■o Its io ■T In ■ m im !o iïïïïïïli™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 Katero vodo boste pili? Prinesite »piskre« v muzej! Št. 7/ Leto 65 / Celje, 26. januar 2010 / Cena 1 EUR n in!W7 □ {Ifm pT n iL livS Ul uu otednik Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Ogljikov monoksid - tihi ubijalec Ne mine zima, da ne bi poročali o kakšni zastrupitvi s tem tihim plinskim ubijalcem. Ne moremo ga videti ali vohati, žal pa večina ne ve, da nam posebne alarmne naprave lahko rešijo življenje. Linda Tellington Jones: »Ko se naučimo dobro ravnati z živalmi, tako ravnamo tudi s sabo.« Novinarka ni žalila, temveč obveščala V središču Celja zapira vrata še ena trgovina 2 DOGODKI NOVI TEDNIK Predor Trojane spet odprt Predor Trojane so v nedeljo popoldne ponovno odprli za promet. Darsova komisija je ugotovila, da varnost v predorski cevi v smeri proti Ljubljani po opravljenih nujnih sanacijskih delih ni znižana glede na raven varnosti pred sredino nesrečo. Najvišja dovoljena hitrost bo sprva znižana na 60 kilometrov na uro in jo bodo postopno zvišali na običajnih 100. Na dokončno oceno škode požara bo potrebno počakati na izdelavo projekta sanacije. Po besedah tiskovnega predstavnika Dar-sa Marjana Kolerja bo nekatera dela potrebno opraviti še spomladi, saj trenut- V nedeljo so po sredini nesreči ponovno odprli predor Trojane. ne vremenske razmere in temperature ne omogočajo ustrezne kakovosti izvedbe del. Kot je znano, je v predoru prišlo do prometne nesreče, v kateri je bilo udeleženih šest vozil, dve osebi sta se laž- je poškodovali, pet oseb pa so zaradi zastrupitve z dimom prepeljali v bolnišnico. Po oceni policije je nastalo za več 100 tisoč evrov škode na vozilih in na objektu. Cestarji so v dneh po požaru s pomočjo gasilcev očistili vozišče, betonska oboka in strop, kjer sta zgorela tovornjaka. Z delom so nato nadaljevali elek-trikarji in strojniki, ki so zamenjali poškodovano opremo. Ponovno odprtje predora pri nekaterem delu strokovne javnosti vzbuja začudenje. Menijo, da bi moral biti predor zaprt še nekaj tednov, kolikor bi trajala obnova poškodovane betonske obloge. MJ Foto: SHERPA Minuli teden je kar nekaj ponudnikov s Celjskega sodelovalo na sejmu Turizem in prosti čas (Tip) v Ljubljani, kjer so od četrtka do nedelje predstavljali lepote ter turistične značilnosti in ponudbo »naših« krajev. Velenje se je obiskovalcem predstavljalo z različnimi prireditvami, od Pikinega festivala do Skoka čez kožo. Med številnimi obiskovalci je skok »v živo« izvedel tudi kamniški župan Tone Smolnikar. V Tešu pričakujejo poročila Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je predstavljal ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, turistične kmetije, ribnik Vrbje ter druge utrinke iz turistične ponudbe Žalca in okolice. »Turisti« s Celjskega Sejem Tip je največja turistična prireditev v Sloveniji in hkrati največja promocija Slovenije na enem mestu. Za letošnji sejem, ki ga je spremljal salon plovil, so izbrali geslo Ujemi me v svoj objektiv, skupno pa se je obiskovalcem predstavilo več kot 120 razstavljavcev iz 13 držav. Sejem je obiskalo preko 15 tisoč ljudi, ki so spoznavali turistične destinacije iz drugih držav. Sicer na sejmu predstavljajo najnovejše turistične smernice, konkretno ponudbo in ideje za aktivno preživljanje prostega časa. V sejemski program sta bila vključena tudi kolesarski turizem in pohod-ništvo, obiskovalci so se lahko seznanili z možnostmi organizirane nordijske hoje, s ponudbo slovenskih naravnih parkov in dejavnosti Planinske zveze Slovenije. V okviru sejma so podelili tudi nagrade fotografskega natečaja Poslikajmo Slovenijo. Na natečaj je prispelo 8.546 fotografij, prispevalo pa jih je prek tisoč različnih fotografov. Za zmagovalnim motivom iz Kačne jame se je na drugo mesto uvrstila fotografija Mateja Vraniča Domačija nad Logarsko dolino. US, foto: TT V zvezi z gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj se v zadnjem času pojavljajo številni sumi in očitki, povezani s pogodbo med Tešem kot investitorjem in Alstomom kot dobaviteljem glavne tehnološke opreme. V središču pozornosti so dvomi glede protikorpucij-ske klavzule in namigovanja na sporna ravnanja ter določbe pogodbe. Tudi zato je vlada v četrtek na predlog ministrstva za gospodarstvo od poslovodstva Holdinga slovenskih elektrarn (HSE), lastnika šoštanj-ske termoelektrarne, zahtevala, da v dveh tednih posreduje ustanoviteljici celovito informacijo o načrtovani naložbi, gradnji bloka 6 v Šoštanju. V HSE in Tešu, kot so zapisali v izjavi za javnost, pozdravljajo odločitev vlade, dokumentacijo pa bodo pripravili v najkrajšem možnem času. Hkrati vse zainteresirane obveščajo, da si lahko protikorupcijsko klavzulo, kakršna je v omenjeni pogodbi, kadarkoli preberejo na spletni strani Teša. »Seveda so popolnoma nerealna pričakovanja, da bomo javno razgrnili celotno pogodbo. Gre za poslovni, predvsem pa pravnofor-malni odnos med podpisniki, ki temelji na varovanju poslovne skrivnosti,« so zapisali. V prihodnjih tednih tako pričakujejo razjasnitev vseh dilem ter odpravo pomislekov, povezanih z gradnjo bloka 6, tako s strani vlade kot s strani Komisije za preprečevanje korupcije. Slednji so dokumentacijo že poslali in pričakujejo skorajšnje poročilo. Na vsa vprašanja glede preteklih aktivnosti, povezanih s projektom, bodo odgovorili tudi na novinarski konferenci, ki bo jutri, v sredo, v Tešu. Zaostrili nadzor Člani nadzornega sveta Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) so se včeraj seznanili s potekom gradnje bloka 6 v Tešu. Nadzorniki so ponovno soglašali, da je blok 6 pomembna nacionalna strateška naložba, namenjena zagotavljanju varne, okolju prijazne in zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo. Naložbo so s pisnimi poročili podprla številna strokovna združenja, ustanove in ugledni energetski strokovnjaki. Kot je poudaril predsednik Franc Žer-din, sta vodstvi in nadzorna sveta v Tešu in HSE dodatno zaostrila sistem nadzora nad izvajanjem naložbe. Namen tega ni le poslovno-gospodar-ski in nacionalni interes, temveč tudi ohranjanje dobrega imena HSE in Teša, ki vodita projekt na visokem strokovnem nivoju. V primeru kakršnekoli ugotovljene nepravilnosti ali dokazanega suma pa bo nadzorni svet HSE zahteval uvedbo ustreznih sankcij. US, foto: JOŽE MIKLAVC Podoba šoštanjske termoelektrarne se bo z gradnjo novega bloka bistveno spremenila. ifivifivifif.racliocelje.com Kdaj je bil naš vodomat nazadnje servisiran, torej tudi očiščen, lahko večinoma preberemo na listu, obešenem na zadnji strani aparata. Ponudniki servisirajo vodomate zelo različno, saj še ni zavezujočih navodil. Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden obljubilo, da jih bodo odgovorni pripravili v najkrajšem možnem času. Potem se bomo na kakovost vode iz vodomatov lahko bolj zanesli. Voda naša vsakdanja pipe ali embalirano vodo? Odločitev je Bomo pili vodo i v naših rokah Slovenci smo med tistimi srečneži na zemeljski obli, ki se lahko odločamo, katero vodo bomo pili: vodo, ki priteče iz pipe, vodo iz plastenk ali iz vo-domatov. Praviloma so vse te vode primerne za pitje, vsako pravilo pa ima lahko tudi izjeme. O tem, katera voda je najboljša, so mnenja deljena. Lahko bi rekli, da ima še največ privržencev voda, ki priteče iz pipe, torej iz javnih vodovodov. Kakovost v njih spremljajo tako upravljavci vodovodov kot država oziroma ministrstvo za zdravje (za monitoring pitne vode po letnem programu je zadolžen Inštitut za varovanje zdravja). Oba tudi obveščata javnost o dobljenih rezultatih. Rezultati spremljanja kakovosti pitne vode na Celjskem in drugod v državi kažejo, da je voda, zlasti v večjih vodovodnih sistemih, ustrezne kakovosti. Pijte vodo iz pipe Veliki javni vodovodni sistemi so ustreznejše tehnično urejeni in imajo strokovno usposobljeno osebje. Tako kot drugod v Sloveniji so tudi v celjski regiji značilne velike razlike med ka- kovostjo pitne vode iz velikih in malih vodovodov, ki so pogosto slabo vzdrževani in nadzirani. Tudi to je eden izmed razlogov za prizadevanja lokalnih skupnosti, ki so odgovorne za oskrbo z zdravo pitno vodo, da bi upravljanje s temi vodovodi prevzeli usposobljeni upravljavci. Kljub tem izjemam je stališče Zavoda za zdravstveno varstvo Celje jasno: »Uporabnikom vodovodov z zdravstveno ustrezno pitno vodo svetujemo uporabo vode iz pipe, preprosto zato, ker je ta možnost najprimernejša: vodovodna voda ustrezne kakovosti je sveža, poceni in okolja do- datno ne obremenjuje,« pravi Simona Uršič, dr. med., specialistka higiene, predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo. Seveda ima voda iz vodovoda tudi nekatere manj zaželene lastnosti. Za dezinfekcijo, s katero uničujejo bolezenske mikroorganizme, običajno uporabljajo različna kemijska sredstva: plinski klor, hipokloritne spojine, klorov dioksid in ozon. Dezinfekcijska sredstva ne reagirajo samo z mikroorganizmi, temveč tudi z drugimi sestavinami vode, pri čemer nastajajo nekatere nove snovi - stranski produkti dezinfekcije, ki lahko predstavljajo ne- varnost za zdravje. Po klo-riranju na primer nastanejo trihalometani, prav tako nastane vrsta novih spojin po ozoniranju vode. V Sloveniji sicer ni predpisano, da bi morali pitno vodo obvezno dezinficirati oziroma klorirati. Potrebo po dezinfekciji in njene načine ugotovi upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo za vsak način oskrbe posebej. Upravljavec mora zagotavljati skladnost pitne vode, kar velja tudi za nastanek neželenih snovi po klorira-nju. Sicer pa sam vonj vode po kloru ne velja za »neskladnost«. V neznanem okolju nam celo z veliko verjetnostjo pove, da je voda mikrobiološko varna oziroma varnejša za uporabo kot voda, ki nima tega vonja. Del distribucija je hišno vodovodno omrežje, ki se konča na pipah. V večjih objektih gre za kilometre cevi iz različnih materialov, z različnimi dodatki in priključki, z možnostjo posegov, vandalizmov, srkov skozi cevi, pipe. Hišno vodovodno omrežje je lahko le sredstvo prenosa onesnaženj ali pa njihov izvor, kot je na primer razmnoževanje mikroorganizmov (za le-gionelo smo že vsi slišali, kajne?). Embalirana pitna voda Prepričanje, da je emba-lirana pitna voda, torej voda v plastenkah ali balonih, varnejša od vodovodne vode, drži samo delno. V plastenkah in balonih je lahko naravna mineralna voda, iz-virska voda ali namizna voda. Seveda mora biti polnjena pod ustreznimi pogoji. »Skrb za kakovost je na prvem mestu. Nadziramo jo s stalnim monitoringom. Polnjenje vode nadziramo z vzpostavljeno notranjo kontrolo, ki je osnovana po načelih HACCP sistema. Mikrobiološko ustreznost vode redno spremlja ZZV Celje. Z biološkimi testi se ugotavljajo poškodbe genetskega materiala na testnih rastlinah. Na podlagi teh raziskav se lahko ugotavljajo tudi potencialno škodljive snovi, ki so pomembne za zdravje ljudi,« opisujejo postopke preverjanja kakovosti izvirske vode Rogla. Črpajo jo v vrtini Zverovje na globino 240 metrov. »Bližina polnilnice omogoča, da se voda polni brez vseh dodatkov. S kratkim transportom ohranjamo njeno čistost in njeno naravno uravnoteženo sestavo,« še poudarjajo v Uniorjevem programu Turizem, ki upravlja s polnilnico vode na Stranicah. Podobno skrbno polnijo vodo tudi drugi ponudniki embalirane vode. A to še ni dovolj. Voda v balonih in v plastenkah mora biti do uporabe ustrezno skladiščena, nato pa dovolj hitro porabljena. Pitno vodo shranjujemo v hladnem prostoru, zaščiteno pred soncem in drugimi viri toplote. V prostoru poleg pitne vode ne sme biti kemikalij npr. bencina, barvnih premazov, čistil, topil ipd., zaradi možnosti prehajanja kemikalij skozi plastično embalažo v vodo. Pred uporabo emba-lirane pitne vode se prepričamo, da še ni potekel rok uporabe in da embalaža ni poškodovana. Na Celjskem je 50 večjih javnih vodovodov, med njimi osem takih, ki oskrbujejo več kot 5 tisoč uporabnikov. V regiji je 133 malih vodovodov, ki oskrbujejo do 500 uporabnikov. Na javni vodovodni sistem oskrbe s pitno vodo v Celju je vezanih približno 50 tisoč uporabnikov. Vzdrževanje vodomatov A tudi to še ni dovolj. Problemi se lahko pojavijo pri potrošnikih pri odpiranju steklenic in nepravilnem hranjenju v gospodinjstvu, kjer se lahko voda okuži (odprte steklenice bi morali vedno hraniti v hladilniku). Kot so pokazala testiranja kakovosti vode iz avtomatov, ki jih je opravil koprski zavod za zdravstveno varstvo, pa je lahko (in pogosto tudi je) vir onesnaženja vode neustrezno vzdrževan vodomat. Teh je v našem okolju vedno več. Stojijo v številnih šolah, v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, upravnih enotah, podjetjih ... Za njihovo namestitev se lahko odloči vsak, ki to želi. »Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje smo v šolskem letu 2008/09 na izbranem vzorcu šol in vrtcev v celjski regiji izvedli anke- to o možnostih otrok, da se odžejajo. Takrat smo med drugim ugotovili, da so bili vodomati (vključno z uporabo embalirane vode) nameščeni v manj kot desetini šol in vrtcev,« je eden redkih podatkov o njihovi razširjenosti. Kakšna voda teče iz njih, zaenkrat lahko le ugibamo. Koprski zavod za zdravstveno varstvo bo po dogovoru z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem nadaljeval z raziskavo, odgovorni za naše zdravje pa bodo (končno) pripravili tudi ustrezna higienska navodila za vzdrževanje vodomatov. Sedaj se lahko le zanašamo na skrbnost ponudnikov. Kdaj so nazadnje servisirali vo-domat, je mogoče pri večini vodomatov prebrati na posebnem listu na zadnji strani vodomata. Sicer pa je marsikdaj že na oko mogoče videti, ali je nek vodo-mat redno vzdrževan ali zanemarjen. Za še malo več varnosti je dobro, če prvo vodo, ki priteče iz vodoma-ta, pustimo teči mimo lončka - da spere cevi in morebitne nečistoče v njih. Moramo pa vedeti, da je praviloma v embaliranih vodah več različnih mikroorganizmov kot v vodovodni vodi - preprosto zato, ker ni dezinficirana. Verjetnost, da bi bili ti mikroorganizmi patogeni, torej da bi zaradi njih zboleli, pa je izredno majhna. Ne glede na to, kako čisto vodo embalirajo, se torej ne moremo zanašati na njeno popolno varnost. Če upoštevamo še višjo ceno embalirane vode in obremenjevanje okolja z embalažo, se tehtnica prevesi v korist vodovodne vode. MILENA B. POKLIČ Foto: GrupA Po službi na sneg... ...pa dober tek! SUPER akçua + večerja 15 €/os lodrasui l3€/oslotroc0 gsm: 041 718 274 059 070 400 ali 059 070 405 Fax: 05/ 70 90 410 e-mail: info@celjska-koca.si www.celjska-koca.si Voda, ki priteče iz pipe, je praviloma neoporečna. Če se seveda na poti do nje ne zgodi kaj nepredvidenega. V ceveh je voda običajno pod pritiskom in ta pritisk onemogoča vstop onesnaževalom. Če pride do poškodb cevi (gradbena dela, potres ipd), je potem tu vstopno mesto za sekundarna onesnaženja. Nihanja pritiska vode ali prekinitve dobave vode, privedejo do nastopa negativnega pritiska v cevi in vsrkavanja vsebine iz okolice cevi. Z leve: Franci Pliberšek, Nataša Kovačič in Roman Macun Mik želi čez meje Lani kljub recesiji zaposlovali, letos bodo gradili Podjetje Mik je lani kljub recesiji po prihodkih uspel zrasti za 10 odstotkov, po tržnem deležu pa za 3 odstotke. Tudi za letos so si zastavili smele načrte. Med drugim naj bi s svojo blagovno znamko konkretneje prestopili meje Slovenije. Če bodo razmere na trgih ostale nespremenjene, bodo najverjetneje začeli tudi z gradnjo novega poslovno-proizvodnega objekta v Vojniku. Vojniški proizvajalec stavbnega PVC in po novem tudi alu pohištva je lani zabeležil 24 milijonov evrov prihodkov, kar je 2 milijona več kot predlani. »V začetku leta 2009 smo si rekli, da bomo zadovoljni že, če se bo promet povečal za 5 odstotkov. A po štirih mesecih smo plane že dvignili in jih tudi dosegli,« pripoveduje direktor podjetja Franci Pliberšek. Kar 78 odstotkov njihove proizvodnje so pokupili individualni kupci. Dvig produktivnosti so v zadnjih treh letih povečali za 35 odstotkov, s tem nameravajo nadaljevati tudi letos. V recesij-skem letu so odprli 11 novih delovnih mest, nekaj jih bodo tudi v tem letu. Najbolj ponosni pa so na svojo akcijo Okno veselja, s katero so vse zaposlene zanimirali, da so širili dobro ime podjetja ter s tem pridobili kar nekaj novih strank. Sedaj želi Mik svoje izdelke prenesti tudi na tuje trge. Na domačem je lani tržni delež s 14 povečal na 17 odstotkov, vsaj del kolača pa si želi odrezati tudi v tujini. »Naš cilj je, da bi do leta 2015 tretjino proizvodnje izvozili. www.novitednik.com Prodajali smo že na obalo Karibskega morja, sedaj se selimo na Bližnji vzhod. V mislih imamo tudi severni del Afrike. Upam, da nam bo vsaj na eni destinaciji uspelo,« pravi Pliberšek. »Dobro delamo v Albaniji. Upamo, da bomo tam še letos skupaj z ostalimi odprli prvi >show room<. Veliko pa stavimo tudi na trge nekdanje skupne države.« Mik bo letos še gradil Med letošnjimi načrti Mika je tudi širjenje asortimana, tudi z izdelki drugih proizvajalcev, ki imajo energetsko varčne izdelke. Tako bodo kupci lahko na enem mestu izbirali med njihovimi okni, pa lesenimi, kombinacijami obojih, strešnimi okni, požarnimi in ostalimi vrati. Tudi zato naj bi še letos v Vojniku, zraven obstoječega objekta, zgradil nov, 5.600 kvadratnih metrov velik poslovni objekt. Nenavaden bo predvsem zaradi svoje oblike elipse, bo pa tudi energetsko varčen. »Z gradnjo naj bi začeli nekje sredi leta. Projekti so sicer že pripravljeni, določene stvari pa še želimo dodelati. Pri teh projektih namreč rad sam sodelujem, a sem trenutno precej zaseden, ker veliko delamo na prej omenjenem dodatnem programu Mika. Čakam na priložnost, ko bom lahko v roke vzel svinčnik in kaj narisal.« Mik namerava letos skupaj s podjetjem MTB graditi tudi turistični kompleks Pohorske livade. Gre za podoben turistični projekt kot pred dvema letoma, ko so sodelovali pri gradnji grand hotela Terme Ptuj. Februarja naj bi začeli tudi z zbiranje ponudb za nakup novih stanovanj, ki jih kot edini investitor Mik gradi v Vojniku. »Blok bi, če ne bi bilo snega, že imel streho. Kljub vsemu mislim, da bo septembra končan. Gre za nadstandardna stanovanja, a zanimanje je dobro, saj imamo narejenih že skoraj 45 odstotkov rezervacij,« je zaključil Pliberšek. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA V središču Celja vrata ■ v É ■ zapira še ena trgovina V središču Celja bodo sredi marca zaprli znano in priljubljeno trgovino Volna, ki je v lasti družbe Moda Celje. Načrti, kaj se bo zgodilo s slaščičarno Zvezda, še vedno niso razkriti. »Do nadaljnjega delamo po starem,« pravijo uslužbenci. Vodstvo Mode Celje je sicer že leta 2006 zaradi prisilne poravnave moralo precej zmanjšati obseg poslovanja, konec prejšnjega leta pa je napovedalo, da se bo letos prenehalo ukvarjati z maloprodajo. Vseh šest zaposlenih je že prejelo odpovedi iz poslovnih razlogov. Moda Celje, ki jo je novembra lani k sebi pripojila njena lastnica, finančna družba Trdnjava Holding, je sicer lastnica 14 prostorov, ki so namenjeni trgovski ali gostinski dejavnosti na boljših lokacijah v Celju. Dodajmo, da je lastnica Mode tudi lastnica znane slaščičarne Zvezda. Usoda te slaščičarne je tudi negotova, saj jo je hotela prevzeti družba Eurotas, ki je lastnica večjega števila gostinskih lokalov v Celju. Vendar so pogovor o prevzemu trenutno prekinili. Zakaj, še vedno ni znano. Po načrtih Eurotasa bi namreč slaščičarno v tem času že temeljito prenavljali ter jo marca v novi podobi spet odprli. RP, STA —- Št. 7 - 26. januar 2010 TOC j Borzna rast za dobiček bank Na drugi strani Atlantika, v ZDA, je sezona objav poslovnih rezultatov družb v polnem razmahu. V zadnjem tednu so bile pod drobnogledom predvsem banke, saj so praktično vse večje bančne skupine objavile rezultate poslovanja v zadnjem lanskem četrtletju. Večina bank je objavila izgubo ali zelo slab poslovni izid iz klasičnega bančništva. Vse banke pa so pridelale bajne dobičke na področju investicijskega bančništva, saj so kapitalski trgi v preteklem letu zaradi strme rasti vseh finančnih inštrumentov omogočili bankam na tem področju velik zaslužek. Kljub temu, da so banke ustvarile precej višje dobičke kot pred letom, to ni zadovoljilo vlagateljev. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 18.1. IN 22.1.2010 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR %spr. CICG Cinkarna Celje 0,00 9,80 0,00 CETG Cetis 26,00 0,10 3,05 GRVG Gorenje 12,80 67,20 ^ 0,87 PILR Pivovarna Laško 26,19 6.40 ^ 1.87 JTKG Juteks 44.78 14.60 ^ 4.72 ET0G Etol 130.00 3.90 0,00 V zadnjem tednu dni so se tako delnice praktično povsod po svetu pocenile. Nemški borzni indeks DAX je izgubil približno 3 odstotke vrednosti. Podobno so se pocenile tudi delnice v ZDA. Na domači Ljubljanski borzi pa so delniški tečaji v drugi polovici preteklega tedna nadoknadili vse izgubljeno. Vrednost osrednjega indeksa SBI 20 je tako na tedenski ravni zdrsnila za malo manj kot desetinko odstotka. Največ so k temu pripomogle delnice Mercatorja, ki so na tedenski ravni pridobile 6,5 odstotka vrednosti. 1 INDEKSI MED 18.1. II 122.1.2010 Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 4.140,33 -0,09 Glede na do zdaj objavljene poslovne rezultate ameriških družb lahko rečemo, da so ti v splošnem nad pričakovanji. Podatki tako potrjujejo, da je bilo poslovanje družb dobro, vendar izgleda, da so vlagatelji pričakovali še boljše poslovne rezultate. Trgujte z nižjimi provizijami na domačem in tujih borznih trgih preko aplikacij ILIRIKA ON NET in ILIRIKA ON SVET! ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Nova sejma, predvsem za ženske Prvi konec tedna v februarju bosta v Celju dva nova sejma Frizerstvo in kozmetika. Sejma je družba Celjski sejem pripravila na pobudo in v sodelovanju s stroko, ki je tak strokovni dogodek potrebovala. V Sloveniji za lepoto las in telesa skrbi blizu tri tisoč frizerskih in kozmetičnih salonov z usposobljenim osebjem. Ker sta obe področji zelo dinamični, je nenehno spremljanje novosti in trendov del njihovega vsakdana, udeležba na sejmih s strokovnimi predavanji, z demonstracijami in šovi pa praktično nujna za ohranjanje stika z najboljšimi. RP Že jutri pa se bo v Celju začel tridnevni strokovni sejem robotike, avtomatizacije in merilne tehnike Ifam, ki se mu je pridružil še sejem elektronike Intronika. www.radiocelje.com Blage zastrupitve lahko trajajo tudi daljši čas in se kažejo s poslabšanjem učnega uspeha otrok in s težavami v službi pri odraslih, lahko pa tudi z različnimi duševnimi težavami. Znaki blagih zastrupitev niso značilni in so zelo podobni virozam, na primer gripi. Pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom se zdravstvene težave izboljšajo izven stanovanja in povrnejo ob vrnitvi v stanovanje, pri virozi pa se težave ne spreminjajo. Na ogljikov monoksid pomislimo tudi ob sočasnem pojavu zdravstvenih težav pri več ljudeh v istem prostoru, predvsem med kurilno sezono. Vsak sum glede zastrupitve z ogljikovim monoksidom moramo vzeti zelo resno in se zavedati, da lahko povzroči trajne okvare možganov z motenim spominom in mišljenjem, s težavami pri učenju in pogostimi glavoboli. Zastrupitve z ogljikovim monoksidom so pogoste, ker gre za zelo strupen plin brez barve, vonja in okusa, zato ga ne moremo zaznati brez ustrezne opreme. Pomoč je lahko včasih prepozna ... Ogljikov monoksid -tihi ubijalec prostorov in vode. Ali pri nepravilno zgrajenem ali pokvarjenem dimniku oziroma ventilacijskemu sistemu, poleg tega lahko prodre v stanovanje tudi iz kleti s pečjo ali iz garaže s prižganim avtomobilskim motorjem ter iz sosednjega stanovanja skozi ventilacijski sistem,« pojasnjuje Brvar. Alarmna naprava reši življenje Tisto, kar žal ve le malo ljudi, je, da se da zastrupitvam izogniti tudi z alarmno napravo oziroma detektorjem ogljikovega monoksida v zraku. V Celju na primer smo jo našli v Baumaxu, kjer so nam razložili, da stane približno sto evrov (sicer obstajaj tudi cenejši modeli za nekaj deset evrov), pri čemer je zanimivo, da te naprave ne poznajo niti vsi prodajalci, čeprav jo morda imajo na svojih policah ... Na povišano koncentracijo ogljikovega monoksida v zraku naprava opozori z glasnim zvokom. Pomembno je, da ima naprava oznako evropskega standarda EN50291. Ne moremo ga videti ali vohati, a nas lahko ubije - Alarm, ki reši življenje Težave zastrupljencev z ogljikovim monoksidom Pred leti sta nad Laškim zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrla oče in sin, ta plin je v preteklih letih na našem območju ubijal predvsem starejše in tiste, ki težko skrbijo zase, pri čemer se grejejo s pečjo. Neka ženska je na Celjskem decembra večkrat obiskala zdravnika zaradi glavobolov. Stanovala je z očetom, ki so mu zdravniki zaradi nenavadne zmedenosti odsvetovali pitje alkohola, saj so sumili, da gre za alkoholizem! Naslednji dan sta bila oba nedosegljiva, prijatelji so ju našli doma - nezavestna. Vzrok: zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki je uhajal iz pokvarjene plinske peči za ogrevanje prostora. Njuni glavoboli in zmedenost so bili posledica počasnega uhajanja plina in ne alkoholizma! Kar nekaj časa sta se zdravila s kisikom v hiperbarični komori. Koliko je še takšnih primerov? Ne mine zima, da ne bi poročali o kakšni zastrupitvi s tem tihim plinskim ubijalcem. Zimski večeri so na primer idilični ob kaminu, vendar ali ta deluje pravilno? Pri tem ni le zima tista, ko preti nevarnost takšne zastrupitve, nevarni so tudi plinski gorilniki za gretje vode v kopalnicah, pravi zdravnik v Pri otroku se lahko zastrupitev z ogljikovim monoksidom pokaže z glavobolom, zaspanostjo, zanašanjem pri hoji, nenatančnimi gibi, neješč-nostjo, bruhanjem, bolečino v trebuhu, drisko, s hitrim dihanjem in krči. Centru za zastrupitve v UKC Ljubljana doc. dr. Miran Brvar, dr. med.: »Pred časom smo zdravili študentko, ki ji je v najetem stanovanju med tuširanjem nenadoma postalo slabo, nakar je izgubila zavest. Na srečo so jo našli pravočasno, toda prebudila se je šele med zdravljenjem s kisikom. Kasneje so ugotovili, da je bil vzrok nastajanja ogljikovega monoksida neustrezen ventilacijski sistem. Študentka je imela po zastrupitvi z ogljikovim monoksidom še dolgo močne glavobole in težave pri učenju.« Kako nastaja? »Ta plin nastaja pri nepopolnem gorenju drv, premoga, nafte, kurilnega olja ... Raven ogljikovega monoksida v stanovanju naraste zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja in vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov in plinskih gorilnikov za ogrevanje Stopnja zastrupitve Znaki zastrupitve BLAGA blag glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, omotičnost, oslabelost, poslabšanje osnovne bolezni (npr. kroničnega bronhitisa ali angine pektoris) ZMERNA močan utripajoč glavobol, zaspanost, zmedenost, težave pri mišljenju, motnje vida, zanašanje pri hoji, hitro bitje srca HUDA nezavest, krči, dušenje, bolečina za prsnico, odpoved srca in dihanja, smrt »Pri nas je uporaba takšnih alarmov zaradi slabe informiranosti ljudi in hkrati neurejene zakonodaje še razmeroma redka. V številnih državah ZDA je vgradnj a teh naprav v nova stanovanja celo obvezna. Treba pa je vedeti, da alarmi za požar ne zaznavajo tudi ogljikovega monoksida, torej gre za različni napravi,« pravi doc. dr. Brvar. Ogljikov monoksid je zelo strupen plin brez barve, vonja in okusa, zaradi česar ga ni mogoče zaznati brez ustrezne opreme. Ko kupite in namestite napravo, seznanite ostale družinske članom z alarmnim signalom in načrtom ukrepov ob njegovi sprožitvi. Vsako sprožitev alarma moramo vzeti resno. Ob alarmu za povišano raven ogljikovega monoksida moramo takoj zapustiti stanovanje in vrata pustiti odprta, da se stanovanje prezrači, ter poklicati pomoč. O dogodku tudi čimprej obvestimo pod-j et je, ki nam je prodalo, namestilo ter vzdržuje gorilno napravo, ker ne smemo živeti v stanovanju, dokler izvor ogljikovega monoksida ni odpravljen. Pred nevarnostjo uhajanja tega plina opozarjajo tudi dimnikarji. Ti namreč vsako leto izvajajo meritve dimnih emisij. V kolikor zaznajo majhen presežek ogljikovega monoksida, izdajo obvestilo o neustrezni kurilni napravi, če so presežki visoki, pa obvestijo tudi inšpekcijo. SŠol, foto: GrupA Več podatkov o zastrupitvah, preventivi, prvi pomoči in tudi alarmnih napravah za ogljikov monoksid je dosegljivih tudi na spletni strani centra za zastrupitve (http://www.zastrupitve.net). Detektor ogljikovega monoksida, za katerega marsikdo ne ve, da sploh obstaja, lahko reši življenje. - Št. 7 - 26. januar 2010 - »Na lastnem primeru sem spoznala, da je odnos do starejših tako v bolnišnici kot v družbi precej slab, zato sem sklenila, da bom preko društva nudila pomoč tistim, ki jo potrebujejo,« pravi Ivana Zavšek. Če si star in onemogel, v ■ ■ ■ ■ se nisi za odpis Celjsko društvo Alegra je z novim letom začelo izvajati program pomoč starejšim in invalidnim osebam na domu Starejša gospa je še pred nekaj meseci povsem sama skrbela zase. Bila je vitalna in ves čas v gibanju. Vsak dan je iz trgovine prinašala potrebščine, skrbela za dom, hodila na sprehode. Potem je čez noč močno zbolela. Ni več mogla sama vstati iz postelje, si pripraviti zajtrka, se umiti ... V dom starejših ni želela, sorodniki pa niso mogli sami skrbeti za njo . Takšnih zgodb je ogromno. Starejšim ljudem veliko pomeni, da lahko na stara leta ostanejo doma. A vsi si tega ne morejo privoščiti. Dokler lahko sami skrbijo zase, ni težav, te nastopijo, ko postanejo odvisni od tuje pomoči. Težav, s katerimi se soočajo onemogli starejši in njihovi svojci, se dobro zaveda tudi Ivana Zavšek, predsednica celjskega kulturno-humanitarnega društva Alegra, ki je z novim letom na njeno pobudo začelo izvajati program pomoč starejšim in invalidnim osebam na domu. Zavškova je spoznala, da so starejši in invalidi pogo- sto potisnjeni na rob družbe in da se zdravi ljudje premalo zavedamo, da bomo lahko že jutri tudi sami v enakem položaju. »Na lastnem primeru sem spoznala, da je odnos do starejših tako v bolnišnici kot v družbi precej slab, zato sem sklenila, da bom preko društva nudila pomoč tistim, ki jo potrebujejo,« pravi Zavško-va in svojo odločitev podkrepi z izkušnjo: »Tašča je pri 87 letih nenadoma hudo zbolela. Ko so jo odpustili iz bolnišnice, je sledil še en šok: kako naprej? Sama ni mogla več skrbeti zase, saj je bila skoraj nepokretna. V dom za starejše je v tako kratkem času nismo mogli dati, saj so domovi prezasedeni. Ko sem želela dobiti nekoga, da bi mi pomagal skrbeti zanjo doma, nisem dobila nikogar. V bolnišnici mi glede tega niso mogli pomagati, poskušala sem preko javnih del, a tudi zaman. Preostalo mi je še, da dobim nekoga >na čr-no< ali da za taščo skrbim sama. Tako sem ostala sama z njo do njene smrti. Tudi nad odnosom bolnišnice V Centru za pomoč na domu Doma ob Savinji Celje, kjer storitev pomoč na domu kot izvajalci javne službe izvajajo v skladu s predpisanimi standardi in normativi, nimajo nič proti temu, da razna društva in drugi prostovoljci izvajajo program pomoči na domu. Kot pravi vodja centra Maja Brglez Vivod, to celo pozdravljajo, saj so potrebe po tovrstni pomoči velike. Pri čemer poudarja, da mora biti pri tem v ospredju korist uporabnika. Zato je zaželeno, da bi vsi ti izvajalci natančno dorekli, kako bodo storitev izvajali in da bi to njihovo storitev tudi nekdo nadzoroval. do starejših sem močno razočarana. Tam se do njih obnašajo, kot da so že odpisani, češ saj ne bodo dolgo. Prekipelo mi je, zato sem sklenila, da bom starejšim in ostalim, ki potrebujejo pomoč, preko društva pomagala do zavedanja, da še niso za odpis.« Pomoč starejšim in njihovim svojcem Ivana Zavšek se dobro zaveda, da je za starejše ljudi dobro, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, saj se tam najbolje počutijo in nimajo občutka, da čakajo samo še na smrt. »Dejstvo je, da se marsikateremu starejšemu podaljša življenjska doba ravno zaradi tega, ker lahko ostane doma, v svojem okolju. Je pa res, da je treba svojcem pri tem pomagati. Mladi imajo službe in svoje družine, zato se ne morejo v tolikšni meri posvečati skrbi za starejše. Zato so tu naši prostovoljci, ki bodo starejšim pomagali pri negi in vsakodnevnih opravilih,« razmišlja Zavškova. Prostovoljci v društvu bodo starejšim in invalidom na voljo za celodnevno oziroma 16-urno varstvo, 8-urno varstvo in tudi manj. Mnogo starejših potrebuje le pomoč pri vsakodnevnih opravilih - nekoga, ki jim bo prinesel stvari iz trgovine, jim pospravil stanovanje, zlikal perilo, jih peljal k zdravniku ali samo poklepetal z njimi. »Vsak prostovoljec, ki preko našega društva obiskuje starejše in jim pomaga, mora podpisati izjavo, v kateri je navedeno, katere so njegove obveznosti (da bo delal strokovno, da ga zavezuje molčečnost, poštenost ...). Sicer pa so to >preverjeni< ljudje, ki jim povsem zaupam. Nadzor nad opravljenim delom bom opravljala sama. Če bi se ugotovilo, da bi prostovoljec kakorkoli oškodoval osebo, ki jo obiskuje, bo društvo ukrepalo,« pravi Ivana Zavšek. Zaenkrat je v društvu 16 prostovoljk različnih starosti in z različno izobrazbo, ki bodo obiskovale starejše na domu. Kot pravi Zavš-kova, se trenutno izobražujejo: »Patronažne sestre iz Žalca jim izven svojega delovnega časa posredujejo znanje, ki ga bodo prostovoljke potrebovale pri negi starejših - kako se previjajo rane, kako se bolnika pravilno prestavi ...« Društvo namerava tudi zaposliti maserja, ki bo svoje delo opravljal strokovno, napoveduje Ivana Zavšek: »Ničesar ne bomo počeli laično. Vsa naša dejavnost bo pod nadzorom strokovne vodje. Poseben poudarek dajemo temu, da je naše delo povezano v celoto. Pomembno se mi zdi, da človek, ki pomaga, ni vezan na čas. Več šteje, da s starejšim človekom preživiš uro dlje in se z njim pogovarjaš, kot da ga počešeš po zadnji modi.« Storitev, ki bo dosegljiva vsem Pomoč na domu zaenkrat opravljajo brezplačno. Tako bo ostalo, dokler društvo ne bo porabilo denarja, ki ga ima na računu, potem bodo morali iti v delno zaračunavanje storitve, razmišlja predsednica društva: »Vsekakor bomo zaprosili za razne oblike finančnih pomoči iz državnih in občinskih virov, vendar bodo morali uporabniki nekaj vseeno primakniti sami. Ko bomo storitev začeli zaračunavati, bomo morali tudi zaposlovati ljudi, ki bodo obiskovali starejše. Kljub temu storitev ne bo profitno naravnana. Cene bodo takšne, da bodo sprejemljive za vse. Tisti, ki živijo na pragu revščine, bi imeli to celo zastonj. Zanje bom poskušala sredstva pridobiti iz drugih virov, sodelovala bom na raznih razpisih, računam tudi na dona-torje. Želim pomagati predvsem tistim, ki nimajo nič, in jim nuditi enako uslugo, kot si jo lahko privoščijo tisti, ki imajo tisoč evrov pokojnine.« Ivana Zavšek si želi k tako organizirani obliki pomoči spodbuditi tudi druga društva po Sloveniji. Pravi, da zanimanja za to ne manjka. In niti malo je ne skrbi, da ji ne bi uspelo izpeljati začrtanih ciljev. Eden od njih je tudi vzgajati mlade, da bodo razumeli starejše. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Mladinskemu hotelu tudi duSa V Velenju so že lani položili temeljni kamen za mladinski hotel, ki naj bi bil dograjen do pomladi. Vendarle v mestu ne želijo, da bi se ponudba mladinskega hotela ustavila pri 58 posteljah, zato so minuli teden na okrogli mizi »Mladinski hotel - kako in kaj« razmišljali o različnih možnostih, kako obogatiti ponudbo hotela. Tako so v Multimedijskem centru Kunigunda pregledovali, kako delujejo mladinski hoteli drugod po svetu. Dodana vrednost velenjskemu hotelu bo prostor, ki bo namenjen mladinskemu delu ali pa se bo spremenil v kongresni center. Gre za večjo dvorano, ki se bo dala pregraditi v tri dele, opremljena pa bo z multimedijsko opremo. Kot so ugotavljali na okrogli mizi, je mladinski hotel predvsem izhodišče mladim popotnikom, da lahko spoznavajo kraj in regijo ter običaje. Bistveno je informacijsko središče, v katerem se mladi družijo, saj je najpomembnejša informacija, ki jo dobijo od kolega popotnika. US Ekokviz se predstavlja V Rogatcu bo danes, v torek, ob 11. uri predstavitev ekokviza, tekmovanja slovenskih osnovnošolcev v ekoz-nanju. Predstavitev bo v rogaški šoli. Letošnji ekokviz, ki poteka v okviru vseevropskega programa Ekošola, bo znova na temo Nature 2000, kjer so zaradi ohranitve živalskih in rastlinskih vrst vključena zaščitena območja Evropske unije. Tekmovanje, na katerem je lani sodelovalo tisoč ekip, bo predstavil nacionalni koordinator programa Ekošola kot način življenja, Branko Mahne, Osnovna šola Rogatec pa se bo predstavila s svojo eko-šolo ter sodelovanjem na ekokvizu, na katerem je bila lani s svojo ekipo državni prvak. Rogatčani se obenem pripravljajo na letošnje tekmovanje. Na regijski ravni bo tekmovanje marca, zmagovalne ekipe pa se bodo na državnem tekmovanju pomerile mesec pozneje. Zaenkrat je prijavljenih blizu tisoč ekip. BJ Rogačanova nova knjiga V Kulturnem domu Rogatec bodo jutri, 27. januarja, predstavili novo knjigo Dežurni krivci, ki jo je napisal 85-letni domačin Vladimir Vekić. Gre za pravkar izdani roman, ki med drugim opisuje obdobje iz prvih let po drugi svetovni vojni, ko so številni takratni Jugoslovani bivali v drugih socialističnih državah (v okviru takoimenovane bratske pomoči) ter so po sporu s Stalinom postali sumljivi na obeh straneh. Vekić je med drugim avtor pesniških zbirk Pesmi in Pot čez Saharo, zbirke kratke proze Kaj bi ti govoril, Ivan ter romana Mala Ana, sodeluje pa tudi na srečanjih v Slovenijo priseljenih avtorjev, ki pišejo v svojem maternem jeziku. Izvira iz Dalmacije, med vojno je bil partizan, nato se je zaposlil na železnici ter bil nazadnje šef postaje v obmejnem Rogatcu. Tam živi že več kot tri desetletja. Pogovor z avtorjem, ki ga bo povezovala Sergeja Javor-nik, bo ob 18. uri, nastopili pa bodo tudi učenci glasbene šole. Prireditev pripravlja Knjižnica Rogatec. BJ z vami LiA/ za vas, \ VSAK TQ-RBK IN PBT6K J www.novitednik.com ncvitednik Nizki udarci farmacevtov, »plavo oko« dobil tudi Dušan Hus V tako imenovano slovensko lekarniško vojno, ki se je začela z domnevnim anonimnim pismom uslužbenke ljubljanskih lekarn, so vpletli tudi zasebno lekarno Apoteka pri teatru v Celju, ki je v lasti Dušana Husa. Tudi njegova uslužbenka naj bi napisala hudo obtožilno pismo. Razlog za anonimko, v kateri je med drugim zapisano, da naj bi bili zaposleni prisiljeni strankam ponujati določena zdravila in se izgovarjati, da predpisanih nimajo na zalogi, je po mnenju Dušana Husa reakcija na njegovo javno izpostavljanje v primeru izdajanja zdravil v Lekarni Ljubljana. V anonimnem pismu, ki naj bi ga napisala njegova uslužbenka (čeprav ga, zanimivo, ni razposlala lokalnim medijem), je navedeno, da Dušan Hus svojim zaposlenim določen del plače izpla- Dušan Hus zavrača očitke iz anonimnega pisma. čuje na roko, da težko dobijo dopust ter da jim je izdal navodila, kako naj določena zdravila, ki jih stranke želi- jo, zamenjajo z roma z zdravili dražjimi ozi-tistih farma- cevtskih družb, ki Husu ponujajo določene ugodnosti. Da je anonimka plod lekarniške vojne, je prepričan tudi prvi mož zdravstvene zavarovalnice Samo Fakin, ki bo od obeh lekarn (anonimno je obtožena še ena zasebna lekarna) sicer zahteval pojasnila, vendar meni, da so opisane goljufije kljub pomanjkljivemu nadzoru težko izvedljive. Dušan Hus vse očitke gladko zavrača. Prepričan je, da anonimke ni napisala nobena od njegovih zaposlenih, saj za kaj takega ni realne osnove. To so potrdile tudi vse njegove uslužbenke, razen ene, ki je bila v petek na dopustu. »Gre za izmišljotine, kar lahko tudi dokažemo,« pravi Hus. »Že zaradi etičnih in strokovnih načel ne bi nikoli zdravila izdajal na podlagi kakšne podkupnine.« Kot dodaja, ga anonimka ni presenetila, saj je pričakoval, da ga bo zaradi aktivnega delovanja v lekarniški zbornici kdo hotel spodne-sti in oblatiti tudi na tak umazan način. Hus je bil nedavno precej kritičen do delovanja Javnega zavoda Lekarna Ljubljana. Ta lekarna namreč izdeluje zdravila, ki bi morala biti po mnenju zbornice kot taka tudi registrirana (kar s sabo prinese dolgotrajen postopek), sama pa jih je »etiketirala« kot galenska zdravila. Gre za zdravila enostavnejše izdelave, ki jih ponavadi izdelujejo v galenskih laboratorijih. Povedano drugače: po mnenju zbornice gre v resnici za zdravila, za katera bi bilo treba pridobiti dovoljenje za promet z zdravili. Kriteriji so pri tem strožji od tistih, ki veljajo za galen-ska zdravila. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Četrto in peto nadstropje črne stavbe bo zasedel center za socialno delo. Čez dva meseca na novi lokaciji Konec marca se bo center za socialno delo preselil na novo lokacijo. Nove prostore v četrtem in petem nadstropju poslovnega objekta ob dvorani Zlatorog na Hudinji že urejujejo. Selil se bo konec tedna, tako da zaradi tega niti en dan ne bo zaprt. Uslužbenke centra se selitve zelo veselijo, čas pa bo pokazal, kako bodo zadovoljni uporabniki. Center za socialno delo že nekaj časa deluje v povsem neprimernih prostorih. Ne le da v pisarnah delavkam skorajda za vrat pada omet, tudi gibalno ovirani ne morejo do njega. Primerne prostore so nekaj časa iskali v središču Celja. Pred dobrim letom je skoraj že izgledalo, da se bodo preselili v stavbo Razvojnega centra Celje, vendar tudi tam dostop za gibalno ovirane ne bi bil omogočen. »Nova lokacija je boljša predvsem zaradi enega razloga - dostop je primernejši za vse uporabnike centra,« pojasnjuje direktorica centra Olga Bezenšek Lalić. »Mamice z vozički, starejši in gibalno ovirani praktično niso mogli priti do nas. Zaradi tega so bili velikokrat uporabniki slabe volje in precej kritični, kar je povsem upravičeno.« Zdaj pa so nekateri slabe volje zato, ker se center iz mesta seli na obrobje. Kot pravi Bezenšek Lalićeva, je računala na to, da bo do preselitve v mestu že obratoval mestni promet, ki bi to težavo omilil. So se pa po drugi strani večkrat zaradi lokacije pritoževali tisti uporabniki (teh je največ), ki živijo izven mesta in so zato ob obisku centra vedno imeli težave s parkiranjem. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Otroci iz Baške smučali na Celjski koči Nedavni prijateljski obisk župana občine Baška v Celju je obrodil sadove in tako je v zimski šoli v naravi na Celjski koči minuli teden preživelo 28 otrok iz Baške. To je bil njihov prvi večdnevni obisk v Celju, medtem ko Celjani Baško oziroma tamkajšnji Celjski dom obiskujejo že pol stoletja. Na Celjski koči so se otroci učili prvih smučarskih veščin, popeljali pa so jih tudi na ogled mestnega jedra Celja, regionalnega centra za ravnanje z odpadki, Starega gradu, II. osnovne šole in Hermanovega brloga. Z baklami so se podali tudi na pohod na Svetino, zadnji dan, v soboto, pa so si na poti domov ogledali še Postojnsko jamo. »Vesel sem, da je nedavni prijateljski obisk delegacije iz občine Baška obrodil sadove. Tako se vezi med občinama še bolj utrjujejo, prinašajo nova poznanstva in tudi tesnejše sodelovanje. Otroci so imeli veliko priložnosti, da so se lahko naučili smučati, spoznali pa so tudi svoje vrstnike iz Celja in na ta način stkali nove prijateljske vezi. Prepričan sem, da to ni zadnji obisk otrok iz Baške v Celju in da jih bo v prihodnjih letih še veliko,« je dejal župan Bojan Šrot. Na dvodnevnem prijateljskem obisku v Celju pa se je konec minulega tedna mudil tudi župan občine Slavonski Brod Mirko Duspara s 16-člansko delegacijo. Tudi ti gostje so si ogledali mestno jedro, regionalni center za ravnanje z odpadki in toplarno, centralno čistilno napravo, športne dvorane, Tehnopolis in Celjsko kočo. BA Foto: GrupA Otroci iz Baške so se v šestih dneh na Celjski koči naužili zimskih radosti. Za njih je sneg tako velika atrakcija kot za njihove celjske vrstnike morje. - Št. 7 - 26. januar 2010 -— j w Laško še bolj varno pred poplavami V Laškem bodo tudi letos nadaljevali z ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti v občini, deloma pa so cilje že dosegli, kar se je pokazalo predvsem ob poplavi leta 2007, saj so nekatere tradicionalno poplavljene ulice ostale suhe. Strugo Savinje so na območju Thermane začeli prestavljati in širiti že v letu 2006. Učinek ureditve se je pokazal že ob poplavah leta 2007. Lani je sta bila konec leta urejena še oba brega hudourniške Rečice, z gradnjo prodnega zadrževalnika naj bi se poplavne vode znižale za kar pol metra. Ministrstvo za okolje in prostor je za ta poseg namenilo nekaj več kot 143 tisoč evrov. Že pred 10 leti pa je Občina Laško naročila lokacijski načrt za prestavitev struge v marijagraškem ovinku in kar osem let porabila za nakup vseh zemljišč na desnem bregu Savinje, kamor se bo struga prestavila za 60 metrov. S tem naj bi gladino vode v mestnem jedru znižali za kar 80 centimetrov, vpliv pa se bo zmanjševal navzgor. Povečala se bo tudi hitrost reke v ovinku, saj se Savinja ne bo več ustavljala ob kamnitih konstrukcijah železniške proge. Na levem bregu pa bo s prestavitvijo nastalo nasutje, ka- Varno na smučiščih! Vsako leto poškodovanih tisoč smučarjev - Alkotest tudi V • V V • 1 na smučiščih Na smučiščih na območju naše regije se v tej zimski sezoni niso dogajale hujše nesreče. Se pa vsako leto na snegu v Sloveniji poškoduje skoraj tisoč ljudi, vendar vseh nesreč morda niti ni prijavijo. Ne mine leto, da ne bi imeli tudi kakšne smrtne žrtve. Podobno kot v prometu je tudi na snegu: vzroki za nesreče so pogosto nepazljivost, precenjevanje znanja, objestnost in neprilagojena hitrost. Velik porast števila obiskovalcev na smučiščih, novi načini in nove tehnike smučanja in drsenja na snegu, pa tudi kakšna dodatna oprema vse pogosteje vodijo v nesrečne padce, trčenja in do poškodb. Vsako urejeno smučišče mora imeti tudi nadzornika, ki ima vidne oznake in službeno izkaznico. Ta je še posebej pozoren na otroke in smu- čarje ali deskarje novince, ki pogosto radi smučajo tudi izven označenih in urejenih prog. Na smučiščih so tudi policisti in ker je smuka povezana s sproščenostjo, ta pa pogosto z alkoholom, je treba vedeti, da lahko policist smučarjem pod nos pomoli tudi alko test. Lahko pa kaznujejo koga, ki nima ustrezne opreme. Zaščitna smučarska čelada je na primer obvezna za otroke, mlajše od 14 let, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za odrasle. Ker v zadnjem času postaja vse bolj moderno sankanje, je vedno več tudi poškodb pri tem, predvsem zaradi podcenjevanja nadomestkov za sani, saj se sanka danes že s plastičnimi vrečami, pnevmatikami in čolni. SŠol Foto: GrupA mor bo mogoče umestiti novo traso regionalne ceste s podvozom. Ta poseg bo financirala država, ki mora pred tem pridobiti še gradbeno dovoljenje, za kar bo morala posodobiti staro projektno dokumentacijo. Gradnja naj bi se pričela sredi leta, v Laškem pa se ob tem zavedajo, da se le s posegi v njihovi občini ne bo vse rešilo. To bi bilo mogoče šele z ureditvijo zadrževalnih bazenov v Savinjski dolini, vendar vse aktivnosti za sprejetje temeljnega državnega prostorskega akta pripravlja in vodi država. PM Foto: SHERPA pomoč Učenci in učitelji OŠ Griže so četrtič po vrsti pripravili dobrodelni koncert Zvezde zvezdicam. Letošnje zvezde na odru Dvorane II. slovenskega tabora v Žalcu so bili ljudski pevci, folkloristi in ansambli z narodnozabavnimi viža-mi. Večino zbranih sredstev od prodanih vstopnic in prispevkov sponzorjev bodo namenili za šolski sklad, del denarja pa podarili društvu Rdeči noski. Učenca griške šole David Goričan in Tadej Šuster obiskujeta peti razred. K zbiranju pomoči za sošolce, ki si ne morejo privoščiti šolskih potrebščin ali se udeležiti šole v naravi, sta pripomogla tako, da sta pred polno dvorano obiskovalcev ubrano zaigrala na diatonično harmoniko. Devetošolka Lucija Knafelc je k dobrodelnosti prispevala tako, da se je pridružila zboru na odru in odpela sedaj že vsem dobro znano pesem Zvezde zvezdicam. Letos je koncert minil v znamenju ljudskih pesmi in napevov ter narodnozabavne glasbe. »Ta ideja se mi zdi zelo dobra, saj je združila tako mlade kot malo manj mlade,« pravi učiteljica Polona Čmer, ki je skrbela, da je vse teklo kot po maslu. Veselo na snegu Turistično društvo in Zveza športnih društev Polzela sta v nedeljo popoldne po štirih zelenih zimah zopet pripravila igre brez meja na snegu v Ovčji jami pri graščini Šenek. Namen iger je bil gibanje in druženje celih družin, saj so bile igre namenjene vsem starostnim skupinam. Pripravili so slalom s sankami v štirih starostnih skupinah, dvočlanski ekipni spust z zračnicami v treh kategorijah in družinsko tekmovanje v izdelavi sneženih skulptur. Iger se je udeležilo veliko tekmovalcev, privabile pa so tudi veliko radovednežev. TT Letošnji dobrodelni koncert je minil v znamenju ljudske glasbe in narodnozabavnih viž. Na odru so bile poleg velikih tudi majhne zvezdice. Zvezde zvezdicam v Ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar je vedno znova vesel, da se otroci, njihovi starši in drugi v velikem številu udeležijo dobrodelnega koncerta in s tem pokažejo, da jim ni vseeno za otroke, ki potrebujejo pomoč. »Običajno nam s prireditvijo uspe zbrati med 3 in 4 tisoč evri, ki jih namenimo našim otrokom. Denar je namenjen nadstandardnemu programu, kot so šole v naravi, obiski kulturnih in drugih prireditev ter šolski sklad. Del sredstev pa bo šel za Rdeče noske, kjer bomo prav tako prispevali kamenček pomoči za otroke.« MJ Foto: DN Zabavne igre za aktivno preživeto nedeljsko popoldne Anin večer na Prevorju Magda Šalamon in Zoran Pevec med predstavitvijo zbirke Pod roko usode Druga pesniška zbirka Magde Šalamon V torek zvečer je pred polno dvorano Glasbene šole Rista Savina v Žalcu svojo drugo pesniško zbirko predstavila Magda Šalamon z Gomilskega. Devet let je minilo od izdaje njenega prvenca Beli vrhovi. V tem času ji je življenje prineslo nove izkušnje in doživetja in njihov odsev je nabrala v novi knjižici s pomenljivim naslovom Pod roko usode. Vodil jo je občutek lastne izpovedi, ki je zo- rel ob preizkušnjah in težjih dogodkih. Zaupanje v dobro, stik z naravo, predvsem z gorami, ter iskanje ljudi, ki jim ne zadostuje le zadovoljitev osnovnih potreb življenja, so jo plemenitili v pomenu svojstvenega izraza v zapisanih pesmih. Tudi bolečina nemoči do zmedenega sveta, kjer se izgublja čuteč človek, jo vznemirja in govori skozi pesmi. Niti resnice tega občutja ne zakriva s krinko ugajanja drugim. Kulturno društvo Prevor-je je s prvo letošnjo prireditvijo zakorakalo v novo leto s četrtim Aninim večerom, ki so ga naslovili Prešernov križev pot. Po poti največjega slovenskega pesnika so se kot glavni gostje večera sprehodili člani literarne sekcije Beseda iz Kulturnega društva Franc Bo-govič iz Dobove. Kot spremljevalno dejavnost so tokrat izbrali predenje, ki so ga prikazale dobrinske predice, predstavil se je še harmonikar Grega Bevc iz Virštanja. Anin večer je tudi tokrat privabil številne obiskovalce, ki jih je pozdravila vodja prevorske šole Marija Frece Perc. V rokah je imela tudi povezovalno nit in je na koncu povabila na februarski Anin večer, na katerem bo gostja dr. Zinka Zorko in bo spregovorila o narečju. Kot glasbene goste pa so povabili ansambel Dori. MR Godbeniki I v ■ ■ navdušujejo Iskrene in viharne izpovedi jo potopijo in iz tega ponovno išče smeri odrešitve. Ne oklepa se ustaljenih vzorcev. Uvod v prireditev je bila projekcija posnetkov njenih potovanj, stikov z naravo in ljudmi. Večer so ji pomagali oblikovati voditelj Zoran Pevec, tudi pesnik, recitatorji Kulturnega društva Gomilsko ter učenca Glasbene šole Nejc Pogačar in Tina Fijavž. Za sceno je poskrbela Jolanda Ušen. Po prireditvi so se gostje zadržali ob dobrotah Aktiva kmečkih žena Trnava-Gomil-sko. TT Pihalni orkester Premogovnika Velenje, ki je decembra lani obeležil 90-let-nico svojega delovanja, se je v soboto ljubiteljem njihovega ustvarjanja in tovrstne glasbe predstavil z že tradicionalnim novoletnim koncertom. Drugi abonmajski koncert godbenikov v sezoni 2009/ 10 je prinesel glasbo z različnih koncev sveta. Dirigent orkestra mag. Matjaž Emer-šič je v program uvrstil skladbe različnih skladateljev, priložnost za posebno predstavitev pa je dal tudi solistom. Tolkala imajo v zadnjem obdobju v sklopu pihalnih orkestrov večji pomen, kar so dokazali tudi velenjski god- beniki, posebej z odličnim solističnim nastopom Davor-ja Plambergerja na vibrafo-nu. Novoletni koncert je izpolnil pričakovanja. Znova je potrdil visoko kakovost velenjskega pihalnega orkestra, ki je z njim stopil v uradno 91. leto delovanja, in ponudil lep večer glasbenega popotovanja. Tretji abonmajski koncert je napovedan 30. marca ob 19.30 v Glasbeni šoli, nastopil pa bo Pihalni orkester Glasbene šole Velenje. US Fotografije vesolja Srečka Lavbiča Srečka Lavbiča ni že skoraj štiri leta, ostale pa so čudovite fotografije, ki so ga za večno zapisale med zelo uspešne astronomske fotografe in opazovalce vesolja. Njegov fotografski opus je nesmrten, kar se je nedvomno pokazalo tudi na otvoritvi razstave njegovih fotografij in dokumentov ter drugih astronomskih pričevanj, povezanih z njegovim delom v Domu Svobode v Grižah. Razstavo je postavilo na ogled Astronomsko društvo Saturn v sodelovanju z Glasbeno literarnim društvom Aletheia in KUD Svoboda Griže. Največja zasluga za postavitev razstave gre zagotovo hčerki avtorja Luciji Lavbič Šorn, ki je prireditev tudi povezovala in glasbeno polepšala skupaj s sočlanoma skupine Lusier. DN Andrej Žgank, Robert Prednik, Jože Rošer in Gregor Dvorjak (z leve) so uveljavljeni rogisti in člani drugih glasbenih zasedb. Z leve: Franček Pungerčič, Zvone Brilej in Aleš Črnko Čorijeva slikarska razstava Odkar so preuredili avlo dvorane KD Svoboda Griže v razstavno- prireditveni prostor, se tu nenehno nekaj dogaja. Še največ je razstav raznih likovnikov iz Savinjske doline in od drugod. Minulo soboto so slavnostno odprli razstavo slikarja Zvoneta Brileja -Čorija iz Celja, ki je lani sodeloval tudi na ex temporu v Grižah. Na slovesnosti je zbranim spregovoril član KD Svoboda Griže Franček Pungerčič, ki je zadolžen pri društvu za dejavnosti v tem razstavno prireditvenem prostoru. Poudaril je, da je Zvone Brilej ljubiteljski slikar, vsaj toliko ali še bolj pa smučar, ki je bil kar 21 let smučarski demonstrator. Doslej je imel že 24 samostojnih in 5 skupinskih razstav. Lep večer je tokrat glasbeno in pevsko popestril Aleš Črnko, ki je zapel in na kitaro zaigral pesmi Iztoka Mlakarja. DN IZ Laško še brez »najboljšega soseda« Laščani so se pred časom že močno čudili dejstvu, kako imajo vsi, tudi manjši kraji oziroma občine z manj prebivalci celo po več nakupovalnih središč oziroma trgovin konkurenčnih ponudnikov. Pred leti so sicer dobili Tušev supermarket, lani pa so se pospešeno pričela dela za gradnjo Mercatorja. Že pred časom so popolnoma zastala. Spomnimo, da je Mercator nameraval v Laškem zgraditi precej velik nakupovalni center. Zato je že odkupil zemljišče ob glavni cesti v Laškem, kjer je bil nekoč distribucijski center Pivovarne Laško, pridobil ustrezna dovoljenja in nemudoma so zabrneli stroji, ki so zavrtali globoko v zemljo. Nato pa so stroji potihnili in sedaj že kar nekaj časa dela stojijo. Očitno je »najboljšemu sosedu« načrte prekrižala gospodarska kriza. Ko smo povprašali o usodi supermarke-ta, so nam iz Mercatorja na kratko odgovorili, da so morali dela za gradnjo nakupovalnega centra »začasno ustaviti zaradi spremenjenih gospodarskih pogojev.« Dodajajo še, da so gradbišče ustrezno zavarovali ter da bodo »z deli nadaljevali takoj, ko bodo okoliščine ustrezne.« Glede kakšnih konkretnih datumov nadaljevanja gradnje niso bili bolj jasni, tako da Laščani zaenkrat ne vedo, kdaj bodo v lastnem kraju lahko izbirali in potrkali na vrata »zelenih« ali »rdečih«. Spomnimo še, da je Mercator ob načrtih zastavil kar obsežno gradnjo. Trgovski center v Laškem naj bi se razprostiral na skoraj 4.500 kvadratnih metrih skupne površine. V pritličju so načrtovali supermarket, športno trgovino ter ostale najemniške lokale, v nadstropju pa pisarne, ki bi jih odprodali. Načrtovali so tudi veliko parkirišče ter parkirna mesta v garaži pod trgovsko etažo. PM Za kolesa in zelena mesta Projektna skupina MO Velenje je bila ponovno uspešna pri prijavi projektnih predlogov na Program teritorialnega sodelovanja Srednja Evropa, saj sta bila sprejeta dva mednarodna projekta. Prvi projekt je namenjen razvoju načrtovanja kolesarske politike v urbanih območjih ter hkrati spodbujanju zdrave in okolju prijazne vrste mobilnosti. V Velenju so se za sodelovanje v projektu BICY odločili zaradi potreb po razvoju trajnostnega urbanega transporta, predvsem kolesarjenja. Projekt GUTS je namenjen promoviranju zelenih mest, ki uvajajo inovativne rešitve javnega transporta. V naslednjih tednih bodo podpisali partnerske pogodbe, predvidoma marca pa bodo začeli izvajati projektne aktivnosti. US Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet! Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku. UMMMM>» živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI Trgovina v City centra —ťTpfr— GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CELJE SKINAUTI IHUUKHlaU [ et Lf S K A \COiJ> (nfonnxfje W1 Ubííi-l Mlekarna Celeia mlelamirv in i/rafiim dan Arja mu pùzzeua/ ^V&uma/ Gaberšek Milan v —— m AVTO (Mil. J t TATA goldenpoint —iTpfr GALERIJA VOLK CELI SKA Mohorjeva DÍUŽSA GORIŠKA BRDA <1o%> Wraulii /ravljica ťTpfr— ______)íUol>lr golte Slovenija 6 ESS PARK milim wis rrpfr WELLNESS PARK LASKC mmimuMBn "W* r y**1 ^ T hI hl^i lllillll SVZAÎ^A —tfTpfr— ZLATARSTVO GAJŠEK ffrtâtlmyâ skušnjava -Ct}pv- - AVTO - MOTO FERJAN, Ferian Milan s.p., avtoservis - vulkanizacija - klima naprave - diagnostika vozil - servis motorjev - servis kosilnic, Mariborska c. 87, 3000 Celje, tel.: 03 491 66 70, GSM 041 675 010 - 10°/. popusta velje za storitve - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN - M.B. DOLINAR D.O.O., Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje - 10% popust za vse izdelke - UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK, Ozka ulica 2, 3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35 - 10% popust - GOLDENPOINT, Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR - KROBAT IVAN S.P., Mizarska delavnica, Medlog 25, 3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR - MLEKARNA CELEIA, prodajalna Golida, Arja vas 92, 3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene - MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - OPTIKA SALOBIR, Levec 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - THERMANA, D. D., Wellness Park Laško nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij - THERMANA, D. D., ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - EUROSPORT TRADE D.O.O., Mašera - Spasičeva 8, 1000 Ljubljana -10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. - UTVA, Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 - 10 % popust (razen na izdelke v akciji) - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - PROJEKT MR INŽENIRING, D.O.O., Bar Club Terazza, Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje - 10% popusta pri cocktailih - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur 10% popust na veljavne maloprodajne cene - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...) - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje Telefon: 03 425 16 80 10 % popust na naše lastne proizvode. - TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve - CVETLIČARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p. Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 10 % popust -GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko -AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center TATA: Prodaja osebnih in pickup vozil TATA Ob nakupu vozila TATA v Avto Celju prejmete popust v vrednosti 4 % vozila. Telefon: 03/42 61 175/176; fax: 03/42 61 141 ali tata@avto-celje.si. Sočutje v današnjem svetu najbolj potrebujemo! Linda Tellington Jones: »Ko se naučimo dobro ravnati z živalmi, se naučimo lepo ravnati tudi s sabo.« Če bi me pred nekaj leti vprašali, kdo je Linda Telling-ton Jones, ne bi imela pojma. Za »gurujko«, kar zadeva živali, sem izvedela šele, ko se je ta svetovno znana oseba prikazala na ranču Ka-ja in Grom. Ko je bila svoje edinstveno znanje o živalih pripravljena deliti z ostalimi smrtniki. Njo in njene metode poznajo tudi hollywood-ski ustvarjalci, saj je že velikokrat sodelovala pri snemanju filmov, v katerih sodelujejo živali, na primer Free Willy. Velja za žensko, ki zna komunicirati z živalmi. »Imam veliko srečo, da sem celo življenje povezana z živalmi. Moji starši in stari starši so res spoštovali živali. Moja prva slika iz otroštva, ko sem bila stara 11 mesecev, je, ko sem stala poleg tete, ta pa je imela v naročju medvedjega mladička. Mladička je rešil moj oče, ker je nekdo ubil njegovo mamo. Zanimivo pri tem je, da sem se na sliki dotikala medvedjih ušes na način, kot to počnem sedaj s svojo, Ttouch metodo. No, naslednja slika, ki se je spomnim iz otroštva, je, ko sem bila stara nekje 3 leta in sem s svojim psom delila slanino. Predstavljate si lahko, kakšne so bile mamine reakcije. Ko sem bila stara 6 let, smo se preselili na kmetijo mojega dedka, da bi mu očka lahko pomagal pri delu. Tam ni bilo šolskih avtobusov, šola je bila oddaljena 3 kilometre in pol, zato sem morala v šolo jezditi. No, druga možnost je bila hoja, seveda sem izbrala ježo,« pripoveduje Linda Tellington Jones. Kdaj ste profesionalno začeli delati s konji? Z možem sva ustanovila jahalno šolo v Kaliforniji. Najina filozofija je bila, da moraš tako z ljudmi kot s konji, živalmi, delati spoštljivo. Veste, v tistih dneh se jezdenja ni učilo na spoštljiv način, če bi temu milo rekli. Bilo je veliko kričanja, preganjanja konjev, učencev. Najin pristop je bil povsem drugačen. V sožitju ljudi in živali. Dodati moram, da sem imela pravo srečo v življenju. Moj prvi mož, Went Linda pride v Slovenijo vsako leto. »Že zato, ker me navdihuje delo, ki ga Darja in Andrej opravljata na ranču z otroki. To je magično.« (Foto: MATJAŽ JAMBRIŠKO) Tellington, ki je bil 20 let starejši, je bil obenem izumitelj, znanstvenik in inženir. Vedno je iskal poti, kako stvari še izboljšati. Kako jih predstaviti enostavneje, bolj razumljivo. Razvila sva cel kup stvari, celo hrano za konje iz alg, saj sva živela ob oceanu. Ste potem v tej šoli razvili svojo edinstveno metodo? Mnenje mojega moža je bilo, da morava informacije deliti, kar ni bilo običajno. Moj dedek, ki sem ga zelo spoštovala, je vedno skrival, kako rav- »Učitelje s certifikati imamo sedaj že v 28 državah, metodo pa uporabljajo še drugod. To vem, ker elektronsko pošto pridobivamo od vsepovsod, na primer iz Južne Amerike, kjer še nikoli nisem bila. Nekaj zaradi interneta, nekaj pa zaradi mojih knjig. Zdaj jih je že 13 in so prevedene v 18 jezikov. Tudi v Sloveniji imate tri knjige, Otroci in konji, Ttouch za pse in najnovejša Ttouch zate in zame. Darja Žnidaršič bo v Sloveniji poleg ostalih imela tudi tečaje za alternativno zdravljenje s to metodo, kar se mi zdi super. Ko se naučimo dobro ravnati z živalmi, se naučimo lepo ravnati tudi s sabo. Živali so kot naše učiteljice, ki nas učijo sočutja, razumevanja, prijaznosti, odpuščanja in hvaležnosti. S tem, ko na ranču učijo prav te stvari, se mi zdi, da dajejo darilo svetu.« na s konji. Bil je namreč trener dirkalnih konj in njegov uspeh je temeljil na tem, da je vedel več kot drugi. No, ravno on mi je pokazal metodo, ki se jo je naučil od ruskih ciganov, in sicer masažo konjev. Mojega dedka je namreč v Moskvo zvlekel avstrijski grof, z namenom, da bi skrbel za njegove konje. To je bilo leta 1902. Dedek je še štiri leta ostal v Moskvi in treniral konje. Leta 1905 je prejel nagrado za vodilnega trenerja konjev, v tistem letu je namreč zmagalo 87 njegovih konjev. Svoj uspeh je pripisoval dvema dejavnikoma - vsakega konja je drgnil s kratkimi gibi pol ure na dan na vsakem delu njegovega telesa. Povedal pa mi je tudi, da s konjem ni nikoli tekmoval, če mu ta ni »povedal«, da se počuti dovolj dobro, da zmaga. Torej, živalsko komunikacijo so mi predstavili še kot zelo mladi deklici. Kakorkoli, leta 1965 sva z možem napisala prvo knjigo o masaži konj. Imela sva veliko tekmovalnih konjev in žrebcev, in pred vsako tekmo sva uporabljala masažo. Nikoli pa mi ni padlo na pamet, da lahko z delom na telesu živali vplivaš na njihovo obnašanje. 1975 sem začela pripravljati štiriletno raziskavo na univerzi za huma-nistiko v San Franciscu. Že drugi dan je tamkajšnji priznani profesor rekel nekaj, kar je popolnoma spremenilo moje razmišljanje o konjih. Rekel je, da se ljudje lahko naučijo že iz enega poskusa, če uporabljamo nežne, nevsakdanje gibe po telesu. S tem se poveča človeška dovzetnost do novega znanja. Takrat sem se zamislila. Čakaj malo, sem si rekla, nežni gibi, ki jih sama izvajam, lahko povečajo učne zmogljivosti? In to v enem poskusu namesto nenehnega ponavljanja? Rekla sem si, če to drži za ljudi, potem mora držati tudi za konje. Takoj, ko sem odšla na ranč, sem vzela kobilo, ki še ni bila nikoli jez-dena, ni marala ljudi, prav neprijazna je bila. Začela sem jo masirati, delati nežne, nevsakdanje gibe. Prijela sem glavo in ji jo obračala sem ter tja, gor in dol, ustnice, ušesa, rep. Premikala sem ji jih tako, kot si jih sama ne more. Tako sem aktivirala do takrat še neuporabljene živčne poti, končiče. S tem dejansko res aktiviraš več možganskih celic. In tako ljudje kot živali hitreje razmišljajo. No, po pol ure je kobila postala povsem sproščena. Vsi so mislili, da sem jo hipnotizirala. Sama nisem veliko razmišljala o tem, kaj se bo s tem spremenilo. Šla sem domov, naslednje jutro pa me je poklical njen lastnik in mi rekel: »Linda, ne vem kaj se je zgodilo z mojo kobilo, ampak prvič mi je ni bilo potrebno loviti. Kar sama je prišla k vratom, se mi popolnoma približala in prislanjala glavo, kot da bi mi rekla, daj, to mi še delaj.« Takrat sem na konjih začela uporabljati drugo taktiko, ne masažo. To sem počela naslednjih 8 let, vmes sem diplomirala, začela sem delati na ljudeh, pa tudi na psih in mačkah. Ampak, zakaj ste vedeli, da se te vaše metode lahko nauči vsak? Drugače rečeno, kako veste, da jo res lahko izvaja vsak, ne le vi? Tukaj je bilo prelomno leto 1983, ko sem delala na res izzivalnem konju. Lastnica, znana veterinarka, me je prosila, naj pogledam kobilo, ker nihče ne ve, kaj ji je. Nič naj ne bi bilo narobe pri vzgoji, nič ji ni fizično manjkalo. Ko so jo želeli osedlati, je našpičila ušesa in poskušala gristi in brcati. Obenem je prav sovražila, če se jo je kdo želel dotakniti ali jo pobožati. Niso mogli ugotoviti, zakaj. Zdaj vem, da je imela podobno bolezen, kot jo imajo nekateri ljudje, ko imajo preobčutljivo kožo. Vendar diagnoza ni bila postavljena. Približala sem se ji in jo res zelo nežno pobožala. Počasi sem čutila, da se je pod mojimi gibi njeno telo umirilo. Tega njena lastnica še ni videla. Vprašala me je, ali uporabljam kakšno energijo ali kaj takega. Rekla sem ji, naj stori podobno kot jaz. Položi naj roko na njeno telo in dela kroge. V tistem sem se zavedala, kaj sem rekla - krogi? Prej sem to počela povsem instinktivno, sploh se nisem zavedala, da delam majhne krogce. Ko je lastnica začela delati podobno, se je kobila tudi pri njej podobno umirila kot pri meni. Ugotovila sem, da bi se tega lahko vsak naučil. Nekaj, kar sem sama delala z intuicijo. Zanimivo pa je tudi tole. Za rojstni dan leta 1968 sem za darilo dobila izdelano astrološko karto. Bila je prva računalniško izdelana astrološka karta, danes je to nekaj povsem običajnega. V njej je bilo rečeno, da bom enkrat v svojem življenju odkrila način komunikacije s konji, ki se bo razširil povsod po svetu. A če želim to razviti, se moram naučiti zaupati svoji intuiciji. Takrat sem začela razmišljati, kaj to sploh je, kako naj zaupam notranjemu vodniku. No, in sem trenirala in trenirala ... Kaj se vam zdi pri vaših metodah najpomembneje? To, da jo lahko dela prav vsak, otrok, dedek, vsi, ter da jo lahko uporabimo tudi zase, je najbolj navdušujoče pri mojih metodah. Obenem se je dokazalo, da ti dotiki zmanjšajo strah, bolečino in napetost. Navdihujejo ljudi, da si lahko sami pomagajo. Zato imam rada to delo in sem zelo hvaležna Darji in Andreju Žnidaršič z Ranča Kaja in Grom, da sta tudi v Sloveniji vpeljala to metodo ter moje ambasadors-tvo živalim. Da sta to predstavila otrokom in njihovim staršem. S tem sta aktivirala tudi sočutje. Zgolj s premikanjem kože v krogu, na živali ali človeku, aktiviraš obe možganski polovici. Otroci se naučijo osredotočiti, obenem pa delajo s srcem. Prav sočutje do ljudi in živali v današnjem svetu najbolj potrebujemo. ROZMARI PETEK Lindini magični krogci niso namenjeni samo živalim, pač pa lahko z njimi pomagamo tudi ljudem, kot je to Linda (desno) storila Darji. 11 medalj! V Mariboru je bilo državno prvenstvo v judu, na katerem sta manjkali poškodovana Urška Žolnir in bolna Petra Nareks. Kljub temu je bil celjski San-kaku najuspešnejši glede bere medalj na posamičnem DP. Pr- va mesta so osvojili Tina Trstenjak, Ana Velenšek in Lucija Polavder ter Matjaž Tr-bovc in Roki Drakšič. Drugi so bili Vlora Beđeti, Urška Grač-ner in Beno Lah, na tretjih stopničkah pa Anja Pečnak, Regina Jernejc in Tadej Zalaznik. Na realnih tleh S sobotnimi tekmami se je končal prvi del državnega prvenstva za odbojkarje. SIP Šempeter se je uvrstil na 6. mesto, kar pomeni, da bo nastopal v zeleni (slabši) skupini. Šempetrani se sicer še vedno lahko pridružijo ekipam iz zgornjega dela, saj prvi dve mesti v zeleni skupini vodita v razigravanje, končnico državnega prvenstva. Pomočnik trenerja in direktor OK SIP Šempeter Tadej Ferme je priznal, da so imeli na začetku sezone visoko-leteče cilje: »Želeli smo se uvrstiti na četrto mesto, a smo se postavili na realna tla, tako da smo zadovoljni z osvojenim. Nadaljevali bomo v tem ritmu, morda še celo bolje. Prav tako ne bomo spreminjali naše zasedbe, saj smo zadovoljni tako s trenerjem Matjažem Hafnerjem kot tudi z igralci.« Nov cilj, ki si ga postavljajo Savinjčani pred sobotno tekmo, ko se bodo v 1. krogu drugega dela prvenstva v Slovenski Bistrici pomerili s Svit Unimetalom, pa je zmagati na vseh desetih tekmah, ki jih čakajo v nadaljevanju prvenstva. MOJCA KNEZ Foto: TimE (arhiv NT) Še naprej nihali ■ v ■■ in razočarali Najboljši Sankakujevci so se imenitno odrezali na posamičnem državnem prvenstvu. Fotografija je s slavnostne podelitve najboljšim slovenskim klubom ter judoistkam in judoistom v Sloveniji za leto 2009. Čez eno leto bodo varovanci trenerja Marjana Fabjana spet ponosno hodili na oder. Brez Urške in Petre: Konec tedna bodo slovenski reprezentantje nastopili na prvih letošnjih tekmah za svetovni pokal, članice v Sofiji, člani pa v Tbilisiju. Strokovni direktor JZS Marjan Fabjan bo predstavil program in cilje reprezentance. Letos se namreč začenja točkovanje (kvalifikacije) za olimpijske igre v Londonu leta 2012. DEAN ŠUSTER, foto: GrupA Naši rokometaši so v 3. krogu skupine C na EP v Avstriji igrali neodločeno s Poljsko (30:30). V zadnjem napadu je Renato Vu-grinec podal na črto Mihi Žvižeju, ki je odločno zagrabil žogo, njega pa dva poljska igralca in norveška sodnika Abrahamsen in Kristiansen bi morala pokazati na sedemmetrovko. To se na ogorčenje in seveda tudi žalost naše reprezentance ni zgodilo. V drugi del turnirja se je uvrstila z dvema točkama (Poljska s tremi, Nemčija z eno) in optimistično razpoložena, saj je ugnala Švedsko ter že imela na kolenih velesili Nemčijo in Poljsko ... Nato je obračun s Čehi začela katastrofalno in ob odmoru zaostajala z 12:21! Pomanjkanja volje in zagrizenosti varovancem selektorja Zvonimirja Serdarušića ni moč očitati, saj so ob koncu klonili z le dvema goloma razlike (35:37). Očitno je spet prevladala podzavest, pa čeprav je Serdarušić opozarjal na zahtevnost dvoboja, poznavajoč določene svoje igralce. »Ponovili so se stereotipi. Ko je naša reprezentanca v vlogi favorita, zaigra lahkotno, misleč, da bo zmaga prišla sama od sebe. Škoda, namreč evropska rokometna srenja je že začela drugače gledati na nas po zmagi in odmevnih remijih,« je iz Innsbrucka sporočil direktor reprezentance Roman Pungartnik. Poljaki in Francozi imajo sedaj po pet točk, Španci tri, Čehi in Slovenci po dve, Nemci eno. S Francijo bo Slovenija igrala danes, s Španijo pa v četrtek. DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Luka in Miha Žvižej, več ali manj že naslednika celjskih bratov Bojovič, Vlada in Mihe. Čebularjevih 42 točk dovolj za zmago Mladinski reprezentant Gašper Vrhunc upravičuje zaupanje trenerja Hafnerja. Obetavni igralec namreč že kaže odlične predstave. V preteklem košarkarskem krogu so na domačem igrišču kraljevali Zlatorog, Šentjur in Hopsi, medtem ko je Elektra izgubila na sosedskem derbiju. V Šentjurju je bil drugi lokalni derbi zapored. Slab prvi polčas gostujoče ekipe je domačinom omogočil, da so odšli na odmor z 10 točkami prednosti. V nadaljevanju se je Elektra predstavila v povsem drugačni luči. V 26. minuti je po zaslugi novinca Miloša Miljkovića, ki je dosegel 19 točk, uspela izenačiti na 49:49. Boj za zmago se je začel znova, a je ta ostala doma kljub še vedno slabemu izvajanju prostih metov Šentjurja. Trener Damjan Nova-kovič je bil dobro razpoložen: »Elektra se je razigrala šele v tretji četrtini, ko je zadela nekaj metov za tri točke. Kot se je že nekajkrat pokazalo, mi pod pritiskom igramo slabše. Na srečo smo nato tudi mi zadeli nekaj težkih metov, še posebej je bil razigran Čebular in tehtnica se je nagnila na našo stran.« Za uvrstitev v ligo za prvaka potrebuje Šentjur še tri zmage. Čeprav Sandiju Čebular-ju nekateri večkrat očitajo pre- Shawn King zna poskrbeti za atraktivno igro, pri njem ne manjka zabijanj. V Črni gori do devete zmage Košarkarice celjskega Merkurja so v Jadranski ligi gostovale v Bijelem Polju pri Jedinstvu in zmagale z 68:52. V zadovoljstvo trenerja Da-mirja Grgiča so se praktično že uvrstile na zaključni turnir četverice. Začeli ste silovito in prvo četrtino dobili s 26:14. Ste tedaj že zlomili tekmice? Vsekakor je uvodnih deset minut nakazalo, kako se bo tekma odvijala. V prvi četrtini smo igrali odlično, ko smo v obrambi ustavili najboljše domače igralke, Hadžovićevo, Bigovićevo in Kneževićevo, kar je bil ključ do uspeha. Daleč najboljši statistični učinek je imela Rankica Ša-renac z 28 točkami (met iz igre 12-16, prosti meti 4-5) in 10 skoki. Počasi dohiteva pravo formo. Ne bi pa želel izpostavljati učinka posameznic, uspel nam je namreč odličen ekipni posel na igrišču. Dekleta »držijo skupaj«. S to zmago smo že na zaključnem turnirju četverice. Skušali bomo zadržati tretji položaj, ki nam za tekmeca daje drugouvršče-no ekipo, kar bo skoraj gotovo Šibenik. Vodilno ekipo lige, evroligaški Gospić, pa bomo v rednem delu pričakali v soboto. Malce bodejo le štiri točke (met iz igre 0-3) Nikyje Hughes v 35 minutah ... V obrambi je bila odlična, o njeni igri v tej fazi lahko govorim le v superlativih. Dejstvo pa je, da smo v napadu ime- li drugačno strategijo, ki ji ni omogočala položajev, s katerih bi zaključevala akcije. Odigrala je korektno in statistika ni najbolje orisala njenega celotnega učinka. Ali Nika Barič še boleha? Ne, viroza je mimo in dosti bolje se počuti, vpletle pa so se rahle težave s peto. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Matea Tavić (z žogo) se je v igri odlično ujela z Niko Barič. več individualno igro, je tokrat odigral zelo kolektivno: »Čestital bi vsem soigralcem za dobro in borbeno igro. Tokrat sem imel jaz uspešen strelski dan, drugič bo to morda kdo drug, vseeno pa šteje le zmaga in gremo dalje.« Trener Elektre Borut Cerar je še vedno optimističen glede vstopa v ligo za prvaka, čeprav bodo morali njegovi fantje zmagati kar na petih od sedmih tekem: »Največ smo izgubili v prvem polčasu, ker smo potem morali loviti zaostanek. Na koncu smo naredili tudi nekaj nespametnih potez, tudi taktične napake so pri nas stalnica, kar nas je stalo zmage. Fantje tudi niso preprečevali metov za tri točke, kljub drugačnemu dogovoru.« Pri gostih je v ključnih trenutkih padla zbranost, pokazala se je utrujenost. Šo-štanjski organizator igre Tadej Koštomaj je po 15. krogih še vedno vodilni podajalec v ligi, poleg šestih asistenc je dosegel 16 točk: »Šentjur-čani so ves čas vršili pritisk, kar nas je spravilo na kolena. Rad bi jim čestital, ker so zasluženo zmagali. Na srečo smo mi dobili Miloša, ki nam bo do konca sezone še kako koristil, ker gre za dobrega igralca, ki je spreten v vseh elementih košarke.« Šentjur se je z zmago utrdil na 6. mestu, ki vodi v ligo za prvaka. Elektri pa se preboj med najboljših sedem ekip vse bolj izmika, saj je še vedno deveta. Novi zmagi sta vknjižila tudi Zlatorog in Hopsi. Laščani so v Treh lilijah z 80:68 premagali Parklje. Tekma je bila vse do končnice napeta in izenačena, saj so bili Ljubljančani Laščanom vseskozi za petami. A je imel Aleš Pipan na voljo več razpoloženih igralcev, ki so predvsem v zaključku narekovali ritem igre. Dobre tri minute pred koncem srečanja je bil rezultat 67:66, predvsem po zaslugi Miljana Goljovića, Mihe Čmera in kapetana Nejca Strnada pa je Zlatorogu do konca uspel del- Damir Grgič in Rankica Šarenac ni izid 13:2 za tretjo zaporedno zmago in potrditev 5. mesta na razpredelnici. Polzelani so doma nadigrali Koper s 85:69 in se ponovno vključili v boj za ligo za prvaka. Ključ do zmage je bil dvo-jec Shawn King - Gregg Thon-dique, ki je v tretji četrtini prevladoval pod košema. Koprčani so bili dostojni tekmeci le v prvem delu igre, drugi polčas pa je popolnoma pripadel Hop-som, ki so svojo prednost le še višali in si priigrali šesto zmago. Največ, 21 točk je dosegel Nik Ivanovič. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA RK CELEIA ŽALEC Rokometašice Celeie iz Žalca še naprej v igri za najvišja mesta Po 15. krogu državnega prvenstva prve lige za ženske rokometašice RK Celeia Žalec še naprej ostajajo v igri za najvišja mesta na lestvici. Trenutno zasedajo 4. mesto, takoj za ekipo Krim Mercatorja, Zagorja in Olimpije. V dosedanjem delu so zabeležile enajst zmag, trikrat so izgubile na gostovanjih proti ekipam, ki so trenutno pred njimi na lestvici, ter enkrat igrale neodločeno doma proti ekipi Olimpije. Cilji letošnje ekipe, ki jo sestavlja nekaj izkušenih igralk ter perspektivne mlade domače rokometašice, so uvrstiti se v končnico lige za prvaka, kamor se uvrsti šest prvouvrščenih ekip rednega dela državnega prvenstva, ter nato v njej poskušati doseči čim višje mesto. Od izkušenih igralk so v Žalcu ponovno domača vratarka Miša Marinček, ki se je vrnila iz Olimpije in pomaga svojemu klubu. Po odstotku ubranjenih strelov je prepričljivo najuspešnejša vratarka, ki pa se je strokovno vodstvo ženske članske reprezentance še naprej izogiba pri vpoklicu v sedanjo ekipo. Iz Olimpije se je vrnila tudi odlična krožna napadalka Katja Čere-njak, iz Brežic je prišla zunanje igralka Tana Sutaj, ki je najboljša strelka ekipe, iz Burje pa Ines Kaltak. V ekipi so med izkušenimi še krilni igralki Sanja Potočnjak in Katja Debelak ter krožna igralka Annemarie Grčar. Med mlade domače perspektivne igralke pa sodijo Turnšek, Tratnik, Pirc, Kramer, Plaskan, Gaber, Križan, Potočnik in Petek. V zadnji tekmi državnega prvenstva je ekipa Žalca doma premagala ekipo Burje z rezultatom 27:20. Naslednjo domačo tekmo bo ekipa iz Žalca odigrala v soboto, 30. januarja, ob 18. uri, ko se bo pomerila s petouvrščeno ekipo Krke iz Novega mesta. Vabljeni! NA KRATKO Lanteksovke v formi Celje: V derbiju kroga 1. slovenske lige je ekipa Lanteksa na kegljišču Golovec dosegla najvišjo možno zmago proti Miklavžu, z 8:0 v ekipnih točkah. Razlika v kegljih je bila +262. Ce-ljanke imajo 22 točk, Eta 19, Adria in Miklavž 12. Nada Savič je podrla 607 kegljev. V soboto bo Lanteks doma odigral prvo tekmo četrtfinala evropske lige proti ekipi BBSV Wien. Vse tri medalje Beograd: Mladi celjski umetnostni drsalci so se udeležili tekmovanja za evropski kriterij Helena Pajovič Cup 2010. V kategoriji Junior ladies se je zmage veselila Daša Grm, družbo na stopničkah ji je z drugim mestom delala Pina Umek. Med Novices girls je Tina Kalšek prav tako stala na stopničkah in sicer na tretji. Pod Golovcem za naslove Celje: Plavalni klub Neptun Celje, ki letos praznuje 60 let delovanja, bo od četrtka do nedelje na bazenu Golovec gostil državno prvenstvo v kadetski, mladinski in članski kategoriji. (DŠ) o o Lil D Lil m O ^ D O O 5 O CC cJTJTEKS m JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 2ALEC PANORAMA ROKOMET 1. SL (ž), 15. krog: Piran -Celje Celjske mesnine 32:32 (13:17), Celeia Žalec - Burja 27:20 (11:8). Vrstni red: Krim Mercator 30, Zagorje 26, Olimpija, Celeia Žalec 23, Krka 18, Ptuj 15, Celje 12, Burja, Piran, Izola 9, Kočevje 2. KOŠARKA 1. SL, 15. krog: Zlatorog - Par-klji 80:68; Goljovič 21, Bubnič 17, Strnad 15, Rizvić 10, Di-mec 7, Čmer 4, Nikolič Smr-delj 2; Eržen 19, Kosec 13, Hopsi - Koper 85:69; Ivanovič 21, King 17, P. Kobale 15, Thondique 9, J. Kobale, Godler 6, Vašl 5, Svi-ridov 4, Skok 2; Kunc 15, Richter 14, Šentjur - Elektra 89:83; Čebular 42, Lapornik 13, Ru-čigaj, Jovanovič, Crenshaw 7, Ferme, Sebič 4, Simović 3, Alis-pahić 2; Ćup 21, Miljković 19, Koštomaj 16, Podvršnik, Horvat 9, Bilič 8, Lekič 1. Vrstni red: Krka 27, Helios, Zasavje 26, Geoplin Slovan 25, Zlatorog 24, Šentjur 23, Mercator 22, Parklji, Hopsi, Elektra 21, Koper 19, Šenčur 15. 1. B SL, 15. krog: Rogaška -Hrastnik 86:76; Spešič 27, Smajlović 21, Pungartnik 10, Ambrož, Marčič 9, Ravnikar 8, Petrovič 2; Godicelj 21, Korit-nik 18, Konjice - Branik 95:98; Sivka 36, Jereb 18, Smaka 17, Gačnik 11, Keblič 5, Muzel 4, Jeraš, Vipotnik 2; Vranjkovič 24, Prepelič 22. Vrstni red: Maribor 31, Rogaška 30, Branik 27, Kraški zidar, Litija 26, Medvode, Triglav 25, Grosuplje 24, Konjice, Postojna 23, Hrastnik, Nova Gorica 22, Janče 21. 2. SL - vzhod 14. krog: Dravograd - Vrani Vransko 109:85, Podbočje - Terme Olimia 57:80, Pakman - Radenska Creativ 71:80. Vrstni red: Radenska Creativ 28, Terme Olimia 25, Ježica 24, Bistrica 23, Pakman, Union Olimpija B 21, Ilirija 20, Dravograd, Calcit 19, Podboč-je 18, Vrani 17, Lastovka 14. Jadranska liga (ž), 14. krog: Jedinstvo - Merkur Celje 52:68; Graham 18, Janković 12; Šarenac 28, Tavić 21, Barič 7, Jago-dič 5, Hughes 4, Abramovič 2, Klavžar 1. Vrstni red: Gospić 120 (zmage, porazi), Šibenik 112, Merkur 9-5, Mladi Krajišnik 6-6, Medveščak 6-8, Kranjska Gora 5-9, Ragusa, Jedinstvo 48, Vojvodina 4-9, AJM 4-10. 1. SL (ž), 14. krog: Triglav -Kozmetika Afrodita 79:56; Zdolšek 22, Žibert 15; Baloh 22, Lesjak 10, Muhovic 9, Starček 6, Krebs, Vodeb 3, Unver-dorben 2, Cverlin 1. Vrstni red: Merkur 28, AJM 25, Kranjska Gora 23, Triglav, Ilirija 21, Je-žica, Konjice 20, Odeja 16, Domžale, Kozmetika Afrodita 15. (KM) ODBOJKA 1. DL, 18. krog: Kropa - Šempeter 3:1. Končni vrstni red rednega dela: Marchiol 45, Galex-Mir 41, Triglav, Kamnik 38, Duol 27, Šempeter 25, Kropa 22, Svit 15, Krka 13, Maribor 5. U) @ * o.' KOLEDAR Sreda, 27. 1. KOŠARKA 1. SL (ž), zaostala 4. krog, Škof-ja Loka: Odeja - Merkur (19.30) Četrtek, 28. 1. KOŠARKA 1. SL (ž), 16. krog, Rogaška: Kozmetika Afrodita - AJM (18.30). 14 KULTURA NOVI TEDNIK Pijane zverine NE ZAMUDITE Slovensko zgodovinopisje bogatejše za analizo alkoholiz- v v 1 • J VI • ma v meščanski družbi Zgodovinsko društvo Celje se lahko pohvali z zelo bogato publicistično dejavnostjo, saj ob reviji Zgodovina za vse izdajajo tudi mnoge druge knjige in razprave, usmerjene v zanimive teme. Tako so v četrtek predstavili že deveto knjigo iz zbirke zgodovini.ce, delo dr. Andreja Studna Pijane zverine. Studen, Celjan po rodu, v njej razgrinja pred bralstvo zgodbo o moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva. V času torej, ko je industrijska proizvodnja cenene žganjice omogočila dostopnost do alkohola prak- tično vsem družbenim slojem in ko je alkoholizem zaradi »žganjarske kuge« postal ob sifilisu in nikotinu resnična bolezen stoletja. Značilen za meščansko družbo pa je moralizem, nekakšno pozerstvo, s katerim so znali obsojati negativne pojave, a so se jim prav radi vdajali tudi sami. Studen se v knjigi osredotoča prav na meščansko moralo, ki je znala tako svareče opozarjati na družbeno zlo. A ga je hkrati z masovno proizvodnjo naredilo dostopnega. Dr. Andrej Studen pravi: »Alkoholizem je vedno zanimiva tematika, ki je zaznamovala narod v preteklo- Dr. Andrej Studen ob predstaviti svoje knjige Pijane zverine sti in ga tudi danes. Gre za socialno bolezen, pred katero si ni mogoče zatiskati oči ne danes in ne v preteklosti. Zato zasluži pozornost zgodovinarjev, ki ugotavljamo, kako je bilo v preteklosti in kako je ta fenomen včasih zaznamoval narod in kako ga danes.« Vendar v knjigi Studen ne ostaja le na slovenskih tleh. Ozre se po meščanski Evropi, zapiše, naprimer, da je leta 1736 v Angliji na prebivalca prišlo 63 litrov cenenega gina, z reprodukcijami umetniških del, karikatur in svaril pred alkoholom kaže, da Slovenci v tem času nismo bili nič »hujši« kot drugi narodi. »Primerjalno smo bili tam nekje kot Nemci, ki so v zgodovinopisju označeni kot narod pijancev. Mislim, da slovenski narod nič ne zaostaja za njimi.« Studen se rad loteva eks-cesnih tem. Pisal je že o kriminalu v dobi meščanstva, zdaj o alkoholizmu, bo sledila še študija o prostitutkah? »Te so tretja faza marginal-cev, ki jih je treba proučiti, saj je meščanska družba to vse črtila, za svojo fasado čistosti. Na eni strani se moralno pridiga in propagira krepost. Realno življenje pa pokaže, da so ga radi dajali na zob tako višji kot nižji sloji, ženske in moški, da gre, skratka za fenomen, ki je zaznamoval 19. stoletje, ko je bil alkohol droga stoletja. S prostitucijo pa ni nič drugače.« BRST Foto: GrupA ... koncerta skupine Sedef iz Ciklusa Abonma Plus, danes (torek) ob 20. uri,v Celjskem domu. Skupino Sedef sestavljajo Maša Pašović, glas; Tilen Stepišnik, kitara; Šem-sudin Džopa, kitara; gostji Petra Onderufova, violončelo in Sergej Ranđelović, tolkala. Skupina Sedef se od svojega nastanka, leta 2004, posveča glasbeni tradiciji sevdalink. V tem času so člani skupine razvili lasten prepoznaven pristop do aranžiranja in izvajanja te glasbene zvrsti, v katero vpletajo elemente džeza, klasike, fla-menka in sodobne glasbe. Sevdalinka je ljubezenska pesem, katere ime izhaja iz turške besede »sevdah«, ki pomeni ljubezen. To se odlično odraža m è m ob prepletanju zvoka šestih in dvanajstih strun kitar z melanholično barvo vokala. Skupina je v štirih letih delovanja zabeležila več odmevnih nastopov na koncer- tih in festivalih v Franciji, Švici in Sloveniji. Svoj prvi CD je skupina posnela leta 2007 pri založbi Goga. Vstopnina za izven: 15 EUR. Na srečanju so celjski literati predstavili svojo revijo Vsesledje. Z leve: Ljudmila Conradi, gost večera Ivan Janez Domitrovič in predsednica literarnega društva Metka Hojnik Verdev Vsesledja celjskih literatov Celjsko literarno društvo je v sredo v vodnem stolpu Hotela Evropa pripravilo literarni večer, na katerem so predstavili svojo revijo Vsesledje. Uvodnik je predstavil Da- telj III. osnovne šole, ljubi-ni Bedrač, nekaj literarnih del telj poezije Ivan Janez Domi-pa Ljudmila Conradi. Osred- trovič. Gostji večera, violi-nji gost večera je bil ravna- nistka Barbara Rajević in flav- tistka Eva Černec sta Ivana Janeza Domitroviča doživljali kot odličnega učitelja in človeka, ki zna prisluhniti željam mladih. BS Foto: GrupA Lepe serenade Vsakoletni uvod v mesec kulture, ki ga februarja pripravljajo dijaki Gimnazije Celje - Center so Zimske serenade, ki jih pripravljajo tisti dijaki, ki se dodatno izobražujejo na glasbenem področju in jim glasba ne pomeni le sprostitve in zabave, ampak spogledovanje s čisto pravo umetnostjo. V četrtek so se pred polno dvorano Narodnega doma glasbenikom pridružili še plesalci in recitatorji. Nastopili so štirje šolski sestavi - dekliški pevski zbor, Oktet 9, nova Fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center in instrumentalna zasedba The Šlager's. Za sceno so tudi letos poskrbeli dijaki programov predšol- ska vzgoja in umetniška gimnazija - likovna smer. Gostja letošnjih, že šestih Zimskih se-renad, je bila nekdanja dijakinja, pevka in skladateljica Damjana Golavšek. Ravnatelj Igor Majerle je bil po prijaznem večeru, polnem ustvarjalnosti in pozitivne energije zelo zadovoljen. »Uživam danes, zelo zanimivo pa je bilo med pripravami na ta večer, ki so se dogajale prav v času, ko so se zaključevale ocene za to obdobje. Iz vseh učilnic je ob odmorih donela pesem in glasba. Borba za ocene je bila povezana z glasbo, kar se mi zdi, je izjemen dosežek.« Eden od mentorjev, Gregor Deleja, je bil prav tako zelo zadovoljen z že šesto ponovi- Občinstvu se je predstavil tudi dekliški pevski zbor, ki ga vodi Barbara Arlič Kerstein. tvijo serenad. »To je koncertni večer mladih, ki delijo svoje umetnostne ambicije tako s profesorji kot s starši in z javnostjo, ki se je lepo odzvala na ta večer. Posebej dragoceno je, da so pri pripravi tega večera dijaki vse bolj samostojni, niso le izvajalci, poskrbijo še za sceno, garderobo, protokol . to je šola za življenje.« V mesecu kulture pripravljajo obiske kulturnih prireditev v Celju, Sloveniji in tudi v tujini, vrstile se bodo šolske prireditve, ki bodo segle tudi na področje medkulturnega dialoga. BRST, foto: GrupA Prinesite »piskre« Do junijske razstave v Muzeju novejše zgodovine Celje zbirajo staro Emovo posodo Eden večjih razstavnih projektov, ki jih letos pripravlja Muzej novejše zgodovine Celje, so naslovili Umetniške interpretacije muzejske zbirke. Gre za nov pristop, saj želijo obstoječo kulturno dediščino ponovno interpretirati, a na drugačen način. Za letos so se odločili pripraviti občasno razstavo Ne mečte piskrov stran, za katero so se povezali z mladimi celjskimi umetniki Ma-njo Vadla, Markom Požlepom in Juretom Cvitanom. V avli muzeja tako od petka stoji poseben zbiralnik, občinstvo pa so povabili, da vanj prinese kose Emove posode, ki je ne potrebuje več. Zbrano posodje, po možnosti povezano s kakšno zgodbo, zelo zaželeno je tudi, da je obtolčeno, zarjavelo, zamazano od kuharije, bodo umetniki obdelali po svoje in ta del industrijske dediščine Celja v svoji interpretaciji tudi predstavili javnosti na razstavi, katere odprtje napovedujejo za junij. Celjski umetniki se dogodka že veselijo in vsak ima v glavi že tudi svoje videnje instalacije, ki jo bo postavil. Jure Cvitan tako pravi, da bolj kot ne že ve, kaj bo naredil. »V instalaciji bom interpretiral zgodbo, povezano s >piskri<. Tudi sam imam takšne zgodbe, saj sem kot majhen jedel najboljše jedi prav iz Emovih >piskrov<. Izziv je super.« Tudi Manja Vadla se dela, ki je pred njo, že zelo veseli, tem bolj, ker se v svojih de- lih zadnjih let osredotoča na reciklažo. »Najbrž bom potrebovala največ >piskrov< od vseh, ideja pa je, da pričaram duh dela, ustvarjanja teh izdelkov iz tovarne, da pokažem, kako so tam delali, tudi z zvokom. To bo sanjski, malo zamorjen svet.« Marka Požlepa pa pri projektu zanima bolj kot material občutek pri uporabljanju te posode. »Zanima me odnos ljudi do te posode v vsakdanjem življenju, od kuhanja kave, do hrane. Z nekim odnosom odtujenosti. Zanimajo me >duhovi< v tem posodju. Moje zgodbe o tej posodi segajo od potovanj, kjer sem videval pri mladih te stvari, pa naj bo v Franciji ali Egiptu. Zanima me tudi kot simbol prejšnjih časov.« Skupni projekt pripravljajo (z leve) Mark Požlep, Jure Cvitan in Manja Vadla, direktorica muzeja Tanja Roženbergar Šega, kustos razstave dr. Tone Kregar in direktor EMO-ETT Janko Gorenšek. Direktorica muzeja Tanja Roženbergar Šega poudarja, da gre pri umetniških interpretacijah muzejskih zbirk, ki jih začenjajo s projektom Ne mečte pi-skrov stran, za večletni projekt. »V muzejskih depojih je več zbirk, ki so oblikovane po kriterijih tradicije Celja in muzeja kot takšne- Bojčevski okrepil Terrafolk Glasbeni sladokusci so prišli na svoj račun v petek v Žalcu, kjer se je občinstvu v Domu II. slovenskega tabora predstavila ena najboljših in v svetovnem merilu najuspešnejših slovenskih folk-rok atrakcij, skupina Terrafolk. Glasbeniki se v tej skupini nenehno menjujejo, za žalski nastop pa jih je okre- pil Goran Bojčevski, vse boljši makedonski klarinetist, ki živi in dela v Celju. Sicer pa je nit ustvarjanja Terrafolka jasna že vseskozi - duhovito poigravanje z etno, džez in rok ritmi v najrazličnejših oblikah s harmoniko, kitaro, violino, mandolino, basom in tolkali - ter glasba, za katero bržkone niti glasbeniki sami ne ga. Gre za zbirke od poslovilnih pisem talcev v Starem piskru, do urbanih obrti, zobozdravstvene zbirke, zbirke plakatov. Želimo si, da bi sčasoma vse dobile tudi možnost umetniške interpretacije. Za to prvo akcijo pa Emovi >piskri< niso naključje. Gre za neproblematičen material, s katerim ob začetku ne zahajamo na margine in vzbujamo negativnih odzivov.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA vedo, kam jih bo odnesla. Zgodi se, da začnejo z Bachom in končajo v kakšnem stampedu balkanskih ritmov. Tako je bilo tudi na njihovem žalskem koncertu. BS Foto: GrupA Iva Tratnik pred enim skupnih velikih platen. Zbombardirana luna Goran Bojčevski je srednjo glasbeno šolo končal v Bitoli, na ljubljanski akademiji za glasbo v Ljubljani pa je diplomiral leta 2006. Tudi na nastopu s skupino Terrafolk je s svojim igranjem klarineta in kavala navdušil. V Galeriji sodobne umetnosti Celje je na ogled izjemno zanimiva in prepričljiva razstava z naslovom Bojni ples za zbom-bardirano luno. Razstava ni posebna zgolj zaradi ogromnih ekspresivnih platen, polnih simbolov, čudnih krilatih bitij, piškurjev, okostij in raz-mrcvarjenega drobovja. Posebna je tudi zato, ker sta jo skupaj pripravila dva umetnika - Iva Tratnik in Marko Jakše. Svojo ustvarjalnost sta združila na skupnih delih, kar je zelo red- ko, saj je likovno izražanje in ustvarjanje eden najbolj intimnih in avtorskih del posameznikov. Tokrat sta se ob nastajanju velikih platen, največje meri 290 krat 430 centimetrov, o vsebini, strukturi in sporočilu slike nenehno pogovarjala in se dopolnjevala. Predvsem Iva Tratnik je na svoj način posegala v platna Marka Jak-šeta. Res zanimivo ekspre-sionistično razstavo si lahko v galeriji ogledate le do konca januarja. BS Foto: GrupA Navdušil študente 14. januarja je UP Fakulteta za management Koper, študijsko središče Celje gostilo Iva Boscarola, direktorja in lastnika podjetja Pi-pistrel iz Ajdovščine, ki je svoje menedžerske izkušnje z enega najzahtevnejših področij, izdelovanja ul-tralahkih letal, na željo doc. dr. Zlatke Meško Štok predstavil podiplomskim študentom pri predmetu Traj-nostna rast organizacije. Pot uspehov in tehnoloških napredkov se je za uspešnega manedžerja in gospodarstvenika ter nominiranca za Delovo osebnost leta 2009 Iva Boscarola začela že davnega leta 1987. Sprva je stekla proizvodnja jadralnih zmajev kot tudi motorne različice zmaja, pravi uspeh pa je podjetje doživelo s konstruiranjem in prodajo vrhunskih ultra lahkih letal pod blagovno znamko Pipistrel. Podjetje trenutno proizvaja štiri tipe ultralahkih letal. Večji del proizvodnje, kar sedemdeset odstotkov, podjetje proda na tuje trge, saj je slovenski trg premajhen za prodajo 100 letal letno, kar je kvota, ki si jo podjetje zastavi kot letni cilj. Uspehi, ki jih je Ivo Bos-carol dosegel, so kot njegova letala, skromni na pogled, pa vendar spoštovani in močni za pot med oblake. Ena naj-prestižnejših nagrad, ki jih je prejel, je priznanje Mednarodne letalske zveze FAI in diploma Paula Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva. Leto 2007 pa si bo zapomnil kot zmagovalec na natečaju Nase za osebno letalo prihodnosti z modelom Pipistrel Virus S-Wing. Vendar se v podjetju ne vrti celoten proces le okoli denarja, uspešnosti, misli, kako premagati konkurenco, ampak lahko govorimo tudi o smernicah, katerih vodila so nekatera sodobna »uspešna« podjetja pozabila. Gre za motivacijo zaposlenih, skrb za okolje, za izobraževanje mlajše generacije ... Ob pogovoru z Ivom Bos-carolom poslušalec začuti besede vizionarja, človeka, ki se je v življenju ukvarjal s številnimi stvarmi, izmed katerih so bile številne uspešne. Izkušnje, nastale ob pomladi poslovanja, so kasneje služile kot trden temelj, na katerem se je gradilo uspešno poslovanje, katerega odlične rezultate vidimo danes. Podiplomski študentje so bili nad uspešnim, »srčnim« me-nedžerjem več kot navdušeni. ANJA SLATINŠEK Ivo Boscarol in Zlatka Meško Štok Črne točke Že nekaj let je porušena nekdanja kmetija na križišču ceste Zadobrova-Trnovlje, ki kazi sicer urejeno okolico. Zaradi ruševine so morali pred leti, ko se je gradila avtocesta, narediti zelo kompliciran dvojni pravokotni ovinek na razdalji 40 metrov. Zaradi teh ovinkov je bilo že precej nesreč, saj se cesta, ki pripelje iz Zadobrove v Tr-novlje, konča na tem nevarnem ovinku. Če bi ruševine odstranili in odkupili zemljišče od malomarnih lastni- kov, bi lahko sedaj dvojno križišče uredili v varno križišče na enem mestu. O tem naj razmislijo pristojne inšpekcijske službe MO Celje. Zapuščena je tudi hiša med Planetom Tuš in Citycentrom v Celju, ki ničkaj lepo ne zgleda, čeprav je vsa zaraščena. JOŽE JURC NOVA RUBRIKA Na pohod k sosedom tednik Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet! Svoje vprašanje pošljite na tednik@fit-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku. Člani planinskega društva celjske pošte in Telekoma smo se v nedeljo, 17. januarja, udeležili 35. tradicionalnega pohoda Montefortiana v mestu Monteforte v bližini Verone (Italija). Pohod je posvečen zavetniku kraja sv. Antonu in je v vseh pogledih nekaj posebnega. Že število udeležencev je bilo impozantno, saj je preseglo 40 tisoč pohodnikov in tekačev, ki so lahko izbirali med štirimi trasami (7, 14, 21 in 28 km). Mi smo se odločili za 21 km, kar se je pokazalo za pametno odločitev. Čeprav je večina pohoda potekala med vinogradi, je bilo treba hoditi predvsem po asfaltnih cestah. Prireditelji so se z organizacijo zelo potrudili, saj je bilo na poti veliko stojnic s hrano in pijačo, in tudi vse ostalo je bilo brezhibno. Ob vrnitvi smo ponovno obiskali slikovito srednjeveško mestece Soave, v katerem sta še v celoti ohranjena trdnjava in obzidje iz 14. stoletja. V mestu smo si med drugim ogledali tudi razstavo jaslic in obiskali tradicionalni bolšji sejem, na katerem je mogoče dobiti praktično vse, od rabljenega spodnjega perila pa do starega stilnega pohištva. FRANC HOVNIK Pohod udeležencev skozi mesto Soave - Št. 7 - 26. januar 2010 Zaselek Straža dobil ■ ■ ■ ■ v v majhno ignsce Doslej so se otroci v zaselku Straža igrali kar na travnikih, kjer kmetje kosijo, ali pa na cestah, kar pa ni najbolj primerno in varno. Zato je na pobudo krajanov zaselka Straža Občina Štore leta 2009 končno izvedla dolgo pričakovano igrišče. Zemljišče je bilo odkupljeno leto prej, gradbena dela pa so opravili lani. Kot zanimivost naj omenim, da je ravno lani minilo 65 let, kar se je prav tukaj, mimo sedanjega igrišča, prebijala XIV. divizija, v kateri je naš krajan, moj ate, Janez Mramor sodeloval kot vodič. Prijetno presenečenje nam je na tem igrišču lani priredil sv. Miklavž, ki je okoli 35 otrok obdaril z darili. Prav lepo je bilo videti žarek sreče v otroških očeh ob prejemu daril. Hvala organizatorju Občini Štore, da je pripravila pravi sprevod s kočijo ter konjenico iz Štor, Kompol in Most. Sestavljali so jo Gaj-ski Franjo s kočijo, na njej sv. Miklavž, zraven pa dva angelca, parkelj ter spremstvo s tremi konji. Hvala vsem za res pravo vzdušje. Sicer je potrebno na tem igrišču še marsikaj postoriti, da bo dokončano. Zato krajani apeliramo, da se vključi še kakšen sponzor, ki bi omogočil, da bi čim prej igrišče ogradili z mrežo in bo tako v celoti primerno za različne športne igre. Za vsa doslej izvedena dela pa se krajani še posebej zahvaljujemo gospodu Majorancu, podžupanu Ja-niju Glavaču, ki je tudi bil gonilna sila z občinske strani, županu Miranu Jurkošku ter celotnemu Občinskemu svetu Občine Štore. JOŽEF MRAMOR Poslovno-komercialna šola Celje, ki praznuje častitljivo 140-letnico obstoja, se je na Festivalu izobraževanja in zaposlovanja na Celjskem sejmu predstavila s svojo celostno podobo. Dijaki so s pomočjo video-projekcije in plakatov podali informacije o izobraževalnih programih, interesnih dejavnostih, kulturnem in športnem življenju na šoli, o mednarodnih projektih, opravljanju delovne prakse v tujini in o možnostih nadaljnjega študija. Dopoldne smo na razstavnem prostoru naše šole gostili predstavnico Spara Slovenija, Heleno Lukič Kosec, ki je obiskovalcem nudila vse potreb- ne informacije glede kadrovskega štipendiranja v podjetju Spar Slovenija. Dijaki so svojo predstavitev popestrili z nagradno igro, s knjižnimi kazalkami in z lepimi mislimi, ki so jih sami izdelali. Obiskovalcem, večinoma devetošolcem iz celjske regije, so delili letake z informacijami o izobraževanju na Po-slovno-komercialni šoli Celje. Razstavni prostor naše šole je bil dobro obiskan. Med de-vetošolci, ki se ukvarjajo s športom, je bil velik interes za vpis v program ekonomski tehnik - oddelek športnikov. Tem dijakom bomo prilagodili izobraževanje in urnik ter jim na ta način omogočili redni tre- nerji in starši. Vse devetošol-ce, ki so zainteresirani za vpis v oddelek športnikov, vabimo na informativni dan, na Poslov-no-komercialno šolo Celje, na Kosoveli ulici 4, v petek, 12. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 9. uri, kjer bodo dobili podrobne informacije o vpisu. Na informativni dan vabimo tudi vse ostale devetošolce, ki bi se želeli vpisati v program administrator, trgovec in ekonomski tehnik z aktualnimi moduli: zavarovalne storitve, temelji upravnega postopka, poslovanje trgovskega podjetja, tajniška opravila, komercialno poslovanje ... GORDANA GRAJŽEL SIMONA RAP \ i SJA STROKOVNA ... , apr . ŠOLA s F! ú\ o m ci Šolo predstavili na festivalu ning. Razrednik oddelka športnikov bo v stalnem stiku s tre- Življenje z naravo je pol zdravja Večkrat omenjen slogan je gotovo resničen, saj kdor gre v naravo, doživi veliko lepih trenutkov, pa tudi pogledov, če le zna opazovati. Narava nam namreč daje in ponuja zelo veliko, od zdravilnih zelišč, plodov do gozdnih sadežev. To zagotovo ve zeliščarka Marjana Plajhnar iz Velenja, ki je bila včasih doma na Razglednem vrhu nad Vojnikom. Je zelo aktivna na raznih področjih. Vključena je v društvo zeliščar-jev in ima vsak teden na Dobrni predavanja o zdravilnih zeliščih. Zelo radi ji prisluhnemo in z zanimanjem sledimo njenemu znanju. Poleg tega se ukvarja tudi s pripravami različnih mazil, čajev, tinktur. Sama tudi nabira borovnice, brusnice in druge gozdne sadeže. Je zelo strokovna na področju zeliščarstva, zato jo radi povabimo v svoje vrste, ona pa nas popelje v naravo, med rožice. Rada pomaga in že deseto leto daje razne nasvete, za kar smo ji zelo hvaležni. Zato ji v novem letu želimo veliko uspehov, zdravja, osebne sreče ter lepih trenutkov v naravi, predvsem pa, da bi naše druženje še dolgo trajalo. JOŽICA GERL in prijateljice iz Vojnika novitednik www.novitednik.com Nepozaben večer na OŠ Hudinja December, najlepši mesec v letu 2009, se je končal zelo prijetno. Upokojenci OŠ Hudinje smo bili povabljeni na zaključno prireditev, ki je bila v telovadnici šole. Ko smo vstopili vanjo, se nam je zdelo, da smo prišli v pravljično deželo. Povsod so gorele praznične lučke in izjemne dekoracije so dajale šoli svojstven čar. Na zaključni prireditvi je nastopilo okrog sto učencev. Idejni projekt je zasnovala učiteljica Mateja Zorko, ki je s svojo ekipo odlično izpeljala prireditev. Po zaključku so nas povabili v prijazno zbornico. Gospod ravnatelj, Jože Berk, nas je pozdravil, nam predstavil ku- harsko osebje, katerih dobrote so nas že čakale na lepo pripravljenih prazničnih mizah. Obiskali so nas dedek Mraz, palček in harmonikar. Skupaj smo nazdravili in zapeli. Klepetali in veselili smo se še dolgo v noč. Razšli smo se z občutki, da smo podarili drug drugemu nepozabne trenutke. Hvala vsem za lep večer, hvala za poslano sliko in zanimiv koledar. Vsi želimo, da bi bila v letu 2010 pot od srca do srca čim krajša in vezi med nami čim bolj trdne. DRAGICA MARČIČ 18 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Lep pozdrav, ljubitelji živali! Prejšnji teden smo v zavetišče dobili tri kužke, ki so bili označeni z mikroči-pom. Vsi smo bili veseli, da se bodo kužki kmalu vrnili v svoje domove. A iskanje njihovih lastnikov se je sprevrglo v nočno moro. sploh niso vnesle v Centralni register psov. V drugem primeru je del krivde tudi pri lastniku, ki ni spremenil podatkov o lastništvu psa in ga je neodgovorno oddal naprej. Zavedati se moramo, da zavetišče ni zasebni detektiv ali obveščevalna služba in da k iskanju lastnikov izgubljenih psov s čipom veliko pripomorejo točni podatki o lastniku. Seveda pa morajo slednji vsakršno spremembo naslova ali menjavo lastništva javiti pristojnim službam. NINA ŠTARKEL Šnof-šnof, tale odeja je pa nova. Naša je drugače dišala. No, ampak se bomo že morale navaditi na novo, ker je sedaj zavetišče naš novi dom. Razen, če nas posvojijo dobri ljudje. Detektivsko iskanje lastnikov O, ne, kam me neseš? Povem ti, upirala se bom z vsemi štirimi, pa še z repom, če po treba! (7648) In kaj se lahko naučimo iz teh in podobnih primerov? V vseh treh primerih so napako storile pristojne veterinarske službe, ki so podatke o lastniku vnesle napačno ali nepopolno ali pa psa Meni pa kar paše, da me malo po rokah nosijo. Tako vem, da me imajo zelo radi. (7650) Sem mala kuštravka z imenom Šeri in sem se izgubila v Marija Dobju. Stara sem 3 mesece in se zelo rada »crkljam«. A sem morda tvoja? Prelep črn labradorec je sicer imel čip, a kaj, ko ta ni bil registriran v Centralnem registru psov. Na veterinarski postaji, kjer je bil pes cepljen, so nam sicer posredovali podatke morebitnega lastnika, a kaj ko slednji ni bil objavljen v Telefonskem imeniku Slovenije. Rezultat: pes je še vedno v zavetišču. Tudi prelep nemški ovčar je imel čip, ki je bil registriran v Centralnem registru psov, a je bil naslov lastnika nepopoln. Po večdnevnem mučnem iskanju pravega naslova smo ga vendarle ugotovili, a kaj, ko je lastnik psa že pred leti oddal nekomu drugemu, prepisa lastništva pa nista opravila. Rezultat: pes je še vedno v zavetišču. Mali mešanček je imel čip, bil je objavljen v Centralnem registru psov, a lastnika ni bilo v Telefonskem imeniku Slovenije. In spet smo se mučili z iskanjem lastnika, na koncu pa smo ga le našli in ugotovili, da je bil priimek lastnika zapisan narobe v Centralnem registru psov. Rezultat: pes je bil vrnjen lastniku. Učim se prvih osnovnih ukazov in trenutno imam v obdelavi »daj tačko«. Kaj pravite, mi gre? (7747) Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.starkel@gmail.com ali preko Facebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si Zima v hlevu Zimsko obdobje je čas, ko moramo rejnim živalim posvetiti več pozornosti -predvsem njihovim bivalnim pogojem in prehrani. Hladna, vlažna klima z neustrezno zračenimi hlevi predstavlja idealne pogoje za prenos mikrobov ter njihovo naseljevanje na sluznico dihal in prebavil, kar lahko vodi v obolenja dihal in do driske. Zmotno je mišljenje, da živali pozimi zebe. Govedo lažje prenaša nizko temperaturo kot visoko, zato morajo biti hlevi ustrezno zračeni - nezatohli, brez nasta- jajočega kondenza. Takšni hlevi so tudi manj nevarni za nastanek pljučnic. Zračnost v hlevu moramo zagotoviti tudi ostalim živalskim vrstam, pri čemer moramo paziti, da niso na prepihu. Konjem, drobnici, prašičem zagotovimo bolj tople prostore. Ob nizkih temperaturah moramo biti posebej pozorni, da voda v napajalnikih ne zamrzne in je živalim ves čas na razpolago. Prav tako pazimo na ustreznost prehrane - krma mora biti energetsko dovolj bogata, pri čemer moramo biti pri prežvekoval- cih še vedno pozorni, da ohranimo dovolj voluminozne krme - sena, slame, ki je nujno potrebna za normalno delovanje vampa. Da se izognemo prebavnim motnjam, živali ne krmimo s plesnivo ali pomrznjeno silažo. Z ustrezno prehrano lahko kmetje ob pojavu driske pri govedu pripomorejo k hitrejšemu in uspešnejšemu okrevanju živali. Krmijo naj predvsem voluminozno krmo, zagotovijo vodo, po navodilu veterinarja pa se lahko poslužijo mineralno-vita-minskih dodatkov (vsaj lizal-nih kamnov) in preparatov na osnovi tanina. Predvsem pri teletih je z ustreznimi pripravki smiselno nadomeščanje elektrolitov, saj je pri njih večja nevarnost dehidracije. Če se zdravstveno stanje živali slabša (neješčost, apatičnost, povišana telesna temperatura), je treba za nasvet prositi veterinarja. Zima je tudi čas, ko se v hlevu pogosteje pojavi inva-diranost živali z zajedavci. Pri vseh živalskih vrstah lahko najdemo na koži garje, uši, pršice. Nahajajo se predvsem ob korenu repa, na vihru, vratu, za ušesi. Živali postanejo nemirne, se praskajo, slabše jejo, zaznamo padec v prirastu in mlečnosti. Dolžnost vseh rejcev je, da jim pomagajo! Po navodilu veterinarja se lahko poslužijo ustreznih pripravkov za zunanjo uporabo ali živali z injekcijskimi preparati zdravi vete- rinar. To je odvisno predvsem od živalske vrste in namembnosti živali. Pri vseh pa smo pozorni na upoštevanje ka-rence. To je obdobje od zadnjega dajanja veterinarskih pripravkov, ko meso in mleko nista uporabna za prehrano ljudi. Da je terapija učinkovita, moramo hkrati poskrbeti za ustrezno higieno hleva, kjer se zajedavci zadržujejo. Spomladi, pred izgonom na pašo, poskrbimo tudi za zaščito živali proti notranjim zajedavcem. Terapijo ponovimo jeseni, ko se živali vrnejo s pašnika. Po potrebi poskrbimo tudi za vhlevljene živali. Dobro počutje živali je naša skupna dolžnost in ključ do dobrih rezultatov reje. TOMAŽ ŠKOBERNE, dr. vet. med. MONIKA ŠKOBERNE, dr. vet. med. Veterinarska bolnica Šentjur DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ Novinarka ni žalila, temveč obveščala Sporni članek novinarke NT&RC Rozmari Petek užalil Združenje Sazas Članek Boste, pili, jedli in se frizirali v tišini?, objavljen 9. maja 2008 na straneh Novega tednika, je bil povod za včerajšnje sojenje novinarki NT&rC Rozmari Petek. Tožbo proti Petkovi je zaradi domnevne razžalitve vložilo slovensko združenje skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice (Sazas). Senat celjskega okrožnega sodišča na čelu s sodnikom Markom Brišnikom sporni povzetek sporočila za javnost v prvem delu članka ni prepoznal kot nekorektno in nestrokovno pisanje. Povod za tožbo so bile v članku objavljene navedbe sporočila za javnost Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, s katerim so maja pred dvema letoma uporabnike avtorskih pravic pozivali k bojkotu. S sporno navedbo: »Do uporabnikov naj bi se velikokrat obnašali neprofesionalno, se z večjimi poslovnimi partnerji o ceni dogovarjali >pod mizo<, izstavljali naj bi nepregledne račune,« je novinarka po mnenju tožnika raznašala neresnične trditve zoper njegovo čast in dobro ime. S tem naj bi namigovala na nepošteno poslovno prakso Združenja Sazas, za kar naj ne bi imela nobenih utemeljenih dokazov. V Sazasu so se odločili za zasebno tožbo in zahtevali, da se krivdna sodba na stroške obdolžene stanovske kolegice objavi na straneh Novega tednika, v tisku in na spletnih straneh našega medija. Povod za članek je bil spremenjen obračun nadomestil za uporabo glasbe. To dejanje Sazasa je razburilo lastnike in najemnike lokalov do te mere, da je Obrtno-pod-jetniška zbornica Slovenije predlani pozivala k bojkotu predvajanja glasbe v lokalih. Novinarka je poleg stališč Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Sazasa v drugem delu članku predstavila tudi mnenje nekaterih celjskih lastnikov in najemnikov lokalov o tem. Zanimivo je, da so omenjene navedbe iz sporočil za javnost obeh vpletenih nekateri mediji navajali še pred objavo v našem časopisu. Povzemanje verodostojnih stališč Zagovornica Petkove Nina Zidar Klemenčič je podala ugovor zoper tožbo, ki jo je zunajobravnavni senat zavrnil. Postopka ni ustavil s pojasnilom, da časopisni članek zadošča za vložitev obtožnice, podani ugovor pa ne odpravlja suma. Petkova je v zagovoru dejala, da je stališča vpletenih navajala v pogojniku in pri tem skušala pridobiti stališče Sazasa, vendar njihovega zastopnika Matjaža Zupana, kljub večkratnim klicem, ni uspela priklicati. Je pa uporabila njihovo sporočilo za javnost. Članek je pisala na pobudo urednice Tatjane Cvirn in se je časovno navezoval na napovedani prihod predstavnikov obrtno-pod-jetniške zbornice v Celje, kjer so razpravljali o omenjeni pobudi k bojkotu. Je pa Petkova 14 dni po objavi članka o tej temi pripravila tudi radijsko oddajo Odmev, v kateri je Zupan le odgovarjal na očitke, vendar sa- Kradla gorivo Šentjurski policisti so v noči s sobote na nedeljo v industrijski coni v Drofenikovi ulici v Šentjurju zalotili moška, ki sta iz parkiranega tovornega vozila točila gorivo. Do prihoda policistov jima je uspelo iztočiti 55 litrov goriva. Osumljena Celjana, stara 20 in 26 let sta bila pridržana, zoper njiju pa bo podana kazenska ovadba zaradi suma tatvine. MJ Tragedija na Kidričevi: začetek sodne preiskave Po zaslišanju prič še mnenja izvedencev - Do sojenja bo ••IVI t • v minilo še kar nekaj časa Po naših podatkih se je začela sodna preiskava v primeru tragedije na Kidričevi cesti, ki se je zgodila lani oktobra. Kot je znano, je 36-letni Branko Žnidarec iz Štor, ki je vozil vinjen in s preveliko hitrostjo, trčil v 47-letno Sašo Preložnik iz Vojnika. Ta je bila prva v koloni na nasprotnem voznem pasu. V sodni preiskavi so oziroma bodo zdaj zaslišali morebitne priče in zbrali izvedenska mnenja. Zatem bo primer romal na tožilstvo, kjer bodo presodili, ali je dovolj dokazov za obtožnico. Ko bo ta vložena na okrožnem sodišču, se bo čakalo na sojenje. Žnidarcu grozi več kot deset let zaporne kazni. Primer je toliko bolj odmeven, saj so zaradi njega imeli na celjski policiji celo izredni nadzor. 36-letni voznik je namreč dobro uro pred nesrečo na Kidričevi cesti povzročil že eno nezgodo v celjski Novi vasi, a sta policista, ki sta prišla na kraj, odstopila od ogleda. To sta na podlagi neznatne nevarnosti nesreče lahko storila. Da sta ravnala prav, je potrdila tudi komisija, ki je izredni nadzor izvajala. Še vedno pa v zraku visi vprašanje, ali bi lahko opazila, da je bil Žnidarec morda v tistem času vinjen. Voznik se je nato odpeljal, nekje pa se je še moral ustaviti, saj se je nesreča na Kidričevi cesti zgodila nekoliko kasneje. Preložnikova, ki je vozila pravilno, je umrla na kraju nesreče in ni imela možnosti preživetja, četudi bi ji reševalci takoj priskočili na pomoč. Omenjena nesreča se je zgodila le nekaj dni zatem, ko je prav tako vinjeni voznik povzročil smrt treh mladih ljudi na avtocesti pri Arji vasi. SIMONA ŠOLINIČ Vinjen češki voznik v ■ ■ v povzročil nesrečo Novinarka Rozmari Petek in njena zagovornica Nina Zidar Klemenčič sta na včerajšnjem sojenju dokazali, da Petkova z objavo članka ni izražala osebnega mnenja in z njim ni nameravala žaliti vpletenih. mo pod pogojem, da ga je avtorica poklicala v živo, četudi to ni bila običajna praksa oddaje. Zupanu je bilo zato odmerjenega precej več časa, kot so bile vnaprej posnete izjave ostalih sogovornikov. Novinarka je še dejala, da je sporočili obeh vpletenih povzemala kot verodostojni. Odvetnik Saza-sa Mitja Kocmut je v zaključnih besedah dejal, da navajanje pogojnikov ne izključuje kaznivega dejanja ter da iz članka ni mogoče razbrati, da je bila sporna izjava povzetek sporočila za javnost, medtem ko je Zidar Klemen-čičeva trdila, da je novinarka ravnala, kot ji narekuje 2. člen Novinarskega kodeksa ter da iz člankov drugih medijev izhaja, da se je Zupan izogibal stikom in novinarskim vprašanjem. Namen pisanja torej ni bilo zaničevanje vpletenih in izražanje osebnega mnenja avtorice, temveč obveščanje javnosti. Da je zasebna tožba brez podlage, je ugotovil tudi senat, ki je Petkovo oprostil. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Na regionalni cesti Dram-lje-Žiče je v petek vinjen češki voznik povzročil prometno nesrečo. S tovornim vozilom, na katerem so bile naložene litoželezne peči, je zgr-mel s ceste. Voznik je bil pod vplivom alkohola, alkotest mu je pokazal kar 1,19 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Istega voznika so zaradi cestnih kršitev že dan prej obravnavali ljubljanski policisti, ki so mu izdali plačilni nalog in vzeli dokumente. Češki voznik je tre- nutno pridržan, zoper njega bosta sledila obdolžilni predlog in privod na sodišče. Cesto so odprli v soboto zvečer. Do petka so na našem območju pridržali že 103 pijane voznike. Večkratnemu kršitelju, 61-let-niku z območja Celja, so zasegli tudi osebno vozilo. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti konec tedna pridržali 25 voznikov. Med njimi tudi 21-letno žensko, ki je povzročila prometno nesrečo z materialno škodo. Preizkus z alkotestom ji V SPV vseeno srednješolci? Že od decembra deluje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Celje v drugačni sestavi. Pisali smo že, da je v svetu zdaj devet članov, med njimi sta predstavnika javnega potniškega prometa. Prvi je predstavnik Izletnika Celje, drugi je iz sekcije taksistov. Čeprav je med člani tudi zastopnik celjskih vrtcev, v svetu ni na primer predstavnika srednjih šol. Znano je, da se mnogo srednješolcev že vozi v šolo z motorji in avtomobili. Na celjski občini so na naše vprašanje, zakaj ni v svetu nikogar s strani srednjih šol, odgovorili, da imajo srednje šole možnost sodelovati v vseh preventivnih akcijah in so na večje prireditve tudi vabljene, zavest o varnosti v prometu pa £ o u <ù u O "C ® C o je pokazal 0,82 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Najvišjo ugotovljeno stopnja alkohola so policisti izmerili v Šentjurju, in sicer vozniku doma z območja Slovenske Bistrice. Znašala je 1,50 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali po starem tri promile. Od petka do nedelje so laški, velenjski, mo-zirski in policisti Postaje prometne policije Celje zasegli sedem vozil. SŠol Foto: PU Celje je treba uvesti predvsem v vrtce, kjer se vzgoja začenja. Izvedeli pa smo, da je Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje pred dnevi na občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že poslalo pobudo, da se v svet vključi tudi predstavnik srednješolcev. SŠol 20 lASVETI NOVI TEDNIK Osteoporoza ■ v ■ ■ ■ ■ ■ in življenje z njo Gibanje, vitamin D in kalcij svetujemo zdravim ljudem za preventivo osteopo-roze, tistim z osteopenijo (predstopnjo osteoporoze, op. p.) in osteoporotičnim bolnikom. Bolniki, ki jemljejo zdravila proti osteoporozi, potrebujejo zraven tudi kalcij in vitamin D, ki sta gradnika za nastanek nove kosti. Pomanjkanje vitamina D je namreč neodvisen dejavnik tveganja za zlom kolka. Če ustrezno zapolnimo zaloge tega vitamina, se poveča absorpcija kalcija iz črevesa, kar dodatno zniža potrebo po kalcijevih nadomestkih. S telesno dejavnostjo pospešujemo obnovo kosti. Priporočamo gibanje, pri katerem se čuti teža telesa: tek, hoja, poskoki, ples, hoja v hrib ... Pri zelo starih ljudeh z veliko ogroženostjo za zlom je treba gibanje prilagoditi in predvsem preprečiti padce, pri katerih bi lahko prišlo do zloma. Če je ogroženost za zlom kolka velika oziroma je človek že padal, naj nosi ščitnike za zaščito kolka, ki zmanjšajo možnost zloma kolka pri padcu. Pomembna ustrezna količina vitamina D ... Vitamin D poskrbi za vsr-kanje kalcija in fosforja iz črevesja, brez teh se kost ne more krepiti. Posledice pomanjkanja vitamina D je pojavljanje padcev, manjša mišična moč, slaba mineralna kostna gostota in več zlomov. Na pomanjkanje tega vitamina pomislimo pri nepojasnjenih mišičnih bolečinah. Povzroča slabljenje nekaterih mišičnih vlaken, ki so odgovorna za hitre gibe. Te mišice so pomembne, ko se človek skuša ujeti pri padcu. V naši populaciji je ugotovljena prava epidemija pomanjkanja vitamina D. V hrani ga skoraj ne dobimo. Največ ga je v mastnih ribah, zelo malo v jajcih in mesu. Vsi, ki so se zdravili zaradi osteoporoznih zlomov, so imeli v krvi premalo vitamina D. Ljudem z manjšo mišično močjo, bolečinami v mišicah, negotovo hojo, ki pogosto padajo, predpišemo vitamin D, ki ga prejemajo prvi -X- mesec v dvojnem odmerku, da napolnijo zaloge. Odmerjamo ga lahko tedensko. ... in kalcija Kalcij je v kosti pomemben mineral, saj je v kosteh kar 99 odstotkov vsega kalcija. Treba ga je uživati v zadostni količini, da zadostimo potrebam. Te so pri ženskah po menopavzi in moških nad 65 let povečane in znašajo do 1.200 mg na dan. Kalcij je v mleku in mlečnih izdelkih, ki naj jih uživamo v manj mastni obliki, saj lahko mlečna maščoba dvigne holesterol. Najdemo ga še v ribah s kostmi, sadju in zelenjavi. Pogosto se bolniki bojijo kalcija, ki naj bi se odlagal v žilno steno, mišice ali ledvice. Ta strah je odveč. Nalaganje kalcija v žile in mišice je povezano z bolezenskim procesom, ki nima nobene povezave s količino vnesenega kalcija. Tudi bolniki z ledvičnimi kamni lahko in morajo uživati zadostno količino kalcija, le da morajo paziti na vnos tekočine. Pri njih naj bi bilo dnevno 2 litra urina in če so sicer zdravi, morajo torej spiti skoraj 3 litre tekočine. Hkrati naj nekoliko omejijo vnos soli in ne pretiravajo z beljakovinsko hrano. Bolnikom z osteoporozo priporočamo od 1.000 do 1.200 mg kalcija dnevno (hrana in nadomestki). Vsebnost kalcija v hrani: mleko in drugi mlečni napitki vsebujejo 120 mg Ca v 1 dcl, siri 100 mg Ca v 1 dag. Kalcijev karbonat, ki ga bolnik lahko dobi na recept, vsebuje 400 mg kalcija - tableto priporočamo raztopiti v pomarančnem soku ali vodi z dodatkom limone . Ali imam osteoporozo? To ugotovimo tako, da kostno gostoto izmerimo na ledvenih vretencih in enem kolku. Meritev je neboleča in nenevarna. Vendar pa merjenje še ni dovolj. Če je izvid povsem normalen, ste lahko nekaj let mirni, saj vas možnost zlomov kosti ne ogroža. Izmerek, ki je v območju osteopenije, obravnavamo individualno. Pomembno je, da se o takem izvidu posve- KUPON NOVEGA TEDNIKA V ambulanti na Jenkovi 20 v Celju ponujamo možnost meritev kostne gostote, ki je samoplačniška po ceni 36 EUR. S tem kuponom bomo do konca marca vsaki osebi, starejši od 55 let, ki ji bo meritev pokazala vrednost v območju osteoporoze, to meritev opravili brezplačno. Za meritev se lahko naročite na telefon 041 755-401. tujete z nekom, ki ta problem pozna. Če imate hkrati še kak dejavnik tveganja za zlom, je treba tudi osteope-nijo obravnavati zelo resno. Vse osebe z ugotovljeno os-teopenijo naj začno redno skrbeti za rekreacijo, uživati vitamin D in kalcij. Noben izvid, na katerem piše osteo-penija, ni normalen in je potrebno preventivno ukrepanje. Osteoporozo imam. Kaj pa zdaj? Kadar je izvid v območju osteoporoze, je potrebno zdravljenje. Danes je na voljo veliko zdravil. Za vsakogar je mogoče po posvetu najti primerno terapijo. Na Zdrava kost in kost potem, ko jo je načela osteoporoza. voljo so zdravila, ki jih odmerjamo dnevno, tedensko, celo letno v enem odmerku. Velikokrat predpišemo zdravilo, svetujemo in razložimo, pa vendar bolnik preneha z zdravljenjem. Tudi več- je študije v svetu kažejo, da čez leto ogromen delež ljudi preneha z zdravljenjem. Za uspešno preprečevanje zlomov je nujno redno in večletno zdravljenje. Bolnik, ki se zaveda možnosti in usodnosti zlomov, bo zdravljenje sprejel kot dobrodošlo pomoč na poti skozi življenje. Zato je dobro o svojem zdravju in bolezni vedeti čim več. DARJA GAŠPERLIN DOVNIK, dr. med. PRAV(N)I KORAKI Delitev premoženja ob ločitvi Vprašanje: Z možem sva zgradila novo hišo in oba v gradnjo vložila približno enak delež sredstev in dela. V zakonu imava tri polnoletne otroke in enega mladoletnega. Za mladoletnega mož plačuje preživnino. Na podstrešju hiše si je sin z družino uredil svoje stanovanje, vhod je skupen. Oktobra 2009 sva se z možem sporazumno ločila. Zanima me, kako naj pričnem postopek razdelitve premoženja, ker vztrajam, da dobim polovico skupaj ustvarjenega premoženja (polovico hiše v naravi ali denarju). Ali lahko moja izselitev iz hiše kakorkoli vpliva na razdelitev premoženja? Ali se mora mož nujno strinjati z mojo izbiro cenilca (cenilec je sodno zaprisežen)? Ali sem upravičena do povrnitve stroškov postopka (imam majhne dohodke)? Odgovor: Zakon o zakonski zvezi in družinski razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) v 64. členu določa, da sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema v skladu z določbami tega zakona in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Navajate, da sta se z možem sporazumno ločila, zato sklepam, da sta pri pristojnem sodišču podala predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. V skladu z zgoraj citiranim členom ZZZDR bi morala takemu predlogu med drugim priložiti tudi v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja. V primeru obstoja takšnega sporazuma lahko proti bivšemu možu takoj pričnete postopek izvršbe, v kolikor vsebine sporazuma ne spoštuje in ga ne želi izpolniti po mirni poti. To storite z vložitvijo predloga za izvršbo pri pristojnem sodišču. Iz nadaljevanja vprašanja pa hkrati izhaja, da vztrajate pri pridobitvi polovice skupaj ustvarjenega premoženja, t.j. polovici hiše v naravi ali denarju, zato sklepam, da z bivšim možem o delitvi premoženja niste sklenili sporazuma. Razveza zakonske zveze brez tovrstnega sporazuma bi bila možna zgolj na podlagi tožbe Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. za razvezo zakonske zveze, ki jo pri pristojnem sodišču poda kateri izmed zakoncev. Ker iz opisa ni dovolj jasno, ali ste sporazum sklenili ali ne in kakšna je njegova morebitna vsebina, bom podala še odgovor za primer, ko sporazum iz 64. člena ZZZDR ni sklenjen. V tem primeru ostane še zmeraj nerešeno vprašanje ob- sega, deležev in delitve skupnega premoženja. O tem se lahko zakonca sporazumeta sama in opravita delitev izvensodno. V kolikor obstaja soglasje o obsegu skupnega premoženja in višini vajinih deležev, sporna pa je le delitev (npr. ali fizična ali civilna delitev, kateremu izmed vaju se dodelijo posamezne stvari itd.), lahko predlagate razdelitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku. O tem odloči sodišče glede na potrebe udeležencev in glede na njihove upravičene interese na posameznih stvareh, kot izhajajo iz zakona ali iz namena posameznih stvari. V kolikor o obsegu skupnega premoženja in višini vajinih deležev nista soglasna, je potrebno oboje šele ugotoviti oz. dokazati. Sodišče bo v tem primeru nepravdni postopek prekinilo in vas ali bivšega moža napotilo na pravdo. V pravdnem postopku sodišče ugotovi, katero premoženje spada v skupno premoženje in kolikšni so vajini deleži. ZZZDR v 59. členu določa, da se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokaže-ta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Upošteva se dohodek, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del itd. Po pravnomočnem zaključku pravdnega po- stopka se nadaljuje nepravdni postopek, v katerem sodišče skladno z odločitvijo o obsegu skupnega premoženja in višini deležev odloči o delitvi skupnega premoženja. Izselitev iz hiše za ugotavljanje deleža in njegove višine ni ključnega pomena, a priporočam, da premoženjska razmerja z bivšim možem uredite čim prej in še pred izselitvijo, v kolikor je to mogoče. V izvensodnem sporazumnem reševanju se bosta s cenilcem in cenitvijo zagotovo morala strinjati oba. V primeru sodnega spora in kasneje delitve skupnega premoženja v nepravdnem postopku pa imata oba kot stranki možnost izjaviti se o cenitvi in nanjo podati pripombe. V zvezi s povrnitvijo stroškov priporočam, da pri pristojnem okrožnem sodišču vložite prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, o kateri odloči sodišče, upoštevaje vaše celotno premoženje. Ob sprožitvi sodnih postopkov lahko dodatno predlagate tudi oprostitev, odlog ali obročno odplačilo plačila sodnih taks in predujmov, o katerem bo v skladu z Zakonom o sodnih taksah odločalo sodišče. Glede na zahtevnost in kompleksnost zadeve ter postopkov ocenjujem, da boste postopek težko vodili sami, zato v vsakem primeru priporočam, da za pomoč angažirate pravnega strokovnjaka. PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. NASVETI KUHAJMO SKUPAJ Zelenjava je zdrava Na zelenjavo se spomnimo, ko je za nami obdobje obilno obloženih miz, ko smo se že preobjedli pretežke in premastne hrane in želimo nekaj lahkega. Za mnoge je zelenjava le dekoracija na krožniku, ki na mizo pospremi hrano, ki jo imamo radi. A priznajte, da se zlahka pustite zapeljati živim barvam zelenjave, le idej zmanjka, kako vse skupaj pripraviti. Najbolj priporočljiv način je kuhanje ali soparjenje, cvrtju se raje odrečemo, da v maščobi ne utopimo vseh vitaminov in mineralov, ki jih vsebuje zelenjava. V oddaji Kuhajmo skupaj smo vam na Radiu Celje v sredo predstavili nekaj receptov, precej pa jih bo- ste našli tudi v Kuharskih bukvah slovenskih gospodinj. Kuhana zelenjava Sestavine: mešana zelenjava po želji - npr. korenje, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, sol, poper, olje, maslo, kisla smetana, drobtine Priprava: Zelenjavo najprej očistimo in narežemo. Pri kuhanju se držimo vrstnega reda - najprej trša zelenjava, predvsem tista, ki raste pod zemljo, nato ostala. V hladno vodo damo tako kuhati npr. korenje, pustimo, da zavre in dodamo še ostalo zelenjavo. Skuhamo jo tako, da je še čvrsta ob posku-šanju, ne sme pa se razkuha- ti, saj lahko potem naredimo le še zelenjavno kašo ali osnovo za kremno juho. Ko je zelenjava kuhana, jo ohladimo z mrzlo vodo, lahko ji dodamo tudi ledene kocke, da čimprej prekinemo proces kuhanja in mehčanja. Naprej je priprava odvisna od želja in okusa. Zelenjavo solimo, popramo, prelijemo pa jo lahko z oljem, s stopljenim maslom, kislo smetano, ki ji lahko dodamo nasekljan peteršilj ali drobnjak, ali pre-praženimi drobtinami. Košarice iz paprik (recept poslušalke Milice) Sestavine (za 4 osebe): 8 zelenih paprik, 200 g šam- pinjonov, 60 g suhe slanine, 2 čebuli, 3 jajca, sol, poper, rdeča paprika, 2 žlici vegete, malo sesekljanega peter-šilja, 2-3 žlice olja, 6 žlic sladke smetane, 40 g margarine. Priprava: Paprike izdolbe-mo in jih 5 minut kuhamo v slani vodi. Posebej prepraži-mo čebulo, slanino in narezane gobe, jih začinimo in prelijemo z razžvrkljanim jajcem. Pustimo, da jajca zakrk-nejo in s tem nadevom napolnimo paprike. Zložimo jih v pekač in jih prelijemo s sladko smetano, pomešano s poprom in rdečo papriko. Paprike pečemo približno 30 minut. Ponudimo jih s solato. NL, foto: GrupA »Če zelenjava ne zraste na domačem vrtu, jo je treba izbrati na tržnici,« pravi Tanja Gobec iz šentjurskega zavoda Etno-Eko. ROŽICE IN CAJCKI Stranski učinki zdravilnih rastlin (1) Večino priznanih zdravilnih rastlin lahko uporabljamo mirne duše, če seveda upoštevamo svetovane odmerke in z njimi ne pretiravamo. Kljub temu vsako zelišče ni primerno za vse, zlasti nosečnice naj se večini izogibajo. Nekatera zelišča povzročajo stranske učinke, zato se pred uporabo vedno po-zanimajmo, katero nam lahko koristi in kateremu se je bolje ogniti. Z zdravilnimi rastlinami lažje premagamo bolezen in spodbudimo naravno težnjo našega telesa, da bi bilo čim prej spet zdravo. Zdravilna zelišča naj bi uporabljali pri preprečevanju, lajšanju predbo-lezenskih znakov in težav s kroničnimi boleznimi ter v obdobju okrevanja. Večina ne more pozdraviti akutnih obolenj. Bolniki z akutno boleznijo ali poškodbami, hudo bolni in tisti, ki ne okrevajo tako hitro, kot bi morali, ne smejo v nobenem primeru nadomestiti obiska pri zdravniku z uporabo zdravilnih rastlin. Za odpravljanje težave ali bolezni je treba uporabiti pravo zelišče. Najbolje se je odločiti za preizkušena zelišča, predvsem tista, ki imajo blag učinek na zdravje in tudi po daljšem uživanju ne povzročajo stranskih učinkov. Pri tem je treba upoštevati predpisane količine in čas uporabe. Vsa zelišča, ki imajo močnejši učinek ali povzročajo stranske učinke, uporabljamo le pod nadzorom zdravnika. Pri tem 8 - 12 kg m Dr. PIRNAT J2/252 32 55,01 /519 35 m www.pirnat.si Piše: PAVLA KLINER nam naj bo v oporo Odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin, v kateri so le-te razdeljene v tri skupine. V prvo sodijo blaga zelišča, za katere veljajo pravila in predpisi o hrani, v drugo so uvrščene rastline z možnimi stranskimi učinki, v tretjo pa rastline z močnim učinkovanjem. Zadnji dve skupini naj bi uporabljali le pod zdravniškim nadzorom. Previdno pri uporabi gabeza. Če rastline nabirate sami, jih morate res dobro poznati. Če je v vas le kanček dvoma, jo raje pustite na travniku, kot da se z njo zastrupite. Na tržnici lahko dobite vse mogoče. Svetujem, da se odločite za zelišča iz rok zanesljivega zeliščarja. Kakovost zeli je namreč zelo pomembna. To pomeni, da mora rasti v ustreznih razmerah, biti dobro posušena, pravilno embalirana ... Morda je prednost v lekarni kupljenih pripravkov v tem, da ugledni proizvajalci skrbno nadzirajo kakovost svojih pripravkov in jo redno preverjaj°. Neželeni učinki Seznanimo se z nezaželenimi učinki, ki jih lahko povzročajo določena zdravilna zelišča. Šentjanževka (Hypericum perforatum) lahko povzroči preobčutljivost za svetlobo, zato osebam s svetlo kožo med zdravljenjem s to rastlino odsvetujejo sončenje in obisk so-larijev. Čeprav je priznan rastlinski antidepresiv, se odsvetuje osebam, ki uživajo anti-depresive. Baldrijan (Valeria-na officinalis) je neprimeren za bolnike z nizkim krvnim tlakom, nosečnice in doječe matere. Pri otrocih uporabljamo dovoljene predpisane količine le krajši čas. Notranja uporaba arnike (Arnica mo-natana) se ne priporoča, če že, jo uporabimo v čajnih mešanicah z drugimi zelišči, denimo šentjanževko in baldrija-nom, vendar v zelo skromnih količinah. Arnike naj ne uporabljajo bolniki z ledvičnimi težavami in obolenji. Pri daljši uporabi na poškodovani koži (rane, odprte noge) lahko pride do kožnih poškodb z mehurčki ali nastanka ekcemov. Tudi pri večjih koncentracijah pogosto pride do toksičnih in alergičnih kožnih reakcij. Alkaloidi, ki jih vsebuje gabez (Symphytum officinale), so morebitne kancerogene snovi, zato strokovnjaki notranjo uporabo odsvetujejo. Pri zunanji uporabi na zdravi koži ni stranskih učinkov, a ti se lahko pojavijo pri poškodovani koži. Pripravkov iz listov gin-ka (Ginkgo biloba) ne smejo uživati nosečnice in doječe matere. Če uživate zdravila proti strjevanju krvi, se pred hkrat- no uporabo ginka posvetujte z zdravnikom. Ginko namreč še stopnjuje redčenje krvi, s čimer se poveča tveganje tako za notranje kot zunanje krvavitve. Zelo veliki odmerki brina (Juniperus communis) lahko razdražijo sečila. Ni primeren za bolnike z ledvičnimi obolenji. Rožmarin (Ro-smarinus officinalis) je neprimeren za nosečnice. Pripravkov ne smemo uporabljati pre- dolgo in za splošno poživlja-nje. Med nosečnostjo se izogibamo tudi pripravkom iz šipka (Rosa canina) in vrtnice (Rosa centifolia), ker lahko vzdražijo maternico. Preveliki odmerki pripravkov iz poprove (Mentha piperita) in črne mete (Marrubium vulgare) slabo vplivajo na srce in lahko povzročijo motnje srčnega ritma. Nadaljujemo prihodnjič. Tudi čaji so lahko nevarni. RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za velike m male ffoâpodmje J' • / oamiel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR 0) B _ SI 0.S.ÍS 5 B 0) -■S s ^Kuharálte huh ve ulaganje, áLranjp.ua.nje in zamrzoi/anje živit O) . o je «5 sn JS S»« 3 « N Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh kniin v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovenje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: 22 INFORMACIJE - BORZA DELA NOVI TEDNIK VODNIK TOREK, 26. 1. 18.00 Galerija Riemer Slov. Konjice Kaligrafija samostojna razstava Klav-dije Simler 20.00 Celjski dom_ Sedef koncert sevdalink z elementi džez, klasike in flamenka 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Neskončni šteti dnevi tragikomična igra Andreja E. Skubica v izvedbi SNG Nova Gorica SREDA, 27. 1. 16.00 (in 18.00) Glasbena šola Celje_ Javni nastop nastopajo dijaki 1. in 2. ter 3. in 4. letnika srednje stopnje 18.00 Knjižnica Rogatec Literarni večer pogovor z Vladimirjem Ve-kićem ob izidu njegove nove knjige 19.19 Knjižnica Velenje Prikrivanje, zavajanje in e-pošta predavanje Miša Alkalaja o znanosti in politiki podnebnih sprememb 19.30 Kulturni dom Šentjur Lucija Čirović večer stand-up komedijantke CETRTEK, 28. 1. 18.00 Knjižnica Kozje 14. čitalniški večer gost - radijski voditelj Jure Sešek 18.00 Knjižnica Velenje Voda na tisoč in en način predavanje Maje Ahac o smotrni uporabi vode 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Kako? predavanje nadškofa dr. Marjana Turnška o svetopisemskih osnovah zakramenta sv. evharistije 19.00 Likovni salon Celje Landscape odprtje instalacije Maje Ho-došček 19.00 Galerija Velenje_ Likovne kolonije v Sloveniji okrogla miza o odnosu do likovnih kolonij v širšem kontekstu 19.00 Kulturni dom Šentjur Zmago Batina monokomedija Špas teatra v izvedbi Bojana Emeršiča 19.00 Knjižnica Laško_ Indonezija in Indija potopisno predavanje Petre Holz in Janeza Matosa 20.00 MC Patriot Slov. Konjice Literarni večer večer pripravlja literarno društvo Gnezdo 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Rok Žlindra koncert za abonma in izven - gostje Polkapuce KINO Spored za 26. in 27. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Alvin in veverički - družinska komična pustolovščina -sinhroniziran 18.00 Avatar - akcijska znanstvenofantastična pustolovščina 21.30 Avatar - akcijska znanstvenofantastična pustolovščina - 3D 16.40, 20.20 Jelenček Niko - animiran, sinhroniziran 16.05, 18.05 Knjiga odrešitve - akcijska pustolovska drama 16.15, 19.00, 21.25 Ljubezen, ločitev in nekaj vmes - romantična komedija 15.50, 18.20, 20.50 Mlada luna - domišljijski romantični triler 20.30 Planet 51 - družinska animirana pustolovščina - sinhroniziran 15.30, 17.30, 19.30 Princesa in žabec - animirana družinska komedija - sinhroniziran 16.00, 18.10, 20.25 Sherlock Holmes - akcijska pustolovska kriminalka 17.50, 20.40 V zraku - komična drama 16.20, 18.40, 21.00 legenda: vsak dan sreda - premiera SREDA, 27. 1. 18.00 Luise - Michel - drama ČETRTEK, 28. 1. 20.00 Luise - Michel - drama Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA DELAVKA V PAKIRNICI MESNIH IZDELKOV - M/Ž; PAKIRANJE MESNIH IZDELKOV, PREDPAKIRANEGA MESA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.2.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE MONTER SUHOMONTAŽNE GRADNJE, DELOVNO MESTO TEHARJE 12, CELJE - M/Ž; MONTER SUHOMONTAŽNE GRADNJE - KNAUF, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 27.1.2010; GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA SITER, ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, D.O.O., DRAMLJE 13 C, 3222 DRAMLJE FASADER - SLIKOPLESKAR - M/Ž; FASADERSKA IN SLIKO-PLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.2.2010; M3GRAD GRADBENIŠTVO TRGOVINA STORITVE D.O.O., GOSPOSVETSKA ULICA 3, 3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA MONTER SUHOMONTAŽNE GRADNJE - DEL. MESTO SE NAHAJA - TEHARJE 12, CELJE - M/Ž; MONTER KNAUF SISTEMOV NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2010; GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA SITER, ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, D.O.O., DRAMLJE 13 C, 3222 DRAMLJE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - VOZNIK - M/Ž; POPRAVILO, SERVISIRANJE VOZIL, VOŽNJA AVTOVLEKE, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 6.2.2010; AVTOHIŠA ŠKORJANEC, D.O.O. MARIBORSKA 115, CELJE; AVTOHIŠA ŠKORJANEC, D.O.O. PE, GAJI 42 A, 3000 CELJE AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2010; RO • SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE AVTOMEHANIK - VOZNIK KOMBIJA - M/Ž; DELO NA TERENU, PRELAGANJE TOVORA Z VILIČARJEM, POPRAVILO VOZIL; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.2.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK STRUGAR STRUGAR - M/Ž; STRUŽENJE OBDELOVANCEV PO NAČRTIH, TEHNOLOŠKIH PREDPISIH, UPRAVLJANJE RAZLIČNIH TIPOV OBDELOVALNIH STROJEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.1.2010; VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TRGOVSKI POTNIK - M/Ž; NALOGA TRGOVSKEGA POTNIKA JE PRODAJA KOZMETIKE ZA LASE PO FRIZERSKIH SALONIH IN POSPEŠEVANJE PRODAJE PO FRIZERSKIH SALONIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA NATAKAR NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE FRIZER FRIZER - M/Ž; DELOVNO MESTO JE V FRIZERSKEM SALONU MITJA V PLANET TUŠ CELJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.2.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA FRIZER V PLANET TUŠ CELJE - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA: STRIŽENJE, BARVANJE, FENIRANJE, PODALJŠEVANJE LAS ... ; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC PRODAJALKA V PE LAVA - M/Ž; PRODAJALKA V PE LAVA DELIKATESA IN GOSTILNICA, POSTREŽBA PO NAROČILU, PRIPRAVA NAREZKOV, DELO IN POMOČ PRI RAZDELJEVANJU DNEVNIH MENIJEV, DELO NA BLAGAJNI; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.2.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KOLES IN MOTORJEV V TRGOVINI V CELJU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.2.2010; POSREDNIŠTVO FRANC ČEPIN S.P., VENGUSTOVA ULICA 10, 3202LJUBEČNA PRODAJA AVTOMOBILOV IN OPREME - M/Ž; SAMOSTOJNA NABAVA IN PRODAJA DELOV IN OPREME VOZIL, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 6.2.2010; AVTOHIŠA ŠKORJANEC, D.O.O. MARIBORSKA 115, CELJE; AVTOHI-ŠA ŠKORJANEC, D.O.O. PE, MARIBORSKA CESTA 115, 3000 CELJE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA - M/Ž; POSLOVODJA V PRODAJALNI Z BELO TEHNIKO, AKUSTIKO, GOSPODINJSKIH APARATOV IN POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE POSLOVODJA - M/Ž; POSLOVODJA V PE LAVA SKRBI ZA KOMPLETNO POSLOVODENJE PE, UREJUJE NAROČILA, VODI IN KNJIŽI DOKUMENTACIJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.2.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE RAČUNALNIŠKI TEHNIK PRODUKTNI VODJA - M/Ž; VODENJE CELOTNEGA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA DOLOČENEGA PRODUKTA. NAČRTOVANJE, KOORDINIRANJE IN IZVAJANJE RAZVOJA. NAČRTOVANJE, KOORDINIRANJE IN IZVAJANJE PODPORE. NAČRTOVANJE, KOORDINIRANJE IN IZVAJANJE PRODAJNO MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.1.2010; ADAMSOFT D.O.O. PROGRAMSKA OPREMA, KIDRIČEVA ULICA 24 A, 3000 CELJE GRADBENI TEHNIK GRADBENI TEHNIK - M/Ž; DELO NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.2.2010; M3GRAD GRADBENIŠTVO TRGOVINA STORITVE D.O.O., GOSPOSVETSKA ULICA 3, 3000 CELJE INŽENIR METALURGIJE TEHNOLOG PROIZVODNJE VALJEV - M/Ž; IZDELOVANJE TEHNOLOGIJE FORMANJA IN LITJA VALJEV V SKLADU S TEHNOLOŠKIMI PREDPISI, OBLIKOVANJE PONUDB S PREDKALKULACIJAMI, ARHIVIRANJE TEHNOLOŠKE IN DRUGE DOKUMENTACIJE, IZDELOVANJE PLANOV FORMANJA IN ULIVANJA VALJEV; NEDOLOČEN ČAS, 30.1.2010; VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK POMOČNIK DIREKTORJA ZA PRAVNE ZADEVE - M/Ž; SVETOVANJE IN SAMOSTOJNA DELA NA PODROČJU INSOLVENČNIH POSTOPKOV, KADROVSKE ZADEVE, IZTERJAVA, PREGLEDI POSLOVANJA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.2.2010; ST. ING POSLOVNE STORITVE D.O.O., PREŠERNOVA ULICA 23, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST KOMERCIALIST OZ. VODJA MALOPRODAJE - M/Ž; ORGANIZACIJA DELA, PRIPRAVA PLANA, SKRB ZA REALIZACIJO PLANA ...; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 2.2.2010; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D., LAVA 8, 3000 CELJE UE LAŠKO AVTOMEHANIK MEHANIK TOVORNIH VOZIL - M/Ž; MEHANIK TOVORNIH VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2010; TLS, LOGISTIKA, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO MEHANIK TOVORNIH VOZIL - M/Ž; MEHANIK TOVORNIH VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2010; TLS, LOGISTIKA, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO VOZNIK VOZNIK KAMIONA S PRIKOLICO - M/Ž; PREVOZ TOVORA PO SLOVENIJI, PO DRŽAVAH ČLANICAH EU IN OSTALIH TRETJIH DRŽAVAH, POMOČ PRI NAKLADU IN RAZKLADU VOZILA, VOZNIK V CESTNEM PROMETU; DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 6.2.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA IN STREŽBA HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2010; BISTRO KRIŽIŠČE ZDENKA SIMONČIČ, S.P., OBREŽJE 5, 1433 RADEČE ELEKTROINŠTALATER SKLADIŠČNI MANIPULANT - M/Ž; IZVAJANJE MANIPULACIJE PRI PREVZEMU IN IZDAJI BLAGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.2.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA IZDELOVALEC V PROIZVODNJI HIDROIZOLACIJ - M/Ž; DELO NA PROCESNI LINIJI ZA PROIZVODNJO HIDROI-ZOLACIJSKIH TRAKOV, TOČENJE BITUMNA, IZDELAVA BITUMENSKIH IZDELKOV; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.2.2010; FRAGMAT TIM, TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA 77, 3270 LAŠKO DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA - M/Ž; KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV - MATERIALNO, SALDAKON-TI, GLAVNA KNJIGA, OBRAČUN PLAČ, OSNOVNA SREDSTVA, IZDELAVA BILANČNIH IZKAZOV, DAVČNI OBRAČUN, POROČILA ZA POTREBE POSLOVODSTVA. NEDOLOČEN ČAS, 5.2.2010; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA, TURIZEM, D.O.O., TOPLICE 10, 3272 RIMSKE TOPLICE UE MOZIRJE KUHAR KUHARICA - M/Ž; PRIPRAVA SLAŠČIC, POMOČ V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.1.2010; SLAŠČIČARNA POLONCA, POLONA BASTELJ S.P., SAVINJSKA CESTA 2, 3330 MOZIRJE VOZNIK VOZNIK - M/Ž; VOŽNJA TOVORNJAKA • ŠPEDICIJA S PRIKOLICO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2010; ZKZ MOZIRJE Z.O.O.; LASTNA PROIZVODNJA IN STORITVE, REČICA OB SAVINJI 61, 3332 REČICA OB SAVINJI UE SLOVENSKE KONJIC? VOZNIK VILIČARJA VILIČARIST - M/Ž; VOŽNJA VILIČARJA, NALAGANJE TOVORNJAKA, VOŽNJA LESA ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.2.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA GATERIST ( VODJA POLNOJARMENIKA) - M/Ž; ŽAGANJE LESA NA RAZLIČNE DIMENZIJE NA POLNOJARMENIKU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.2.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DISPONENT - M/Ž; ISKANJE PREVOZOV, KOMUNICIRANJE S POSLOVNIMI PARTNERJI, DOLOČEN ČAS, 60 ME- SECEV, 7.2.2010; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3206 STRANICE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) KAKOVOST IN KONTROLA V PODJETJU - M/Ž; NADZOR, DOPOLNJEVANJE IN VPELJAVA IZBOLJŠAV TER NOVIH STANDARDOV ZA IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI V PODJETJU ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.1.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE UE ŠENTJUR PRI CELJU~ VRTNAR VRTNAR CVETLIČAR - M/Ž; VRTNARSKA DELA V VRTNARIJI IN NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2010; PREVOZNIŠTVO - VRTNARSTVO VALNER STANISLAV VALNER S.P., VODRUŽ 1 A, 3230 ŠENTJUR MIZAR MIZAR - M/Ž; RAZREZ, ROBLJENJE, PREVZEM, OPTIMALIZACIJA MIZARSKIH PLOŠČ; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2010; SLOLES D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, DROFENIKOVA ULICA 5, 3230 ŠENTJUR VRTNARSKI TEHNIK VRTNAR CVETLIČAR - M/Ž; VRTNARSKA DELA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2010; PREVOZNIŠTVO - VRTNARSTVO VALNER STANISLAV VALNER S.P., VODRUŽ 1 A, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; IZVAJANJE ANKET NA PODROČJU ZAVAROVALNIŠTVA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ V PISARNIIN NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.2.2010; ZAVAROVANJA STRMČNIK, ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE IN OSEBNO FINANČNO SVETOVANJE, K.D., PRVOMAJSKA ULICA 29, 3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC TERENSKI ZASTOPNIK - M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO-NEGO-VALNIH IZDELKOV NA TERENU (PO GOSPODINJSTVIH), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC - M/Ž; PREVZEM, PRODAJA BLAGA, DELO NA RAČUNALNIKU; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2010; MINIMARKET BISTRICA OB SOTLI IVAN ZAKOŠEK S.P., BISTRICA OB SOTLI 12, 3256 BISTRICA OB SOTLI MIZAR MIZAR - M/Ž; DELOV PROIZVODNJI KUHINJSKEGA POHIŠTVA, DELO NA CNC STROJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.2.2010; PANLES TRADE, TRGOVINA D.O.O., TEKAČEVO 62 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC DIPLOMIRANA SOCIALNA DELAVKA - M/Ž; UVAJALNI IN INFORMATIVNI STIK PRED SPREJEMOM, SPREJEM VLOG, PRIPRAVA ZA ODLOČANJE, PRIPRAVA ODLOČB, SPREJEM IN POMOČ PRI VKLJUČEVANJU STANOVALCEV, VODENJE IN KOORDINACIJA POMOČI NA DOMU; NEDOLOČEN ČAS, 27.1.2010; COMETT DOMOVI D.O.O.; COMETT DOMOVI D.O.O., PODRUŽNICA PEGAZOV DOM, CELJSKA CESTA 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILEC ZELENJAVE - M/Ž; ČISTI ZELENJAVO ZA PREDELAVO IN PAKIRANJE, IZVAJA PRANJE IN SUŠENJE ZELENJAVE, TEHTA IN PAKIRA ZELENJAVO, ZLAGA ZABOJE NA VOZIČEK IN V HLADILNICO, USTREZNO SKLADIŠČI IN SORTIRA ZELENJAVO; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 31.1.2010; VEGEPAK, PREDELAVA IN PAKIRANJE SVEŽE ZELENJAVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 56 B, 3320 VELENJE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2010; GZIM, INŽENIRING IN STORITVE, D.O.O., ŠALEK 89, 3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA POSLOVODJA TEKSTILNEGA ODDELKA - CENTER JAGER VELENJE - M/Ž; VODENJE TEKSTILNEGA ODDELKA, PRODAJA, NABAVA, PREVZEMI ... ; NEDOLOČEN ČAS, 1.2.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT MIZAR MIZAR - M/Ž; SPLOŠNA MIZARSKA DELA, MONTAŽNA TERENSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2010; MIZARSTVO - MONTAŽA, ADOLF REDNAK S.P., JANŠKOVO SELO 24 A, 3320 VELENJE KOMERCIALIST TERENSKI KOMERCIALIST - POSPEŠEVALEC PRODAJE - M/Ž; PRODAJA STREŠNE KRITINE, STREŠNIH OKEN, IZOLACIJE IN DRUGIH MATERIALOV ZA STREHE; NEDOLOČEN ČAS, 6.2.2010; CONECT PODJETJE ZA TRŽENJE DOMA IN V TUJINI D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE INŽENIR RAČUNALNIŠTVA SISTEMSKI INŽENIR - M/Ž; MSCE ALI VSAJ NAPREDNJE-ŠI MSCP. PREDNOSTI IMAJO KANDIDATI Z IZKUŠNJAMI IZ PODROČJA SISTEMSKE INTEGRACIJE IN MS PLATFORMI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.1.2010; TRENDNET D.O.O. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, ŠLANDROVA CESTA 6 A, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) REFERENT PRODAJE - M/Ž; SPREJEMA, ZBIRA IN OBDELUJE POVPRAŠEVANJA (TUDI IZ TUJINE), KOMUNICIRA IN VZDRŽUJE STIKE Z DOBAVITELJI, NAROČNIKI IN OSTALIMI PARTNERJI, TRŽI PROGRAM DELODAJALCA TER OPRAVLJA OSTALA KOMERCIALNA DELA; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.1.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU - M/Ž; ČIŠČENJE JARKOV IN POLAGANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2010; TT-KB GRADBENE STORITVE D.O.O., ČOPOVA ULICA 3, 3310 ŽALEC DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA DELA - M/Ž; BRUŠENJE, POMOČ PRI IZDELAVI POHIŠTVA, SESTAVLJANJE, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; IZKOPI, ZASIPI, NAKLADANJE NA ODPRTEM TERENU, NEDOLOČEN ČAS, 3.2.2010; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; UPRAVLJANJE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2010; TT-KB GRADBENE STORITVE D.O.O., ČOPOVA ULICA 3, 3310 ŽALEC VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ IN RAZVOZ TOVORA PO GRADBIŠČIH, NEDOLOČEN ČAS, 3.2.2010; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC - M/Ž; ENOSTAVNA DELA V SKUPINI, NEDOLOČEN ČAS, 3.2.2010; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) MONTER SUHOMONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; IZDELAVA PREDELNIH STEN, STROPOV, NEDOLOČEN ČAS, 5.2.2010; GRADBENI INŽENIRING VRSTOVŠEK, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., JURČIČEVA ULICA 7, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POSLOVODJA - TRGOVEC - M/Ž; OSEBA NA DELOVNEM MESTU TRGOVEC BO SKRBELA ZA ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA V TRGOVINI, POSPEŠEVANJE PRODAJE, NAVEZOVANJE STIKOV Z NOVIMI KUPCI, OBISKOVANJE STRANK NA TERENU, SKRB ZA KLJUČNE STRANKE; NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA VODJA POSLOVNE ENOTE - M/Ž; VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA VEČJE SKUPINE LJUDI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.2.2010; PANHYGIA ČIŠČENJE IN TRGOVINA D.O.O., ARJA VAS 101, 3301 PETROVČE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.2.2010; HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVLJE Z.O.O. GOTOVLJE, GOTOVLJE 71, 3310 ŽALEC NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 29.1.2010; A-L, GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., BRASLOVČE 26, 3314 BRASLOVČE KUHAR KUHAR-PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIC, MALIC TER OSTALE HRANE Z MENUJA, NEDOLOČEN ČAS, 29.1.2010; A-L, GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., BRASLOVČE 26, 3314 BRASLOVČE PRODAJALEC PRODAJALEC V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI - M/Ž; DELO NA BLAGAJNI, V DELIKATESI, ZLAGANJE BLAGA NA POLICE, VZDRŽEVANJE TRGOVINE; NEDOLOČEN ČAS, 1.2.2010; PAUER TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., BRA-SLOVČE, BRASLOVČE 26, 3314 BRASLOVČE GRADBENI TEHNIK GRADBENI DELOVODJA - M/Ž; VODENJE SKUPINE NA GRADBIŠČU, RAZPOREJANJE DELOVNE SILE, NEDOLOČEN ČAS, 3.2.2010; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC KOMERCIALIST TERENSKI KOMERCIALIST, POSPEŠEVALEC PRODAJE - M/Ž; PRODAJA STREŠNE KRITINE, STREŠNIH OKEN, IZOLACIJ IN DRUGIH MATERIALOV ZA STERHE, NEDOLOČEN ČAS, 6.2.2010: METROTILE SEE, TRGOVINA, INŽENIRING, STORITVE, PROIZVODNJA D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC INŽENIR ELEKTROTEHNIKE VODJA RAZVOJA - M/Ž; SODELOVANJE IN VODENJE RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJE NOVOSTI V PROIZVODNJO, ORGANIZACIJA PROIZVODNEGA PROCESA GLEDE NA CILJE IN POTREBE PODJETJA, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDBA CERTIFICIRANJA IN STANDARDIZACIJE PROIZVODOV, NAČRTOVANJE IN SKRB ZA NEMOTEN POTEK PROIZVODNJE, UKREPANJE PRI ZASTOJIH V RAZVOJU, PROIZVODNJI, PRESKRBI Z MATERIALOM SPREMLJANJE IN IZVAJANJE DELOVNIH NALOG Z NAMENOM DOSEGANJA EKONOMIČNOSTI IN KAKOVOSTI ISKANJE POTENCIALNIH NOVIH DOBAVITELJEV ZA DOSEGO BOLJŠE KAKOVOSTI IN ZMANJŠANJE STROŠKOV PROIZVODNJE VODENJE IN RAZPOREJANJE SODELAVCEV, SODELOVANJE Z IZVAJALCI DEL, ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI TER STRANKAMI ODGOVARJANJE IN NADZOR VSEH PROIZVODNIH PROCESOV POROČANJE DELODAJALCU O REALIZACIJI ZASTAVLJENIH CILJEV; NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ALI OGLASI - INFORMACIJE STAREJŠO stanovanjsko hišo, podkleteno, dvostanovanjsko, z izolacijsko fasado, ogrevanje olje-drva, z vso opremo vred in 40 a kmetijskega zemljišča (pred in za hišo), prodam. Plačilo v gotovini v enkratnem znesku. Kličite v popoldanskem ali večernem času po telefonu 4279-663. 307 KUPIM HIŠO, v Celju z okolico, kupimo. Hipoteka ni ovira, plačilo takoj. Telefon 041 601555. 148 PRODAM CITROEN Xara Picasso diesel 2.0 HDI, zelo ohranjen, nekaramboliran, prva lastnica, letnik 2003, srebrn metalik, z maksimalno opremo, prodam. Telefon 041 7 94-444. 291 OSEBNI avto Polo servo 75, letnik 1996, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 460-294. 293 AUDI A4 kombi, letnik 2009, 130 KM, 200.000 km, prodam. Telefon 041 66786 3. 288 ŽAGO Končar, za kosti, prodam 400 EUR. Telefon 051 688-885. 274 KROŽNO brano, 20 diskov, prodam za 400 EUR. Telefon 051 688-885. 274 CEPILEC na sveder prodam za 200 EUR. Telefon 051 688-885. 274 ZETOR 72-45, letnik 1992, s snežnim plugom Riko Ribnica, prodam. Telefon 041 736-248. 309 ODDAM POSLOVNI prostor, v Celju ob Mariborski cesti, med Planetom Tuš in Sparom, možno za več različnih dejavnosti, dajemo v najem. Telefon 041 262-063.195 J KUPIM PRODAM PRODAM PLUG za ravnanje zemlje, desko za pluženje, spredaj, hidravlični dvig, za Tomo Vinkovič 419-421, prodam. telefon 041 569-362. 232 FRANKOLOVO, Sojek. Prodamo starejšo hišo, plačilo možno pol sedaj, pol na obroke na 5 let. Telefon 041 876-316. 192 MESTINJE. Gradbeno parcelo, starejša hiša, vsi priključki, ob cesti, prodam. Telefon 041 765-345, Slavko. p POČITNIŠKO prikolico v avtokampu na otoku Lošinj in hišo v Vezovju, 7 km iz Šentjurja, prodam. Telefon (03) 7817004, 041 866-765, 041 924-866. 277 STANOVANJE v Celju kupimo. Plačilo takoj, hipoteka ni ovira. Telefon 041 601-555. 148 STANOVANJE ali staro hišo z vinogradom, do 40.000 EUR, Celje z okolico do 20 km, kupim. Telefon 031 400-673. 5097 ODDAM STANOVANJE v hiši, 70 m2, lokacija Trnovlje, oddam. Telefon 051 688-885. 274 GOTOVINSKI KREDITI! i zaposlene I i upokojence H!TRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. I JiWilïl tudi 'etnik2010 4 J.VV.l M * i-i s prilogo TV-OKNO! ^ * ^ J Vsak potok 48 barvnih sirani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. mmm Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika OPREMLJENO dvosobno stanovanje, v centru Celja, oddam. Kličite po 15. uri, telefon (03) 5461-098 ali 031 662864. 283 MANSARDNO stanovanje, v hiši, v okolici Laškega, z možnostjo obdelave vrta, oddam v najem. Telefon 040 840-441. 285 ENOINPOLSOBNO stanovanje, v celoti opremljeno, 1. nadstropje, v Ul. bratov Vošnjakov 10, Nova vas, velikost 42 m2, oddamo v najem. Telefon 040 725-191. 286 CELJE, Nova vas, novi bloki. Stanovanje, 56 m2, zelenica 42 m2, parkirno mesto v garažni hiši, opremljeno, oddam. Cena najema 400 EUR. Telefon 041 723-706, Income, Marko Novak, s. p., Rimska cesta 2 a, 3270 Laško. n CELJE. Oddam enosobno stanovanje, opremljeno, vsi priključki. Telefon 031 684-600. 306 ENOSOBNO stanovanje, v Celju, delno opremljeno, bližina centra, parkirišče, akontacija + stroški, oddam. Telefon 041 774-95 9. 314 CELJE. Oddam obnovljeno, lepo opremljeno manjšo enoposteljno sobo ženski ali moškemu za 160 EUR na mesec s stroški + 100 EUR varščine. Nudim pogodbo in prijavo. Telefon 041 836-156. p NAJAMEM PROSTORNEJŠE tri ali večsobno in opremljeno stanovanje, v Celju, najamemo. Telefon (03) 491-4500. n PRODAM PEČ Ferotherm, za centralno, 35 Kw, malo rabljeno, brez bojlerja, prodam. Telefon 041 277-618. 304 KUHINJO prodam po ugodni ceni. Telefon 041 263-493. 311 HLADILNIK, zamrzovalno skrinjo, omaro, pralni, sušilni stroj, TV, mizo, 6 stolov, štedilnik, kuppersbusch, prodam. Telefon 040 869-481. 315 GRAD PRODAM BUKOVA drva prodam. Telefon 5797-024, 041 254-663. 298 BRIKETE, visoko kalorične, čista bukev, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179. 301 PRODAM KUPIM Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. V S P O M I N 30. januarja bo minilo 5 let, kar nas je zapustil dragi sin, ati, brat, stric in boter SANDI SKRUBEJ iz Zadobrove Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Mama in vsi njegovi m PRODAM SENO v balah, kocke, prodam. Telefon 041 803-254. 279 SILAŽNE bale, kocke otave, pšenico, po 0,10 EUR, prodam. Telefon 031 480-884. 295 REFOŠK, souvignon, pinela in rose, vina s Krasa, prodam. Telefon 041 490-189.n PRODAM PRTLJAŽNIK za 4 pare smuči, za peugeot 206, prodam za 100 EUR. Telefon 031 772-8 48 . 278 TELICO, 400 kg, 12 m kompletnih bakrenih žlebov, vino, jurka in izabela, jabolčni kis, žganje in dve starejši harmoniki, prodam. Telefon 041 8 66-611. 287 PRALNI stroj, hladilnik, okroglo mizo s stoli ali brez, kolo, TV itd., prodam. Telefon 051 424-303. n PREPROST, iskren, osamljen moški hrepeni po zvesti, odkritosrčni življenjski sopotnici. Pišite! Telefon 041 229-649. Ž 9 BREZPLAČNA spoznavanja za mlajše ženske. Ostale plačujejo 19 EUR, moški od 45 EUR naprej. Zaupanje, p. p. 40, Prebold, telefon (03) 5726-319. Ž 8 31-letna, samska simpatična ženska, iz okolice Celja, vitka, želi moškega, lahko tudi s kmetijo, do 48 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 312 iJijTiiiuji IŠČEM delo kot voznik kombija ali dostavnega vozila. Sem izkušen, pošten in zanesljiv, iz okolice Celja. Telefon (03) 5738219, 041 841-934. 217 MOŠKI, star 56 let, iščem žensko za prijateljstvo ali kaj več. Telefon 041 877-045. 292 VITALEN, 49-letni moški išče gospo za občasna srečanja. Sem iz Konjic. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SREČANJA. 296 AKCIJA - tečaj enostavnega knjigovodstva le 108 EUR z DDV, 29. 1. 2010 v Petrovčah. Telefon 714-0181 ali www.rskader.si. Irena Paušer, s. p., Petrovče 136. 203 NUDIM pomoč in oskrbo na domu, tudi likanje in čiščenje. Telefon 040 229-039. Marta Babič, Pod gabri 7, 3000 Celje. 216 BREZPLAČNO bi pomagal kupcem stanovanj na Ljubljanski cesti 16 in 18 pri ugotavljanju napak in pomanjkljivosti ob prevzemu. Telefon 041 662-088. 283 RAČUNOVODSTVO, kakovostno in ugodno, za podjetja, s. p., društva in zavode, že 15 let. Telefon 041 635-789. Kalikonto, d. o. o., Mariborska 68, Celje; www.kali-konto.si. n wwiw.novitednik.com PRAŠIČA, 140 kg, 1,70 EUR/kg, prodam. Slovenska Bistrica, telefon (02) 8181991 ali 041 590-403. p PRAŠIČE, težke 30 kg, mesna pasma, prodam. Telefon 041 265-215. Š 55 PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 820-017. 303 BIKCA simentalca, 160 kg, prodam. Telefon 041 324-256. Š 57 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 5874 308 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Simona Brglez E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZLjSL K VAM, «-Ç t L ZJlk LAM, l/V-e-C t L Snežaku zaigrala dva glasbenika Snežaki, ki so nekakšen simbol zimskega veselja, so vseh velikosti, nekateri pa že kar pravi velikani. Enega takšnih je ustvaril tudi Joži Križnik z Vranskega. Znan je kot izvrsten harmonikar in šaljivec ter iskan muzikant, ki je doslej igral že na okrog 600 porokah. Po poklicu je sicer zidar, hkrati pa umetniška duša, kar se vidi tudi okrog njihove hiše, ki jo krasijo razne skulpture iz lesa, najdenega v naravi, ki jim je Joži dodal nekaj svojega. Kot zidar je marsikaj pravljičnega ustvaril tudi s kamnom. Tokratni snežak velikan, ki je visok okrog 4 metre, sicer ne bo dolgo obstal, bo pa ostalo nekaj, kar je spodaj, saj je Joži snežaka postavil na svojo leseno skulpturo, velikega lesenega polža. Ko je bil snežak izgotovljen, je bil to razlog za igranje. Pri tem se mu je pridružil Robi Zupan, sorodnik in vodja ansambla Zupan, ki je pred nedavnim zaokrožil 20-letnico svojega delovanja. DN V bližini Stanka Tirška (desno) živi harmonikar Darko Atelšek. Njegova harmonika se je, kako drugače, na tekmo pripeljala s sankami, Atelšek pa je, podobno kot na olimpijskih igrah v Lillehamerju, kjer je bil v slovenski delegaciji, gumbe na harmoniki brez težav zadel tudi z rokavicami. Lesene medalje za sankače Že res, da sankaško tekmovanje, ki so ga v nedeljo pripravili pri Tirškovih v Poljanah nad Rečico ob Savinji, po stažu ali po dolžini proge ne presega mnogih drugih, toda zagnanost sankačev, natančni ogledi prog in razmišljanje o taktičnih sankaških ukanah so po vsej verjetnosti podobni kot na največjih tovrstnih obračunih. Pri Tirškovih, po domače pri Pinterju oziroma na Že-ronicah, daleč naokoli znani domačiji, so sankači tekmovali že pred več kot tremi desetletji. Seveda je tekme večinoma krojila zima oziroma preprosta logika: če je bilo dovolj snega, so tekmo tudi izpeljali. »V začetku tedna, ko je bilo topleje, sem se že ustrašil, da bomo morali sankanje odpovedati. Na progo smo vozili sneg in si hkrati nenehno želeli mraz in debe- lejšo snežno odejo. No, pa smo vse dobili,« se je v nedeljo dopoldne prešerno smejal Pin-terski Stanko, daleč okoli znan tudi kot lovec, še bolj pa kot kuhar izvrstnega srnjakovega golaža. Tega v nedeljo ni manjkalo, občasno pa je kdo od obiskovalcev iz nahrbtnika potegnil kakšno drugo domačo dobroto. Sankači, več kot 30 se jih je spustilo po delno ledeni, skoraj kilometer dolgi progi, so seveda uživali. Tudi tisti, ki jih je v ovinku odneslo v celino, so dvakrat prisankali do cilja. Najboljši so bili nagrajeni z doma izdelanimi lesenimi medaljami, prehodni pokal je ostal v domači hiši, kar kaže, da je Stanko s hčerkama Moniko in Ano le malce treniral. Največ zanimanja je bilo za nagrado za deseto mesto. »Nekdaj je bila svinjska buča nagrada za predzadnje mesto, vendar so potem tekmovalci goljufali, da so si jo priborili. Zato je letos to nagrada za deseto mesto,« je razlagal Stanko številnimi okoliškim »firbcem«, ki so na Žeronice prišli brez sank. Tako tudi niso mogli odnesti glavne nagrade, super hitre sani, ki so jo izžrebali med tekmovalci. Seveda so bili pomembni rezultati, ampak večina se je tekmovanja v sankanju udeležila zaradi dobre volje in druženja, zaradi česar tekmo tudi organizirajo. US Za Jožija Križnika (levo) in Robija Zupana je lahko tudi snežak razlog, da raztegneta meh harmonike. Meíi mctuianti Začenja se sezona maturantskih plesov. Zato vas tudi letos vabimo k sodelovanju. Pošljite nam fotografijo svojega razreda in seznam vseh, ki so na njej. Objavili jo bomo v torkovi izdaji v rubriki Naši maturanti. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. FOTO TEDNA Foto: GrupA Zimsko sušenje perila Ima kdo večjega? Na sliki je verjetno največji sneženi mož v bližnji in daljni okolici, saj je visok okrog 10 metrov. Tako so se potrudili v družini Ropas, po domače pri Kapsu iz Merince pri Vranskem. MS