ČETRTEK, 20.NOVEMBER 2008 / ŠTEVILKA 783, LETO XVI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1 EUR SINCE 1984 GMD MILANIČ DUŠAN S.P. Tel: 64 21 190 in GSM:041 633 987 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 srnobil lko Dn\/oi nctlzoi lonona Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Kristanov trgi-tržnica Izdelki za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 - 15.00 1 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 Ena sama generacija je zapravila delo desetih Slavko Če me morda res ne spoznate, zdaj ko se me otroci več ne bojijo, se vam predstavim: jaz sem Slavko in vas vse skupaj vabim na požrtijo. Za dve dolgi leti las in neobrite brade, sem nekdanje vojaške kamerade spravil ob tri odojke in pol hekta vina, pa gajbo piva, če bo koga dajala kislina. Kaj bi Afganistan, Priština, Irak, da skleneš tako stavo moraš bit junak. Zato zdaj čakam na odlikovanje: Narodni heroj penzijske blagajne. (Mef) Še naprej nas bodo poznali po drogi. Žal ne po tisti, ki je v času sozdiranja v Izoli prigrabila Argo, Iris, Delamaris, Ribo in predvsem njihove stavbe in zemljišča. Pošteno je treba povedati, da sozd še ni imel lastninskih popadkov, so se pa ti pojavili takoj po osamosvojitvi in končalo se je tako, da je Izola za malo denarja prodala lastnikom Droge zemljišče v industrijski coni za gradnjo nove tovarne, ti pa so za velik denar prodali staro tovarno sredi mesta, ki je zdaj last ene od slovenskih bank. In to je ena tistih izolskih tovarn, ki so bile v resnici zelo moderne tovarne s poslovno politiko 21. stoletja, čeprav neuspešni gospodarstveniki skušajo dokazati ravno nasprotno. A ekonomija dobro ve, da je za uspešno poslovanje treba imeti prepoznaven proizvod, ki ga je moč prodati. In izolske tovarne so takšne proizvode že imele, a so jih, kot v posmeh ekonomski logiki, zavrgle ali prodale drugim proizvajalcem. Zato nekatere proizvode, ki so pred leti še dišali iz tovarne ob Dantejevi, zdaj proizvajajo nekje na jugu, igrače in modelčke vlakov verjetno nekje na vzhodu, v izolskih konzervah je jadranskih rib le za vzorec. Res je, Izola je vedno lepša, vse bolj poredko smrdi po ribji moki, diši po praženi kavi in izginile so kolone delavk in delavcev med tovarnami in mestom. Kaj pa smo dobili namesto tega? Pravzaprav nič. Tisti, ki so verjeli, da Izola lahko živi zgolj od turizma so se nedvomno ušteli. Hkrati smo z zemljišči ravnali tako, da so se nekateri obrtniki umaknili na Kras, ceno stanovanj pa spravili pod nebo in izgubili še veliko mladih družin. Še dobro, da so naši gospodarski strategi pozabili na podeželje in kmetijstvo, sicer bi refošk že proizvajali v Makedoniji. Sonca so privlekla obiskovalce v petek zvečer so v izolski galeriji Salsaverde pripravili razstavo zelo cenjenega slovenskega akademskega slikarja in pedagoga, Darka Slavca, ki tam razstavlja svoja fascinantna sonca. Vredno ogleda. Še zadnji sejem letos V soboto 22. novembra 2008 od 9. do 17. ure bo v parku Pietro Coppo in v okolici še zadnji letošnji sejem starin. Vremenarji napovedujejo oblačen dan, a brez dežja. rvi OTO MAXX ,_________ tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola AVTO CENTER nnn BANKA KOPER komunala izda - iso/a Obratovalni čas odlagališča PONEDELJEK-PETEK: 8.00 - 17.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO Dežurna služba V DELOVNEM ČASU-tel.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 Pogrebna služba (24 ur) tel.: 041/ 650 375 Sobotni obisk Predsednik republike obiskal srečanje slepih in slabovidnih intelektualcev Predsednik republike dr. Danilo Turk se je v soboto dopoldne s soprogo Barbaro Miklič Ttirk udeležil srečanja slepih in slabovidnih intelektualcev, ki je bilo v Izoli. Po končanem srečanju seje predsednik države sprehodil tudi po starem mestu in svetilniku in se pogovoril z nekaterimi slučajnimi mimoidočimi, ki so sončno soboto izkoristili za sprehod. Predsednik republike je v svojem pozdravnem nagovoru na srečanju dejal, da s soprogo že dolgo časa spremljata njihovo dejavnost. Dejstvo, da so med slepimi poleg pesnikov in pisateljev tudi slikarji in znanstveniki, po predsednikovih besedah dokazuje, da za ustvarjalnost in znanje ni ovir. Prav priložnost za ustvarjanje in senzibilnost, ki so jo razvili, slepim in slabovidnim omogočata, da nekatere stvari razumejo drugače in verjetno bolj globoko kot ostali, je poudaril. Ob tej priložnosti je predsednik omenil tudi Konvencijo o pravicah invalidov, ki tematske razprave esejista Mitje Čandra na temo »Toleranca in medkulturni dialog kot priložnost za vse«. Po končanem uradnem delu obiska, kjer sta predsednika pozdravila tudi izolski župan Tomislav Klokočovnik in podžupan Bojan Zadel, se je predsednik Turk s sodelavci odpravil še na sprehod okoli Izole. Občudovali so izolski svetilnik, ki jih je pozdravil s soncem in veliko | sprehajalci, nato pa so se sprehodili še | skozi ulice starega mesta in predsednik | je bil deležen primerne pozornosti Izo-$> lanov in kar nekaj jih je bilo, ki so ga ob s tej priložnosti tudi pozdravili in z njim £ spregovorili par besed. ur jo je državni zbor ratificiral letos, in poudaril, da gre za zavezujoč dokument, ki ga bo potrebno uresničiti. Da bi to dosegli, je potrebno razviti nove možnosti in priložnosti za rehabilitacijo, učenje, usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Vse to je tudi temeljna osnova za socialno varnost invalidov, je zaključil predsednik dr. Danilo Ttirk. Zbrane je nagovorila tudi gospa Barbara Miklič Turk in izpostavila pomen prostovoljstva, ki odlikuje tako slepe in sla- bovidne intelektualce kot celotno Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije. Opozorila je tudi na to, da je potrebno poskrbeti za vse pripomočke ter zagotoviti ustrezne pogoje za pridobivanje izobrazbe vseh invalidov, še zlasti slepih in slabovidnih, kajti s pomočjo sodobne tehnologije se lahko slepi povsem enakopravno vključijo v delo ter sami sebi zagotovijo socialno varnost. Predsednik republike in predsednikova soproga sta se v nadaljevanju udeležila Chevrolet! Trezno in preudarno do vašega novega jeklenega konjička Chevrolet vam ponuja resnično dober nakup tako mestnega Sparlo, novega Avea, praktičnega Lacettija, prostorne Tacume, uglajene Epice in športno-terenske Captive. Pridite v naše salone in se prepričajte! GET REAL CHEVROLET Bajc, d.o.o., Ajdovščina • Goriška cesta 75, 5270 Ajdovščina, Tel.: 05 36 44144, www.bajc.si Bajc, d.o.o., PE Nova Gorica • Industrijska cesta 5, 5000 Nova Gorica, Tel.: 05 330 4510, www.bajc.si Bajc, d.o.o., PE Koper • Sermin 7C, 6000 Koper, Tel.: 05 663 10 60, www.bajc.si Slike so simbolne. Emisije (g/km): 127 - 264. Poraba (mešani ciklus, 1/100 km): 5,2 -11,5. Naročnik: Avtocenter Bajc, d.o.o., Ajdovščina. Občinski svet Čeprav delovni osnutek proračunov za leti 2009 in 2010 še ni pripravljen, kaj šele usklajen, saj je še preveč neznank na strani prihodkov, pa je okvirno znano, da se bodo prihodki v letu 2009 gibali okrog 25 milijonov Eurov, zaželjenih odhodkov pa je zdaj za kakšnih 40 milijonov. Potem, ko bodo znani in zanesljivi prihodki se bo pri pripravljalcih predloga proračuna začelo mukotrpno krčenje zahtevkov oziroma želja proračunskih porabnikov, od občinske uprave do posameznih prosilcev. Prihodki za leto 2009 so v prvi vrsti odvisni od uresničevanja pogodbe med občino in darsom ter odkupa zemljišč panega materiala iz tunela, območje pričakovanega in potrebnega. Izdelo- za gradnjo hitre ceste, seveda pa bi pro- Šareda, kanalizacija v Kortah in še bi vaici proračuna so ta milijon že “urav- račun dobil več denarja z obračunanim se kaj našlo. notežili” tako, da se nekatere investicije komunalnim prispevkom za nekatere Toda, kaj lahko iz tega iztrži občina? ne bodo začele letos pač pa drugo leto. velike investitorje, vendar so njihovi V nekaj primerih sicer zemljišče lahko Vprašanje je ali bodo bili tako “uspeš- projekti v veliki meri odvisni tudi od proda (gradbišče hitre ceste pri Stavbe- ni” tudi v primeru, če dars ne bi podpi- sprejemanja prostorskih dokumentov niku) v glavnem pa lahko iztrži le ko- sai pogodbe za omenjeno vsoto, saj je v občini. To pa se lahko zavleče vse do munalni prispevek, ki bo sicer obraču- jasno, da tudi država nima denarja na konca naslednjega leta. V Izoli imamo nan po novem, vendar, ker povišanje ni odmet in dars pač skuša varčevati pri namreč kar nekaj lastnikov velikih ob- bilo sprejeto lani (večina svetnikov je lokalnih skupnostih, močij, ki trenutno »mirujejo«, nekateri pred slabim letom iz neznanega razloga Tudi v primeru izolske deteljice, ki bo zaradi nesprejetih prostorskih doku- glasovala proti sprejetju nove vrednosti odcep za Izolo, so trenutno pripravlje- mentov, drugi zato ker še iščejo prave točke) je občina izgubila tudi tukaj del ni plačati samo cestišče na deteljici, kupce, ki bi jim prodali vroči kostanj v prihodka in ga bo zdaj težko nadokna- medtem ko naj bi pešpot in kolesar- obliki zemljišč s padajočo vrednostjo, dila. ska steza ostali na plečih občine. Ta tretji pa ne vedo, kako bi zadostili neu- Na vprašanje ali bo Občina Izola pošlo- del dogovora je še odprt in obe strani radnim prostorskim usmeritvam izolske vala z izgubo v strokovni službi odgo- seveda upata, da bosta bolj zviti kot občine. varjajo, da se to ne bo zgodilo, ker bodo tista druga. Da gre za res velika območja je jasno, pač nekatere investicije zamaknili v Pred izolsko občinsko upravo so torej ko jih začnemo naštevati: trikotnik naslednje leto. Z darsom se sicer dogo- veliki izzivi, kako z malo denarja ure- pred Delfinom, Argolina, hladilnica, varjajo o tem, da bo odkupil zemljišča sničiti velike cilje. Resnici na ljubo je območje za pošto, Delamaris, Ladje- med Stavbenikom in hitro cesto, ki jih treba priznati, da so veliki cilji v glav- delnica, območje Rude, območje pod bo potreboval za gradnjo obvoznice, ki nem potisnjeni v kasnejša leta, kar je z bolnišnico, gradbišče hitre ceste, bo služila ob gradnji priključka nove in azvojnega vidika morda slabo a je v luči obrtna cona, industrijska cona, Liva- stare hitre ceste. Vrednost teh zemljišč aktualnih finančnih in gospodarskih de zahod, Kredo, trasa ceste Jagodje je ocenjena na dobrih milijon in pol razmer vendarle trezna odločitev. Šared, dolina kjer bo nasutje izko- Eurov, kar je približno milijon manj od dm Garažni hiši ne bo $ cvetjem postlano Javna obravnava predloga ureditve območja za pošto, kjer naj bi zraslo nekaj čez 100 stanovanj in velika podzemna garažna hiša je minila v znamenju nasprotovanj temu predlogu, ob številnih upravičenih pripombah pa ni bilo slišati niti ene izjave, ki bi se glasila: Izola potrebuje garažno hišo. Udeležba na javni obravnavi je bila številnejša od tiste, ki so jo pričakovali organizatorji, kar je nekoliko presenetljivo, saj je bilo že pred predstavitvijo jasno, da so nekateri zainteresirani posamezniki izvedli pravo mobilizacijo krajanov iz soseščine. Tudi zato se je predstavitev začela z zamudo in nekoliko preveč slabe volje, tako da je bilo v zraku ves čas čutiti premalo želje po spraševanju, ugotavljanju dejstev in dogovarjanju. Celotno dogajanje je spominjalo na podobno javno obravnavo predloga garažne hiše pri stari bolnici, le da so bili akterji tokrat zamenjani. Nekaj pomembnih zaključkov pa je bilo vendarle podanih predlagateljem dokumenta. V prvi vrsti gre spomniti na opozorilo, da bi morali še pred to obravnavo o dokumentu govoriti tudi na ravni krajevne skupnosti, ki je v tem primeru povsem zatajila. Poleg tega pa so bila na mestu načelna opozorila, da območja ne urejamo zaradi gradnje stanovanj, teh naj bi bilo nekaj več kot 100, ampak zaradi reševanja mirujočega prometa v Izoli. Zato je bila povsem na mestu tudi pripomba, da je treba jasno določiti najvišje možne gabarite stavb, saj takšna gradnja ne bi smela tako kruto zniževati kvalitete bivanja ljudi v soseščini. Seveda je treba natančneje določiti tudi načine pretoka vozil, prezračevanje in še marsikaj. Tudi ocenam geologov so krajani oporekali in opozarjali na nepredvidljivost terena. Predvsem pa se je ves čas skozi razpravo vlekla misel, da gre vendarle za preglomazen projekt sredi mesta in da bi bilo bolje, če bi pred mestom zgradili dvoetažno garažno hišo. Seveda bi se našli tudi nasprotniki takega predloga a teh v torek zvečer ni bilo na javni obravnavi. Predlagatelje čaka še zelo trdo delo. dm 2. izredna seja OS V torek, 25. novembra, se bodo na 2. izredni seji sestali izolski občinski svetniki in odločali predvsem o dopolnilu veljavnega načrta razvojnih programov za leto 2008 in o prodaji občinskih zemljišč za gradnjo hitre ceste. Dopolnitev načrta razvojnih programov je potrebna zato, ker je občina v poslovnem prostoru (Verdijeva ulica 10) naročila obnovitvena dela, ki so bila v proračunu za leta 2008 predvidena kot tekoča vzdrževalna dela. Med potekom samih gradbenih del pa se je pokazalo, da so le-ta obsežnejša kot je bilo planirano (izkazalo se je, da je zaradi grozeče podtalne vode potreben večji poseg in sanacija temeljev). Po obsegu ta dela dejansko spadajo v investicijsko vzdrževalna dela, ki morajo biti prikazana v veljavnem načrtu razvojnih programov Občine Izola. Vrednost izvedenih del na navedenem objektu znaša 52.894 EUR. Prerazporeditev je možna zaradi realizacije, ki je v občini nižja od načrtovane, še posebej pri investicijskem vzdrževanju stanovanj, kjer so bile predvidene obnove stanovanj na Smrekarjevi ulici st. 51 v višini 24.000,00 Eur ter na Smrekarjevi ulici št. 52 v višini 6.000,00 Eur, ki v letošnjem letu ne bodo izvedene. V načrt razvojnih programov je treba uvrstiti tudi investicijo v poslovni prostor v objektu na Veluščkovi ulici 2. Zaradi demografskega prirasta prebivalstva oziroma povečanega števila rojstev v zadnjih letih, povečanega povpraševanja staršev za storitve javnih vrtcev in drugih razlogov, je bilo za vpis v letu 2008/2009, v vrtcu Mavrica nujno potrebno zagotoviti dodatno igralnico ter na ta način omogočiti staršem sprejem letos vpisanih otrok v vrtec, z mesecem septembrom 2008. Zaradi navedenih razlogov so Društvo invalidov Izola, ki je imelo svoje prostore v objektu vrtca Mavrica, preselili v poslovni prostor na Veluščkovi ulici 2. Zaradi posebnih potreb članov Društva invalidov Izola, je bilo treba omenjeni poslovni prostor ustrezno preurediti. Vrednost investicije je v tem primeru znašala 27.976,15 EUR. Korte - Šared Šared bi se odcepil od Kort iz preventivnih razlogov Že zelo stara je zgodba o tem, da bo krajevna skupnost Jagodje Dobrava nekoč postala občina. Tudi če bi se to zgodilo bi ne bila najmanjša v Sloveniji, vendar se nihče tega ni nikoli lotil. Zato pa je nekoliko presenetila pobuda vaškega odbora Šareda za ustanovitev lastne krajevne skupnosti. Na občini tega ne komentirajo. KRAJEVNA SKUPNOST KORTE Datum: 19. 09. 2008 Zadeva: Pobuda za ustanovitev Krajevne skupnosti Šared Podpisani krajani KS Korte v skladu s 3. odstavkom 18. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, st. 100/2005-uradno prečiščeno besedilo) podajamo pobudo za ustanovitev Krajevne skupnosti Šared. OBRAZLOŽITEV 18. člen Zakona a lokalni samoupravi določa, da lahko pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij poda zbor krajanov ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine (tj. 5% oz. 87 volilcev od vseh 1732 volilnih upravičencev v krajevni skupnosti). Vaška skupnost Šared predstavlja zaokroženo celoto, ki se odlikuje po veliki povezanosti, bogatem kulturnem in družabnem življenju. Krajevna skupnost Korte, kateri Šared pripada, predstavlja s šestimi naselji in 2500 prebivalci preveliko osnovno enoto lokalne samouprave, ki ne more zaznavati potreb občanov in nanje reagirati. Vaščani Šareda so na zboru vaščanov dne 16. 09. 2008 izrazili prepričanje, da bodo naloge, ki jih področna zakonodaja in Statut Občine Izola nalaga krajevni skupnosti, lažje, boljše in racionalnejše opravljali v lastni krajevni skupnosti. Sledi 107 podpisov krajanov Šareda Razlogov za ustanovitev še ene krajevne skupnosti oziroma za delitev obstoječe KS Korte je seveda dovolj, če prisluhnemo le enemu od akterjev cepitve. Zato smo o razlogih za takšno pobudo in njenih morebitnih posledicah povprašali predsednika in podpredsednika KS Korte, Edija Gerbca in Marka Marancina. Prvi je Kortežan in seveda ni navdušen nad delitvijo KS, drugi je Šaredin in je eden od pobudnikov ustanovitve nove KS. Pogovora smo sicer opravili na različnih lokacijah, v roku dveh dni, torej ne ravno istočasno. A zaradi tematike, pa bližine delovanja obeh akterjev, smo se odločili, da jih bomo kot skupen pogovor tudi objavili. Saj so se njuni odgovori tako lepo dopolnjevali, da bi bilo škoda to izpeljati na drugačen način. - Kako ocenjujete pobudo za odcepitev Šareda od KS Korte? - E. Grbec: Osebno pobudo spoštujem in ji ne oporekam. Sami sicer menijo, da če bi krajevna skupnost ostala v takšni sestavi, kot je sedaj, do ločitve ne bi prišlo. - M.Marancin: Če bi ostalo tako, kot je, se ne bi odločili za to potezo. A vemo, kako je bilo pred dvemi, tremi leti, in tega resnično ne bi radi ponovili. A nikoli ne moreš vedeti. Skratka, to je dejansko preventivna poteza. Bi pa ponovno rad omenil, da je sodelovanje s predsednikom Edijem Grbcem na visoki ravni in daje tako, kot je sedaj, resnično dobro. “ - Toda, ali ne boste s tem, ko se bo Šared ločil od KS Korte, oboji izgubili na moči in pomenu? - E.Grbec.: Funkcija in pomembnost krajevnih skupnosti se vztrajno manjša. Za pobude krajanov pa je vedno manj posluha. Jaz jim pravim, da manjši kot bodo, manj vpliva bodo imeli. No, oni vidijo prednost v tem, da so kot del krajevne skupnosti zelo aktivni, in bi z odcepitvijo lahko bolje skrbeli zase. - M.Marancin.: Šared bo, ko bo sprejet zazidalni načrt, imel kakšnih 1000 prebivalcev več. S tem ne bi bil tako majhna krajevna skupnost, kot bi to lahko delovalo danes. Poleg tega pa menim, da bi dva glasova v svetu bila vsekakor bolj glasna, kot le en sam, pa čeprav bi bil ta večji. Več hrupa kot bi zganjali, več bi tudi dosegli. - E.Grbec.: Ja, če se bo zgodil zazidalec, se bo priselilo kakšnih 1000 ljudi. Pa počakajmo, kako bo, in bomo nato ugotovili, kako naprej. Je pa nerealno pričakovati, da če smo, na primer, do sedaj dobili, recimo, 10.000 euro za podeželje, od tega pa smo jih namenili 2.000 euro Šaredu, da bi zdaj oni dobili svojih 8.000 eur, ker bodo postali KS. Sredstva so tolikšna , kot so. Ne vem, če se tega tudi zavedajo. - In kakšne bi še lahko bile težave ob tej cepitvi? - E.Grbec.: Najprej ta, da bi Šared postal kot nek otoček sredi KS Korte, saj se Ba-redi ne bi priključili Šaredu, tukaj pa so še Cetore in tako naprej. A to je bilo jasno od samega začetka, in konec koncev, zdaj ni nič kaj drugače. Poleg tega je obstajala tudi ideja, da bi se del KS Jagodje priključil k nam. Ključ vsega je torej v sodelovanju. - Torej, kdaj bi do te cepitve prišlo, če bo? - M.Marancin.: Kmalu bodo volitve, in to se mi zdi primerno obdobje. Mi smo svojo pobudo že naslovili na Občino, a od tam ni še nobenega glasu. Neuradno smo slišali, da se sicer neka[pogovarja-jo, a to je samo neuradno. Čakamo, da bo zadeva prišla na dnevni red. - E.Grbec: Čez dve leti bodo volitve, zato bi Šaredini radi izkoristili to obdobje, da bi to izpeljali. Kot sem že nekajkrat poudaril, jih spoštujem in spoštujem njihovo idejo, tako kot tudi to, da so zbrali preko sto podpisov za to, da bi to izpeljali. Ne bom jim metal polen pod s noge (Edi Grbec je obenem tudi svetnik | op.n.j, bi pa rad, da še malo razmislijo o tem. Torej, argumenti so si podobni, zaključki so različni, a prepričani smo, da bodo nekako le prišli do rešitve, ki bo najboljša za večino. In če jim bo to, zahvaljujoč dobri komunikaciji tudi uspelo, jih bomo prosili za recept, saj je bilo v Izoli v zadnjih letih te komunikacije vedno premalo. Aljoša M. OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA KABINET ŽUPANA - UFFICIO DEL SINDACO Reakcije Šaredini zahtevajo več časa Izvoljeni Odbor za usklajevanje prostorskih aktov za naselje Šared in krajani ostro protestiramo na odločitev županstva občine Izola, zaradi predstavitve projekta DARS »nasutje Šared«, ki bo v zadružnem domu v Kortah. Vabilo smo prejeli v sredo 19.11.2008 za sestanek s sklicem v četrtek, 20.11.2008 ob 18. uri. O nameravani predstavitvi omenjeni odbor ni bil obveščen ali kontakti-ran. Sklic ni v skladu z običajno prakso zakonitih sklicev tovrstnih srečanj, ki imajo za vse krajane trajne in nepredvidljive posledice. Vsi eventuelni dogovori ali stališča sprejeta na tem sestanku - ki zaradi načina sklica ne more biti kategoriziran kot »javna obravnava«,- bomo smatrali za nelegalne in nezakonite. Zahtevamo ponovni sklic predstavitev v razumnem roku vsaj osem dni, da se je lahko udeleži čimveč krajanov KS Korte. Ne moremo se izogniti prepričanju, da je cilj sklica pogovora v tako kratkem roku namenjen čimbolj skromni udeležbi prizadetih. Na tako izsiljevanje kogarkoli pa krajani ne pristajamo! Šared 19.november 2008 VABILO Vljudno vas vabimo na predstavitev projekta »nasutje Šared«, kot deponije trajnih viškov izkopnega materiala, ki bo: V četrtek 20. 11. 2008 Ob 18. uri V zadružnem domu Korte Predstavitev bosta podala predstavnika DARS in DDC. Projekt odlaganja izkopnega materiala na nasutju Šared je za občino Izola, še posebej pa za njeno zaledje zelo pomemben, saj bo končni rezultat tega projekta nova cesta Jagodje - Šared. Možni problemi povezani s tem projektom so vezani na dinamiko izgradnje tunela, prav tako pa krožišča v Jagodju, od česar je odvisna smer zasipanja deponije. Zaradi možnih težav in prednosti ki so povezani s tem projektom, je tema gotovo dovolj pomembna in zanimiva ter upamo, da se boste predstavitve udeležili. Lep pozdrav. - M.Marancin.: Pa saj to ne bi bila nobena težava. Ja, dejstvo je, da bomo morali sodelovati, če bomo hoteli kaj doseči. Župan dr. Tomislav Klokočovnik Krajinski park Krajinski park Strunjan mora biti priložnost, ne pa ovira Tako pravi Marko Starman, donedavni državni sekretar v službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki gaje vlada imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda Krajinski park Strunjan. Velik del parka je tudi v naši občini. Krajinski park Strunjan zajema dokaj obsežen del piranske in izolske občine, vse od solin pa do podbelvederja in od hotela Belvedere do strunjanskega križišča. Toda, čeprav je bil med krajinske parke uvrščen že leta 1990 se od takrat ni zgodilo prav veliko. Bolje rečeno - nič. Prvi pravi korak je tako dejansko prihod vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda, ki bo formalno zaživel šele v teh dneh, ko so sestavili tudi oba organa javnega zavoda, svet zavoda in strokovni svet. Marko Starman je bil do pred kratkim državni sekretar v službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pred tem pa je bil zaposlen tudi v Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za okolje in prostor. Potem ko ga je vlada razrešila z mesta sekretarja ga je istočasno imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda Krajinski park Strunjan. Glede na to, da gre za domačina mu področje ni neznano, z izkušnjami iz Ministrstva za okolje in prostor pa ima kar dobro podporo tudi obeh občin, ki na svojem zemljišču “gostita” krajinski park. - Krajinski park je nekakšna naravovarstvena sirota tega območja. Vsi vemo, da obstaja, da je na tem območju marsikaj prepovedano, vendar je bilo konkretnih aktivnosti v zvezi z urejanjem življenja v parku bolj malo. Bo zdaj bolje? - Upam, da smo naredili korak naprej k urejanju številnih vprašanj v zvezi s krajinskim parkom Strunjan. Seveda samo imenovanje direktorja ne pomeni veliko, če ta ne vloži vsega svojeg znanja in izkušenj ter išče sodelavce tako v stroko kot med ljudmi, ki živijo na tem območju. Res pa je, da ljudi, ki živijo v parku ne moreš zgolj omejevati, ne da bi jim ponudil neke dodatne priložnosti. Zato pripravljamo po vzgledu na praznik kakijev v Strunjanu nekakšno celoletno aktivnost s takšno vsebino. Zamišljamo si, da bi nekje v Strunjanu, dovolj blizu morja, postavili tudi nekakšno tržnico na kateri bi prodajali tipične proizvode tega območja pa tudi druge izdelke, ki lahko nosijo idejo krajinskega parka. Ko govorimo o življenju v in s krajinskim parkom moramo to vzeti kot priložnost, ne pa kot oviro. Dejstvo je namreč, da imamo na tem območju kar nekaj razvojnih možnosti, od tipičnega kmetijstva in vrtnrstva ter sadjarstva in vinogradništva, do školjkarstva in ribolova, solinarstva, turizma v celoti, kopališč v naravnem okolju in prodaje pridelkov v sodelovanju s turističnimi subjekti. Prav gotovo se bo to prej ali slej zgodilo in lahko ugotovim, da ljudje s katerimi sem govoril v teh nekaj dneh od imenovanja razumejo to kar govorim in govorijo nekateri ljudje s tega območja. Seveda nič ne pride samo od sebe. Država mora pomagati narediti prvi korak, potem bo šlo vse veliko lažje in moje poznavanje pristopov k razpisom in tudi poznavanje poti do predstavitve programov je lahko zelo pomembno. Osebno moram povedati, da to razumem kot izziv, seveda pa teg ne morem storiti sam. Brez sodelovanja ljudi enostavno ne bo šlo. - Kaj pa sodelovanje občin? - Obe občini sta to vzeli kot svojo obveznost in priložnost in verjamem, da bosta občini na krajinski park navezali več svojih programov. Piranska občina že pripravlja obsežno akcijo ekoloških otokov, izolska pa se zelo zanima za regionalne razpise, ki bodo odslej naravnani na Naturo 2000. Izolski župan je predlagal, da nekaj iz teh vsebin že uvrstite v vaš načrt razvojnih programov, saj če tega nimaš ne moreš računati na uspeh na takšnih razpisih. - Kako so sestavljeni organi zavoda, ki ga vodite? - Svet sestavljajo: 2 predstavnika Ministrstva za okolje in prostor, predstavnik Ministrstva za kulturo in ministrstva za regionalni razvoj, potem sta tam po en predstavnik občine Piran in občine Izola ter predstavnik KS Strunjan. V bodoče pa bo zraven tudi predstavnik zaposlenih. V strokovnem svetu zavoda pa sta poleg mene še Robert Turk (oče parka op.a.) in Darko Darovec (Univerza na Primorskem). Zaenkrat ima zavod enega zaposlenega, čeprav je res, da sta zadnjih nekaj let območje nadzorovali dve delavki Zavoda za varstvo naravne dediščine, ki pa nista imeli pooblastil ameriških “ranferjev” ampak sta predvsem opozarjali ter kvečjemu o prekrških obveščali druge spristojne službe. V bodoče pa upamo, da bo imel zavod vsaj še 4 zaposlene in sicer dva strokovna delavca, administratorja in upravljalen oziroma “gospodarja”, ki mu bo skrb za park povsem operativna naloga. - Kje pa ima sploh sedež Javni zavod katerega direktor ste? - Trenutno imamo v najemu manjši prostor v domu paraplegikov v Pacugu, vendar to ne more biti prava rešitev. Zavod, kot si ga zamišljam in kot bi ga rad postavil na noge, mora najprej imeti dobre programe, potem pa tudi sedež, ki bo organsko povezan s samim krajinskim parkom in bo tudi osrednja točka za vse obiskovalce in živeče v parku. Kje bomo našli tak prostor še ne vem, saj je država, žal, odprodala ali oddala v najem nekatere objekte, ki jih je imela v lasti v parku. Kdo bo zastopal izolsko občino? Maks Filipčič, predsednik sveta krajevne skupnosti Jagodje Dobrava, ki “gosti” izolski del Krajinskega parka je povedal, da se je z novoimenovanim vršilcem dolžnosti direktorja Javnega zavoda že nekajkrat srečal in da so se dogovarjali o tesnem sodelovanju pri sprejemanju posameznih odločitev, posebej tistih v zvezi z gradnjo infrastrukture. Omejitve v parku namreč povzročajo nekatere težave prebivalcem tega območja, še posebej imajo težave z dostopnimi potmi in kanalizacijo. Verjamem, da bomo skupaj lahko razrešili večino teh težav. Upam tudi, da bo izolska občina kot svojega predstavnika v svetu javnega zavoda vendarle imenovala osebo, ki to problematiko pozna in bo lahko koristno sodelovala z drugimi člani sveta zavoda. (DM) Droga je naprodaj ! Nadzorni svet Istrabenza je na sredini seji odobril prodajo Droge Kolinska in Petrola. Za prodajo naj bi našli svetovalca, o prodaji pa se bo uprava odločala na podlagi ponudb. Nadzorni svet je soglašal tudi s predlogom uprave za podelitev mandata svetovalcu za prodajo delnic družb Droga Kolinska in Petrol, vendar upravi naložil, da predlog o tem, katero od predlaganih naložb prodati, sprejme na podlagi pridobljenih ponudb in ob upoštevanju predlaganih kriterijev ter ga predloži nadzornemu svetu v potrditev. Po besedah predsednika nadzornega sveta Istrabenza Janka Kosmine je kriza prisotna, zato je družba tudi zaradi mogoče nekoliko preambicioznih načrtov, ki jih je nadzorni svet podprl, prisiljena ukrepati. “Na žalost bo zato treba nekatere naložbe prodati," je po poročanju Radia Slovenije po seji nadzornega sveta zatrdil Kosmina. Predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar pa je dejal, da imajo težave tudi druga podjetja in da jih vsak rešuje na svoj način: nekateri z odpuščanjem in zatekanjem k državi, drugi pa s prodajami naložb. Skupina Istrabenz je v obdobju med januarjem in septembrom ustvarila 472,9 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Hkrati se je dobiček iz poslovanja povečal za 15 odstotkov na 29,9 milijona evrov. Čisti dobiček pa je z 12,2 milijona evrov zaostal za načrtovanim, in sicer zaradi višjih stroškov obresti in še ne izvedene načrtovane prodaje delnic družbe Mercator. Padec cen vrednostnih papirjev v prvem devetmesečju je vplival na zmanjšanje vrednosti finančnih naložb in posledično kapitala družbe Istrabenz. Zaradi znižanja višine kapitala in povečanja finančnega dolga se je poslabšalo razmerje med stanjem kapitala in finančnimi obveznostmi tako na ravni holdinške družbe kot celotne skupine. Z delom predsednika uprave Igorja Bavčarja pa so nadzorniki, kot so povedali po seji, zadovoljni. (STA) Dobili smo novo kolekcijo zimske obutve, še posebej copat, SanaGens. V hladnih dneh se boste v obutvi SanaGens počutili prijetno, vaše noge pa bodo počivale in uživale v toplih, naravnih in zračnih materialih. Na zalogi so že ženski in moški modeli, v katerih boste hodili lahkotno, saj so narejeni tako, da ne stiskajo stopala. SanaGens je pojem kakovosti in sinonim za udobno, zdravo in hkrati modno obutev. Kristanov trgi - tržnica URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 sreda: 8.30 ■ 15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00 Učiti se, učiti in učiti Garažno podjetje ki je postalo izolska gazela Kar nekaj izolskih podjetij in obrtnikov seje v zadnjem času odselilo drugam, seveda proč od morja in dragih parcel. Vsi pa niso odšli in med temi so tudi nekateri, ki se lahko pohvalijo z uspešnim poslovanjem, ki pa je v prvi vrsti rezultat dolgoletnega dela, znanja, inovativnosti in poguma. Tudi pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev jim ni tuje. V obdobju, ko imamo občutek, da se celotna, tako izolska, kot tudi svetovna industrija počasi, a vztrajno potaplja, smo se odločili, da bomo opravili pogovor z Jožetom Lorbekom, ustanoviteljem izolskega podjetja Anthron. Anthron, kar v grškem jeziku pomeni jama, je družina Lorbek ustanovila v poznih osemdesetih, bolj za šalo kot zares. Jožeta so takrat v ustanovitev garažnega podjetja, kot ga je sam označil, saj je dejansko deloval v garaži, prepričali kolegi iz jamarskega društva. Kot inovator je imel mnogo idej pri izumljanju pripomočkov za pomoč pri plezanju in jamarstvu, v nekaj letih pa je garažno podjetje preselil v sedanje prostore v industrijski coni, tam ob velikem plezalnem stolpu, seveda. Pogovarjali smo se z Jožetom, Joštom kot mu pravijo prijatelji, ki trenutno dela kot svobodni inovator, in Mojco Lorbek, njegovo hčerko, in direktorico podjetja. Zanimalo nas je, kako deluje podjetje, ki velja za eno izmed najbolj uspešnih v regiji. »Pomembno je predvsem to, da imamo letno konstantno, uravnoteženo rast. Tam med 15% in 20%. Nikoli ne gremo v posel, ki si ga ne moremo privoščiti. Vedno se najprej prepričamo, da bomo lahko z lastnimi sredstvi investicijo pokrili. To je glavno vodilo našega podjetja. In tudi zato se trenutne svetovne recesije ne bojimo toliko. “ Tako je Mojca Lorbek nekako povzela načela podjetja, ki se je v teh nekaj letih razvilo iz garažnega v eno vodilnih manjših podjetij na svojem področju. Jože Lorbek pa je dodal, da je podjetje Anthron aktivno predvsem na treh področjih. „Najprej sta tu proizvodnja in razvojni oddelek. V sodelovanju z ameriškim podjetjem Ferno oskrbujemo slovenske reševalce z opremo za imobilizacijo in transport ponesrečencev. In glede na to, da smo nastali predvsem kot jamarsko podjetje, je normalno, da z našimi izkušnjami oskrbujemo tudi reševalce v ekstremnih razmerah, a teh vseeno ni tako zelo veliko. Končno je tu še tretje področje, ki je zadnje čase tudi najpomembnejše. Namreč, zaradi nove zakonodaje o varovanju delavcev pri višinskem delu, smo preko razpisa dobili posel za opremljanje daljnovod- ■■■ nih stolpov, ter tudi ostalih delovnih stolpov. Zastopamo izdelke nemškega podjetja Soli, ki veljajo za vodilne na področju fiksnega varovanja pri delu na višini, smo bili pa edini prijavljeni na razpisu, ki smo poleg teoretičnih predavanj, ponudili tudi strokovno in praktično usposabljanje, saj imamo inštruktorja, ki je opravil vse potrebne mednarodne tečaje. Na podoben način smo dobili tudi posel z vojsko. Tudi zaradi tega se lahko na podjetju zdaj pohvalim z novo, zelo, zelo sodobno predavalnico. Omenil bi rad tudi to, da seje ravno naš Eles (elektro Slovenija) med prvimi v Evropi odločil za upoštevanje te zakonodaje. Le Finci so nas prehiteli." Tako se je majhno podjetje prelevilo v močnega mednarodnega partnerja. „Zaposlujemo 10 ljudi, znašli pa smo se tudi v samem vrhu glede raznih kriterijev pri ocenjevanju uspešnosti podjetja. Tudi zato smo se letos prijavili na razpis za evropski denar, s katerim bi si lahko pomagali za nakup stroja, ki smo si ga resnično želeli, in s katerim bi lahko še dodatno dvignili nivo naših izdelkov. In resje, da večino našega poslovanja opravljamo s tujino. »Kakšnih 95%«, je še dodala Mojca Lorbek. Pot do evropskega denarja ni lahka In kako je z evropskimi razpisi? A je res, da je to mošnja denarja brez dna, v katerega je le treba seči in si napolniti žepe? „Daleč od tega. Po pravici povedano, so pogoji za izpolnitev razpisa kar hudi. Najprej je pogoj, da je podjetje uspešno s konstantno rastjo, nato je treba v samo dveh mesecih pripraviti celotno dokumentacijo, v kateri se razkrije vse poslovne skrivnosti, od bančnih bonitet pa do dobaviteljev. Pri tem nam je pomagala svetovalka, ki ima pri prijavah na podobne razpise že veliko izkušenj. No, nazadnje smo morali zagotoviti, da bomo zaposlili še enega sodelavca, kar pa je glede na zahtevnost stroja, ki smo si ga želeli, pravzaprav nujno. Stroj namreč zahte- va izkušenega računalničarja, programerja, kije usposobljen inženir. No, ko smo vse to »pretrpeli« in smo bili izbrani, smo imeli še 3 mesece časa, da projekt izpeljemo. Nič posebnega, če ne bi bil stroj iz Amerike... To je precej komplicirana stvar, saj EU zahteva, da se plačilo stroja izpelje šele, ko ste na razpisu izbrani. Seveda ga moraš sam plačati v celoti, šele potem ga z Evropskim denarjem lahko pokriješ največ do 50% vrednosti." je še dodala Mojca. „S tem je res veliko dela, da ne omenjam, daje treba začrtano rast obdržati, v našem primeru, najmanj do konca leta 2011. Upamo, da nas ne bo ta recesija preveč udarila po glavi. “ Jošt nas je popeljal še na ogled stroja, na katerega je še posebej ponosen, saj mu kot inovatorju predstavlja veliko pomoč pri izdelovanju prototipov, za kar je tudi mišljen. „Nič več čakanja na orodjarje", pravi z nasmeškom, ki razkriva že skoraj otroško veselje nad novo pridobitvijo. Izola torej ni le mesto s propadlo industrijo. Smo tudi mesto, ki premore mnogo glav, sposobnih za vodenje takšnih in drugačnih podjetji. Takšnih in drugačnih, a predvsem uspešnih. Aljoša M. Ladjedelnica se seli čez mejo Tržaški časnik II Piccolo je pred dnevi pisal o skorajšnji selitvi izolskega la-djedelniškega doka v kanal pri tržaških Žavljah. Dok naj bi služil pri izdelavi luksuznih plovil, dolžine nad 100 metrov in bo del kompleksa velikosti 26 tisoč kvadratnih metrov. Do uresničitve projekta naj bi čakali le še na mnenje italijanskega okoljskega ministrstva. Gre seveda za pomemben dogodek za izolsko občino, saj pogovori o umiku ladjedelnice in doka iz vzhodnega zaliva niso od danes. Seveda pa je malokdo verjel, da se bo to zgodilo tako hitro, saj je bilo jasno, da je ladjedelnica lahko kokoš, ki nosi zlata jajca, kar je v določenem obdobju tudi bila. Vendar pa je bil po mnenju mnogih Izolanov njen onesnaževalni efekt škodljiv za razvoj turizma v Izoli. Do spremembe je prišlo po prodaji zemljišča na katerem stoji ladjedelnica in po odločitvi novih lastnikov, da skrajšajo čas trajanja pogodbe z upravljale! ladjedelnice in suhe marine je postalo jasno, da je selitev blizu. V izolski ladjedelnici so potrdili, da pogajanja dejansko še potekajo, vendar niso dokončna. Vsekakor si vodstvo ladjedelnice prizadeva za strateško partnerstvo pri projektu. Spomnimo, da so lastniki izolske ladjedelnice lani prodali vsa zemljišča in nepre- mičnine na območju ladjedelnice mariborski družbi Oil Metal Company za približno 21 milijonov evrov. Ali se bo zgodovinski dok, ki je desetletja zaznamoval izolsko podobo, nekoč pa je bil simbol industrijske moči te naše občine, tudi dejansko selil, bo znano kmalu po novem letu. Skoraj istočasno se bo selila tudi suha marina, ki jo zdaj upravlja Jahtni center in tudi oni se, po besedah direktorja, Slavka Žbogarja, usmerjajo proti Miljam, kjer naj bi dobili zemljišče za nadaljevanje svoje dejavnosti. Na slovenski obali preprosto nimajo kam, najem zemljišč onstran meje pa menda ni prav nič dražji od tistih pri nas, povrhu vsega pa so tudi komunalno bolje opremljena. Prav lahko se bo torej zgodilo, da bomo Izdani našo ladjedelnico videli v Žavljah, naše barke pa v Miljah, (ur) Naša prihodnost Klub izolskih študentov in dijakov je zadnja oaza prostovoljnega dela mladih - Kako bi opisali dogajanje v KIŠD-ju v prihajajočem letu? Oziroma, kako ste si zastavili program? - Na KIŠD-ju smo se za letošnje šolsko leto 2008/09 odločili povečati ponudbo storitev za naše člane in članice in ponuditi več dogodkov za mlade v Izoli, ki bi vključevali tako zabavo kot izobraževanje. Do sedaj smo uspešno začeli s tematskimi večeri, ki so se zgodili že trikrat. Zadnji je bil ravno 14. novembra, imenovali pa smo ga Emo party. Na teh tematskih večerih ponujamo nekaj čisto novega tako za Izolo, kot za celotno obalo, saj obiskovalcem prikažemo in ponudimo nekaj drugačnega, pozabljenega ali enostavno smešnega, kot je na primer glasbeni stil, obdobje ali populacijo. Namen tega pa je, da se obiskovalci, tisi, ki jih to seveda zanima, vživijo v tematiko večera, tudi preko oblačil. Skratka, v klubu imamo tako maškare vsak mesec (smeh). Sicer pa smo do sedaj izvedli še halloween party, ponovno smo razpisali natečaj za literarni zbornik (2. Izolski študentski zbornik), ki bo že drugi po vrsti in bo tokrat poleg poezij, proze in stripov vključeval še kategorijo risb. Tema pa je “Konec sveta”. To pa zaradi vedno večje gospodarske, socialne in humanitarne krize, ki je prisotna v svetu in se vedno bolj stopnjuje. Prvega decembra nameravamo osveščati ljudi o problematiki AIDSa in brezplačno bomo delili letake o preventivi proti tej bolezni, ter kondome. Našli pa nas boste po izolskih ulicah. V decembru ga nas končno čaka še tradicionalni KISD-jev Direndaj, ki bo potekal med 24. in 27. decembrom v naših prostorih in bo štiri dni nudil različno glasbeno ponudbo in zanimivosti. Več o samem dogodku boste izvedeli decembra. - Kako pa je z javnim redom in mirom? Mladinska zatočišča so namreč zadnje čase kar oblegana s strani varuhov pravice in netolerantnih sosedov. - Do sedaj smo pazili na to, da smo upoštevali pravila in nismo prekomerno motili javni red in mir. Treba pa je biti venomer pripravljen, če se slučajno pojavijo nepridipravi, ki lahko tebe in tvoj klub postavijo v neprimerno situacijo in posledično na cesto oziroma zaprejo, kot so veliko ostalih lokalov. Ob katerem koli večjem dogodku pa prijavimo vse policiji. Dejstvo je, da je mladinska scena in dogajanje v Izoli v zadnjem obdobju usahnilo in še bolj bo, ker bodo še eno lokacijo zaprli (Gavioli op.a.), tokrat brez posredovanja oblasti, in bodo mladi ostali brez zadnjega večjega in zanimivega ter v Evropi poznanega „placa“. Bari in lokali so na obali lokacije, ki v premajhnih prostorih ne ponujajo nič novega in so si med seboj preveč podobni in hkrati se zgodi, da ponujajo dejansko eno in sto ponudbo. Mladini primanjkuje tudi dodatnih rekreativnih in alternativnih zadev, od šole pa do lokalov, in ravno na tem bi morali današnja mladina in današnji starši razmišljati: kaj novega ponuditi, ki bi vzbudilo zanimanje in motivacijo? In ravno o tem v klubu vedno predebatiramo, ter se tudi dejansko potrudimo kaj takšnega ponuditi. - Spet smo tam: finance. Kako vam uspe speljati program? Vam pri tem pomaga tudi Občina? - Finančni vidik je vedno zanimiv, saj lahko za majhen denar izpelješ veliko zadevo ali pa obratno, za velik denar ti ne uspe nič ali enostavno se dogodek izjalovi. Poskušamo delati z majhnimi vložki, vendar kvalitetno kolikor se le da. Imamo pa tudi svoje večje dogodke, kot je na primer Direndaj in HOA, v ka- tere verjamemo in so tradicionalni in nam pomenijo kontinuiteto ter razpoznavnost. Na občinske razpise se redno prijavljamo in tudi dobimo nekaj denarja za nekatere dogodke ali dejavnosti. Do sedaj je vse potekalo v normalnih odnosih, kar je zelo pozitivno za nas in bi se zdaj ponovno rad zahvalili Občini za sredstva, ki nam jih je namenila za 1. izolski študentski zbornik in za lansko, našo prvo, mednarodno izmenjavo, ki smo jo izpeljali v Kortah. - Koliko članov šteje KIŠD? Kako je z udeležbo na vaših dogodkih in predvsem, kako imate to poskrbljeno organizacijsko? - Članov imamo okoli 400, udeležba pa je na vseh dejavnosti zelo različna, saj je naša baza tudi sama zelo različna in usmerjena v različne zadeve. Nas pa dejansko veseli dejstvo, da se naši člani udeležijo skorajda vseh naših dogodkov ali aktivnosti. Organizacijsko pa izpeljujemo zadeve po običajnem ključu, tako da planiramo vsebino in finance, nadaljujemo z določanjem oblikovalca in same celostne podobe dogodka, ki bo tudi prisotna v sledečem koraku, ki je reklama. Se pa trudimo oznanjati dogodke, aktivnosti in dejavnosti v okviru kluba preko mailing liste in prek baze, v katero je vključenih veliko mladih Izola-nov in Izolank. Aljoša M. kolesarski center smučarski servis kolesa po zimskih cenah milil S6 jem rabljene opreme VELIK IZBOR: otroških smuči, čelad.pancerjev, očal, bobov, sank.. NOVO: pancerji razstegljivi za 5 številk IZPOSOJA SMUČARSKE OPREME, smuči, čelade, pancerji Izola, Kajuhova 28, Tel.: 05/640 12 40, www.ritosa.si, e-mail: ritosa@siol.net MODNI Ui.OH Po porodniškem dopustu ponovno z vami Modni Salon Pegysue, šiviljstvo in poprav-ljalnica, s pričetkom storitev 1.12.2008 v Ljubljanski ulici 41, zraven zlatarne Vagaja. Otvoritev bo v soboto, 29.11. od 10.00 Sodelujemo z Izokartico Veselim se z Vami! Vaša Suzana 040 263 305 Ponedeljki za zdravje Društvo invalidov Izola je pripravilo program predavanj in meritev v sodelo-vanu s sanitetno hišo Farcom in ostalimi izvajalci - vsak ponedeljek v novembru in decembru bodo na programu dnevi za zdravje. Program je naslednji: NOVEMBER 24.11.08 od 10 do 12.ure MERJENJE TRIGLICERIDOV - Dipl. zdrav.tehnik Matej Birsa(san. hiša Farcom) DECEMBER 15.12.08 od 10 do 12.ure MERJENJE KRVNEGA SLADKORJA Dipl.zdrav.tehnik Matej Birsa (sanitetna hiša Farcom) 22.12.08 od 10 do 12.ure MERJENJE KRVNEGA PRITISKA S KONTROLO VAŠIH APARATOV - Višja med.sr. Vida Orbanič Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 6415-299 ali na telefonsko številko društva 6415-763 ob sredah od 15.00 do 17.00 ure. Pogrebi tudi ob kasnejši uri Na sejah občinskega sveta je bilo že postavljeno vprašanje izolski Komunali, zakaj so pogrebi v Izoli le v zgodnjih popoldanskih urah in predstavniki Komunale so odgovarjali, da je to posledica pomanjkanja kadrov in denarja. Na zadnji redni seji pa je svetnik DeSUS-a, Branko Simonovič podal pobudo s katero predlaga, da se pogrebni ceremoniali izvajajo tudi v pozno popoldnskih urah in obrazložil: V zadnjem času dobivamo na DeSUS Izola vse več vprašanj ter jeznih in užaljenih komentarjev svojcev pokojnikov z naslednjo vsebino: Zakaj se pogrebni ceremonili ne opravljajo v pozno popoldanskih urah, tako kot se je to opravljalo nekoč? Zato predlagamo, da se pogrebni ceremoniali ponovno začnejo opravljati tudi v pozno popoldanskih urah, tako kot so le- te opravljali nekoč. Na tak način se bo ponovno kazal odnos do svojcev pokojnikov. Sfiori Prihajajo novi rokometaši 3.SNL Avtoplus Korte: Tolmin 1:0 (1:0) Strelec: 1:0-Valenčič (19’) Malija, 08.11.08, Gledalcev 100, Glavni sodnik Subotič Tanja (Ljubljana) Avtoplus Korte: Horvat Sebastjan, Zelin-čevič Dušan, Močnik Patrik, Pahor Grega, Mehič Almir, Pirc Boštjan, Tokalič Ilija, Brne Borut, Bašanovič Elvis, Valenčič Blaž, Lizalovič Alen Rezerve: Sirotič Elvis, Sukalo Tomislav, Čamdžič Admir, Adamovič Matej, Hoti Mesar, Jermol Borut, Mrak Valentin, Kolman Nejc, Tavčar Ivan Menjave : Lizalovič / Čamdžič (65’), Tokalič/Sukalo (73’) Opominjani: Tokalič (31’), Bašanovič (88’), Pirc (88’) - Avtoplus Korte Primorska liga Kobarid.Bonifika Izola 0:2 (0:1) Strelca: 0:1 - Barišič Bojan (IV), 0:2 - Ore-lesi Nurudeen Adegbola (64’), Kobarid, 15.11.08, Gledalcev 50, Glavni sodnik Bensa Uroš (Kojsko) Bonifika Izola: Kovač Patrik, Puzič Dragan, Rihter Andrej, Božič Damjan, Valde-vit Luca, Maletič Pero, Barišič Bojan, Ore-lesi Nurudeen Adegbola, Davidovič David, Hadžimuratovič Edvin, Čatič Alen, Rumeni kartoni Bonifika Izola: Božič Damjan (43’), Bonin Andrej (87’), Rihter Andrej (90’), Menjave Bonifika Izola: Kovač Patrik/ Biščak Boštjan (46’), Davidovič David/ Bonin Andrej^ (57’), Barišič Bojan/Vučič Alen (65’), Catič Alen/Jačimovič Sebastijan (83’), Hadžimuratovič Edvin/Karič Asmir (84’), Futsal 2.SFL ZAHOD IZOLA:SLOWASH 3:0 (3:0) V soboto je bilo ponovno veselo na Obali, natančneje v Izoli, kjer so domači igralci dokaj zanesljivo premagali gostujočo ekipo Slovvasha iz Dornberka. Po razpadu Bautima, se je Izolanom ponudila izjemna priložnost, osvojitev prvega mesta na zahodu ter zaključni boj za mesta, ki vodijo v prvo ligo. Pod novim vodstvom, kjer krmilo skupno držita Valter Lakoseljac ter Mirko Italo, so izolani predvsem v prvem polčasu povsem razbili gostujočo ekipo ter tekmo brez večjih težav mirno pripeljali do konca za rekordno tretjo zaporedno zmago. Izolani so v tekmo štartali kot vedno sila zanesljivo, posledično velja omeniti, da na začetku srečanja ni bilo resnejših priložnosti. Vendar le do 5.minute, ko je prvi zapretil Novak. Zatem še nevarna poskusa Mateliča ter Meša, po samostojnem prodoru. Gostje so se osredotočili le na obrambne naloge, ter poskusili z protinapadu ogroziti zanesljivega vratarja domačih Rupnika, ki je odlično posredoval v S.minuti. Le minuto zatem, je Hrvatin lepo našel osamljenega Lakoseljca, ki je preigral vratarja, vendar mu je iz golove črte veselje prekrižal Bric. Kmalu zatem pa je le počilo. Janjič se je nekoliko nepričakovano iz velike razdalje odločil za strel, ter s pomočjo vratnice spretno ukanil sicer razpoloženega vratarja gostov ter poskrbel za vodstvo domačih z 1 proti 0. Kmalu zatem smo bili priča najlepši akciji na tekmi, ter šah mat v treh potezah. Vujič je zaposlil Kompreja, ki je sprve podal do neoviranega Meša, ki je prav tako sprve uspešno zaključil izjemen protinapad. Za razigravanje domače ekipe je tokrat skrbel mladi slovenski reprezentant Marko Hrvatin, ki je sprva lepo zaposlil Novaka, ki je bil nezbran ob zaključku, nato še dvakrat našel osamljenega Muminoviča, ki prav tako ni bil dovolj zbran za zadetek. 17. minuta je bila po godu navijačev. Po domiselni podaji Hrvatina, ki je skozi noge ukanil svojega čuvaja, je Lakoseljac brez obotavljanja s prve presenetil gostujočega vratarja ter zabil prekrasen zadetek ter prejel zaslužene ovacije s tribun. Tako je polčas minil v superiornosti domače zasedbe, ki je pokazala res vrhunske poteze. V drugem polčasu so Izolani imeli v vratih izjemno razpoloženega Stampferja, ki se ni pustil presenetiti. Zadnje minute so minile v znamenju priložnosti na obeh straneh. Za domače je zapretil Meš, ki je že preigral vratarja, vendar ni imel dovolj moči za doseči zadetek, za goste pa velja omeniti strele z razdalje Brica, Milaniča ter Rojca. Izolani trenutno zasedajo prvo mesto na lestvici in so po slabšem Startu ujeli pravi ritem tekmovanja ter zmagujejo kot po tekočem traku. Naslednja žrtev je Stri-py iz Škofje Loke, ki je prejšnji mesec iz Izole odnesel pet žog v svoji mreži, kako bo tokrat še ne vemo. Izolski igralci jasno obljubljajo zmago, vendar ob tem želijo čimvečjo podporo s tribun. Prvenstvena tekma S.kroga bo v petek ob 21. uri v športni dvorani Livade v Izoli, ker imajo Škofjeločani probleme z dvorano, se bo tekma na sporazum obeh moštev prav tako odigrala v Izoli, tako da imamo izolski navijači razlog več, da prihodnji vikend skupaj s fanti na igrišču zabeležimo novo zmago. Prvenstvo U 21 IZOLA:OPLAST KOBARID 7:4 (3:2) V nedeljo 15.11.2008 je bilo v športni dvorani v Kobaridu pomembno srečanje pr-vouvrščenih ekip v kategoriji do 21 let na zahodu. V izjemno zanimivi in razburljivi predstavi, kjer so pomembno vlogo imeli tudi navijači so zasluženo slavili domači igralci Oplasta, ki so s 7 proti 4 premagali do tedaj najuspešnejšo moštvo lige Kmn Izolo. Pritisk domačih navijačev na sodnika je bil prevelik, tako da lahko upravičeno rečemo, da so se napake kar vrstile na eni in drugi strani. Izolani so v Kobarid pripotovali neobremenjeni, saj so po odmevni zmagi v Škofijah, svoje opravili že prejšnji vikend, ko so z visokih 8 proti 2 ugnali favorita prvenstva Puntarja iz Tolmina. Vendar to ne more biti razlog skromne predstave gostujoče ekipe, ki je v 4.minuti zaostajala že z 2 proti 0. Po hitrem zadetku Juga v l.minuti, je napako gostujočega vratarja z neverjetno srečo kaznoval Ručna, katerega je žoga ob posredovanju vratarja zadela v hrbet ter nepričakovano končala v mreži gostujoče ekipe za dvojno vodstvo Oplasta. Izolski zvonec je zazvonil šele v 5. minuti, ko so se gostje otresli začetne treme, ter pričeli ofenzivneje nastopati. Sledile so neverjetne zgrešene priložnosti Terziča ter Novaka dvakrat, ki tokrat moramo reči ni imel svojega dne. Za domače je ponovno zapretil Ručna, po uspešnem preigravanju v protinapadu. V M.minuti je gostom le uspelo doseči zadetek, po natančni podaji Hrvatina je bil uspešen Vaukman. Le 2 minuti zatem, je Hrvatin na presenečenje domačih, hitro izvajal avt, ter ob dvojni podaji uspešno realiziral svoj prvi zadetek na srečanju. RD Istrabenz plini Izola - Starejši dečki A: Od leve: Primož Božič, Črt Kočevar, Esad Kadirič, Marko Rončevič, Gregor Čič, Aleksander Nedelkovič, Tadej Matijašič, Peter Cividin Peloza, Andrej Sokolič, Jan Škorjanc, Ervin Džogovič, Jan Zajec in trener Branko Franovič. Na sliki manjka Tadej Gregorič. Foto (levo) Pritisk domače publike, se je še stopnjeval, ko je domači igralec Bradaškja ob burnih protestih prejel rdeči karton ter si tako prislužil predčasno prho v slačilnico. Od tu dalje smo bili priča pravi zmedi na igrišču, ki je ni bilo videti konca, kajti sodnika sta povsem neupravičeno spremenila kriterij sojenja, ter se v odločilnih situacijah vedno znova in znova prepustila, tako da so se napake kar vrstile. Izolani niso znali izkoristit številne premoči, saj je domači vratar 3x lepo posredoval ob poskusih Hrvatina, Vaukmana ter ponovno Novaka, ki se je sam večkrat znašel iz oči v oči vratarju, vendar ni našel recepta za doseči zadetek. Kdor ga ne da, ga dobi je zlato nogometno pravilo, ki je še enkrat več potrdilo svoj pomen, ko je v zadnji minuti prvega polčasa Kusterle kaznoval nepotrebno napako gostujočih igralcev ter povedel Oplast ponovno v vodstvo ter tako postavil tudi izid polčasa. Drugi polčas se je začel na enak način kot prvi. Že v S.sekundi je Ručna, ob lepo uigrani akciji presenetil Izdane, ter ob podaji Fratine zadel za 4 proti 2. Domači so gostujočo nervozo kaznovali še s 5.im zadetkom, ko je protinapad uspešno zaključil eden boljših na igrišču, Andraž Jug. Kmalu zatem že visokih 6 proti 2 za Oplast iz Kobarida, uspešen je bil Crivellati, po neverjetni napaki gostujoče obrambe. Ko so bile misli domačinov že na novih treh točkah, je tekmo poživel kdo drug kot Hrvatin, ki je v razmaku ene minute dvakrat matiral domačega vratarja. Sprva je zadel iz prostega strela, v drugo pa po samostojnem prodoru. V isti minuti pa tudi Jug pokaže svojo tehnično podkovanost ter uspešno matira nesigurnega vratarja gostov in postavi končni rezultat srečanja 7 proti 4. Oplastova ekipa je bila tokrat žal previsoka ovira za nerazpoložene izolske mladince, ki so si roko na srce ustvarili mnogo več, kot so izkoristili. Žal je to velik problem, tako v članski kot mladinski konkurenci, kjer neizkoriščene številne priložnosti na koncu odločijo zmagovalca. Izdane čaka v naslednjem krogu najtrši oreh, ko jim v Izolo prihaja vodilna ekipa na lestvici Extrem iz Ribnice. Ob pravem pristopu, izjemni borbenosti, ter ob bučni podpori s tribun pa morajo točke ostati na Obali. IS AVTOCENTER Sermin 7c, Koper Tel: 05/66-31-060 GSM: 031/667-792 www.bajc.si Novo v KOPRU CHEVROLET A TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Rokomet 1. B. SRL - moški RK AJDOVŠČINA: RD ISTRABENZ PLINI IZOLA 31:28 Izola: Stepančič 4, Jelovčan 1, Gregorčič 2, Markovič 4, Redžič 5, Čosič 10, Selišnik 2, Kleva Izolani so po nepotrebnem izgubili še eno srečanje. Večino tekme so bili enakopraven tekmec Ajdovcem a so naredili preveč napak in dovolili gostiteljem takšno prednost, ki je niso mogli izničiti, čeprav so se nekajkrat približali na dva zadetka razlike. Na koncu bi zaradi nekaterih sodniških odločitev skorajda prišlo do fizičnega obračunavanja na igrišču a se je vse vendarle izšlo brez nešportnega obnašanja. Starejši dečki A RD Istrabenz plini Izola : RK Intra-Go. Leasing Nova Gorica 50:28 (22:12) Kuzmanovič David (v), Kočevar Črt (4), Rončevic Marko (14), Čič Gregor (8), Škorjanc Jan (1), Božič Primož (5), Sokolič Andrej (4), Vasič Stepančič Domen (4), Zajec Jan (v), Cividin Peloza Peter (4), Matijašič Tadej (5), Kadirič Esad (1), Džogovič Ervin (v) - Trener: Branko Franovič V nedeljo so starejši dečki A RD Istrabenz plini Izola pod vodstvom trenerja Branka Franoviča z visoko zmago nad vrstniki iz Nove Gorice potrdili dobro formo, saj so zmagali že četrto tekmo zapovrstjo. Po odigranih 6 krogih državnega prvenstva Starejši dečki A - Zahod je ekipa RD Istrabenz plini Izola uvrščena na 2. mesto. l.B. SRL-ženske ŽRK IZOLA:ŽRK AJDOVŠČINA 28:28 ŠC Police Ajdovščina, v soboto, 15. 11. 2008. - 5 krog Zadetke za Izolanke so prispevale: Barič Anja (8), Benčič Urška (5), Poropat Sabrina (5) Poljšak Luanna (4), Karajkovič Meri (4) in Hiršel Rebeka (1). Naslednji krog: sobota, 22.11.2008, OB 17h. , ŽRK Izola:ŽRD Litija Starejše deklice A - zahod Tekma 7 kroga je bila odigrana v Športni dvorani v Izoli v soboto, 15.11.. Izolanke so nadigrale tekmice iz Ilirske Bistrice: ŽRK IZOLA:RK ILIRSKA BISTRICA 35:14 Za Izolo so tekmo odigrale: Simič Saman-ta, Štefanec Doris, Čebulj Barbara, Lozar Barbara; Jagurdžija Amina, Perič Mateja; Čauševič Sabina, Mičovič Petra, Boljat Donna, Vasiljkovič Noemi, Stojičič Nikoli-na in Mattica Anja Mlajše deklice B - zahod So odigrale tekmo 5 kroga doma, v soboto 15.11. Gostile so rokometašice iz Kozine ŽRK IZOLA:ŠD JADRAN HRPEUE-KO-ZINA 20:22 Za Izolanke so se borile: Štrancar Nika, Vončina Tanja, Vale Nina, Poberaj Eva-Ju-lija, Makič Alja, Jurič Anja, Rončevič Ana, Maslo Lara, Baruca Anamarija, Peharc Lana, Burkič Ajla, Ivanek Laura. Košarka Izola : Nova Gorica 66:87 (20:17, 14:28, 24:28, 8:14) V tekmi sedmega kroga pionirske lige sta v nedeljo pomerili moči moštvi z vrha lestvice. Moštvo iz Nove Gorice je upravičilo sloves favorita, saj je košarkarjem Izole prizadejalo prvi letošnji poraz v domači dvorani. Domači so v prvi četrtini nakazali, da so trdno odločeni, da osvojijo novi prvenstveni točki in so prvo četrtino dobili z 20:17. Nadaljevanje pa je postreglo s preobratom in Goričani so že na odmor odšli s prednostjo 11 točk. Gostje so jih nabrali v drugi četrtini, ko je varovancem trenerja Mihajla Počka zmanjkalo zbranosti, saj so jih zmedle in prizadele dvomljive sodniške odločitve . Po menjavi strani so gostje prednost še povečali in jo obdržali do konca. Navkljub porazu so domači pustili ugoden vtis, saj so bili v določenih obdobjih srečanja povsem enakovreden tekmec favoriziranim gostom iz Nove Gorice. Pri domačih sta bila najbolj razpoložena Skočir K. z 27 točkami in Cerkvenik T. z 23 točkami, kar pa je bilo premalo za zmago. Tekmo osmega kroga bodo igrali v nedeljo, 23. novembra na gostujočem parketu, kjer jih čaka nasprotnik Lastovka iz Domžal. Za Izolo so igrali : Koradin D., Mittendorfer (0-2), Volk P., Cerkvenik 23 (3-6,1X3), Jelič 10 (5-6,1x3), Špoljarič T„ Skočir 27 (5-8), Černač T. 1x3,, Majeričlx3._______________ Namizni tenis I.SNTL - članice - Kajuh:Arrigoni 1:5 V četrtem krogu so članice igrale v gosteh pri ekipi Kajuha iz Ljubljane. Rezultat je bil izenačen le pri rezultatu 1:1, od tu naprej pa so bile Izolanke premočne in niso do konca prepustile nasprotnicam niti dvoboja. Po dve tekmi sta za ekipo zmagali Kristin Fatorič in Jana Ludvik eno pa Tina Nemarnik. Brez zmage je ostala Maja Grizelj, ki je izgubila z 0:3 proti najboljši igralki domačink Lesarjevi. Ekipi Arrigonija gredo vse čestitke saj igrajo letos kot prava, zelo homogena ekipa. Po prvem porazu v prvem krogu so nanizale tri prepričljive zmage. V kolikor jim bo uspelo ohraniti trenutno formo, se bodo igralke potegovale za uvrstitev med prve tri ekipe v državi.__________________ Kegljanje V 4. krogu je ženska ekipa IZOLE je gostoval v Kočevju in proti domačinkam presenetljivo izgubila z rezultatom 3:5 oziroma 2967 : 2970. Pri domačinkah je bila najboljša OVEN s 539 p.k., pri izolankah pa MLAČEVA s 545 p.k. S tem porazom so prepustile prvo mesto ekipi AVIA TEAM iz Ljubljane s katero so se srečale v 5. krogu in zabeležile zmago 6:2 oziroma 3236:3191 p.k. in se tako vrnile na 1. mesto v ligi. Odlično sta pri domačinkah zaigrale ZOTIČEVA s 604 p.k. in kadetinja ČRNELIČ s 560 p.k.. Pri gosti je CIJUHA podrla 598 kegljev. Naslednji vikend izolanke gostujejo v Novem mestu. Moški so v 6.krogu gostovali v Mariboru in izgubili proti ekipi Konstruktorja 3294 : 3240 oziroma 6:2 z malo več sreče bi rezultat bil lahko obrnjen saj so izolani vodili še v zadnjih 30. metih zadjega para za 9 kegljev. Pri domačinih je izstopal MERČNIK z 594 p.k., pri izdanih pa KUMAR z 560 p.k. V 7. krogu je v Izolo prišla drugo uvrščen ekipa KNAUF - POLET iz Škofje Loke katero so izolani po odlični igri premagali s 3594 : 3536 oziroma 6:2. Lepi tekmi sojtri domačinih izstopali KUMAR 655 p.k., SIRCA 624 p.k. in ZOTIČ s 602 p.k., pri gosteh pa SOKLIČ s 604 p.k.. Po tej zmagi se je domača ekipa odlepila od dna in z 5. točkami zaseda 7. mesto. V soboto gostuje v Trbovljah pri ekipi RUDARJA, katera za Izolani zaostaja za 1 točko. Druga moška ekipa igrala z ekipo BELE KRAJINE in jo premagala 6:2 oziroma 3222 : 3151. Pri domačinih je z igro izstopal SOSIČ s 588 p.k. V soboto ob 16.oo druga ekipa igra na kegljišču TPC LIVADE Spar z ekipo LJUBELJA iz Tržiča. Tako lahko sedaj tudi slovenske jadralke v razredu 470 “mirno spijo” in se pripravljajo na veliki dogodek, ki pa čaka le eno posadko. Ker je do zadnjih odločitev še daleč, do takrat pa morajo tekmovalci opraviti še mednarodne in seveda domače kvalifikacije, je prerano, da bi omenjali katerakoli imena športnic. Vemo le to, kar sta na nedavnem srečanju slovenskih tekmovalk in tekmovalcev v olimpijskih jadralnih razredih, s predsednikom JZS, povedali letošnji olimpijki, Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec, da se kot posadka razhajata. Zatorej je jadralski lov na eno mesto na 01 v Weymo-uthu spet odprt. Jadranje Ženski 470 ostaja Čeprav je kazalo, da razred 29er XX resno ogroža ženski olimpijski dvosed 470 že pri izboru desetih jadralnih razredov na naslednjih 01, te bodo za jadralce potekale v Weymouthu (Južna Anglija), je svet ISAF-a sklenil zamenjati le enega od dosedanjih jadralnih razredov (etchel). Tako se bo na olimpijskih regatnih poljih leta 2012 jadralo v naslednjih razredih: laser, finn, 470 moški, 470 ženske, 49er, RS:X moški, RS:X ženske, zvezda, laser radiai za ženske in elliot 6m v katerem bodo tričlanske ženske posadke tekmovale v jadralnem dvobojevanju (match race). Odločitev, potrjeno med letošnjo letno skupščino ISAF (International Sailing Fede-ration) mora sedaj potrditi še mednarodni olimpijski komite, kar pa bo najverjetneje le še formalnost. Zanimivo je, da se je kar nekaj prahu tako pri nas kot v svetu, zlasti v vrstah posadk razreda 470, takoj dvignilo precej prahu, saj sta tako odbor za opremo, kot odbor za žensko jadranje, dala prednost razredu 29er XX in ta predlog poslali svetu ISAF-a. Ta pa je navkljub njihovemu izboru le potrdil 470, kot ženski dvosed še za 01 2012. Kot najverjetnejši razlog za to, da se je svet ISAF-a odločil za 470, navajajo dejstvo, da bi do takšne zamenjeve moralo priti že lani, v letu pred 01 2008, ker je skoraj pol leta po olimpijadi vendarle že nekoliko boleče uvajati tovrstne spremembe. 29-erXX še ne bo olimpijski Konec tedna za državne naslove V izolskem zalivu bodo konec tega tedna za državne naslove ponovno tekmovali jadralci v razredih 470, Laser in Laser Radiai. Prvenstvo so sicer želeli izpeljati že pred štirinajstimi dnevi a jim je brezvetrje to preprečilo. Novi jadralni sodniki Na redni letni skupščini krovne organizacije svetovnega jadranja ISAF (International Sailing Federation), so objavili tudi spisek novih jadralnih sodnikov in razsodnikov, slednji sodijo neposredno na morju, največkrat pri jadralnih dvobojih (Match Race). Na spisku med sedemnajstimi imeni, najdemo kar tri nove potrditve za mednarodne sodnike iz Slovenije. To so Andraž Koželj, Zvonko Hočevar ter Bojan Gale. Judo Pokal Biancoceleste, Trst Tekmovalci judo klub Izola so nastopali na mednarodnem judo turnirju v Trstu in dosegli lep rezultat: Ml. deklice: 1. Lea Knez, -36 kg St. dečki: 2. Dean Maslo, + 73 kg Šah Vsi mladi ljubitelji šaha so vabnljeni na šahovske urice, ki bodo ob četrtkih (prvič v četrtek, 27. nov.) ob 16. uri v prostorih Šahovskega društva Izola v Gregorčičevi 21 v Izoli. Več informacij: www.drustvo-sahpiran.si Kultura naredi mesto Anton Juriševič - Tonček, človek za vse priložnosti Anton Juriševič šteje že 75 let a ima to čast, da mu vsi še vedno pravijo Tonček. Preprosto zato, ker je v njem še vedno veliko mladosti in veliko želja po spoznavanju novega, še neodkritega, pa naj bo to neznano mesto, pokrajina, ljudje ali pa navaden računalnik. Na 36. večernem klepetu z »Zanimivimi Izo-lani« v Mestni knjižnici Izola se je v četrtek, 13. novembra 2008, v pogovoru z Natašo Benčič predstavil Anton Juriševič - Tonček, upokojeni sanitarni inšpektor in sekretar na izolskem Rdečem križu, kot najstarejši mestni svetnik je bil za kratek čas celo nadomestni župan Izole, danes pa še vedno blagajnik pri izolskih tabornikih ter organizator izletov pri klubu prijateljev Izole in ‘odvisnik’ kave s smetano. Rodil se je pred 75 leti na Baredih nad Izolo, takrat so rekli »Isola via Bare’«. Doma so imeli kmetijo, a so starši bili razumevajoči in so Antoninu, kakor so ga klicali, omogočili šolanje. Nižjo gimnazijo je zaključil v Portorožu, šolanje za sanitarnega tehnika pa v Ljubljani. Leta 1953 se je preselil v Izolo, ki je bila takrat, se spominja, precej ruralna. »Tam, kjer sedaj stojijo štiri stolpnice in kjer je kino, so bili sami vinogradi, praktično sredi mesta, in ljudje iz mesta so doma imeli živino«, se tistih časov spominja Tonček. Ravno zaradi tega je imel kot sanitarni inšpektor vedno polne roke dela. Obstajal je nek zakon, ki je določeval, da mora biti živina od kraja bivanja oddaljena 50 metrov in ljudem v mestu je to povzročalo velike težave. Delo z ljudmi je težavno, to se ve, in občasni spori so bili neizogibni, a k sreči se je vse vedno dobro končalo in danes lahko po Izoli pohaja mirne vesti. Po 24-ih letih je začutil, da potrebuje spremembo in tako je do upokojitve služboval kot sekretar na izolskem Rdečem križu. Spoznal je kakšen obraz imata lahko stiska in revščina, videl je prihajati begunce iz nekdanjih republik skupne domovine, ki so z vrečkami v roki pribežali pred grozotami vojne. A zgolj služba ni bila nikoli vse njegovo življenje. Tonček je namreč član izolskih tabornikov vse od njihove ustanovitve, opravljal je vse funkcije od navadnega tabornika do starešine in je še dandanes njihov blagajnik. Stik z naravo je našel na svoji kmetijici na Medljanu, kjer poleg oljk in vina prideluje tudi svoj mir. Svojo družabno plat pa izživi na izletih s klubom prijateljev Izole, s katerim so prepotovali dobršen del Evrope in se že prihodnje leto odpravljajo na potep po Bolgariji. Tonček je v Izoli priljubljen človek in dekleta iz pevskega zbora Sinji galeb si niso mogle kaj, da mu ne bi pripravile presenečenja. Zapele so mu tri pesmi ... iz srca, ker je Anton Juriševič Tonček srčen človek. Ksenija Orel Pesniški večeri končujejo sezono V sredo, 3. decembra bo v kavarni hotela Delfin potekal tokrat že 90. pesniški večer. Ti potekajo redno enkrat mesečno. V septembru so svoj literarni zbornik Srebrne brazde 4 predstavili člani Obalnega literarnega kluba upokojencev Slovenije. V oktobru je s svojim kantavtorskim večerom navdušila Katarina Kala-ba s predstavitvijo svoje knjige Sem kakršna sem, hkrati pa je tudi zapela ob spremljavi svoje kitare. Večer partizanskih pesmi V novembru je Marjetka Popovski, ki je sicer tudi voditeljica vseh pesniških večerov, le-tega posvetila partizanski poeziji v spomin na padle borce NOB. Prebirala in recitirala je partizansko poezijo in vmes skupaj s prisotnimi poslušalci prepevala nekatere najbolj poznane partizanske pesmi. Poleg gostov samega hotela je prišlo veliko poslušalcev iz izolske, piranske in koprske občine. V sredo, 3. decembra pa bo na 90. pesniškem večeru predstavila svoje pesmi Marija Grbec iz Cetor nad Izolo, ki sicer že 40 let živi v Seči. Svoji pesniški zbirki Bleste se kristali, ki jo bo tudi predstavila, je dodala nove pesmi, nove razsežnosti ujete v besede trenutka in skladnosti svoje pesniške duše. S tem se bodo pesniški večeri za leto 2008 zaključili in pričeli se bodo ponovno v februarju 2009 s predstavitvami različnih pesnikov in literarnih ustvarjalcev. Marjetka za ambasadorje V petek, 21. novembra pa bo Marjetka Popovski odpotovala v Ženevo v Švico in sicer na povabilo Združenja ženevskih Slovencev. Tukaj se bo srečala s člani teka slovenskega Združenja, z veleposlanikom pri Združenih narodih in 9 člani ambasade. Povabili so jo na njihovo zaključno letno srečanje, kjer bo s kitaro prepevala slovenske ljudske pesmi. Posebej bo predstavila tudi nekaj poznanih istrskih pesmi in s tem ponesla s seboj tudi delček našega kraja. Povabilo je rezultat uspešne turneje po Avstraliji, kjer je Marjetka nastopala po slovenskih in istrskih kulturnih društvih in klubih, (ur) mm E lip rmi a || J-ZOLA i M M m? iS 4 IS, -2008 m k sSte ■■ .. mm 400 karikatur iz kota Te dni je iz tiskarne prišla obsežna knjiga karikatur našega karikaturista, grafika in slikarja, Marjana Motoha, ki svoje karikature že deset let objavlja na zadnji strani Mandrača. Marjan je v samozaložbi izdal obsežno zbirko karikatur, vsega skupaj jih je več kot 400, razvrščene pa so kronološko, tako kot so bile po letih objavljene in so na tak način dejansko tudi poseben prikaz dogajanja v Izoli v teh desetih letih. Knjigo odpira karikatura na kateri občana ugotavljata, da bi bila Manziolijeva palača že dokončana, če bi v Izoli prespal predsednik ZDA, Clinton, ki je bil takrat na obisku pri nas, že naslednja pa kaže zmedenega poštarja, ki pred množico vrat išče lastnika izolske marine. Tako se vrstijo teden za tednom vse do zadnje karikature na kateri je skupina Izolanov zbranih okrog velikega jajca z napisom “proračun 2008”. Njihovi komentarji pa so: končno se je izvalilo... ma j e veliko pa tudi majhno... me zanima kdaj bo začel pokati ...samo da ni klopotec. Glede na zapis tudi v tem Mandraču je jasno, da je Marjan s svojimi karikaturami velikokrat tudi pred novinarji. Zbirko bo Marjan predstavil širši javnosti naslednji četrtek, skupaj s predstavitvijo preoblikovanega Mandrača, že zdaj pa knjigo lahko kupite v njegovem ateljeju v Ljubljanski ulici, večje količine pa naročite na www.mandrac.si ali telefon 05 64 00 010. Pa še to. Knjigo, ki sicer stane 15 Eurov lahko z IZOKARTICO dobite s popustom. ur Bibliobus na izolskem hribu V potujoči knjižnici so vpis, izposoja in informacije brezplačni za vse, mlade in odrasle. Knjige, zvočne kasete, videokasete in zgoščenke si lahko izposojate za en mesec na dom, z možnostjo 1-krat-nega podaljšanja. Z rednim vračanjem knjižnega gradiva se izognete stroškom opomina. Za izposojene knjige, kasete in drugo ste odgovorni. Kdor gradivo izgubi ali poškoduje, ga mora nadomestiti ali zanj plačati odškodnino. V sredo, 3. decembra bo bibliobus spet vozil po izolskem podeželju po naslednjem razporedu: Korte (šola): 10.15-11.15, Korte (vas): 14.30 - 15.00, Malija: 15.10 - 15.40 in Šared -15.50 - 16.20 Kulturniški smerokazi Četrtek, 20.november 2008 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 -ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic -Predstavitev bogato iskrivega nadrealističnega romana polnega zabavnih domislic Tunel, trgovina s samomorilskimi pripomočki avtorja Žige Valetiča. Knjigo in avtorja bo predstavil Bogdan Dobnik, predsednik društva Ozara Slovenija, Nacionalnega združenju za kakovost življenja. Kino Odeon Ob 18.30: VOJNA ZVEZD: VOJNA KLONOV - Star Wars: The Clone Wars Režija: Dave Filoni Ob 20.30: *TO JE ANGLIJA- This is England Režija in sceanrij: Shane Meadows Petek, 21.november 2008 Palača Besenghi Izola - ob 19.00 Glasbena šola Izola vabi na KONCERT Rok Palčič klavir v dvorani palače Besenghi Kino Odeon Ob 18.30: VOJNA ZVEZD: VOJNA KLONOV - Režija: Dave Filoni Ob 20.30: *TO JE ANGLIJA- Režija in sceanrij: Shane Meadows Sobota, 22.november 2008 Cerkev Sv. Mavra Izola - ob 20.00 Zl.Mednarodno srečanje pevskih zborov sodelujejo: MpZ Haliaetum, PZ Bonagiunta cčt S.Ginesio, MpZ Rdeča zvezda - Devin in PZ Voci del Friuli Kulturni dom Izola - ob 20.00 Anne Frank-Ksenija Murari LJUBEZEN ANNE FRANK ali zgodba o človeškem dostojanstvu Gostuje Gledališče Koper / Režiserka : Ksenija Murari Anne Frank si je želela postati pisateljica ali novinarka in po končani vojni napisati knjigo... Vstopnina : v predprodaji ( še četrtek) 8 EUR, na dan predstave : 10 EUR Rezervacije, prodaja.vstopnic : galerija Alga Izola od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, sobota od 10.00 do 12.00, nedelja, ponedeljek zaprto, tel.: 05 641 84 39 Kino Odeon Ob 18.30: *TO JE ANGLIJA- This is EnglandRežija in sceanrij: Shane Meadows Ob 20.30: VOJNA ZVEZD: VOJNA KLONOV Režija: Pavé Filoni Nedelja, 23.november 2008 Kino Odeon Ob 18.30: VOJNA ZVEZD: VOJNA KLONOV Režija: Dave Filoni Ob 20,30: SUROVA LJUBEZEN - Boarding Gate Režija in scenarij: Olivier Assayas Ponedeljek, 24.november 2008 Kino Odeon Ob 18.30: VOJNA ZVEZD: VOJNA KLONOV - Režija: Dave Filoni Ob 20.30: SUROVA LJUBEZEN Režija in scenarij: Olivier Assayas Torek, 25.november 2008 Kino Odeon Ob 18.30: SUROVA LJUBEZEN - Režija in scenarij: Olivier Assayas Ob 20.30: »KINO V ŽIVO« * POKRAJINA št. 2 Režija in scenarij: Vinko Mòderndorfer Igrajo: Marko Mandič, Janez Hočevar, Barbara Cerar, Slobodan Čustič... / Med povsem običajnim vlomom mala kriminalca Polde in Sergej dregneta v veliko in nevarno zaroto iz preteklosti. Poleg dragocene slike Pokrajina št. 2 namreč odneseta tudi dokumente, ki razkrivajo tragično ozadje povojnih pobojev nacističnih sodelavcev. Sile iz ozadja za nobeno ceno ne želijo, da bi resnica prišla na dan, zato najamejo likvidatorja Inštruktorja, da bi zlepa ali zgrda zabrisal vse sledi, kar povzroči niz nepričakovanih dogodkov. Festival slovenskega filma 2008, 6 nagrad: za najboljši film, režijo, stransko žensko vlogo, scenografijo, glasbo in fotografijo. GOST VEČERA, KI BO FILM PREDSTAVIL JE REŽISER IN SCENARIST VINKO MÒDERNDORFER. Sreda, 26.november 2008 Kino Odeon Ob 18.30: SUROVA LJUBEZEN - Režija in scenarij: Olivier Assayas Ob 20.30: * POKRAJINA št. 2 - Režija in scenarij: Vinko Mòderndorfer Četrtek, 27.november 2008 Kino Odeon Ob 18.00: BELL BOY II: ZLATA ARMADA - Režija in scenarij : Guillermo del Toro Ob 20.30: * POKRAJINA št. 2 Režija in scenarij: Vinko Mòderndorfer galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 v petek, 21. novembra 2008 ob 19. uri vas vabimo na otvoritev razstave DUŠAN PODGORNIK PODOBE ČASA ZAVEST MINLJIVOST SOnČna dvorana Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ) OD ZABAVE DO LEPOTE Razstava bo na ogled vsak ponedeljek, sredo in petek med 17.00 in 19.00 do 29. 11. 2008. Manziolijeva Palača /Ma« Vabimo vas na ogled razstave D^VN^TE PIS.A.NT Blu Mediterraneo deia 1999 2008 Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola Galerija Salsaverde Gramscijeva 4 - vhod iz Velikega trga 1, Izola Darko Slavec “Sprejemanje in oddajanje svetlobe’ Miha Motoh 'Obrazi ' Galerija Alga / Kristanov trg 1 vas vabimo na ogled razstave POTPURI DUHA MARTINA ŽERJAL Akad. slikarka Galerija-galleria ALGA. tel.05 / 6418439 Urnik: 10-12 . 17-19, sobota 10-12 / nedelja, ponedeljek zaprto, Pretorska palača Koper VOJC SODNIKAR PONIS "VALOVI - ONDE " razstava bo na ogled do 25.11.2008. Mestna galerija Piran in Galerija Loža Koper CarmelO Zotti & ucenci /10. oktober -16. november 2008 / ZDRAVSTVENI DOM IZOLA vabimo vas na ogled razstave članov Društva Pristan iz Kopra (univerza za tretje življenjsko obdobje) ki se s slikanjem ukvarjajo ljubiteljsko, pod vodstvom mentorice in umetniške vodje ga. Marlene Zorjan. Razstavljajo Furlanič Irena, Glavaš Slavica, Jurca Mihaela, Kavčič Ivanka, Koterle Virgilij, Logar Božena, Metelko Janez, Salvi Saša, Stres Milena, Vatovec Marčela Banka Koper - Koper razstava siikAzad Karim Galerija Herman Pečarič Piran razstava fotografij Branko Lenart Mestna knjižnica Izola Mestna knjižnica Izola in Borza znanja vljudno vabita na delavnico izdelovanja adventnih venčkov Delavnico bo vodila ljubiteljica Istre, gospa Jožica Salkovič. Izdelali si bomo adventni venček iz avtohtonih mediteranskih rastlin, ki rastejo v slovenski Istri: iz vej ruja, ciprese, cedre, lovorja, oljke, borovih storžev, cvetov artičoke, božjega lesa, različnih trav... Za materiale vam ni potrebno skrbeti, s seboj prinesite le obilo dobre volje, delovne vneme in radovednosti. Delavnica je namenjena tako otrokom kot odraslim. Adventne venčke bomo izdelovali v soboto, 29. novembra 2008, od 9h do 13h v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola Mestna knjižnica Izola obvešča vse obiskovalce, da bo knjižnica od 4.12. do 6.12.2008 zaprta zaradi inventure knjižničnega gradiva. Dobro je vedeti Zadnji jesenski sejem starin bo popestril še eno soboto V soboto, 22. novembra, od 9. do 17. ure bo Izola spet v znamenju mednarodnega sejma starin, ki je postal nekakšna prireditvena stalnica našega mesta. Organizatorji ocenjujejo, da je izolski sejem zdaj že eden največjih v tej regiji in da je na ta način pridobil tudi na privlačnosti, saj ga vedno obišče tudi veliko kupcev in radovednežev od drugod. Organizatorji so v vabilu prodajalcem in obiskovalcem napisali: V Izoli bomo v soboto 22. novembra organizirali še en sejem starin, že tretjega letos. Glede na to, da se je zadnjega sejma, 25. oktobra, udeležilo več kot 200 starinarjev, od tega več kot tretjino iz Italije, in veliko število kupcev in radovednežev, so imeli prav tisi, ki so menili, da samo velikonočni sejem starin »Usake ščiat« ni dovolj. Podobno število starinarjev pričakujemo tudi na novembrskem sejmu in zopet se lahko veselimo lepega kulturnega dogodka. Čeprav smo do sedaj organizirali vsega skupaj 6 sejmov starin pa smo imeli že vsega: dež, močno burjo in hud mraz, in kljub temu je vedno prišlo veliko starinarjev. Dolgoročna vremenska napoved pa kaže, da nam bo to soboto vreme spet naklonjeno. Delavnici adventnih venčkov Cetore Knjižnica Oktober je odšel, MK Izola in Borza znanja vabita na se v jesen je odel. delavnico izdelovanja adventnih November se prebuja in venčkov nam pripravo na praznike ponuja Delavnico bo vodila ljubiteljica Istre, Zato smo se v društvu za kulturo, šport gospa Jožica Salkovič. in razvoj vasi Cetore odločili, Izdelali si bomo adventni venček iz da vas na delavnico bomo povabili avtohtonih mediteranskih rastlin, ki Delavnica izdelovanja adventnih rastejo v slovenski Istri: iz vej ruja, venčkov bo v soboto 29.11.2008 s pri- ciprese, cedre, lovorja, oljke, boro-četkom ob 16h. vih storžev, cvetov artičoke, božje- Izdelali bomo dva adventna venčka za ga lesa, različnih trav... Za materiale okrasitev prazničnega stanovanja. vam ni potrebno skrbeti, s seboj pri- Ves potrebni material dobite na delavni- nesite le obilo dobre volje, delovne ci, tako da seboj prinesete samo pištolo vneme in radovednosti. Delavni-za toplo lepilo (lepilo dobite pri nas), ca je namenjena tako otrokom kot pa ne pozabite prinesti tudi obilo dobre odraslim. volje. Adventne venčke bomo izdelovali Zaradi nabave potrebnega materiala vas v soboto, 29. novembra 2008, od naprošamo, da nam sporočite vašo pri- 9h do 13h v pravljični sobi Mestne sotnost na na naslov društva s priloženo knjižnice Izola, prijavnico. BREZPLAČNA NOVOST ZA IZOLANKE IN IZOLANE Na Gregorčičevi 21 smo odprli novo Točko vseživljenjskega učenja. Na njej se lahko zlasti starejše občanke in občani s pomočjo mentorja brezplačno učite računalništva, jezikov in pridobivate druga znanja. Odprta je vsak torek od 10.00 -13.00 ure. In via Simon Gregorčič 21 abbiamo aperto un nuovo punto informatico accessibile gratuitamente al pubblico. Assieme ad un assistente potrete accedere a materiale didattico per lo studio di lingue straniere oppure semplicemente usare il computer. Siete i benvenuti ogni martedì dalle 10 alle 13 Računalniški tečaj za upokojence Upokojenci DU Izole, upokojenci DU Jagodja - Dobrave in drugi upokojenci nečlani Društev. Tudi v letošnjem letu pričenjamo z zbiranjem prijav za računalniško opismenjevanje in poglabljaneje tega znanja. Tečaji računalništva bodo potekali IX tedensko od 10.00-13.00 ure ob torkih. Tečaj bo BREZPLAČEN! Prijave sprejemamo za: - začetni računalniški tečaj - nadaljnjevalni rač. tečaj - ekscel rač. tečaj - elektronsko pošto - internet - digitalno fotografijo Vpis je ob uradnih urah: ponedeljek od 9.00 - 11.00 in sreda od 15.00 - 17.00 ure, na sedežu Društva upokojencev Plenčičeva 3 - nasproti davčne uprave ali po tel. 641 97 37. Tečaj prične takoj, ko bo prijavljenih dovolj kandidatov za posamezno skupino ( 13 ). Tajnik DU Izola, Karol Pavlin. Cimos zmaguje - tudi z Andrejem Jerebom Uspehi RK Cimos Koper dobivajo vedno pomembnejšo marketinško ozadje in pomen, saj so tekme Cimosa vedno dobro obiskane, rokometaši pa postajajo vedno bolj prepoznavne medijske osebnosti in zaželeni udeleženci številnih športnih in družabnih prireditev. Podobno na pomenu in ugledu že vrsto let pridobiva avtomobilska znamka Toyota ter njen zastopnik in prodajalec v regiji Andrej Jereb. Zato je hitro prišlo do povezovanja. Odslej Rokometni klub Cimos Koper in Avtocenter Jereb snujeta skupno zgodbo. Odločila sta se, da bosta poslej Zmagovala SKUPAJ. Andrej Jereb je te dni predal ključe nove Toyote Avensis trenerju koprskih rokometašev Matjažu Tomincu, ki z novim vozilom že nabira varne kilometre po slovenskih in tujih cestah. Šport in kultura Društva si ne želijo še enega takšnega leta kot je bilo 2008 Društva, ki imajo zaposlene delavce so se lani znašla v posebej težkem položaju. Zamujal je proračun, zato so zamujali razpisi in zamujale so plače. Tudi za pol leta in več. V občinski upravi menda iščejo zakonsko rešitev za njihovo delovanje. Takšnih društev, ki imajo zaposlene delavce, je v izolski občini kar nekaj, od športnih in kulturnih do društev, ki delajo na humanitarnem področju. Lani so se v posebej slabem položaju znašli štirje zaposleni v Društvu prijateljev mladine, težave so imeli tudi v občinskem odboru Rdečega križa, v društvu likovnikov Insula ter seveda v vseh tistih športnih društvih, ki imajo poklicne trenerje. Vsi ti zaposleni o namreč lani bili brez plač vse do sprejema proračuna oziroma so prejemali akontacije plač ali pa so si pomagali z raznimi dobrodelnimi prireditvami. Po neuradnih informacijah v strokovnih službah izolske občine iščejo možne zakonske rešitve tovrstnih zapletov, ki jih lahko povzroči pozno sprejemanje proračuna ali zamujanje z razpisi. Čeprav vztrajajo pri odločitvi, da morajo svoje programe na razpise prijaviti vsa društva pa ločeno vendarle razmišljajo tudi o zaposlenih v teh društvih. Seveda ne gre za to, da bi kar tako zagotavljali sredstva zanje, pač pa je treba oceniti katero društvo res potrebuje zaposlene ljudi, tako da ne bi po nepotrebnem obremenjevali proračuna. Že lani je bilo slišati nekaj namigov v smeri zaposlitve nekaterih športnih trenerjev v izolskih društvih, ki so za razvoj športa v naši občini posebnega pomena, vendar konkretnejših predlogov še ni. Ponudili pa so jih v Društvu prijateljev mladine, ki omenjajo tri možnosti reševanja težav z zaposlenimi v njihovem društvu in z delovanjem društva nasploh. Kot prvo omenjajo možnost priključitve k obstoječemu zavodu po vzoru piranske občine (priključitev k SIMC), kjer bi bila prednost predvsem redno financiranje in skupno računovodstvo, pričakovane težave pa so uvrstitev v obstoječo sistemizacijo delovnih mest v teh zavodih ter manjša fleksibilnost programov, kot je zdaj v okviru Društva. Druga možnost je ustanovitev samostojnega zavoda po vzoru nekaterih ljubljanskih zavodov, ki se ukvarjajo z otroki in mladostniki (Pionirski dom, Zavod Tarnala itd.). Podobni zavodi so tudi na Ptuju (Center interesnih dejavnosti), v Domžalah (Center za mlade), ter še v nekaterih drugih občinah. Prednost je v tem, da tak zavod postane krovna organizacija nad vsemi programi za otroke in samostojna organizacija, slaba stran pa je samostojen administrativni aparat ter večja togost pri organizaciji programov kot pri društvu. Tretja in morda najbolj verjetna možnost pa je uvrstitev DPM Izola (in seveda tudi nekaterih drugih društev, ki imajo podobno organiziranost in podobne težave) med direktne porabnike proračunskih sredstev, vsekakor pa med tiste, ki se prijavljajo na poziv in ne na projektne razpise, kjer je usoda njihovih prijav negotova do konca. Za razliko od Društva prijateljev mladine pa so športniki bolj naklonjeni ideji, da bi nekatere trenerje, ki že vrsto let vzgajajo mlade in vrhunske športnike v naši občini zaposlili na Centru za šport in jih s tem obvezali, da strokovno delajo z mladimi negle-de na klub, katerega član so. Po neuradnih informacijah naj bi bilo takšnih trenerjev šest, predlog pa tehta tudi v.d. direktorja Centra, Darko Grad, ki mora Občinskemu svetu v pol leta predlagati bodočo organiziranost področij kulture, športa in prireditev. DM Sport in kultura sta v skrbeh Vršilec dolžnosti direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve, Darko Grad, je skupaj s sodelavci pripravil pogovore s predstavniki športnih in kulturnih društev, ki so mu predstavili svoje delovanje in težave s katerimi se srečujejo ter njihov odnos do javnega zavoda, ki na nek način omogoča njihovo delovanje. Na večeru s športniki je bilo slišati kar nekaj pripomb predstavnikov večine športnih društev. Prišli so veslači, jadralci, rokometašice, nogometaši, balinarji, pingponkaši, košarkaši, smučarji, borilni športi, taborniki in plesalci ter še nekateri. Poleg finančnih težav, ki tarejo vsa športna društva je bilo največ govora o prostorski problematiki, ki je še posebej pereča pri veslačih, kjer je eden od dveh klubov takorekoč pred deložacijo, drugemu pa se bo zrušila streha na glavo. Težave imajo tudi balinarji, ki morajo v višjem rangu tekmovanja igrati tekme v Sežani, saj v Izoli nimamo pokritega igrišča, namiznoteniški igralci trenirajo v vse bolj neprimernem Arri-goniju, celo tabornikom manjka prostor za skladiščenje opreme. Darko Grad je predstavnike društev, ki imajo takšne težave pozval na predstavitev le teh in hkrati omenil možnost gradnje manjšega centra za vodne športe v soseščini avtokampa Jadranka. Projekt gradnje velike športne dvorane trenutno nima prioritete, zato pa bo občina skušala dograditi že obstoječe objekte, da bi tako rešila nekatere najbolj akutne probleme. Predstavniki društev so omenjali predvsem možnost ureditve prizidka pri športni dvorani, ki že vrsto let čaka na dogovor med občino in Galebom, ki ga je gradil. Med možnimi rešitvami je tudi gradnja prizidka ob telovadnici osnovne šole Livade, kjer bi prostor lahko dobili namiznoteniški igralci, borilni športi in plesalci. Posebej pa so na srečanju govorili o aktiviranju Športne zveze, ki trenutno sicer obstaja a ne deluje, čeprav bi bilo to, za razvoj športa v občini zelo pomembno, tudi kot del civilne družbe v odnosu do oblasti. Naslednji večer, v petek, so se na podobnem pogovoru srečali predstavniki kulturnih društev in tudi tam je bilo slišati podobna razmišljanja in podobne težave. Kulturniki imajo, seveda, še več prostorskih težav in tudi oni na nek način pogrešajo nekdanjo Zvezo kulturnih organizacij, saj je tudi s kulture, tako kot iz športa, izginilo organiziranje različnih seminarjev, posvetov in strokovnih srečanj za mentorje v kulturi in trenerje v športu. Predvsem pa se je pri kulturi opazilo, da je premalo mladih, ki delujejo v kulturnih društvih oziroma so del aktivne kulturniške populacije. Seveda pa je tudi mogoče, da jim je bližje neformalno kulturno udejstvovanje in jih delovanje znotraj inštitucij ne zanima, razen ko gre za denar, seveda, (ur) MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. KRIMINALNE Utonil je v marini Zjutraj smo sprejeli obvestilo, da so v marini Izola našli v morju utopljenca. Policisti so pri ogledu ugotovili, da je utopljenec 55 let star drž. Nemčije, stalen gost marine, kjer ima zasidrano tudi svojo jadrnico. Pravi vzrok smrti bodo poskušali ugotoviti z obdukcijo, ki jo je odredila zdravnica. Nelegalni pregled V soboto zjutraj so izolski policisti ugotovili, da so imeli neznanci ponoči kar nekaj dela z nezakonito obrtjo. V obrtni coni so ponoči vlomili v več pisarn last različnih podjetij. Pregledali so vse prostore, vlomili pa so tudi v aparate z napitki. Oškodovana so različna podjetja, vrednost ukradenega ni velika, kolikšna pa je skupna vsota policisti še ugotavljajo. Oškodoval je zdravstvo Nekdo je v izolski bolnišnici vlomil v avtomat za napitke. Ukradli so nekaj denarja. Izolani se ne unVknemo Ob 18.25 uri je na glavnem križišču v Luciji 21-letni domačin povzročil prometno nesrečo. Izsilil je prednost 5Metnemu Izolanu, ki seje pripeljal s kombijem. Po trčenju je povzročiteljevo vozilo odbilo na bližnje parkirišče, kjer je trčil še v dve parkirani vozili. Udeleženca sta se v nesreči lažje telesno poškodovala. Zdaj pa peš po gobe V soboto so policiste poklicali v Brkine. Tam je vožnja z avtomobili po gozdnih cestah na več mestih s prometnim znakom prepovedana. Tega pa marsikateri gobar in drugi ne upoštevajo. Ker to postaja domačinom vse bolj moteče, so v pomoč poklicali policiste. Na kraju so policisti kaznovali več voznikov, ki niso upoštevali prometnega znaka. Kriminalisti zavohali pomembno sled v boju proti drogam Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Koper so pri opravljanju del in nalog na poljski poti v Ankaranu 17. septembra 2008 odkrili skrivališče prepovedanih drog. Na podlagi prvih zbranih ugotovitev je bil na kraju najdbe opravljen ogled kraja kaznivega dejanja, z namenom zavarovanja sledov kaznivega dejanja. Z ogledom kraja kaznivega dejanja so ugotovili, da je neznanec v odprtino lesene lope shranil dva PVC zavoja oblepljena z lepilnim trakom, vse skupaj pa zavil v več PVC vrečk in brisačo. Snov iz obeh najdenih zavojev je bila preliminarno testirana, pri tem pa so testerji pozitivno reagirali na prepovedano drogo heroin. Po opravljenem ogledu kraja kaznivega dejanja in zavarovanju številnih materialnih sledi, ki jih je za seboj pustil do takrat še neznani storilec, sta bila zavoja s heroinom dostavljena v pregled in analize na Center za forenzične preiskave, GPU UKP. Center za forenzične preiskave (CFP) v Ljubljani je opravil preiskavo in analizo obeh zavojev s heroinom. Ugotovljeno je bilo, da se v obeh najdenih zavojih nahaja skupno 216,95 grama prepovedane droge heroin. Na podlagi zahtev Sektorja kriminali- Spomini stične policije iz Kopra, so na Centru za forenzične preiskave analizirali tudi zavarovane biološke sledi z zavojev heroina, pri tem pa izločili DNA profile več oseb, ki so bile v stiku s prepovedano drogo. Iz obstoječe baze profiliranih storilcev kaznivih dejanj je CFP izločil 27-letnega ankarančana z začasnim prebivališčem na območju UE Piran, ki je na zavojih heroina pustil svoje sledi. Po potrjenih preiskavah CFP GPU UKP so kriminalisti SKP PU Koper pričeli z aktivnostmi za izsleditev osumljenca, z namenom odvzema prostosti zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196 členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Osumljeni je bil nato 10.11.2008 v večernih urah izsleden in prijet na območju Ankarana. Na naslovih bivanja osumljenega ter v vozilih, ki jih uporablja osumljeni so bile na podlagi odredbe Okrožnega sodišča iz Kopra naslednji dan, torej 11.11.2008, opravljene hišne preiskave. Pri hišni preiskavi je bila osumljenemu zasežena še manjša količina prepovedane droge konoplja. Osumljeni je bil s strani policije že obravnavan za raznovrstna kazniva dejanja. Bil je kazensko ovaden za dve kaznivi dejanji Izsiljevanja po 218. čl. Kazenskega zakonika Republike Slovenije (v nadaljevanju KZ) v letu 2001, za kaznivo dejanje Neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196/2. čl. KZ v letu 2005, za 15 kaznivih dejanj Prepovedanega prehoda čez državno mejo po 311. čl. KZ in kaznivo dejanje Ropa po 213. čl. KZ v letu 2005. V letu 2006 je bil obravnavan za kaznivo dejanje Drzne tatvine po 212. čl. KZ in kaznivo dejanje Tatvine po 211. čl. KZ. V letu 2007 je bil obravnavan za kaznivo dejanje Velike tatvine po 212. čl. KZ, Goljufije, po 217.Č1. KZ in za kaznivo dejanje Ogrožanja varnosti po 145.čl. KZ. V letu 2008 je bil obravnavan za kaznivo dejanje Preprečitev uradnega dejanja po 302. čl. KZ, za dve kaznivi dejanji Tatvine po 211.Č1. KZ in kaznivo dejanje Kršitve nedotakljivosti stanovanja po 152.čl. KZ Na podlagi vseh zbranih materialnih in drugih dokazov je SKP PU Koper zoper osumljenega podal kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo, ker se je utemeljeno sumilo, da je osumljeni za račun še neznanega dobavitelja preprodajal prepovedano drogo heroin na obalnem območju. Na podlagi ugotovitev, se utemeljeno sumi tudi, da je osumljeni od dobavitelja prejel najmanj 500 gramov heroina, katerega razliko pa je do dneva odkritja 216,95 gramov že nadalje preprodal. S preprodano količino heroina si je osumljeni pridobil protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 8.500,- EUR, v primeru preprodaje celotne količine heroina, pa bi si osumljeni lahko pridobil najmanj 15.000,- EUR protipravne premoženjske koristi. Za navedeno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen v trajanja od 1 do 10 let. Osumljeni je bil 11. novembra 2008 s kazensko ovadbo sproveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča iz Kopra, ki je zanj odredil pripor. Kriminalistična preiskava se v konkretnem primeru še nadaljuje, saj se sumi, da je pri nabavi in preprodaji odkrite količine heroina sodelovalo več storilcev. Informacijo so pripravili v Sektorju kriminalistične policije PU Koper. MALI OGLASI Nepremičnine - Družina išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje Tel. 040 224 077 - Slikar, miren, urejen, samski ,star 53 let, najamem v Izoli garsonjero ali sobo s souporabo kuhinje in kopalnice , za daljše obdobje Tel: 031 895 140 - V San Simonu oddam poslovni prostor llm2. tel 031 611 568 - PRODAMO STANOVANJE 75,34 M2 Izola - Livade, zgrajeno 1983, 1. nadstropje, vzdrževano, vsi priključki, parkirišče pred in za blokom, ZK urejeno, 1. lastnik, bremen prosto. Cena 208.000 EUR oz. po dogovoru, tel 040 710 010 ali 041 247 944 - Štiričlanska družina v Izoli IŠČE dvo ali dvo in pol sobno stanovanje za daljše obdobje. Kontakt na tel. št. . 040 768 714 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli za daljši čas. Tel: 041 211-917 - Iščem eno ali dvosobno stanovanje v Izoli za daljši čas. Tel: 041 206-288 - Miren, mladi par nujno išče enosobno stanovanje v Izoli. Po možnosti že v oktobru. Tel: 041 435 207 - Štiričlanska družina z mirnim, prizadetim odraslim sinom, nujno išče dvosobno stanovanje v Izoli, tel.: 040 523 334 - Iščem stanovanje-enosobno ali garsonjero v Izoli za daljše obdobje, tel 041 280 521 - PRODAMO STANOVANJE 75,34 M2 Izola - Livade, zgrajeno 1983, 1. nadstropj e, vzdrževano, vsi priklj uč-ki, parkirišče pred in za blokom, ZK urejeno, 1. lastnik, bremen prosto. Cena 208.000 EUR oz. po dogovoru, tel 040 710 010 ali 041 247 944 - V privat hiši v Izoli oddam stanovanje z ležišči in s souporabo kopalnice delavcem ali drugim zainteresiranim strankam za dalj časa. Kontakt: 041 776 748 - Nujno iščem 1 sobno stanovanje kjerkoli v J Primorski (najraje Sežana) za nedoločen čas, že od 20.6.08 dalje. Cena naj nebi presegala 210 EUR z vštetimi stroški, tel 040 542 390 Vozila in plovila - Prodam golf III. Dizel 1,9, dobro ohranjen, redno servisiran, servisna knjiga od leta 96, km 250 tisoč, nikoli karamboliran Tel.031 737 - 148 - Prodam Hyundai Santa-Fe, letnik 2001, prevoženih 103.000 km. Dodatna oprema 4 alu platišča z zimskimi gumami, inox buli bar. Informacije na 041 / 600 159. - Kupim traktor FERGUSON N 533 ali 534, ter rotacijsko kosilnico SIP 135. tel 031 427 626 - Kupim traktor URSUS C 335 ali C360. tel 041 678 130 - Skuter Sim 50 cc prodam, tel 040 794 054 Delo - Iščem inštruktorja (na dom) za matematiko za S.razred. o41845 040 - Gostilna Istra išče dva natakarja ali natakarici. Pokličite: 041 345 605 - Sem tehnik zdravstvene nege, nudim nego na domu. tel 040 865 251 - Sem medicinska sestra v pokoju in nudim nego na domu bolnim in ostarelim tudi 24 ur. tel 031 562 880 - Zaposlim natakarja in več študentov za strežbo v lokalu Istra, Tel.: 041 345 605 - Čistim, likam, starejšim ljudem, lx ali večkrat tedensko. Skuham tudi obrok hrane. Sem čista in urejena. 041 254 886 - Pomagam starejši osebi 24 ur na dan ali po nekaj ur. tel 031 310 410 - Izkušena medicinska sestra nudi nego in pomoč na domu. tel 031 241 845 - Izkušen DJ vrti glasbo na raznih zabavah in obletnicah za srednjo generacijo tel 031 578 327 - Nudim 24 urno pomoč starejšim in bolnim pri osebni negi in gospodinjskih opravilih. 031 631 188 - Nudim varstvo otrok v Izoli, tel 040 354 048 - Dnevni bar v Izoli išče delavko za delo v strežbi z možnostjo stalne zaposlitve, tel: 041 400 404 • Ponujam delo v strežbi in pomoč v pizzeriji za daljše obdobje. 041 827 039 Razno - Nekje v Izoli smo med sprehodom izgubili otroški čeveljček (Ciciban-Petejan, TEMNO PLAV, ZIMSKI). Morebitnega najditelja lepo prosimo, da nas pokliče na telefon 041 786 624. - Termoakumulacijsko peč 2KW, malo rabljeno v zelo dobrem stanju, podarimo. Za prevoz poskrbite sami Tel. 041 778 509 - Kupim dobro ohranjeno termoakumulacijsko peč 3 KW Tel 031 389 751 - Prodam ekstra deviško oljčno olje Tel 041 818 675 - Nudim pomoč pri rednem vzdrževanju grobov ter izdelavo načrta nagrobnega spomenika. 041 776 748 po 14. uri V zobni ordinaciji Okretič Diana je pacientka (v septembru) pazabila bedž, lahko jaknico. Kdor jo pogreša, naj se oglasi pri nas. - Prodam novo olivno olje. Tel 031 488 399 - Prodam plastična vrata skoraj nerabljena velikosti 90X185 cm bele barve, s krpankami (žaluzije), tel 031 684 041 - Mlin za grozdje motorni, prodam, tel 041/853132 - Prodam plastično kad za grozdje 1000 L tel 6419348 - Kompostiran kozji gnoj prodam.tel 040 342 200 - Prodam rabljeni motorni mlin za grozdje in plastično kad za kmetijo 300 litrsko za 90 EUR. tel 041 828 605 - Prodam voziček Peg Perego Ccentro sivo-turkizne barve z veliko zimske opreme, rabljen noti 1 leto. Podarim še jajček z nastavkom za avto. Cena 150EUR. tel 041 544 428 Dobra dela Tokrat so študentje rešili zagato s pomanjkanjem krvi Študentske organizacije ljubljanske, mariborske in primorske univerze, Zveza ŠKIS, Študentski svet stanovalcev in Študentski svet ljubljanske univerze so pripravile veliko vseslovensko študentsko krvodajalsko akcijo, ki je v torek potekala v Ljubljani in Kopru, v sredo pa v Mariboru. Odziv je bil, vsaj v Ljubljani in Kopru, odličen. Slovenske študentske organizacije krvodajalsko akcijo tokrat prvič organizirajo skupaj, kolege študente pa so nagovarjale k darovanju krvi z motom “Moja kri tvoje srce poganja - zberi pogum in daruj še ti!”. V Sloveniji je namreč do torka spet primankovalo krvi. “Slovenske študentske organizacije želimo spodbuditi h krvodajalstvu čim večje število študentov in jim tako pokazati, kako pomembnaje ta plemenita življenjska tekočina. S sodelovanjem v akciji je vsak izmed nas zagotovo rešil kakšno življenje, vsekakor pa želimo skupaj pripomoči k boljšemu skupnemu jutn", so sporočili organizatorji velike študentske krvodajalske akcije. Študentje Univerze na Primorskem so kri darovali v torek od 7.30 do 12. ure v izolski splošni bolnišnici, za vse, ki so želeli darovati kri pa so organizirali brezplačen povratni avtobusni prevoz. Po podatkih Transfuzijske postaje v Izoli so študentje na njihov “študentski” dan, skupaj darovali kar 63 enot krvi, tako da je krizno obdobje zaenkrat mimo. Nogometaši Bonifike so krvodajalci Ne zgodi se ravno pogosto, da se na transfuzijski postaji v Izoli znajde skupina športnikov. To se je zgodilo v sredo, ko se je sedemnajst članov SC Bonifika - nekaj tudi iz uprave kluba, odločilo darovati kri. Z njihovo odločitvijo so bili v času, ko je stiska s krvjo kar huda, zaposleni na transfuzijski postaji seveda zelo veseli. Zbrali so namreč dobrih šest litrov te življenjsko pomembne tekočine, poleg tega pa so se v družbi mladih nogometašev tudi zabavali. Po načrtih bi moralo biti število udeležencev še višje, a so nekatere zadržale delovne in študijske obveznosti. Ob tem je zdravstveno osebje izrazile upanje, da bodo temu zgledu sledili tudi drugi športni kolektivi. Sicer pa v prvenstvenem odmoru v SC Bonifika načrtujejo še nekaj humanitarnih in človekoljubnih akcij. BV 0,5% LAHKO SPREMENI ŽIVLJENJE Namenite 0,5 % vaše dohodnine za Rdeči križ Izola davčna št. 73557501 Spoštovani, kot davčni zavezanec oziroma zavezanka lahko v skladu z Zakonom o dohodnini do 0,5 % dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenite za financiranje sploš-no-koristnih namenov. Med splošno koristne sodijo tudi humanitarne dejavnosti. Zato lahko pol odstotka vaše dohodnine namenite Rdečemu križu Izola kot organizaciji, ki opravlja splošno-ko-ristno dejavnost. Vaša odločitev lahko usodno pomaga iz stiske družinam in posameznikom z nizkimi prejemki, brezposelnim, bolnim, slabotnim in ostarelim. V minulem letu smo v okviru Rdečega križa Slovenije prav tako po zaslugi podobnih prispevkov pomagali številnim družinam, ki so jih prizadele katastrofalne poplave in vremenske ujme. Z akcijo Peljimo jih na morje pa smo na brezplačne počitnice popeljati več kot 850 otrok in 165 starejših iz socialno šibkejših okolij. Kako vse lahko namenite 0,5 % dohodnine Rdečemu križu Izola? - pisno, tako da obrazec, ki ga boste dobili v prilogi v naslednjem Mandraču, naslovite na Davčni urad Koper, izpostava Izola Plenčičeva ul. 06 6310 Izola - prek sistema e-Davki na spletni strani http://edavki.durs.si - ustno, tako da podate zahtevo na zapisnik pri vašem davčnem organu (Plenčičeva ul.) Od srca Vam hvala za Vašo odločitev. Rdeči križ Izola WELLNESS & SP A MIRTA SAN SIMON HOTEL RESORT Vaš zaliv miru. Ob morju, v naravi. ■ ■ g S - *# k S ®SI »ii e6* »i *■! »it ■ ■ ®e«im i URNIK Vsak dan: od 14. do 21. ure Nedelja: od 9. do 13. ure Sreda: zaprto HTP SIMONOV ZALIV, D.D. IZOLA Morova ulica 6a 6310 IZOLA Sprostilne masaže Terapevtsko zdravilni program Nega rok Nega nog Depilacija Nega telesa Nega obraza in dekolte-ja Savna center: zeliščna savna, suha finska savna, infra rdeča savna, “rimska” parna kopel. www.sansimon.si SAN SIMON HOTEL RESORT WELLNESS &c SPA MIRTA Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 NLB® Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana I ODPRTO NON STOP‘VSTOPNINE Ni Casino Izola, otok zakladov! CASINO IZOLA‘CASINO ISOLA IGRALNI SUOI I SALONE SLOT I mmm 21.11. 2008 ob 21.00 28.11. 2008 ob 21.00 DUO DIAMOND SHOW MISTER ANTONY SHOW www.casinoisola.com Casino Izola, Trg republike 4, Izola, t. 05 640 02 22 1 S SINCE 1984 GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN s.p. Tel: 64 21 190 in GSM:041 633 987 Jeseni 1995 smo se lotili adaptacije nekdanjih prostorih družbe ALG, ki so dobiti novo namembnost - postali so prizorišče množičnih zabav, ki ga poznamo po imenu DISKOTEKA GAViOLI. Na površini več kot 1600 m2 notranjih prostorov smo v nekaj mesecih porušili in na novo zgradili talne površine, ki so bile odtlej namenjene plesu, in ob tem položili za več kot 1600 m2 keramike. Uredili smo nove prostore, oblikovali masivne betonske fotelje v skupni dolžini preko 80 m in po naročilu italijanskega arhitekta Gaviolija iz različnih koščkov keramičnih ploščic mozaično izdelali obloge stopnic. V sanitarijah smo izdelali masivne in s keramiko oblečene umivalnike Konec leta 1995je diskoteka odprla vrata in postalo eno najbolj razvpitih zabavišč te vrste v tem delu Evrope. IZVAJAMO PRENOVE OBSTOJEČIH OBJEKTOV, ZUNANJE UREDITVE, KAMNOSEŠKA IN VSA OSTALA ZAKLJUČNA DELA OSTI IN KVALITETE Razstava je intimni in družabni dogodek V petek zvečer so v izolski galeriji Salsaverde, v prijetnem vzdušju in ob, za slikarsko razstavo nenavadno dobrem obisku, odprli razstavo novih del Darka Slavca z naslovom »Sonca«. Na razstavi je avtor predstavil nekatere podobe iz cikla akvarelov, ki predstavljajo nadgradnjo njegovega dosedanjega ustvarjanja, ki je prežeto s kozmološko tematiko in hkrati predstavljajo odmik od njegovih skoraj hiperrea-lističnih del, saj je znan kot vrhunski upodobitelj kruha. Darko Slavec z razstavo svojih sonc ponuja izčrpen vpogled v neskončno ponavljanje variacij na isto temo, brez možnosti ene same ponovitve. Ali, kot pravi avtor sam: »Podobe iz cikla »Sonca« naj bi bile bogate v preprostosti, energetsko pozitivne, skrivnostne in oltarne. Podobe torej, v katerih je prisotno načelo darovanja, kot znak božanskosti in večnosti in ne sprejemanja kot znak človeškosti in minljivosti.« Za skrivnostnost in kozmičnost je poskrbel tudi izolski kitarist Elvis Šahbaz, za podobo dogodka pa številni, predvsem mladi obiskovalci, ki zelo radi zahajajo v to mlado izolsko galerijo na Velikem trgu (ob parku).