ar in g
LETO 1937
28 APRILA
ŠTEV. 17
Kaj pa pridelovanje vrtnih semen
Že ve5 let zapored opozarjamo vsako pomlad naše gospodinje, (velja pa tudi gospodarjem in vsem, ki imajo za to priliko), na pridelovanje zelenjadnili, pa tudi cvetličnih — torej vrtnih — semen vsaj za domačo potrebo, če možno, pa tudi za prodaj. Zal, da uspehi teh opozarjanj niso taki kakor bd bilo dobro za posameznika in za celokupno narodno gospodarstvo. Saj uvažamo še vedno na vagone tujega semena; pa ne samo tistega, ki ga pri nas ne moremo pridelati, ampak neprimerno več od tistih vrtnih in poljskih rastlin, od katerih bi ga lahko pridelali doma.
Katera semena pa lahko pridelujemo? Skoro od vse pri nas vpeljane vrtne zele-njadi, razen karfijol in morebiti še od katere druge kapusnice, ali od graha. Prav tako je mnogo cvetlic, zlasti enoletnih, ki pri nas dobro zorijo in obrode mnogo prvovrstnega semena, kakor n. pr. kapucinke, petunije, balzamine, astre, zajčki, turški nagelj, cinije in še mnogo drugih. Treba je le nekoliko dobre volje, in pravega umevanja, pa je uspeh gotov Naj navedem v sledečih vrsticah nekaj najvažnejših pravil, ki jih moramo brezpogojno vpoštevati. ako hočemo pridelati robo, ki bi mogla tekmovati s tujim blagom
Najvažnejši lastnosti, ki jih mora imeti vsako, posebno pa še vrtno seme, je dobra kalivost in pristnost Glede kalivosti navadno ni treba biti v skrbeh, ako je seme dobro razvito, zrelo, pravilno spravljeno in ako ni prestaro. Razvoj in zorenje sta za-visna pred vsem od zemlje in vremena, spravljanje in starost pa tudi ne moreta delati ovir. Ako spravljamo seme. ko je popolnoma zrelo in se semenska zrnca rada izluščijo iz svojih semenskih luskin, (ko se otepa, mane ali mlati), ako ga dobro posušimo in na suhem shranjujemo, je vsaj pri večini semen 100% kalivost zagotovljena. Tudi starost ne more ovirati kalivosti, kajti semena uporabljamo izvečine že prvo ali vsaj drugo leto po zoritvi. Pa če ga tudi čez to dobo nekaj ostane, ni navadno nikake škode, ker večina vsaj zelenjadnih semen je
kaliva 2—4 leta, seme od kumar pa celo 7—8 let.
Vse bolj kočljivo je vprašanje pristnosti, ker na to najvažnejšo lastnost vsakega semena se pa nas povprečni pridelovalec še najmanj razume. Pristno je tisto seme, ki je v resnici tiste sorte, (ne samo tistega plemena) za kakršno sorto ga imamo oziroma ga prodajamo. Če sejem solatno seme v dobri veri, da je ljubljanska ledenka (ajserca), zraste pa namesto ledenke parizarca ali kaka druga sorta solate, tedaj seme, ki smo ga sejali, ni bilo pristno. In to je pri setvah največje zlo. Zapeljani smo in si ne moremo prav nič pomagati, ker prevaro spoznamo šele pozneje, ko že davno mine čas za novo setev. Pristnost je torej tako silno važna in potrebna lastnost vsakega semena, da je od nje zavisen ves uspeh setve. Kdor vedoma prodaja semena z drugimi imeni kakor so v resnica je navaden slepar, ki zasluži najstrožjo kazen.
Pri zelenjadi in cvetlicah imamo v vsakem plemenu mnogo sort, ki se med seboj navadno mnočno razlikujejo po zunanjosti, še bolj pa po notranjih lastnostih (po okusu, po trpežnoeti itd.). Ta razlika se pa na semenu ne pozna — vsaj ne na videz in z golim očesom. Verjeti moramo torej, kar je zapisano na vreSici. ali kar nam pridelovalec pove. Le primerjajte seme od praznih kapusnic (od zelja, ohrovta, kolerab itd.), pa boste komaj našli kako dovolj vidno razliko. Koliko manj je torej najti kako razliko med sortami enega in istega plemena. Seme raznih sort zelja (n. pr. kašeljsko, erfurtsko, ulmsko, holandsko itd.) se za preprostega opazovalca med seboj nič ne razlikuje. Prav taka je s semenom raznih sort kolerab, kar-fijol, nešteto sort solat, paradižnikov, graha itd. Edino fižolove sorte se razlikujejo med seboj na prvi pogled, pa tudi te ne vse.
Prva skrb vsakega pridelovalca semen, pa naj si bodo namenjena za domačo jx>-trebo ali za prodaj, mora biti torej to, da prideluje seme, za katerega pristnost lahko prevzame vso odgovornost in jamstvo. Le tisti, ki se zaveda te odgovornosti in jo sma-
tra za častno zadevo, le tisti si bo pridobil potrebno zaupanje in ugled. Kdor pa že vnaprej računa s tem, da bo že prodal karkoli, češ saj se ne pozna katere sorte je ta ali ono seme, tisti je slepar v pravem pomenu besede.
Kako pa zanesljivo dosežemo pristnost? Dve stvari ste bistvene važnosti in neogibno potrebni; Preskrbeti si moramo zanesljivo pristno prvotno setev in gojiti moramo od istega plemena praviloma le eno samo sorto, da se izognemo križanju. Če hočemo pa gojiti več sort, moramo sejati posamezne sorte več sto metrov daleč na razen. Kdor bi hotel n. pr. pridelovati pristno seme od vrtnega korenja od sorte »nantes«, ki je najbolj priljubljeno, ne bi smel semenskih rastlin imeti na isti gredi z navadnim, njivskim korenjem. Le z ločitvijo na več sto metrov, bi ohranili sorto čisto, pristno. To pravilo velja za vsako drugo pleme in za vsak) sorto. Najbolje se sponese, ako gnojimo v večji meri eno samo sorto od posameznega plemena. Na ta način si popolnoma zanesljivo ohranimo sorto oitso. Pač pa lahko pridelujemo semena poedine sorte, pa od več med seboj nesorodnih plemen. Čebula in ko-
Pridelovanje
Krmska pesa je rastlina, ki da zelo dober pridelek, poleg tega pa je prvovrstna krma zlasti za mlečno živino. Našim gospodarjem primanjkuje v zimskih mesecih in pa zgodaj spomladi krme, zato pa bi morali gojiti peso v večjem obsegu kot pa doslej. Pa tudi višino pridelka bi prav lahko znatno dvignili; znati jo je treba samo pravilno gojiti in oskrbovati.
Krmska pesa uspeva najbolje na srednje težki ilovnati zemlji, ki je globoko obdelana, dobro zagnojena in skrbno negovana. Zemlja za peso mora biti dobro pripravljena. Najbolje je. da pognojimo njivo že v jeseni s hlevskim gnojem, jo globoko preorjemo in pustimo čez zimo v odprtih brazdah. Napačno je, ako orjemo zemljo šele spomladi in to včasih celo v mokrem stanju. Ako orjemo težko zemljo, dokler je še mokra, se valijo izpod pluga težke in dolge brazde, ki sploh ne razpadejo; ko pa se posušijo, postanejo zelo trde in jih težko razdrobimo.
Ako je zemlja močno suha, je tudi ne smemo orati. Če je glinasta zemlja suha, jo zelo težko orjemo ali pa se sploh ne da orati; peščena zemlja pa se še bolj izsuši.
Globokejše obdelovanje zemlje je rastli-
renje nista nič v sorodu, torej jih imamo za seme lahko na isti njivi tik drugo poleg drugega. Tako se pristnost ne more pokvariti, ako gojimo seme od solate poleg semenske zčlene, katerokoli kapusnieo poleg solate, korenja ali čebule ali rdečo peso poleg čebule, kumare med solato itd. Popolnoma napačno pa bi bilo, ko bi sadili semenske rastline zelja poleg semenskhi kolerab ali ohrovta, ali korenje poleg peteršilja ali zelene, redkvico poleg repe, rdečo peso poleg živinske pese itd.
Dalje naj pomni vsak pridelovalec kakršnihkoli semen, da seme brez pravega sortnega imena nima nobene vrednosti. Vsaka vrstna rastlina ima svoje ime in sicer imamo v mislih ime sorte. Nikakor ne zadostuje torej samo ime plemena, h kateremu rastlina spada (solata, zelje, korenje itd. so plemena), ampak nujno potrebno je ime sorte. Pleme se pozna že na prvi pogled. Vsakdo bo ločil solatno seme od 2eljnega ali korenjevega. Ne pozna se pa sorta, zato treba to vedeti, pri prodaji povedati, oziroma zapisati.
Končno je odločilne važnosti, da semenske rastline vestno odbiramo.
hrmshe pese
nam v marsikaterem oziru zelo koristno. Globoko obdelana zemlja vsrka za časa deževja večje količine vode, ki se nabirajo v spodnji nepropustni plasti, odkoder zamaka zemljo polagoma in enakomerno proti površini. Taki zemlji suša mnogo manj škoduje, kot pa plitvo obdelani.
Če globoko orjemo, poglobimo rodovitno plast zemlje. Rastlinske korenine se močneje razrastejo in lažje prodirajo; zato pa najdejo tudi več hrane in pridelki so zaradi tega znatno boljši, kot pa na plitvo oranih zemljiščih.
Krmska pesa potrebuje močno gnojeno zemljo. Za zadostno gnojenje je tudi zelo hvaležna in donaša tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah dobre in zanesljive pridelke. Najbolj ji zaleže dobro vležan hlevski gnoj. Ko rastline nekoliko odrastejo, je dobro, da jih polivamo z razredčeno gnojnico. To delo opravimo najlažje ob deževnem vremenu. Učinek gnojnice na pesi je izboren. Poleg zadostnih količin hlevskega gnoja ji moramo dati tudi nekaj super-fosfata, apnenega dušika, zlasti veliko pa kalijeve soli. Krmska pesa je kalijeva rasK lina in potrebuje zelo veliko kalija. Apneni
dušik moramo potrositi kake dva ali tri tedne pred setvijo in zavleči z brano, da ne poškoduje mladih rastlin. Superfosfat in kalijevo sol raztrosimo po njivi preden poravnamo brazde in pripravimo tla za saditev oziroma setev, tako da se dobro zmeša z zemljo. Na 1 ba so potrebne za peso približno sledeče količine umetnih gnojil:
150—300 kg kalijeve soli,
150—200 kg apnenega dušika,
150—250 kg superfosfata.
Ko je zemlja dobro pripravljena in zagnojena, sejemo peso najbolje v vrste, ki so oddaljene ena od druge približno 40—45 cm. Nekateri postopajo tako, da sejejo peso v gredice in od tam presajajo sadike na njivo; to pa pesi zelo močno škoduje. S tem, da iztrgamo mlade rastline iz zemlje, prekinemo za delj časa tudi njihovo rast. Posledica tega pa je, da rastline močno oslabijo; več se jih tudi posuši, zlasti tedaj, če nastopi suša.
Za časa rasti moramo peso skrbno negovati. Za rahlo zemljo, pogosto pletev in okopavanje je pesa zelo hvaležna. Pleti in okopavati jo moramo začeti že zgodaj. S ponovno pletvijo in okopavanjem preprečimo zaskorjenost zemlje, obenem pa ohranimo zemljo rahlo in zadušimo vsak plevel že v prvem početku. Končno jo osipamo. Setev oziroma saditev v vrsto je zato priporočljiva, ker omogoči pletev, okopavanje in osipavanje z vprežnim kultivatorjem, okopalnikom ali osipalnikom.
V mnogih krajih je navada, da obirajo liste krmske pese za krmljenje živali; ta pojav opazujemo zlasti na manjših posestvih, kjer močno primanjkuje druge krme, da krmijo z njimi prašiče in krave. S takšnim ravnanjem pa zelo škodujemo pridelku krmske pese.
Dokler odstranimo samo spodnje liste, ki so začeli že rumeneti, ne delamo s tem nobene škode Kakor hitro pa obiramo zelene liste, da ostane na korenini le srce z nekoliko mlajšimi lističi, tedaj se koren ne more več debeliti. Zeleni listi so pljuča
pese, ki črpajo in pretvarjajo rastlinsko hrano. Krmska pesa vsebuje precej sladkorja, poleg tega pa tudi dokaj beljakovine in vitaminov. Čim več j*1 sladkorja, tem trpež-nejša je krmska pesa. Ko jo spravimo v zimske shrambe, pesa diha in z dihanjem se počasi zniža njena zaloga sladkorja. Zato pa se najbolj ohrani taka pesa, ki vsebuje mnogo sladkorja. Ravno listi pa so oni organi, po katerih se proizvaja sladkor v krmski pesi. V listih se tvori najprvo škrob, ki odide pretvorjen v sladkor iz listov v peso samo. Če pa odtrgamo pesi nekaj listov, zmanjšamo s tem tudi proizvajanje škroba. Krmska pesa zaradi tega tudi slabo dozori in je manj trpežna. V kleteh in podsipnicah začne prav kmalu gniti.
Če že drugače ni mogoče, je vedno bolje, da pri pomanjkanju druge krme del krmske pese z listjem vred porabimo za krmo; ostalo krmsko peso pa pustimo nedotaknjeno, kakor raste, da lahko popolnoma doraste in tudi dozori.
Peso moramo pustiti na polju do pozne jeseni, da se delj časa debeli. Pri spravljanju moramo biti previdni, da ne ranimo korenin, ker potem zelo rada gnije.
Pesa je dobro krmilo za govejo živino, zlasti za molzne krave, ker pospešuje mlečnost, prav tako pa tudi za prašiče. Za krmljenje Jo pripravimo tako, da jo na repo-reznici zrežemo v tanke plošče, ki jih goveji živini pomešamo med rezanico, prašičem pa med oblodo.
Redilne snovi, ki se nahajajo v pesi, so zelo lahko prebavljive; posebno ugodno deluje tudi na prebavila, ki potem bolje izkoristijo tudi ostala krmila. Ravno zaradi tega je tudi zelo prikladna za pitanje živali.
Ko zmanjka v jeseni krme in paše, je najboljše nadomestilo za to krmska pesa, ki je odlično zimsko krmilo, dasiravno se tega še vsi dosti ne zavedajo. Če jo pridelamo zadostne količine, potem krmimo z njo mlečne krave do zopetne zelene krme ali paše.
Zalo moramo gledati, da bomo pridelovali v bodoče več krmske pese.
Pridelovanje lanu
V zadnjih letih so začeli v nekaterih krajih zopet bolj gojiti ian. V gotovih ozirih je to tudi popolnoma pametno in gospodarsko. Prav lahko bi pridelovali vse potrebno seme in tkivo doma, ne da bi ga bilo treba uvažati. Dandanes gledajo vse države na to,
da pridelajo čim več potrebščin v svojem lastnem gospodarstvu, tako da čim manj uvažajo. Pri nas pridelujejo ponekod lan tudi v industrijske svrhe. Bili so časi. ko je bil lan v naših krajih zelo razširjen in visoko čislan. Služil je predvsem za izdelo-
vanje domače tkanine. Lan moramo znati pravilno gojiti, ako hočemo doseči res dobre pridelke.
Na kakšni zemlji, uspeva lan najbolje?
Predvsem mu ugaja gorka zemlja, ki pa mora vsebovati tudi dosti vlage. Za setev lanu mora biti zemlja skrbno pripravljena, zrahljana, očiščena od plevela ter dobro zagnojena. Poudariti pa je treba takoj, da svežega hlevskega gnoja lan ne prenese. Če je njiva dobro zrahljana, potem tudi boljše obdrži vlago v sebi. Najboljše je lan sejati po krompirju ali pa po drugih okopavinah, ker so take njive čiste od plevela; zelo dobro uspeva tudi na deteljiščih in travnikih, ki smo jih jeseni globoko preorali. Zemlja mora biti globoko preorana, kraji morajo biti široki, da dosežemo bolj enakomerno rast lanu. Sicer je lan z malim zadovoljna rastlina, toda na vsaki zemlji zopet ne smemo pričakovati prvovrstnih pridelkov. Močvirnata zemlja mu ne ugaja, in sicer zaradi tega, ker je premrzla. Zelo dobro pa uspeva na ilovnati, globoki, v prejšnjih letih dobro nagnojeni in obdelani zemlji. Preveč težka ilovnata zemlja pa za pridelovanje lanu ni prikladna; prav tako mu tudi ne odgovarja suha peščena zemlja. Najboljše uspehe bomo pač dosegli na dobri njivski zemlji, ki propušča vodo. Pri izbiri zemljišča za setev je treba vpoštevati to, da smemo lan na isto zemljišče sejati v presledku pet do sedem let, ker drugače ne dobimo dobrih pridelkov. Lan namreč postane rdečkast in zaostane v rasti.
Zemlja mora biti zadosti gnojena. S svežim hlevskim gnojem pa lanu nikdar ne smemo gnojiti; v tem primeru lan rad poleže, vlakno postane krhko in prav malo vredno. Da dosežemo res povoljen uspeh, se najbolj izplača gnojenje z umetnimi gnojili. Na en hektar površine potrebujemo približno sledeče količine:
100 kg 40 odstotne kalijeve soli,
150 do 200 kg superfosfata,
80 do 100 kg čilskega solitra.
Superfosfat in kalijevo sol potrosimo že pred setvijo, in sicer enakomerno po celi površini; čilski soliter pa šele po setvi. Slednji zelo ugodno vpliva na rast bilk. Če pa namesto čilskega solitra uporabljamo apneni dušik, ga moramo zaorati najmanj dva tedna pred setvijo lanu. Nikakor pa ga ne smemo trositi za časa setve ali pa tik po končani setvi, ker tedaj uniči vse mlade rastline. Še najbolj pa se priporoča taka zemlja, katero smo že pri prejšnjih sadežih močno gnojili.
Jari lan sejemo že v zadnjih dneh marca in meseca aprila. Najbolje je pač, da je posejan že do srede aprila. Če pa imamo dolgotrajno deževje kot letos in se pomlad zavleče, je setev pač malo kasnejša. Nikdar pa ne sejmo, dokler je zemlja še mokra. Zgodnja setev je potrebna predvsem zaradi tega, ker potrebuje lan veliko vode; aprila in maja meseca pa je navadno dovolj mokrote v zemlji, katero mora lan dobro izkoristiti, da se močno vkorenini in bujno požene. Zgodaj posejan lan je tudi bolj trden in ne poleže tako hitro. Če ga sejemo pozno, potem je precejšnja nevarnost zaradi zemeljskih bolh, katere prav lahko uničijo nežne rastline; poleg tega pa pride v svojem mladostnem razvoju lahko v dobo suše, ki v naših krajih meseca junija kaj rada nastopa. Pa tudi iz gospodarskih razlogov je važna zgodnja setev. Lan dozori v približno 12 tednih, zato pa ima zgodnja setev to prednost, da ga spravimo še pred ostalim žitom z njive; za njim pa sejemo ajdo ali pa repo. Lahko pa sejemo lan šele po zgodnjem ječmenu. Seveda zavisi dober uspeh te setve od jesenskega vremena. Prav lahko se dogodi, da seme ne bo dobro dozorelo, lanišče od tega lanu bo pa prav dobre kakovosti.
Za pridobivanje prediva moramo lan sejati na gosto, za kar potrebujemo na en hektar 120—150 kg prvovrstnega in dobro kaljivega semena. Čim gostejši je lan, tem finejše je predivo. Seme moramo enakomerno posejati in spraviti v zemljo z lahko brano, po možnosti pa njivo tudi še povaljati. Navadno se računa, da ne sme biti seme nikdar globlje v zemlji kot dva do tri centimetre, če pride seme v večjo globino, tedaj ne vzkali enakomerno in posledica tega so različno debela stebelca z različno kakovostjo vlakna.
Kdor ima sejalni stroj, naj seje v vrste, ki naj bodo oddaljene ena od druge 4 do 8 cm. Tako gosto pa smemo sejati seveda samo na popolnoma čiste njive in če smo prepričani, da se ne bo pokazal plevel. Ako pa je njiva plevelnata in je treba potem lan okopavati, pa naj bodo vrste 10 do 12 cm oddaljene ena od druge. Kjer sejemo s strojem v razdalji 10 do 12 cm, lan potem lahko okopavamo z ozkimi motikami in obenem z okopavanjem populimo plevel, ki raste poleg lanu.
Ko je setev končana, lahko nastopi dež, kateri močno zbije zemljo in na njivi se naredi skorja, ki bi je mlade rastline ne mogle prodreti. Kakor pri drugih posevkih,
nioramo tudi tukaj priskočiti na pomoč. Skorjo moramo na vsak način razdrobiti; v je svrhe uporabljamo navadno brano in nekateri privežejo pod brano trnje, ki pri vlačenju razpraska skorjo. V enem tednu „erne vzkali, in sicer popolnoma enakomerno, če smo pri setvi pravilno postopali.
Kakor hitro lan ozeleni in se prikaže plevel, ga moramo takoj prvič opleti; drugič pa tedaj, ko doseže višino približno 20 cm. Ko pa presega lan 25 cm, ga ne sinemo več pleti, ker bi se stebelca pokvarila.
Najprikladnejši čas za puljenje lanu je tedaj, ko postanejo stebelca rumeno-zelene barve in ko začnejo odpadati spodnji listki. Seme sicer še ni popolnoma dozorelo, toda v kozolcu dozori že po preteku nekaj dni. Lanu ni treba takoj povezati v snope, ampak ga moramo 8—12 ur pustiti na tleh, da la-nišče na soncu dobi trdnost. Tako posušenega lepo izravnamo in ga povežemo v snope, katere odpeljemo v kozolec, kjer pustimo lan tako dolgo, da seme popolnoma dozori.	Č.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Slavnostna miza
* Pri slavnostnih prilikah je povabljenih na kosilo običajno večje število oseb. Navadne mize so takrat seveda premajhne, ker nt moremo posaditi okrog kdove koliko ljudi. V tauem primeru mize sestavimo, da do bimo iz več manjših eno dolgo mizo. To pa moremo le, če poiščemo mize, ki so precej enako visoke, pa tudi enoko široke. Dobro je tudi, če je slavnostna miza vsaj en meter široka. Miz pa ne sestavljamo samo v dolgo mizo. ampak še na razne druge načine. Naj-navadnejše oblike slavnostnih miz so še: miza v obliki podkve, v obliki črke u, T in G.
Velike mize morata pogrinjati dve osebi, kajti treba je paziti, da se prt ne zmečka. Če pride miza v poštev tudi zvečer, ne smemo pozabiti, da jo postavimo tako, na je vsa dobro razsvetljena. To velja predvsem za električno razsvetljavo. Miza pa mora stati tudi tako, da je okrog in okrog dovolj prostora, sicer je strežba pri obedu zelo otežkočena.
S pripravljanjem mize pričnemo tako, kakor je bilo povedano pri pogrinjanju mize za navadno kosilo. Če je potrebno več pribora, ga razvrstimo tako, da položimo desno od krožnika 2 velika noža, levo 3 velike vilice, med noža ali zunaj njih pa žlico za juho. Kadar mora biti na mizi tudi več vrst kozarcev, jih postavimo tako, da se ne dotikajo drug drugega. Postavljamo jih v obliki križa ali poševno. Nikoli ne sme manjkati kozarca za vodo.
Po sredi slavnostne mize razvrstimo nastavke s pecivom in sadjem ter vaze s cvetlicami, pri tem pa pazimo, da mize ne pre-obložimo Navadno bolj preprosta miza mnogo lepše vpliva, kakor pa ona, ki smo jo
preveč obložili s cvetjem in zelenjem ter raznimi dobrotami.
Nikoli ne krasimo mize s cvetlicami, ki močno diše. Močan duh postane v topli sobi lahko zelo neprijeten in nekatere osebe so za to še posebno občutljive. Tudi ne me-šajmo preveč barv. Okras mize v eni ali dveh barvah je vedno lep. Cvetje izbirajmo priliki primerno, kar pač praznujemo, birmo, novo mašo, poroko itd. Belo cvetje je primerno za večino slavnostnih miz. Šopek na mizi ne sme biti nikoli v tisti višini kot imamo oči, sicer se gostje ne vidijo med seboj. Pa tudi manjši, ročno vezeni prtički (ki jih pogrnemo sredi mize), pisani trakovi in posamezni cveti, ki jih raztresimo po mizi, jo močno povzdignejo.	S. H.
KUHINJA
Močnik iz knajpovc moke. Na dva litra
zavrete in oeoljene vode pristavim pol litra knajpove moke. Močnik pridno mešam in kuham 10—12 minut Kuhan močnik stresem v skledo in ga zabelim z žlico masti, v kateri sem zarumenila pest krušnih drob-tin. Ako hočem napraviti močnik z mlekom, zlijem nanj pol litra toplega ali tudi mrzlega mleka. Takrat zabelo opustim.
Opečena šunka t jajcem. Odrezke šunke opečem na razbeljeni masti na obeh straneh. Potem napravim za vsak kos opečene šunke po eno volovsko oko. Volovsko oko dam na sredo mesa. Okrog mesa razpostavim menjaje kuhane ali ocvrste rožice karfijole, 9 surovim maslom zabeljene šparglje in koščke popečenega krompirja.
Ruska salata. Vsakovrstno kuhano, pra-ženo ali pečeno meso zrežem na tanke rezine. Dva srednje debela kuhana in olup-ljena krompirja zrežem na prav majhne
kocke. Pai pomaranč olupim in zrežem na tanke rezine Eno surovo kislo jabolko olupim in tudi zrežem v tanke rezine. Vse te snovi dobro zmešam in povrhu polijem z majonezo, ki jo takole napravim: 5 rumenjakov mešam s pridatkom 3 do 4 žlic olja. Olje prilivam po kapljicah. Ko je vse dobro zmešano, pridenem žlico gorčice, nekaj kapljic kisa, sok pol limone in noževo konico sladke paprike. Majonezo okrasim s kupčki rdeče pese in s kupčki motovilca. Jed dam po juhi na mizo.
Špargelji. Sparglje osnažim tako, da jih ostržem trde kože, jih narahlo zvežem in kuham pol ure. Osolim jih šele tedaj, ko so že mehki. Potem jih previdno preložim na krožnik in polijem s sledečo omako: polno žlico moke mešam s koščkom surovega masla in s četrt litrom mrzle juhe. Cez nekaj časa postavim mešanico na štedilnik in na toplem toliko časa mešam, da se omaka zgosti. Potem pridenem košček surovega masla, potegnem na stran in mešam, da se surovo maslo raztopi. Nazadnje primešam še žlico kisle smetane ali en rumenjak.
Goveje meso na angleški način. Kos govejega stegna prevlečem s tankimi, na rezance zrezanimi koščki slanine. Prevlečeno meso zdrgnem z mešanico popra, gvirca, bri-njevih jagod, majarona, sardelic, limoninih lupinic in s soljo Vse te dišave poprej etol-čem. Meso denem v primerno posodo. Posodo pokrijem in pustim 24 ur stati. Medtem časom se meso navzame dišav, da ima potem zelo prijeten in pikanten okus. Meso potem obložim s tankimi odrezki suhe slanine, denem v kožico, polijem s pol litra rdečega vina in pokrito pražim toliko časa, da se meso zmehča. Meso zrežem na koščke in polijem s preeejeno omako, v kateri se je meso pražilo. Zraven dam droben pečen in olupljen krompir ali prazen riž.
Torta iz planinskega masla. Pet rumenjakov mešam s 14 dkg sladkorja toliko časa, da se peni. Potem primešam sok in lupinice pol limone. 8 dkg moke in sneg petih beljakov Testo spečem v pomazanem obodu za torte. Pečeno in shlajeno torto prerežem dvakrat in io nadevam s sledečim nadevom: na sopari stepem osminko litra sladke smetane s štirimi rumenjaki in žlico moke. tako dolgo, da se mešanica zgosti. Nato pridenem 14 dkg surovega masla in 5 dkg vanilijinega sladkorja. Nazadnje polijem torto s kavinim ledom.
Kavin led Petim žlicam močne kave primešam toliko sladkorja, da ie precej gosto. Led mešam na gorkem ognjišču pol ure.
domača lekarna
Ledinščica ali marjetica je bila prej uva-ževano zdravilo. Korenine in liste kuhaj za zabasana čreva. Je čistilo, ki deluje prav rahlo, zato primerno za otroke. Če ima otrok krvno ali kostno jetiko, mu kuhaj mezgo iz ledinščinih listov in sladkorja in dajaj mu vsako uro po žlički mezge. Na zatečen vrat devaj listne obkladke. Bolne otroke nosi na trato, kjer je do6ti te rastline. Za prsno vodenico, ki je nastala vsled prehlada, za belo perilo, pri pesku v ledvicah, namoči sjx>-mladi sveže ledinščice v žganju, jemlji tega po dve žlički na dan in utiraj si z njim prsa in spodnji život. Za bolečine v prsih, suh kašelj in bruhanje krvi uživaj mezgo ali čaj. Če 6e ti je nagloma prehladila kri, raz-reži 4 pesti li6tov in pest cikorijeve korenine, poli j zvečer s presnim mlekom, prevri zjutraj, precedi in jemlji večkrat žlico tega mleka.
Jetrnikove liste nabiraj in posuši na solncu. Za jetrne bolezni uživaj čaj ali v prah zmanjene posušene liste. To pomaga tudi pri bruhanju krvi in pri zateklem mehurju. Koža se pozdravi in obeli, če se umivaš 6 čajem. Malo jetrnika da mesni juhi dober okus.
Motovileč redi kri in zredči pregosto, pozdravi skorbut in pomaga zabasanim čre-vam. Za te bolezni je najbolje, če iztisneš 6ok iz motovilca in jemješ po dve žlici na dan. Lahko uživaš kuhan ali surov motovileč z oljem ali motovilčev čaj. (Po sparjenem motovilcu žene rado. Ni nikoli dovolj opran.)
Loboda bodisi vrtna ali njivska pomaga za 0f>ešan0 kri. Uživa 6e kakor pripravljena špinača. — Loboda pasja ali kozji rep pomaga za jetiko, če uživaš sok listov z medom. Obkladek potolčenih listov hladi vnetja, izčisti izpuščaje in pozdravi rane.
Slezeno ali vranjico (Milzkraut) nabiraj aprila in namoči v žganju ali posuši. Za za-žlemena jetra ali vranico, za bolezni v mehurju jemlji dvakrat na dan po 20 kapljic tega žganja ali pij zjutraj in zvečer čaj od posušenih listov.
g Kurivo: trda drva 80 din, trda drva žagana 100 din, mehka drva 70 din za en prostorni meter.
Humek Martin, Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Pojasnjeno s 102 podobama in 2 barvanima slikama. II. pomnožena in predelana izdaja. Ljubljana 1931. — Vsem, ki goje na svojem vrtičku zelenjad in cvetlice za lastno porabo, bo knjiga izborno služila ter jo toplo priporočamo. Stane nevezana 42 din, vezana 54 din Knjigo dobite v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani.
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Denar. Skupni devizni promet na ljubljanski borzi je znašal v preteklem tednu 9 milijonov 691.000 Din, dočim je znašal v preteklem tednu samo 5 milijonov 438.000 dinarjev. Za razne tuje valute so plačevale banke sledeče zneske: Češka krona 1.52 Din, italijanska lira 2.12 Din, francoski frank 2.10 Din, avstrijski šiling 8.60 Din, švicarski frank 10.9Q Din, holandski goldinar 26 Din, kanadski dolar 47 Din, ameriški dolar 47.30 Din, angleški funt 235 Din.
CENE
g Cene umetnih gnojili, kmetijskih strojev in ostalih potrebščin. Kostni superfosfat 118 din; kalijeva sol po 100 kg 156 din; Tho-masova žlindra baza 18% 134 din; nitrofo-skal v vrečah 143 din; rudninski superfosfat v vrečah po 50 in 100 kg 98 din; kostna moka 100 din; apneni dušik v pločevinastih bobnih 200 din; apneni dušik v papirnatih vrečah 185 din; klajno apno 275 din; modra galica pošiljatev franko vsaka postaja vklju-čivši davek 6.40 din kg; modra galica ■ v vrečah 6.70 din; modra galica na drobno v vrečah 6.70 din; modra galica na v prodaji drobno 7 din; žveplo 3 din, lanene tropine 2 Din. — Mlatilnice z mešali in reto 4100 dinarjev; slamoreznice 1700 do 2000 Din; čistilnice (10 sit) 1500 Din; plugi Lesce 800 do 995 Din; reporeznica (16 R) 550 Din; tri-jerji 2000—3500 Din; mlatilnice na ročni pogon 2200 Din; robkači 900 Din; sadni mlini 1400—1700 Din; brzoparilniki 1050 do 2800 dinarjev; kosilni stroji 2000 Din; travniške brane z zvezdnatimi členki 900 Din; travniške brane z jeklenimi konicami 800 Din; patent motike »Rapp« 70 Din.
ŽIVINA
g Živinski sejem v Ljubljani 21. aprila.
Dogon na zadnji živinski sejem je bil velik, prav tako živahna pa je bila tudi kupčija. Skupno je bilo prignanih 766 glav živine, in sicer: 35 volov, 19 krav, 8 telet. 610 prašičev za rejo in 94 konj. Prodanih pa je bilo 20 volov. 6 krav, 6 telet, 327 prašičev za rejo in 18 konj. Od konj sta bila prodana 2 kom. za Dunaj. Zelo živahna kupčija se je razvila z prašički za rejo. Cene volov in krav so od zadnjega sejma nekoliko narasle; cene ostale goveje živine in prašičev pa so ostale
v glavnem neizpremenjene in so bile sledeče: voli I. vrste 5—5.50 Din, voli II. vrste 4.50—5 Din, voli III. vrste 4—4.50 Din za 1 kg žive teže; krave debele 3.50—5 Din, krave klobasarice 2—3.25 Din za 1 kg žive teže; teleta 6.50—7.50 Din za 1 kg žive teže. Prašičke za rejo so prodajali po 140—230 dinarjev komad, konje pa po 400—3500 Din komad, in sicer po velikosti in kakovosti.
g Živinski sejem v Kranju dne 19. aprila. Cene goveje živine so bile sledeče: voli I. vrste 5.50 Din, voli II. vrste 5 Din, voli III. vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže; telice vrste 5.50 Din, telice II. vrste 5 Din, telio -III. vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže; krav* I. vrste 5 Din, krave II. vrste 4.50 Din, krave III. vrste 3.75 Din za 1 kg žive teže; teleta I vrste 7.50 Din, teleta II. vrste 6.50 dinarjev za 1 kg žive teže. — Prašiči špeharji 8.50 Din, prašiči pršutarji 8 Din za 1 kg žive teže. — Mladi pujski 6 tednov stari 150 —200 Din komad. Od zadnjega sejma se je dvignila cena telet I. in II. vrste za 50 par pri kg; cene ostale goveje živine in prašičev pa so ostale v glavnem neizpremenjene.
RAZNO
g Izvoz lesa narašča. Na podlagi uradnih statističnih podatkov je znašal v marcu izvoz lesa približno 101.321 ton v vrednosti 91 milijonov 700.000 Din, kar pomeni v primeri z marcem 1936 povečanje količine izvoza za skoraj 100 odstotkov, vrednost pa je narasla za 36 milijonov dinarjev. Izvoz lesa je bil v prvih treh mesecih sledeči: Leto 1937: Januar 75.485 ton 75.3 mili j. Din Februar 80.751 ton 81.9 milij. Din Marec 101.321 ton 91.7 milij. Din
257.557 ton 248.9 milij. Din
Leto 1936: Januar 35.885 ton 37.1 milij. Din Februar 39.410 ton 37.1 milij. Din Marec 57.866 ton 55.7 milij. Din
133.161 ton 129.9 milij. Din g Opij v naši državi. Proizvodnja makovega semnae je postala zadnja leta zelo važen činitelj v gospodarstvu vardarske banovine. Lani je znašala z makom zasajena površina 7000 ha, proizvodnja pa 68.000 kg, letos pa je površina narasla na 8460 ha.
PRAVNI NASVETI
Poravnava dolga. S. M. L. če nameravate poravnati dolgove 6 tem, da hočete nekaj sveta odprodati, ki je tudi obremenjen, kupec pa zahteva čist prepis, potem 6e morate pač vsi trije domeniti s skupnim zaupnikom kako se bo to napravilo: dosedanji > upniki vam morajo dati izjave, da bodo dovolili izbri6 vknjizene zastavne pravice, čim bo denar za oje založen n. pr. pri notarju, ki bo tedaj kupcu preskrbel bremen pro6t prepis kup-Ijenega sveta. Ce pa nudi kupec le hranilne knjižice, jih boste morali pa na drug način vnovčiti, ker davkarija ne bo vzela hranilnih knjižic za plačilo vknjiženih davkov.
Žena ni plačnica za možem. R. K. V. Sosed je prišel pijan v vaše stanovanje in napravil za 200 Din škode. Sosed je sicer pred enim letom prevzel posestvo od svojega očeta, ko se je oženil, pa je vse dal prepisati na ženo. Vprašate, če je žena dolžna plačati škodo za možem, ker ni razglasila, da mož ni posestnik m da ni plačnica za njim. — Škodo je dolžan poravnati le sosed, ki jo je napravil. Žena ne odgovarja za dejanja svojega moža. Le če bi obljubila, da bo plačala mesto moža, potem bi bila obvezana plačati zanj.
Pot za hlevom. R. K. B. V. Ce vi z vašimi posestnimi predniki vred vozite preko 30 let za hlevom po sosedovem svetu, jiotern ste si služnostno pravico vožnje priposestvo-vali in vam je sosed ne more braniti. Lahko pa od soseda kupite dotični svet, seveda če se s sosedom zmenite za ceno. Cena je 6tvar 6j3orazuma in jo sodišče ne more določiti, če se sama ne moreta zediniti. Ce bi sosed hotel drugemu prodati ta 6vet, potem se pravočasno pobrigajte, da bo kupec pred nakupom zvedel za vašo služnostno pravico, sicer jo lahko zgubite, ker ni še vknjižena.
Pogodbe se morajo tolmačiti po volji strank. M. H. St. V. Ce je mož izročil ženi celo posestvo, sebi pa zadržal tri točno določene parcele, potem je pač jasno, da razven izrecno pridržanih parcel stranki nista hoteli, da bi možu ostalo še kaj od posestva. Ce je pri prepisu posestva ostala na moža prepisana še ena, nepridržana parcela, je to pač pomota. Žena lahko zahteva od moža, da se ta pomota uredi pred notarjem v smislu prvotno mišljene izročilne pogodbe.
Znižanje dolga. J. R. Posodili ste kmetu večjo V6oto denarja, s katerim je plačal živila in pijačo v trg;ovini. Hočejo vam posojilo za polovico znižati, kar bi bilo za vas težek udarec. Ali je to mogoče? — Tako predpisuje uredba o likvidaciji kmetskih dolgov. Dolg, ki ga ima zaščiteni kmet pri vas. se zniža za polovico, ostalo polovico pa mora odplačati v 12 letih s 3% obrestmi v enakih letnih obrokih vsako leto najkasneje do 15. novembra.
Ustavitev poti. J. J. B Ni priporočljivo, da bi sedaj, ko so 6i mejaši že pripc«estvo! vali služnostno pravico vožnje preko vaše parcele, to pot prepovedali in mejašem v za-meno popravili drugo nekoliko daljšo javno pot. To lahko napravite, če ste vsi sporazumni. Ce se pa mejaši proiivijo in vas tožijo radi motenja posesti, pa morate tožbo zgu. biti. Morebitna gospodarska korist prestavljene poti niti od daleč ne bo odtehtala dejanske škode, ki jo boste mejaši trp>eli vsled pravdanja. Ce je bilo za vaše prednike prav, potem sedanja pot tudi vam ne škoduje.
Slabo gospodarstvo. Oče, ki ima več mladoletnih otrok; se je po smrti žene-ma-tere drugič poročil. Od tedaj gre gospodar, stvo rakovo pot Hlev se je že skoraj čisto izpraznil, gozdovi se izsekavajo Kako preprečiti, da otrokom vsega ne zapravi? — Morda bi pomogalo preklicno postopanje. Pogovorite se o tem s sodnikom pri vašem domačem okraj, sodišču.
Postavitev drogov za elektrovod in odškodnina. Po vašem zemljišču so postavili več drogov za napeljavo elektrovoaa. Priznali so vam odškodnino v denarju, vi 6te pa zahtevali za odškodnino dve brezplačni luči, kar pa je podjetje odklonilo. Vprašate, če morejo proti vaši volji postaviti drogove na vaše zemljišče in če lahko zahtevate navedeno odškodnino. — Podjetje vam je dolžno dati primerno odškodnino le v denarju. Ne morete prisiliti podjetja, da vam da za odškodnino brezplačno razsvetljavo. Če z lepa ne dovolite postavitve drogov na vašem zemljišču, vas k temu lahko potom razlastitve prisilijo.
Nova pot. J. F. Radi bi prestavili neko pot. Vprašate, če lahko zaprete staro pot, ko zgradite novo. — Niste povedali, ali je stara pot občinska ali zasebna. Ce je občinska, ima le občina pravico izdati potrebne ukrepe glede nje. Ce pa je zasebna, bo najbolje, da se dogovorite z upravičenci. V kolikor bo nova pot enako služila upravičencem, boste j>ač lahko 6taro zaprli. V vsakem primeru pa tvegate pravdo in bi odločilo sodišče.
Naglušna priča. N. T. O. Vprašate, ali je sposobna priča, ki zelo 6labo sliši. — Sodišče je dolžno, da pričo o vsem izpraša, kar ve o dogodku, ki ga naj posvedoči. Pri tem izpraševanju se bo že sodišče samo prepričalo, kakšna je priča in jo motda še samo preizkusilo, kako sliši in px> vsem tem po prostem prepričanju ocenilo, ali je priča mogla sploh kaj slišati ali ne in ali je verodostojna aii ne. V sodbi mora sodišče navesti azioge, če in zakaj kaki piči ne verjame. Ci *-e -,tranki taka ugotovitev sodišča ne bi zdela \>čna. jo lahko spodbija v prizivu na višje sodišče. Ce ima tudi višje sodišče pomisleke glede verodostojnost" izpovedbe priče, bo pričo navadno samo še enkrat zaslišalo in se potem po ne; posrHnem vtisu odločilo, aH gre vera priči ali ne.