - - view, ki ira izda je |>4l4.r pl: čo >kein i 11 j ii v raznih ameriških ' do^vor jene V splešnnn le v ko. industrijali. ilekiivnili pogodbah v industri- 40-nrni maksimalni t .len jejjali etroloja tor jekla Lil Vpeljali v industriji Železa'Jii Železa. >o pa že preeej v na-in jekla, v Itsni industriji. iru-| vadi v det a l jni trirovini in v ne-mijevi industriji, kovinskem i kat' Vili malo industrijali. Po : udarst vu in alumir.astili in-j navadi se zahteva leto službe, dustrijali in prevhuluje v to-j predno delavec dobi pravico do varnali eemeiita. 1st o velja za i počitnic, destikrat pa se tudi j industrijo pohištva, drairnljev, j zahteva predliodna služba dv j«ipirja in lončarstva, kakor tu-1 do peti let. di za trirovsko krojaštvo in v!. Kkoraj enako število de'.av- 11. unija : (.fuct-ii Murv v (.'licrlruurK llau>a v lliiiiibur^ 12. luaju : Cliuiiiplain v lluvr.-* >11. uiaj.i: K.'.\ v Ot-llOH iS. uuja: N.TUjaiidi«* v ilu\TV Kuru|>a v Itri-uiru 21. maji.: Saturuia v Trst ">. maja : (jU.tMi Mar. . ('bi'rliouri: J7. maja: l-iafvrllr lirfiiifu v v llavrv ltri'ui.-u maja : C.tlit.* ili Sav.tJa v Ucuimi 1. junija : .New York v llautlMir^ Aquitauiu v CUerlnmrs XuruiaiKJie v Uavre ' o', junija : Ku rej m v Dr.-iueii industrijah živeža iu predelovanja poljedelskih produktov, razuii kar se tiče moke in žitnih pridelkov. Splošni tedenski maksimum v stavbeni -kili poirodb določa počitnice e,in*«ra oziroma dveh tednov, nekatere pa določajo počitnice treh. osmih oziroma desetih dni. Bohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" ■Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. .Zbirka 87 fotografij v bakro-' tisku na dobrem papirju vas stane — •l. 216 WEST I8th STREET. NEW YORK ■i. juuija: Ituuiu v Ceuua 7. junija: Ue de Iraure v Havre 6. juuija : ijui^it \Iary v Cherbourg iiaiisa v Hamburg U. junija: Kes v iji'Uua Coluiul>us v Urciuen (Jbaiaelalu v Havre Xo. juuija : Nuruiuudie v Havre A qui t an: a v Cherbourg Ureuien v Bremen JU. juuija : Nurmaudie v Havre .. Ureiuen v Bremen IS. juuija : (,'ouU* di Savuin v 4iejit>a A.jultaula v Cherbourg 21. juuija: Lafayette v Havre Kuropa v Bremen juuija : Queen Mary v Clurbourg I le de France v Havre 23. junija : Vulcaiiiu r Trst 29- junija: N'ew York v Hamburg Noriuautlie v Havre Aquitauia v Cherbourg 2. julija: Bremen v Bremen CbaiuplaJti r Havre Sex x Qenoft -