Stev. 16. V Ljubljani, petek SO. januarja 1939. Lelo IV Poštnina plačana v gotovini Kaj bodo prinesli italifansko-jugosfovanski razgovori v Belfu: Jugoslavija bo v italijansko-francoskem sporu nevtralna - Podpis pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko Rim, 20. jan. m. Vse italijansko časopisje še nadalje obrača največjo pozornost obisku zunanjega ministra Ciana v Jugoslaviji. O razgovorili, ki jih je imel z dr. Stojadinovičem in jih bo še imel, objavlja vodilni italijanski časnikar Virginio Gayda v »Giornale d’Italia« včeraj uvodnik, v katerem med drugim poudarja, da med Jugoslavijo in Italijo ni potrebno ničesar več razčiščevati. Prijateljska pogodba iz leta 1937 izključuje vojno med Italijo in Jugoslavijo. Glede razgovorov, ki jih imata dr. Stojadinovič in grof Ciano, Gayda poudarja, da bosta oba državnika proučila evropski položaj in njegov razvoj v bodočnosti ter bosta s svojimi razgovori okrepila že do sedaj prisrčne odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Prijateljsko razmerje med obema državama je takšno, da zdaj v Belgradu ne bo podpisan noben poseben sporazum ali protokol, pač pa se bosta oba državnika razgovarjala o vzpostavitvi čim tesnejših odnošajev. Državnika bosta v prvi vrsti govorila o poostritvi od- nošajev med Italijo in Francijo, dalje o španskem vprašanju, o vprašanju Sredozemskega morja, ki Jugoslavijo kot jadransko državo neposredno zanima, dalje o zadnjih razgovorih angleških in italijanskih državnikov v Rimu, o komunizmu, o sovjetski politiki, o razvoju italijanske politike, kakor tudi o osišču Rim—Berlin ter o vprašanjih podonavske in balkanske Evrope. V italijansko-francoskem sporu bo Jugoslavija ostala nevtralna. Jugoslavija ve, da politika Italije, ki temelji na pravičnosti, ni napadalna. Prav tako bo Jugoslavija ■ ostala nevtralna tudi glede španskega vprašanja. Jugoslavija je nedavno poslala svojega zastopnika v Burgos. V Sredozemlju Jugoslavija sodeluje z Italijo za obnovo nekdanjega stanja. Glede Sovjetske Rusije je Jugoslavija jasno povedala svoje stališče in, čeprav ni pristopila h protikomunističnemu paktu, ni nakdar hotela imeti nobenih zvez s Sovjetsko Rusijo. Toda kljub temu je Jugoslavija občutila potrebo, da mora zavzeti stajišče do nekaterih vprašanj, ne da bi pri tem porušila vse mostove s Francijo, Malo zvezo in Balkanskim sporazumom. Jugoslavija je pristopila k širokemu ustroju sporazumov v Podonavju in na Balkanu. Jugoslovanska opozicija — piše Gayda — često poudarja, da je Jugoslavija izdala svojo politiko. Toda to ni res. Jugoslavija samo brani svoje državne koristi. Belgraj-ski sporazumi niso samo razjasnili položaja na Jadranu, temveč so tudi izhodišče za splošno raz-čiščenje položaja. Po zatrjevanju italijanskega časnikarja Gavde bo v najkrajšem času podpisana med Jugoslavijo in Madžarsko pogodba, ki bo jamčila za sedanje meje ter bo tudi dala gotove pravice madžarski manjšini na jugoslovanskem ozemlju. Na Belju se bodo vodila pogajanja tudi za zboljšanje odnošajev s Poljsko. Od Rusije do Rena in od Severnega morja do Jadranskega morja se gradi močna granitna stavba za varnost miru v Evropi. Zdaj se polaga kamen za kamnom. Uradno poročilo o napredovanju Francove vojske Salamnca, 20. januarja, o. Vrhovna poveljstvo nacionalistične vojske poroča: Naše čete z uspehom prodirajo v pokrajino okoli Barcelone. Napredovale 60 kljub mačnemu sovražnikovemu odporu za 15 km v rdeče ozemlje. Na severnem delu bojišča smo zavzeli kraje Tarroja, San Marti della Morana, Caserio, Peman, Torresta, Mas de Moni-stol, Caserio de Gras, La Torestas, Tudela, Clot de Grallor Ostafancs Premanasa in El Castillo. Na srednjem bojišču pa so naše čete zavzele mesto Cumil, ki je 15 km oddaljeno od današnje jutranje odhodne točke. Nadalje 60 na tem delu bojišča zasedli prehod La Guardia Pelosa, Segur, Agulla, Grosa, San Martin, Malgrat, Castelnou de Onuja Iglesia Vieja de Santa Maria in hrib Sansebasttan. Na južnem delu bojišča so zavzele naše čete De Salomo, La Nau, La Rierra, Col, De Camp. Mas, Belbos, hrib La Mola Arino, Junosa in Torrendebarra. Zajeli smo 1485 rdečih vojakov ter ogromno vojnega materiala. Na bojišču sa zapustili rdeči na stotine mrtvih. Na andalaškem bojišču smo sovražnika po srditem boju prisilili na umik in je pustil za 6abo nad 300 mrtvih. Med ogromno količina vojnega materiala smo zajeli tudi' eno popolno telefonsko centralo in več oklopmih avtov. Letalstvo pa neprestano napada rdeče pastojanke in zbirališča rdečega vojaštva. Za dosego trajnega miru na svetu bi bila najzane-eljivejee sredstvo svetovna gospodarska konferenca, je povedal bivSi belgijski ministrski predsednik van Zeeland, ki je ^zadnje leto veliko potoval po svetu in preučeval gospodarske razmere v posameznih državah. Francove zmage v Španiji ne more nihče pripisovati tuji pomoči, saj razpolaga Franco z armado nad milijon Špancev, pišejo italijanski listi. I Kozaki se pripravljalo Praga, 20. januarja, o. Ukrajinsko gibanje v tujini, ki jc zadnje čase nekam zaspalo, je te dni začelo z novo živahno delavnostjo, ki je najbolj razvidna iz potovanj in posvetovanj, ki jih imajo ukrajinski voditelji v raznih evropskih prestolnicah. Tako je včeraj zjutraj dopotoval v Berlin general Peter Popov, ataman donskih kozakov. Njegovo potovanje ima namen pripraviti nemške voditelje do tega, da bi izdatneje podprji kozaško protikomunistično gibanje in njihova prizadevanja za ustanovitev neodvisne ukrujinske države. Pred odhodom iz Prage je general Popov imel dolg razgovor s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Chwalkov-skim in z generalom Omeljanovič-Pav-lenkoin, voditeljem bivših ukrajinskih bojevnikov. S tem je dosegel popolen sporazum glede bodočega delovanja za svobodo Ukrajine in za neodvisnost Kozakov. General Popov bo v Berlinu obiskal vse tamošnje ukrajinske voditelje in z njimi izdelal obsežen program za bodoče delovanje Ukrajincev v tujini. Njegov obisk v Berlinu je izredno važen zaradi treh zunanjepolitičnih dogodkov. Jutri dospe v Berlin češkoslovaški zunanji minister dr. Chvvnlkovski, M bo z nemškimi državniki uredil vsa vprašanja, katera se nanašajo na obe državi. Razgovarjnl se bo pri tej priliki tudi o ukrajinskem vprašanju in o organizaciji Karpatske Ukrajine v okviru češkoslovaške republike. Drugo dejstvo, ki je za Ukrajince važno, je potovanje nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Varšavo prihodnji teden. Pri tem obisku bo važen del razgovorov veljal ukrajinskemu vprašanju. 30. januarja pa bo imel Hitler velik govor na seji nemškega državnega zbora. V njem bo nedvomno omenil tudi Ukrajino ter nemške želje glede nje. Vsa ta dejstva dajejo potovanja kozaškega voditelja v Berlin izredno pomembnost. Navdušen sprejem grofu Cianu v Belju Obilni včerajšnji in današjl lovi Beli Manastir, 20. januarja. Italijanski zun. minister grof Ciano se je včeraj ob devetih dopoldne pripeljal v Beli Manastir. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je pripeljal na železniško postajo pred prihodom posebnega vlaka grofa Ciana. Že zdavnaj pred njegovim prihodom se je zbrala tam velikanska množica ljudi. Ko je privozil posebni vlak z ministrom grofom Cianom, je godba zaigrala italijansko himno. Grof Ciano je stopil iz vagona v lovski obleki in se zelo prisrčno pozdravil s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. Dr. Stojadinovič in grof Ciano sta zelo dobre volje obhodila častne čete mladine JRZ in Jugorasa. Ko sta korakala mimo častne čete, sta bila grof Ciano iu dr. M. Stojadinovič predmet burnih ovacij. V imenu prebivalstva je grofa Ciana pozdravil poslanec Andrič, ki je v krajšem govoru poudarjal pomen podpisa italijansko-jugoslovanskega dogovora in prijateljstva med obema državama. Za nagovor se je grof Ciano zahvalil v kratkih besedah in dejal med drugim: Zelo srečen sem, da sem doživel tako lep sprejem in videl toliko simpatij. To mi je novo znamenje, da bom v prijateljski in močni Jugoslaviji zelo prijetno prebil teh nekaj dni. Prosim vas, da tudi pri tej priložnosti sprej- mete pozdrave, ki jih pošilja fašistovski italijanski narod plemenitemu jugoslovanskemu ljudstvu. Včeraj je italijanski zunanji minister grof Ciano v spremstvu predsednika jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviča bil na državnem posestvu Belje trikrat na lovu. Lov je potekel v prijetnem razpoloženju. V prvih dveh partijah, pri katerih je sodelovalo okoli 30 lovcev in )00 gonjačev, je bilo ustreljenih nekaj sto zajcev. tretji lov je bil prirejen v gozdu Bušilica. Tudi tu je bilo število divjačine znatno. Na povratku iz gozda na posestvu Belje je imel ■gT»I Ciano s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem v zasebnem vozu politični razgovor, ki je trajal 90 minut. Sinoči je predsednik vlade dr. Stojadinovič priredil svojemu visokemu gostu večerjo, katere se je udeležila tudi spremstvo obeh državnikov. Množice ljudstva so pred dvorcem priredile navdušene manifestacije in izvajale razne plese, ki jih je italijanski zunanji minister z zanimanjem gledal. Današnji lov se fe začel ob pol 11 z običajno lovsko molitvijo, nakar so se lovci odpeljali v obširne gazdove državnega veleposestva- Trgovska pogajanja med Poljsko in Sovjeti v Moskvi Moskva, 20. jan. o. Včeraj popoldne je do- sanje o plačevanju in o največjih ugodnostih. Po spelo sem poljsko trgovinsko odposlanstvo pod vodstvom ravnatelja Lyszovskega. Odposlanstvo se bo z zastopniki sovjetskega trgovinskega ministrstva posvetovalo o popolnem uveljavljanju obnovljene sovjetsko-poljske trgovske pogodbe. Od sporazuma, ki bo pri tej priliki sklenjen, si obetajo povečanje medsebojne trgovine za 140 do 160 milijonov, zlotih letno. Uredili bodo vpra- uveljavljenju novega sporazuma bo poljska industrija izvažala v sovjetsko Rusijo Se enkrat toliko kovinskih in tekstilnih izdelkov, kakor pa jih je do zdaj. Iz Sovjetske Rusije pa bodo Poljaki v povečani meri dobivali železno rudo, surovine za kemično industrijo ter bombaž. V Moskvi ta pogajanja razlagajo kot prvo znamenje za morebitno politično zbližanje med obema državama. Spor med katalonskimi in sovjetskimi vojaškimi voditelji zaradi vojskovanja s strupenimi plini Perpignan, 20. januarja, o. Po poročilih, ki prihajajo čez katalonsko mejo, je treba sklepati, da je razdor med rdečimi voditelji v Barceloni vedno večji, Čimbolj se Francove čete bližajo katalonski prestolnici. Ne gre samo za spor med osrednjo špansko vlado in med katalonsko avtonomno vlado, ki hoče prestolnico obvarovati razdejanja, marveč tudi med katalonskimi in sovjetskimi vojaškimi voditelji. Medtem ko katalonski poveljniki zagovarjajo misel, da je treba Barcelono in okolico varovati uničenja, zahtevajo sovjetski vojaški svetovalci, da je treba uporabiti vsa sredstva za obrambo, brez ozira na prebivalstvo in na koristi Katalonije. Sovjetski častniki zahtevajo, da morajo rdeče čete začeti z brezobzirno uporabo strupenih plinov. Katalonski krogi tej zahtevi nasprotujejo, ker bi začetek plinske vojne silno slabo odmeval v svetovni javnosti in preprečil vsako mednarodno posredovanje v korist Kataloncev, brez ozira na to, da bi bilo v primeru vojskovanja s plini barcelonsko prebivalstvo samo izpostavljeno najhujšim nevurnostim, ker prestolnica nima skoraj nikakih plinskih zavetišč. V Barcelono dero z vseh strani množice beguncev, ki se umikajo pred napredovanjem nacionalistične vojske. Zaradi pritiska beguncev je morala vlada seči po zalogah živeža, katere je pripravila za skrajno silo, ki bi nastopila z obleganjem mesta. Ker propaganda nacionalističnega radia silovito vpliva na zbegano prebivalstvo, je vlada včeraj odredila zaplembo vseh radijskih sprejemnikov v Barceloni. Oddaja aparatov je zapovedana pod smrtno kaznijo. Reuter poroča, da je snoči bilo izdano vladno poročilo, v katerem vlada priznava, da so nacionalistične čete napredovale na katalonskem bojišču vzlie močnemu odporu republikancev. Nacionalisti so imeli velike izgube. Njihovi napadi so bili posebno močni na sektorju Belver—Segur—Argenzola—Santa Colona in Ro-dona. Republikanske čete na estremadurskera bojišču so potem poročilu odbile vse napade nacionalistov. Napovedi o obisku Hitlerjevih zaupnikov v Angliji London, 20. jan. o. Na zadnji seji angleške vlade, na kateri je predsednik Chamberlain poročal o razgovorih v Rimu, so se ministri raz-govarjali tudi o razmerju med Anglijo in Nemčijo. To razmerje se'ni nič spremenilo od napadov nemškega časopisja na Anglijo ob znanih prolijudovskih ukrepih v Nemčiji. Nemški tisk £, sdgj Ajgjjjo. ne napada več. Zadnje dni so an- gleški listi celo prinesli vesti o skorajšnjem obisku Hitlerjevega zaupnika stotnika Wiede-manna v Londonu. VViedemann naj bi po teh poročilih prinesel angleški vladi Hitlerjeve predloge glede kolonij in glede omejitve oboroževanja. Govore celo, da bi za Wiedemannoin utegnil obiskali London tudi maršal Goring, ki bi pri tem obisku uredil vsa važnejša politična in gospo- j Vesti 20. januarja Predsednik slovaške avtonomne vlade dr. Tiso je včeraj odstopil, da omogoči predsedniku slovaške zbornice predlagati novo vlado, kakor to določa ustavni zakon. Nova slovaška vlada bo po sporazumu s predsednikom republike dr. Hachom imenovana danes. Madžarski zunanji minister grof Csaky se je včeraj opoldne vrnil v Budimpešto in dejal, da prihaja iz Berlina z najboljšimi vtisi, (la so razgovori v Berlinu potekali prisrčno in da je v Berlinu naletel na prijateljsko razumevanje za vsa vprašanja, ki se tičejo JNemcije in Madžarske. Angleška delavska stranka je na svojem izrednem obenem zboru sprejela resolucijo, naj vlada takoj preneha z nevmešavanjem v špansko vojno in dovoli pošiljati orožje in vojaško pomoč v Barcelono. To zahtevo so poslali vladi. Neznani teroristi so poskušali izvesti atentat na sina angleškega ministrskega predsednika, 1’ranka Chamberlaina, ki je pred nekaj dnevi bival na Irskem v mestu Traeleejn. V hotelu so položili peklenski stroj, ki je v eksplodiral, a ni naredil posebne škode. Voditelj angleške opozicije, major Atlee, je včeraj poslal drugo pismo predsedniku vlade z zahtevo, naj dovoli vlada vso pomoč za barcelonsko Španijo. Novi minister za Karpatsko Ukrajino, general Prhalo, je včeraj odpotoval iz Bratislave v Hust navzlic demonstracijam, ki jih Ukra-jinci prirejajo proti njegovemu imenovanju. * i7•narj1 so divjali te dni na severnem Atlantskem morju. Zaradi njih je na pri-mer italijanski parnik »Vulcania« priplul v Newyork z 12 urno zamudo. Med vožn jo sta bila dva potnika hudo ranjena zaradi viharja. Poljsko bo ▼ kratkem obiskal ne samo nemški zunanji minister Ribbentrop, marveč tudi lovice g’ ki bo Priše* na lov v BiJa- Mehikanski kmetje pošiljajo vladi protestne ,z.?.iavK® proti načrtu, da bi v Mehiki naselili vec tisoč članov mednarodnih španskih brigad, katerim so domače države ^ vzele državljanstvo. Češkoslovaška osrednja vlada zavrača vesti o tem, da bi nameravala uvesti namesto dosedanje krone nov denar »sokol«, ki bi bil osemkrat manj vreden kakor krona. Francoski zunanji minister Bonnet ba imel svoj veliki zunanjepolitični govor pred zbornico danes. Verjetno je, da bo po govoru prišlo do glasovanja o zaupnici in 6icer na vprašanju, ali naj vlada vzdržuje politika nevmešavanja ali pa naj odpre mejo proti Španiji in pošlje v Barcelono vojaško in drugo pomoč. Vlada tej zahtevi odločno nasprotuje. Japonsko letalstvo je zadnje dni začelo s hudimi napadi na kraje, kjer leže lounghajske želez-n!ce ln cestah, ki drže proti ozemlju sovjetske Rusije. S tem hočejo Japonci prepre-čiti dovoz orožja iz Sovjetije. Predsednik Združenih držav Roosevelt je prosil zbornico, naj vlada podaljša pooblastila za v. y™rževanje sedanje vrednosti dolarja. Kitajski zastopnik pri Zvezi narodov je na prigovarjanje Angležev moral umakniti spomenico, v kateri je zahteval mednarodno pomoč za svojo državo in nastop proti Japoncem. Francosko atlantsko brodovje je včeraj odplulo iz Bresta proti Casablanci v Maroku, kjer se bodo začeli veliki manevri. Vsem judovskim lekarnarjem, zobarjem in živino-zdravnikom bo od 31. januarja dalje prepovedano poslovanje po vsej Nemčiji. Prodajati bado smeli zdravila od tedaj samo Judom, dreti zobe samo njim in zdraviti samo judovsko živino. Edini uspeh sedanjega zasedanja Sveta ZN bo re- solucija proti bombardiranju civilnega prebi-valstva._ Resolucijo izdeluje poseben odbor. Nad padanjem rojstev v Franciji se mačno raz-burja angleški tisk, ki pravi, da bo Francija leta 1980. imela vsega sedem milijonov prebivalcev, če bo šlo z rojstvi tako nazaj kakor gre danes. Angleži pravijo, da tak zaveznik za Anglijo ne pomeni dosti. Združene države so začele delati utrjena pomorsko oporišče na otočju Guamu, ki leži vzhodno od Filipinov in je skrajna ameriška postojanka v Tihem morju in je oddaljeno 2500 kilometrov od Japonske. Japonci so zaradi tega zelo ogorčeni. Predsednik osrednje španske vlade Negrin se je včeraj poslavljal od 300 mednarodnih prostovoljcev, katerim je v govoru dejal, da se bodo Tdeci vojaki branili da zadnjega. Pol milijona ljudi je bolnih za gripo v Budimpešti. Angleška vlada je včeraj priredila slovesno kosilo na čast češkoslovaškemu gospodarskemu odposlanstvu v Londonu. Kosila se je udeležil _ tudi trgovinski minister John Siman. Obisk češkoslovaškega zun. ministra dr. Chvalkov-6kega v Berlinu naj služi nemškemu namenu urediti Podonavje tako, da bo spet začelo igrati svojo naravno vlogo v evropskem gospodarskem življenju, piše nemški tisk v zvezi z jutrišnjim prihodom dr. Chvalkovskega v Berlin. Ameriški letalski strokovnjak in rekorder, polkovnik Lindbergh je včeraj priletel iz Berlina v Pariz. darska vprašanja, ki -so odprta med obema državama. Na seji angleške vlade so ugotovili, da dajejo razgovori v Rimu Angliji upanje za nove razgovore z Nemčijo, ki bi jih bil predsednik vlade pripravljen začeti že v kratkem. Predno bo angleška vlada storila kak tak korak, pa se mora urediti vprašanje o izseljevanju nemških Judov, glede katerega teko adaj pogajanja v Berlinu. Pogajanja vodita predsednik amerikanskega in predsednik angleškega begunskega odbora z guvernerjem angleške državne banke dr. Schachtoui. Severni meji preti velika brezposelnost Maribor, 19. januarja. Po Hovetn letu je nastopil v mariborskem industrijskem okolišu vznemirljiv pojav, ki ne obeta nič dobrega. Številne tovarne so namreč začele omejevati obrat ter odpuščati delavstvo. Posledica pa je val brezposelnosti, ki se je začel ob severni meji nevarno širiti. Pozna se to predvsem na Borzi dela v Mariboru, ki jo zadnje čase množice brezposelnih delavcev naravnost oblegajo. Prvi so pritisnili sezonski delavci, ki so se vrnili is Nemčije, doma pa niso našli več posla. Takih je na območju mariborske Borze dela okrog •r>00. Potem je prišlo slabo vreme ter so zastala dela na stavbah. Stavbinci so se znašli brez zaslužka ter so pomnožili vrste brezposelnih. To bi pa še ne bilo hudo, ker je brezposelnost poljskih in stavbinskih delavcev v zimskem času pač vsakoleten pojav. Nevarno pa se množijo vrste brezposelnih sedaj, ko omejujejo tovarne obratovanje. Prva je biia tvornica lepenke na Sladkem vrhu ob Muri, ki je odpustila 50 delavcev. Obrat je skrčila tudi Splošna stavbena družba na Teznem, ki je začasno odpustila 100 delavcev, ostali pa delajo samo 6 ur. Nevarnost ustavitve obrata grozi tudi Stiegerjevi tovarni olja v Slovenski Bistrici. Mariborske železniške delavnice, ki so največje tovarniško podjetje ter zaposlujejo blizu 2000 ljudi, so uvedle celo vrsto »praznikov« zaradi štednje. Ti prazniki se pri tolikem številu delavstva močno poznajo. Posebno hudo pa je prizadeta Dravska dolina. Lesna industrija odpušča žagarje in pomožne delavce. V pohorskih granito-lomih zaposleno delavstvo, ki je preživljalo poleti in v jeseni 'radi ponesrečenega štrajka težko krizo, je st a j brez vsakega zaslužka, ker so granitolomi ustavili obrat Tako vidimo, da se nahaja^ severna meja v hudi krizi, ki je tem nevarnejša, ker se vsak tak pojav izrablia od narodnih nasprotnikov. Na stotine delavstva odpuščajo Celje, 19. januarja. Te dni je odpustil F. Woschna^g in sin v Šoštanju 100 delavcev. Tako je zgubilo prepotreben kruh veliko število družin, ki so popolnoma odvisne od zaslužka svojih očetov. Tovarna Woschnagg je odpustila delavce baje zato, ker je zgubila vsa naročila na Hrvaškem. Zadevo spravljajo tudi na politično polje. Prav tako je odpustil A. E. Ehrlich, Čezlak pri Ločah, 34 delavcev, uslužbenih v kamnolomu, ker je zmanjkalo dela. V Nazarjih pri Mozirju je lesna trgovina Marijingrad odpustila 50 delavcev, Jugotanin v Sevnici pa 42. Tako je brez kruha sedaj v zimskem času zopet večje število delavstva. Nujno potrebno je, da se bi takoj razpisala kaka občinska ali sploh javna dela, kjer bi delavci dobili zaslužek. Wosch-nagg v Šoštanju je sicer obljubil delavstvu, da ga bo zopet kmalu sprejel v službo. Malenkosti... Po dolgem času, to je po dveh mesecih je .»Jutro« spet enkrat spregovorilo svojo običajno politično besedo. V njej ee je celo z imenom oddolžilo našemu listu. Ker je zadnje čase zelo kazalo, da eo 'Jutru* po 11. decembru vsi politični nagoni umrli, ne smemo tega predspomladanske-ga, da ne rečemo prodapriIškega pojava pustiti neopaženega. »Jutro« in njegovi so dobili prvo kapljo poguma po umetno omogočeni zmagi svojih juristov na ljubljanskem vseučilišču. Mi smo o tem dogodku poročali, kakor se nam pač zdi z ozirom na njegovo pomembnost vredno. >Jutruc ni všeč, da ne delimo njegove radosti o predaprilskem vstajenju njegovega taborčka. Čemu nekil 11. december je itak za zmeraj pokazal, kako je pri nas kljub večini v tem ali onem društvecu. Pri vsem veselju še vedno velja pregovor, da ena sama lastovka ne noai pomladi. Niti ena sama. če tudi debela raca, kakor »Jutro< ve iz dni okoli 11. decembra, ko «o race v jatah letele iz njegovih trdnjav. Ker pa je nas častiti sobrat pri tej priliki spet omenil nas in celo s pravim imenom, mu tega poklona ne smemo ostati dolžni. Zato ga moramo povprašati, kako je kaj s pravdami, ki smo jih z uma in besede svitlim mečem vojskovali z njim pred dvema in enim mesecem. Z javnostjo vred še vedno čakamo, kdaj bo »Jutro* odgovorilo točno in po svoji časnikarski dolžnosti o sežiganju Ivana Cankarja, o krivcih za to sežiganje. Čakamo odgovora na ugotovitve o »Jutrovem« prvodecembrskem članku, kjer pravi, da pomeni slovemsko ime žalostno zablodo, čakamo odgovora in tožbe na to, da smo njegovega direktorja dr. Kramerja obdolžili denunciranja. Čakamo debate o raznih vprašanjih glede duhovne in politične svobode, radi bi izvedeli, kakšne posledice so decembrske volitve imele na kulturno politiko ?Ju-trovega« tabora, itd. Zanimiva bi bila tudi odkrita beseda o tem, kako so v »Jutrovem« taboru nastopili proti piscu »Prešerna« dr. Kidriču, ker ni volil dr. Kramerja, kako je bilo iz istega razloga z intervjujom o novi knjigi prof. dr. Mesesnela itd., itd. Torej ima »Jutro« prilike, da se razpiše o stvarnih vprašanjih, namesto da se izgublja v opoju nestvarnega veselja ter se poskuša celo delati nekakega zagovornika univerze, ko je vendar bilo lani tako jasno dokazano, kako so politični veljaki njegovega tabora v senatu nastopali za slovensko vseučilišče in za druge kulturne ustanove. Vremensko poročilo Uradno poročilo Tujsko - prometne zveze iz Ljubljane in Maribora, JZSZ in SPD od danes: Kranjska gora: 2, delno obl., 25 cm snega južen. Rateče-Planica: 2. delno obl., 26 cm snega, juž. Planica-Slatna: 1, delno obl., 36 cm snega, južen. Planica-Tamar: 2, deluo obl., 25 cm snega, južen. PeS-Petelin jek: 2, delno oblačno, 30 cm snega, juž. Pokljuka: 2, delno oblačno, 25 cm snega, južen. Komna: 2, oblačno, 50 cm snega, južen. (»orjnše: 3, ohlačno, 20 cm snega, južen. Menina planina: 2, delno oblačno, 50 cm snega. Izpred obrtnega sodišča Ob kateri dnevni uri poteče odpovedni rok Vinko, ki je bil zaposlen v podjetju za inštalacijo vodovodov in centralnih kurjav, je iztoževal odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo in je v tožbi trdil, da ga je podjetje v soboto dne 3. septembra odpustilo brez odpovedi. Po pričevanju polirja pa se je izkazalo, da je podjetnik v petek dne 19. avgusta okrog pol 10 Vinku odpovedal službo za 14 dni, da pa je Vinko še ves ta dan in še naslednjega dne, t. j. v soboto delal do pol 11 in da je bil šele ob tem času odpuščen. Sodišče je smatralo, da je odpovedni rok potekel v petek ob pol 10; ker podjetnik ob tem času ni odpustil Vinka, marveč ga dalje zaposljeval, je s tem nastalo novo službeno razmerje, katero se je moglo le z novo odpovedjo razrešiti. Na podlagi tega je bil podjetnik obsojen. Druga instanca pa Vinku ni priznala odškodnine. Ni pritrditi naziranju prve sodbe, da bi bil odpovedni rok potekel v petek ravno ob pol 10 dopoldne, temveč je v smislu veljavnosti splošnih pravnih načel smatrati, da je ta Tok potekel v petek dne 2, septembra šele po končanem dnevnem delu, torej ob 18. Zato se ne more smatrati, da bi bilo že zaradi tega, ker je podjetnik pustil Vinkota delati še t petek ves dan, med njima službeno razmerje obnovljeno. Napadena sodba 6icer ugotavlja, da je Vinko delal tudi še v soboto dne 3. septembra; toda Vinko je pri prizivni razpravi sam navajal, da je v soboto dne 3. septembra okrog pol 11 prišel polir na stavbo in ko je zagledal Vinka, mu je takoj ukazal, da naj delo zapusti, ko je vendar prejšnjega dne odpovedni rok potekel. Na podlagi tega je edino možno ugotoviti, da je Vinko prišel ta dan docela samolastno in proti volji toženca na delo in se zato ne more smatrati, da bi bilo službeno razmerje med strankama obnovljeno. Vinkotu tedaj ne pristoja odškodnina za nadaljnjih 14 dni. K podražitvi mfeka Prejeli smo sledeči dopis iz občinstva: Dovedite še meni nekoliko prostora v vašem cenjenem listu, na dopis v »Slovenskem domu« pod naslovom »Še enkrat o mleku«. Dopisnik zagovarja podražitev. Kljub temu pa ostanejo neizpodbitna tale dejstva: Prizadeti smo s to podražitvijo le denarno najšibkejši sloji, n. pr. delavci in drž. nižji uslužbenci ter upokojenci. Dopisnik je mnenja, da 6o kmetje največji reveži; to pač ne bo držalo. Kmetu je država odpisala dolgove na polovico. Kdo pa nam kaj odpiše? Tudi mi imamo dolgove; komaj rinemo naprej z našimi malimi dohodki. Komaj čakamo, da 6e nas bo nova izvoljena skupščina spomnila in zboljšala naš obupni položaj. Našim kmetom v ljubljanski okolici pa se ni treba prav nič bogve kako pritoževati. Vse svoje proizvode nam prav lepo prodajajo za drag denar. Hotel sem pribiti, da naj vsaj toliko ča6a počakajo s podražitvijo mleka, dokler se nam, večjim revežem naš obupen položaj ne izboljša. Ljubljana od včerai do danes Človek je kar vesel, kadar ga zdaj, ko bi morali imeti najtršo zimo, mrzlo in sneženo, pot zanese mimo stojnic s cvetjem. Ta čas prav gotovo že dolga leta na ljubljanskem trgu ni bilo toliko cvetja kakor ga je letos. Same drobne rožice, ki se doma razcvetajo v vodi in vesele človeka. Nežne so in ljubke. Največ je teloha, ki se še ni bil docela razcvetel. Nabiralci so ga lepo obdali z mladim mahom in ga povezali v šopke. Kar rahla napoved bližnje pomladi se zdi to cvetje človeku, ki se ustavi tam pri stojnicah. Pa mačice vseh vrst so tudi tam, s svojimi sivimi, žametastimi kožuščki vabijo ljudi, naj si jih poneso na domove, da bodo imeli malo več prijaznosti v hiši. Tale januar je močno podoben marcu, le da ima manj dežja. Mlačen je, skoraj gorak. V sobah ni treba kuriti, pri odprtem oknu že skoraj lahko delaš zadnje dni. Nebo je oblačno,, pa mirno. Popoldanski sprehajalci tu pa tam že zagledajo zgodnjega živo rumenega metulja, ki se lovi in opleta nad močvar* no, še pusto, neprebujeno zemljo. Vse kaže, da bo letošn ja zima ena naj milejših v zadn jem času. Tudi če bi se zdaj vreme kaj spremenilo, nas ne bo zadelo. Dan je zdaj mnogo daljši, kar kmalu bomo v februarju, takrat pa ima sonce že veliko moč. Nekaj mraza bomo prav gotovo še dobili in tudi snega. Dolgo pa se ne eden ne drugi ne bosta mogla več držati. Osemnafst prevozov so imeli V zadnjih štiri in dvajsetih urah so reševalci vozili osemnajstkrat. Tudi o-nudila tudi Turčija, ki jih hoče organizirati v f a-ngradu. Grki smatrajo, da so oni stavili predlog pred Turki m zato reklamirajo letošnje igre zase. flrtwey Allen: 177 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Spet so se vsi ozrli na starčka, ki mu je glava še vedno ležala na mramornati plošči. >Koliko časa jo že, odkar sta umrla njegova otroka,« je vprašal Vincenc. »2e več kot deset lete, je odvrnil duhovnik, kot bi se nekoliko obotavljal. »Moj Bog! In toliko časa je tn kanonik dobival od tega starčka njegovo napitnino za maše? Kaj misliš ti o tem, Toni?« je kričal Vincenc. »Koliko«, je vprašal Antonio, >je treba, da bi bila Euphemia rešena iz vic?« »Približno dvajset soldov bi zdaj puč zadostovalo, mislim.« »Mislite? Ali naj grem mar jaz k vašemu škofu?« »Ne, ne, se čisto zanesem.« >In mu boste povedali to, predno odpotujem?« Pritrdil je, kakor bi se nekaj pomišljal. Antonio je stopil k Raspantiju ter ga v njegovem stolu vzravnal. Nato jo vzel uro in jo vtaknil starčku spet v žep ter mu vrgel plašč čez rame. »Vi se norčujete, gospod«, je stopal starček, »saj so vam nisem zlagal tam na pokopališču. Saj so to res moji otroci.« :>Brat«, je vzkliknil Antonio in poljubil umazano, razorano lice. »He, krčmar!« je kričal Vincenc. »Računi« »Pojdiva, Vincenc, ta naju bo še prekmalu našel«, je zaklical Antonio in še ves prevzet planil skozi vrata. Ko ata bila že na vozu, jo pridrvel krčmar ves zaskrbljen in na vso moč mahal s predpasnikom v eni in računom v drugi roki. Poravnala sta mu račun. Antonio jo krčmarja zadržal in mu v pojoči toskanščini nekaj dopovedoval. Denar je tekel iz roko v roko. »Si, si, si, si, si. Odzdaj naprej prostor za mojo lastno mizo. In posteljo. Skotaki gospod iz Livorna bo gledal na to, le recite mu. Brez skrbi... Da, to je bil brez dvoma tisti duhovnik. Kanoniki Smešno, tega so vendar lani Francozi obesili. Da ste napačnega zasačili, mislite? O, ne, ta je bil pravi. Glej, tu prihaja oni drugi, ki se vara jo izmuznil... Skozi vrata je pridrvel duhovnik, ves rdeč od razburjenja. »Pročl« je zavpil nad krčmarjem. »Ti jih lepo pustiš, da se odpeljejo, jaz pa...« K*r afrgtoii je, ko & zaglgflftl fcJSSftfiiftU« Nekaj beračev se je nabralo ob vozu. »Tu je vaših pet in dvajset soldov«, je dejal Antonio in jih stresel duhovniku v roko. »Pet še posebej«, je godrnjal, »za morebitne sitnosti na Fegelfeuerjevem preddvorju.« »Signore, signore, dovolite, da se vam zahvalim«, je stokal stari Raspanti in hitel k vozu. »Moja otroka sta v raju. Mislil sem si...« Berlina se je prerinila skozi gručo beračev okoli duhovnika, ki je ves preplašen krilil z rokami visoko po zraku. »Mar bi radi še cerkev okradli? Vi, lopovi, vi umazani potepuhi!« Več niso slišali. Ko se je Vincenc ozrl, je videl, kako je poskušal starec s sajastim obrazom dohiteti voz. Antoniev plašč je vlekel za seboj, s svojim pokvečenini klobukom pa je neprestano mahal. Pogledal je Antonia in smejo se ponagajal. »Si mu pečatnik mi-stra Bonnyfeathra tudi podaril?« -»Ne, lega sem obdržal«, je odvrnil Antonio. Vzel ga je iz žepa in si ogledoval stari grb na njem. »Pa le nisi bil tako zelo natreskan, kakor sem se bal, da bos«, je godrnjal Vincenc. »Dragi moj, nikoli več ti no bom ponudil mladega vina.« CM GORO V senčnati, a soparni marmornati dvorani ob Via Emilia je predaval profesor Monofueli iz Padue v monotoni latinščini kakim desetim dijakom o neizčrpljivi vedi državljanskega prava. To uro je bil prav za prav namenil za to, da poda definicijo pojmov »fas« in »ius«, toda navdušenja zanjo ni bilo. Za ljudi, ki bi se bili radi posvetili praktčnemu pravu, ta definicija prav za prav ni bilo neobhodno potrebna. Zgodovinsko pa, to že, je bil ta »fas« neobhodno potreben. Hovel ga je pa onega Aristida Pujola, ki je spet zamudil, še enkrat razložiti. Fantje so gotovo spet kje pokušali novo vino. Vse to je seveda lepo in dobro, toda tale »fas« je končno le važnejši. Nestrpno je zacepetal za katedrom in obrnil peščeno uro. Rdeči pesek se je začel vsipati nazaj. »Signore Pujol — signore!« Mladenič je vstal »Oho! Pazite, signore! Nameravam za vas nekaj ponoviti. Vi sle prav za prav onstran Alp doma, ne, moj mladi prijatelj?!« »Francoz sem, ekscelenca«, je ponovno odvrnil Pujol. »Toliko važnejše za vas, da vsega časa, kolikor boste v Italiji, ne prespite. Kolikokrat naletimo na definicijo pojma ,fas’ na dvajsetih ploščah, moj prijatelj Iz Galije?« »Mislim, da enkrat —«, je zagodrnjal Pujol. »Mislite? No — imato prav. Ponovite paragraf — zakon sam.« £ujol jajjpjpri*. — iznati moram, Pujol, da to ni nič slabega za barbara. Toda izgovarjava je strašna. Poslušajte, pravilnik se glasi: »Patronus, si clienti fraudetn facit, sacer esto!« Profesor se je kar ustrašil svojega votlega glasu. V Padovi je navadno predaval v obokani dvorani. Tu ni bilo nobenega odmeva nobenega v srce segajočega učinka... Le zaspani dijaki so zdehali vanj. Ves razočaran in užaljen je še enkrat obrnil svojo peščeno uro. V nekaj trenutkih je pesek spet iztekel. Navdušeno priznanje je napolnil odvorano. Edino, odkar je bil prišel v Piso. On se je prav za prav boril za Philippiko proti Aristidi toda — V tem trenutku je zahreščalo kolesje. In to hraščanje je prihajalo vedno bliže in vse glave so se namah obrnile proč od njega. Razkošna, izredno lepa kočija je drsela navzgor. Pravkar je nekdo skozi njeno okno odprl streho. Dva navidez zelo bogata gospoda sta sedela v vozu. Prvi visok in vitek, zagorelega obraza, iz katerega je gledalo dvoje temnih oči. Drugi je bil pravo nasprotje prvemu ves rožnat, plavolasec. Človek bi dobil vtis, da je ta gospod precej debelušen tn zadovoljen, širok zlat prstan in bogat telovnik sta naravnost bodla v oči. V ostrem teku so bližali konji. Kočija?, ie kar nekani preveč vihtel svoj bič. Vsa vprega je bila sama na sebi nekaj taktf veselega, nekaj tako brezskrbnega, da jo je profesor Monoluelli nehote z ne prav preveč izbranimi besedami poslal k vragu. Kot kak poveljnik je zahteval v predavalnici mir in nozornost za svoj »fas«... 1 To priliko pa je porabil mladi Aristide Pujol, zalučal knjige po stopnicah ter zdrvel iz dvorane v trenutku, ko je kočija pravkar drdrala mimo. Tekel je nekaj korakov ob njej — »kot kakšen berač«, Je s studom dejal profesor — skočil na stopnico kočije in nagovoril Antonia. Ta se je nagnil naprej, da bi ga laže razumel. »Vi se peljete v Pariz, ne, signore? Slišal sem vas, ko ste danes zjutraj to rekli.« Njegove oči so kar žarele od razburjenja. »Da, mar naj vzamemo vašo pismo s seboj?« »Ne, signore, ampak —« »Kaj neki?« »Vzemite mene s seboj!« »Glej ga, glej A mi prav za prav niniar.io prosto. »Bom pa sedel na kozlu. Znam voziti. Vse bom storil za vas, kar hočete. Sluga bom vam in onemu drugemu gospodu. Vzemite me s seboj! Saj bom še strohnel v tej Pisi. Moram proč, za vsako ceno!« »Proč?« se Je lačudjl Aotouio. Fa#t je prikimal in aol*e ao mu stopile x oči« *" ■ Od tu in tam Verifikacijski odbor Narodne skupščine pod predsedstvom Stevana Čiriča je že na svoji prvi seji predvčerajšnjim odobril poslanske mandate iz upravnega področja Belgrada, Pančeva in Zemuna, iz dravske, savske, drinske in primorske banovine razen enega mandata iz savske banovi* ne, proti kateremu je bila vložena pritožba. Verifikacijski odbor je poveril proučitev vsebine te pritožbe poslancema Vekoslavu Miletiču in Gjuri Draškoviču. Vseh pritožb proti volitvam je bilo vloženih za 67 okrajev. Verjetno je, da bo verifikacijski odbor svoje delo hitro končal, da 6e bo mogla skupščina zbrati na zasedanje že pred koncem tega meseca. Konferenca vseh jugoslovanskih katoliških škofov bo v nedeljo 22. januarja v Zagrebu. Predsedoval bo zagrebški nadškof dr. Stepinac Kakor poroča zagrebško časopisje, 6e bodo škofje največ bavili z vprašanjem prestopanja judov v katoliško vero. To gibanje med judi se je pomnožilo zlasti v zadnjem času, ko sq skoraj v vseh državah začeli jude ali preganjati ali pa jim onemogočati svobodno udeležbo v javnem in gospodarskem življenju. Nekateri jugoslovanski škofje so glede tega že dali svoji duhovščini potrebna navodila, kako je treba ravnati z judom, ki 6e priglasi za vstop v katoliško vero. Prvi je izdal taka navodila belgrajski nadškof dr. Ujčič, kateremu morajo župniki prošnje judov za vstop poslati na vpogled in opraviti krst šele po njegovi odobritvi. Kajti Cerkev hoče preprečiti prestopanje judov v katoliško vera zgolj iz politično špekulantskih nagibov. Guvernerji narodnih bank držav balkanskega sporazuma so na svojem sestanku v Belgradu sklenili, da bodo vse banke solidarno delovale za ojačitev svojih valut in za normaliziranje valutnih in trgovinskih stikov. V prvi vrsti bodo skušale olajšati med 6eboj plačilne in trgovinske odnose. Gradbena delavnost v Belgradu je bila lani zelo živahna. Vsega 6ta bili na novo postavljeni 502 zgradbi, ki 6ta veljali dobrih 218 milijonov dinarjev. Novih stanovanj je bilo tako 1947 V primeru s predlanskim letom kažejo te številke na velik napredek in veliko večjo gradbeno delavnost. Dve nevesti je r enem samem meseca pre-menjal odvetniški uradnik Raško Bančov iz Jaša Tomiča v Bački. Prva je bila neka Liza Djerdjov, mlada 18 letna Bolgarka, ki je imela 6voja hišo in nekaj posestva. Zmenil se je z njo za poroko in jo nekega dne odpeljal ® seboj. Po štirinajstih dneh pa se je skesal in se vrnil k njenim staršem. Ti so zahtevali od njega, da se takoj oženi. Komaj je dal svojo obljubo, pa je srečal svojo nekdanjo nevesto Terezijo. Takoj se je z njo domenil za poroko in kakor prvič tudi z njo pobegnil. Čez nekaj dni se je 6pet vrnil in prosil njene starše za oproščenje. Tako 6e je znašel med dvema stoloma. Njegovi 6tarši so mu Terezijo odsvetovali in želeli, da se oženi z Lizo. Bančov pa za to ni hotel slišati. Slednjič je salamonsko rešil zadevo: obema prevaranima nevestama je izjavil, da ne bo nobene vzel za ženo. Zaradi tega sta ga šli obedve tožit sodišču zaradi prevare. Zakrknjenega morilca Lazarja Kovačeviča, bivšega kavarnarja, so prijeli pred dnevi v Indjiji. Kovačevič je 17 let živel s priležnico Darinko Petričevo in imel z njo pet otrok. Na novega leta dan pa je svojo priležnico zaklal. Takoj je za njim izginila vsaka sled. Belgrajska policija ga je zasledovala povsod, a Kovačevič se je ta čas varno skrival pri svojem bratu v Indjiji. Dolgo pa le ni mogel ostati prikrit. Zasledovali so ga orožniki, toda preden so ga prijeli, je izpil iz male stekle-ničice neko tekočino. Vsi so bili prepričani, da je izpil kak strup in so ga zato prepeljali v bolnišnico. Tam so pa rekli, da je izpil vodo in le simuliral zastrupljenje, ker bi bil rajši ostal v bolnišnici, kakor pa odšel ležat na trde prične. Pri zaslišanju ni kazal obžalovanja in kesanja za svoj zločin, temveč je obtoževal pokojno ženo z grehi, ki jih je bil v resnici sam zagrešil. Dvajset kmetov, ki so premlatili tatinske cigane v bližini vasi Velika Gorica, sedi pred zagrebškim sodiščem. Na spomlad lanskega leta je bilo v vasi pokradenih mngogo kokoši. Ker tatov niso prijeli, so kmetje takoj osumili cigane, ki so si pred vasjo postavili šotore. Zbralo se je dvajset kmetov, se oborožili z vsem, kar je bilo pri roki, in napadli cigane. Pretepali so V6e vprek, mlado in staro, moške in ženske in iz njih hoteli izsiliti priznanje, da 60 tatovi, Cigani so bili tako tepeni, da je eden ranjencev pozneje na poškodbah umrl. Povrh pa 60 jim kmetje raztrgali še šotore in razsekali vse vozove, njihovo blago pa razmetali. Pred sodiščem pa pravijo kmetje, da niso krivi. 0 tem, kdo uživa večje zaupanje pri ljudeh, sta stavila kmet Milanovič in trgovec Mihajlovič iz Svilajnca v Srbiji. Obadva sta sedela v gostilni in se širokoustila o svojem velikem premoženju ter ugledu. Ker je bilo gostom tega hvalisanja že preveč, je eden stopil pred njiju in jima predlagal, naj stavita za tisoč dinarjev, kdo bo dobil v 24 urah več posojila. Naslednjega dne ob določeni uri so se spet zbrali. Pokazalo pa se je, da je zmagal kmet. Prinesel je bil kar 200 jurjev, medtem ko jih trgovec ni imel niti polovico toliko. Stavo je izgubil, kajti rečeno je bilo, da dobi slavo tisti, ki bo prinesel več denarja, pa naj ga dobi kjerkoli in kakorkoli. Pristaše verske sekte nazaroncev je obsodilo somborsko sodišče na denarno kazen samo zato, ker so prestopili v novo vero, ki je pa naši zakoni ne trpe. Ta kriva vera uči med drugim, da njeni pristaši ne smejo nikdar prijeti za orožje, ki prinaša ljudem pogin ali pa povzroča krvo prelitje. 17 obtožencev so orožniki prijeli na nekem tajnem sestanku, kjer so se učili nove vere. Obtoženci so pred sodiščem dejali, da se ne čutijo krive, ker da so služili samo svoji vesti in svojega bogu. Kljub temu pa bo moral vsakdo plačati po 180 dinarjev denarne kazni. Na srečen način se bo bržkone končala nesrečna ljubezen mlade belgrajske fotografske pomočnice Irene Gereni in mladega bogataša Štefana Wiedla, zaradi katere se je Irena zastrupila z limunalom. Komaj 20 letni Štefan se je preko ušes zaljubil v lepo mlado dekle, ki je zaradi svoje lepote doživelo že nešteto poklonov od strani mladih kavalirjev. Prvo težjo preizkušnjo je tej mladi ljubezni pripravila fantova mati, ki ni hotela čuti, v Mariboru Spiritisti so verska sekta. Bistvo te sekte Je, da po svojem voditelju mediju kličejo duhove nazaj z onega sveta in jih odrešujejo s svojimi molitvami. Na Slovenskem so spiritalni molilci v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, po predmestjih in tudi ponekod na deželi. Povedati so vedeli nekateri, da je veliko spiritovalcev v Okolici Zidanega mosta. Pri 6ejah, k? jih imenujejo pobožnost ali sveto opravilo, s čudnimi molitvami kličejo duhove raj-mh. Duh pride v medija in po njem govori, kakor verujejo spiritisti, in pripoveduje svojo usodo na onem svetu. Značilno je, da večkrat pride v medija duh kakega papeža ali škofa in vsak je v peklu. Zdi se, da so ti prihodi cerkvenih dostojanstvenikov z onega sveta narejeni, dobro pripravljeni in z določnim namenom. Ko vprašajo duha kakega duhovnika, ko pride v medija, zakaj trpi, odgovori skoraj vsak: ker sem zastonj opravljal daritev svete maše in za denar molil. To je najstrašnejši greh. Nekateri mediji imajo širok krog »vernikov« in v teh s takimi izjavami duhov ubijajo zaupanje v duhovništvo in sploh v cerkev, v nadomestilo jim pa dajejo neko čustveno vero v meglene prikazni duhov. Zanimivo je tudi, kako življenjske zahteve stavi ta »spiritistlčna vera« na človeka. V spolnem oziru pušča polno svobodo. V medija prihajajo tudi božji poslanci — Janez Krstnik, ev. Gabriel, sv. Anton... in še drugi vodniki spiritovalni — fn jih vprašujejo glede grehov: katere Bog na onem svetu najhujše kaznuje? Vedno je odgovor isti: molitev za denar. Ljubezen ni greh. Zakon so si izmislili ljudje. Ko tak spiritističen krog že nekaj časa traja, se »verniki« sploh ne hodijo več spovedovat v cerkev, spoveduje jih kar »božji poslanec« po mediju in nekateri zadobe živo vero, da jih Mati božja sama hodi ponoči obhajat. Živci jim tako odpovedo, da jih ni mogoče prepričati, da si to samo izmišljajo. Pri vsem tem vidimo, da so navadno ljudje, ki zaidejo v spiritistično sekto, žrtve. Upoštevati moramo, da mnogokrat premamijo prikazni celo zelo pobožne duše, ki so pa nagnjene v svoji pobožnosti preveč k čustvenosti. V ozadju vsega tega se zdi, da vodi to spi riti stično igro nekdo, ki ima s tem svoje namene. Pomisliti je treba, da vsi nasprotniki vere pač najprej želijo, da se zmanjša zaupanje ljudi v duhovnike in cerkev. Saj govore: nismo proti Bogu, samo proti duhovnikom in proti Cerkvi, ki' ljudi zavajajo K vsemu temu je treba dodati, da je bilo spiritalno mo-lilstvo zelo razširjeno v Rusiji pred revolucijo. V nedeljo bo v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6, prireditev Petan-čiceve igre »Spiritisti«, v kateri jo pokazana ta kriva vera in pa kam vodi taka vera. Igrala bo Igralska družina iz Koprivnice. Prireditev bo ob o popoldne. Pred prireditvijo bo kratko predavanje o spiritualnih molilcih. Kdor hoče spoznati to moderno zablodo, naj se v nedeljo udeleži te predstave. Igra ima štiri dejanja. V drugem dejanju je prikazana točna spiritistifna seja in prihajajo duhovi. Prireditev bo za marsikoga razodetje, ki spiritizma ee ne pozna, pa je veliko o njem slišal. Krstna predstava te drame bo pa v soboto 21. januarja ob pol 8 zvečer v Spurejevi dvorani v Studencih. izvoščeka v prsi. Šumandl je omahnil, pa je kljub rani splezal še na svoj voz, potegnil odejo s konja ter ga pognal. Komaj pa je konj pretekel nekaj deset metrov, že je voznik klecnil skupaj. Nož ga je zadel naravnost v srce in izvošček se je prevrnil s kozla nazaj v kočijo, tako, da mu je glava počivala zadaj na sedežu, noge pa 60 ostale na kozlu. Zvesti fijakerski konjič pa je mimo kljusal naprej po cesti ter je peljal proti Mariboru svojega mrtvega gospodarja, Na Frankopanski cesti v Mariboru je postalo nekemu pasantu sumljivo, da leži fijaker tako nepremično v vozu ter je opozoril službujočega stražnika. Ta je odhitel za vozom ter je pred kavarno Orient konja ustavil. Ko je stopil k izvoščku, je videl, da je ves krvav in že mrtev. Zaradi tega uboja je prišel Topolčnik danes pred sodnike na mariborskem okrožnem sodišču. Svoje dejanje priznava, pravi pa, da ga je izvršil v silni jezi, ker mu je Šumandl prisolil brez vsakega vzroka tri zaušnice. Pravi, da ni imel namena šumandla ubiti, temveč 6smo raniti. Razprava ob času poročila traja. Med ameriškimi Slovenci Na božični praznik 25. decembra je bil na radijski postaji wCLE v Clevelandu slovenski radio program. Tukajšnje slovensko pevsko društvo »Lira« je izbralo za svoj božični program najlepše slovenske pesmi. Program je trajal pol ure. V Clevelandu je umrla za srčno hibo rojakinja Zofija Stritar, rojena Debeljak, v starosti 68 let. Doma je bila iz fare Kostanjevica na Dolenjskem ob Krki in je prišla v Ameriko pred 26 leti. Ko se je preteklo soboto rojak Frank Verhov star, vračal od dela domov v Cleveland, je na nekem križišču zavozil vanj avtomobil, ga podrl na tla ter ga nevarno poškodoval. V Chisholmu Minn. se je na lovu ponesrečil Šemo Petrovič, Obstrelil se je, nakar so ga težko ranjenega prepeljali v bolnišnico. V Chisholmu je umrl na domu svojih staršev komaj 17-letni dijak višje šole Maks Orešek, sin tnr. in tnrs. Orešek. Podlegel je hudi pljučnici p . Carlinville, 111. Rojaka Lojze Mahkovec in Lojze Parkelj sta se peljala v avtomobilu z dela proti domu. Ko sta hotela preko železniškega tira, je v tem trenutku pridrvel vlak, Id je pograbil njun avto in ga rmil nad sto čevljev daleč po tiru, preden se je ustavil. Dočim je bil avto popolnoma uničen, sta bila rojaka k lahko poškodovana, pač pa zelo prestrašena. Mladi slovenski rojak Wiljem Čandek v Pittsburgu je polagal vodne cevi. Pa je prišlo pri tem do nesreče, da se je nevarno pobil po glavi in plečih ter so ga morali oddati v bolnišnico. V Timminsu Ont., Kanada sta bila v rovu v So. Porcupinu od eksplozije dinamita ubita dva rudarja Ivan Gašperac in Ivan Boljkovac. V Sheboyganu, Wis. je nedavno ogenj uničil hišo z gostilno vred, katere lastnik je bil rojak Rudolf Turk. Ogenj je nastal od preveč zakurjene peči. Udeležba v Zakopanih odlična Ni več dolgo do bele sezone v Zakopanih, svetovno smuško prvenstvo je pred durmi. Poljaki imajo pripravljenih 43 tekmovalcov. V slalomu in smuku jih vadi nemški trener Franz Zingerle, v teku pa norveški specialist Carl Christian Lange. Za smuk imajo Poljaki najavljene znanega Schindlerja, oba brata Zajca, Bocheneka in druge. Imenitna je ženska ekipa, Helena Marusarz, Zofia Stopka, Maria Marusarz in Jadviga Bornet. Za tek imajo dva odlična m&ža, Nowaclcega in Karpi-ela. Severnjakom bo posebno nevaren Stanielaw Marusarz, lani drugi v Lahti ju. Francozi so prijavili za smuk in slalom: Ag-nela, Allaisa, Bessona, Bourneta, Jamesa Contteta, M. in R. Lafforgneja. Za sikoke G. in J. Contteta. Za tek: Arnauda, Botivarda, Gindreja, Cretina, Mermouda. Damski smuk in salom: Č. Agnel, C. de la Freyseange, F. Mathoussifere, Nicolle Villan. Švicarji bodo poslali 21 tekmovalcev, Nemci «5, Norvežani 25, Švedi 10 (med temi May Nilssona in Svena Erikssona). Prvič v zgodovini smuških tekem bodo Finci med svojimi 20imi tekmovalci nastopili tudi s specialistom za smuk. Italijani bodo poslali 25 tekmovalcev za vse discipline, Madžari 12, Estonci 5, Jugoslovani 14, Holandci dva tekmovalca za smuk. Svojo udeležbo so obljubile tudi Bolgarija, Romunija in Letonska. Grčija bo nastopila s tremi tekmovalci. Ne bodo pa iz teh ali onih razlogov nastopile tele države: Avstralija, Japonska, Češkoslovaška in Turčija. Ob istem Čapu, ko bodo v Zakopanih Fisine tekme za svetovno prvenstvo v smučanju, pa bo prav tam tudi mednarodno smuško tekmovanje vojaških patrol. Udeležile se ga bodo Nemčija, Finska, Madžarska, Norveška, Romunija In Švedska, C h -S * O |g 3i O Veter Pada- vine C6*^' S * B > a, , X/. '3 c ° 1 (smer, iakost) m/m j Cj % S Ljubljana 7o4'9 13-0 61 91 10 NE, . —T mm Maribor 7635 14-2 2-1 80 10 0 — Zagreb 759 6 13-0 5'i 90 10 SW, — p* Belgrad 761-4 17« 4-0 6C 5 0 — Sarajevo 764-/ 16-0 00 9C 4 0 Vis 760-6 100 8-0 9o 10 SF, — — Split 760-5 160 12-0 70 6 SE, — _ Kumbor 763-1 17-0 8-0 80 10 E« — — Rab 76M 14-0 y-o 90 lu SE, — Imm Dubrovnitt 761-9 14-0 13-0 60 6 SE, — mm Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nekoliko hladneje bo. Splošne pripombe o poteku vemena v Ljubljani od včeraj do danesi Včeraj je bilo v zgodnjih jutranjih urah oblačno, nato pa se je nekoliko zjasnilo; deloma oblačno je ostalo do 13, na kar se je vedno bolj in bolj jasnilo. Ob 18,40 je bilo že večinoma jasno in tako je ostalo tudi ponoči. Koledar Danes, petek, 20. januarja: Fabian in SBoccaccio«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Pokojnik«. Znižane ceno. Zadnjič. Konec tedna v mariborskem gledališča. V soboto, 21. t. m. se vrši ob znižanih cenah prva letošnja delavska predstava »Kralj na Betajnovi«. — V nedeljo, 22. t. m., popoldne se ponovi priljubljena opereta »Boccaccio« ob znižanih cenah. Zvečer pa se istotako ob znižanih cenah od letošnjega repertoarja poslovi Nušičev zelo zabavni in uspeli »Pokojnik«. Po svetu smo jih nabrali za vas Da se ne boste dolgočasili c Helij - iz navadnega peska Amerikanec Taylor iz Newyorka je zadnjič presenetil učenjaški in tudi ostali svet z novo iznajdbo. Dolgo časa si je prizadeval, da bi se mu posrečilo pridobivati razne pline iz navadnega peska, kakršnega je ogromno v vseh rečnih strugah. Njegovi poskusi so, kakor zdaj aoročajo, popolnoma uspeli in trud torej ni ail zaman. Še več je dosegel, kakor pa je nameraval. Dobil je iz navadnega peska plin, ki je dozdaj veljal za najdražjega in najredkejšega— helij. Sam izjavlja in s tem pravi, da se strinjajo tudi drugi, ki so imeli priliko podrobno se seznaniti z njegovim novim izumom, da se helij, ki ga je dobil iz peska, v prav ničemer ne razlikuje od onega, ki so ga dozdaj pridobivali na druge načine. Povrhu pa je prednost takšnega pridobivanja helija še v tem, da je mnogo preprostejše in zaradi tega — kar je seveda najbolj važno — tudi cenejše. Vse podrobnosti, kako je prišel Taylor na tako enostaven način do tega najdražjega plina, so seveda še tajne, za izum pa so se baje začele zanimati tudi že ameriške letalske oblasti. V sodu čez Atlantik Na Atlantskem oceanu je bilo postavljenih že nešteto rekordov, bodisi z ladjami ali pa z letali. In napovedujejo, da bodo doseženi še novi, kajti prejšnji še vedno niso tako veliki, da jih ne bi bilo mogoče prekositi. Čisto svojevrsten rekord pa zdaj namerava doseči, in sicer tudi na Atlantskem oceanu, Poljak Ble-gaszki. Preko tega širnega morja med Evropo in Ameriko namerava priti — s sodom. Ne gre mu ravno za to, da bi čim prej prispel na drugo stran oceana, pač pa hoče predvsem pokazati, da se da priti v Ameriko tudi v sodu. Poročajo, da je zdaj njegov sod že izdelan in pripravljen za to zanimivo potovanje, ki ga bo — če do njega res pride — gotovo spremljala vsa svetovna javnost. Sod je dolg tri metre in je opremljen z majhnim motorjem in jadri. Ljudje, ki poznajo vse težave, s katerimi se je treba boriti na širnem morju, pravijo, da se bo ta poskus drznega in nič manj iznajdljivega Poljaka Blegaszkega gotovo ponesrečil. On sam pa pravi, da je takšno prerokovanje sama nevoščljivost. Morda bomo kmalu videli, kdo ima prav. Krokodile je kradel Za meščane angleškega mesta Manchestra ie bila pred nedavnim velika uganka, na kak način sta mogla tako brez sledu izginiti iz živalskega vrta dva krokodila. Pazniki so stikali na vse načine za njima, pa niso mogli odkriti niti najmanjšega sledu, kam sta odšla. Kakor da sta se vdrla v zemljo, nikjer več ju ni bilo. Nekega dne pa je nekdo na policiji prijavil, da se slišijo iz neke hiše neprestano sumljivi glasovi, kakor da bi krulile neke živali. Ko je policija nato vdrla v to hišo, je našla doma le 19 letnega fanta, v kopalnici pa dva mrtva krokodila, prav tista dva, ki sta pred kratkim izginila iz živalskega vrta. Ko so stražniki fanta malo bolj trdo prijeli, jim je povedal, da je krokodila ukradel ponoči iz živalskega vrta. Pravi, da sta šli živali prav radi za njim, ko jima je odprl vrata. Doma ju je najprej dal v neko veliko kad, ker se pa očividno nista v njej dobro počutila, ju je celo obleke in položil v posteljo Vendar nista krokodila hotela ničesar jesti ter sta tako shujšala, da se je zanju začel bati. Zato ju je spustil v kopalnico, kjer pa sta mu pravkar poginila. Stražniki so začudeni poslušali svojevrstnega tatu in so ga navsezadnje vzeli s seboj. Prišel je pred sodišče, ki pa ga je zdaj oprostilo vsake kazni. Le živalskemu vrtu mora plačati odškodnino Italijan, ki množi v New Yorku vrabce V Newyorku živi tudi precej Italijanov, ki so se tam naselili ne samo v zadnjem času, pač pa še v mnogo večji meri pred in med svetovno vojno, ali pa so bili že kar tam rojeni in niso še nikdar videli prave domovine svojih staršev. Med njimi je tudi nek dr. Ca-cini, ki je znan predvsem po tem, da ima od sile rad ptiče, pa čeprav so to tudi sami vrabci. V svoji veliki ljubezni do ptičev je celo ugotovil, da je bilo v Newyorku prejšnja leta čedalje manj ptičev, ker nimajo gradiva za svoja gnezda. Sklenil jim je pomagati. Ker je precej premožen človek, si je nabavil precejšnje množine najrazličnejšega sgradiva za ptičja gnezda« — vate, volne, slame itd. — ter ga dal raztrositi po strehah newyorških hiš. Da pa ne bi ljudje mislili, da je bil ta njegov trud ves zaman, je zadnjič tudi on »dal izjavo«, da se je število vrabcev v zadnjih treh letih v New-yorku že potrojilo. Ura, ki ie rešila življen.e Ataturku Ure so navadno draga stvar. Da bi pa katera njih veljala kar 250.000 švicarskih fran- Orense " Caceres Badajo? Littabor # Pamplona Leon Burgot Ar+esa#^ Palencia« # . Saragoua 4|| , * » Sori-a« • LeridčnS? Soria« Vallddolid Salamancu « Avila Teru el To led I* Cordoba^ Sevilla • Granada« Malaga jjbraltar Melilla Cuenca A?bacete 7 Nationafspamen \ I Rofspctnien Zemljevid Španije, ki kaže sedanje površinske razmerje med Francovo m Negnnovo Španijo. Sedaj ima Franeo že dvakrat vee ozemlja kot pa republikanci, in tudi število prebivalstva je približno v razmerju 1 :2. Obala Francove Španije meri 1550 km, obala rdeče Španije pa samo še 750 km kov, bi morala biti pa že res nekaj posebnega. No, in toliko ponuja zdaj neko švicarsko urarsko podjetje za uro, ki ima posebno slavno preteklost. Rešila je v bitki pri Graunku življenje pokojnemu predsedniku turške republike in ustanovitelju moderne Turčije Kemalu Ataturku. Krogla, namenjena njemu, se jc od ure, ki jo je nosil na bojišču s seboj, odbila. Pri tem se je sicer nekoliko razbila, a je zdaj kot zgodovinska dragocenost vredna več kot pa še tako draga ura, ki teče brezhibno. Največ je govoril Sinclair, potem pa takoj Chamberlain So na svetu ljudje, ki niso drugače zdravi, če mnogo ne govore. Če drugače ničesar ne morejo doseči, si mislijo, bomo pa vsaj s tem, da bomo neprestano govorili; se nas bodo že naveličali poslušati in nam ugodili, kar zahtevamo. Posebno dosti govorjenja in prerekanja je gotovo po raznih poslanskih zbornicah. Saj je na vse zadnje to vendar kraj, kjer je tudi treba govoriti. Tega se menda dobro zaveda tudi voditelj liberalne stranke na Angleškem Sinclair. Koliko je on vsega skupaj govoril lani v angleškem spodnjem domu, kažejo najbolj zanesljivo stenografski zapiski, kakršne delajo po vseh zbornicah. Po številu besed je bil na prvem mestu. Napolnil je celih 267 stolpcev v stenografskih zapiskih. Takoj za njim pa sledi predsednik angleške vlade s 258 stolpci, kar je za moža tako visoke starosti gotovo precej. P* Umetni drsalec na svojih in še železnih nogah Če bi Chamberlainov dežnik znal govoriti Znano je, da se angleški ministrski predsednik nikdar ne more ločiti od svojega dežnika in ga vedno nosi s seboj. Francozi, ki so duhoviti ljudje, pravijo, da bi ta slavni dežnik, če bi znal govoriti, takole povedal: Ali nisem prvi med vsemi dežniki pač zato, ker sem Chamberlainov? Koliko sem star, bi radi vedeli? Nikar ne mislite, da vam bom povedal. Pojdite rajši pogledat v sezname »Thomas Brigg in sinovi« v Saint-James. Tam se boste prepričali, da sem iz prav dobre črne svile, da sem prišel iz tovarne Ne“bury Stteet in da me je naredilo pet mož in dve ženski. No, to pa vaš a radovedna ušesa že lahko slišijo, da tehtam 750 g in da so me prodali za 57 šilingov. Toda, oprostite, ali poznate trgovino »Thomas Brigg in sinovi«? Kaj, ne poznate je? Ne veste torej, da je ta trgovina dvorna dobaviteljica, kjer kupuje kraljica Marija in lord Baldwin? Ker tega ne veste, potem tudi ne veste, da vojvoda Windsorski tukaj kupuje svoje samoveznice in palice. Ah, ti presneti Francozi ti, vi pa res ničesar ne veste. Predno sem bil odletel v Miinchen, me je bilo pa kar malo strah. Gotovo ste radovedni, zakaj? Ne morda zato, ker sem šel v Miinchen. Kje pa! Dolgih poti sem navajen. Moj gospodar me je pobasal iz omare in me odnesel k Thomas Briggu. Tam je začel ogledovati dežnike, na katerih je bilo napisano: 20 gvinej. Ti so bili pa še dražji od mene. Nekaj časa jih gleda, pogleda mene, pomisli, se obrne in gre. Bil sem rešen. Hudobni jeziki pravijo, da sem preoblečen. Zakaj neki? To je sama ljuba nevoščljivost in zavist. Kajti pomisliti morate, da na Downing Streetu 10 nisem nikdar v družbi dežnikov obiskovalcev, čeprav so ti obiski uradni. Vedno grem v zasebno predsednikovo stanovanje. Dore O. Francoski kino in film Produkcija francoskega filma torej ni posebno plodonosna in vzlic temu, da se 6talno izboljšuje, je vendar še daleč od fantastične številke 5,800.000 dolarjev, ki jo navaja kot čisti dobiček ameriška družba Warner Bros za letci 1937. Temu je krivo dejstvo, da publika v Evropi primeroma malo poseča kinematografe. V Franciji znaša tedensko okrog 11% prebivalstva, v Ameriki pa 75 %! Možnost povečanja obiska pa je torej še neomejena in nagel porast števila kinov v zadnjem letu jo izpričuje Še hitrejša amortizacija filma pa 6e nudi v izvozu, 6aj krije v Ameriki 40% vseh dohodkov filma izvoz (od tega gre 25% v Anglijo, ostanek pa v dominione in preostali 6vet)! Francija je danes še daleč od teh številk. Komaj 10% znaša udeležba izvoza pri vseh dohodkih. Zaradi tega producirajo francoske družbe dosti filmov dvojezično, francoska in angleško, kar je zvezano z mnogimi tehničnimi težavami. Število vseh v Francijo od drugod uvoženih velikih (nad 1600m) filmov je bilo v letu 1938. 313. Največ jih je prišlo seveda iz Amerike (230). Nemčija jih je poslala 31, Anglija 29, Rusija 14, vse ostale države 9. Od teh jih je bilo vsega 12 v francoščini, ostali pa prevedeni in s francoskimi podnaslovi v posebej zanje določenih kino-dvora-nah. Uvoz nemških filmov je od leta 1934., ko je znašal še 113 filmov, naglo padel, kar je pripisovati vzrokom, katerih ne bo težko uganiti; sicer smo pa opazili sličen padec nemškega izvoza tudi v drugih državah, med njimi prav občutno v Jugoslaviji. Poleg letnih 120 velikih filmov izdela Francija tedensko pet žumalov-filmov z aktualnostmi in tudi mnogo dokumentaričnih, turističnih, znanstvenih, pedagoških in drugih. O njihovi vsebini in opremi povem drugič kaj več! Zelo je naraslo izdelovanje malih, 16 mm filmov. Za ta izdelek 60 nastale cele nove industrije. Njegove prednosti so nizka cena nakupa in obratovanja ter posebno ugodna uporaba za aktualnosti. Takih kinov, ki predvajajo le dnevno kroniko na 16mm filmih, je v Parizu od dne do dne več. Koristni so tudi za predvajanje amaterskih filmov in so že zaradi tega prav v modi. Posebno manjše dvorane se z njimi dobro okoristijo. Pathe-Rural (namenjen manjšim podeželskim krajem) ima že nad 1600 podružnic za 16 mm film. Francoska filmska industrija zaznamuje zadnja leta tako pomemben napredek, da smemo brez pretiravanja reči, da gre v boj za svetovno prvenstvo. Tako se je Francija tudi v tej panogi izkazala na višini svojega umetniškega in splošnega kulturnega poslanstva. (Nadaljevanje.) Radio Programi Radio Llubliana Petek, 20. jan.: 11 šolska ura; Pri zobozdravnika, dialog (g. Mirko Demšar) — 12 Iz naših krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zenska ura: Kaj mora vedeti žena v zavarovanju (ga. Vido Peršuh) — 18.20 Dvospeivi Uuovičeve in IjOvšetovo (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Lehen) — 10 Napovodl, poročila — 19.30 Nac. ura — 10.50 19 minut za Planinco; O zimskih planinskih tn-rah (g. prof. M. Lipovšek) — 20 Iz sveta opere: Radijski orkester — 21.15 Cimermanov kvartet — 22 Napovedi. poročila — 22.30 Angleške ploši*. Sobota, 21. jan.: 12 V venčku na ploščah lahki napevi oh zvočniku vsakem veseli odmevi — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 V venčku na ploščah lahki napevi ob zvočniku vsakem veseli odmevi — 14 Napovedi —17 Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgersen potoval 7. divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih, b) gdč. Ma-niea Komanova — 17.50 Pregled sporeda — 18 Delopust, igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kukar) — 20.30 Vesel živalski krog: Sonce se v znamenju kozla sprehaja, luna po svoje zemljo zafrkava, črna nas veda v Skušnjavo zavaja, kogar ni strah nad se z nami zabava. Pisan večer. Izvajajo člani rad. igr družine. Sestava in vodstvo: Jožek in Ježek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna, igra RadijBki orkester. Priča pred sodnikom: »Ko je ta fantek videl, da je njegov oče dobil zaušnico, je zavriskal: »Živio oče, spet boste dobili sto dinarjev odškodnine.« Vi se smejete? Ne smejte se mi, kajti vedite, da sem stopil na zgodovinsko po/.ornieo. Prav žal nam je, da ta dežnik res ne zna govoriti. Tudi še marsikaj drugega bi povedal. Norman Rallly Ralne: 29 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Prav in v tem hipu pa na turnirskem prostoru izstopi iz vrste gledalcev mlad, vitek, lepo obrit fant, ki je bil oblečen kar se da preprosto. Na glavi je imel pokrivalo iz črnega sukna. ubraz je imel skoraj docela zastrt. Pokrivalo se mu je spuščala ob obrazu ter mu kakor meniška tcnčica zagrinjalo »amena in dolio skrivalo tudi ves podbradek. Videli sta se prav za prav le obe lici. Telo je imel zagrnjeno ▼ temen plašč, ki ata ga pod vratom zapenjale dve kovinski sponki. Stopil je z levo nogo korak naprej, napel lok in »prožil. V popolni, radovedni tišini in napetosti je puščica zasl' čala skozi zrak. Tekmovalci in gledalci, princ Ivan brez dežele in njegovo spremstvo, lady Marian, da še celo sam sir Guy Giabourneški, vse je pridržalo sapo. Ta neznanec je bil po vrsti zadnji tekmovalec. Vidi se mu, da ni plemič. Sodeč po obleki bi človek dejal, da bo to na;-brž kakšen kotlar iz notranjosti. Vse oci so se ta čas upirale vanj, pa tudi v tarčo so gledali; tam je bil do tega trenutka dosegel najlepše uspehe neki znani strelec, normanski plemič, ki so mu rekli Filip. Hrum nastane med gledalci in tekmeci, ko se koUarjeva puščica zapiči tik ob Filipovo; toliko, da je ni izibila. Lady Marian je prebledela, vsi okrog nje pa so se pomembno spogledali. »Bog ve, če ni to on?« ji je v hipu šinilo v glavo in senca zaskrbljenosti ter tihe bolečine ji je spreleta lepi, otožno bledi obra#. »Sijajen strelec!« pravi princ in se počasi obrne k lady Marian. »Sploh pa so vsi odlični! Zdaj naj pa še zmagovalci tekmujejo med seboj, da 6e bo videlo, kdo med njimi je v resnici najboljši. Me- (Foto: Warner Bros.) . Stopil jo z levo nogo nekoliko naprej, napel lok m sprožil nim, da bo bcsrba med takimi tekmeci res zanimiva!« Lady Marian je molčala. Ni ji bilo jasno, čemu prav za prav princ Ivan brez dežele govori te besede vprav njej. Saj ima končno prav dejansko še ona najmanj razloga, da bi se zanimala za take tekme. Taka reč lahko zanima moške, plemiče in viteze, ne pa nje, slabotne dvorne dame! Nekaj ne bo v redu pri tej stvari; čemu pa naj bi ji tudi bil princ govoril o teh rečeh ter jo povrhu še tako ostro gledal, kadarkoli je beseda nanesla na Robina Hooda. Nottingham-ski sodnik je bil predlagal princu, naj prav njo določi, da bo zmagovalcu na tem turnirju predala zlato puščico, to pa zato, ker jc bila ob odhodu iz uporniškega taborišča z Robinom Hoodom še prav posebno ljubezniva in ker je bil, kakor se je govorilo, on vanjo čez ušesa zaljubljen. To jc bil dejal 6odnik in na ta način je podkrepil svoj premeteni predlog. Princ Ivan brez dežele tedaj ve za vse, hoče pa se še sam osebno prepričati, koliko je na vsej stvari resnično. Vojaki, ki so stali okrog Robina Hooda, so se neopazno začeli zgrinjati v živi obroč, ki se je čedalje bolj ožil; največ se jih je nabralo za Robinovnm hrbtom. Na ta način sq ga odrezali od njegovih borcev. Normanski vojaki so bili nati-hem Robina Hooda že povsem obkolili. V hipu je bil od njih odrezan, sam jc bil sredi sovražnih Normanov. »Zdaj bodo tekmovali najboljši strelci, strelci, ki so bili dozdaj pokazali na tarčah najboljše uspehe!« je klical glasnik. Lady Marian se je v trenutku zdramila iz svojih zaskrbljenih misli in se zagledala v strelce. Nagonsko je čutila in slu- tila, da neznanec v črnem plašču ne more biti nihče drugi kakor Robin Hood sam. Samo on zna tako natančno zadevati. Sicer pa so bili o tem prepričani že kar skraja tudi princ Ivan brez dežele, sir Guy Gisbourneški in noltinghamski sodnik, da, celo kruti in brezsrčni poveljnik dvomih straž. Zato je bil svojim vojakom tudi skrivaj zapovedal, naj čedalje ožje sklepajo obroč okrog tega imenitnega, čudovitega, pa neznanega strelca. Drug zraven drugega so stali po vrsti; Matt Sleaford, Elwyn, neki strelec iz Walesa, znameniti Filip in nazadnje kotlar. Tekmovanje je takoj pričelo. In kakor so že pošiljali s tetive posamezni strelci svoje pučice v tarčo, tako je gla6-nik množici razglašal po vrstnem redu njihova imena. »Matt Sleafordski.. .izpadel!« »Elwyn ... izpadel!« »Wales . . . izpadel! « Najboljši strelci so izpadli že po prvih strelih. Ostala sta končno le še znameniti Filip, ki jc streljal prav zares čudovito in — kotlar. Filip je prvi stopil korak naprej. Močni, visoki in mračni mož, od sile izkušeni strelec, sc je razkoračil, ponosno napel svoja široka prsa, napel lok in sprožil. Puščica je siknila in švignila kakor strela skozi zrak, ki ga je zlatila 6olnčna svetloba. Skoraj sredi tarče se je zapičila, sc še malo zazibala, nato pa umirila Krasno jc bil zadel v rjavosivo krožnico. Začudenje in šumeče priznanje se je razleglo po vsem turnirskem prostoru. Toda kaj kmalu 6e je spet vse pomirilo in pridržalo sapo. »Glejte no, glejte, zdaj je pa kotlar na vrsti!« pravi princ Ivan brez dežele, kar tako nekam, kakor bi govoril samemu sebi. »Ura je prišla!« reče sir Guy Gisbourneški ter si ob teh besedah zadovoljno pomane roke. »Čim bo tekmovanje v kraju, naj ga obkolijo tvoji ljudje ter ga zgrabijo!« naroči sir Guy poveljniku dvornih straž. »Zdaj se nam ne bo več utegnil izmuzniti!« odvrne ta zadovoljno in samozavestno. Lady Marian, ki je neopazno prisluškovala vsemu temu pogovoru, pa je v hipu jasno spoznala, da je njene zle slutnje niso bile varale. Srce ji burno udari, strah jo zgrabi z ledenimi preti. Kako rada bi na glas zaklicala temu svojemu dragemu Robinu, naj se pazi, ker ga mislijo prijeti. Toda kaj bi njen opo min zalegel? Le še prej hi ga dobili v pest. Morda se bo 6am dobri Bog usmilil njene bridkosti in ji pomagal v revi e srečnim slučajem, ki bo tega njenega ponosnega fanta obvaroval vsega hudega, njo pa odrešil teh skrbi, ki 60 ji parale srce. Le na to je še upala s plašnim in vdanim srcem. Kotlar je bil pripravljen. Lok je že dvigal. »Upam, da se zaveda, kaj se kuha proti njemu!« tačas tiho reče Ivan Malček svojemu prijatelju Friarju Tucku. Friar Tuck pa mu ne odvrne ničesar. Preveč je bil v skrbeh za Rabina Hooda, saj je past postajala od trenutka do trenutka očitnejša. Obroč strelcev se je vedno bolj ožil in čedalje večja je biia razdalja med Robinom in prijatelji. Straže so stale vmes. »Princ, krasno 6i pripravil vso to zadevo!« reče Ivanu brez dežele s priliznjenim glasom sir Guy Gisbourneški. 2 Mesečna naročnina 12 din, ca Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6/III. Telefon 4001 do 1005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. - - •• • - ■ l-i-n—i- ■*- .k. — t-j.uuii ufi t-js- i- TTa«jmHt• jftrko Javornik A&laianikl dam« liik lffpA delavnik ob J2. Mesefna naročnina 12 din, ca inoiemst?o 25 din. tlre