-J* Posamezna itevfl-ka 1 Din, inesečno, če se sprejema list v uoravi, naročnina 4 Din, na dom in i poŠti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovora VONEDECJSKI Uredništvo: Kopitarjeva ul. št.b/lll Telefon St 2050 in 299t> — Rokopisi ■e ue vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 'oštni ček. račun Liubliana 15.179 Telefon štev 254« Bolgarija na poti v novo dobo |1 jo«.p Kostanjeve | Država se preuredi na stanovski podlagi - Kmetsko ljudstvo stoji v celoti ZZZTot Konec terorja mahedonstvujočih Pred tremi meseci smo proslavili sedemdeset-lctnico njegovega rojstva — dane« ga ni več med nami. Po dolgi, hudi bolezni sc je na binkoštno nedeljo zjutraj preselil v boljše življenje. Sofija, 21. maja. m. Nova vlada izvršuje z največjo naglico novo organizacijo bolgarske države. Pričakuje se, da bo notranji minister v najkrajšem času objavil dekret o razpustu političnih strank in dekret o korporativni ureditvi bolgarske države. Parlamenta ne bodo odpravili, ainpak ga le reorganizirali na podlagi korporativnega sistema. Vlada obljublja, da bo v enem mesecu izvršila reformo države na podlagi korporativne ureditve in da bo uveden sistem monopolov v vseh najvažnejših mestih Bolgarije. Volivni princip bo ohranjen, toda na popolnoma novi podlagi. Socialna deviza nove vlade bo: vas, to se pravi, vse za bolgarskega kmeta. Zato vlada ie sedaj išče stikov z zemljedelsko zvezo, da bi na ta način držala kontakt z narodom na vasi. Poleg tega jc vlada pozvala na sodelovanje vse stanovske organizacije. Organ skupine »Zveno« bo postal dnevnik. Največji časopis bolgarske lemljedelske narodne zveze se je organiziral v tem smislu, da ho kot stanovsko-kmetsko glasilo podpiral novo vla.lo. Sofija, 21. maja. m. Mnoiire naroda iz petri s-kega okraja, kjer je, kakor znano, vladala teroristična organizacija makeilonstvujuščih VMRO in ki je prebivalstvo dobesedno spodila ii njegovih vasi, proslavlja včerajšnji dan kot pravi praznik. Veselo se vrača nazaj v svoje domove, ker se zdaj ne boji vež VMRO. V celem petriškem okraja vlada silno veselje. Iz inoiemstva se vrača v Bolgarijo mnogo emigrantov, ki so pobegnili pred terorjem makedonstvujuščib. Vse konspiratorske organizacije v Bolgariji so razorožene in je izvršena tudi popolna likvidacija organizacije VMRO. Organ makedonstvujuščib, »Makedonija«, je danes sicer še izšel, toda pričakuje se, da bo v najkra}-sem času ustavljen. 0 usodi voditelja makedon-stvujuščih Vanče Mihajlova krožijo najfantastičnejj- obležale štiri kmetice mrtve. Mnogo jih je težko ranjenih in se se ne ve, koliko jih bo pomrlo. Proti prevnetim davčnim organom Belgrad, 21. maja. AA. Neke davčne oblasti tolmačijo napačno zakon o amnestiji in aboliciii kršitev po zakonih o neposrednih davkih in taksah in uvajajo kazenske postopke za listine, izdane pred 31. decembrom 1928 leta, čeprav zakon izrečno pravi, da za te listine, izdane v zasebnem prometu do tega roka, ni treba uvajati kazenskega postopka, temveč da zadošča plačilo redne takse. Da se radi tega napačnega tolmačenza zakona zasebniki ne izpostavijo neprijetnostim in da oblastvom ne nastanejo iz tega nepotrebni posli, je davčni oddelek finanč. ministrstva izdal tole pojasnilo: Zaradi listin, izdanih v zasebnem prometu do vključno 31. decembra 1928 in prijavljenih kasneje oblastvom ni treba voditi kazenskega postopka, temveč samo pobrati redno takso. Naši gospodarski krogi v Bolgariji Belgrad, 21. maja. AA. Odposlanstvo jugoslov. gospodarskih zbornic in ustanov, ki šteje 50 članov m v katerem so zastopane vse jugoslovanske gospodarske zbornice in ustanove, odpotuje jutri ob 23.40 v Sofijo, da vrne obisk bolgarskih gospodarskih krogov. Pri tej priliki si bodo naši gospodarji ogledali vsa važnejša gospodarska središča na Bolgarskem. V programu je ogled rudnika Pernik, Rožne doline pri Plovdivu, Karlova, Kazanlika, Gabrova in Trnova. Naši odposlanci obiščejo tudi črnomorski pristanišči Burgas in Varno. Dne 2. junija dopoldne se naši gospodarji vrnejo v Jugoslavijo. Osebne vesti Belgrad, 21. maja. m. Z redom Jugoslov. krone 4 stopnje je odlikovan pehotni podpolkovnik Josip Ravtar. Napredoval je iz 6. pol. skup. v 5. Rudolf Sodnik, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani. Napredovala sta iz 7. pol. skup. v 6. ""----------profesor na realni Francija vztraja pri svoji politiki Mir sloni na varnosti Pariz, 21. maia. AA. Predsednik francoske republike g. Albert Lebrun je odpotoval v Dijon, da prisostvuje vsakoletni svečanosti zveze francoskih telovadnih društev. Pri tej priliki bo g. Lebrun v Dijonu na svečan način otvoril novo praktično trgovsko šolo v Dijonu. V spremstvu predsednika francoske republike so mnoge ugledne osebnosti, med temi tudi minister za narodno zdravje gosp. Martin in prosvetni minUler g. Berthod. Vlak predsednika republike je prispel v Dijon ob 11.20. Zvonovi cerkva so zvonili v njegovo čast. Strahovit zločin V govoru, ki ga je imel pri tej priliki predsednik republike g. Albert Lebrun, so je dotaknil tudi zunanje politike. Izjavil je, da bo Francija ostala krepka in vztrajna pri deln za svojo zunanjo varnost. Todn pri tem bo delala tudi za idejo napredka in miru. Predsednik republike je omenil tndi dosedanje delo Doumergove vlade in dejal, da postajajo sadovi tega dela čedalje vidnejši in koristnejšL Sodnih ustrelil odvetnika sebe pa obstrelil Belgrad, 21. maja. m. Na predvečer naiih bin-koštnih praznikov se je dogodil v mestecu Bilje-vac v podnožju planine Rtanj strahovit zločin, ki je razburil vso okolico. Tega večera je starešina tamkajšnjega sodišča Nikola Stojanovič s petimi revolverskimi streli na mostu preko reke Arnavte ustrelil tamkajšnjega odvetnika Živka P a v 1 ov i -č a , gesti strel pa je pognal sebi v sence. Oba, ki sta obležala v mlaki krvi, sta bila takoj prepeljana v tamkajšnjo bolnišnico, v kateri je odvetnik kaialn podlegeL Do tega strahovitega dejanja je priilo iz railogov osebnega sovraštva. Nedavno je odvetniška zbornica dobila anonimno pismo proti odvetniku Pavloviču. Ker so bile obtožbe popolnoma neotnovane, je zbornica začela poizvedovati za avtorjem tega pisma. Pred nekaj dnevi so preiskovalni organi priili k sodniku Stojanoviču, mu zaplenili pisalni stroj in ga poslali v Belgrad. Zato je sedaj sodnik sam na tako strahovit način obračunal z advokatom. Sodnik bo ozdravel, sedaj ga pa ob postelji noč in daa strašita dva orožnika. Velikanski požar v Chieagu 3 gasilci zgoreli, veliko ožganih, več zastrupljenih, nad 100 ljudi ranjenih Chicago, 21. maja. m. Orjaški požar, ki je nastal v onem delu mesta, kjer se nahajajo proslule klavnice, jc skoraj popolnoma uničil ves ta del mesta. Zaradi tega požara je nastala strašna pa nika v vsem Chieagu, posebno zaradi tega, ker je veter širil požar proti mestu. Šele danes zjutraj, ko je mestni župan po radiu naznanil, da je požar lokaliziran, se je prebivalstvo pomirilo. Vsi gasilci mesta Chicaga so se borili proti požaru, pa ga niso mogli omejiti, ker ga je silen veter preveč razširjal. Zgorelo je več tovarn, velikanski hotel, več stanovanjskih hiš, mnogo bank in trgovin. Zgorela je tudi dobesedno ena cela ulica. Škoda znaša nad 20 milijonov dolarjev. 24 gasilcev ie težko ranjenih in najbrž ne bodo prenesli poškodb. 11 gasilcev je zastrupljenih in bodo najbrž pomrli. Trije gasilci — pa zgoreli. Ranjenih je nad 100 meščanov. pol. skup. Franc R o j š e k, profesor na i gimnaziji v Novem mestu, in Rafael Bučar, profesor na 3. realni gimn. v Ljubljani. Iz 8. v 7. pol. skup. je napredoval dr. Stanko G o g a 1 a , profesor — -*teljišču v Ljubljani. — Z resenjem ministra ialno politiko je premeščena iz šole za se- Strahovita bitka v puščavi na učite! za socia stre pomočnice v Ljubljani Marija Cešarek na Belgrad, 21. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 21. t. m je na predlog prometnega ministra imenovan za pomočnika ministra za železniško službo v drugi skupini g inž. Milivoje Dju-rovič. — Z ukazom Nj. Vel. z dne 21. t. m. sta na predlog prometnega ministra premeščena: za ravnatelja ravnateljstva drž železnic v Sarajevu v II1-1 inž. Dimitrije Kaumoviž, ravnatelj ravnateljstva drl železnic v Belgradu; za ravnatelja ravnateljstva drž. železnic v Belgradu v III-l inž. Aleksander Petrovič, ravnatelj ravnateljstva drž. železnic v Sarajevu. Belgrad, 21. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. z dr.s 21. t. m. je na predlog prometnega ministra upokojen g. Miroslav Lontkijevič, načelnik splošnega oddelka ,wro»atesža rajšite^« JklEfr, i- Buenos Aires, 21. maja. m. Na planoti Gran Chaco se je te dni končala odločilna bitka, v kateri so sicer zmagali Paragvajci, vendar pa s takimi žrtvami, daje dvomljivo, ali bodo lahko nadaljevali vojno. Zdaj so v pustinji Paragvajci napredovali že tako daleč da i imajo več zveze z zaledjem. V tej straini odločilni bitki se je borilo 80.000 lju- Sportna senzacija Pariz, 21. maja. AA. Iz Niče poročajo, da ie na tamošnjem nogometnem turnirju med angleškimi, italijanskimi in francoskimi klubi londonski klub in letošnji zmagovalec angleškega pokala Manche-•ter City doživel katastrofalen poraz. Izgubil je proti milanskemu nogometnemu klubu s 5 : 0. Porazi Angležev v Budimpešti in Pragi sn sedanji poraz vodilnega angleškega kluba v Niči so odjeknili " 'ukatinjih športnih krogih kot velika aeasacija,__ so di, nad 300 topov in zelo mnogo letaL Že nekaj dni so se Paragvajci pripravljali na ofenzivo, niso pa opazili, da Bolivije! grade skrivne utrdbe s strojnicami. Ko so Paragvajci začeli z ofenzivo, jih je sprejela poplava krogelj iz bolivijskih strojnic, ki so prve vrele Paragvajcev dobesedno pokosile. Zamorci poklali beloftožce Lisa bona, 21. maja. m. Iz j>ortugalske kolonije Gvineje prihajajo vesti o strahovitem pokolju Evropcev, ki so jih najiadli domačini in vs« do zadnjega poklali, njihovo naselbino pa razrušili. Vojaštvo ie pričelo zamorce zasledovati. Ti so pa zbežali na francosko ozemlje, kjer so jih ujeli Francozi sn razorožili Portugalska bo zahtevala, da se izroče njenim sodiščem Josip Kostanjevec se je rodil 19. februarja 1864 v VipavL Po dovršeni maturi na učiteljišču v Kopru leta 1884 je služboval kot učitelj na Vipavskem in drugod, dokler ni leta 190! postal vadniški učitelj v Ljubljani, kjer jc ostal do svoje upokojitve leta 1910. Vojna leta tudi njemu niso dopustila, da bi mirno užival svoj pokoj. Trdo sc je moral boriti za •voj življenjski obstanek ves čas in tudi še potem, ko se je po svetovni vojni naselil v Mariboru. Doživljal je usodo kronskega upokojenca. Kljub temu pa je ostal vedno veder in vesel, kakor mora biti pravi Vipavec. Josip Kostanjevec je pripadal starejši slovenski pisateljski generaciji. žc kot učiteljiščnik se ie pojavil s pesmimi. Toda spoznal je, da v teh m more povedati, kar bi rad in kakor bi bilo prav. Zato je za delj časa umolknil. Šele leta 18% se je oglasil v »Ljubljanskem zvonu« s povestico »Kmetska ljubezen« in od tedaj je postalo njegovo pisateljsko delo plodovito v raznih slovenskih revijah. Kostanjevec je ljubil zlasti družinske povesti, katere ie oblikoval j>o vzoru Kersnikovega in Gove-karjevega naturalizma kakor tudi staroitalijanske (Boccaccijeve) novelistike, pozneje pa se jc naslonil na novejšo lirično-fvsihološko novelistiko Meška in Cankarja. Znal je zelo zanimivo in spret no pripovedovati zabavne in resne j»ovesti. Kostanjevec je sodeloval v »Ljubljanskem Zvo* nu«, »Slovanu«, »Kresu«, »Domu in svetu«., »Mentorju«, v Knezovi knjižnici, pri Mohorjevi družbi, v »Slovencu«, »Slov. Narodu«, »Jutru« itd. V samostojnih knjigah so izšli tile spisi: Iz knjige življenja, Življenja trnjeva j>ot, Krivec in Zbrani spisi. V teku časa si je Kostanjevec pridobil objektiven, neizle-potičen slog in izbrusil jezik, ki ni posnel iz slovarjev in knjig, marveč iz vsakdanje govorice ljudstva, kateremu jc posvečal svoj opazovalni dar. S svojim obširnim pisateljskim d zlom si je v slovenski literaturi in med slovenskim ljudstvom zago tovil trajen in časten spomin. V Mariboru je imel blagi pokojnik izredno veliko prijateljev. Kot dobrosrčnež in duhovit družabnik jc bij dobrodošel povsod. Rad je posedal in se pogovarjal zlasti v krogu manjših družb. Znan je bil vsem njegov pozdrav: Bodi človek in vse ti bo odpuščeno. Do zadnjega časa je ohranil duševno svežino, pa tudi telesno je bil čvrst kot prava kraška grča, dokler se ni pred leti ponesrečil ter si zlomil nogo. Od takrat je jel hirati, pa je kljub bolezni rad zahajal v mesto s težavo si f>omagajoč » palico po ulicah. Jeseni lanskega leta pa so g^ njegovi prijatelji jjogrešili. Bolezen se je jioslab-šala, ga vrgla v posteljo in v nedeljo zgodaj zjutraj je j>odlegel. Pogreb bo danes v torek popoldne ol pol 4 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi mu ohranjen trajen 6pominl Žalujočim svojcem naje globoko sožalje. Izgredi na belgrajshem vtaiv w vseucutscu Belgrad, 21. maja. AA. Danes dopoldne je bil na pravni fakulteti belgrajskega vseučilišča shod dijakov. Govorili so o uredbi o dijaških društvih. Že med shodom je prišlo do izgredov. Pri tej priliki so poškodovali oj>ravo. Vseučiliška oblast j-odredila preiskavo. Čudna usoda i milijonske srečke Pariz, 21. maja. AA. Iz Poitiersa poročajo, da je več tamošnjih trgovcev pri zadnjem žrebanju francoske razredne loterije zadelo na skupni srečki 1 milijon Irankov. Na dan samega žrebanja pa je oseba, ki je po dogovoru shranila srečko, nenadoma umrla. Pokopali so jo s srečko vred. V sporazumu z vdovo so nato trgovci, ki so zadeli do- menoma [»kopala svojega moža z milijonsko srečko, da bi se kasneje sama polastila celega milijona. Belgrad, 21. maja. A A. Glede nameravane cestne gradnje iz Belgrada čez Novi Sad do Suboti« sporoča gradbeno ministrstvo, da za to cesto še niso otvorjeni nobeni krediti. Ministrstvo zaenkrat sesfatflja .mčrteazaktoiictafeik 200 letnica Aniona Janše Naši čebelarji svojemu učitelju LJubljana, 21. maja, Slovenski čebelarji so včeraj in dane«, na lep in dostojen način proslavili 200 letnico rofstva slovenskega čebelarskega genija \ntona Janše. I <>■ mc mbin je ta iubilej ne samo za «dov'enske čebclar-;e ampak tudi za ves naš narod, ki jc že pred uO leti pošiljal V svet s-novc, ki so bili tudi liv|ceni učitelji in vzorniki. Neminljive so Janševe zasluge na polju čebelarstva; še danas črpalo čebelarp ne samo pri nas, temveč tudi drugod iz njegovih vc-iiUl uspehov in izkušenj. Pravilno je zapisal znan. čebelar nnš rojak dr. Wnller Schmtd, v slavnost rtem članku, ki je z.a Janševo 200 letnico ncdavUO izšel n dumrski revip lllustrierie MonaUblatter iur Bienenzucht. : Janševo delo ie še danes živo. Kdor sc vanj poglobi, najde v njtm še marsikateri skriti zaklad, predvsem pa razkrije v mera Sliko vrlega, čuvslvenega in marluvega c .ovčka, ki ga |e posel S čebelumi vzgojil in oplemenitil.« V nedeljo-ob 10 se je v dvorani Delavske zbornice zbral cvet slovenskih čebelarjev iz vse nase dušici prišlo je tudi več >rbskih čebelarjev, zastopnikov srbskih čebelarskih društev. Slavnostni zbor ie otvoril predsednik Slovenskiga čebelarskega društva gosp. prot. Ver bič, ki je pozdravil zastopnika bana ing Zidanška. zastopnika di-vizijskega komandanta majorja Jane a, zastopnika mestne občine Lapa, zastopnika univerze m zoološkega instituta univ. prof. g. dr. Hadžija, dalje zastopnike Jugoslovanske čebelarske zveze generalnega ravnatelja ministrstva pošte g. d r. D i -m i t r i i e v i c a , tajnika g. Jeftiča, gospo M i -s i e e v o (hčerko vojvode Mišiča), g. in gospo ing. S ov a k o v i č , dalje zastopnika Zveze srbskih čebelarskih zadrug g. ing. Božoviča, šefa Veterinarskega zavoda g. dr Hribarja, zastopnika sadjarskega društva g. Štreklja, starosto slovenskih čebelarjev S a jovica, ki ie prišel iz Postojne, zastopnika Velesejma g. Kramarja m zastopnike drugih ustanov in organizacij. Preilagal je vdanostno brzojavko Nj. Vel. kraliu in pokrovitelju čebelarjev Nj. Vis. prestolonasledniku Petru, kar je zbor s ploskanjem spreiel. — V na-laljnem govoru je predsednik omenjal. Marsikomu se čudno zdi, da «e najde ludi med čebelarji človek, ki zasluži, da ga proslavi ves narod. Posebno je to pri onih, ki matralo čebelarstvo za malopomembno kmetijsko stroko ali pa celo za šport. To mnenje je napačno. Čeheloreja je važna pridobitvena panoga. s katero si moremo ustvariti življenjski obstoj. Čebelarstvo v manjšem obsegu pa more dati ob ugodnih letinah našim malim sposobnim kmetovalcem in obrtnikom lep postranski zaslužek. 1 altih ma! h čebelarjev je v Sloveniji nad 12.000. Se važnejše pa jo čebelarstvo v zvezi z drugimi kmetij-v.,nii strokami, posebno s sadia^slvom in semeno-g ,-stvom. Dokazano je, da čebele oplode 80 do N5\, v sega - adnega cvetja in se jim imamo zahv aliti z: tri Cutrtine vsega sadja. Zn ns veni temeli z.a d.-bičkanosno Čebelarstvo ie postavil ne samo nam, temveč vsemu čebelarskemu svelu naš rojak Anton ,l Kii. Janša nam ie dal taka navodila za oskrbovanje čebel kakor nihče pred njim. Njegovi na- • za uspešno čebelarjenje so tako popolni, da si še dane. tfcl let pn niegovi smrti povsem v veji,!..,. Jai i c odkril v življenju čebel mnoge pojave ki jih svet sploh še ni poznal ali pa jili ie r, , ; rio tohr.ačil. Janš i ima tudi zasluge z.a orga-n z a c i' o kme^istva in čebelarstva. Predložil je obla-m )b ••t-R načrt za organizacijo kmetijstva in čebelar vj. ki jc pezneje tudi pro;'rl. Sloviti nem-,i čebelar:-' -nanstvetilk dr. Armbruster mu ie ■\rchiv r Biencnzucht |>osvetil med drugim te bjs-,-.!e: lanša je bil ž eni al cn in mnogostransko nadaricn ;n hitel daleč pred svojim časom.« Obe J. n še v i knhgi Razprava o rojenju čebel in Popoln nauk o čebelarstvu sla prva bisera čebelar-o''a slovstva, Janša pa ima ludi ogromni zasluge za ugled slovenskega naroda, saj jc žc pred 200 leti ponesel njegovo ime v svet. Slava njegovemu spominu! V imenu bana in kmetijskega ministra je nato spregovoril g. ing. Zidanšek, ki ie poudaril, da bc.mo najlepše sledili svojemu vzorniku Janši, čc se bomo pobrigali za dobro rganiz.aciio našega čebelarstva, čc bomo navdušili za čebelarstvo tudi kmetovalce, ki šc niso v vrstah čebelarjev, in če bomo poživili propagando za užhanje medu, ki ie prvovrstno zdravilno sredstvo. Za njim sla govorila -e tajnik Zveze jugoslovanskih febelarskih društev g. Jeftič ter za učiteljsko združenje g-Kumelj. Tajnik g. Dermelj je nalo prečital številne brzojavne in pismena pozdrave: Pozdrave so poslali: podban dr. Pirkmajer, posl. Benko, kanonik Vole za stolni kapitelj, Češko čebelarsko društvo, bolgarsko čebelarsko društvo Nektar*, dve poljski čebelarski društvi, Hrvatsko in slavonsko čebelarsko društvo iz Osjcka, dabe znani nemški in švicarski čabclarii: dr. Armbruster iz Berlina, ki bi se rad udeležil slavnosti, pa ga bolezen zadržuje, dr. I.enenberger iz Berna v Švici, dr. Gritze Iz Maina v Švici, dr. Morgenthalcr iz Švice, ter 5e nekatera lokalna čebelarska društva iz naše države. Nato jc prof. g. Slavko Raič v obširnem in izčrpnem govoru očrtal Janševo življenjsko delo. Njegov govor je natisnjen v Slovenskem Čebelarju". Mesto napovedanega referala »Ocena Janša-vih del«, ki bi ga moral imeli zaslužni organizator dolenjskih čebelarjev g. aks. pilil. Stane Mihelič, je imel znanstveno predavanje dr. Dimitrije v i č , zastopnik Jugoslovanske čebelarske zveze, ki ie orisal razvoj čebelarske znanosti s posebnim ozirom na Antona Janšo. Slavnostno zborovanle ie ob 12 zaključil gosp. predsednik, ki je pozval vsa navzočne, naj se soglasno pridružijo prošnji za mestno občino ljubljansko, ki naj sedanji Novi trg prekrsti v Trg Antona Janše, da se lako oddolžimo velikemu sinu slovenskega naroda, ki si je že pred 200 leti pridobi! lake zasluge za njegov ugled. Zborovalci so navdušeno pozdravili lo misel in Anionu .Inn.ši zaklicali trikratni »Slava«, — Za srce. ledvice, kamne, jetra, želodec, no trn nje žleze in čiščenje, krvi je vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le lladensko slatino. iimmtfflnfflmu Zborovalci so sc podali nato na skupno kosile k »Slamiču , popoldne ob 2 pa je bil redni letni občni zbor Si ov. čebel, društva Bil ie revija koristnega in prepotrebnega dela, ki gu opravila med slovenskimi čebelarji njihovo matično društvo. Iz vseli poročil, zlasti iz. tajniškega ln blagajniškega, ki ju je podal agilni čeoc-larski delavec g. Dermelj, je bilo razvidno, da je društvo svoja poslanstvo med slovenskimi čebelarji vzorno in vestno vršilo. Revizorsko poročilo, ki je ugotavljalo vsepovsod vzoren red, ie bilo z od" bravaniem in soglasno sprejeto. Pri volitvah je bil izvoljen ponovno stari odbor z zaslužnim g. prof. V e r b i č e m na čelu. Nato je občni zbor izpre-nicnil nekatare točk* pravil, nakar so bili vloženi nekateri predlogi. Med drugimi je Mariborska zveza čebelarskih društev predlagala, naj nosi doni, ki ga namerava društvo zidati, ime Janšev dom Tacenski čebelarji so predlagali, nuj se zaprosi za polovično vožnjo nu železnicah za prevažanje panjev na pašo od marca do septembra. Živahna debata pa sc je razvila okrog vprašanja vscslovanskega čebelarskega kongresa in ča-belarffkc razstave. Zastopnik Zveze jug. Čeh. dru-štev Jeftič je branil Zvezo pred očitki g. Bukovca in d degata svobodnih srbskih čebelarskih zadrug ing. Božovka. Zagotaljal je,'da so priprave za kongres in razstavo, ki bo od 2ft. d« 31. avgusta v Bel-Iradu, v polnem teku in da-je Nj. Vel. kralj žc prevzel pokroviteljstvo- Po daljši debati so navzočni čebelarji sklenili, da sa kongresa in razstave udeleže. Spominska svečanost v Janševem rojstnem kraju Davi so se čebelarji odpeljali v Breznico, Jan--i'» rojstni kraj, kjer je bilo ob 2 popoldne svečano odkritja spominske plošče. Ploščo, ki ima obliko kranjiča (kranjskega panja) in jo je iz marmorja izdelal ljubljanski kamnosek Vodnik, so poklonili bohinjski čebelarji. Plošča nosi napis: »Antonu Janši, lavnemu slovenskemu čebelarju in prvemu čebelarskemu učitelju ob 200 letnici bohiniski čebelarji.« Slavnostni govor je imel šolski upravitelj iz. Doba pri Domžalah gosp. Majer. Govoril je tudi predsednik Slovenskega čebelarskega društva g. Verbič. Po svečanosti se jc razvila neprisiljena domača zabava. Proslava 50 letnice pevskega društva „Slavec" Sijajen nastop bolgarskih pevcev HlniliiiiilllillliiHB^iiiiHIMBiillilHiliillliliiliHilliliiiiliii liaiUtiniiMiitiM1 V vrelcih ZdravMni, Kraljevi in Gizeia je RADENSKA NA3KREPKE3ŠA litijska slalina vse Jugoslavije. Litij je glavni mineral za raztapanje in izločanje sečne kisline in njenih sestavnih strupov v krvi. D uiiuul,. Ljubljana, 21. maju. Pomemben in za naše razmere nadvse časten jubilej je slavilo v teh dneh pevsko društvo "-Slavec . 50 letno delo, ki na i mu društvo za seboj, je tako tesno povezano z našo narodno zgodovino v zadnjih desetletjih preteklega stoletja, da z.a .iiu zi res lepo proslavo, iu moramo reči, da je bil niz prireditev, pevskih iu drugih, ki so sn vršile v Ljubljani za Slaveevo. 50 letnico, res lepa jubilejna slovesnost in obenem dokaz plemenitih prizadevanj in stremljenj društvu. V soboto zvečer je društvo priredilo podokni-co .svojemu zaslužnemu Častnemu predsedniku Dražilu ler sedanjemu ugiliiemit predsedniku ing. Krainerju. V nedeljo dopoldne pa se je pri Sv. Križu poklonilo svojim umrlim članom, meri njimi s posebno slovesnostjo pokojnemu Lnndru. Na sporedu Jubilejne proslave -la bila tudi dva koncerta, od katerih jo bil v prvi vrsti mikaven In z.a nas pomemben honcert bolgarskih pevcev ki so prišli k nam vpruv za priliko omenjene proslave. Njihov pevski nastop sf je izvršil v nedeljo dopoldne skupno /. zagrebškimi gosti —- z moškim pevskim društvom .Savn«, ki ga sestavljajo železničarji. Vsa prireditev je izzvenela na eni strani v smislu prave pevske umetnosti, na drugi pa v smislu bratOVskega euvslvovanja. ki je vprav oh tej priliki na krepkem vzroku razplamtelo do skrajne navdušenosti. — Ze pevci >£>uvet so s svojim nastopom lepo učinkovali, saj -so v svojem izvajanju peterih pesmi Stepanov: Slavonski 1110-inački ples, Foerster: Xjoj, Vrhovski: eič Time, Vilhar: Na vrela Bosne, siroln: Kovačka) dokazali pravo pojmovanje pevske umetnosti, sledeče tudi podrobnim 'izpeljeviinjem umetniških postav, čeprav imajo po nintorijalu še nekaj oglatih ne-iz.gla.ienih svojslveiiosti. — Nastop bolgarskega moškega zboru ltodna pesem pa je bil v pravem smislu besede triumfalen. Kajti v prvi vrsti jo že njihov pojav sani po sebi vžgal vsa srca navzočih. ki so vzplamlela v silnem navdušenju spričo razveseljivega dogodka, da so nos obiskali pov -ki odposlanci bratskega bolgarskega naroda, nato pa je vse lo navdušenje raslo v trajni črti ob njihovi res visoki umetnosti. Zbor je namreč po tej svoji vrednosti prvovrsten. Sestavlja ga okrog 80 pevcev. ki jih vodi visoko vredni pevovodja Kočetov, ki hrani v sebi najodličnejše vrednote pevskega pojmovanja in ki jili z. doslednostjo zmore ludi uveljavljali v svojem zboru. Tako itna zbor čudovito zlitost glasov, ki so naravnost plemeniti v nižjih legah, izredno jasno, v najtanjše porlrob-sli izvedeno točnost v vseh smereh, pa tudi do visokih vrhov stopnjevano zmožnost izraznosti, ki se javlja v veliki iuterpretacijski doslednosti. Zbor nuni je prinesel in pokazal bolgarsko pesem, oblikovano iz. domačih narodnih tal v lepo umetniško podobo: culi smo dela novejših domačih skladateljev Bukoreštljijevn (Svutburska pesem. Kitka op. 0.), Beklereva (Muri nionie), KenOVa (Ej, li goro!), slepega skladatelja StajnoVa (Konjiči, Pusli Dinio in šlo mi je milo i drago) in končno skladbo srbskega »klailntelja Mokranjrn (Imala haba). Vse pesmi so res kvalitetne iu .so se posebej s svojo narodno barvitostjo vžignle od stopnje dci stopnje tja do konca, kjer sc je navdušenje številnega občinstva oli njih razlilo v pravcato manifestacijo silovito naklonjenosti, ki si jc našla izraza v navdušenih vzklikih, mahanju v pozdrav, stiskanju rok pevcem in njih dviganju na ramena ter končno vzplumtela v skupen spev sočutja v pesni f Hej, Slovenci. — Koncert bo ostal vsem nam v trajnem spominu tako po svoji iz-rednosti umetniškega dogodka kol po svoji iskrenosti čuvstvovanja ob srečanju bratov. Slavnostni honcert „Slavca>' Istega dno zvečer pa se je v dvorani lin iona vršil koncert društva »Slavect v počastitev petdesetletnice obstoju. Tudi ta koncert je bil polno obiskan, Njegov namen je bil predvsem v proslavitvi trajnega in vzdržnega dela, ki jo samo po sebi res tudi tega vredno. Kajti '.Slavec- je eno naših najstarejših pevskih društev z zelo lepo tradicijo, čeprav je danes nekam izgubilo svojo preteklo vrednost, ki se je merila s prvimi zbori tujih mest. »Slavec-., č.igar vodstvo je sedaj prevzel mladi pevovodja Ivan Ivupnik, je to svoje proslavljanje, iz.lil v koncert, sestavljen iz dveh delov. Prvi je obstojal v nastopu vojaškega orkestra 40. p. p. Triglav! p>od vodstvom kapelnika Zivanoviča; la je izvedel poleg državne himno Gtinkovo uverturo Ruelan in Ludinila- in zliva-novičevo pesem Kad dan mino« za orkesler in glas, ki ga je lepo podal tenorist Franci. DrugI del pa je sestavljal pametno v razvojni črli izbran spored slovenskih komponistov Krekn (Tam na vrtni gredi), Adamiča (Vasujejo), Premrla (Luna in zvezde), Prelnvcn (Naposled), Kogoja (Trenutek), Koporra (Vetri v polju), Ukmafja (Motlo). kar je zaključil R. Korzakovoga slavospev Slava za zbor in orkesler. Ves spored, ki Je bi! za ta danes že ne najprožnejši zbor res ogromno delo zlasti z ozirom na tehnične težave novodobnih skladb, je odpel -zbor prav dobro, čc žo na eni slrani vzbuja pomisleke neskladnost med voljo in močjo, ter naporna vsebina skladb, ki morda ni bila najprikladliejša z.n poslušalce, ki ho prišli večinoma z. dežele iu bi se jim hotelo lažjega poslušanju, |iu na drugi strani zaslužita vso polivalo pevovodja iu zbor z.a veliko požrtvovalnost, ki sla jo dokazala v leni, da sta se s tako ljubeznijo lotila slovenske moderne pesmi. Seveda je hi! koncert v smislu proslavljanja zvezan ludi z najrazličnejšimi čestitkami z venci in to od raznih predstavnikov pevskih društev. Tudi so se koncerta udeležili visoki gostje, med katerimi sla bila kraljev zastopnik in ljubljanski škof dr. Rozman. Jubilejno zborovanje „Slavca" Diincs dopoldne sti društveni člani in člu-nice v spremstvu dveh godb, ■vojaške iti domžalske. položi'i venec un spomenik blagopo-kojnega kralja Petra pred magistratom, nato pa jo bilo v filharmoniji slavnostno zborovanje. Zborovanje jc otvorilo petje Bože pravde' in bolgarske himne ftiimi Marica :, ki so obe z,ni«'li bolgarski pevci pod vodstvom pevovodje IX- Kočotova. Predsednik -Slavcu*, mg. Krnincr. je pozdravil zastopniku Nj. Vel. kralju, pokrovitelju vseh slavnosti. polkovnika iskrica. Nato je prečita! udanostno brzojavko Nj. Vel. krtvlju, ki so jo navzoči sprejeli z, velikim navdušenjem. Nuto je pozdravil pomočniku banu dr. Pirkmajcrja, češkoslovaškega konzula ing. Ševčika. ki jo z.n-slopal tutli i 'skoslovnskcga jHisltUiiku, dalje doigolidneuii ilriištvenogH predsednika Dražila, predsedniku bolgarske pevsko zveze dr. finltora, znstnpniku češkoslovaških profesorjev Krnila Hulo, zastopnika divizijskega ko-ma.i>dnntn podpolk. Jorgoviea, pivlžnpuiiii prof. Jarea. senatorja tir. Itavnibarja, zn-stopnlkn Južnti.^lovnnskcga |K!V«kegn saveza. en. tir. Rožiča, predsednika Jngoslovansko-bolprarske lige t kis 1. 1'ustosleinšku, pircdscd-itikn mnziknlnc nknileinije v Sofiji prof. Bra-čovana, gcnpraliiCga tnjnikn Sajuz« blgnr škili nn rodnih borovn dr. Djurdjcva, ravnatelju "Mnlcjn H ubada, častnega člana bolgarske opere prof. Nikolova, bolgarskega skln-dntelja Gcorgijeva, zastopnika Huhadove /.nim' tir. Šviglja, predsednika Pevske zveze Lavriča in zastojmikc ljubljanskih ter ste vilnili potle/clskili pevskih društev. Do.šle tudi številne pismeno in brzojavne čestitke. Predsednik je nato očrtal smernice Slaven«, ki je svoje kulturno delo začel, ko jc nprod šc trpel poti tujcem, in ga nadaljuje sedaj, ko jc zasijala svoboda. Pot dolgih 50 let je /ugotovilo, tla bo Slavce« šc naprej hodil po onih stopinjah kakor doslej. Čestitke so izrekli dr. Pirkmajer, imjiI-žiipnn prof. »Jure, sen. tir. Havnihar. prof. liiila, prof. lirašovniiov. prof. Sc.ver zu Pro-fcMirsko društvo, posl. Pnstosileuišek, ravnu-Udj IIuba0(K) ni cevi. Na podstrešju je bilo spravljenega 10.000 kg sena, ki je vse zgorelo. Zgorelo jo tudi vse ostrešje gospodarskega poslopju. Slučajno ni nihče na senu prenočeval, ker bi sicer gotovo poslal, če ne žrtev strele, pa gotovo žrtev ognja. Navadno so se namreč zatekali na podstrešje brezdomci. Škode je okrog 35.000 I > i n in je krita z zavarovalnino. Ljubljanski poklicni in prostovoljni gasilci so ostali na pogorišču do pol 1 ponoči, domaČi gasilci pa so imeli do zgodnjega i 111 ra dovolj dela, da so pogasili vse tleče oitank&i Zborovanja bojevnikov V Domžalah . Domžaio, 21. maja. Nu binkoštno nedoljo jc bilo v Domžalah zborovanje borcev za kamniški Okrni Zbo- '•"vaip .se je pretvorilo v........... manifo- staeijo vsegn okraja za kralja in močno Jugoslavijo. Kdor jc videl la zlvor. so je mogel na lastne oAi, prepričati, kako kriv ieni in zlobni so vsi omiki, ki jil, tolikokrat slišimo ponavljat, v našem okraju. Prebivalstvo o v Domžalah na glasen in prepričevalen način, zbrano v mogočnem zboru, dalo povdar-svojim pravim patriotičnim čustvom ec-S si'. 'l" VS(' 'Mogoče linčiiits poizkušalo pljvati na litiree, tla lil ostali doma iu Iii so luko zmanjšal mogočen vtis domžalsk-trti zboru. Ne v soboto poiioltlnc in zvečer so oznanjcvnll po vseh župnijah kamniškega "krajo in celo od hiše do liišt- so hodili glasniki z vestjo, ,ja z.a zbor m? ni prispelo dovoljenje In (]„ s,. |,0 vVfii, k;ls|1le|^ ! Ze nnvsezgotlaj zjutraj je lili prijazni trg v svečanem razpoloženju, raz hiš so' »la-Mu le zastave kip kralja Aloksamlrn na knztseu prod Slokarjem pa s„ okrasili z ze-onjem m ovili /. zastavo. Točno ob i) jc prikorakala iz, Mengša dolga vrsta borcev /. mengeško godbo na čelu. Ob kraljevem kipu lam, kjer je prebivalstvo kamniškega okraja navdušeno sprejelo Nj. Vel. kralja Aleksan-Ura, ko jo st; kot rc;.- nit prvič poselil Slo. vcuijo, so mengeški borci ob navduši.....ni v /kukanju kralju in Jugoslaviji iioložili venec preti kip prvega in največjega borca, uodtia jo zaigrala državno himno, nalo pa se je zaccl premikati dolg sprevod proti cer-kvj nn (joncici. \ sprevodu sta igrali kn-i'acinc<' dve godbi, domžalska in mengeška, za vihrajocu državno zastavo pu so korakali v strnjenih vrstah borci iz vsega okraju, i? ' so 'u mozjo m fantje iz moravške do-ine. iz Mengša in vasi okrog Komende, iz Kamnika iu celo iz oddaljene Iuhiujske tlo-nuc jih jc bilo lepo število. Poš. uu vozovih m s kolesi so prihiteli v Domžale k mani-leslaciji borcev. Ko ja prikorakal sprevod na Goričico, jo nudil inali griček, na katerem sloji domžalska z u pna cerkev, mogočno sliko velikega manilcstaeij.skegii ž bora. Nad .">0110 kvadratnih metrov jo bilo pokošenega prostora na gričku, pa jo bil ves zaseden in še po cestah in loboviii so slali možje in fantje glava pri glavi. Sredi grička je bil postavljen govorniški oder, nad katerim jc visela kraljova slika, ovenčana ■/, zelenjem in državno tro-bojnico. Najprej je imel domšalski župnik g. Bernik kratek navdušujoč govor na zbrano mnozioo, ki jc nato prisostvovala službi božji. Iu maši je v imenu pripravljalnega odbora za kamniški okraj otvoril zbor g. Vrečar i/. Domžal, ki je izrekel prisrčen podrav vsem lorcem, vsem iideložcucom ia Ljubljane ui g. okr. načelniku Voušku. Predlagal je sledečo udanostno brzojavko našemu največjemu boren kralju Aleksandru: »Tisoči borcev kamniškega okraja, zbrani na zborovanju v Domžalah, izražajo Vašemu 1 Veličanstvu kot vrhovnemu komandantu svojo neomajno zvestobo in »danost.« Z navdušenim vzklikali jem vladarju je zbor odobril te besede, godba je zaigrala državno Himno, katero so tisoči borcev poslušali z odkritim, glavnini. Na zboru so govorili predsednik Boja: g. Kustor, g. SI urin. g. fcsen.i iz Kranja, g. Marinko m g.Vreear iz Domžal, ki jc zaključi! zbnr s pozivom zborovalcem. naj se mirno ra/.idcjo. Predlagal .ic brzojavni pozdrav g. banu. kar so zborovalci z, navdušenje m pozdravili. V Trebnjem Trebnje, 21. tnajiK >':i binkoštno nedeljo dopoldne je bilo veliko zborovanje bojevnikov. Iz vseli bližnjih krajev so prišle velike množico ljudi, k; so pioslusalc izvajanja bojevniških govornikov. Najprej sc je razvil dobro organiziran sprevod, ki gu jc olvolila godba Sloge , nato pav četvorkah SO kolesarjev. 10 konjenikov /, vojaškimi čepicami ua glavah. V peterostopih in četverostopih je korakalo 170 moških, mnogo moške mladine, za sprevodom pa .ie korakalo dober tisoč moških. Najprej sc jc vršila spominska slavnost pri 6poni in mogočnem spomeniku tfaillim vojakom trebanjske fare. Pod vodstvom kaplana g. Hlažiča je izvežban zbor zapel pesem »Oj Dolicrtlolie. nakar .ie govoril krajevni tajnik bojevniške skupine g. Blago-linsek, ki sc je spominjal vseh naših herojev, od onih. ki so se borili žc proti Turkom, pn nas m na Kosovom polju, tlo onih, ki so preživeli albansko Golgnlo, do žrtev svclovnc žrtev, ki so padle na ruskih poljanah in v obrambi naše meje, ua Soči. Pev-s,ii zbor jc nato zapel žalno koračnico »C Gospod, slisi nas«. Oh 10 dopoldne jc bila sv. maša na velikem prostoru med cerkvijo, žuiniišccni in prosvetnim domom. Po evangeliju ,;<>. imel trebanjski dekan g. Tomažič giohoko' utemeljeno cerkvc. ti o pridigo, v kateri je toplo povdaijal potrebo po dejanski ljubezni do domovine. Na lisočglnvo množico ,ie doka liov-ii^ pridiga, napravila najgloblji v lis. Po sv. maši je množica odšla ua nasprotno stran velikega travnika, odkoder so i i a balkona Prosvetnega doma govorili iz. Ljubljane i n Novega mesta došli delegati lio.ia . Ogromni prostor, na katerem bi nioirio stati 12.00(1 mož. jc bil skoraj do polovice napolnjen. Po linbližni ceni I v i jo hilo samo o d m si j moških 3.500 do 400(1, v ozadju pn so bile še skupine žensk in mladine. v imenu krajevne skupine jc zborovanje otvoril s primernim govorom notar Masliiak, ki je pozdravil došle delegate, nato pa je prerija ga I loplo udanostno brzojavko Nj. Vol. kralju v Belgrad. ki jo - bila z navdušenjem sprejeta. Godba »Sloga« je zaigrala državno himno. Nato so govorili gg. Loige-r in Stane Vidmar iz. Ljubljane, tir. Gros iz Novega mesta in Vladislav Fabjaueič iz. Ljubljane, nakar .ic predsednik, notar Mastnnk, zaključil zborovanje. Pnvdariti jc treba, da jc opoldne, ko je zvonilo, vse ljudstvo molilo angelsko eešeeuje za g. dekanom. Popoldne jc hilo v I'i'osvtdiiem domu zborovanju rlele.ga-lov bližnjih bojevniških skupin, na prostem pa ljudsko slavje. Bojevniška gibanja so bi-la nii binkoštno nedeljo in ponedeljek tudi drugič na DoJcujskem, kukor n. pr. v Prečni !,d. itd. Spori o praznikih Primor e:GAK (Graz) 2:1 (1:0) Po dvoranah Slovenije Kako se gibljejo naša društva Ljubljana, 20. maja. Da nismo ustali o binkuštlh v Ljubljani brc/ nogometa, je povabilo Primorje avstrijskega amaterskega prvaka GAK-a iz Gradca, ki je odigral z našim nogometnim predstavnikom dve prijateljski nogometni tekmi. Prvi dan se je /.bralo okrog 500 gledalcev, ki so prisostvovali zanimivi prijateljski tekmi. Pri današnji tekmi, ki je bila v prvem polčasu zelo napela in zanimiva, se je še prav posebej opazilo to, da hoče naše občinstvo ostrili borb za točke. Prvi del tekme je bil brez dvoma na višini kot rekdo katera prvenstvena tekma in vse polno lepo izvedenih akcij in opasnUi situacij se jo menjavalo zdaj pred tem zdaj pred onim golom, vendar občinstvo očividno ni prišlo v toliki meri na svoj račun kakor pri kaki prvenstveni tekmi. Tekma se je začela prvi dan nekoliko pred napo vedanini časom in so oni, ki so se držali časopisnih poročil, kakih 10 minul zamudili. Za drugič bi priporočali vodstvu, da sc drži napovedanega časa. Igra je bila v prvem polčasu kakor rečeno —lepa in polna napetih situacij, dočim je v drugem polčasu precej padla in to v glavnem radi ponesrečenega poizkusa v enajstorici domačinov. V prvem polčasu nam je domači napad tako zaigral kot žc dolgo ne. Bil je močnejši od nasprotnega napadalnega kvinteta, vendar svojega elana ni mogel tako izrabiti kakor bi ga, če bi bilo še ozadje na taki višini. Logar v golu je uspešno interveniral: dobljeni gol pa je bil neubranljiv. Se.pala pa je ludi topol olja obramba. Celo Berloncelj je napravil par lakih napak, ki bi bile lahko usodno. Krilci so imeli največjo oporo v Bonrlju, ki.je bil kljub svoji mali postavi enakovreden nasprotnik svojega vis-a-vis kolege. Napad je bil v postavi prvega polčasa izredno prodoren in nam je predvedel igro, kakršne smo pričakovali od napada gostov. Danes se je ludj Šlam-berger močno uveljavljal. V drugem polčasu so se pa izvršile spremembe v napadu in v krilski vrsti in posledica lega je bila, da je igra močno padla. To spremembo bi se razumeli, če bi v prvem polčasu stvar nc funkcijonirala; ker pa je slo osobito tam, kjer so se izvršile najvažnejše spremembe, prav dobro, zalo nam je lo postopanje nepojmljivo. Ce pa je bolelo vodslvo preizkušati svoje tekmovalec, bi mu priporočali, da naj tega ne dela pri mednarodnih tekmah, zlasti pn na račun občinstva. Pri gostih je bil najboljši vratar, ki je držal neverjetne strele. Iz najnevarnejše situacije si je znal zelo spretno pomagati. Ožja obramba jc Se dobro držala napad črno-belih: včasih je šla malo preveč, naprej, kar je povzročilo večkrat nevarne situacije pred njihovim golom. Bila pa je v splošnem boljša od domačih. Ilalfi so se šele v drugi polovici uveljavili, istotako napad, kl je. imol v Iteiterju najboljšega vodjo, .le lo zelo nevaren strelec, ki je s svojimi močnimi streli resno ogrožal vrala domačinov. V splošnem se pa Inhko Irdi. da gostje prvi dan niso predvedli take tekme kakor smo pričakovali. Gole so dali: Za črno-bele .lož v 22 tfiinuti prvega, ler Žemljic v 2. minuti drugega polčasa. Za goste pa je zabil častni gol lteiler. Domači so bili v prvem polčasu v premoči, v drugem pa gostje, proti koncu pa je biln igra /opet Izenačena, deloma so bili pa črno-beli v lahni premoči. Rezultat odgovarja poteku igre. Tekmo je sodil g. Lukezič dobro in zelo objektivno. TEKMA ZA POKAL TOVARNE J. HAFNER V predtekmi sta se borila dva pnra in sicer Svoboda : Sloga ter Slovan in Jadran /.a pokal, ki gn jc poklonila tovarna kovinaslih izdelkov in električnih svetil J. Hafner. Prvi dan so izpadle tekme takole: Svoboda : Sloga 1:1 (1:1). Tekmo je sodil g. Pfundner. Žreb je odloČil zmago Slogi. ■Slovan : .ladran 7:2 (1:0). Tekmo je sodil g. Ramovš. Primorje : GA K 4:t (3:1) Ljubljana. 21. maja. l>riigi dnu so domači zopet odpravili g<> -lo s še večjim rezultatom V prvi polovici so bili gostje v premoči, a niso mogli nič opraviti, ker nimajo strel;ev. V drugi polovici so pa zopet domači prevzeli vodstvu iti postavili končno stanje 1: 1 v svojo korist. Igra na je začela v drugI polovici postajati prcce.i surova. Sodit je g. Doliuar. Pokalne tekme V predtekmi sta se srečala dva para za pokal tvrdke Hafner: Svoboda: Jadran 2:2. Sodil g. Mrdjen. Slovan : Sloga 3:0 (1:0). S to zmago si ,ih Slovan osvojil pokal. Sodnik g. PTunilner. Praznik slov, grafičnih faktorjev Na binkoštno nedeljo so praznovali slovenski grafični faktorji srebrni jubilej svoje organizacije. V mali dvorani »Zvezde« so sc zbrali skoro polno-številno slovenski faktorji k slavnostnemu zborovanju. S svojo udeležbo so jih počastili številni hrvatski faktorji, ki so ljubljanski podružnici Udru-ženja grafičnih faktorjev Jugoslavije poklonili krasno oljnato sliko v lepem okvirju. Predsednik ljubljanske podružnice gosp. France Štrukelj jc otvoril slavnostno zborovanje in pozdravil tastopnika bana in banske uprave vladnega tajnika g. Sinka, zastopnika mestne občine občinskega svetnika gosp Kosma, g. dr. Keslerja, ki ie zastopal Pokojninski zavod, ravnatelja trgovske akademije in voditelja grafične šole gosp. prof. dr. Pirjcvca, predsednika Društva tiskarnariev in gremija tiskarnarjev gosp. Hrovatina, predsednika Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije gosp. Ambrožiča, zastopnika Delavske zhornicc ravnatelja g. Kopača, zastopnika Saveza grafičnih radnika .!■ Gomiščka, zastopnika zagrebške podružnice g. 1'odhradskega in vse zagrebške tovariše, predsednika ljubljanske podružnice Jugoslovanskega novinarskega udruženja gosp. Viranla. Končno ie pozdravil vse tovariše iz Maribora in Celja. Prebral je pismene pozdrave častnega predsednika Zveze faktorjev tiskarn ČSR Ma-lija in sedanjega predsednika Richterja, pozdrav Maschinenfabrik Augsburg, splitske podružnice faktorjev, Cirilove tiskarne, Ljudske tiskarne in Mariborske tiskarne itd. Nato je podal gosp. predsednik Štrukelj izčrpen historiial o ustanovitvi in razvoju faktorske organizacije, o čemer je poročal že nedeljski »Slovenec«. Razvit je načrte za bodočnost in omenjal naloge, ki še čakajo organizacijo. Lepo in poučno poročilo gosp, predsednika je bilo nagrajeno z živahnim odobravanjem. Zastopnik bana gosp. vladni tajnik Sink jc čestital društvu in izrekel priznanje z a dovršeno delo ter želel še nadaljnih uspehov. Obč. svetnik gosp Kosein je čestital v imenu gosp. župana in mestne občine, gosp ravnatelj Kopač za Delavsko zbornico dr. Keslcr za Pokojninski zavod, g. Ilrovalin /.a Društvo tiskarnarjev in gremij tiskarnarjev. Lepe čestitke ie izrekel ravnatelj trgovske akademije in vodja grafične šole dr. Pirjevec. Dalje so čestitali: g. Gomiščck za -Save/ grafičnih radnika Jugoslavije«, zastopnik tvrdke CliTomos iz Zagreba, zastopnik zagrebške podružnicc Udruženja grafič- Tekme v tenisu za prvenstvo dravske banovine V soboto popoldne so sc pričele in so sc nadaljevale oba binkoštna praznika na tenis prostorih SK Ilirije tekme v tenisu za prvenstvo dravske banovine. Priredilev se jc vršila pod pokroviteljstvom bana g. Drago Marušiča in častnim odborom, kateremu jc predsedoval ljubljanski župan g. dr. Puc. Pri letošnjem prvenstvu so sodelovali odlični za-sto|miki v belem športu iz Ljubljane, Maribora. Zagreba, Celja in varaždina- Tudi zanimanje je bilo precejšnje, akoravno je bilo polno drugih prireditev, zlasti za finalne tekme, ki so se vršile danes popoldne. Vsekakor bo pa treba napraviti se prccej propagande za ta šport, preden ga bomo tako razširili med našim narodom, kakor jc |x> trebilo in kakor la lepa s|x>rtna panoga zasluži. Pa tudi tenis igralce ho treba drugače vzgojiti, da ue bodo nastopali samo za dragocena darila in proli povračilu vseh slroškov. To znači, da sc tudi v tem sporlu ki ga jedva jviznamo. /e hočejo nekateri približevali proiesionalizmu. Letos sc je močno opazila odsotnost mariborskih igralcev, izjemo je delal edino Železničar, ki je bil častno zastopan. SK Maribor je poslal samo dva, Rapid pa enega tekmovalca. Kar jc bilo danes zastopanih tekmovalcev, se lahko reče. cla so bili vseskozi čisti amaterji. Kot uajresnejši kandidat je so bili: Schiiffer (Zagreb) bivši drž. prvak, brala Friedrich (Zagreb - llaškj in Truden (Ilirija). Sivic od Ilirije je proti pričakovanju visoko izgubil prol i Leycrcr (Maribor - Rapid). Dalje jc omenili le|x> igro dr. Blei-\veissa, ki je nudil dokaj močan odpor Schafferju. Truden je igral z Voglarjem iz Maribora ter je sigurno zmagal. V semifinalu sta se srečala Schaf-fer in Kreško Friedrich in je gladko Schiiffer zmagal. Pri ostali polovici sla se srečala' v semifinalu Truden (Ilirija) in Karck Friedrich; zmagal je Friedrich 6:2, 0:3. Finale se je odigral med Scliaf-ferjeni in Karck Fricdrichom. Zmagal je Schiiffer 6:4, 6:4, 6:1; ta je s tem postal prvak dravske banovine za I. 1934 med gospodi. Pri damskem prvenstvu bi omenili pred vsem glavni resni nasprotnici Ravniharjevo (Ilirija) in Kovačevo (Zagreb ATK). Dobro jc igrala dalje gospa Borič Marija (Železničar - Maribor), ki je izgubila proti Ravniharjevi v semifinalu 6:1. 6:3. Voglarjeva (SK Maribor) je v semifinalu podlegla Kovačevi 6:4, 6:1. Za finale sta se plasirali Kovačeva in Ravniharjeva. Mix double: Friedrich-Kovač: Schafler-Ravni-har 2:6, 4:6. Prvaka Schaffer : Ravniharjeva. Prav dobro sla igrala para: Sivic-Parin proti Lcycrcr-Voglar 6:3, 3:6, 3:6. Za linaie sta se plasirala Lcyrer-Voglar proti Schalfer-Ravnihar in jima prepustila imago w. o. Double gospodov. Za finale sla se plasirala »ara Truden - Schaf fer |x> zmagi prot i Leyerer-Voglar 6:0, 6:2 in brala Friedrich proti ilir.paru Dacar-Šivic 7:5, 6:0. Tekmovanje se je vršilo pod vodstvom organizatorja turnirja in načelnika tenis-sekcije SK Ilirije g. Rajka Kosa v najlepšem redu, brez vsake lamudc. Tudi pritožbe ni bilo nobene. Propagandna binkoštna štafeta Ljubljana, 21. maja. Po večletnem presledku se je danes vršila propagandna binkoštna štafeta, katere so se udeležili najboljši tekači Ilirije in Primorja, torej stara Hvala, ki sta se žc ope-iova.no borila v lej tradicionalni binkoštni štafeti zn »Jutrovo« prehodno darilo za bronast kip Matije Gubca. Ker se omenjena rivala že dolgo nista srečala v tej propagandni štafeti, je vladalo za to prireditev veliko zanimanje med našim športnim občinstvom. Ob progi, kjer je tekla štafeta, se jc nabralo mnogo občinstva, ki je bodrilo posamezne tekače in jili navduševalo za borbo. Start in cilj je bil pred Narodnim domom, kjer se je nabralo uujveč gledalcev. Proga je merila 2S00 metrov. Nu startu so se pojavile tri štafete iu sicer dve od Primorja ler ena od Ilirije. Vsaka štafeta je šlela po S tekačev. Jedva so odletele štafete, že se zasliši znamenje in v daljavi se pojavi atlet Kovačič (Primorje), ki je z velikim naskokom rezal cilj. Zu njim je sledila druga štafeta Primorja, na tretjem mestu pa jc bila iliri-jariska. Doseženi so bili torej ti-le uspehi: 1. Primorje v času 4 min. 48 sek. STO. 2. Primorje v času 4 mili. 52 sek. 6.10. 3. Ilirija v času 5 min. 5/10. Organizacija prireditve je funkcionirala, sodniški zbor jc bil jiravočasno na mestu polnoštevilno zastopan ter je izvršil svoj posel v splošno zadovoljnost. Zamuda je nastala vsled tega, ker so bile štafete prekasno poslane na svoja mesta. Prireditev je v vsakem pogledu nsjiela, želeti bi bilo, da bi bilo več štafet iu da bi poslali klubi svoje naj boljše moči. nih faktorjev Jugoslavije in predsednik ljubljanske podružnice Udruženja jugoslovanskih novinarjev g Stanko Viranl. Prvi predsednik društva, ki r« dal inicijativo za ustanovitev, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne g. Karel Čeč ie dal iz svojih bogatih izkušenj neka; zelo koristnih nasvetov za bodoče delovanje društva. Končno je čestital še predsednik Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije g. Ambrožič. • Predsednik g, Štrukelj sc ie zahvalil vsem zastopnikom za lepe in iskrene želje napram društvu. Zaključil jc lepo uspelo slavnostno zborovanje /. besedami: Kakor je delovala naša organizacija doslej, tako bo delovala ludi v bodočnosti. Zavedamo se, da bo le intenzivno delo skupnosti omogočilo na-dnljni prospeh lepo črne umetnosti. „Dve Marički" v Del, zbornici Ljubljana. 21. maja. Primorski emigranti so v teku let z občudovanja vredno podjetnosljo osnovali več društev, katerih glavni nanien jc poglobiti in okrčpiti med njimi zavesi skupnosti. 1 udi njihovo delavsko prosvetno in jiodporno društvo »Tabor« jc zadnje čase razvilo živahno delovanje V soboto zvečer so pod okriljem tega društva priredili v dvorani IX' lavske zbornice nekakšen prosvetno pro|iagandni večer, na katerem so uprizorili igro Marije Oroš Ijeve Dve Marički- Uprizoritev je bila na s|->lošno zelo posrečena iu jc treba zlasti pohvaliti razgibanost in raznolikost posameznih prizorov, ki jih jc avtorica zelo spretno |X>vczala med selx>j. Snovno pa jc igra nekoliko zastarela in se jc Marija Grošljeva lu pa tam le nekoliko |)reveč očitno iioslavila v |x>z«, katederskega moraliziranja, ki nehote spominja na »Pridnega Janezka in hudobnega Milica«. Osvežila jc sicer s kopico povsem novih, originalnih domi-slekov. ki pa bistrim očem le nc morejo prikrili prvotne ^barve«. Glede neštetih pevskih vložkov ni plesov bi na kratko dejal: >Zu viel des Outen!-Izmed mladih igralcev jc treba /lasti pohvaliti obe Marički in čevljarčka, ki so odigrali svoje vloge z veliko vnemo iu uglajenostjo. O » kralju- (edina vloga za odraslega) pa bi dejal s fantkom, ki je zraven mene stal: »Joj, ta je pa takšen, kakor kakšen cigan! Samo medveda in boben bi moral še imeti!« Kuriozileta od nog do glave. Prireditev jc bila nad pričakovanje dobro ob iskana in je v nekem oziru dosegla svoj namen Mariborski šport Dvoboj lahkoatletov: Maraton (Zagreb) : reprezentanci Maribora. Maribor, 21. maja. Danes je nastopil v Mariboru zagrebški Maraton s svojo bihkoutletsko ekipo, v kateri so bili znani jugoslovanski rekorderji, proli reprezentanci Maribora. Marrib. reprezentanca je bila sestavljena iz vseh mariborskih kiubov. Bila je pa pre-Ce| oslabljena, ktr se nahajajo nekateri njeni najboljši r.tlet; kakor l'ika, Grmovšek |>ri vojakih, ilru.ji, mo I njimi Slnpuik in llofer, pa niso mogli nastopili. Kljub temu ,;e Maribor častno premagal Zagrebčane z razliko devetih točk. Tekme so se vršile predpol-ine na igrišču Železničarja, popoldne pt na Mariborskem oloku. Doseženi so b':i sl,vl,'č, rezultati: Mcl diska: 1. Kallay (Z.) 37.12, 2. Franjo (M.) 33.05, 3. Gala (M.) 3210. Met kopja: 1. Rudi (M.) 45.05, 2. Kallav (Z.) 42.72, 3. Lozej (M.) 40.15. Tek na 100 m: 1 Martinas (Z.) 11.8, 2. Veluti (M.) 12, 3. Mušnik (M.) 12. Tek na 400 m: Zingerlin (Z.) 56.1, 2. Marli-nac (Z.) 56.9, 3. Veluti (.VI.) 58.8. Skok v višino: 1. Kallay (Z.) 1.65, 2. Grgič (M.) 1.60, 3. in 4. Perme (M.), Malčič (Z.) 1.55. Tek 1500 iii: Murnu« (M) 4:31 (novi mariborski rekord); 2. Štrucl (M) 4:43; 3. To mek (Z) 4:41.2. Skok v daljavo: Musnik (M) 6.07, 2. Kal-lay (Z) 5.77. 3. Požar (M) 5.74 m. Tek 3000 m: I. Podpečan (M) 10:00; 2. Kan gor (M) 10:06.1; 3. Koren (Z) 10:8.4. Skok v višino s palico: 1. Feigl (Z). 2. Heller (M) oba 2.90. 3. in 4. Kallay (Z) in Fran jp (M), oba 2.70 m. Štafeta 4X100 m: 1. mariborska v postavi: Monderer, Perme, Požar, Ven u ti 47 : 5.2, 2. zagrebška v postavi.: Maleič, Martinae, Žingerlin, Kallay 49.3. Skupno število doseženih točk Mariborčanov '/.naša 56 in pol. Zagreb pa ima 47 in pol. Žirijo je vodil kot vrhovni sodnik g. Hermani, gledalcev je bilo na otoku okoli tisoč dvesto. MARIBORSKI NOGOMET Včeraj .je gostovala v Maribora ljubljanska Grafika« in igrala proti Svobodi . Tekma je končala z rezultatom 3:2 za Svobodo. Polčas 1 :2. • Subolica, 21. maja. m. Tekma med BSK in reprezentanco Subolice je končala s 3 : 2 za BSK. Belgrad, 21. maja. m. Včerajšnja tekma med Tfaš-koni in Jugoskivijo je končala s 3 :2 (2:1) za llašk. Žene med seboj hvalijo Mirim čokolado, ker je okusna in Izdatna — torej dobra in ob istem času poceni Prepričajte se sami o lem, pa zahtevajte v najbližji trgovini Mirim kuhinjsko čokolado, ker je MIRIM KRALJICA ČOKOLADE llecept za »Mirim« renrk.e 25dkg surovega masla. 25 dkg moke, 3 jajca, 0 dkg sladkorju in 2 žlici mrzlega mleka zgneti v testo, katerega nato razdeli v dva dela. Enemu delu primešaj še 3 dkg kuhinjske čokolade »Mirim nakar oblikuj iz belega in črnoga dela lenke ši-blce, iz katerih sestavi nato majhne obročke, katere pomaži z beljakom in peči v pečici. Ljubljana o binkoštih Ljubljana, 21. maja. Kljub najrazuovrstnejSim prireditvam zu binkoštno dni je bilo vendarle ležišče ljubljanskega življenja ob teh dveh praznikh osredotočeno na birmo v ljubljanski stolnici 2537 je bilo srečnih birmaneev in birinank, ki so deloma v nedeljo dojioldiic in pojiol-duo ler v ponedeljek dojioldne prejeli zakrament sv. birme iz rok našega vladike. Najrazličnejših starosti so bili ti birmanci in birmarike. rc! najmlajših, ki so komaj pogledali v šolo, pa skoro do gospodičen in gospodkov. Kriza se pozna tudi v žepih bo trekov in bolne, zakaj vsako lefo so število avtomobilov in kočij manjša, in čedalje bolj prevladujejo taki, ki se peš napotijo v cerkev. Birma se je izvršila v najlepšem redu. V nedeljo zvečer jc Ljubljano presenetilo hudo neurje, ki se je pričelo takoj po 9 in končalo že pred 11. Vlila se je silna lilolia, med katero je grmelo in treskalo kakor v najhujšem jKilelju. Poleg požara, ki ga je zanetila, strela na Viču, o katerem poročamo lia drugem mestu, .ie strela to pol poiskala tudi ljubljanski tramvaj. Treščila je v dolenjski tramvaj pri mitnici na Dolenjski ccsti. Ljudje v tramvaju so užili precej strahu, hujšega pa ni bilo. Radi tre-skanja je bil ludi dvakrat približno pn četrt nre prekinjen električni tok. Samoumor bosanskega brezposelnega delavca. Danes dopoldne med 11 in 12 so bili poklicni reševalci klicani na Kodeljevo v barako št. 7. kjer so na podstrešju našli obešenega 32 letnega samskega brezposelnega, delavca Zuro Josipa, doma iz Košute, občina Tri lj, okraj Sirij v Bosni. Toda Zuro je bil že mrtev. Motociklistična nesreča. Včeraj ob 1 so bili ljubljanski reševalci poklicani v Hlebce na Gorenjskem, kjer sc je malo pred poldnem prijietila prccej huda motociklistična nesreča. Na motornem kolesu s prikolico, s katerim so se peljali 25 letna Albina Kos, trgovska sotrudnica pri tvrdkl Strojanšek in dva gospoda, je eksplodirala pnevmatika. Motocikel se je zaradi lega s jirikolioo prevrnil, pri čemer .ie Kosova utrpela resnejše poškodbe. Trna zlomljeno nogo in ključnico. Reševalci so jn z avtomobilom nrepeljali v ljubljansko bolnišnico. Prva žrtev Drave Maribor, 21. maja. Kopalna sezona sc je lelos pričela v Dravi nenavadno zgodaj. Že v aprilu so obrobljale nu-rastlo in mrzlo reko vrste drznih kopalcev, ki so se spuščali v valove ne meneč se zn nevarnost. Včeraj okrog tričetrt na II sta se kopala v KBfer-jeveni dravskem kopališču uradnik tovarne Doc-tor in drug Zezulka Krili in 23 letni pekovski jm>-močnik pri tvrdk i Harlinger Alfred (ieiser. Po kopanju sla sedla v sandollno ter se odpeljala |>o reki navzgor |>riili Mariborskemu otoku. Par slo metrov nižje otoka stu zaveslnln k bregu ter se izmučena ustavila. Nekaj časa sta se solnčila na bregu, nalo pa je skočil Gelser v vodo. Komaj pa je bil kake -I metre od brega, se je jel potapljati. Zezulka mu jc priskočil nn pomoč, potaji-Ijajoči pa se jc z vso silo oprijel reševalca. Komaj se je posrečilo Zezulki rešiti se iz smrtnega objema ler jo zopet zaplaval za Gciscrjeni, ki ga je reka odnašala. Prodno ga je pn zopet dosegel, jo Gelser izginil pod gladino Ic rse ni več pojavil na površju. Ves obupan ga je potem tovariš iskal s čolnom ob reki nizdol, p:i je bilo vse zaman. Drava jn terjala svojo prvo žrtev — nade polno mlado življenje. Mariborski drobiž Maribor, 21. maja. Birmske slovesnosti v stolnici. V nedeljo jt jioclelil prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič v stolnici zakrament sv. birme 1180 birniančkom. Letos je bilo birmaneev znatno manj kakor lani, ko je bilo birinanih 120<) otrok. Slovesnosti so pri nesle v mestno življenje svoje tipično vrvenje in živahnost, ki sc jc stopnjevala zlasti v okolic' stolnice. Prosveta v Košakih. Katol. izobraževalno društvo v Košakih je imelo danes dopoldne v |iro-storili »Danice« v Mladinskem domu v Cvetlični svoj redni letni občni zbor, na katerem so jioro-čali društveni funkcionarji, med njimi tajnik g pa ter Rupert Suhač in predsednik Anton Zorko. Poročila so pokazala živahno delo v preteklem letu. ki se jc očitovalo na vseh poljih katoliške prosvete. Mrtvaški zvon. V Kettejevi 3 jc umrla zaseb-nica gospa lulijana Berce, stara 63 let. V Košakih jc umrl g. Karel Pirch, posestnik v Tomšičevi 12. Naj jx)čivata v miru. V Studencih jc gorelo. Po eni ponoči jc izbruhnil v Studcncih pri Mariboru požar na gos|vo-darskem poslopju |iosestnika Senekoviča v Ulici Ob obre/ju. Ogenj jc iijkpolil gospodarsko poslopje; v plamenih je poginilo več živine. Dve kravi so morali čisto osmojeni takoj zaklali, zadušile so se tri svinje in več glav jierutnine. Škode jc 70.000 Din. Gasili so po/arniki iz Studencev, iz Maribora, Pobrc/ja, iz železniške delavnice in Radvanja. Otrok pod vagonom. Na Teznu stoje na lirih stari tovorni vagoni, ki jih odpravljajo v delavnico na popravilo. S temi vagoni so sc včeraj igrali olToci. Kopica oirok jc porivala vagone sem in tja po tirih, pri tem pa se je zgodila huda nesreča. Mali 10 letni Ivan Visočnik, sin načelnika razvanjske požarne hrambe, jc zdrsnil na tiru ler padel tako nesrečno, da mu je ostala noga na tiru ter prišla pod kolo vagona. Kolo mu je levo nogo v gle/nju čisto zdrobilo, tako da mu je v bolnišnici, kamor so ga pripeljali, ne bodo mogli rešiti. Kakšen pn si zopet, Janezek? S kom si sc pretepal?' »S Pavličevim Peterčkom.« Kaj? S tako dobro vzgojenim dečkom? Sramuj se, da niti tako dobrega otroka ne pustiš na miru, ko ima vendar tako prijazen in mil obraz.« Nič več, mamica.« Stara gospa beraču: ".Ali vas m sram prosili za denar?« Berač: >Sedel sem šest mesecev, ker sem ga vzel, ne da bi prosil zauj.t ■ . V.-MPJ."?- • ,'spt s«M . J"'- sSŽ Reka. Grda gonja iašisilčnih hierarLvv proti tržaškemu šholu Najvažnejši dogodek v zgodovini italijanskega režima v Julijski Benečiji je strašna gonja, ki so jo začeli fašistični >hierarhi proti tržaškemu škofu dr. Alojziju F o g a r j u. Kakor strela z jasnega neba je izšel ta mesec v oficielnem buletinu tržaške fašistične stranke vehenienten članek proti škofu, ki so ga ponatisnili ostali tržaški in drugi italijanski listi Julijske Benečije, nakar je sledil skoro vsak dan nov napad na škofa Fogarja. Prvi članek je bil pisan tako in se je tikal take afere, da se je iz nai gavanj jasno razvidelo, da hočejo fašisti škofa osebno umazati, kar se jim pa ni posrečilo. 1 ržaški škof je preveč znan po svoji osebni integriteti, nesebičnosti in radodaniosli, da bi mogli ljudje, ki vedo, da škof ničesar nima, ker vse razdaja revežem in za druge človekoljubne namene, verjeti takim grdim obrekovanjem. Verniki so se tudi za škofa odločno postavili, kar je prisililo tržaški fašjo, tla je moral na dan s pravo barvo. Kot odgovor na obrambo škofa od strani vernikov je Piccolo« prišel s čisto drugimi stvarmi, s katerimi je pokazal, kateri razlogi prav za prav vodijo fašislo, da so vrgli blato na dr. Fogarja. Neki italijanski seminarist tržaške škofije, ki -iudira v goriški bogoslovnici, je izdal fašistom, kaj je škol januarja meseca tega leta, ko je obit .al svoje bogoslovce v Gorici, zbranim bogoslov-ceni z ozirom ua njihov bodoči poklic povedal. Zagrnil je smrtni greh — tako izvemo iz »Piccola« — da jim je priporočil, naj se učijo slovenskega, oziroma hrvaisktga jezika in naj bodo napram svojim bodočim vernikom slovanske narodnosti pravični. To je razkačilo ves primorski fašistični tabor, ki gonje zoper škofa dr. Fogarja gotovo ni začel brez predhodne vednosli najvišjih hierarliov — tako bi vsaj mi rekli Da je tukaj na vsak način po sr; di nek sistematičen načrt, dokazuje tudi lo, ua se je po dogovorjenem intervalu tej tržaški gonji pridružil ves italijan*'*5 fašistični tisk z Mus-solinijevim >l'opolo d'Ualia< na čelu. Odkrito povedo "fašistični listi, kaj je njihov namen: da se mora škof dr. Fogar iz Trsta odstraniti, ker da se v obmejni pokrajini, ki jo Italija čuva kakor pun-čico očesa, ne sme trpeti škof, »ki protežira Slovane in preganja Italijane«! Dr. Fogar je kakor znano Italijan po rojstvu in kulturi ter čuvstvovanju. Ze to popolnoma izključuje, da bi mogel pameten človek verjeti fašističnim glavarjem, ki tlačijo ubogi primorski vi-lajct, da i ržaški škof Italijane preganja in Slovane protežira. Kako bi kaj takega sploh bilo mogoče v fašistični Italiji, ki jo vlada vsegamogočni absolutni duce! Škof Fogar je pač resnično katoliški hierarh in pravi pastir sv. Cerkve, ki v vršenju svoje izveličevaine misije ne pozna razlike med narodi. Jc pa dr. Fogar tako zelo italijanski patriot, da je kljub svoji pravicoljubnosti kot katoliški škof preje protežiral Italijane nego Slovane, kar dokazuje cela dolga vrsta primerov v tržaški škofiji, kjer se po njegovi konivenci ni uvajala italijanska pridiga, italijanske molitve in italijanski verouk samo v mnoge fare, ki so slovenske ali hrvatske po pretežni večini, ampak celo v mnogih krajih, kjer so vsi verniki od prvega do zadnjega slovanski. Točna statistika bi pokazala, da pride za poreško škofijo takoj tržaška, kar se tiče ita-lijaniziranja slovanskih fara. To pač zato, ker tudi dr. Fogar ne more zatajiti svojega italijanskega srca. čeprav se mu mora resnici na ljubo priznati, da si je prizadeval biti svojim slovanskim vernikom pravičen v tistih mejah, v katerih je to kolikor toliko v Italiji cerkvenemu knezu še mogoče in čisto striktno zahtevano po morali in Cerkvi, in da je branil naše duhovnike, če so bili po krivici napadeni, kakor mu je to velevala njegova škofovska dolžnost in katoliška morala, ne da bi t tem Italijanom prizadel najmanjše krivice. Zalo si grde kampanje proti njemu ni mogoče razlagati drugače, kakor da režiim, ki je sklenil s sv. stolico konkordat, kakor on pravi, v pravem katoliškem duhu, od katoliških škofov v Julijski Benečiji naravnost zahteva, da morajo materni jezik v cerkvenem udejstvovanju ljudstva naravnost zatirati In svojo škofovsko oblast postaviti v službo raz-narodenja, kar čisto gotovo ni v katoliškem in eoruvenem duhu, niti v intencijah sv. stolice, ki tako izrabljanje vere v nacionalne politične namene strogo obsoja. Ce se predstavnik Cerkve, če hoče res biti to, kar je in kar Cerkev od njega zahteva, ne ukloni vsem diktatom in željam pa kapricam fašističnih potentatov, mora iti — to je politična maksima fašističnega režima, ki smatra Cerkev za svojo deklo. Na ta način so fašisti spravili v grob pokojnega nadškofa Sedeja, na enak način hočejo sedaj onemogočili škofa dr. Fogarja, ki je Italijan in gotovo tako dober državljan svoje narodne države, kakor primorski fašistični hierar-hi, ako ni še bolj. Sploh odkriva vsa ta gonja zelo temne strani režima fašističnih despotov v Primorju. Kako zelo morajo biti pod tem režimom zmešani vsi moralni pojmi, vidimo iz tega, da ni mogel škof svojim teologom držati ekshorte, ki se pač ne tiče nobenega drugega kakor škofa iu teologov, ne da bi nesli to takoj na nos fašističnim hierarhom, brez dvoma seveda v deloma nalašč, deloma pa radi nacionalno prenapete domišljije liapačeni obliki. Kako je moral škof biti v tem svojem govoru korekten, se razvidi celo iz besedila, ki ga objavlja »Piccolo«, kateri je gotovo vse storil, da je samo po sebi denuncijatorično izkrivljeni govor še bolj izpačil ali podčrlal in niansiral. Zakaj celo v tej spakovini ni najti ničesar, kar bi škofa količkaj kot škofa kompromitiralo, ampak mu je narobe samo v čast. Da se naj tržaški italijanski semina-risli učijo jezika svojih 225.000 slovanskih vernikov, to zahteva naturno pravo in Cerkev sama. In če je dejal, kakor trdijo fašistični listi, da se morajo vmisliti v dušo svojih bodočih slovanskih vernikov in razumeti njihov položaj, zato da bodo lažje izpolnjevali svoje dušnopastirske dolžnosti in se ljudstvu priljubili, so to pač nauki, vredni katoliškega škofa, ki skrbi za svoje ovčice. In če je škof po natančni preiskavi odslovil iz goriškega bogoslovja tržaškega teologa Knafeljca-Muratorija, ki je sam priznal, kakor piše »Piccolo«, da je šel svojega škofa denuncirat tajništvu fašistične stranke ali »1'iccolu«, je sloril lo, kar bi bil storil v enakem primeru vsak katoliški škof. Sploh fašistični listi sami ne puščajo nobenega dvoma o tem, da je kampanja proti l^ogarju v zvezi z vsemi dogodki zadnjega časa, ki dokazujejo, da je fašistični režim sklenil napraviti mater-nemu jeziku prebivalstva v cerkvah Julijske Benečije konec, naj velja kar hoče. Napad nn dr. Fogarja jim je bil namreč priložnost, da obenem napadajo vse domače svečeništvo slovanske narodnosti sploh pa tudi duhovnike italijanske narodnosti, ki niso raznim primorskih fašističnim veličinam po volji. Tem ljudem pač niso na poti samo svečeniki, ki pastirujejo ljudstvu v njegovem jeziku, kakor to zahteva naravno pravo, načelo Cerkve in dvatisočletna praksa, ampak smatrajo za oviro svoji samovolji vsakega duhovnika, ki mu je prvo Cerkev, ne pa kaprice in ambicije tega ali onega fašističnega mogotca. Zato hočejo sedaj tudi abdi-kacijo škofa, ki že 10 let vlada tržaško škofijo, ker pač nimajo čistih namenov in bi radi, da bi bili ludi škofje slepo orodje njihove politike, ne pa služitelji katoliške Cerkve in svetega Očeta. Sedaj si pač ni težko predstavljati,, koliko tehtajo tisti argumenti, s katerimi misli režim, kakor nam izdaja »Popolo dTtalia«, utemeljiti svojo zahtevo po odstranitvi škofa dr. Fogarja, češ, da se je pregrešil proti členu 20 konkordata, ki zahteva od italijanskih škofov prisego, da ne bodo podvzeli ničesar, kar bi moglo prinesti škodo italijanski državi in jo ogrožati. Zato ker je zapodil klorika, ki je smatral za svojo najvažnejšo kleriško dolžnost, da je šel svojega škofa denunciratl IUTZ ugledna ema I. peč. Tuvsrna Ljubljana Vil. Zli duh v deželi Zaroka gospodične Zoihe Mirko Petrič, šef ugledne tvrdke S. Petriča nasledniki, pletenine na debelo, sedi v svoji pisarni. Pred njim leži pravkar došla jutranja pošta. Čisto na vrhu je nekaj ekspresnih pisem. Mirka pa, kakor se zdi, pošta ne zanima posebno, igra se z brisačo in se čudi muhi, ki prav sedaj ponije po Kvropi na zemljevidu, kateri visi na nasprotni steni. S hodnika se zaslišijo hitri koraki. TrenoLk zatem trkanje na vrata. Petrič se zgane, vzame gornje ekspresno pismo v roke in zakliče: ». a-prej!« V pisarno slopi ves razburjen osebni referent Majer, ki je pri tvrdki ostarel in zalo uživa posebno svobodo. »Dobro jutro, gospod ravnatelj!« je zasopihal Majer. »... jutro, dragi Majer!« odvrne šef. »Kaj je tako važnega, saj vidite, da pravkar odpiram pošto.« »Ojirostite, gospod ravnatelj, da vas motim — to je zalo, ker — jaz mislim — hočem namreč sporočiti, da gospodična Mokričeva danes spet ni prišla v pisarno, ko je vendar treba tipkati važno poročilo za Belgrad.« »Dobro, gospod Majer, stvar je že v redu — gospodična Mokričeva se je pri meni opravičita, da sploh ne bo več prišla v pisarno. Ona se je na svoj godovni dan zaročila in se bo kmalu tudi poročila.« »Oh, glej, glej — mala Zofka! Poročila se bo torej! Veste, gospod ravnatelj, njen mož pač ne bo ž njo posebno srečen. Niti čaja ne zna skuhati.« »No, no, zdi se mi, da nekoliko pretiravate, čaj zna pač vsak otrok skuhati.« »Če vam pa jaz povem, gospod ravnatelj — odkar je odšla gospodična Mušičeva, mi za malico vedno kuha čaj gospodična Zofka in od tega časa ima čaj tako čuden okus. Nekoč sem opazoval kako ga kuha. Ne boste verjeli! Ona ne vrže čaja v vrelo vodo — ne, ona ga kuha skupaj z vodo.« »Tako, tako — torej ona golovo tudi nima drugih vrlin.« »Vrline, pravite, gospod ravnatelj? Ne vem, kakšne. Neredna je in koketna. Vsak drugi dan pravi slučajno: »Oh, spet se mi je od vezal čevelj!« Potem postavi nogo na stol in si zavezuje čevelj. In pa, koliko ima opraviti z ogledaleeni, pa s če-salnikom — barv ima pa toliko, da še akademičn; slikar ne toliko...« »Ali to je .. .< »Ali ne, gospod ravnatelj, to je res strašno? Jaz ne bi hotel gospodične Mokričeve, pa če bi mi jo kdo tudi podaril. Sicer pa — to so moje izkušnje — pri mladih dekletih, ki se tako pu-drajo, mora biti človek oprezen. Ali sploh veste, gospod ravnatelj, kdo je ta osel, ki se je ž njim Zofka zaročila?« »Seveda vem — go-s-spod Majer, to sem slučajno — jaz!« — Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, ivori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. Pod tem naslovom piše »Koroški Slovenec« Oblast je prepovedala v minulem tednu nastop zbora »Ljubljanski Zvon« in naših pevcev. Med tem, ko velikovška okrajna oblast za prepoved ne navaja vzrokov in beljaška kot vzrok omenja »napete razmere v Avstriji«, utemelji cclovško okrajno glavarstvo prepoved sledeče: »Pri sedanjem notranjepolitičnem položaju se jc bati, da bi se javne prireditve, ki ne služijo »der vnterlundisehen Idee« zlorabljale v politične demonstracije in ogrožale varnost ljudi in imetja. Ker se prireditev ne vrši v duliu te ideje, se jo prepove«. — Prepoved je vzel osrednji prosvetni odbor na znanje in jc v tozadevnem prizivu navedel, dn odločno zavrača podtikavanje iredentističnega znnčaja tcvrstnih prireditev. S petjem slovenskih pesmi v našem delu dežele ne bi bil dan obenem niti najmanjši povod zn motnjo miru, nasprotno bi zamogle take prireditve vplivati kvečjemu pomirjujoče celo na one, ki bi se prireditve ne udeležili. Ob intervenciji je g. noslancu dr. Petku deželni glavar tudi izjavil, da bi po prepovedi povzročena poostritev odnosov Avstrije do Jugoslavije nikakor ne bila zaželjena. Vemo še, da g. varnostni nadzornik prepovedi nikakor ni odredil iz lastnega nagiba. Po vsem tem jc jnsno, da jc imel nn prepovedi in sledeči napetosti interes nekdo drugi, ki stoji za vsem v ozadju in ga hočemo v naslednjem imenovati z imenom. V nemških listih že dalje čas sem zasledujemo dosledno obujanje spominov na razne dogodke obrambnih bojev. Vemo nadalje, da so okrajna glavarstva dala občinam o priliki ljudskega štetja nalog, naj se za števne komisarje izbere izključno »domovini zveste« osebe. Znano je nadalje, da se enako postopa v naših občinah pri imenovanju občinskih komisarjev. Iz najnovejše dobe nam še j»oročajo, da se namerava nastopati še proti našim pevskim zborom kot oblasti neprijavljenim društvom, četudi so bili pevski zbori slej ko prej le odseki naših izobraževalnih društev. In tedaj še ta prepoved koncertov! Kdo ima dnnes interes, dn se razdor v deželi jKvostruje nnprej? — Kdo ima nadalje interes, da se položaj slovenske manjšine nn Koroškem slabi in dn se množijo slučnji, ki bi se jih dalo zagovarjati kot izredne ukrepe v izrednih razmerah sicer drugod, nikdar pn nc med miroljubnim našim ljudstvom v slovenskem delu dežele? — Komu je končno nn tem, da se zbog poslabšanega položaja naše manjšine ustvarja v sosedni državi Avstriji sovražno javno mnenje? Vprašanja, na katero hočemo odgovoriti sami: Slab državnik bi bil kancler dr. Doll-fuss. ki bi odrejal in opravičeval ukrepe proti lastnim dosedanjim izjavam in prepričanju in ki bi zavestno odbijal drugororlno manjšino v državi, v kateri naj bi bil položaj manjšin »vzoren« in posnemanja vreden! — Slab deželni glavar bi bil general v p. Hiilgertli, ki bi želel med narodoma v deželi nov razdor in novo nesporazumi jen je, ker bi ti koraki bili v obraz njegovi svečani izjavi o priliki zadnjega dežolnozborskega zasedanja! — Očitno in javno obdolžimo dnnes ponovno novega rovnr-jenja v deželi in zlobnega ribarjenin v kalnem kroge okoli nemško-nncionalnega Helmnfbnnda ter obsojamo njihovo nizkotno, proti rodu in miru v deželi in držnvi naperjeno nočeninnie. S takim delom, gospodje, ne delate nikake usluge nemškemu narodu v državi in še manj državi in deželi sami I Kako bo izpadel končni obrnoun te organizacije z vlado in sodbo, koliko je organizacija dejansko donrinesla k ureditvi razmer v deželi, prepnšonmo mirnodtišno sledečemu razvoju. Vemo le to, dn izigrava omenjena orgnni-zaeiin temnih in ozkosrčnili ciljev dnnes svojo zadnjo karto in da zna v dogledni dobi zaigrati na Ko- znpočeto igro s slovensko manjšino roškem. Opozarjamo zato naše rojake, nnj sc nikakor nc pustijo begati po vznemirjnjočih slučajih in naj ohranijo svojo žc tolikokrat dokazano ravnodušnost še naprej! Na trdnih temeljih je narodno življenje in zato bomo odločno kljubovali viharjem in neprilikam dneva še v bodoče. V tem smislu, rojaki, vam veljaj še naš binkoštni pozdrav!« Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles. tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA" F. Batjel, Ljubljana, Karlovska e.4 Najnižje oenet — Cenik franko. V globoki žalosti naznanjamo fužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod Josip Kostanjevec vadniški učitelj v p. in pisatelj danes po dolgotrajni bolezni v 71. letu starosti, previden s tolažili svete vere mirno umrl. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 22. t. m. ob 15.30 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Svela maša zadušnica se bo brala 23. maja ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Magdalene. Maribor, 20. maja 1934 Žalujoče rodbine: Kostanjevec, dr. Trstenjak in Valentič. KLUB KNJIŽEVNIKOV V MARIBORU sporoča slovenski javnosti, da je na binkoštno nedeljo zjutraj v 71. letu starosti dovršil pot življenja in snovanja njegov član Josip Kostanjevec slovenski pisatelj in vadniški učitelj v pok. Pogreb zemeljskih ostankov moža. ki je dal našemu slovstvu veliko število črtic, novel in povesti, bo danes, v torek, dne 22. maja ob 15.30 iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Maribor, dne 21. maja 1934. OBČINA LOKA PRI ZIDANEM MOSTU JAVLJA TUŽNO VEST, DA JE NENADOMA UMRL NJEN OBČINSKI PREDSTOJNIK, GOSPOD OVAC PETER ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE V. STOPNJE POGREB SE BO VRŠIL DNE 22. MAJA 1934 OB 10. DOPOLDNE V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU. OHRANIMO MU ČASTEN SPOMIN. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU, DNE 20. MAJA 1934.