256. številka
Ljubljana, v sredo 8. novembra.
XXVI. leto, 1893
Izhaja vsak dan BveAer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po po! ti prejeman za * vb t r o-og er s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oinanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj ho izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. U p r a v u i s t v u naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V opozicijo!
Novo WindiBcbgraetzovo ministerstvo še ni se-stavljeno in že hh kaže, da bode razmerje mej parlamentarnimi strankami in bodočo vlado precej drugačno, nego je bilo za časa grofa TaaftVa. Razven nemških levičarjev, čeških veleposestnikov in poljske delegacije gledajo vsi elementi bivše Taafleove večine z največjo nezaupnoBtjo na pogajanja koaliranih voditeljev s knezom VVindiBcbgraetzem, vsi sodijo, da jim nova vlada ne bo naklonjena in vsi se pripravljajo na prestop v opozicijo.
Ta dispozicija nemških klerikalcev stroge ob-servancije, potem maloruskib in hrvatskih poslancev iz Dalmacije je do cela naravna. Nemški klerikalci nimajo upanja, da se bo bodoča vlada na njihove želje ozirala v toliki meri, kakor oni tirjajo; Ma-lorusi vedo, da bodo oni v prvi vrsti čutili nasledke podvojenega upliva poljske delegacije na vlado. Hrvati pa, nezadovoljni že sedaj, slutijo, da bo nova Crn. obudila tudi precej propadlo italijansko stranko. Drugače pa je pri Čehib v kraljevini in na Moravi in če se pripravljajo Staročebi, doslej najveroejši podporniki in najvztrajnejši zagovorniki Taafteovega sistema ter najposlušnejši pristaši čeških veleposestnikov, na opozicijo, tako je to nedvoumen dokaz, da zmatrajo koalicijo levičarjev, konservativcev in Poljakov za nevarno državi in interesom češkega naroda.
Da se Staročehi, moravski in iz kraljevine, resno pripravljajo na opozicijo zoper koaličao mi-nisterstvo Windischgraetzovo, to svedočita izjavi dveh odličnih voditeljev te stranke, kateri je vredno zabeležiti in v korenito premišljevanje priporočiti zlasti de vedno omahujočim slovenskim poslancem.
V soboto govoril je vodja moravskih S turo-Čehov dr. Fanderlik na javnem shodu, kateri je v Brno sklical takoimenovani „Narodni klub" in katerega so se udeležili do malega vsi staročeški dež. in državni poslanci z Morave, na čelu jim zaslužni dr. Storn. Fanderlik, tisti Fanderlik, kateremu se je tolikrat očitalo mameluštvo, rekel je na
tem sbodu ob viharnem odobravanju poslušalcev, da je odstop Taaffeov in poraz njegovega načrta volilne reforme jedino levici v korist, vsem drugim Btrankam pa na škodo. Levica bo v koaliciji naj« močnejša in zatorej tudi najuplivnejša stranka in to se bo čutilo tudi v ministeratvu. Koalicija je prav za prav samo vzajemna zavarovalnica proti izgubi mandatov in v taki družbi ni mesta za moravske Starocehe. Ti se ne morejo pajdašiti s strankami, ki hočejo ne samo ohraniti posestno stanje levice, ampak jej pomoči do krmila, da bi zopet zagospodovala v državi in jo izkoristila na znani način. Bojazen, da ho to zgodi, vezala je v mmoli eri nenemške narode in njih poslance. Će pa ima sedaj nastopiti vlada, katero so v družbi z levico ustanovile bivše stranke desnice, kar se jih je izneverilo prejšnjim načelom, tako moravski Sta-ročehi tega ne smejo storiti, nego se morajo v interesu cele države in vseh njenih narodov postaviti v opozicijo in aicerv odločno, nepopustno, najostrejšo opozicijo, ki pa mora biti lojalna, tako da si bo stranka lahko svojila naslov: Nj. VelečanBtva  najvernejša opozicija.
V istem zmislu, kakor vodja moravskih Sta-ročehov, izrekel se je tudi prvak staročeške stranke v češki kraljevini, dr. Ladislav Rieger. Prišel je te dni na Dunaj in neki češki novinar je imel priliko govoriti ž njim o političnem položaju in o stališči, na katero se postavi njegova stranka napram koaliciji in bodočemu koaličuemu miuisterstvu. Rieger, vedoč, da je ta njegova izjava namenjena javnosti, iz razil se je sicer nekoliko diplomatično, vender jasno dovolj, da se spozna jednakoBt njegovega mišljenja s Fanderlikovimi besedami. Rekel je mej drugim: Koalicija, za katero se poganjajo najbolj levičarji, ne more dolgo živeti, ker nosi že sedaj smrtno kal v sebi. S koalicijskim programom se pa staro-ČeŠka stranka nikakor ne more sprijazniti in bo izvajala iz tega vse konsekvence v deželnem zboru češkem.
Sodimo, da zadoščata ti izjavi najodličnejših
članov in priznanih vodij staročeške stranke v dokaz naše trditve, da bo v kratkem ves češki narod složen in jedin v opoziciji zoper bližajoči se sistem.
Rekli Kino, da tako kakor Staročehi se pripravljajo tudi frakcije, ki so doslej podpirale vlado ali se jej vsaj niso zoperstavljale, na prestop v opozicijo, in sicer klerikalci, Malorusi in hrvatski Dalmatinci, samo o jedni frakciji, kateri gre priznanje dvomljive vrednosti, da je grofa Taaftea petnajst let vztrajno in požrtvovalno podpirala, da je storila vse, kar jej je na usta grofa IIohenwarta ukazal, samo o slovenskih poslancih se ne ve, kako sodijo položaj, postopanje grofa Huhenvvarta, koalicijo, kneza Windischgraetza in bodoče ministerstvo, niti kaj nameravajo storiti, če se situvacija tako premeni, kakor kaže, da se bode. In vender je že zadnji čas, da jasno in precizno izrečejo svoje mnenje in razženejo dvome volilcev. Gospodje slovenski poslanci bi morali vender vedeti, kolika je njihova popularnost in koliko zaupanja imajo volilci do njih in če nečejo, da ta popularnost in to zaupanje popolnoma ne zmrzne, naj nikari ne odlašajo in naj, bodi katerimkoli potem, pojasnijo svoje stališče. Narod ima pravico vedeti, pri Čem da je, tembolj, ko vidi, kako glasila koaličnth voditeljev gonijo vse „ekstremne" elemente — in to so nemški klerikalci in jugoslovanski poslanci — iz koaličnega raja !
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 8. novembra. Kriza.
Kakor svedočijo v sinočni številki priobčene brzojavke, pojavile so se glede1 sestave novega mi-nisterstva take težkote, da bo knez Windischgraetz morda celo odložil prevzeto misijo. Levičarji so zahtevali, naj se imenuje Wulmann ministrom notranjih rečij, Madevski pa naučnim ministrom, a konservativci in konservativni Poljaki se tema kandidatoma odločno zoperstavliajo. Glede ministemtva notranjih del zahtevajo, naj se ta portfelj izroči popolnoma nepristranskemu, politično nekomptomitira-
LISTEK.
Roža v irnji.
Izvirna novela iz domaćega življenja. Spisal A. M. V. XII.
Spoznal sem ženskega srca blugosti Spoznal njih dušno sile čudotvorne, Spoznal, da bajka ni zvestoba ženska.
J. Ciinperman.
Popoludne sedeli so mladi ljudje v vrtni lopi. GoBpici Bta Šivali oblačila za ubožno deco, Koloman jima je čas kratil s pripovedovanjem zanimivostij, a Ljubic je sedel tiho, pušil smodko in odgovarjal samo stavljenim mu vprašanjem.
„Vraga! Lorica, odpuBti, pozabil sem Ti Že poprej povedati, da sem dobil danes od Lajoša pismo, v katerem mi naroča presrčne pozdrave zate," — oglasil se je po daljšem molku plemič.
»Kje pa biva zdaj nekdanji Lorin častilec?" — vpraša nekako poredno Marija.
„Pojdi, pojdi, grof Lajofi in jaz! Njegovo načelo pravi, da mora vsak dan cveati nova ljubezen, a za častilca tacih nazorov sem se zahvalila," — odgovori Lora smeje* se.
Navadno bledo, skoraj ža velo lice modrokrv-nega lahkožive« je vidno zarudelo in rekel je:
aNo, Lorica, če se vsak prestopek tako tragično zmatra, kakor delaš Ti, potem bi nam moškim seveda ne bilo misliti na zakon, ker bi žen ne dobili."
„Molči, Koloman, molči, saj imaš tudi Ti že mnogo tacih prestopkov na vesti! Meniš-li, da nisem ničesar videla ali slišala predpuatom v Pešti, ko si naju z mamo vodil po balih? Ti tudi nisi veliko boljši nego Lajoš!" — jezila se je Lora.
„Ce se pa človek svojih grehov kesa, če se zanje pokori, zadobi odvezo, ne?" — vprašal je plemič, a gledal Marijo, kakor bi hote! od te odgovor na svoje vprašanje dobiti.
.Ljubezen ni greh, Koloman 1 V tem so vsi jedini. Slavulj, ki od cveta do cveta leta, ljubi pač cvetlice, a ne zavoljo lepote, temveč zavoljo vsebine, katera mu je v brano. Iu tacih metuljev sem že ubilo opazila mej moškimi! Letajo od ženske do ženske, klanjajo se, sladko govore, obečajo vse mogoče reči, a verujoče ženske so le — cvetovi! Je-li to ljubezen, ona idejalna ljubezen, katero nam pesniki tako krasno opevajo? — Jaz nimam igranja moških b često prerado zaupajočimi ženskimi srci za ljubezen, tako ravnanje je greh in moškega značaja nevredno!" — pritrjevala je Marija Lori.
aDovolite gospici, jaz imam vender pomisleke proti Vajinim trditvam. Če bi vse ženstvo tako sodilo moške, potem bi bilo žalostno na svetu t Re-
cimo, da se mlad človek z vsem ognjem neizkušenega srca zaljubi, čas mu razsvetli marsikaj in dozdevna večna ljubezen ugasne. Pride drugo žensko bitje, očara, razvname zopet njegove srce, zdi se mu, da ne more brez tega bitja živeti, in — zopet ga vam ona, ali plamen je njegove ljubezni ugasnil. Kaj zdaj? — Je-li tak človek tudi metulj? In če bi ga ženstvo takim zmatralo, če bi vsako kaprico srca zmatralo za ljubezen, če bi vsako nepremišljeno dejanje zmatralo grešnim, kaj nastane potem iz naših rodbin in iz zakona!" — vzkliknil je Ljubic, a tudi on gledal Marijo, ki je gledala v tkanino in prepridno hitela s svojim delom.
„Kdor predmet svoje ljubezni večkrat preminja, ta ne zna ljubiti, temu stvarnik ni podelil čuta prave ljubezni!" — rekla jo Marija, a Lora je pristavila: „Tacega moža dobiti me Bog varuj!"
„Kuko vender čudno sodite ljubezen! Tacih zvestih Seladonov, kakor je bil Romeo, ne dobite dandanes več. Prva ljubezen in zvesta ljubezen — v romanih se to pač lepo bere ali v zakon pelje to redkokdaj" reče Koloman.
„Meni se pa nemogoče zdi, da bi zamogla prvi ljubezni sploh še kaka druga ali tretja slediti! Zatrdilu take ljubezni bi ne mogla verjeti, ker bi nehote mislila, da je Že dutičnik iste besede drugje govoril, da mu ne pridejo več iz srci, da je vse le šablona," omeni Marija nekam zamišljena.
nemu možu, na mesto naučnega ministra pa hočejo spraviti grofa Schbaborna. Ta je odločno odklonil, čeg, da je solidaren s Taaffeom, takisto je tudi Bacquehem odklonil ponuđeni mu portfelj trgovinskega ministra, a primernega kandidata za to mesto nima nobena stranka. Daljna težkota se je pojavila glede vstopa Javforskega v ministerstvo, Bkratka, kaže se, da knez Windischgraetz včeraj na Dunaj došlemu cesarju ni Se mogel predložiti zapiska bodočih ministrov in da se to Se ne bo kmalu zgodilo. Konference mej Windiscbgraetzom in koalič-nimi voditelji se vrče* dan na dan, včeraj pa ae je Windischgraetz akoro dve uri posvetoval z gališkim namestnikom Badenijem, iz cesar se sklepa, da postane morda ta ministrom notranjih del. Duo 13. t. m. se odpelje cesar v Monakov in dotlej sodijo poučeni krogi, da se kriza gotovo redi. Koalirani voditelji so se prepričali, da je pač lahko skrpati program, da pa je težko zjediniti se glede personalij. Levičarski prvaki so precej nejevoljni, da se kriza tako zavlači in sodijo, da jim nasprotuje največ grof Taafte. Včeraj popoludne bil je Taaff* pri cesarju v av.lijenci in to po Windischgraetzu. Da odstopi Taafle, o tem pač ni dvoma; posamični listi javljajo, da je cesarjevo lastnoročno pismo, ki mu ima nazuaniti vzprejem njegove demisije, že koncipirano, in trde, da je pisano tako srčno in laskavo, kakor cesar Ae nikdar nobenemu odstopajočemu ministru ni izrazil svojega prizuauja in svojo zahvalo.
Itazpor v poljskem klubu*
V nedeljo bil je v Lvovu volilni shod, kateri je sklical državni poslanec dr. Lew ikow<iki, tisti, ki je v poljskem klubu jedini glasoval za Taafleov načrt volilni reformi. Ltwakowski je tožil, da sedanji parlament ni R{)osubeu za delo, ker He stranke samo prepirajo; da vlada v poljskem klubu velika ne-jedinost, ker so poslanci razcepljeni ne samo v liberalne in klerikalne, nego tudi v iztočne in zapadne. Politika prostih rok je imela posledico, da je imela vlada probte roke in delala, kar je hotela. Govornik je tudi odločno obsojal postopanje poljskega kluba glede volilne reforme, češ, da ni upati na uspešno delovanje, dokler se ne uvede BploŠaa volilna pravica, ki utegne nove elemente spraviti v parlament. Zbrani volila so poslancu viharno pritrjevali. Vodja Lvovskih socijalistov, Daszjinki, napadal je poljski klub sni.to, očitajoč mu, da ni naroden, niti avto-nomističen, nego samo sebičen in za delo nesposoben. Voditelji kluba govore vedno o avtonomiji, pa ho večji centraliBti, kakor Nemci. Tudi načelnik meščanskega kluba, dr. Grek, je govoril zoper poljski klub, češ, da deluje samo na škodo domovine. Skratka, volilni shod dra. Lewakowskega je bil mogočna demonstracija zoper poljski klub in značilna obsodba njegove politike.
Spreten uradnik.
Gališki uruduiki bo najuplivnejši agitatorji v deželi iu če bi se ne utikali v volitve, bi poljska delegacija imela vsaj tretjino manj mandatov, nego jih ima sedaj. Kako znajo gališki uradniki prakti-kovati pri volitvah, pokazalo se je te dni. Kmetske občine Zolkiew-Rawa pošiljale so doslej vedno malo-ruske poslance na Duna). Pri volitvah v nedeljo pulila sta se za mandat dva maloruska kandidata, ker je bil poljski centralni volilni komite izjavil, da za to volitev neče postaviti kandidata. Koncem volitve se je pokazalo, da ni zmagal noben Malorus, ampak da je bil voljen poljski okrajni glavar Zol-kievvaki, neki Lenkievvicz. Maloruski listi mu očitajo, da je kot predsednik volilne komisije priporočal vsakemu volilen, naj njega voli. Lepe razmere!
Vitanje države«
Hoj proti prusizmu na teniškem. Bavarski dež. zbor, v katerem imajo izza zadnjih volitev tudi socijalisti nekoliko zastopnikov, pretresa sedaj že več dni državni proračun. Debata ni samo lokalno-bavarskega nego splošno političnega pomena, ker kaže, kako sodijo poklicani zastopniki bavarskega prebivalstva o sedan ib nemških razmerah. Skoro vsi poslanci so posegli v razpravo in vsi so se izrekli zoper novi kurs cesarja Viljema, zahtevajoč, naj Bavarska svojo samostalnost bolj varuje. Nekateri govorniki postavili so se na očitno partikularistično stališče. Socijalist Vollmar se je z bridkim sarkazmom lotil nemške mornarice rekši, da Bavarska ne sme žrtvovati svojega imetja za Šport izveBtnih Berolinskih gospodov. Izrekel se je tudi zoper nameravano uvedenje državnih davkov, soaebno ostro pa proti militarizmu, ki je že izerpil vse sile Nemčije in ki uničuje materijelno blagostanje prebivalstva. Nemčija je sedaj v takem položaju, da iinira v slučaju vojue staviti vse na jedno karto. Sploh pa giueva samostalnost nemških za-veznih držav in Že se namesto federalističnega „mi" pogostoma čuje abiotutiptični „jazu. — Pri razpravi o trgovinski pogodbi z Avstrijo govorilo se je uradoma o „cesarski vladi", kar so mnogi poslanci ostro kritikovali, češ da na Nemškem ni cesarske vlade in da je Bavarska neče priznati. — Pri razpravi o nasvetu, naj se opuste nekatera bavarska poslaništva, ker le škodujejo ugledu države, češ da nimajo nikakega npliva, rekel je liberalec dr. Hebel, da bi bila samostalnost Bavarske zavarovana, ako bi se država uprla cezarizmu in absolutizmu, ki je Čedalje bolj neznosen. Berolinsko poslanstvo bavarsko je v tem oziru zanemarilo svojo dolžnost na škodo monarhističnemu mišljenju prebivalstva. Odpor južno-nemškega prebivalstva je bil doslej samo pasiven, a narod je cezarizma sit iu če ne bo drugače, uprl se mu bo aktivno. — Kakor vidno, si ideia nemške jedinosti še sedaj ni pridobila tal na Bavarskem; prebivalstvo južne Nemčije je še vedno nasprotno pruski prevladi in glavna zasluga, da se to še ni preraenilo, gre nemškemu cesarju Viljemu.
Dopisi.
Iz Kamulka 7. novembra. [Izv. dopis.] (Čuden dobrotnik našega mesta.) Kakor ju v Vašem cenjenem listu že naznanjeno bilo, utrgal se je dne 25. septembra t. 1. v tuhinjski dolini oblak, ter je vsled tega prouzročena povodenj vzela mostova, kakor tudi glavni Kamniški most čez Bistrico. Vsled tega bil je ves promet z mestom pretrgan. Kakor se sliši in se tudi po poizvedbah od dotič-nega urada potrjuje, obrnil se je Kamniški župan do lastnika toplic — ki je, kakor znauo, g. Prašniker — s prošnjo, da bi on za čas, da se napravi pro-vizorični most, dovolil, da se vozi čez njegov moBt, kateri je kacih 5 minut od predmestja Graben oddaljen. Imenovani g Prašniker pa je v svoji velikodušnosti županu dne 1. oktobra t. I. odgovoril, da ne ovira vožnje čeza bvoj privatni most za čas poprave Kamniškega mostu, to pa le pod pogojem, da mu mestna občina dovoli permauentno o p r o-ščenje od mitniue skozi Kamniške mitnice, ter da vzdržuje občina za ta čas pod njegovim nadzorstvom most in še neki drugi predmost čez vodo, katera teče iz njegove tovarne.   Ta  nezaslišana tir-
„Tako torej Ti in Lorica mislita, ali vbb žen-stvo ni tako sentimentalno! — Dokaz! Lajoš me vabi na svoje ženitovanje. Poroči se z mlado udovo necega laškega konta. Po njegovi navadi opisuje mi vse tu na široko. Nekaj romantike je pri tem, torej i Vama, čeravno nimam sicer prijateljevega dovoljenja, povem nekatere epizode i/, njegovega ljubo-vanja, ker bodo v dokaz, da ve dve" še preveč ide-jaluo mislita. Gospod šolnik pa itak ne spozna ni Lajoš-a, ni njegove interesantne zaročenke, ker mislita ostati v inozemstvu.
Lajoš se je pred 3 leti na neki maškaradi v Kimu zaljubil v neko masko, predstavljajočo „Noč*. čez dolgo, dolgo časa seznanil se je s to, a bila je žena starega neapuiitanskega konta. Neki dan dobi starec pismo od svoje, v Kimu pri sorodnikih mudeče se žene, ki se je tako glasilo: „Spotnuite se mojih odkritosrčnih beaedij, katere uem Vam rekla, ko bo me mlado še-le iz samostana prišlo deklico Vam zaročili, da ste namreč za ta korak odgovorni le Vi. Na-to se dauea kot na svoje pr&vo sklicujem in odklanjam vsako krivdo od sebe. Življenje bilo mi je poleg Vas ueznjsno. Zdaj sledim temu, na kujem vse ljubim, cenim in občudujem, kar v mojih očeh pravega moža diči. S ponosom povdarjam, da sem njegova in njegova hočem ostati. Jedina krivda, katero priznam, je, da sem toliko časa odlašala Vam to povedati. Zatorej sprejmite radovoljnu vse ponudbe
in storite vae, kar hode moj pravni zastopnik ukrenil, da sem pre; kot moč od Vas ločena in prosta!" — Tako mi prijatelj opisuje pogum r»Bolutue Italijauke ter pristavlja, da še celo dolgo ni bilo treba čakati izida pravde, ker je še celo smrt bila naklonjena njuni ljubezni in neuadno pobrala starca. Vse ga veseli na izvuljenki svoji, samo nekaj ne, namreč, da mu noče povedati, zakaj se je pred leti prikazala vsem nepoznata kot maska ,Noč" na balu, a zginila zopet brez sledu. Mej vrstami pa čitam, da se je Lajoša do zdaj še nepoznana Blabost prijela, namreč: ljubosumnost. Trdi ka si kombinira tačasno bivanje necega interesantuega beškega doktorja v koči blizo duma svoje sedanje izvoljene in tajinstven prihod njen na bal, kot skriven kapitel iz življenja lepe žene! — Pa dovelj o Lajošu in njega srčnih zadevah I — Miiry, kaj porečeš Ti na to? Lajoš, ki je bil po Tvoji sodbi metulj, se poroči z iute-re8antuo Italijanko. Ni li to storila ljubezeu, prava, če tudi ne prva ljubezen ?"
»Bodisi kakor hoče, ali moj idejal ni mož in ne bo nikdar, kateri je že skušal sladkosti ljubezni in obečal, kdo m> vse kaj, svojim svoječasnim vzorom!" — odgovorila je krepko Marija.
. . . Bled kot stena poBtal je Ljubic, ko je Kolomau indiskretno razkrival skrivnosti svojega prijatelja in omenil maske „Noči*, a še bolj pro-bledel čuvši trdo sodbo Marijino. (Dalje prin.)
jatev napotila je županstvo, da je z ozirom na to, da bi dovolitev permanentne prostosti naložila občini nepreračunljivo izgubo, c. kr. okrajno glavarstvo naprosilo, naj isto z ozirom na veliko nesrečo potrebno ukrene, da se promet odpre, kar je bilo is javnih ozirov gotovo umestno. G. kr. okrajno glavarstvo je nekaj dni potem razpisalo obravnavo ter k isti pozvalo imenovanega g. PraŠniker-ja in zastopnika občine. Pri tej obravnavi omejil je Prašniker svojo zahtevo toliko, da zahteva za to, da pusti čez svoj most voziti, prostost mitniue od osebnih voženj za čas življenja. Tudi v to tirjatev se zastopnik občine ni spustil, marveč obljubil, da se Prašniker ju za čsb rabe mostu plača na dan odškodnina 2 goldinarjev. Prašniker je to ponudbo, ker ljubi samega sebe bolj, uego svojega bližnjega, odklonil, in tako je ostala stvar pri starem, kajti občina ne more dovoliti, da bi se kdo okoristil s splošno nesrečo. Mislilo se je, da bo politična oblast visoko leteči ptici pristigla peruti, a temu ni bilo tako. Zadeva se je predložila baje visoki c. kr. vladi, izid pa je bil ta, da je bil promet odprt Šele tedaj, ko je Kamniška občina si napravila Čez Bistrico provizo-ričen most. — In sedaj nasprotno. Občina Kamnik kupila je od nekega Beča, kateremu je povodenj pretrgala jez, njegovo hišo ter jo misli občina de-moliruti, da se tako cesta razširi, ki je na omenjenem kraju jako ozka, tako da splošui promet ov^ra. Zraven hiše je tudi nekaj zemljišča, po katerem pelje privatna pot do Prašnikerjeve brvi v toplice. To pot ju občina kot posestnica tega zemljišča zaprla, zato, da Prašnikerju njegovo prej omenjeno dobro delo poplača. Proti temu je Prašniker vložil pritožbo na politično oblaBtvo. Čujte in strmite, kaj se je zgodilo! Gosp. okrajni glavar je občini ukazal, da to brv oziroma pot brez odloga odpre prostemu prometu. Zakaj, se ne vo, najbrž zato, ker je ne-katernikom Prašnikerjevo kopališče, oziroma tam na samem stoječa restavracija ljubša, nego vsi poljedelci, stanujoči v predmestju Podgora, Novitrg, vasi Perovo, in v občini Nevlje. Mi smo pa vedno mislili, da privatna pot ne spada v področje politične oblasti, ampak c. kr. sodišč; saj je tudi Prašuiker ob jed-nem tožbo vložil pri sodišču. To je torej isti Prašniker, o katerem tukaj živeči uradniki nemškega mišljenja vedno mej svet trobijo, kaj je že za Kamnik dobrega storil. Res je veliko storil, pa ne za mesto, ampak za svoj žep. Pretečeno poletje je Kneipovcem celo ostro prepovedal v Kamniku bivati in obedovati. Kdor se je drznil zoper njega voljo ravnati, plačal je za vsako polivanje z vodo po 20 kr. več!
Taki 8o torej Kamniški dobrotniki. Prihodnjič povedali bomo pa še kaj o Ljubljanskih nepoklicanih svetnikih g. Prašnikerja.
Domače stvari.
— (Dr. Robert pl. Schrevf) Danes v jutro umrl je v Ljubljani tukajšnji odvetnik in bivši deželni poslanec dr. Robert pl. Schrey, čislan odvetnik, a hkrati jeden najstrastnejših nasprotnikov vsega našega narodnega gibanja. Pokojnik igral je za čana nenaravne hegemonije uemčurstva na Kranjskem veliko politično vlogo ter je pustni po smrti Deschmanovi priznaui vodja naše takozvane .nemške" stranke, katera Že nekaj let sem le navidezno in s pomočjo vlade še vegetuje v Ljubljani.
— (Slovensko gledališče.) V Celji izhajajoča, prav dobro uredovana „Domovina" prinaša v poslednji številki zaninrv listek pod natJo-vom , S 1 o v e ii h k o gledališče". Ta spis kouštatuje lepi napredek, ki sta ga storila slovenska dramatika in opera, odkar se je odprlo novo deželno gledališče, Dokaz pa nam je tudi, da čimdalje bolj prodira tudi izvau Ljubljane spoznanje, kako velicega vseslovenskega pomeua je razvoj in napredek slovenskega gledališča, ki ni Bamo zabavišče Ljubljanskim in nekaterim bližnjim kranjskim Slovencem, nego prava šola življenja, katere naj bi se udeleževal ves narod slovenski. Štajerski bratje bo že jedenkrat dokazali z dejanjem, da vedo ceniti to veliko kulturno važnost slovenskega gledališča. Naj bi našli posnemovalcev tudi drugod !
— (Nove s motke.) Nekdanje „kuba" po 5 kr., katerim se je že pred več leti povišala cena na 51/« kr., bodu prišle v kratkem popolnoma iz prometa. Kuba D bode se razprodajala odslej, kolikor časa bode še kaj smotk te vrate, po znižani ceni, namreč 100 po 4 gld. 60 kr., na drobno pa pu 5 kr, Potem pa pride mesto nje nova vrsta smotk v promet.
— (Razširjevanje železniškega tira) na državnem kolodvoru Ljubljanskem dobro napreduje in se je začela tudi graditi nova shramba za vozove. Nova kurilnica bode dogotovljena do konca tekočega meseca in je zveza z vodovodom že izvedena.
— (Prvi sn e g.) Po nekaterih toplih deževnih dneh začel je danes zjutraj mej dežjem naletavati lahen sneg. Zaradi velike moče se pa ni mogel prijeti in je sproti izginil, akopram je naletavai ves dan. Ostala je le mokrota in blato. Temperatura se je izdatno znižala.
— (Utonil je) v Ljubljanici, ki je vsled zadnjega deževja jako narasla, tukajšnji posestnik in izvosčik Jožef Medica r. Našli so ga mrtvega blizu Štepanje vasi.
— (Ubegli kaznjenec.) Predvčerajšnjim zjutraj pobeguil je pri zgradbi deželne bolnice od oddelka tam delujočih prisiljencev Ljubljanske prisilne delavnice Anton Fatur, 19 let star, iz Št. Petra na Krasu. Doaedaj ga še niso zasledili.
— (Cirkus Corradini.) Ker zarad tehniških zaprek včeraj ni bilo naznanjene predstave, odpre cirkus svoje delovanje daneB zvečer ob 1/SQ uri. Več v inseratu.
— (Vozni tarifi za lesovje na Dolenjski železnici) se bodo znižali, kakor poroča uradni list. V kratkem se objavijo dotični dodatni tarifi. To bode gotovo le na korist Dolenjski trgovini z lesom, ki se dozdaj ni mogla razvijati zarad visokih tarifov.
— (ZravBtveno stanje.) V nekaterih vaseh Črnomeljakega okraja zbolelo je v kratkem 24 oBeb za legarjeui, izmej katerih so 3 umrle.
— (Trgovina s smerekovimi storži.) V Kranjski okolici so poslednji čas ljudstvo bavi z nabiranjem srnerekovih storžev, ki se uporabljajo za izdelovanje terpentina. Vsak dan se odpošlje po več vagonov iu si posebno revni ljudje prislužijo marsi-kak krajcar z nabiranjem.
— (Promet tujcev v Logaškem okraji.) Razun v Idriji, bilo je minulo poletje mnogo tujcev še v Cerknici, Planini in v Logatcu. Posebno živahen bil je promet tujcev v Idriji, kjer jih je bilo 204, v Cerknici 49, v Planini 74 in v Dolenjem Lugatcu 54. Za tujce je v Idriji 34 postelj,-v Cerknici 28, v Planini 79 in v Dolenjem Logatcu 29. V vsakem kraji je tudi primerno število voz za tujce na razpolaganje.
— (Nesreča v rudniku.) Pri Sv. Aui nad Tržičem padel je včeraj 20letui rudar Martin Jane v 13 metrov globoki rov in so je težko poškodoval. Koga zadene krivda, pokszala bode sodoa preiskava.
— (Z Vipavskega) se piše HE iiuosti", da dopisi, katere prinaša že nekaj časa „Primorski list", razburjajo duhove in provzročujejo veliko raz-draženost mej prebivalstvom, nikakor pa ne pospešujejo vzvišene katoliške stvari. Veljavni možje že ugibljejo, bi li ne kazalo, poslati deputacijo treh Vijmvtkih veljakov k prevzv. kaezonadškofu Goriškemu, da on posreduje v tej zadevi. Ako bi tudi to ne izdalo ničesar, si pa bočejo Vipavci pomagati na kak drug način.
— (V tretjič cvetoča jablan) je videti v Lokave i pri Ajdovščini na vrtu g. A. S. V prvič je cvetela v^spondadi, potem je prav dobro obrodila in zopet začela cvesti v prvi polovici meseca oktobru. Zda; pa je pnguala te dni v tretjič cvet. To je res redka naravna prikazen.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Laškem trgu) ima v nedeljo dne 12. t. m. populudne ob 4. uri svojo sejo v dvoraui gospoda K u k e ca.
— (Nič noveg-a.) Učitelji Ljutomerskega in Ormožkega okraja volili si v okrajni ŠolBki svet učitelja-narodnjaka, kar je pač umevno samo ob sebi. Skoro tako umevno pa je tudi — akopram bi to ne smelo biti nikakor — da deželni šolski svet te volitve ni potrdil. Kaj jeduacega se siser ni zgodilo v prvič in žalibog menda tudi ne zadnjikrat!
— (Samomor.) V Cel j i skočii je v tamošnji vojašnici novinec 87. pešpolka Vinceuc Kolar iz Konjiške okolice b tretjega nadstropja skozi okno. Polomil si je roki in nogi in poškodoval tako, da je umrl še tisto noč.
— (Novo k d ii h u m r o društvo) se snuje na Črni na Koroškem. To je veselo znamenje, da se Slovenci tudi v gmotnem oziru hote postaviti na lastne noge in nečejo podpirati nemčurskih trgovcev. O pošti na Črni bo poroča, da neče vzprejemati pisem s slovenskim napisom.   Tu je pa že skrajna
nemčurska predrznost, proti kateri naj se dotični pritožijo kar naravnost pri poštnem vodstvu v Trstu.
— (Goriške novice) Pred okrožnim sodiščem v Gorici se ie vršila te dni obravnava vsled priziva drž. pravdništva proti razsodbi mestno-odrejenega okr. sodišča, ki Be je izreklo nekompetentnim Hoditi urednika „Soče" zaradi zanemarjenja dolžne pažnje, ker je izjavil, da je zaplenjeni članek „Nismo sami" pisal sam. Razsodba se glasi, da ni bilo opravičeno prvo sodišče izreči svojo nekompe-tenco, nego bi bdo moralo izreči svojo sodbo. Vsa stvar pride torej zopet pred prvega sodnika. — Goriškega Sokola prva zimska zabava se je izvršila prav dobro in je posebno tamburaški zbor pod vodstvom g. KorŠiča doBegel pri prvem svojem nastopu jako lep uspeh. — Mmuli so že skoro trije ini'aeci od znanega Solkanskega napada, a navzlic vsem naporom niso še našli storilca. Zakaj ? Zato, ker so jih iskali tam, kjer jih ni, mej tem pa so lahonski obrekovalci ušli zasluženemu plačilu. — Mestni zastop Goriški se hoče pritožiti pri minister-stvu proti Bklepu deželnega šolskega sveta, da se morata zapreti dve novi šoli, kateri je odprl brez dovoljenja šolske oblasti. Gospodje pač mislijo, da je ni oblasti nad njimi, zato so sklenili, da novi šoli poslujeta dalje, dokler imnisterstvo ne izreče svojega mnenja. Tuka upornost je upravo uezakouita in smo radovedni, kaj porek6 k temu višji krogi.
— (Kmetski upor na Hrvatskem.) V vasi Kajgane na Hrvatskem bil zadnji dan minulega meseca upor kmetov, pri katerem je bilo več mrtvih in ranjenih. Prebivalci te vasi bo se uprli nameravani uravnavi reke lluva in so hoteli zabraniti, da se podere neki mlin v to svrho. Kmetje so se oborožili s sekirami, motikami in krepelci in napadli komisijo in orožnike. Nastal je pravcati boj, v katerem je bilo ranjenih pet orožnikov in so štirje kmetje oBtali mrtvi. Ranjeni bo tudi nekateri člani komisije in več kmetov. Konečno odvedli so orožniki siin najbolj glasnih kmetov v zapor. Iz Belo-varja pa sta prišli 2 kompaniji vojakov in sodna komisija.
				
		■lil		
		r ^ Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!		
				
1				
Bazne vesti.
* (Berolinski dvor.) Te dni iz^Ia je v Parizu preinteresantua kujiga „Berolinski dvor", v kateri se razkrivajo tajnosti privatnega Žitljenia vseh odličnih osob na nemškem dvoru u-tevši samega cesarja Viljema. Ob jednem s francoskim origl nalom izšel je tudi nemški prevod, a Berolinska po-licija je takoj konfiskovala ta prevod in misli zoper vse knjigarje, pri katerih se je kniiga našla, jiuato-pati radi razžaljenja velečanstva. Iz francoskih listov je razvidno, da je knjigo spisal neki bivši nemški diplomat, katerega je nekdo na Berolinskem dvoru užalil in ki se sedaj maščuje. Trditve so baje podprte z neovržnimi dokazi.
* (Aristokracija fin de s i e c I e.) Miuoli teden zaprla je Rimska policiih. nekaj odlične gospode, namreč 65l^tnega grofa Mustelli F08C0I0 iz Pize, 25letno gr< fico KaroltoO St Artiaut ll Modene, hčer kumormka bivšega vojvode Parm-sbega, in dva ultraklerikalna žurualista, ker so trem francoskim romarjem, mej njimi je bil tudi duhovnik llac, izvabili štirideset tisoč lir, češ, da bodo vsled svojih zvez oprostili papeža iz .ječe", v kateri se nahaja, in mu pomagali uteči na Francosko. Za|irta sleparska družba je v klerikalnih krogih Rimskih do zadnjega igrala veliko ulogo.
* (Dva ljubezniva nemška župana.) Dva župana na Nemškem sta bila te dni odstavljena, ker sta nekoliko preveč drastično po kazala svojo germansko kulturo. Zupan v Nuustadtu v ]>ru8kem okraji Potsdam blizu Berolina pretepel je v javni seji msgiBtratncKa načelnika, župan v Konigsbergu v pruskem okraju Brandenburg pa je napadel dejansko svojega namestnika.
* (Grozna nesreča) bo je pripetila dne 4. t. m. v Santanderji na Španskem. Vnelo se je na ladiji sCabo M^checbuco", na kateri je bilo mej drugim vkrcano tudi 20 zabojev dinamita in mnogo sodov petrolja. Nastala je grozna eksplozija in je vse moštvo goreče ladije našlo smrt. Jednaka osoda je zadela moštvo par m k a „Alfonso XII", kateri je prihitel na pomoč. Število žrtev je veliko, sosedne hiše so poškodovane, železnica razrušena in je bil hudo poškodovan vlak, ki je ravno ob Času eksplozije prihajal na kolodvor in mnogo potnikov Je bilo ubitih in ranjenih. Zgorelo ie 10 bližnjih hiš. Sodi se, da je okolu 150 OBeb mrtvih, istotoliko pa težko ranjenih.
0 (Angleška podjetnost.) Laborski sultan, neizmerno imovit orijentalski potentat, prišel je nedavno tega v London in se je tam seznanil z neko precHj lepo in še bolj praktično gospodičino Migel. Hoteč hkrati obogateti, zatožila je ta podjetna gospodična Lahorskega sultana, češ da jej je obljubil zakon in neče izpolniti svoje obljube — ter v smiBlu dotične angleške postave zahtevala ogromno odškodnino stotisuč funtov šterlingov. Stvar je obudila silno senzacijo, a gospodična Migel, ki je Že računala z bodočim imetjem, se je le prevarila. Sodišče je spoznalo, da suverenega vladarja ne sme soditi in je zato tožbo odbilo.
Književnost
— TJebersicht der Ver \v altu ngs-und Rech t s gesch ich t e des Landes K r a i n. Von Anton v. G I o b o č n i k , k. k. Re-gierung8rath i. R. Liibach 1893 Selbstverlag. — Druck der „Narodna Tiskarna" in Laibach. Str. 132. Cena 80 kr. Redkokdaj nanese prilika, da zamoremo v nemškem jeziku pisano knjigo hvalno omeniti, ta pot pa storimo to s podvojenim veseljem, ker pričujoče delo ni samo nepristransko pisano, nego je tudi dragocen, na podlagi obsežnih in korenitih studij spisuu doneHek k zgodovini kranjske ki imovine, zlasti razvoja nje pravnih iu upravnih razmer. Gospod pisatel|, čislan že <h1 nekdaj kot jedeu najboljših poznavateljev zgodovine ožje naše domovine, zbral je vse svoje deloma že iz predavanj v deželnem muzeju zuane studije o tej stroki ter je združil v sistematično celoto. V tej knjigi se pojtisujejo administrativne iu cerkvene uredbe v deželi, šolstvo, vojaštvo, trgovina in obrtnost, deželna kultura, po-I cijstvo, davkarstvo iu pruvosodje od prvih začetkov pa do naših dnii. Marsikaj tega, kar se nava;a v knjigi, je seveda že znano, a mnogo je tudi novega, kar je pisatelj zasledil tekom let v neštevilnih listinah, katere je preučeval. Knjiga je pisaua sicer strokovnjaški, u tako umljivo, da jo bo tudi nestrokovnjak z veseljem čital. Gosp. pisatelja moremo na tem upisu, ki mu je izvestuo proozroČil mnogo truda in dela, parno iskreno čestitati. Pridobil si je ž njim novo zaslugo za zgodovino naše domovine, za kar mu bo vsak domoljub hvaležen Da priporočamo g. pl. Globoču'ka delo kar najtopleje, bo samo po s-.-bi umtije in želimo samo, da bi bilo neumoruemu gosju du pisatelju omogočeno ubogat ti historično našo literaturo še s kak n. takim delom, kakor je pričujoče.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 8. novembra. Pogajanja mej "\Vin-dischgraetzoin in koaliranci še vedno niso dognana. Schonborn in Bacijuehem sta ponuđena jima portfelja odklonila. Kandidatura Madey-skega se zmatra za izključeno. Na mesto ministra notranjih del kandiduje "NVindischgraetz gn.fa Bađenija, Hohenwart pa deželnega predsednika v Šleziji dra. Jagra. Imenuje se tudi dolenjeavstrijski namestnik grof Kieltuannsegg.
Dunaj 8. novembra, teški namestnik grof Thun prišel danes sem in se posvetoval s knezom Windischgraetzem. Taafle bil opo-ludne zopet pol ure pri cesarju.
Dunaj B. novembra. Ministerski predsednik ogerski dr. AVekerle in minister grof Tis/a prišla sta danes zjutraj sem. \Vekerle bil oppludne v avdijenciji pri cesarju.
Dunaj 8. novembra. Cesar vzprejel We-kerla v avdijenci in odobril načrt predloge o civilnem zakonu, kakor ga je izdelalo pravosodno ministerstvo, dovolil, da se predloži poslanski zbornici.
Praga 8. novembra, (lan gospodske zbornice grof Teobald Czernin umrl.
Budimpešta 8. novembra. Cesarica se je opoludue odpeljala na Dunaj.
Beligrad 8. novembra. Policija zaprla župana mesta Nis in več občinskih svetnikov zaradi velikanskih goljufij.
Berolin 8. novembra. Deželnozborske volitve so končane. Izvoljenih je 122 konservativcev, 51 zmernih liberalcev, G6 narodu.h liberalcev, 80 članov centruma, 12 članov narodne stranke, 5 članov svobodomiselne združitve, 2 Danca, 16 Poljakov, 2 agrarca, 1 Welf in 1 divjak.
Madrid 8. novembra. Pri sinočni otvoritveni predstavi v gledališči „Liceo" v Barceloni vrgli nepoznani zlikovci dve orzinijevi bombi v parter. Petnajst osob ubitih, veliko ranjenih. Sodi se, da so storilci anarhisti.