89. številka. V Ljubljani, v fttrtek, 11 maroa 1B13
Ml. leto.
•Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto. •••••• K 24*—
pol leta • •«•••«   . 12*—
četrt leta.......6 —
na mesec .••••»   . 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto. . . . # .  . K 22—
pol leta • • • • •   • IT—
četrt leta«.......550
na mesec .«•••«   • 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo; Snaflofa nllca it 3 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Izhaja -tsak dan svaaar Isv&aauM nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari.
———— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna«1 telefon it. 81.
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto pol leta četrt leta na mesec
K 25 — . 13-. 650 . 230
za Nemčijo:
celo leto ...         .  . K 30-■
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto....... K 35.-
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo). Knallova nllca it 5, telefon it 85«
Ura!
P u n a j, 26. marca.
\a odrinskih utrdbah plapolalo fcclgarske trobomiee. V strašnih bojih generalnega naskoka je padla trdnovratna trdnjava po skoraj natančno petmesečnem obleganju. Dne 29. oktobra preteklega leta so pričeli bolgarski voji oklepati obširni in sii-ni pas odrinskih fortifikacij; sroske čete so ojačile trdno verigo, ki je tiklenila Šukri pašo in njegove. Prešla je jesen in vsak dan so grmeli topovi, prišla je zima, sneg je pobelil planjave, led je pokrival laterijc, burje in mraz so se zavezale z obleganimi, pričela je doba strašnega trpljenja za bratske vojsk?. Toda niti eden člen velikanske verige ni popustil in izpod snežnih odej so bruhale granate, na oledeneli zemlji so vršili Bolgari in Srbi čudeže junaštva. Ka-kor oreh v silni pesti je ležala odnn-ska trdnjava. Mimo nje je drvela krvava pošast balkanske vojne, ob njenih zidovih so odmevale zmagoslavne trobente Lozengrada, Bunarhisai-ja, Kumanova, Bitolja, oblegovalci so slišali mirovne piščalke londonskih dni, čuli samozavestne klice obnovljene vojne, zagrmel je padec Janine, oglasila se je Evropa s svojimi novimi mirovnimi propozicijama in po dolgem trpljenju je prišel glas, da je Turčija upehana, pobita, pripravljena izročiti trdnjavo ter jo prepustiti za večne čase zaveznikom. Veriga oblegovalcev pa je držala trdno, ve ino silnejše. Oglasili so se prijatelji in pokrovitelji: Prenehajte, ne trudite se več, ne prelivajte krvi zamanj, Odrin je vaš, ostane vaš, če tudi ga niste premagali in dobili. Mamljivi so biii ti glasovi. Že je Evropa prorokovala popolno stagnacijo oblegovalnih ope-racij. Bolgarski in srbski komandanti so se zbrali in pred kralja Ferdinanda je stopilo usodno vprašanje: Ali si da bolgarska armada podariti Odrin, ali si ga naj vzame sama?
Neznosna je prva misel ponosni, zmagoslavni armadi. Strašna je druga. Vzeti Odrin se je reklo žrtvovati navidezno brez vse potrebe na tisoče dragocenih življenj, preliti pred samim obličjem angelja miru potoke | krvi.
Poročajo nam, da se je car Ferdinand šele po težkem duševnem boju odločil zažgati na oltarju domovine zadnjo trpko krvavo darilo.
Vedel je, da zahteva to od njega cela armada, ki je nestrpno želela zdrobiti oreh v svoji pesti ter smatrala za sramotno, ga vzeti v dar.
Car Ferdinand pa si je bil tudi svest, da zavzetje Odrina ni le vprašanje vojaškega temveč tudi političnega prestiža.
Vihar generalnega naskoka ni dal le armadi svežega moraličnega duha, okrepil njen zanos, padec Odrina ni le navdal zavezniško vojsko z novimi zakladi samozavesti, sebezaupanja ter jo napolnil z velikim zadoščenjem popolne izvršitve stavljenih ji nalog, temveč je izčistil tudi politično atmosfero je odstranil mnoge notranje težkoče, ki so se do-sedaj stavile mirovnemu vprašanju. Razmerje balkanske zveze napram Turčiji je jasnejše in enostavnejše, stališče zvezanih držav napram posredovalnim predlogom velesil je lažje in svobodnejše, ker odpada v bodoče vsak mučen vtisk, kakor da bi morala Balkanska zveza sprejemati varuštvo evropejskih velekabi-netov. In končno bo padec Odrina olajšal tudi položaj turškega kabineta samega. Balkanski diplomah poznajo umetnost samozatajevanja in politične treznosti. Tudi po padcu Odrina ne bodo svojih zahtev pretira, ali. Pripravljeni so sprejeti posredovanje velesil ter se sedaj upravičeno nadejajo, da bodo velekabi-neti primerno vpeštevali velikanske žrtve in še popolne uspehe zavezniških vojnih operacij.
Zato je sklenil car Ferdinand za- \ vršiti balkansko epopejo s strašnim j akordom generalnega naskoka, h ka- j teremu so včeraj opolnoči zapeli bojni rogovi. Zato se je stisnila silna bolgarska   pest   ter   razdrobila oreh odrinski.
Sofija se trese vzhičenega navdušenja. Množice aklamirajo Kralja, armado, prirejajo ovacije pred poslaništvi zaveznikov.
Narod manifetira na ta nviln v svojem najslovesnejŠem razpoloženju instinktivno spoznanje, da je v zadnji vrsti tudi padec Odrina zasluga balkanske zveze. Ravno ob rami se je boril pred Odrinom poleg bol-
garskega vojaka srbski brat in bil se je z isto navdušenostjo z istim zanosom, kakor pri Kumanovu in pri Bi-tolju. Baš pred Odrinom je prejela konfederačna ideja svoj pravi krvavi krst. Upajmo, da utisne ta zakrament bratske požrtvovalnosti in vere v skupno lepšo bodočnost balkanski zvezi neizbrisljiv pečat, neizbrisljiv, tako kakor ostane neizbrisljivo zarisan v kamen zgodovine kot eden najslavnejših vojaških činov — padec Odrina.
V stotisočeri ura! ki se razlega danes ne po bolgarskih krajih temveč povsod, kjer prebiva Jugoslo-vanstvo, kjer živi in deluje Slovan-stvo se nam hoče mešati bolesten vzdih. Tudi Skadar grad je padel, toda razrušila ga je evropska diplomacija, vzela ga je Jugoslovanstvu ter podarila Arnavtom...
Pozabimo za trenutek, ne kalimo si veselja ob pogledu na ponosno plapolajočo trobojnico, ki veje danes nad grobovi turških kalifov. Odrin je padel. Ura!
Vojno na Bolbanu.
Po padcu Odrina. — Šukri paša se je vdat'
Dolgo je kljuboval Odrin bolgarskemu orožju. Niti ko so Srbi prišli Bolgarom na pomoč in ko ni bilo nobenega upanja več. da se posreči turški vojski pred Čataldžo priti ob pravem Času na pomoč, se hrabri Šukri paša, turški junak starega kalibra, ni vdal. Sedaj je padel Odrin. Zahteval je velikanske žrtve, toda neupogljiva volja bolgarskih in srbskih junakov je izvršila naravnost neverjetno junaštvo. Glavne utrdbe pred Odrinom, ki so bile še pred dnevi v rokah Turkov,so padle.Aivas Baba, Aidji Oglu, Kestenlik, Kura Cezme, Jildic Tabia, Topiolu, Kan-kas Tabia, Tokat bair, Papas Tepe in Ekmekčila, vse te utrdbe so sedaj v rokah zaveznikov. Veliko delo so izvršili, sedaj je velika zavezniška vojska prosta. In kaj bo s to veliko armado. Junakom, ki so utekli smrti na bojišču, bi privoščil ves svet od-počitka in miru. Ves svet se vpraša, ali bo zaželjeni in zasluženi mir sedaj tudi v resnici nastopil? Mogoče je, toda upati ni mnogo. Velesile so
se pokazale kot zelo počasni patroni. Zato je zelo verjetno, da bo mir pisal meč pred Carigradom. Junaki, ki so stali še včeraj v najhujšem ognju, se že odpravljajo, da pohite pred Carigrad. Kdo more še dvomiti o usodi Carigrada?
Dodatno k našim včerajšnjim brzojavkam o padcu Odrina, se še poroča:
Pri naskoku na Odrin so bili prišli Bolgari in Srbi na skoro ne-predorne žične ograje. Strahovito mnogo napora je bilo treba, da so Bolgari in Srbi prerezali žice. Pri tem težavnem in zamudnem delu je padlo nepregledno mneso junakov. Toda končno je bilo tudi to delo izvršeno, pot je bila prosta. Od žičnih ograj pa do utrdb pa je bilo še zelo nevarno polje. Pred modernimi utrdbami je namreč polje skoro povsod podminirano. Mnogi izmed naših či-tateljev se še spominjajo, kako so pred Port Arturjem zletele cele stot-nije v zrak, ko so pridrvele na podzemske mine. Tudi pred Odrinom se je bilo bati takih min. Mine pa so različne. Mogoče je, da opazovalec iz trdnjave zapali z električnim tokom mine, proti takim minam se Bolgari niso mogli ščititi. So pa tudi mine, ki se razlete, če stopijo vojaki na ploskev, ki jih krije. So globoke jame, nasajene s koli in posute z železnimi škorpijoni. Proti tem so se Bolgari in Srbi zavarovali na ta način, da so pognali Čez bojno polje veliko množino živine. Za njo šele so drveli junaki pod visoke utrdbe. Tu se je tnorai junaški naskok zopet ustaviti. Po U m visoki betonski zidovi, le tu in tam razbiti od krogel težkih oblegovalnih topov, so jim zapirali pot. Toda oblegovalci so bili tudi na to pripravljeni. Čudno se siisi in skoro srednjeveško, če čujemo, da so oblegovalci na lestvah, drogovih in fa-šinah preplezali tudi te zidove. Razvilo se je strahovito klanje na zidovih, oko v oko so si gledali sovražniki. Tu ni bilo pardona, z bajoneti so drli oblegovalci naprej in utrdba je padla za utrdbo. Na drugi strani pa so Turki v divjem begu zapuščali svoje postojanke. Šlo je v divjem begu proti Odrinu. Toda Bolgari in Srbi niso mirovali. Zanje ni bilo počitka in oddiha. Topov niso bili mogli spraviti še na turške utrdbe, toda tega niti treba ni bilo. V utrdbah samih
so našli turške topove, ki jih sovražnik ni več utegnil storiti nerabne in našli so ogromno množino municije. Bolgari in Srbi so jih obrnili in turški topovi so sipali smrt in pogin v turške vrste. Bežeči Turki, ki so se izogibali min, položenih med utrdbami in Odrinom, so kazali oblegoval-cem pot v mesto. Kratek odmor je nastal, med katerim so govorili na obeh straneh topovi. Na eni strani turški topovi v rokah oblegovalcev, na drugi strani turški topovi iz Odrina. In zgodilo se je zopet nekaj neverjetnega. Oni turški topovi, ki se prej niso mogli meriti z izbornim srbskim in bolgarskim materijalom, so razbili zadnje turške baterije v Odrinu samem.
Medtem je začelo v mestu tu in tam goreti. Tu in tam je priletela kaka granata med lesene turške bajte in takoj je švignil ogenj iz streh. Toda glavnega požara niso zanetile krogle oblegovalcev. Turki sami so zažgali mesto, ki je niso hoteli pustiti nevernikom. Po vrsti so zletela v zrak velika skladišča municije in živil. Zletela so v zrak skladišča Ba-šink, Kemer, Hadirlik, Kaik, Karak kej, mala vojašnica med Janik kišio in bolnišnico in arzenal z artilerijskim skladiščem. Nad razvaline in plamen pa so gledali visoki minareti mošeje, kjer se nahajajo grobovi sultanov.
Nove čete Srbov in Bolgarov so prihajale v utrdbe. V diru je prišla konjenica in poljski topovi so pridrveli, da končajo krvavo delo. Na utrdbah je zavihrala zmagovita bolgarska zastava. Nove, čile čete s& začele zasledovati bežeče Turke proti Odrinu. Kratek boj še v prvih ulicah, potem so se umaknili Turki v notranje mesto. Le tu in tam je počil iz kake hiše ali izza razvalin strel. Zmagovalci so udrli proti zahrbtnemu sovražniku in v kratkem boju so tudi te pognali v beg, ali pa jih na mestu pobili. Strašno je bilo to klanje v gorečem mestu. Vse ulice na vzhodni strani so bile zasedene od Srbov in Bolgarov. Na jugu in na zapadu pa so še grmeli topovi. Tedaj se oglasi na glavni cesti, ki vodi v mesto, godba.
»Šumi Marica!«
Triindvajseti pešpolk, junaki šip« čanskega polka so korakali v mesto. Za njimi je prišel jambolski polk in
LISTEK.
Sajsfta g miru.
Spisal Vilko M.
(Konec.)
Krog enajste ure smo vstali in odšli iz krčme: Grapar, še nek debči narednik, ki še ni imel tisti večer svojega prenočišča, desetnik in moje skromne »cunje«. Napravili smo se k počitku v našo pisarno. Grapar je legel v postelj, ki je izgledala še do-sti udobna, mi trije pa smo se stisnili na dve slamnici, ki so jih pripraviti vojaki na tleh.Debeli narednik se je zavalil na sredo; toliko, da je še ostal skop prostorček na vsaki strani za desetnika in mene. Za zglavje so nam služile tornistre. Odeli smo se bili vsak s svojim plaščem, samo debeli narednik ni imel nobene odeje. K sreči je zagledal viseti za vrati star, ogoljen kožuh. Ker mu je bi! pa prekratek, si je pomagal na ta način, da je vtaknil noge v široke rokave, z ostalim koncem pa zadelal svoj obsežni trebušček. Tako je bil mnogo bolj podoben kaki predpotopni prikazni nego človeku našega stoletja. Smejali smo se mu vsi trije iz srca, ali on se ni dosti zmenil za našo za-
bavo, temveč se kmalu izgubil v strahovitem sn.rčanju. Tudi Grapar in desetnik sta se kmalu potem udala spanju, jaz pa se kar nisem mogel sprijazniti s trdo slamnico in še tršim zglavjem. Obračal sem se z naporom, kakor ob suši staro mlinsko kolo, a spanca nisem našel v nobenem obratu.
Davno je bila že polnoč, ko se odpio vrata in se prikaže dolga ženska } ostava z bščerbo v roki. Ugibajoči pogledi so ji uhajali po sobi. Ob nisem imel bajoneča poleg sebe, bogme, da bi se bil zbal. Tako pa SLin jo opazoval z napol odprtim; očmi in mirno čakal, kaj bo storila. Pogledala je zdaj enega, zdaj drugega. Najbolj čudna prikazen se ji je zdel menda debeli narednik v kožuhu, ker ga je s posebno pozornostjo ogledovala.
»Štirje se zdaj valjate,« je dejala naposled v zaiegnjenem šmarskem dialektu, »tok kteru je vndr* Grapar, kteru je?«
(Ta »kteru« se mi zdi, da je eden najtipičnejših biserov iz besedne zakladnice dolenjskega kmeta. Vsak drug narod bi moral rabiti cele stavke, če bi hotel tako krepko bagatelizirati, kakor bagatelizira naš Dolenjec s to samo besedo.)
Čakala je na odvet, a ker se ni nobeden oglasil, je poskusila doseči odgovor na drug način. Stopila je bli-
že slamnic, se sklonila najprvo k meni in me dregnila v kolek:
»Ste vi Grapar?«
»Ne!« sem zamrmral in se obrnil.
Nato je dregnila desetnika in ga ravnotako vprašala. Tudi ta ji je zagodel svoj: ne! in se obrnil. Zdaj je pocukala debelega narednika z istim vprašanjem.
»Prokleti strah, kaj pa hočeš od mene?« je zarenčal osorno, da se je mahoma predramil še Grapar.
»Tak ta me pa še proklinja,« je jadikovala, »pod mojo streho me proklinja. Ves večer so hodili in naročali; vsak je rekel, da bo Grapar plačal. Štirje se zdaj tukaj valjate, pa nobeden neče biti tisti Grapar, ki jih je pošiljal, nobeden neče biti tisti Grapar, ki bi plačal, kar je naročil ...«
Očividno bi bila pridigala še dalje, da je ni pri priči potolažil Grapar, razodevši ji, da se on piše za Graparja in bo tudi preskrbel, da bo dobila vse v redu plačano...
Odšla je potoiažena. Nam pa se je utisnila v vesel spomin ta epizoda in kadar smo se hoteli naslednje dni od srca nasmejati, je bilo dovolj, Če je kdo z zategnjenim glasom oponašal: »Kteru je Grapar, ktćru je?«
Poseben talent je kazala ta ženska za pridobitnost Prav pridno je ponujala vojakom mleka in jajec. V nedeljo popoldne, ko sem se naprav-
ljal na izprehod, je prišla k meni in mi naročila:
»Solato bom napravila, štiri krožnike je bom napravila; več ne morem. Pa povejte gospodom vojakom po fari, da imam solato, če bi jo hotel kateri jesti.«
Zdi se mi, da je morala tisto solato sama snesti, zakaj jaz je nisem nič propagiral »po fari«.
Zadnji večer, ko smo se pripravljali na odhod, pa je izgubila vse spoštovanje do nas. Grapar ji je odrinil samo par grošev, a ona se je najbrž nadejala svetlih kronic. Hotela je imeti tudi listek, da smo se res »valjali« pod njeno streho. Ker pa ji tega ni hotel nihče dati ter je nismo mogli prepričati, da bo dobila odškodnino povrnjeno pri županstvu, kjer imajo natančno zapisano, da smo bili pri njej nastanjeni, nas je pričela prav nekrščansko zmerjati in se rotila, da ne odpre več nobenemu vojaku vrat, dokler bo ona gospodinja* hiše.
Jaz in desetnik sva se je iznebila še tisti večer* ker sva se odpeljala z vlakom proti Dobrepoljani, Graparju pa je pridigala pozno v noč, kar pred vrati, lepe pridige o krščanski pravičnosti in o drugih lepih čednostih.
Lepa mesečna noč je bila, ko sva izstopila z desetnikom na dobre-poljski postaji. Tik postaje je bilo postavljeno ogromno šotorišče. Sredi šotorišča je gorelo par ognjev, krog
katerih so posedali vojaki, popevajo-či vesele fantovske pesmi. Mesec jih je zavidljivo gledal z visokega neba, skrivajoč se zdajpazdaj za temen oblaček, ki je romal samoten v noč, bogvekam. Romantičen prizor.
Z desetnikom sva jo odkurila naravnost v Ponikve, kamor je imel priti regiment v naslednjem jutru. V Ponikvah sem imel dobrega prijatelja in v svesti sem si bil, da dobim ta večer prenočišče pod njegovo streho. Res sem si bil že zaželel poštene postelje, kajti odkar sem bil odrinil iz Ljubljane, se še nisem mogel dostojno naspati. Toda prijatelja, žal, ni bilo ta večer doma, zato sem jo moral pobrati na bližnji kozolec in se zariti v seno.
Zjutraj sem se zarana prebudil. Krasno jutro je bilo, da bi si ne mogel želeti krasnejšega. Prva pot mi je bila na prijateljev dom, ki pa je stal precej daleč od vasi. Ko sem jo kresal tako s polno vojaško opravo, naletim na bošnjaškega majorja, ki me je ostavil in nekam odurno vprašal, kam da jo pobiram? Brž sem si izmislil ter mu pojasnil, da grem k »stricu« vprašat, če bi se dobilo pri njem pisarno za našo stotnijo. »K stricu —« je skimal major nezaupljivo in šel svojo pot. Videla sva se tisto dopoldne še enkrat, a takrat je bil previjuden do mene.
(Dalje prihodnjič.)
rodop&frj polk. Nato konjenica In ar«
titerlja.
Utihnili so topovi na južni In na zahodni strani« Vse se je spogledalo. »Naši bratje prihajajo!« le šlo skozi vrste. Isx v divjem begu so drveli Turki mfano prod notranjemu mestu, med nje pa so sipale strojne puške smrt In pogin.
In polki so korakali naprej. Ta in tam se le vnel še kratek pouličen bo{, toda Turki že niso Imeli več prave odporne site. Vedno boli so se bližali zmagovalci notranjosti mesta. Streljanje nI hotelo ponehati, vmes pa se je glasilo v onih mestnih delih, ki so lih bili zmagovalci zasedli, zvo-nenje zvonov.
Toda, kje je ostal Šukri paša, hrabri branitelj odrina? Nikjer ga niso videli. Z zadnjimi svojimi četami se Je bil umaknil v najbolj nedostopne ulice. AH bo mogoče ujeti tega junaka? AH bo uresničil svojo obljubo, da bo prihranil zadnjo kroglo v svojem samokresu za samega sebe? Ob 2. popoldne so naznanili streli iz topov, da je mesto zavzeto. Izprva se so spogledali vojaki, mislili so, da se prične boj Iznova. Toda oglasile so se trobente in godbe so zaigrale, po celem Odrinu pa so zapeli zvonovi. Tudi Šukri paša se je z zadnjimi ostanki svoje vojske vdal.
Zmaga vojske zaveznikov je bila popolna. Samo nekaj manjših utrdb pred mestom je ostalo Še v turških rokah toda tudi te bodo padle v najkrajšem času. Zlasti na severni strani mesta še niso Bolgari in Srbi zavzeli vseh utrdb, Braniti pa se naskoka z vseh strani ne bodo mogle.
Zmagovalec general Ivanov
V takoj postavil mestu poveljnika in preskrbel za varnost mesta. Vsled padca Odrina je sedaj
70.000 mož
z vsemi težkimi oblegoval. topovi in velikim drugim artilerijskim materijalom prostih za nadaljne boje pri Čataldži in za glavno akcijo proti Carigradu. Tudi je sedaj prosta direktna železniška zveza iz Bolgarske na bojišča pred Carigradom, kar je za nadaljne operacije in zlasti za aprovizacijo armade največjega pomena, ker so morali voziti Bolgari do sedaj živila in municijo za čatald-ško vojsko na kmečkih vozovih.
Naravno je. da je zavladalo po celem Bolgarskem nepopisno navdušenje. Danes služijo po celi deželi zahvalne božje službe v spomin padlim junakom. Ministrski predsednik Ge-sov je brzojavno čestital poveljniku oblegovalne armade in vsej vojski na tem velikanskem uspehu. General Savo v se je primerno zahvalil.
Kralja Ferdinanda s prestolonaslednikom Borisem in princem Cirilom pričakujejo danes v Odrinu. Kralj bo najbrže vrnil junaškemu branilcu Odrina, Šukri paši njegovo sabljo.
* *
Pri Čataldži.
Ob Čataldži trajajo boji neprenehoma naprej. Bolgari neprestano prodirajo. Zlasti močno je streljanje topov. Boji so, kakor poročajo iz Sofije, zelo krvavi. Dasiravno se ve, da Bolgari počasi prodirajo, vendar še msc znane podrobnosti.
Zopet »Hamidie«.
Kakor poroča »Tribuna iz Hrindisija, so dobili tam brezžično obvestilo, da je turška križarka »Hamidie- zopet obstreljevala Sv. Ivan Meduo in mesto razdejala. Vest še ni potrjena. _
Grozeča vojna med Rusijo in Kitajsko.
V severni Kitajski in v Mandžuriji se z vso silo pripravljajo na vojno z Rusijo. Kitajsko baje hujska-jo nekateri evropski diplomati, ki bi radi zapletli Rusijo v neprijetni spor na daljnem vzhodu. Kitajska komplikacija bo nedvomno učinkovala na rusko diplomacijo, da bo skušala kar najhitreje skončati boje na Balkanu, Ker sicer bi Rusija prav lahko prišla v kaj neprijetni položaj. Kitajska vlada dela že vse priprave, da bi mogla začeti z vojnimi operacijami v Mandžuriji in v Mongoliji. Toda predno bi prišlo do odprte vojne, bi skušala Kitajska najprvo škodovati Rusiji indirektno, omejiti izvoz pridelkov v vzhodne dele Sibirije, ki so skoro edino nakazani na kitajske pridelke. Prvo dobo vojne bi vodila Kitajska predvsem s pomočjo partizanskih tolp, ki se že dobro pripravljajo na boj. V vsem severnem delu Kitajske in posebno Mandžurije je polno bojnih organizacij, ki imajo zelo pestre naslove. Kitajski bogatini darujejo velike vsote za ustvaritev vojnega fonda in pri tem izpodrivajo rusko trgovino z mej Mandžurije. Kitajsko časopisje piše baje samo o Rusiji. Ki-
tajska vlada pa z vsemi silami in z največje hitrostjo organizira nove polke in jih vadi na evropski način. Toda če Rusija na Balkanu ne bo več tako zelo angažirana, tedaj bo skoro gotovo tudi Kitajska izgubila — pogum.
Veliki polom v,Spar-S VorschussvBPelnu' v Laškem trgu.
Leta 1874. se je ustanovila v Laškem trgu Spar- und Vorschuss-kassa, početkoma v narodnem oziru bolj zmerna, dobila pa v času prebu-je slovenskega naroda popolnoma nemškonacijonalno lice in so Nemci smatrali ta zavod, kot svojo trdnjavo. Ob času poloma Laške pivovarne — Larisch 1886 — je priskočil Larischu posestnik in pekovski mojster Josef Drolz na pomoč in temu posodil 30.000 gld.
Drolz, ki je bil blagajnik te hranilnice, je to posojilo vzel iz blagajne in pri vsakoletnem blagajnem zaključku znal zaključek tako dobro falsificirati, da ni nikdo — seveda so bili strokovnjaki lajiki laškega kalibra — pri reviziji prišel na goljufijo. Zadnja leta je bila hranilnica tudi ud graške zveze, ali tudi ta revizor ni prišel na blagajnični primanjkljaj, ker je znal Drolz bilanco umetno sestaviti in si gotovo tudi ni revizor velikega truda vzel.
19. marca t. 1. se je od zveze zopet vršila revizija, ali prišel je takrat nov revizor, ki se pa slučajno ni zadovoljil z Drolzovim sestavkom, marveč glavne knjige temeljito pretresel in našel pri tem velikanske primankljaje. Drugi dan se je Drolz neznano kam odpeljal in pisal iz Maribora načelstvu hranilnice, da temu odstopi — seveda tudi grozno zadolžena — vsa svoja posestva in bo izvršil samomor. Na to je sodnija uvedla preiskavo knjig in našla preko 300.000 kron primankljaja. Drolz se je med tem časom v Mariboru v hotelu Meran zastrupil.
Oškodovano je v prvi vrsti na-čelstvo: župan Weber, gostilničar Falta, notar Mravlag, ravnatelj Va-lentinitsch, dimnikar Benedek in drugi. Luč bode v celo zadevo posvetilo državno pravdništvo in se o obsegu velikega poloma ne da danes natančno pisati. Vsekakor je to uničujoč polom Laškega nemštva, ki bode občutno trpelo na tem polomu.
Znano je, da vladajo v vseh bojnih in upravnih podjetjih Laškega okraja eni in isti gospodje, okrajni zastop, okrajni šolski svet, občina itd. in bi bilo želeti, da vlada tem gospodom tudi tam na prste pogleda, da ne doživi tam enakih polomov.
*
V C e 1 j u, 26. marca.
Sedanje načelstvo in nadzorstvo.
V zadružnem registru pri tukajšnjem okrožnem sodišču so vpisani sledeči člani načelstva: Adolf W e -b e r, usnjar, gostilničar in župan, v Laškem trgu, načelnik; Karel Wa-lentinitsch, vpokojeni naduči-telj, podnačelnik; Bohuslav Falta, gostilničar in posestnik, knjigovodja; Jos. Drolz blagajnik; namesto trgovca Karla H e r m a n n a, ki je pred nekaterimi meseci umrl (prere-zal si je iz nepojasnjenega vzroka vrat), so izvolili v načelstvo Georga B e d e n e k a, dimnikarja in posestnika v Laškem trgu. V nadzorstvu je med drugimi notar v Laškem trgu M r a u 1 a g, brat tistega Mraulaga, ki je igral svoječasno s svojimi sleparijami veliko vlogo pri polomu nemškega »Spar- und Vorschussver-eina« pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Politična vloga laškega »Spar- und Vorschusskassavereina«.
Zadruga ni imela izprva izrecno nemško - nacijonalnega značaja. — Rajnki slovenski trgovec Elsba-c h e r je bil celo dlje časa v načelstvu in je fungiral kot načelnik. Sčasoma pa je plaval *Spar- und Vor-schusskassaverein« vedno bolj v nemško - nacionalni vodi. Opustili so dvojezično firmo in dvojezična pravila ter dajali podpore raznim nemškim društvom. Zavod je pomo-gel laškim nemškutar jem tudi do precejšnjega vpliva po okraju. Kmetje so mu zaupali precej hranilnih vlog, katere pa, kakor se sedaj kaže, niti niso vse v bilanci izkazane in so torej Drolzeve sleparije pripomogle, da se je izkazalo manj pasiv, kakor jih je bilo v resnici. Dalje se je rado dajalo posojila kmetom, ki si so jih hoteli nemški Laščani pridobiti. — »Gremo v Vorschusskasso, tam dobimo že denar,« so pravili kmetje. — Kako vlogo je igral pri teh posojilih notar Mraulag, ki je načeinik laškega okrajnega zastopa in spiritus agens vsega laškega nernškutarstva, si lahko misli vsak, kdor pozna poslovanje
takih posojilnic. Nesreča, ki je sedaj zadela Vorschusskasso, bo marsikateremu kmetiču po okraju odprla oči in ga prepričala, da je nemško gospodarstvo in toliko hvaljena nemška soiiditeta časih tudi zelo piška-va.
Josef Drolz. Podrobnosti o samomoru. — Sleparije pri »Donavi«?
Mnenje nekaternikov, ki je še bilo v torek razširjeno, da poneverbe pri »Spar- und Vorschusskassaver-einu« ne presegajo vsote 70.000 do 80.000 kron, se je izkazalo za napačno. Danes se ceni vsoto poneverb na 350.000—400.000 K; obstoja celo opravičen strah, da bo še več, ker se še ni dognalo, koliko hranilnih vlog ni pravilno izkazanih. Kakor smo že izvajali, izvirajo te poneverbe iz tistega časa, ko se je posodilo laškemu pivovarnarju Larischu 60.000 K. Larisch je prišel v konkurz in Drolz, ki je jamčil za posojilo in mu ga je bojda tudi kar sam dal, bi bil prišel v velike težkoče. Tako je začel z manipulacijami pri »Spar-und Vorschusskassavereinu« in jih je nadaljeval nemoteno od leta 1886. do zadnjega tedna. Josef Drolz je bil rojen v Laškem trgu 1. 1850. in je bil oženjen z Ano K e p p a; ta se je ločila od njega in še živi sama zase. Posloval je pri »Spar- u. Vorschusskassavereinu« kot knjigovodja in blagajnik ter je splošno veljal za premožnega moža. Revizije je vršila pri zadrugi podzveza K. W r a b e t z e-v e g a »Allg. Verbanda« na Dunaju. Zadnji reviziji sta se vršili v letih 1909. in 1911.; bilo je kakor se je Vašemu poročevalcu zatrjevalo, vse bolj po domače pri teh revizijah. Tudi tokrat bi bil že revizor, ki je pa došel tokrat z Dunaja, skoraj odšel in je že hotel revizijsko poročilo podpisati, ko mu je v glavo padlo, da bi za poskus primerjal postavke v raznih knjigah med seboj. In to je bila Drolzeva nesreča. Revizor je kmalu našel razna nesoglasja, ker se je pa moral odpeljati, je dal rok Drolzu in drugim do sobote, da bi spravili vse v red. Dan po reviziji, na Veliki četrtek, je izginil Josef Drolz iz Laškega trga. Ker je bil že sum opravičen, da je oškodoval »Spar- und Vorschusskassavereina najmanj za 350.000 K, je izdalo orožništvo za njim tiralico. Drolz se je peljal v Maribor in tam ostal pri svojem dobrem prijatelji iz Zidanega mosta, restav-raterju in hotelirju S k a 1 a k u (hotel »Meran«). Nato je šel k prejšnjemu zidanmoškemu zdravniku dr. F r i d-r i c h u in mu pravil, koliko trpi, ker ne more spati. Fridrich mu je nato zapisal 10 veronalnih pilul. Drolz pa mu ni dal prej miru, dokler mu jih ni zapisal 50. Nato je šel k »Meranu« nazaj, se podal v svojo sobo ter za-užil vse pilule naenkrat na vodi. — Skalakova gospa, ki je bila v sosednji sobi, ga je slišala hropeti in je to v restavrantu povedala železniškemu uradniku z Zidanega mosta, L a u t e r j u. Ta je šel gledat, kaj bi bilo Drolzu, ki je že poprej, ko je šel k dr. Fridrichu, tožil, da mu je slabo. Našel ga je že mrtvega.Našli so pri Drolzu 100 K denarja, sveder, neki kavelj in pa trto. Imel je najbrže namen se obesiti, ako bi veronal ne pomagal. Pogreb je bil v ponedeljek popoldne; udeležila sta se ga le sin, ki je inženir pri rudokopu v Hrastniku in brat, ki je ravnatelj neke tovarne v Traiskirchenu. Drolz je bil tudi zastopnik zavarovalne banke »Donave«. Po Laškem se govori, da je tudi ta družba konstatirala poneverje-nje 2000 K. Preiskavo vodi sedaj glede »Spar- und Vorschussvereina« dr. T er t n i k od celjskega okrožnega sodišča. Josef Drolz je bil lastnik več hiš v trgu in pa solastnik treh Keppatovih hiš, katere je kupil neki konsorcij laških nemškutarjev. Drolzeve hiše so pa obremenjene in torej ne bo preveč ostalo.
Ali je imel Drolz pri svojih sleparijah kake pomagače ali tovariše?
V to, gotovo zanimivo vprašanje se ne moremo spuščati, dokler teče sodnijska preiskava. Dejstvo je, da je bil Drolz od nenadne smrti načel-stvenega člana Hermanna, ki si je hitro pomogel do znatnega premoženja, zelo pobit in dolgočasen. V vesele družbe ni več hodil kakor po-preje, poznalo se mu je, da ima velike skrbi. Pa o tej stvari bo še prilika govoriti. Ko so začeli svoječasno nemški naeijonalci s svojo politiko v tem zavodu, so gledali, da so prišli glavni deleži v »zanesljive« roke; danes jih ima največ Weber, potem pa tudi Falta in Mraulag. Obrestovali so se ti deleži izvrstno, zato ni Čuda, da ima »Spar- und Vorschuss-kassaverein« danes razmeroma tako mal rezervni zaklad. Med zadrugarji je precej obrtnikov in posestnikov v Laškem trgu (od Slovencev nikdo, Elsbacherjevi dediči so bili že pred dvema letoma plačani) in pa kmetov.
Prvi uradni dan.
Prvi uradni dan po teh dogodkih je jutri, dne 28. marca. Pričakujejo
precejšnji naval za Izplačilo hranilnih vlog.
Sanacija.
Razume se, da je bilo nemško tržanstvo v Laškem prvi hip, ko se je raznesla vest o Drolzevih sleparijah, docela konsternirano in obupano. Razburjenje se seveda še danes ni poleglo, tolaži se pa vse, da bo vlada priskočila z velikim zneskom na pomoč in zabranila polom nekaterih LašČanov. Če bo pa se dosegla podpora, je vprašljivo, ker vlada tudi za enake nesreče drugod zadnji čas ni dala denarja. Raznesla se j3 tudi govorica, da je dala sodnija zapreti »macherje« pri »Spar- und Vorschusskassavereinu«, ker obstoja nevarnost, da bi se zgovorili glede eventuelnih tudi za nje neugodnih le-zultatov preiskave. Do danes pa se ta govorica ni uresničila. Nemško časopisje poziva nemško javnost, naj bi kaj darovala vprid ogroženemu »Spar- und Vorschusskassevereinu« v Laškem trgu.
Vtis v slovenskah političnih krogih.
V slovenskih političnih krogih se sodi o dogodkih v Laškem trgu sledeče: Če bi se tudi posrečilo z velikimi žrtvami »Spar- und Vorschuss-k2sseverein« v Laškem trgu sanirati, vtisk te kalamitete bo ostal in navidezna gospodarska premoč laških nemškutarjev je zlomljena. Padel bo politični vpliv male renegatske klike v trgu samem in po celem okraju, kar bo za bodoče razvoj teh krajev le zdravo in bodo dobili tudi na zunaj v vseh zastopih svoje resnično lice. Gospodarskih nesreč ne privoščimo nikomur, umesten pa bi bil opomin nemškemu časopisju, da je le preresničen rek: Danes meni, jutri tebi.
0
Štajersko.
Usoda štajerskega deželnega zbora. Napram enemu izmed »Tages-poštinih« urednikov se je izrazil štajerski namestnik grof Clarv na vprašanje, kaj bo s štajerskim deželnim zborom, sledeče: »Pogajanja za dela-zmožnost štajerskega deželnega zbora so sedaj prekinjena, ker je treba počakati na končno posvetovanje in sklepanje o malem financ, načrtu v parlamentu. Od državnozborskih sklepov glede tega načrta je odvisna ureditev deželnih financ, ki tvori najvažnejšo zadevo in nalogo štajerskega, kakor tudi še marsikaterega drugega deželnega zbora. Kakor hitro pa bo mali finančni načrt v parlamentu odobren in sankcioniran, se bodo takoj zopet začela pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Tokrat imamo utemeljeno upanje, da se bo znabiti dal doseči ugoden rezultat, ker ni več tako nepremostljivih prepadov med posameznimi strankami.« Ekscelenca Clarv je očividno velik optimist.
Iz Celja. (U m r 1) je v tukajšnji deželni bolnišnici gosp. Jože L i p u š v starosti 76 let. Pokojnik je bil več ko 30 let župan v Višnji vasi pri Vojniku dlje časa član celjskega okrajnega zastopa in član načelstva vojniške posojilnice. Bil je vedno odločen in zaveden Slovenec; ko se je pričelo leta 1906. in 1907. novo napredno politično gibanje na Spodnjem Štajerskem in se je ustanovila Narodna stranka, se je pridružil z dušo in telesom »mladini« in je ostal stranki vnet in delaven pristaš do zadnjega. Pogreb se je vršil v sredo od celjske bolnišnice na pokopališče. P. v m.!
Vojnik pri Celju. Z ozirom na notico v št. 67 Vašega cenj. lista z dne 22. marca, pripomnim, naj sledeče: Posojilnica v Vojniku, katere načelnik imam čast biti, je tudi dobivala od statističnega deželnega urada v Gradcu pozive za te in one podatke. Ker so bili ti pozivi le nemški, poprosil sem za slovenske. A zaman! Ko sem v začetku leta 1904, zopet dobil tak-le nemški poziv, sem odgovoril dne 10. januarja 1904. imenovanemu uradu sledeče: »V prilog' vrnemo vam vaš cenj. dopis z dne 4. januarja 1904 štev. 18 z vljudno prošnjo, da nam z ozirom na to, da je naš zavod slovenski, blagovoljno pošljete slovenski dopis. Ta naša prošnja je tem bolj upravičena, ker je slavni vaš urad, urad dežele, v kateri je slovenski jezik enakopraven in ker je urad, katerega s svojimi davki vzdržujejo Nemci in Slovenci.« — Na to vlogo nismo dobili nobenega odgovora, pač pa v aprilu leta 1905. zopet le nemški poziv. Na ta poziv smo odgovorili sledeče: »V prigibu vam vračamo cenj. vaš dopis z dne 19. aprila 1.1. ter se še enkrat sklicujemo na naše pismo z dne 10. januarja 1904., s pripombo, da kakor hitro se naši upravičeni prošnji ustreže, vam pošljemo vsako pojasnilo s povratno pošto.« Od tega časa je popo-len mir; ne dobimo ne slovenskih, ne nemških pozivov. Podobno smo storili leta 1911 tudi s c. kr. statistično osrednjo komisijo na Dunaju, ki nam je poslala nekaj vprašanj, seveda le
v nemškem jeziku. Kako pa si je pomagala ta? Podatke je vendar morala imeti! Vpregla je c. kr. okrajno glavarstvo v Celju, ki nam je dotična vprašanja poslalo v slovenskem jeziku. Ustreglo se mu je vse takoj.
Iz Žalca. V nedeljo, dne 30. marca se vrši tu javni ljudski shod Narodne stranke, na katerem govori deželni poslanec dr. V. Kuk ove c. Shod se vrši ob 3. popoldne pri Hodniku. Somišljeniki, skrbite za obilno udeležbo.
Iz Žalca. (Južnoštajersko hmeljarsko     društvo) je imelo v torek, na praznik, pri Hau-senbichlerju svoj redni   letni občni zbor. Došlo je iz vseh krajev Savin-ske doline lepo število hmeljarjev, *la slišijo poročilo o delovanju svoje marljive strokovne   organizacije in da si   povedo v prijateljski družbi svoje skušnje in načrte. Občni zbor je otvoril in ga vodil naš vrli Franjo R o b 1 e k. Opravičila sta svojo odsotnost   deželni   poslanec grasčak C n o b 1 o h in pl. H a u p t. Obširno tajniško poročilo nadučitelja A. Petri č k a objavimo na drugem mestu. Iz blagajniškega poročila posnamemo, da je imelo društvo preteklo leto dohodkov 2870 K 46 vin. (med njimi članarine 412 K) in stroškov 3115 K 72 vin.; primanjkljaja je torej 245 K 26 vin. Primanjkljaj je nastal vsled stroškov za projektirano, a ne izvršeno hmeljsko   razstavo v Žalcu. Račune sta pregledala in v redu našla dr. Š r i b a r iz Drašinje vasi in Nikolaj Hočevar iz Žalca. Pri volitvah v nadzorništvo novoustanovljene hmeljarske oznameno-valnice v Žalcu je vodilo hmeljarsko društvo Fr. R o b 1 e k a, A. P e t r i č-k a, Edvarda Kukca in Karla J a-niča; sodelujočih sedem občin je izvolilo v nadzorništvo Jos. P a u -erja (Braslovče),   Fr. Schaura (Vransko),   Ignacija Fludernika (Ljubno) in Fr. C i 1 e n š k a, župana v Št. Pavlu pri Preboldu. Poleg tega so člani oznamenovalničnega nad-zorništva tudi vsi člani hmeljarne. Nato se je razvila pri točki »Praktične izkušnje v hmeljarstvu« zelo zanimiva debata. Društveni predsednik Fr. R o b 1 e k je podal celo predavanje o dobrotah in prednostih žičnih nasadov: o pomenu statistike glede hmeljišč in letnega pridelka so govorili obširno   Roblek, Petri-č e k in B r i n a r,  v  razgovor o hmeljskem kebru,  tem specijalnem štajerskem hmeljskem škodljivcu, so posegli prof. Još t, Roblek, P e -tričel:, Šušteršič mL,   P1 a -s kan Fr. iz Orle vasi; o umetnem gnojenju hmeljišč sta govorila J o š t iz Gotovelj in Roblek. Pri nasvetih je predlagal   dr. K a l"a n izpre-membo pravil glede volitve račun-sih pregledovalcev. V odboru Hmeljarskega društva so: Franjo Roblek kot predsednika: odborniki pa župan Sirca,   Karel J a n i Č, A. P e t r i č e k. Andrej   A n 11 o g a iz Gotovelj in Edvard K u k e c. Z željo, naj bi se vsi savinski hmeljarji oklenili svojega edinega strokovnega in zanje res koristnega drušva, je zaključil predsednik  Roblek občni zbor. Po zborovanju so si ogledali nekateri hmeljarji nove žične nasade, ki jih je dal lani in letos napraviti v žalski okolici Fr. Roblek in ki naj služijo za vzor tudi ostalim hmeljarjem.
Iz Polzele. V nedeljo, dne 30. f. m. ob 4. popoldne se vrši pri Cimper-manu občni zbor Ciril - Metodove podružnice za Polzelo in okolico. — Želeti je mnogobrojne udeležbe.
Iz Ormoža. V Veličanah je bil za župana izvoljen gosp. Jurij Tomažic, za občinska svetovalca pa gg. Alojzij Zavratnik it« Aloj. Rajh. S to volitvi-jo je prišlo občinsko starešinstvo v roke zanesljivejših naših pristašev. Prepričani smo, da bodo v vsakem oziru storili svojo dolžnost.
Ciril - Metodova podružnica na Vranskem vabi vse Člane in prijatelje na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 6. aprila ob 8. zvečer prt Košeninu.
Telovadno društvo »Sokol« na Vranskem uprizori v nedeljo, dne 30. marca ob 3. popoldne v drugič lepo narono igro »Divji k>vec«. Pričakujemo obilne udeležbe ne samo domačinov, ampak tudi okoličanov.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj ima dne 6. aprila t. L ob pol 11. dopoldne na Vidmu svoje drugo letošnje redno zborovanje.
S Polja pri Podčetrtku nam piše somišljenik: Ob praznikih je prišel k nam državni in deželni poslanec dr. Jankovič ter napravil »javni društveni shod Kmečke zveze«. Najprej je šel v cerkev, delal tam velike križe, da jih je lahko vsak videl in se po maši spravil k Jurčanu. Da bi bil med govorom na varnem, je stal na visokem hodniku. Strahopetni revček! Misli njegovega govora so pa prilično take - le: Dr. Kukovec in Spindler sta se pred enim mesecem o meni lagala. Jaz sem krščanski mož, saj ste to danes v cerkvi videli. Dr. Kukovec še ne zna pravega oro-
žja v roke vzeti, da bi krščanske može ugonobil; če je pa Spindler tak človek, zakaj se ni za doktorja izučil, za kar je bil namenjen, ko je v Mariboru od duhovnikov živel. Zdaj pa jih za to sumniči. Duhovniki so siromaki, ki od svojih bornih plač komaj žive. Kar pa se tiče sotelske železnice, nimajo vsi sotelski kmetje toliko fižola, kolikor milijonov bi stala. Nas in duhovnike napadajo ljudje, ki bi radi zakon zatrli, Kristusa iz cerkve in Šole vrgli. Sledilo je dolgo psovanje na naslov liberalnih učiteljev in nazadnje kreganje Sedlarčanov in tistih, ki Cikajo. — Čujte, g. dr. Janko-vič! Ali vas ni sram kot akademika, da tako-le po shodih govorite? To bi že lahko prepustili Vrečkom in Roška rjem.ki drugega ne znajo. Saj ste videli, da je postajala ob vašem govoru še tista peščica poslušalcev nemirna in da so se ljudje predčasno razšli. Zmerjati in opravljati je lahko, pozitivno delo je pa dokaj težavnej-še. Pa za tega celo »najboljšim- klerikalcem ni, kar dokazuje baš dr. JankoviČev »trud« za sotelsko železnico. Na osebne napade pa gg. dr. Kukovec in Spindler ne bodeta odgovarjala človeku, ki e skriva za svojo imuniteto, častniško šaržo pa je, recimo odložil. Kako bi se neki zdelo deželnim poslancem, če bi jim kdaj predsedoval v staroslavnem deželnem dvorcu tako odličen mož in ljudski politik?
Mariborska moška Ciril - Metodova podružnica je poslala za mesec februar v Ljubljano sledeče prispevke: darilo posojilnice v Mariboru 200 K. članarino 213 K. narodni davek 14 K 25 vin., kazenska poravnava Toličič - Sprinčnik po gosp. dr. Pipušu 22 K, nabiralniki v >Narodnem domu 46 K. v Medenovi gostilni 5 K, v Amrovi gostilni v Št. Martinu 1 K 50 vin. v Kranjčevi gostilni v Št. Jurju v Slov. Goricah 5 K in gospice Vlaste Vrtnik 3 K, skupaj 509 K 75 vin.
Iz Maribora. Nedavno tega je šla deputacija učiteljev, ki so se udeležili podučnega tečaja na deželni sadje-in vinorejski šoli, k dr/avnemu in deželnemu poslancu dr. Korošcu in mu tolmačila željo učtieljstva, naj bi klerikalna deželnozborska delegacija opustila obstrukcijo v Gradcu in s i m tudi odpor proti učiteljskim plačam. Dr. Korošec je učiteljem pravil, da klerikalci ne obstruirajo zaradi ?višanja učiteljskih plač, ker to vprašanje ob začetku obstrukcije ni stalo na dnevnem redu deželnega zbora: »bstrukcije pa da tudi ne morejo v deželnem zboru kar tako brez vsake < Jkupnine opustiti . . . Kakega zagotovila, da bodo klerikalni deželni poslanci vsaj kot Slovenci želje najslabše plačanega slovenskega učitelj-v javnosti in v deželnem zboru podpirali, pa ni slišala niti ta, niti že ena prejšnja deputacija učiteljstva k dr. Korošcu.
Na Muti so priredili na velikonočni ponedeljek v slovenski Šoli narodno veselico, katera se je v vseh ozirih kaj lepo obnesla. Kljub neugodnemu dopoldanskemu vremenu * prišlo mnogo domačinov-okoli-čanov kakor tudi Vuhredčani, Vuze-i ,v.nni in Marberžani. da so bili «ob-širni prostori polni. Občinstvo se je /borno zabavaio. Z zanimanjem so sledili dekletom in fantom, ki so se dobro kretali na odru ter nudili vesele in resne prizore. Med odmori je svirala godba slovenskih fantov iz Št. Jerneja, kakor tudi pri prosti za-havi. Nemci so sicer priredili ob isti uri v bližini slovenske šole svoj prvi uater, da bi oškodovali slovensko prireditev. Pa so se zmotili za enkrat, kakor že večkrat. Zanimivo pa je, da so že več let samo zabavljali se norčevali iz slovenskih prireditev. Ko so pa videli, da vse nič ne pomaga, so se sami vrgli na »delo«. Slovenci jim iz srca privoščijo trud in uspehe. Slovencev pa tudi na tak način ne bodo dobili, kakor se je l>okazalo sedaj. Kar nas je, stojimo trdno na meji in za nami je naše | ljudstvo.
Tz Ptuja. 77. številka eraške ■Tagespošte* javlja v društvenih esteh pod naslovom: »Nemško društvo za Ptuj in Rogatec« med dru-/.ii' to-le: Gosp. dr. plem. Plachki poroča (namreč na občnem zboru imenovanega društva 15. t. m.) o aciji za tajno volilno pravico v tu Ptuj, Neko tozadevno peticijo > podpisali Slovenci, duhovni, socialni demokratje in tudi nekateri ptujski Nemci. Tudi manjšinski predlog, vložen v državnem zboru i>o po-ancu Maliku. so podpirali socijalni demokratje in panslavisti, med njimi dr. Ribar« (med »—« dejali mi!). Podpora socijalnih demokratov in panslavistov kaže jasno dovolj, kam pes taco rnoli, in zato misli (namreč dr. Plachki), da mora v bodoče svariti pred podobnim nemške meščane ptujske. Bilo je vendar jasno, da ne i >< meni uvedenje tajne volilne pravice ničesar drugega, nego predati nemško mesto Ptuj. Mesto Celje zavzema v tem oziru isto stališče« i podčrtali mi!). — »... .govornik me-
ni, da trijalizem ne bo dosežen mahoma po kakem dekretu; ne, razvoj se naj vrši sukcesivno; to dokazujejo zadnja napredovanja (= »Vor-stosse«) Slovencev in najbolje otvor-jenje popolnoma panslavistične državne obrtne šole v Ljubljani; tam, kjer stoji danes, je stala prej utra-kvistična umetno-obrtna šola. Nemški in dvojezični napis sta izginila in tujec vidi sedaj le še nerazumljiv slovenski napis. 60 čeških učiteljev skrbi za nacijonalno vzgojo mladine; poldrugi milijon je žrtvovala država za sezidanje te šole in 300.000 K stane njeno letno vzdrževanje. Pozneje pa naj preplavijo apostoli te šole vso Štajersko in Koroško, da razširijo povsod od čeških učiteljev vdahnje-ne ideje panslavizma. Ta šola je mnogo »nevarnejša nego bi bila mogla postati kdaj kaka slovenska univerza«. — »Ljudsko štetje ni pokazalo nobenega nazadovanja spodnje-štajerskega nemštva. Ptuj je postal s svojimi več nego 85% prebivalstva broječimi Nemci celo najbolj nemško mesto Spodnje Štajerske in sicer predvsem vsled »dela« (med »—« dali mi!) gospoda župana in deželnega poslanca Jožefa Ornika. Štajerska in Koroška ste organizirani in z ustanovitvijo narodnega sveta v Trstu je dopolnjena ta tako potrebna nacijonalna organizacija.« — Vendar so Nemci priznali enkrat sami, zakaj nočejo tajne volilne pravice v spodnještajerskih mestih: da vzdržijo s terorizmom svoje trhlo nem-štvo. Pripoznavajo tudi, česa se bojijo: narodno - zavednih obrtnikov, dočim se danes še — žal — iz obrtnikov rekrutirajo najzagrizMiejši obmejni in mestni »Nemci«. Ti priznanji kažete Slovencem pot, kojo jim je hoditi. Da je konstatiral dr. Plachki izid zadnjega ljudskega Štetja in ustanovitev nemškega narodnega sveta za Trst. opominja k vstrajanju na tej poti. Smejati pa se mora človek nehote »panslavističnim,- strahom in besedam drja. Plachkesa z ozirom na univerzo slovensko (»nego bi bila mogla postati kdaj kaka slovenska univerza,«), kojo je, kakor se da sklepati iz navedenih besed, pokopal kot mrtvo rojeno dete.
Koroško.
V Celovcu, 17. marca. S to dnevnico prinaša graška »Tages-postv od 19. marca pod nadpisom »Iz slovenskega domovanja« ta-le članek: -Kakor smo pred kratkim poročali, je bil razpuščen v Slovenskem Piiberku slovensko-klerikalni občinski zastop radi sporov, nastalih med občinskimi odborniki, in vrne-ščen okrajni komisar \Yolsegger kot deželni komisar. 5. in 6. marca je prevzemal Wolsegger občinske posle. Sedaj še le je znano, zakaj se je odstopivši župan Lausegger, po d. Boschet, trudil tako krčevito s pomočjo drja. Brejca, da bi bil vme-ščen on kot komisar. Deželna vlada je položaj spoznala popolnoma pravilno, ko je zaupala oskrbovanje občinskih poslov uradniku. Kakor že v zadnjem dopisu rečeno, gospodarili so slovenski klerikalci prav po klerikalno in so povzročili s tem pana-ma v malem stilu. Kakor se seda i izkazuje slovensko-klerikalni župan, ni le moral priznati napačnih vknjižb, ampak je dvignil, baje za občinske potrebščine, jeseni 1911 naravnost denar, ki je bil vplačan kot lovska najemnina, ki je tedaj last posestnikov, ki je pa bil vložen v rožnodolski Hranilnici in posojilnici. V resnici pa je porabil za občino le kakih 60 K, kakor je pokazal tudi račun občinske, cestne in ubožne blagajne. Dvignjeni znesek pa ni majhen, ampak znaša z obrestmi vred 901 K 60 v. Vsa stvar pride tudi v drugo luč, ako zvemo, da dvignjeni znesek ni bil vknjižen v nobeno knjigo. V še slabšo luč pride to početje voditelja pli-berških klerikalcev po tem, da ta znesek še do danes ni mogel vrniti, da ga tedaj ni porabil za občino, ampak za lastno osebo. Dalje je plačal avgusta meseca lanskega leta Die-trichsteinov goztorski urad kot lovsko najemnino žfr dobo od 1911 do 1912 284 K 70 v. Klerikalni župan je vložil ta znesek še le tri dni pred revizijo, to je 2. marca 1913, v Posojilnico v Podljubelju, ko si je odtegnil 20 K 40 vin. za svoj trud. Neka na županski urad nakazana renta 100 K je šla v izgubo in tako dalje; zraven pridejo še dolgovi čez glavo; dasi so bile doklade leto za letom zvišane, ni bilo vrnjeno niti posojilo 1000 K, najeto pred 7 leti. Letno bi se moralo odplačevati 200 K; to se je pa zgodilo v teh sedmih letih le enkrat in od 1. januarja 1912 dalje niso plačane niti obresti. Računi deželne bolnice, ki znašajo več sto kron, niso plačani že dve leti. Vsled drznega in nerodnega nastopa bivšega občinskega zastopa je bil zaprt most v Podljubelju; že vsled tega so trpeli mnogi posestniki Slov. Pliberka veliko škodo; sedaj še pa mora plačati občina povrh 435 K 16 vin. Zraven
tega še izdatki, ki so nasledek razpusta, kaos — kakor si ne more človek misliti hujšega.« V tem zmislu in tonu nadaljuje »Tagespost«. Mi bi pa vendar radi vedeli, koliko je resnice na tem članku. In če je kaj resnice, usojamo si vprašati merodajne činitelje: ali se tako rešuje »tužni Koro-tan«? Na drugi strani bi pa tudi radi vedeli, odkod neki ima »Tagespost« tako točne informacije in ali ne poznajo na Koroškem uradne tajnosti?
Samomor železničarja iz strahu pred kaznijo. V Šmartnem pri Celovcu se je ustrelil železniški uslužbenec Matija Motnik. Samomor je izvršil iz strahu pred kaznijo. Proti njemu je namreč uvedena disciplinarna preiskava. Motnika so videli malo časa pred samomorom na grobu svojih otrok. Motnik zapušča dva nepreskrbljena otroka.
Veikonočno streljanje. Povodom velikonočne procesije so se ponesrečili pri streljanju iz topičev posestnikov sin Martin Male iz Sp. Bistrice, hlapec Fel. Zupan iz Poljan in kovačev sin Ivan Goričnik iz Bistrice. Maletu se je vnel 3 kg težak zavoj smodnika, ki ga je držal v roki. Malle je dobil smrtno nevarne poškodbe in so ga morali odpeljati v celovško bolnišnico, ostala pa sta dobila precej težke opekline po obrazu in na rokah. V Podkloštru pa se je smrtno nevarno opekel 221etni Ur-šič, kateremu se je tudi vnel v roki smodnik. Poškodovanih je tudi nekaj otrok, ki so stali blizu ponesrečenca in gledali streljalce.
Gozdni požar. Pri Sv. Lenartu je začel goreti gozd posestnika Sebast-jana. Ogenj se je silno hitro širil, k sreči pa je gozdič, ki je gorel precej osamljen in se je posrečilo gasilcem, da so omejili ogenj samo na ta gozd. Ogenj je nastal pri požiganju odpadkov povodom trebjenja gozda. Škoda znaša več.1000 K.
Ponesrečen gluhonemec. Pri Šentpavlu v Lavantinski dolini so se igrali ob potoku štirje bratje, stari 3, 7, 12 in 14 let, vsi gluhonemi. Med igro je padel 31etni Valentin Ritter v vodo in utonil.
Primorska.
Iz državno - železniške službe.
Višji inšpektor Ivan Eržen je imenovan za namestnika predstojnika tržaškega ravnateljstva III. oddelka, višji revident Edvard B i b e r v Beljaku je imenovan za predstojnika materijalnega magazina v Gorici, prestavljeni so: asistent Franc Svil a iz Gorice v Trst, aspirant E. K o-s i č e k iz Herpelj v Kranj, aspirant R. O g r i n iz Kranja v Kobdil in aspirant Ed. P 1 a n k o iz Kobdila v Kranj.
Volitve v goriški deželni zbor še niso razpisane, vršile pa se bodo bržkotne meseca julija.
Šolo za ribiče bodo ustanovili v Gradeža.
Tržaška porota. Včeraj bi se bila morala vršiti obravnava proti Antoniji Pirjavčevi zaradi hudodelstva goljufije. Obravnava je bila preložena in bo delegirano drugo sodišče. — V četrtek se vrši tiskovna obravnava proti Ivanu Preslu zaradi žaljenja časti. Obravnava bo trajala dva dni.
LIovdov parnik »Metković«? je odplul v ponedeljek zvečer nenadoma iz Trsta. Z mrzlično naglico in povsem tajno so naložili razna živila in mnogo obleke. Na krov so vzeli samo nekaj zdravnikov in usmiljenk. Uradno se trdi, da je plul Metković v Dalmacijo.
Nesreča na izletu. Med vožnjo z velikonočnega izleta je padla petletna deklica Skerljeva iz Trsta, in sicer med Sv. Križem in Trstom iz vlaka. Za njo je skočil 181etni nečak Perhavec. V vozu je nastala, silna razburjenost in sopotniki so komaj zadržali, da nista skočila iz vlaka še oče in mati. Zastonj so dajali znamenja, vlak se ni ustavil. Na brzojavno obvestilo iz Trsta, so nato našli ob progi težko ranjeno dekle, poleg nje pa lahko ranjenega nečaka. Oba so prepeljali v Trst, deklico so oddali v bolnišnico.
Nesreče. Na žagi Alberta Fabra v Trstu je zagrabil transmisijski jermen nekega delavca in ga popolnoma raztrgal. — Na železniški progi Jušici in Jurdani je našel železniški čuvaj Matelič popolnoma razmesarjeno truplo 451etnega Matevža Žele-ta iz Hrastja. Mož se je vračal malo vinjen domov, zgrešil je pot in zašel na železniški tir.
Puljska afera. Zloglasni proces v Rovinju glede umazane puljske afere je končan, poneverjeniki so oproščeni. Končana pa še ni disciplinarna preiskava. Za časa preiskave ima uradnik pravico do polovice plače. To boniteto je porabil Desković, ki je bil tudi oproščen in je še v preiskavi in je tožil mestno občino pulj-sko za polovico plače. Vršila se je obravnava in občinska blagajna je
bila obsojena na plačilo polovične plače. Deskoviću bodo sledili bržkone še drugi uradniki, ki so bili oproščeni in so še v preiskavi.
Izprtje delavcev v ladjedelnici »Danubius« na Reki. Izprti delavci v ladjedelnici so sklenili, da se ne vrnejo preje na delo, dokler ne izpolni vodstvo njihovih zahtev. Ravnateljstvo je izdalo nato oklic na delavstvo, v katerem izjavlja, da smatra delavce, ki se ne vrnejo do 28. marca na <Jelo, za odpuščene. Na ta oklic so delavci izjavili, da vztrajajo pri svojih prvotnih zahtevah.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju ljubljanskem.
Peti občni zbor »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju ljubljanskem« se je vršil včeraj popoldne v dvorani mestnega magistrata. Zborovanje je otvoril predsednik, c. kr. dež. sod. predsednik v p. g. A. pl. Levic-n i k, konstatiral sklepčnost in pozdravil župana ljubljanskega g. dr. Ivana Tavčarja ter referenta dež. odbora g. dr. Zaje a.
Iz poročila tajnika g. c. kr. dež. sod. svetnika F, Milčinskega posnamemo sledeče:
Društvo je končalo lansko leto s pi imankljajem 2279 K 23 v, ker pa je bilo društvu iz dohodkov državne dobrodelne loterije naklonjenih 10.000 kron, je društvo za več let rešeno iz denarne zadrege. Društvo nagraja sedaj dva vkupna varuha in sicer g. c kr. davčnega asistenta v p. Frana Stieneja s 321 varuštvi in 458 varovanci in g. c. kr. sodnega oficijala v p. Antona Perjatelja s 121 varuštvi in 195 varovanci. Mnogo dela je imela tudi sirotinska skrbnica č. sestra Marija Tomčeva, pod svojim trajnim nadzorstvom je imela 344 varovancev, preskrbovala in pregledovala pa je tudi dobra rejna mesta. Izmed daril je dobilo društvo v preteklem letu od neke stare ljubljanske tvrdke za 611 K 73 v novega perila in blaga, od druge tvrdke 10 parov novih čevljev, tretja tvrdka je za zelo nizko ceno izgotavljala obleko, dame so darovale nad 500 kosov oblačil. Društvo je otvorilo tudi zdravniško po-svetovališče, ordinacije ob sredah in sobotah od pol 2. do pol 3. popoldne
v Beethovnovi ulici št. 9 pri g. dr. Derču. V Salezijanskem zavodu je bilo društvenih podpirancev 23, v zavodu Angela varuha 3, v zasebni reji 19, drugih podpirancev je bilo 31, za oblačila, perilo, posteljnino je društvo skrbelo v 132 slučajih. Društvo je imelo 508 društvenikov, med njimi 26 ustanovnikov. Zanimivo v njegovem poročilu je tudi da je češki deželni odbor uredil za celo deželo va-ruštvo. Mesto Brno izdaja za svrhe, ki jih zasleduje ljubljansko društvo 40.000 K, Brno okolica 7000 K, Moravska Ostrava 12.000 K. Društveno delovanje je želo priznanje tudi v ju-stičnem ministrstvu in v dunajskem strokovnem listu ter na lanskoletnem kongresu varuhov po poklicu na Dunaju, istotako tudi od strani Central-verbanda v rajhu. Po petletnem delu zre društvo že na velike uspehe in reforme v javnih zastopih. Izmed reform, ki jih je uvedla mestna občina ljubljanska je omeniti mestno pomožno šolo in dnevno zavetišče na šoli na Prulah. Društvo si je postavilo za nalogo v prihodnje razširiti zdravniško posvetovališče in ustanoviti zavetišča za novorojenčke, nekako naj-denišnico, da se zniža število deto-morilk, ki se pred poroto pri nas navadno oproščajo. Stroški za tako najdenišnico ne bodo ravno posebno veliki, ker se bodo večinoma pokrili od doneskov nezakonskih očetov in mater.
Iz poročila blagajnika g. kontrolorja E. J o s i n a posnamemo: Članarina je znašala 1603 K, podpora okr. blagajne ljubi j. okolice 1000 K, podpora ljubljanskega mesta 500 K in deželnega odbora 2000 K. Vsi prejemki znašajo 24.166 K 55 v, izdatki pa 12.134 K 67 v. Imovina se je pomnožila za 8404 K 24 v. Proračun za leto 1913 izkazuje . 14.100 K potrebščine, primankljaj znaša 4600 K. Omeniti je treba, da se članarina od leta do leta manjša.
Na predlog pregledovalca ravnatelja g. I. R d g e r j a ml. se podeli blagajniku absolutorij s pohvalo.
Vršila se je nato volitev enega člana odbora namesto tajnika gosp. Milčinskega, ki je nrideljen deželnemu sodišču. Ker je društvu treba stikov z referentom mladinskega oddelka okrajnega sodišča, izvoli občni zbor na predsednikov predlog za tajnika okrajnega sodnika g. L e -
vi č n i k a, ker sta tudi oba namestnika odklonila vstop v odbor. Na predsednikov predlog izreče občni zbor dosedanjemu tajnikug. svetniku
Milčinskemu toplo zahvalo ir» posvedoči to svojo zahvalo na predlog ravnatelja Rogerja s tem, da se dvignejo člani s sedežev.
Preglednika računov se izvolita dosedanja dva gg. Nato zaključi predsednik zborovanje.
Dnevne vesti.
+ Boj za elektrarno! Človek bi mislil, da bi se v tem boju morala priznati bona fides vsaki stranki, in da je pred vsem mestna uprava storila le svojo dolžnost, če se poteguje za električno napravo na Ljubljanici. Nasprotno, če bi občina ne bila ničesar storila, bi bili tisti, ki sedaj najglasneje kriče, da župan samo deželnemu odboru nagaja, prvi, ki bi zatrobili, da so na magistratu spali, in da se niso potegnili za interese mesta. Pa v tem oziru nam ne prihaja na misel, da bi se prepirali s klerikalnim časopisjem, ker nočemo vode v morje metati. Pač pa se je nam danes pečati z deželnim odborom, od katerega smo pričakovali, da se bo boril z odprtim vezirjem in ne s tisto zahrbtnostjo, ki smo je pri političnih zadevah na strani S. L. S. velikokrat opažali in katera bi morala biti izključena v političnih zadevah. To pa je električna naprava na Ljubljanici gotovo! Ali deželni odbor je tudi v ti nepolitični zadevi podal se na krive steze, ali pravzaprav, skalil je vodo, meneč, da bo v kalnem lažje ribaril. Med komisijsko razpravo je vrgel v boj nekak sklep, o katerem je dobila mestna občina to-le obvestilo:
Št. 6193.
Glede na dejstvo, da se mestna občina ljubljanska poteguje za koncesijo za zgradbo elektrarne ob Ljubljanici opozarja deželni odbor mestni magistrat, da deželni odbor iz gospodarskih ozirov ni v stanu, pritrditi tej nameri mestne občine in da bi vsled tega nikakor ne mogel dovoliti tisti za omenjeno podjetje najetje posojila, oziroma staviti deželnemu zboru tozadevnega predloga.
To blagovoli mestni magistrat vzeti v vednost ter se ravnati po tem, da se mestna občina tako obvaruje eventualnih neprilik in neljubih posledic.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 22. marca 1913.
Deželni glavar: Dr. Šusteršič I. r.
Čudom smo se čudili, da je sam dr. Šusteršič, o katerem vemo, da je dober jurist, podpisal ta nestvor. — Ljubljanski občinski svet je sklenil, da naj se občina poteguje za električno napravo ob strugi Ljubljanice. Proti temu sklepu ni bila vložena ni-kaka pritožba. Kako pride sedaj deželni odbor k razsoji, da iz gospodarskih ozirov ni v stanu, pritrditi temu sklepu, ko se vendar nikdo ni pritožil? Da deželni odbor ne bo pritrdil najetju posojila za občinsko elektrarno! Tudi to je nonsens! Na ti njivi nima deželni odbor ničesar govoriti, ker deželni odbor ni listo, kar je deželni zbor. Vsaj danes še ne! Najgrše pa so se kratile pravice mestne občine s tem, da je deželni odbor svoj »sklep« vložil tudi v komisijske spise, ter hotel ž njimi ustvariti dokument, koji i:aj dokaže, da je projekt elektrarne, kakor ga zastopa občina, faktično neizvršljiv. Ker si mestna občina svojih pravic ne da teptati, in ker ne more dopuščati, da bi bil deželni odbor sodnik v svoji lastni zadevi — odkazal je župan v govoru stoječi sklep pravnemu odseku z nasvetom, da je proti št. 6193 deželnega odbora vložiti pritožbo pred upravnim sodiščem. O stvari bi se dalo še mnogo pisati, pa ni vredno. Kdo pa je deželnemu odboru priča za to, da bo mestna občina potrebovala posojila za eventualno gradbo elektrarne? Saj se je tudi v Klečah izkopal drugi vodnjak — in stroški — okrog 500.000 — so se pokrili iz rezerve, ki se je v malih letih nabrala pri vodovodu in elektrarni. Kar se tiče stroškov gradbe elektrarne, bodi torej deželni odbor brez skrbi: sicer pa vemo, da je> »sklep« deželnega odbora le posledica slabega položaja. Gospodje so pač prišli do prepričanja, da dežela ne stoji pretrdno, in zatorej so spustili svojega boga iz mašine. Teater in nič drugega kot teater!
-r Uradniško vprašanje. »Gra-zer Tagblatt« pravi, da so kranjski Nemci za to, da se odstranijo iz naših uradniških služb — »češki vsiljivci«. Ne maramo razmotrivati, v koliko so prav Nemci upravičeni govoriti o »vsiljivcih«, ko je vendar notorično znano, da so vse boljše službe v deželi v rokah Nemcev, ki so priromali k nam iz najrazličnejših nemških dežela, ki odjedajo sedaj kruh domačim sinovom. Treba bi torej bilo raj-preje pomesti s temi »nemškimi vsiljivci«, ki so povrhu še smrtni so-vragi tistega naroda, od katerega žu-
fiev žive, in še ie potem bi se moglo govoriti o drugih »vsiljivcih«. Sicer pa prihajajo češki uradniki k nam kot naši bratje in dobri prijatelji, ki čutijo z ljudstvom, med katerim žive, in zato pač nima nihče pravice, da bi jih zmerjal z »vsiljivci«, najmanj pa Nemci, izmed katerih bi moralo dvetretjini uradnikov zapustiti deželo, ako bi se dosledno izvajalo načelo, da morajo na Slovenskem v prvi vrsti dobiti kruha domači sinovi.
+ Katoliški shod v Ljubljani. »Riečki Ncvi List« ponatiskuje mar-kantnejše stavke iz poziva na katoliški shod v Ljubljani, kateri poziv so priobčili pred veliko nočjo slovenski in hrvaški klerikalni listi, in pripominja: »Evo, narod, na ta način boš zmagal! Največja tvoja potreba v teh težkih dneh je, da greš na katoliški shod, da tam manifestiraš proti »brezversku.-.: časopisju, da se spominjaš cesarja Konstantina, da zahtevaš ?e večjo premoč cerkve, kakor jo že sedaj ima na vseh poljih in — rešena bo »naša mila hrvaško-slovenska domovina«! Iz tega poziva lahko razvidi vsak svobodno misleč Hrvat in Slovenec, da se bliža naš narod že v bližnji bodočnosti težkim dnem duševnega robstva in političnega suženstva klerikalizmu, zakaj vse to so šele priprave za splošni naskok na mandate, občine, mesta, zavode in na vse ono, kar je nam kot narodu še preostalo.-
'4- Nemškutarskega »Domačina«
vsiljujejo posebno gostilničarjem in drugim obrtnikom po deželi. Listič, ki ne vsebuje absolutno ničesar zanimivega, marveč je samo slabo skrpucalo, skrpano iz pobranih vesti po raznih slovenskih listih in iz dolgočasnih prevodov z že objavljenih Člankov po nemških Časopisih, naj naši gostilničarji in obrtniki vržejo v koš ali pa ga naj vrnejo v Ljubljano z opazko, da si prepovedujejo nadalj-no, četudi brezplačno pošiljanje te cunje. Kakor čujemo, urejuje »Domačina neki možakar, ki je v Celju napada! in pretepal Slovence. In ta človek hoče sedaj učiti Slovence — ro-doljubja in patriotizma!
— Državna policija v Ljubljani. Včeraj ie došlo z Dunaja poročilo, da je imenovan za ravnatelja državne policije v Ljubljani grof K u n i g 1. Pržava bo prevzela izmed uradniku a mestne policije samo policijskega kancelista To p 1 i k a r j a in pa 52 mož mestne straže. Državna policija prične poslovati 1. aprila.
— Dražba. Dne 9. aprila t. 1. ob 11. dopoldne se vrši v sobi št. 16 c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani dražba Iv. Počivavnikovejja posestva vlož. št. 152 kat. obč. Šentpeter-sko predmestje I. del. To posestvo obsega hišo št. S5 na Sv. Petra cesti s postranskimi poslopji, vrt in njivo. Cenilna vrednost znaša 38.770 kron SO h: najnižji ponudek pa 19.385 K 40 vin. Posestvo je pripravno za gostilno in mesarijo.
Zgodnja kopelj. V Krki se je kopal na velikonočno nedeljo precej časa neki mladenič. Po kopeli je zlezel, kakor je bil, v plavalnih hlačah brez vsakega ogrinjala v ozek čoln in se je vozil po Krki dolgo časa nepretrgoma. Res je pihal gorak jug, vendar pa ni izključen — nahod, če še kaj hujšega ne pride.
Drzno in nevarno tatico je vjelo novomeško orožništvo. Odkar se je začutila kot dekle, se je preživljala Helena Krvina iz Polhovega gradca z lahkomišljenim življenjem in s tatvino. Zaprta je bila že tolikrat, da sama ne ve, kolikrat. Nazadnje je dobila menda sedem iet zaradi tatvine. Presedela in odslužila jih je pošteno, potem so jo djali v Poihovem gradcu pod policijsko nadzorstvo. Toda kar se je bila Lenčika naučila, to zna Helena, ki ima danes že čez 40 let. Ušla je sredi novembra iz policijskega nadzorstva in šla služit v Višnjo goro v sodnijo. Tam je seveda niso iskali. No pa tudi v Višnji gori ji žilica ni dala miru, V zaporih je sedel neki posestnik iz Višnjegor-ske okolice. Poprosil je kar iz zapora našo Heleno, če bi mu prinesla tobaka in ji dal 20 K. Helena Krvina pa ni prinesla nobenega tobaka, pa tudi denarja ni dala nazaj, pač pa je zapustila službo. Za slovo in za spomin pa je izmaknila svoji gospodinji Mariji Peitlerjevi nekaj gotovine in srebrno broško, potem pa je šla oseben-kovat v gostilno Potokarjevo. Ondi je izmaknila gostilničarjevi hčeri Angeli Potokar srebrno žepno uro z verižico. Ko so ji postala tla prevroča, se je odpeljala dne 16. marca v Novo mesto in je šla prenočevat v Ko-šakovo gostilno na Ločensko cesto. Oostilničarki je pravila, da je slučajno videla v Višnji gori, kako sta se dva tepla in je eden zaklal nasprotnika in da Je klicana za pričo. Ko je prišla od sodnije nazaj, je plačala in se zopet vlegla. Domači so odšli, in ta trenotek je porabila, da je drzno stopila v posebno sobo. Ker je bil ta dan v Novem mestu tržni dan, je
bilo pri Košaku že preje mnogo gostov, med drugimi tudi Jože Ilovar, gostilničar iz Smarjete, ki je pustil v posebni sobi cekar nakupljenih stvari in je šel po opravkih. Iz tega cekar ja je izmaknila 10 mesenih klobas, natakarici Neži Jane pa 2 škat-ljici cigaret »šport«. S tem plenom je šla iz posebne sobe v gostilniČarjevo stanovanjsko sobo in je vzela gostil-ničarki Košakovi eno celo obleko in je odšla s plenom iz teh sob. Bila je pa tako drzna, da je ponujala prav v Košakovi gostilni gostom ukradene cigarete in klobase naprodaj. Potem je poravnala ves račun in odšla. Obleko je v prvi sosedni gostilni prodala neki kmetici za majhen denar. Podnevi se je potikala okoli, zvečer je šla prenočit k Brudarju. Tu je vzela železniškemu delavcu Božo Milkoviču 3 zlate prstane in jih takoj zastavila za 5 kron. Orožništvo jo je hitro izsledilo in jo odgnalo v hišo pokore. Pri tem so prišli na to, da je ta Helena Krvina lani meseca novembra prišla v službo gospe Grmove, kjer pa je služila le en dan, potem pa odšla. Za spomin je vzela s seboj eno svilnato bluzo. Za vse to bo pa nosila zdaj nekaj časa raševino ali v Novem mestu ali pa v Begunjah.
Iz Žužemberka.   Piše   se nam: Vsled sklepa načelstva tukajšne go-stiiničarske zadruge mora biti tekoče leto vsak   gostilničar   pod boletnim nadzorstvom, ako se noče s primerno večjo vsoto odkupiti, ki jo je plačeval pretečeno leto, sicer mora pri-mankljaj zadruga sama trpeti. To pa dela   gotovim gostilničarjem veliko preglavico,   češ, načelstvo zadruge postopa pristransko v svojo osebno korist, ako odkupnine zvišuje. Tako se pritožil j tudi   gostilničar France YalanL ki je bil lansko leto za 150 K odkupljen, je pa po lastni trditvi več vina prodal, kakor gostilničarji, ki so plačali 400—500   kron odkupnine. Ako se hoče Valant za letos odkupiti, mora tedaj plačati najmanj 500 K, če mu pa gostilna ne ugaja in ima kakor on trdi, le izgubo, čemu je tedaj za podeljenje te obrti prosil. — Spomina  vredno je,  da Valant te obrti delj časa sploh izvrševal ni,  in jo je svoj čas iz svoje hiše, v hišo svojega zeta Znidaršiča prenesel in pustil tam po najemniku Struna   nekaj let izvrševati.  Valant je potem izvrševanje  te  obrti Strunu kar čez noč odpovedal in prosil,  da  se zopet v njegovo hišo prenese.   Vkljub temu pa je Valant   ob istem času svojega zeta Znidaršiča primoral, da ta svojo hišo popravi pod pretvezo,  da ta obrt  ostane   še  nadalje v njegovi (Znidaršičevi) hiši, ker jo on sam in v svoji hiši nikoli izvrševal  ne bo, naj dela tedaj Znidaršič ž njo kar se mu poljubi. Obenem obetal je Valant tudi Znidaršiču, da je on (Valant) sam plačnik vseh vsied popravil Znidar-šičove hiše naraslih bremen;   s temi obljubami  je Valant  na Znidaršiča toliko bolj vplival, ker mu je zagotavljal, da ima več tisočakov v gotovini in mu bo končno še veliko ded-ščino   priznal,  ako   mu ta ustreza. Akoravno je Znidaršič vedel, da Va-lantu   nič   verjeti ni,   da bi mu pa ustregel   in   da ne bi imel po/neje očitanja,   da je neubogljiv   in noče sam sebi dobro in osobito ker je njegov hišni najemnik Struna po od Va-lanta mu dane odpovedi gostilniške obrti v Ameriko   pobegnil   in hišo prazno in vsled Valantove gostilne pokvarjeno ostavil, udal  se  je Va-lantovemu načrtu in začel   hišo popravljati. Na zahtevo Valanta je Znidaršič   njemu   tudi   ostanek hišne kupnine   po  800 kron   istočasno in pred rokom plačal; Valant je rabi! to vsoto namreč,   da   plača doto zetu Legatu. Komaj pa je Znidaršič svojo hišo po Valantovemu načrtu popravil, uredil je tudi Valant  sam svojo hišo za gostilno  in  je začel to obrt tam sam izvrševati; ravno tako noče Valant niti prej   ne slej o plačilu Znidaršiču, oziroma lastni hčeri naloženih bremen, nič vedeti in trdi sedaj, da nima nobene  gotovine in da Znidaršiču,   oziroma lastni hčeri ne prizna tudi nobene dosedaj jima obetajoče dedščine. Ko je Znidaršiču postalo jasno, da je hišo nehote in brez-potrebno za Valantovo  gostilno popravljal in jo le vsled Valantovih sleparij obremenil,   napovedal je sedaj, da  naj se ta hiša potom sodnijske dražbe   proda.   V tem obstoji tedaj Valantovo   Človekoljubje   do lastne hčere, njega bogastvo in njegov značaj, ki ga po trgu prenaša. Valant je svoj čas za občni blagor veliko urejeval,  uredil je pa vedno le sam za svojo osebo; danes je še Član komisije za odmero osebne dohodnine in ve pri sejah natančno določiti, kdo naj plačuje osebno dohodnino; koliko on sam plačuje osebne dohodnine od svojih tisočakov, ne vemo.  Tako je Valantovo postopanje:   Ni tedaj nič čudno, ako se čez gospoda J. Peha-nita pritožuje, vprašanje je le, ako se kak človek za enako bojkotiranje zanima, sicer pa ima Valant gotove
hibe in zadovoljen naj bo, da nosi naslov gostilničarja.
Umrl je v Idriji Ivan Mora-v e c, ključavničarski mojster in hišni posestnik, v visoki starosti, 87 let. Pokojnik je bil ves čas zvest somišljenik narodno-napredne stranke / Idriji. Kot marljiv in vesten obrtnik je bi! obče spoštovan. Zanimivo je,da je še v svojem 80. letu redno izvrševal ključavničarsko obrt. Blagi pokojnik je bil oče gospe Josipine D e -že love, posestnice in trgovke v Idriji, ter Ivana Moravca, tvorni-škega ravnatelja v Ameriki. Pokojniku se ohrani v vrstah narodno-napredne stranke dober spomin. Sorodnikom iskreno sožalje.
Idrijska poštna zveza postaja čedalje večji kuriozum po zaslugi poštne uprave same. Pred nekaj dnevi je poginil v Godoviču poštni konj in vsled tega je voznik dobil naročilo, da mora še bolj po polževsko prevažati poštni voz med Idrijo in Logatcem ter obratno. Tako prihaja poštni voz v Idrijo z redno in večjo zamudo. In prebivalstvo ima občutno škodo vsled prepoznega dobivanja poštnih pošiljatev, zlasti sta prizadeta trgovski in obrtni stan. To pa samo radi tega, ker poštna uprava noče izročiti prevoza poštnih pošiljatev podjetniku avtomobilne zveze, ki je pripravljen prevažati pošiljatve prav z istim pavšalom, ki se sedaj plačuje za konjsko vprego. Res ne vemo, zakaj se poštna uprava v sedanjem modernem času ne more ločiti od svojih poštnih kljuset. Pred nekaj dnevi je bil v Idriji nemški državni socijalnodemokratični poslanec Win-ter, ki se ni mogel dovolj načuditi starokopitnosti poštne uprave. Poldrugo leto že obstoji avtomobilna zveza, a poštna uprava noče in noče rešiti upravičene želje idrijskega prebivalstva za avtomobilno poštno zvezo. Da, če bi bila Idrija v Albaniji!
Aretacije. Te dni je aretirala policija v Krojaški ulici 351etnega laškega delavca Jožefa Culani, ker je v dveh gostilnah dobro jedel in pil ter ne da bi bil plačal gostilni zapustil. Dekla Terezija Vrečko iz Spodnje Štajerske je bila aretovana, ker je sumljiva, da je svoji gospodinji ukradla zlate uhane in dragocen moški prstan. Na Poljanski cesti je bila aretirana neka 191etna prodajalka, ker je bila sumljiva, da je kradla iz blagajne denar.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 27 Hrvatov, 4 Slovenci in 30 Kočevarjev.
Izgubljeno in najdeno. Gospa Ada Schneditz je izgubila zlato zapestnico v obliki verižice. Zasebnik Ivan Oblak je izgubil hranilnično knjižico z vlogo 930 K in 60 K denarja. Gospa Marija Držaj je našla moški dežnik. Čevljarski pomočnik Anton Filipič je našel na travniku poleg Rakovnika kolo, ki je bilo 25 t. m. ukradeno.
Društvenu naznanila.
Napredno politično izobraževalno društvo za kolizejski okraj. Redni občni zbor se vrši jutri, dne 28. marca t. 1. točno ob 8. uri zvečer v prostorih »pri Levu«, Marije Terezije cesta št. 16, h katerem se vljudno vabi vse člane. — Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in računskih preglednikov. Volitev odbora in računskih preglednikov. Slučajnosti.
Napredno politično in gospodarsko društvo za Poljanski okraj ima na občo željo odbornikov svojo od-borovo sejo v soboto, dne 29. t. m. ob 7. zvečer v društveni sobi.
Odborova seja akad. fer. društva »Sava« se vrši jutri 28. t. m. popoldne ob 3. uri v »Narodni kavarni«. Želeti je polnoštevilne udeležbe.
Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih ima v torek, dne 8. aprila ob polu 6. zvečer v biblijotečni dvorani c. kr. dež. vlade svoj letošnji redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo odbora in sicer: a) generalnega tajnika, b) blagajnika. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Volitev društvenega odbora. 5. Volitev dveh računskih preglednikov. 6. Samostojni predlogi.
Redni občni zbor pod pokroviteljstvom Njene ces. in kralj, visokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marije Kristine stoječega deželnega In gospejnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko bo dne 3. aprila 1913 ob 5. uri popoldne v knjižnici c. kr. deželne vlade (II. nadstropje), Bleiweisova cesta. Dnevni red: 1. Naznanila prvosedstva. 2. Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1912. 3. Dopolnilna volitev treh odbornikov za deželno društvo.
Gremij trgovcev v Ljubljani. Na podlagi § 4. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, št. 210, mora vsak izdelovalec penečih vin in pelinkovca
ali temu enakih pijač, naznaniti pristojni oblasti, to je mestnemu magistratu množino napravljene pijače ter kraj, kjer misli isto hraniti ali prodajati, kakor tudi vsako tozadevno izpremembo glede opustitve, prenosa itd. Ker nekateri ljubljanski trgovci vedoma ali nevede to opuščajo, se pozivljejo, da se sproti in točno temu pozivu odzovejo, ter da se posebno glede naprave, prodaje in označbe pelinkovca ali vermuta ravnajo striktno po ministrski naredbi z dne 13. maja 1910, št. 16.739. Pripomni se, da so od takih naznanil izvzeti ali oproščeni vsi prekupčevalci, bodisi da naroče take pijače pri domačih ali pri tujih tvrdkah. Kot pe-linkovec ali kot vermut se smejo glasom navedene ministrske naredbe prodajati le iz naravnega vina in dovoljenih zeljišč izgotovljene pijače, dočim se morajo druge slične pijače, ki so bile napravljene še z dodatkom alkohola in sladkorja, prodajati pod sestavi primernim imenom, namreč kot vermut-liker, vermut-grenčica, vermut-žganje, želodčna grenčica itd. (VVermut-Likor, Wermutbitter, Wermutbranntwein etc.) ter morajo vsebovati, ako so z vinom zmešane, vsaj 22 volumnih odstotkov alkohola, inače se smatrajo kot vinu podobne pijače ter se jih zapleni po § 8 b) vinskega zakona.
Obrtniška bolniška blagajna v Idriji ima v nedeljo, dne 30. marca t. 1. ob 1. uri popoldne v gostilni »Pri Hani« svoj redni letni občni zbor. Želeti je, da se člani občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Prosveta.
Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek (nepar) in v soboto (par) gostuje v »Toski« gospa Lili Nordgar-tova z Dunaja, ki je bila ena najpri-ljubljenejših primadon ljubljanskega gledališča in se je pozneje z resnimi nadaljnimi pevskimi študijami še spopolnila, da se razvija zadnje čase njen repertoar v veledramatičnih partijah. Pela bo svojo vlogo v slovenskem jeziku, ki ga pozna že iz mlada, ker je hodila v Ljubljani v slovensko ljudsko šolo.
Slovensko gledališče. Veliko nedeljo in veliki ponedeljek večer so peli Puccinijevo opero »Tosco<, obiskovalcem gledališča že znano iz prejšnjih sezon. Vprizoritev spada med najboljše operne predstave, kar smo jih letos gledali. Odlikovala se je po izredni zaokroženosti in umetniško ubrani celotnosti. Z dobro, zelo diskretno igro je izgubil celo izvanredno krvavi libreto na svoji divjo-sti, kar treba šteti izvajalcem v dokaz njihovega finega okusa in kar je bilo celotni izvedbi samo v prid in odliko. Na prvem mestu treba pohvaliti gdč. Lowczynsko kot jako simpatično Tosco, ki je pela z veliko bravuro in s toplim prepričujočim čuvstvom. Njene arije, tako na primer ona v drugem dejanju, kjer vpraša Boga, Čemu jo tako zelo kaznuje, in druge so zadele v živo vsled naravnega izvajanja, združenega s tiho in intimno igro. V vseh svojih kretnjah je kazala izredno gracijo, ki se ie uveljavila tudi ob koncu, ko se je vrgla preko obzidja angelskega gradu. Vreden drug ji je bil gospod tenorist Harfner, ki je razvil tekom večera vso svojo pevsko rutino. Krvavi prizor drugega dejanja je odigral z veliko diskretnostjo in dosegel zato tem lepši uspeh. Gospod baritonist Fejfar je dobro poosebil mrzlega in brezsrčnega Scarpio, šefa rimske policije. Z realistično igro in sigurnim petjem se je povzpel do več frapantnih mest. Tudi gospod Bukšek ni zaostajal za drugimi, enako ne gospod Križaj. Prav tako na mestu so bili gg. Kovač, Grom in vsi drugi, ki so bili zaposleni s krajšimi vlogami. Zbor je bil dober. Orkester je vodil spretno in zanesljivo g. kapelnik C. M. Hrazdira. Obisk je bil obakrat izvrsten.
»Kralj na Betajnovi«, junak Cankarjeve drame isteg^ imena, je zadavil svojega brata, ^eta plahe Nine, in spravil na kant Krnca, očeta študenta in vagabunda Maksa. Ta Maks se hoče maščevati nad njim, dasi ljubi njegovo hčer Francko. Koncem prvega dejanja učinkuje na Kantor-ja (tako se piše kralj Betajnove) tako čudovito, da leze Kantor pod vplivom Maksovih pogledov in besed nad njegovega očeta, vzbudi se mu vsa roparska natura in ga hoče zadaviti. Maks to pravočasno prepreči. Grobi in skrajno naturalistični junak Kantor sili dramo v skrajni realizem, a avtor ga potisne koncem prvega akta v mistično hipnozo, iz katere se izcimi preperela nit nadaljnjega razvoja, ki ne more vzdržavati verjetnosti dejanja. Prezentnt Franc-kin zaročenec Bernot pride z lova h Kantorju na večerjo. Ima seboj kot lovec lovsko puško, pa Jo kot lovec pozabi pri kralju na Betajnovi. Iz te-
ga slabotnega razloga se plete slabotna preja nadalnjega razvoja. Kantor vzame Bernotovo puško in ubije in ustreli ž njo Maksa. Vrže jo potem v graben, kjer jo najdejo. Ker leži v obližju mrliča Bernotova puška, ki jo je Bernot iz lova grede in v lovski obleki pozabil pri  Kantorju, sklene oblast, da je ustrelil in  ubil Maksa Bernot. Preidimo po tej glavni cesti razvoja v zadnje dejanje. Sodnik pride h Kantorju zaradi umora. Naroči vina. Sam je, brez pisarja, vse tako po domače. Kantor se mu zdi čuden, kakor še ni čudnega  videl. Kantor prizna, da je on umoril Maksa. Prizna enkrat, dvakrat — jako čuden je — prizna trikrat, sodnik ga prosi, naj se ne šali. Tako se da Kantor od sodnika pregovoriti, da   je   ubil Bernot Maksa.   Z zadnjim   dejanjem pade drama v komedijo, na katero že tudi prej spominjajo scene med župnikom in Kantorjem. Seveda je zadnje dejanje tudi kot tako prezavoženo v naivno neverjetnost. Z večino prizorov teče pereča satira, katera buši hihitam na dan s komedijskim sarkazmom, ki budi pri publiki smeh. Tarča smešnosti in satirskih puščic je zlasti župnik. Taka mesta zadevajo v živo, kar je znak, da so dobra, dasi ne več originalna. Glavna misel cele drame bo ta: »Ponižni bodo ponižani« in narobe. Delo žigosa maskirano dobrotljivost tistih, ki vzemo bližnjemu vse njegovo premoženje, pričo ljubi pa mu ponudijo kozarec vina. Pij! — glejte,   mojo dobrosrčnosti Osebe s Kantorjem vred niso dovolj izpeljane. Živih in netljivih dialogov, ki bliskajo mestoma z resnično življenjskimi mesti z odra, nikakor ne manjka.   Vendar je to, kar gledamo na odru ali čitamo v knjigi, daleč od tistega realističnega dejanja, ki bi ga siže potreboval,  da   bi popolnoma oživel. Mi poslušamo besede, gledamo negotove ljudi, ki jih  govore, a pravo dejanje slutimo nekje daleč, močno, neusmiljeno, tragično, a neobdelano. Kantor nima premis za konec prvega dejanja. Maks je študent vagabund, ki ga spoznamo komaj, Če čitamo večino Cankarjevih spisov. S Francko je ista zadeva. Nina, preplašena deklica, ki je čula, kako je njen oče zakričal ob smrti, je otožna fraza, znana iz   moderne nemške dramatike.  Sliši skozi steno, vidi v bodočnost, zlobnega človeka čuti instinktivno po neki bolni prirojeni in skrivnostni lastnosti.   Župnik je komedijska oseba, mali Kantorjev sinček je dobra najdba, scene ž njim so frapantne. Bernot je slab, sodnik še slabši. Oba uniči nemogoči konec ali tudi narobe. Potegnimo črto: Avtor je nekaj slutil, to je b;lo tisto dejanje, ki je daLč zadaj za temi besedami še neobdelano, napisal pa je v gladkih in ubranih besedah več uspelih scen. V vlogi Kralja na Betajnovi je nastopil g. Ignac Borštnik, ki je posejai vso svojo igro s krepkimi realističnimi akcenti in   napravil   Kantorja tudi tam, kjer je bil že po avtorjevi krivdi nemogoč, še vedno   zanimivega. Z njim je stopila na oder krepka, plastična oseba, ki nas interesira z vsako besedo in vsako kretnjo. Večjo silo \^1Tarakteristiki duše in zunanjosti  si   je  težko  predstavljati. Po prvem dejanju mu je častital g. dramaturg k 301etnici: domačinu na domačem odru. Vse, kar mu more dati njegov slovenski narod, je hvaležnost. Aplavz je bil velik   do konca, občinstva mnogo.   K uspehu so pomogli tudi vsi drugi gospodje igralci in gospe igralke. Vprizoritev je bila skrbna in dobro naštudirana. P.
Književnost.
— »Slovenski Pravnik« ima v št. 3. naslednjo vsebino: 1. Miho Obuljen: Stavbna pravica. 2. Iz pravosodne prakse. A. Civilno pravo, a) Poravnava, sklenjena v postopanju zaradi nedogovorne ločitve zakona od mize in postelje pri prvem spravnem poskusu, ne pride ob moč, dasi eden zakoncev ne pride k na-daljnim spravnim poskusom. (§§ 107, 104, 105 obč. drž. z. — § 3 dvornega dekreta od 23. avgusta 1819 št. 1595 zb. p. z.) b) Sodna položba vrednot v poštno-hranilni urad je pač dopustna po zakonu z dne 15. septembra 1909 št. 198 drž. zak., a za stranke ni obvezna, c) Ugovor, da je bila stranka mladoletna ob času sklenjene pogodbe, je v prizivnem postopanju kot no« vota nedopusten. (§ 482 c. pr. r.) d) Pooblaščenec (varuh) ne more s plačilno tožbo tožiti pooblastitelja (varovanca) za svoje izdatke, preden ni položil končnega računa (§§ 238, 262, 263, 1034, 1009, 1012, 1014 o. d z.) e) Proti izreku kazenskega sodnika v zmislu §-ov 389 in 390 k. pr. r na povrnitev stroškov kazenskega postopanja je dopustna le pritožba po §-u 392 k. pr. r.; civilna pravdna pot je izključena, f) Tožba zaradi motene posesti in actio negatoria B. Kazensko pravo, a) Ali je kaznivo očitanje satisfakcijske nezmožnosti V
b) Tudi v postopanju zaradi prestopkov ni pravnega leka zoper razsod-ke, ukrenjene po §-u 236 k. pr. r. — Zastopnik, ki je stavil priči vprašanje med glavno razpravo brez dovoljenja razpravnega sodnika, ne žali sodišču dolžnega spoštovanja, c) Predlog za znižanje kazni v smislu §-a 410 kaz. pr. r. se mora upoštevati tudi še po pravomoćni sodbi, d) Kazenske sodbe, izrečene po osebi brez sodne oblasti, so nične. Razveljaviti jih ne more vzklicno sodišče uradoma po §-u 468 št. 1 kaz. pr. r., ampak le kasacijski dvor v postopanju,, uvedenem po §-u 292 kaz. pr. r. 3. Razne vesti. 4. Opombe k objavljanju odločb v našem listu.
Telefonska in brzojavno
Vojna na Balkanu«
Strahovit    poraz Turkov pri čataldži. — Bolgari nameravajo udariti na Carigrad.
Sofija, 27. marca. Po večdnevnih strahovitih in krvavih bojih je bolgarska armada pregnala Turke Iz vseh pozicij pri Čataldži ter osvojila vse one kraje, kjer se je nahajala sama pred sklepom premirja. Na ča-tcldški črti so padle vse zunanje utrdbe že v bolgarske roke. A ne samo to. Zmagujoča bolgarska armada ie v naskoku zavzela celo več notranjih utrdb.
Sofija, 27. marca. (Uradno.) Istočasno, ko se je pričel generalni naskok na Odrin, je dobila tudi armada ;^red Čataldžo povelje, naj prične z ofenzivo proti turškim čataldškim lozicijam. Borba je trajala nepresta-■10  tri dni, to je od 21. do 24. i. m.
uarska armada  je  osvojila Ar-lavtkej in mesto Čataldžo in vse vi--ine, vzhodno od 41kakana, Kaltake-j in Ormanlija. Turške divizije so se i orale umakniti pod varstvo težke jrtHerije notranjih utrdb. Vest o pad-cu Odrina ie povzročila med bolgarsko   armado pri Čataldži nepopisno ki v dušenje.   To navdušenje je brez-dvomno mnogo pripomoglo k temu, ;i   so bolgarske čete z velikanskim ivdušenjem    naskakovale turške >zieije.
Carigrad, 27. marca. Zatrjuje se, i so se turške oblasti že umaknile /pred Čaaldže.    Turška armada se ;ka s svojih čataldških pozicij. Pri idikeju ie bila izredno ljuta borba. ; r k i so imeli tu velikanske izgube. ? bojih na turškem desnem krilu pri crkosu ni natančnih poročil.
Carigrad, 27. marca. Ob čatald-• črti divja že štiri dni krvava bitki grozi s popolno katastrofo tur-e armade. V centru so turški voji d   poveljstvom Abuk paše prišli *r fenzivo ter prodirali  proti bolgar-n pozicijam. V torek so Abuk pa-ne voje napadli Bolgari ter jih pri-Mili.  da  so  se v velikem neredu 'uaknili proti vzhodu. Tudi bolgar-ko   desno   krilo je napadlo turške "zicije ter pognalo Turke   v divji eg.  Vrhovno poveljstvo turške ar-de ie poklicalo pred Čataldžo celo ne voje, ki jih je vlada pridržala v voje   osebno varstvo v Carigradu. Toda tudi ti novi   voji   niso mogli i staviti    bolgarskega zmagovitega rod i ran ja in preprečiti turški poraz. Levo turško krilo je bilo pod poveljstvom Husseui Izet paše. Tudi ta ko-Ona se je morala v velikem neredu umakniti. Vesti o porazu pri Čataldži
0 izzvale splošno paniko med carinskim prebivalstvom, zlasti zara-
1 iega, ker so vladni komunikeji sli-ili položaj tako rožnato, da je bila si  javnost prepričana, da je vsak
Jaljni turški poraz nemogoč. Boljki uspehi pred Čataldžo so požali,  da  je bila bolgarska taktika tikanja  uspešna, ker se je Bolga-om posrečilo zapeljati turško armado,  da je prešla v ofenzivo. Vsled uspehov   pri Čataldži je omajano lisce  kabineta Mahmuda šefketa paše.   Predvsem je omajano stališče ministra notranjih del Hadži Adila in nj?govIti radikalnih ministrskih kole-Kov, ki so nasvetovali, naj turška ar-"nda pri Čataldži preide v ofenzivo.
Sofija, 27. marca. Vojaški krogi ] uriujejo, da je spričo sedanjega poetičnega in strategičnega položaja pohod   na   Carigrad neizogiben.
Edini izhod iz obupanega položaja, v katerem se nahaja turška armada in z njo tudi turška država, je, da turška vlada brez vsakega odlašanja sklene mir.
Zavzetje Odrina.
Sofija, 27. marca. Uradno se poroča k padcu Odrina še sledeče: Operacije so se vršile dne 24., 25. in 26. t. m. Iz glavnega taborišča je bilo izdano dne 23. zvečer povelje, da raj poveljnik II. armadnega zbora prične z naskokom na vzhodni sektor z vsemi silami. Zato je odredil general Ivanov, da se prično operacije dne 24. t. m. popoldne. Oblegovalne baterije so pričele dne 24. ob 2. popoldne obstreljevati vzhodni sektor Odrina in je obstreljevanje trajalo do 8. zvečer. Turki so odgovarjali s celo svojo težko artilerijo. Po 8. zvečer je trajalo obstreljevanje v daljših pav-zah naprej ter so s tem Bolgari pripravili glavni naskok na sprednje turške pozicije.
V noči od 24. na 25. marca je pričela bolgarska pehota na vzhodnem sektorju prodirati. Ob pol 4. zjutraj so dospele bolgarske čete do reke Kumdere ter reko ob pol 5. prebrodile.
Istočasno so začeli poljski in oblegovalni topovi živahno obstreljevati turške pozicije. Sovražnik je odgovarjal s hudim infanterijskim in artilerijskim ognjem. Pod zaščito naših topov so naše čete v nepopisnem junaštvu prodirale, in ko je zoril dan, so zavzele utrdbe Kust Tepe, Mas-lak, Mal Tepe, Sabudžilar, Eskikum-luk, Pačet Džilar in Demir Kapu.
Med tem je 56. pešpolk v besnem naskoku proti severnim utrdbam prodiral med Aivasbabo in Ta-štabijo. Vrgel je Turke iz pozicij, zaplenil 12 topov in vjel 300 turških vojakov.
Istočasno so na južnem sektorju prodirali proti Pamuk rirti in Takat bajru in Dovdžarosu.
20. srbski pešpolk je vzel v Iju-tem naskoku grič severozahodno od Kadimkeja. Levo krilo srbske timoš-ke divizije je vzelo Ekmekcikej. Srbska podonavska divizija se je ljuto borila pri Papastepe.
Cel dan so skušali naši topovi nadkriljevatj težko turško obrambno artilerijo. Med živahnim ognjem topov so prodrli Bolgari 25. vzhodni sektor in okrog 10. dopoldne prodrli na 200 do 300 korakov pred notranji utrdben? pas. Zajeli so pri tem 1000 turških vojakov in jim vzeli 6 brzo-strelnih pušk in 21 topov, med njimi več brzostrelnih topov. Naše čete so topove takoj obrnile proti sovražniku. Cel dan se je vršil krvav boj. Ko se ie bližal večer, ie bilo čutiti, kako nadvladuje naša artilerija turško. Mnogo turških baterij je utihnilo.
Tedaj je bilo izdano povelje, da se izvrši ponoči naskok na notranji utrdbeni pas. Ponoči se je vršil silno živahen artilerijski duel. Naša pehota je razdrla vse umetne ovire ter se borila celo noč z največjo hrabrostjo.
Ko se je svital dan, so naše čete zavzele utrdbe Aivasbaba, Aidžioglu, Kestenlik, Kuračezmu, Ildiztabia, To-piolu in Kaik. Zavzele so te pozicije v bajonetnem naskoku.
Vse poljske topove in havbice smo potisnili v ospredje, da ojačimo svoje pozicije.
Ob pol 9. dopoldne so pričeli Turki v Odrinu zažigati svoja skladišča, vojašnice, bolnice in druge vojaške stavbe. Izbruhnil je velikanski požar. V tem trenotku so prvi bolgarski polki udrli v odrinske ulice.
Sofija, 27. marca. »Mir« prinaša povodom padca Odrina navdušen članek, ki označuje padec Odrina kot nov triurni Balkanske zveze. Članek piše navdušeno o junaštvu oblego-valcev ter slavi zavzetje Odrina kot najlepši dokaz, koliko sile je v bolgarski vojski.
Sofija, 27. marca. Tuji vojaški atašeji in vojni poročevalci so se odpeljali danes s posebnim vlakom pred Odrin.
Sofija, 27. marca. Ministrski svet je sklenil razdeliti med bedno prebivalstvo Odrina za 100.000 frankov moke in za 20.000 frankov drugih živiL
Pariz, 27. marca. »Matin« poroča, da Bolgari v Odrinu niso zajeli samo Šukri paše s celim generalnim štabom, marveč tudi
turškega   prestolonaslednika Jusuf
Izedlna in 40 nemških častnikov, ki so bili v turški službi.
Belgrad, 27. marca. Ko se je Šukri paša vdal, je hotel izročiti svojo sabljo srbskemu generalu Stepa-noviću. Ta pa je to odklonil, češ, vrhovni poveljnik |e general Ivanov.
Belgrad, 27. marca. Tu vlada nad padcem Odrina veliko veselje. Zvečer je bilo mesto iluminirano. Množica je priredila bakljado ter manifestirala pred bolgarskim poslaništvom za balkansko zvezo.
Sofija, 27. marca. Vhod bolgarskih in srbskih polkov v goreče mesto je bil veličasten. Na čelu čet so korakale.vojaške godbe, ki so med urnebesnimi ura- in živio-klici svirale bolgarsko narodno himno »Šumi Marica . . .« in druge slovanske davorije. Med sviranjem godbe so pretresale ozračje grozovite detonacije eksplodirajočih smodnišnic in drugih skladišč streljiva. Na ulicah so se mestoma vršili še krvavi boji. Bolgari so v nekaterih utrdbah našli celotne posadke popolnoma izmučene in gladne, ker že dalj časa niso dobile ničesar jesti.
Padec Odrina.
Belgrad, 26. marca. (Izvirna, za včerajšnjo številko prepozno došla brzojavka.) Po uradnih vesteh iz Sofije je danes zjutraj padel Odrin po strašnih borbah zadnjih dni. Najprvo so bile osvojene vzhodne utrdbe in zavezniški vojski se je končno posrečilo prebiti črto notranjih forov. Konjenica, ki je po pretežni večini sestavljena iz srbskih konjeniških polkov, je prva vrdla v mesto. Kapitulacija je bila neizogibna, ker so ostale utrdbe niso mogle več držati. Poveljnik odrinske posadke Šukri paša je dal v mestu zažgati vse vojašnice in skladišča. Prebivalstvo beži kakor brez glave iz mesta. Za ka-valerijo je vdrla v mesto bolgarska in srbska pehota. Na ulicah in v po-samnih utrdbah so se razvili še ljuti boji. V Sofiji je prebivalstvo priredilo velike manifestacije pred srbskim poslaništvom. Kakor se javlja, pripada srbski vojski velik del zaslug na Jzvojevanem uspehu. Po poročilih izpred Odrina je prijahal v mesto na čelu konjenice srbski major Peter Živkovič. Neprestano prihajajo nove podrobnosti o krvavih borbah v Odrinu. Iz vseh teh vesti je razvidno, da je turška posadka že kapitulirala. Usoda Skadra. — Operacije proti Skadru se bodo vseeno nadaljevale.
Belgrad, 26. marca. (Izvirna, za včerajšnjo številko prekasno došla brzojavka.) Srbska vlada še ni dobila uradnega obvestila o baje dosež-nem sporazumu med velesilami glede Albanije, pač pa je prejela od svojega londonskega poslanika sporočilo, da je poslaniška reunija sklenila, da ostanejo Djakovica, Peč, Prizren hi Debar Srbiji, dočim ima Skader pripasti Albaniji. Črna gora dobi vso okolico Skadra in celo Primorje do Lješa.
Vkljub temu se bodo, kakor poročajo s Cetinja, napadi na Skader z vso silo nadaljevali. Esad paša še nI dovolil, da bi civilno evropsko prebivalstvo smelo zapustiti mesto. Za odhod prebivalstva je odrejen dvodnevni rok. Bombardiranje utrdb se nadaljuje, v soboto pa se izvede generalni naskok. Na drugi strani pa zatrjujejo, da čaka poveljnik Skadra Esad paša na odločilno obvestilo turške vlade in da se že pogafa o kapitulaciji trdnjave. Najdalje do ponedeljka  se  pričakuje padec Skadra.
Do tega časa tudi ne bo sklenjen mir.
Št'ki I paša je ponudil kapitulacijo srbskemu generalu.
Belgrad, 27. marca. Poveljnik srbske armade pred Odrinom Stepa Stepanovič poroča službeno: Odrin je padel. Poveljnik turške posadke Šukri paša je v torek opoldne poslal svojega adjutanta k 20. našemu pehotnemu polku s sporočilom, da se želi pogajati glede kapitulacije z glavnim poveljnikom srbske armade. Ker pa je vrhovni poveljnik general Ivanov odredil, da nima nihče pravi-
ce spuščati se v pogajanja s Šukri pašo glede predaje trdnjave razen njega, sem odklonil ponudbo turškega vrhovnega poveljnika. Naša tlmo-ška divizija je zavzela odrinske utrdbe severozahodnega sektorja. Dunavska divizija pa je osvojila fore pri mestu Karagač.
Obstreljevanje Skadra se zopet prične.
Dunaj, 27. marca. Iz Cetinja poročajo, da poteče danes ob 4. popoldne rok, ki ga ie dovolilo črnogorsko vrhovno poveljništvo za odhod civilnega prebivalstva. Kralj je odredil, da se prične po poteku tega roka silnejše obstreljevanje Skadra.
Dunaj, 27. marca. Oficijozno se poroča, da bodo posredovale velesile v najkrajšem času v Carigradu z nasvetom, da naj naroči turška vlada Essad paši, da pusti civilno prebivalstvo iz Skadra.
Dunaj, 27. marca. Oficijozno se razglaša, da je odredila srbska vlada, da naj ustavijo srbske čete pred Ska-drom obstreljevanje, dokler ne odide civilno prebivalstvo.
Intervencija velesil in Avstro-Ogrska.
Dunaj, 27. marca. Iz avstrijskih političnih krogov se javlja, da poslaniki velesil še niso v Belgradu in na Cetinju intervenirali v vprašanju ustavitve vojnih operacij v Albaniji zato, ker ruska poslanika še do danes nista dobila nobenih instrukcij iz Petrograda. Avstro-ogrski diploma-tični krogi dolže Rusijo, da namenoma zavlačuje dogovorjeno akcijo ter groze, da bo Avstro-Ogrska zahtevala za se od Evrope mandat, da na svojo roko z oboroženo silo ustavi vojne operacije pred Skadrom in v ostali Albaniji.
Meje Albanije.
London, 27. marca. Glede južne meje Albanije se govori, da bodo dobili Grki del Epira do doline reke Kafamas, kar je bilo določeno že leta 1880.
Frankobrod, 27. marca. Iz Londona poročajo, da so se zedinili veleposlaniki glede severno-aibanske meje na črto od izliva reke Bojane, ob reki navzgor mimo Taraboša, ki ostane albanski, nato od vasi Zog čez jezero do zaliva Lukani, nato čez Gusinje in Piano. Meja bi šla nato ob razvodju Lima in Drina, do Djakovice, ki bi pripadla Srbiji, nato bi šla ob Belem Drinu do zahodno od Prizrena, Ljuma bi ostala albanska, istotako Črni Drin, med tem ko bi pripadlo mesto Dibra Srbiji. Črni Drin bi tvoril nato mejo do Ohridskega jezera.
Albanija.
London, 27. marca. Reuterjev biro poroča, da je včerajšnja konferenca veleposlanikov formalno akceptirala predlog glede severnih in severovzhodnih mej Albanije. Zastopniki velesil v Belgradu in na Cetinju bodo dobili sedaj obvestilo, da sporoče srbski in črnogorski vladi sklepe velekabinetov. Konferenca veleposlanikov je hotela rešiti tudi južno albansko vprašanje. Prihodnja konferenca se vrši v petek.
Dunaj, 27. marca. Popoldanska »Neue Freie Presse« poroča iz ruskih oficijoznih krogov, da je izvedel njen korespondent, da je Rusija privolila v popolno rešitev albanskega vprašanja. Janina pripade Grkom.
Vest o zajetju Djavid paše.
Belgrad, 27. marca. Vest, da se je Djavid paša s 15.000 Turki udal Srbom ni točna. Ponudil je predajo pod pogojem, da sme prosto oditi in obdržati svoj meč. Srbi so to dovolili, v zadnjem trenotku pa si je Djavid paša premislil. Predaja se ni izvršila.
Zavzetje Odrina in ruska duma.
Petrograd, 27. marca. Med sejo ruske dume je dospela brzojavka o padcu Odrina. Govoril je ravno neki poslanec. Poslanec Krupenski je zaprosil govornika, da naj mu prepusti govorniško tribuno, nakar je Krupenski med splošno pozornostjo dume naznanil, da je Odrin padel.
še en albanski kongres.
Rim, 27. marca. Dne 15. aprila se vrši tu albanski kongres.
Vojvoda Montpensiersk*.
Rim, 27. marca. »Tribuna« poroča iz Brindizija, da je parnik »Me-kong« z vojvodo Montpensierskim odplul v neznani smeri. Predno je odplul, je prišel pristaniški poveljnik Cavazza na parnik.
Kralj Juri t.
Atene, 27. marca. Grška vlada je bila oficijalno obveščena, da bosta zastopala srbski in bolgarski prestolonaslednik kralja obeh držav pri pogrebnih sjavnostih, ki se vrše dne 2. aprila.
Nova bolgarska železnica.
Sofija, 27. marca. Bolgarska vlada je odobrila železniški projekt Dubnica-Demir Hisar, katera železnica bo vezala Sofijo z Egejskim morjem.
*
Zavzetje Odrina in Čehi. >;
Praga, 27. marca. V Kolinu SOi svečanostno obhajali padec Odrina. Vse hiše so v zastavah. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno in ob 8. so priredili bakljado. Podobno so proslavili padec Odrina tudi v arugih čeških mestih. V Pragi ie bilo snoči vse mirno.
Praga, 27. marca. Po celem Češkem so se vršile zaradi padca Odrina velike manifestacije. V Pragi, Kolinu, Jičinu, Chrudinu, Caslavi in Kutnihori so se vršile bakljade z manifestacijami za Jugoslovane.
Nemški deželni poslanci na Češkem.
Praga, 27. marca. Nemški deželni poslanci na Češkem so odložili svojo glavno skupščino, ki bi se morala vršiti jutri, na nedoločen čas. Kriza v tirolskem namestništvu. Inomost, 27. marca. Govori se, da bo imenovan za tirolskega namestnika zadrški namestnik grof Marij Attems.
Kriza v ogrskem domobranskem ministrstvu.
Dunaj, 27. marca. Cesar sprejme jutri predsednika Lukacsa. Baje hoče domobranski minister demisijoni-rati.
Prezenčno stanje vojske.
Budimpešta, 27. marca. Glede zvišanja rekrutnega kontingenta za 15.000 mož se je baje izrazil državni tajnik v ogrskem domobranskem ministrstvu Karatsonv sledeče: Nabori se vrše sedaj na podlagi v členu 70 iz leta 1912 obseženih določil glede rekrutnih kontingentov. To leto dobi skupna vojska 65.673 in domobranstvo 21.500 mož. Prihodnje leto bomo zahtevali za vojsko 68.187 mož. To pa ne pomeni zvišanja pre-zenčnega stanja, ker se izvrši na podlagi § 13. brambnega zakona.
Splitski občinski zastop.
Split, 27. marca. Včeraj se je konstituiral občinski zastop ter izvolil za župana bivšega župana Kata-liniča. ; -
Ruska duma.
Petrograd, 27. marca. Ruska du* *na je odklonila z glasovi oktobri-stov, centruma, nacionalistov in desnice predlog kadetov- za uvedbo splošne volilne pravice.
Samomor  avstro-ogrskega vojnega atašeja.
Rim, 27. marca. Tukajšnji avstro-ogrski vojaški ataše, dedni princ \Vindischgraetz, sin predsednika gosposke zbornice kneza \Vindisch-graetz in njegove soproge, roj. Auer-spergove, se je ustrelil. Vzrok samomoru so baje častni dolgovi.
Justifikacija.
Opava, 27. marca. Danes je obe« sil dunajski rabelj Lang na dvorišču tukajšnje vojašnice reservnega desetnika Ivana Bagača, ki je pred par dnevi ustrelil svojega nadporočnika Schrameka, ker ga je ta mučil.
Neurje v Severni Ameriki.
Nevv York, 27. marca. Vremen* ska katastrofa v Severni Ameriki ima zelo velik obseg. Mnogo tisoč Ijud1 je poginilo, več kakor milijon delavcev je brez kruha, 250.000 ljudi brez strehe. Mesto Davton je deloma pod vodo, deloma pa gori. 50.000 ljudi je v gorečih poslopjih, 2000 prebivalcev je že poginilo.
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih-upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno - napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Stran 6.
izpred sodišča.
(Izpred okrožnega sodišča \ Mariboru.)
Zopet »veleizdajniški« proces v Mariboru.
Na velikonočno soboto se nam fe predstavljala v sodni dvorani okrožne sodnije v Mariboru slika iz političnega življenja štajerskih obmejnih Slovencev. Zagovarjati se je imel g. Kari Brezočnik, lesotržec v Št. Lovrencu nad Mariborom pregre-ška po S 305 kaz. zak.? storjenega s tern, da bi bil zvečer dne 14. novem-bra^)912 o priliki zmagoslavja Slovencev radi zmage pri občinskih volitvah v občini RudeČi breg v gostilni Koder izrazil sledeče besede: »Proč z Avstrijo! Živio Srbija! Živio Petrograd! Živio Belgrad, naš rar, Avstriji pa — (dal znamenje za vrv na vrat.«)
Šentlovrenški nemškutarji so z zavistjo opazovali napredovanje Slovencev v zadnjem času v Š*. Lovrencu in okolici in njih jeza je prikipela do vrhunca zlasti ko sta zaporedoma padli v okolici dve občini, katerih neomejenim gospodarjem so se smatrali nemškutarji, v slovenske roke. Duša vsemu gibanju je bil današnji obtoženec, lesotržec Dragotin Brez-očnik. Zato so sklenili, ga uničiti.
Ko sc se slovenski volilci iz občine Rudeči breg po sijajni zmagi pri občinskih volitvah zbrali v gostilni Koder, je slavil današnji obtoženec zmago slovenskih volilcev in jo primerjal z zmago Srbov in Bolgarov, ki so tudi premagali svojega tlačite-lia Turka, kakor Slovenci v Rude-cern bregu svojega 501etnega tlačite-lia, nemškutarja. Napil je na te zmage prodirajočih slovanskih bratov in želel šentlovrenškim Slovencem in prodirajočim Srbom in Bolgarom še več takšnih zmag, kakor so jih dosegli v zadnjem času. V gostilni pa je bil navzoč takrat tudi nemškutar, kovač Lorbek. katerega so reprezentance Šentlovrenških »Nemcev«, učitelja Sernko in Schatz ter poštar Schuchav dobili v gostilno Novak, in tam na podlagi izpovedb pijane priče Lorbek, skovali ovadbo na državno pravdništvo.
Pri obravnavi je bilo zaslišanih 14 prič. Vse priče, ki so sedele v neposredni bližini Brezočnika, so pod prisego izjavile, da Brezočnik inkri-miniranih besed ni izustil. Le priča Lorbek, ki je sedel pri mizi oddaljeni 7 korakov od Brezočnikove in ki je bil tako pijan, da je. ko je odšel, pri napačni strani iskal kljuko pri vratih, ie izpovedal z vso gotovostjo, da je slišal iukrimirane besede, le znamenja za Avstriji pa — vrv na vrat« ni slišal, ker je bil v stran obrnjen.
Zanimiva je bila izpoved priče Sbul Antonije, ki je bila meseca novembra pret. 1. natakarica v gostilni Koder, ter je sedaj v Mariboru. Priča izpove, da ie bila 14. novembra zvečer vedno v gostilni in je bila navzoča pri celem govoru Brezočnika, a inkriminiranih besed ni slišala. Na vprašanje predsednika pripoveduje kako je 21. decembra dobila brzojavko, naj se pripelje v Št. Lovrenc. Poštar Schuchav jo je dal poklicati po gostilničarki Autor v njeno gostilno, ter jo tam nagovarjal, kako naj izpove, da jih bode rešila iz zadrege (dass Sie uns aus der Patz helfen). Ker je priča izjavila, da kaj takega ne more potrditi, kar ni slišala, ji je rekel: »Das haben sie doch miissen horen.< Priča Schuchav pripoveduje, kako je prišlo do ovadbe, taji pa, da bi bil nagovarjal pričo Sbul k krivi izpovedbi. Pri konfrontiranju obeh prič potrdi priča Sbul še enkrat svojo izpoved, Schuchav pa, rdeč kot rak, še vedno taji. — Straž-mojster Smodej pripoveduje, da je bil takrat navzoč pri govoru Brezočnika v gostilni Koder in da je slišal le besede: »Živeli Slovenci, zmaga je naša! Pravi tudi, da mu Lorbek, ko ga je zaslišal, ni vedel nič povedati o inkriminiranih besedah. (Zagovornik dr. Leskovar razjasni zadevo s tem, da še pač takrat Lorbek ni vedel besedila ovadbe.) Piiča Lorbek pravi, da takrat ni hotel izpovedati, ker se mu je zdelo, da orožnik ni v službi.
Po izvajanju državnega pravd-nika, ki predlaga kazen, in zagovornika, ki se čudi, da državni pravdnik na podlagi takšnih izpovedb prič, kakor smo jih ravno slišali, ni umaknil obtožbe, je sodni senat po kratkem posvetovanju razglasil oprostilno razsodbo, poudarjajoč, da se izpoved priče Lorbek ne more smatrati verjetnim.
Polna dvorana zbranega občinstva je z veseljem sprejela razsodbo ter čestitala oproščencu.
Slow ii Slovenke! He zabite M ». Giila ii Metode.
Razne stvari.
* Ljubavna drama. Iz Lvova poročajo: 251etni avditorski aspirant Vladimir Valivajko je ustrelil svojo nečakinjo, 151etno Marijo Glod, na kar je še sebi pognal krogljo v glavo. Vzrok je bil ta, ker nista upala, da bi se mogla kdaj poročiti.
* Upor zaradi velikonočnega dopusta. Iz Turina poročajo: Moštvo oklopnice »Ouarto« se je v Benetkah uprlo, ker ni dobilo velikonočnega dopusta. Mornarji so pometali orožje in orodje v morje ter poškodovali tudi razne naprave na ladji. Mornariški minister je odredil strogo preiskavo.
* Velika avtomobilska nesreča.
iz Berolina poročajo: Pri šlezijskern mostu je predvčerajšnjem ponoči zadel neki avtomobil ob tramvajski voz. Zadela sta s tako silo drug ob drugega, da je bilo od oseb, ki so bile v avtomobilu, pet takoj mrtvih, dve sta bili težko, dve pa lahko ranjeni. Obe težko ranjeni osebi bosta le težko ozdraveli.  Šofer je lahko ranjen.
* Neurje in požari v Bosni. Iz Sarajeva poročajo: V velikonočnih praznikih je divjal po vsej Bosni in Hercegovini velik vihar, ki je povzročil povsod, posebno v Ilidžiji in po gozdovih velikansko škodo. V vasi Hadžici pri Sarajevu je iskra iz lokomotive povzročila požar, ki se je zelo hitro razširil. Štirinajst poslopij je zgorelo. Vas Sokolac je skoro popolnoma zgorela. Škoda je ogromna. Skoro sto družin je brez strehe.
:: Grozen čin matere. Iz Hamburga poročajo: V Krautstrasse je predvčerajšnjim neka mati polila s petrolejem svoje stanovanje ter je zažgala. Ko so prišli gasilci, je vrgla svojega devetletnega sinčka s četrtega nadstropja ter mu na to še sama sledila. Šestmesečni dojenček je zgorel v stanovanju. -Mati in njen devetletni sin sta umrla, ko so ju prinesli v bolnišnico. Vzrok groznemu činu ni znan.
* Generalna stavka v Belgiji sklenjena. Iz Bruselja poročajo: Strankin zbor socijalne demokracije se je z veliko večino izrekel za stavko, čeprav je delavski vodja Vander-\velde svaril pred takim sklepom. Stavkati začno najbrže 14. aprila. Stavka bo trajala najbrže šest tednov, ker imajo socijalisti mnogo denarja in ker jih bodo podpirali tudi drugi krogi. Neodvisen kapitalist, lastnik hotela in izdajatelj časopisov, Marquet, bo vsak teden daroval 100.000 frankov. Otroke bodo vzele inozemske delavske rodbine v prehrano. V Gentu je zavladalo veliko iznenađenje, ker se tam v istem času otvori razstava. Vlada bo vpoklicala več reservnih letnikov.
MM neurje v Ameriki.
Zadnja poročila pravijo, da je bilo pri neurju v Omani in drugih državah Zedinjenih držav usmrčenih pettisoč oseb. Tridesettisoč oseb je brez strehe. V Davtonu stoji voda na cestah štiriinpol metra visoko. Mesto in okolica je štiri metre naokoli pod vodo. Dvesto do petsto oseb je utonilo. Neko šolo, v kateri so bili vsi razredi zasedeni, je voda odnesla. Utonilo je štiristo otrok. Tu-d? neko bolnišnico s 600 bolniki je baje voda odnesla.
V mestu Jonngtovvn v državi Ohio je 25.000 oseb brez dela. V mnogih krajih je voda odnesla železniške mostove. V Delavvare je voda odnesla 200 hiš.
Na cestah mesta Peru v državi Indiana je voda visoka 20 čevljev. Mnogo ženskih in otroških trupel plava po vodi. Povsod so zlezle žene s svojimi otroci na strehe ter tam prebile noč. Zavladal je mraz. V Indianopolisu je voda narastla. Oni del mesta, kjer stanujejo bogatini, je pod vodo. V Peru se je predvčerajšnjim kar naenkrat pretrgal jez reke VVabash. Več sto oseb je potonilo. Prebivalci so zlezli na strehe, toda močni tok vode jim je onemogočil, da bi se rešili v čolne.
Povodenj je blizu Piqua raztrgala jez. Pri tem je utonilo baje 450 oseb.
Povodnji so razdrle promet na zahodnih železnicah, ki vodijo skozi Indiano in Ohio. Železniški uradniki pravijo, da položaj že dvajset let ni bil tako nevaren. Popolnoma nemogoče je povedati, kdaj bo promet zopet mogoč.
Gospodarstvo.
— Loški potok: Velik semenj za živino bode v petek, dne 4. aprila t. 1. na novo pripravljenem sejmišču v Loškem potoku.
— Vojaški nakupi. Za vojaško oskrbovališče v Mariboru kupi vojaška uprava 1800 q rži. Zagotovitvena obravnava bo 2. aprila t. 1. pri inten-
danci 3. voja v Gradcu. Kolkovane prodajne ponudbe morajo do najpozneje 9. ure dop. dospeti pri c. in kr. intendanti 3. voja, kjer se tudi lahko vpogledajo nakupni avizo in uzančni zvezki, ki se pa sicer tudi brezplačno dobivajo pri vojaških oskrbovališčih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju.
Pročitane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narodno - napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejna moč. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane Časopise v svojem okraju.
Današnji list obsega 8 strani
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne-..
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. marca: Marija Evfemija Kržišnik, uršulinka - učiteljica, 34 let, Kongresni trg 17. — Antonija Saluperšek, sedlarjeva vdova, 62 let, Metelkova ulica 2. — Marija Cirk, delavka v tobačni tovarni, 34 let, Radeckega cesta 22.
Dne 23. marca: Josipina Ulčar, hči trgovskega sluge, 20 dni, Karlov-ška cesta 26.
Dne 24. marca: Ivana Bukovnik, delavka v tobačni tovarni, 43 let, Žabjak 3. — Frančiška Furkm, žena,
ključavničarskega mojstra, 53 let, Barvarska steza 6. — Alojzij Janež, mestni ubožec, 72 let, Karlovška cesta 7.
. Dne 25. marca: Emilija Lapaj-ne, kontoristka, 41 let, Pred škofijo 14. — Leopold Birk, zasebni uradt.ik, 56 let, utonil v Koruznikovem jarku. — Friderik Fernado, zasebnik, 82 let, Poljanska cesta 31. — Barbara Czernv, zasebnica, 86 let, Turjaški trg 2. — Hugon Franc Forstner, sin železniškega uslužbenca, poltretje leto, Pred prulami 23.
V deželni bolnici:
Dne 20. marca: Mihael Pintar, gostač, 68 let. — Marija Krušnik, delavka v tobačni tovarni, 42 let.
Dne 22. marca: Josip Godno v, posestnik, 24 let.
Dne 23. marca: Valentin Mušič, lajnar, 46 let. — Janez Dolinar, delavec, 54 let.
Dne 24. marca: Matevž Šimenc, pekovski pomočnik, 72 let.
f
Čudi za oirask
Raba jačil in krepčil se pogosto izkaže za uspešno in sicer ne samo za otroke, nego tudi za odrasle vsake starosti, ženske in moške. Ze desetletlja slavnoznana Scottova emulzija se je za tako najbolje obnesla naj gre že za prirojene slabosti ali za opešanje po prestali bolezni. Ze po primeroma kratki rabi se prične kazati učinek Scottove emulzije. Opazimo, da se nam vrača veselje do življenja, posebno se pa dvigne slast do jedi. Zaraditega hitro rastejo telesne moči, razvije se novo veselje do življenja. Scottova emulzija je blagoslastna in prijetno uživna, da jo tudi odrasli dalj časa ne da bi se jim upirala, uživajo in dobro prenašajo.
Cena originalni steklenici 2 K 5o v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpoSiljat« i 50 v v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOTT & BOWNE, d. r o. r. na Dunaju vil sklicevaje se na paš list enkratno vpo-šiijatev poizkušnje cd kake lekarne- 3114
____J
Ovit &<&l lepoto
S na
živlgeaska modrost
zahtevata, da nosimo svoje čevlje
52 :-.,SS01TII2iLTI
se pravi, opremiti si čevlje s pristnimi novin.i
gumijevimi podpetniki ,$£RS0)f'.
Bersonvrerke, Dunaj VI.
pulte pridno srečke „3plo&. ženskega društva" v korist slovenskih umetnikov, 200 krasnih dobitkov, slik domačih slikarjev. Srečka a 1 S.
P. n. Liberška tvornica avtomobilov, Liberce. Najlepše pozdrave od tukaj. Vozil sem decembra čez Prago, fleb, Wiirzburg, Mannheim* Metz, Nancv, Langves, Dijon, Lyon, Avjgnon semkaj, tu pa vsak dan brez miru in počitka. Čeprav ima voz že preko 50.000 km za seboj, me še niti enkraf samkrat ni pustil na cedilu. V Niči, 8. marca 1913. — Vili pl. Stran-skv.
Hrana naj ne bo predražljiva za na srcu, ledicah in mehurju bolne; za ta slučaj se priporoča prav posebno »Kuieke« za dietetsko živilo. Je popolnoma nevtralna pa kljub temu slastna, pri tem pa lahko prebavna hrana, ki krepi oslabelo telo. O različnih načinih pripravljanja se poučite natančneje iz kuharske knjige »Kufeke«, ki se po lekarnah ni droge-r.jah dobiva zastonj.
Mnenje gosp. dr. E. vit, de Karajana
v Solnogradu. Gosp. J. Serravallo
Trst.
V moji bolniški praksi sem z dobrim uspehom rabil Vaše železnato kina - vino Serravallo.
Solnograd, 6. junija 1911.
Dr. Karajan*
Svila za neveste
od 1 K 35 vin. meter naprej v vseh barvah. Franko in že ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbiri r norcev se pošlje * prvo po^to. — G- Henneberg, dvorni
dob. Nj. V. nemške cesarice, ZOrich. 3
Bay - ram
s konpčkoan
tvrdke Bergraann & Co, Dečin na Labi
ostane prej ko slej najboljši vseh vod za glavo, za racionalno negovanje las, zabranjnuje vsakršno tvoritev luskin, prezgodnje osive-nje in izpadanje las ter jači lasne korenine. Premnogo priznanj. V steklenicah po K 2*— in K 4 — se dobiva po vseh lekarnah, dro-gerijah, par fumerijahin brivnicah.
Kar Odol posebno odlikuje pred vsemi drugimi ustnimi čistili, je njegov posebni način, da ustno dolbino po izplaknenju prevleče z mikroskopsko tenko pa j obenem gosto antisepUčno plastjo, ki učinkuje še na ure dolgo po izplaknenju. Ta trajni učinek, ki ga nima noben drug preparat, jet kt onemu, ki Odol rabi vsak dan, daje gotovost, da so mu usta zanesljivo varovana proU učinku pospeševalcev gnitja in kisanja, ki uničujejo zobe.
Priporočamo našim z  gospodinjam s
KOLINSKO CIKORIJO
Borzna porodila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani*.
Uradi! karti Jnaajske btm 27. marca
Dctaral
■alfifeMl paiDir|l.
4#/t majeva renta . . . . 4*2*/, srebrna renta . . . . A*'„ avstr. kronska renta . . 4*Vt ogr. „ „ . . 4° „ kranjsko deželno posojilo 4*/e ko. češke dež. banke .
S redka.
Srečke ia 1. 1860       • •
, j •   •   • • •
f,    zemeljske Mzdaje .
„    ogrs!ce hlpotečne . .
„    dan. komunalne .
•vstr. kreditne . . .
ljubljanske  .   . . .
avstr. rdeč. križa . .
OfF- M »• • •
baitMka.....
turške......
M
1» » =
oalnloa-
! jubljanske kreditne banke A vstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Oržavne železnice . , . Alplne-Montan .... Češke sladkorne družbe . . '.nostenske banke.  . .
Valute.
Cekini Marke
franki
Lire . Rub!)J.
8360 86 — 83-70 8225
88 —
452 — 644 — 298-
282 — 250-50 238 50 48V— 484-64 50 51 — 30-50 2710 233 —
415 — 63240 517-25 11290
703.S0 106275 367- — 267-25
11-41 118-30
9570 94 — 253 75
1113
SUfftfB
83 80 8620 83 90 82*45 94-50 89 —
464 — 656 — 310-— 294'-26250 248-50 496 — 496 — 7050 55 — 34 50 31 10 236-—
419 — 63340 51S 25 113 90
70450 1063 75 368-50 268-25
11-46 118 65
95 90 94 20 25450
^eteoslaflS« poročilo
,aa nad morjem 304*2
Srednji zračni tlak 736 mm
Ca, S'"Je baro-
°Pazo- metra
f mm
S.-■ 2
t— —
Vetrovi Nebo
2. pop. 9. zv.
7368 15-7 <sl.vzjvzh. 7351     12-2 brezvetr.
oblačno
7. zj    730-9    10-3  si jjzah.
Srednja včerajšnja temperatura 12 0", orm. 5 6' Padavina v 24 urah 0 7 mu.
Zahvala.
Za obilne dokaze odkritega sožalja ob bridki izgubi moje nepozabne sestre 1124
Antonije Oražen
izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom najiskrenejšo
zahvalo.
V Kostanjevici, 26. marca 1913.
Marija Zajec.
o
rešernove g| j|(
prodaja Id pošilja po poštnem povzetja Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
372
V. Bendik Budejevice (Češko) nudi-o naprodaj iz svojih na Avstro -Ogr--:tm najvišje (540 rn nadmorske viši-ležečih naprav dobro okoreninjeno dno. visoko, piramidno, grmičasto obli-valno drevje, jagodičevje in sadne div-tke, lepoino drevje, grmi, gozdno drevje, revoredna, žalna, krogličasta, visoka de-rIa vrtnice nizke in vi^okosteblate, pene, lepotno grmičevje in listnato drev-konifere najboljših in mnogoŠtevil-vrst.  Cenovnik  gratis in franko.
*»  * V
K
umetniške,',
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
Prešernova ulica 7.
•A %
a a
K a
I
Išče se izurjen, samostojen
knjigovodja
obenem korespondent z dobrimi spričevali in referencami; amerikanskega knjigovodstva zmožni imajo prednost. — Plača po dogovoru. —
Ev. se sprejme tudi ženska moč.
Ponudbe na 1125 .Savinako rastlinsko destilacijo' v Žalcu.
Slovenca, išče izborna velika :s tvornica papirnatega blaga
za čimprejšnji nastop. Reflektuje se samo na moči prve vrste, dobro uvedene, ki se jim nudi pri nas prijetno in stalno mesto. Isto podjetje sprejme
komptoaristbo
za slovensko korespondenco, ki zna vsaj nekoliko češko ali nemško. — Cenjene ponudbe z navedbo referenc, zahteve plače in čas nastopa pod „Papirna obrt" na upravništvo
1132
Vabilo
k
»Posojilnice" v Celju,
registrovant zadruge z neomejeno zevezo.
ki se vrši
dne 3. aprila 1913 ob 5. uri pop.
v sejni dvorani
»Narodnega doma" v Celju
s sledečim sporedom i
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobrenje letnega računa.
4. Razdelitev čistega dobička.
5. Dopolnilna volitev načelstva.
6. Razni predlogi.
1122
K polnoštevilni udeležbi vabi
načelstvo.
»Slovenskega N.iroda«
Štajersko
Neprekosliive vrednosti pri vseh bolez- J SeZJjaI 15. R18Ja dO 30. Sfipt rtih 3opil. Svetovnoslavnš zdravilni vrelci ?-■ —
(Ero in vrelec, Konstantinov vrelec). — Pojasnila in prospekte prš zdraviliški komisiji v Gleichenbergu. 1127
Št. 251 pr.
1065
Pri kranjskem dež. sfavbsaem uradu fe namestiti
neRai Mi adjunkio? ii stavil priittov.
Stavbni adjunkt dobi prejemke VIL plačilnega razreda deželnih uradnikov t. j. letno plačo 2200 K in aktivitetno doklado v letnem znesku 672 K, stavbni praktikant pa vživa adjutum v letnem znesku 1600 K.
Za ta mesta ^se zahteva dovršitev tehniških Študij in izpitov, kakršni so potrebni za sprejem na enaka mesta v državni službi. Za mesto stavbnega adjunkta se poleg tega zahteva vsekako še oraktična izvežbanost v tehnični stroki.
Prosilci za eno razpisan;h mest prediože naj svoje s krstnim in domovinskim listom, s spričevalom o fizični sposobnosti, z dokazili o strokovni vsposobljenosti ter s spričevali o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje
do 20. aprila 1913
podpisanemu deželnemu odboru.
V prošnji je tudi navesti, če je prosilec še podvržen vojaški dolžnosti.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 17. marca 1913.
Deželni glavar: dr. Susteršič.
r *t
pred poroko! Ženini in neveste pozor!
Najcenejši modemi zaročni in poročni prstani.
si   Namizna oprava, nastavki, raznovrsten kinč. n
samo le pri domači tvrdki
Prešernova ulica 1, nasproti frančiškanske cerkve.
ftofflrsifn ronil/n * za me- zJatn'n0 in srebrnino z žepnim koledarjem. Ceniki za kolesa ndlUldJit Lclllnc. (biciklje), ceniki za šivalne stroje, ki se pošiljajo tudi po pošti prosto.
::   Ker se objavi ta oglas le v par številkah, izvolite si ga dobro zapomniti. :;
rs
iz edine slovenske8
tovarne v Ljubljani
Razglas.
posojin v
pri Cerknici, zadruga z neomejenim Jamstvom
ima svoj
občni zbor
v svoji uradnici
dne 12. maja 1913 ob 3. uri pop.
Dnevni red s
1. Volitev načelstva in nadzorstva.
2. Potrditev zaključnega računa za leto 1912.
3. Poročilo o zadružnem delo-vanju.
4. Morebitni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi se vabijo vsi
udje.
Kmečka posojilnica v Begunjah
26. marca 1913.
Predsednik: 1126 Jurij Meden.
Iščem
1129
:: za veliko delo. — Stalno mesto. :: M. Juričić, krojač v Pazinu, Katra.
v trgovino 1131
Rozaliie PotaiM. lota ulita 5.
5 vinarjev
vas stane dopisnica, s katero lahko zahtevate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in pri-mernik daril, ki ga pošljem vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Razposiljalnica JAN KONRAD, c. in kr dvomi tio-bivatelj. Most štev. 2399 (Češko).
Prave niklaste žepne ure K 4'20, 5*— in
več.  Niklaste budilke K 2*90, harmonike
K 5*—, vijoline K 5*80, samokresi K 6'—.
BarpofiUJa se proti povzetju ali predplačilu. Bhx rizika. — Zamenjava dovoljena aH denar nanj.
:to-:?o^:o*-OZ VJOt^O»V<>
'a
■i
Ouemofcnea
959
Št. 631
RAZPIS.
1103
Zgradba dvorazredne ljudske sok v (joku,
!;i je proračunjena na 52.205 K 15 v,
se bode oddala potom ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože
do 5. aprila 1.1. ob 12. opoldne
podpisanemu občinskemu glavarstvu.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Občinsko glavarstvo si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji sc na ogled ob uradnih urah v občinskem uradu v Materiji-
Občinsko glavarstvo Materija.
dne 24. marca 1913.
Obč. glavar:
Božidar Kaslelle, I. r.
rt « t* t* w
M
Ljubljana,
Mari|e Ter. cesta it. 11 : (Kellzel). i
M H
Fr. Konus
Ljubljana i
Marije Ter. cesta št. 11 : (Kolizel).:
poitia in tapetniškega blaii.
Zaloga spaiMieoin si
v različnih najuovejših slogih.
i
Priznano solidno blago ter najnjžje cene. tA Zalaiačeno trpeial izdelki.
N ntm
H UUi M =
različne kakovosti.
Velika izbira
3408
J otroških vozičkov,
19 vsakovrstnih 1, ogledal iti
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstneiših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti Je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjSajočimi se
12 vplačili.
99--------.---"
■■• -      vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. •
Rezervni fondi K 58,4iS.4S2a5i — UpUftane edanodnlne in kspitaUj« B 123,257.695*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše državo 2 vseskozi siovansko-narodno upravo.
■v* mm wSm i Wm &r££Sa i e«wii ono »h. 12. -*s
Za .aruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantnele. Uživa najboljši sloves, koder posluje*
Pomrl Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod sela ugodnimi pogoj!* — Zahtevajte prospekte!
D/-B
4248
.D
JL
95
Mole bodo vse kritike o Colstovriki slatini
Kadilci!
Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje in boljSe ne odpravite kakor če pridno pijete in grgrate Tolstovrško dijetetično kislo vodo.
a.0 jo sedaj pos^e. Ko s. ,c po^Ho vre.ec »odemo *.*£SS ^t^ŠSŽ ^ t S R^^gf^^ fS&tS SSŽSLfST« SSŠ^
kisilmi vodami, ker ivrato muzira in ima zelo re«k okus. N.rocHe ta pr.pr.t«| . •»' Zabo^^^eni"'"'      ' * * za se I«svoje cinike ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna in namizna
n=U^po=jPlfa«^ —SrJffl: se pr, podjetju T.lrtOTrthe «i PO«. .or^O. _
Pil
trnožni nemščine se sprejemajo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih sreCk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur", Brno. Mengasse 20. 893
Bachmaier Elektro-Bioskop
v Lattermannovem drevoreda
ali izkušenega kurjača«
1123
7
48
UraH
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
ragee
Škatlja (100 kom.) K 5*—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta Laboratoire de Prodni Cttimmues a Pariš
Dobiva se pri ^en. zalogi za Avstro-Ogrsko:
lekarna Marialiilf, Bndapešfa. 71. liat Ferenc-teT 20
po povzetju aH ako se znesek pošlje napre.
VW       MMM       >mw"s> ""V^M
Vljudno povabljam p. ju občinstvo na ogled najnovejše pomladanske mode.
Specialna modna trgovina ::  za gospode in dečke ::
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3.
s stranskim sedežem, 1117
dobro ohranjeno, se za prav nizko ceno proda. — Na ogled in poskušnlo pri tvrdki
Karel Camernik & Ko.,
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12.
Pristen dober
I §
41
se dobi pri
L. SEBEH1KU u Spod. SiiL
K
v mline.
naj obišče
845
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavarna, restavracija z izvrstno kuhinjo. Zmerne cene.
Edini slovenski hotel na Reki.
Spoštovanjem pero Trpinac,
Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
za bencin, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d.
Motori! za surovo olje „sistem Diesel". Bencinove lokomobile.
Raimotisrnejša konstrukcija.
^ajvecja tvornost! Jtejvarcnejši obrat!
Doslej prodanih čez 115.000 motorjev z 1,175.000 konjsk. silami. Specialni   prospekt 541 gratis.
Laisgen & Wolf, Duhe] X., Laaenbnrgerstr. 53. sL
Zastopstvo  Keckl  & PohI, Trsi,   Via Torre   Bianca 10.
Moderno zidana s:
699
s tremi  lepimi stanovanji s kopeljo* ]
se ugodne proda m Poti v Rožno dolino 42.;
Ustanovljeno 1870.
Ustanovljeno 1870.
NA IZBIRO pošilja tudi na deželo; Krasne
krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Zelo solidna tvrdka:
Krasne
BLUZE
M. Krištof ič - Bučar
Llublfana, Stari trg 9. Lastna hiša,
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
s: in krstni opravi, a:
Ventilni vozovi.
:: 14/18, 24/28, 40/45 HP. s
::   25/30 in 30/35 HP.
Liberška tvornica avtomobilov z o. z.
Ljubljana,
Prešernova ulica št 5 L nadstr.
i
m
Izdelovanje
najfinejših angleških kostumov, paletotov, franc. toalet itd.
524
Karel Čamernih & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 9-12.
Alfons Oblak
Novo mesto. Olivni trg
priporoča
svetovnoznano najboljše
čistilo za čevlje
= „NEW CREAM" =
v? orni ter rjavi barvi«
Velika zaloga vsakovrstnih
čevljev
u dama, gospode In otroka. Vsakršna narodi!« se isvrtajeje
Najstarejša izdelovalnica perila na Kranjskem.
Moško, žensko in otroško
PERILO
4* m.
956
C. J. HAMANN V LJUBLJANI.
Dobavitelj več uniformskih založnikov, zavodov itd. Izdelovalnica oprem za neveste in perila za novorojsnce.
mm~ Novo blago za arajce je skoro dospelo, -aa
■
ES a J e c
umetni in trgovski vrtnar
naznanja si. p. g. oMInsivo, ta se nahaja njegov
cvetlični salon
Pod Trančo. 43
a iiiiii slin
zdelQ¥an]G šopkov, vencev, trakov itfll
Okusno delo in zmerne cene
Zunanja naročila točno.
Vrtnarija Da Tržaški issti št. %
Priporoča se domača najnovejša
M Bhcijsfcff trgovina
Franca Jožefa cesta št. 3.
IIB
Imm se earooia po men, ter se Me letno in solil
IIEP
Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ as
Solidna postrežbo.    Najnižje cene^
DD2
80
LC