Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file ^t the Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
V ;	A. S. Burleson, Postmaster General.'
• j»t sa koriati «lolarakaga
.j'n4»tVK. DtUvcl »o opra-»Wwl 4o mg«, kar promue ira jo.
Tki« papar la 4«patMÍ to tka i«tara«t« of tka work-k| claaa. Workora aro
antitlad to all wkat %tkoy
KnUr«d aa iMond-rltii malUr, Dre. I, INT, ai th« post » fit«« at tkieaao. 111.. und«r th« Act of l'unit» of March Srd. 117».
Off ici: 4008 W. 31. St., Chicago, III. Delavci vseh dežela, združite sel'9
PAZITE
mm ¿ta*ilka v oklopaju, ki
«uloTt, p rilapl ja-naga »podaj ali mm oritku. Ako jo
itarilka ................)
t «daj ra» • prihodnjo Ito-rilko nalaga llaU potolo naroiaioa. Proalmo, pa* norita jo takoj.
ŠTEV. (NO.) 566.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 16. JULIJA (JULY 16th) 1918. LETO (VOL.) XIII.
Hertlingova odkritosrčnost.
Nemški državni tajnik dr. Kueklmann je odstopi». V resnici je ta izraz oficielnega poročila le olepšava dejstvu, da je dobil kajzerjevo breo. Vzrok njegove kazni je znan. Kuehlmann se jc drznil izreei, da se ne more vojna končati s samim orožjem, ampak da bo diplomacija morala odločati. To se je splošno smatralo za priznanje, da ne more Nemčija upati la vojaško zmago, v »Jed česar se bo morala pogajati za mir, ki pa v takem slučaju seveda ne bi mogel biti glasoviti "nemški mir."
Priznanje, da ne more Nemčija s svojim o-rožjem zmagati po svoji volji, je-tam najsmrtnej-ši vseh smrtnih grehov, in Kuehlmann, ki ga j? zakrivil, mora delati pokoro zanj. Njegova demi-sija torej logično pomeni, «Ia veruje kaj ze rje vi vlada v absolutno možnost nemške vojaške zrna-
iz tega pa sledi, da ji je vsako pogajanje za mir nepotrebno, ker si s puško in topom lahko izsili tak mir, kakninega sama hoče.
Ako ne bi bilo to mišljenje ofkdelno, bi bi» ubogi dr. Kuehlmann še danes lahko zunanji državni tajnik.
Taki spomini se avtomatično zbujajo, če čita *lovek poročila o zadnjem Hertlingovem govoru pred rajhtstagovim glavnim odborom, kratko preden je odšel parlament na počitnice.
Grof von llertling jc izza Michaelisovega padca nemški kancelar. Pred tem je bil ministrski predse<lnik na Bavarskem in vodja katoliške - klerikalne stranke. "Lisjak" je bil njegov splošno znani priimek. Celo v njegovi stranki so pa smatrali za jezuita, čigar besede pomenijo ved-:io kaj druzega kot izrekajo. Nedvomno je prav to eden glavnih razlogov, da ga je kajzer naredil za kancelarja.
Dobro je to imeti pred očmi, kadar čita človek njegove besede, ki so bile sicer izrečene pred rajhstagovim odborom, namenjene pa na eni strani ljudstvu v Nemčiji, a na drugi sedanjim nasprotnikom njegove vlade.
Po brzojavnih poročilih iz Kodanja je Ilert--Kug «lasti gefvoril o Belgiji t ndejaJ o tem pred* metu sledeče:
"Sedanja posest Belgije pomeni le toliko, da imamo zalog za bodoča pogajanja. Nimamo pa namena, da bi obdržali licigijo v kakršnikoli ob-; liki.
Kar natančno hočemo je, kakor smo izjavili dne 24. februarja, da naj se Belgija po vojni obnovi kot neodvisna država, ki ne bo nikomur podvržena kot vazalka in naj živi z nami v dobrih, prijateljskih odnošajih.
Stal sem z ozironi na Belgijo od začetka na toni stališču in stojim še danes. Ta stran moje po-iitike se popolnoma vjema s splošnimi potezami, katerih smer sem včeraj jasno razložil pred Vami."
^ "Ustavimo se za trenotek pri tej belgijski strani Hertlingove politike. Merodajne za pomen te politike so kancelarjeve besede, da drži Nemčija Belgijo kot "zalog za bodoča pogajanja."
Kar pravi Hertling v nadaljnih stavkih o neodvisnosti Belgije po vojni, bi bilo tako lepo, kakor še nobena nemška izjava ne, odkar traja
ta vojna. Ampak bilo bi lepo le tedaj, če ne bi bilo prvih besed o "zalogu". Belgija naj bo kaj-zerju zalog pri bodočih pogajanjih. — Ni li po vseh pravilih logika s tem pravzaprav vse i>o-bito, kar je Hertling nadalje govoril 1 Čt je Belgija zalog za pogajanje, tedaj je jasno, da bo ta zalog le pod.gotovimi pogoji vrnjen. Kakšni so ti pogoji, o tem ne vemo nič. In tukaj se skriva hudičevo kopito.
Kam-elarjeve besede o vrnitvi belgijske neodvisnosti bi imele pravo vrednost le tedaj, če bi bile brezpogojno izrečene. In le to bi bilo pošteno. Kajti neodvisnost Belgije je stvar sama zase, ki ne more in ne sme biti navezana na nobene drug« pogoj*».
Belgiji je bila vzela njena neodvisnost. Na kakšen perfiden način se je to zgodilo, ve ves svet. lielgija ima absolutno pravico zahtevati, -da s*» ji vrne njena neodvisnost. Ker ni sama ničesar zakrivila, se ne more po nobeni pravici zahtevati od nje, da bi izpolnila za to kakšne pogoje. Nasprotno pa ima ona pravico zahtevati, do se ji povrne škoda, ki ji je l»ila krivično na- . pravljena.
Kakšni bi sploh mogli biti pogoji, ki naj hi jih izpolnila Belgija! Kancelar ni ničesar povedal o njih, zato je mogoče le ugibati.
Nemčija bi mogla zahtevati od Belgije "vojno odškodnino". To bi bil rop ,kajti če je kalera leie.la, o kateri se lahko pravi, da je bila napi.-dena in da ni sama dala nobenega povoda za napad, je to gotovo Belgija. Pravično bi bilo, da bi bila ona odškodovana, ne pa da hi se od nic zahtevala kakšna odškodnina.
O takem pogoju torej ne more biti govora.
Nemčija bi utegnila zahtevati državo Kongo v Afriki. O tem je."bilo že citati. Ampak za to zahtevo veljajo enaki argumenti kakor za odškodnino ali za odstop kakšnega belgijskega teritorija v Evropi. Nemčija enostavna nima nobene pravice za tako zahtevo in lielgija ji u» dala nobenega povoda za njo.
Tudi o !<•::! pogoju torej ne more biti govora.
KsJ 1)1 btlo le *frtogflWr Nem^jjiPhlfalilit htevala "garancije", o katerih je svoj Čas govoril Bethmann Hollvveg. Tiste garancije pa zopet niso nič druzega, kakor tatvina. Nekdanji "fiio-kofični" kancelar je govoril o belgijskih trdnjavah, ki bi morale ostati v nemških rokah, o belgijskih hikah in železnicah, ki naj bi bile pod nemško kontrolo, i. t. d. Vse :o pa praktično pomeni, da ne bi bila Belgija neodvisna, temveč va-zilna država Nemčije.
Vse to pa mora biti na vsak način «ključe* no. Belgija ne more -biti "zalog" za izpolnitev zahtev, ki bi se stavile njej. Obnovitev njene ue-• ►dvisnosti mora biti brezpogojna. Če bi bil Hertling mislil na to, mu ne bi bilo treba govoriti o zalog.
Toda mogoče je še neka i povsem drugega. Namreč: Belgija bodi zalog v nemških rokah za zahteve, ki naj bi jih izpolnili drugi — morda Francija, morda Anglija, morda Amerika.
O tem se llertling ni izrazil, četudi neprenehoma trdf, da govori "jasno". Ampak brez obzi ra na njegove neizrečene misli in neobjavljene
i
pogoje se mora tudi taka "igra z zalogi" odkloniti.
Belgija ima pravico, do svoje neodvisnosti povsem brez obzira na pravičnosti iu krivičaosti drugod po svetu. Ta pravica je popolnoma nedotaknjena od računov, ki jih utegne Nemčija imeti s kakšno «drugo deželo. Alzacija in Lorena n. pr. je vprašanje, ki se tiče Nemčije in Francije. .'amostalnoHt Belgije pa ne more biti odvisna: o l t*ga vprašanja. Ta samostalnost je sama v.s^bl utemeljena, sama po sebi opravičena, in zSto m-more biti nikakšen "zalog". Dokler govori 'lie it* !ing v taki zvezi o zafogu, so njegove besede neodkrite, njegovi nameni torej nepošteni.
Brezmejna ueodkritogrčnost IlertlingoviV besed pa zija iz izjave, da se vjema belgijska s»ran njegove politike s ploštiiiui potezami, ki jih je "označil" v. svojem prejšnjem govoru.
Ta govor ni v svojem jedru nič druzega, kakor jtzuitičen poizkus, da bi dosége) to, zaradi česar jc Kuehlmann (norai odstopiti — namreč pogajanje.
Ne bomo se bavili z grofovimi frazami o "ro k», Hi jo je Nemčija ves čas ponujala" in o podobnih besednjakih argumentih. (Jotovo je in ¡z njegovega govora se zelo lahko posname, da nima niti llertling sam veliko upanja v nemško zmago na bojiščih, četudi govori o njej, kakor da mu jo je dal sveti Peter črno na belem z vsemi nebeški-mi i>cčati. Jasno je, da bi llertling za vse na svetu rad prišel do pogajanja, ampak zopet ne s poštenim namenom, da se uvede razmere v Kvropi pop ravici, temveč da bi mogel, dokler so nemške armade še na tujih tleh, preslepiti zaveznike in Ameriko, kakor je v Brest-Litovsku preslepil fîiise.
Da je to hrepenenje po dokončanju vojne brez orožne zmage nenavadno močno, dokazujejo Hertlingove besede, da stoji na njegovem stališču tudi načelnik vojaške uprave, ki mu jc dejal, da "ne votli vojne zaradi vojne, tampak da je treba, čim se pojavi na nasprotni strani resna Hrtjt* tw fnhrslerHH
To hrepenenje po pogajanju bi bilo prav simpatično, če ne bi bilo tako,ganiirano, da je — neužitno.
Kako naj se gre na primer Amerika pogajat, kadar ima grof Hertling toliko drznosti, da pravi: "Predsednik Wilson zahteva vojno, dokler ne bomo uničeni?"	/
Ne vema, koliko resnice izve nemško ljudstvo o tem, kar se godi izven kajzerlanda. Očitno računa bavarski grof o tem, da vedo »Nemci prav malo o Wilsonovih izjav ali, sicer ne bi mogel trdit i »ake brezobraznosti. Predsednik Zedinjenih Ma v je pač večkrat izjavil ,da mora pasti nemška avtokracija, z nobeno besedo pa ni nikdar dejal, da hočejo Zedinjene države razdejati Nemčijo afi pa uničiti nemški narod. Baš narobe je na-g la šal tako precizno, da ni mogel ostati noben dvom, da se Amerika bojuje zoper kajzerja in njegovo avtokratično vlado, ne pa zoper nemški narod.
Vse, kar diši v Hertlingovem govoru po resni volji za pošten mir, je neodkritosrčno in pra-
vi namen njegovega izliva je bil navsezadnje le ta. da in u dovoli rajhstag novi vojni kredit in da se med ljudstvom napravi razpoloženje za nadalje vanje trpljenja, ki mu ga nalaga vojna.
Za okrasek je Hertling zopet zadeklamiral, da .vodi Nemčija obrambno vojno in da ne gre za svetovnim go»podstvom. To je treba nemškemu ljudstvu pogostoma ponavljati, kajti imperiali-stična vojna lahko zbudi toliko nezadovoljnosti, da dobi kajzerjeva vlada resne sitnosti. Tbda ljudje, katerim pripoveduje jezuitični kanclar tako j pravljice, morajo biti zelo naivni, da jih verjamejo izza vsega, kar se jc zgodilo na vzhodu.
Da je ves govor res v prvi vrsti namenjen ljudskim masam, se lahko spozna še iz nekaterih riačUnih posameznici. Karakterističen je odstavek, v katerem pravi:
"Naravno je, da ne zadostuje, če pride ka-k.v n agent k nam in nam pravi, da lahko tu ali tam, tedaj in tedaj uvede mirovno pogajanje. Ampak potrebno je za imenovane predstavnike sovražnih sil, popolnoma pooblaščene od svojih vlad, da nam dajo na znanje, da so mogoče razprave, ki se morejo za sedaj voditi le v omejenem k rogu. V
V teh besedah je skrita perfidnost, odkrita pa breadbraznost. Iz uvodnega stavka bi bilo namreč izvajati, da sj se agenti zaveznikov že obračali do nemške vlade. Oe bi bilo to resnično, bi bila Hertlingova dolžnost, da bi povedal, kdo so I i 1 i li agenti in v čigavem imenu so hoteli govoriti. Dokler ne pove tega, pa nimajo njegove beseda nobenega drugega namena, kakor da bi zase-jale medsebojno nezaupanje med zaveznike.
Drugi del navedenega odstavka pa izraža fakt icno brezobraznost, ker pomeni, da bi mora-, li nasprotniki Nemčije tako rekoč priti prosit pivajasje. Razume se pa samo po sebi, da je to enostavno nemogoče, zakaj to bi res pomenilo, da bi vteknili vrat v za^ko in pustili Nemčiji, da drži konec vrvi.
Hertlingov govor ni bil mirovni govor. In čist« prav je, da je ¿stekel tudi t« faesede: "V sme-
ri hsše politike se nič ne izpremeni." Te besede
pojasnjujejo vse. Smer kajzerske politike je znana. Začetek vojne, Berchtoldov ultimatum, napad na Belgijo, akcije na Balkanu označujejo to >nicr. Brest-litovski zločin je osvetljuje. Kljub Hertliugoviin frazam je ta smer imperialistična in njen cilj je svetovno gospodstvo.
Vpričo teh dejstev so najveljavnejše Wilso-novfe besede, da se ne sme vojna končati z nobenim polovičarstvom i?l da se nc more sprejeti nobena polovičarska rešitev problemov. Z mirom, | ki bi se to leto sklenil po kajzerjevi volji, bi se motda prihranilo pol miljona žrtev — z naravno posledico, da bi nova vojna v par letih zahtevala deset ali petnajst miljonov mrtvih in ranjenih, neštete miljarde denarja in ponovno opustošenje vseh evropskih in morda še nekaterih ameriških dežel.
Krvavo delo je preveč napredovalo, da hi se moglo ustaviti nekončano. Tragično jc, ali* dovrši'i se mora, da se prihrani še strašnejša tragedija. Padec avtokracije je pa bivstvo dovršit ve.
Kal je s Sušteršičcm?
V nekaterih listih čitatno iz VVashingtona razširjeno vest, da je dr. Šušteršič sklenil definitiv-no zapustiti Kranjsko in Avstrijo, ter se trajno naseliti v Švici, kjer je baje že prej nakupil (velike posesti.
Nič ne vemo, če je na tej vesti kaj resnice ali ne; in tisti, ki jo razširjajo, ravno tako ne vedo tega, čeprav so se vajeni bahati, kakor da so pozo/bali vse evropske skrivnosti. Špekulanti špekulirajo s tem, da spajajo črtatelji časopisov z i-menom mesta Washington radi kaj oficielnega, ker ima ameriška vlada tam svoj sedež. Ljudje kaj lahko pozabijo, da imajo prav tam tudi razne "lobbv ", časnikarske fabrike, poročevalske ko-vačniee itd. svoje sedeže in da se iz Washingtona prav tako lahko razširjajo izmišljotine kakor iz YapV OroHsinga ali Liarvilla.
Na to se je treba spomnviti, ker se jc prav nd tam že enkrat ra^Jširjala laž rnrno o Šušter-šiču. Dr. Žirpanič. ena izmed velikih luči londonskega odbora, je s skrivnostnim obrazom pripovedoval tajno "novico", da je Šušteršič zaprt in da je ta vest prišla "v diplomatični torbi "čez morje. Seveda je bila *a diplmnatična torba v njegovi poveati tako naglašena, da bi se morala tiskati s palec debelimi črkami. Saj ni čuda; kdor dobiva "tajne vesti" iz "diplomatVne toHbe", mora bjti že preeejAnja zverina.
Ampak tista "'diplomstična torba" je bila kmalu toliko vredna kolikor beraška malha in skrivnosti londonsko ©dborskih skrivnostnikov so se izkazale kot navadne izmišljotine. Avstrijska vlada je imela Šušteršiča vse preveč rada, da bi ga bila r*i zaprla. Naposled niso niti na Dunaju taiko zabiti, da bi podirali svoje najboljše *tel>re.
Če se spominjamo na tedanjo farso, nam ne kaže nič drusega, kakor da ostanemo tudi topot skeptični. NVashingtonska vest nc navaja nobene-
ga vira; o dogodkih v Avsfriji je popolnoma nemogoče izvedeti kaj po direktnih potih; kar se more indirektno izvedeti, n. pr. na ta način, da pridejo kakšni časopisi ali posamezne vesti čez mejo, v Švico, pa odhod dalje, potrebuje dolgo časa, preden doseže cilj in še tedaj je, če ne gre za lis4, ki pride cel čez morje, veliko vprašanje, koliko neprostovoljnih izprememb je poročilo pretrpelo na svojih mnogoštevilnih postajah.
Mi torej priznavamo, da ne vemo, kaj je s ŠUstenšičem; špekulanti, ki žive od blufatija, bodo trdili, da vedo vse natančno, pa v resnici tudi ne vedo nič.
Skoda pač ne bi bila za Šušteršiča, če bi ga slana vzela, Slovenski narod bi tako lahko pretrpel to "izgubo", da bi za vriskal od Trsta do Beljaka. Malo je ljudi, ki bi bili med Slovenci storili toliko hudega kolikor Šušterviš od prvega dne, ko je prišel v javno življenje, pa vse doslej.
Dolgo je bil Šušteršič ne vodja, ampak fak-tični poveljnik slovenske klerikalne stranke, v katero ni prišel iz prepričanja ali iz verskih čutov, anipak iz proiste egomtične špekulacije. Bil je prepričan, da ne bi mogel med liberalci poleg Tavčarja igrati vodilne vloge, medtem ko so klerikalci silno hrepeneli po človeku, ki bi imel "rc-prezentacijske sposobnosti" in ne bi bil duhovnik. In zazdelo se ji m je, da so v Sušteršiču našli takega človeka, dasi je v resnici težka, neotesana klada. Toda ta zarobljenec je znal biti brezobziren in s to lastnostjo si je napravil v stranki pot do prvega prostora.
SušteršiČ je ispodrinil Kreka, ki je imel neprimerno več političnega znanja, poleg tega pa tudi več demokratičnega duha, kakor Suštertiič. Državnouborski mandat pete kurije za Kranjsko, ki je bil namenjen Kreku, si je šntfteffcič naravnost izsilil. Tako si je pridobil tudi vstop v dele*
gaeije. Tukaj je bila njegova podtika vedno skrajno cesarsko-krajevska in na vse kriplje je delal, da bi postal v dvornih krogih persona grata.
Svojo pozicijo v stranki je izrabil ekonomično.Prišel je na čelo raznih gospodarskih institucij in zadnje čase so cenili njegovo premoženje na miljon.
Dolgo je šlo njegovo hrepenenje za ministrstvom. Njegova žena se je že tako gotovo videla kot "ekscelenco", da ni znala tega zatajiti pred pismonottan. Da bi si izgladil pot, je bil Šušteršič pripravljen na vsako klečeplastvo, na vsako brutalnost in tudi na vsako izdajstvo. Ko so se n. pr. določali volilni okraji za državni zbor po novem zakonu o splošni volilni pravici, je Šušteršič trdovratno g<xlel, da zadostuje Slovencem na Koroškem en sam mandat, nasprotno je bil pa takoj pripravljen priznati poseben mandat Ko-čevcem, da si ves okraj ne šteje niti prav 20.000 prebivalcev. Ko je naposled vemlar glasoval za dva slovenska mandata na Koroškem, je glasno izjavil, da stori tako "contre coeur" — proti svojemu srcu.
Jugoslovanskega ministrstva le ni bilo, in da postane ofieielua oseba, je ŠuštenŠH« na brezobra-ze,t način izpodrinil tedanjega deželnega glavarja Šukljeta, pa se dal sam posaditi na njegovo mesto. Vpliv, ki ga jc s tem dosegel, je infa-mno izrabljal proti vsemu naprednemu. Z deželnim predsednikom baronom Schvvarzem je sklenil zvezo, ki je zagotovila vladi brezpogojno podporo klerikalne stranke, kateri je vlada od svoje strani gsrantirala imuniteto za največje lopovščine. Tsko je n. pr. klerikalna stranka proti jasnemu besedilu zakona in proti odlokom volilnih komisij razveljavila v deželnem zboru nekoliko liberalnih
mandatov in ubogi baron Sclnvanz je molčal na to; zato je pa tudi klerikalna stranka molčala, ko je posadila vlada Elsnerja, zagriženega nemškega nacioaialea, na mesto predsednika ljubljanskega deželnega sodišča. Klerikalci v deželnem zboru so zapravili deželne fonde za popolnoma zgrešeno elektrarno na Zavriniei, protipostavno so sklenili, da garantira debela z vsem svojim i-metjem za Šuštcršičevo "Ljudsko posojilnico" in Tavčarju je Šušteršič v deželnem zboru grozil, da mu vzame besedo,'Če bo govoril o teh rečeh; zato je pa ista klerikalna večina dovolila vladi, da je vpeljala v Ljubljani in okolici ees. kr. policijo z nemškim grofičem kot direktorjem. Tako je šlo to v vseh rečeh; Šušteršič se je izkazal v klerikalni stranki kot pravi Mefisto.
Splošno je znano, da se je Šušteršič v sedanji vojni z obema nogama postavil na ees. kr. habs-burško-avstrijsko stališče, na katerem je vsi«! tega stala klerikalna stranka prav do Krekove revolte. Naposled je prišlo do razkola v klerikalni stranki in Šušteršičevo krilo je ostalo v manjšini, V državnem zboru je bil Sušteršič skoraj o-sa m I jen, v delegacije ni bil izvoljen, anipak v deželnem odboru kranjskem so klerikalni odborniki Lampe, Pagin in Zaje ostali na njegovi strani, ker so z njim vred smatrali deželni odbor za svojo osebno iunt it učijo.
V splošni slovenski politiki je Šušteršič danes gotovo osamljen in brezmočen. Z malim številom svojim brezpogojnih pristašev ne more nič opraviti, zaupanja med Ijndstvom si ne more ve^ priboriti. Po tem bi bilo že mogoče, da bi si vzel za zgled podgane, ki zapuščajo ladjo, kadar se potaplja. V Švici bi utegnilo biti življenje zanj vsaj bolj mimo, kakor pa med Jugoslovani po vojni. Toda do<slej je Šuštaršič še vedno deželni glavar (Konec na 8. strani.)
m
Slovensko republičansko združenje. 1
SEDEŽ V CHICAGI, ILL. IZVR&EVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godica, Martin V. Konda, K t bin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.	,
NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovich, Ludvik Bencdik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John Ermenc, Joaeph Fritz, Joseph Ivanetič,
J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko iNovak, K. H. Po-glodič, Matt Pogorele, John Hezel, Jo». Steblaj, Frank 6avs, Frank Udgvič, Charlie Veael, Andrew Vidrich, Stefan Zabrie, Leo Zakrajšek, Anton Z logar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej še niso priglasili, postanejo ¿lani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo kt izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. H. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Ciccro, JU.)
DRUGA REDNA KONVENCIJA SLOV. REPUB. ZDRUŽENJA.
IZVLEČEK ZAPISNIKA XVI. IZVRÖEVAL-NEGA ODBORA S R. Z. 9. JULIJA 1918.
Za predsednika je bil določen br. Zavertnik. — Tajnik poroča, da so bili poslani pozivi za finančno podporo organizacij več sto slovenskim društvom in kluliom; nekaj odziva je že in še več ga pričakuje. Nadalje poroča, da je po sklepu zadnje seje dobil ".a tajniško delo pomoč v o-sebi gospe Minke Alesh, ki točno opravi mnogo dela, katerega sam radi zaposlenosti ne more. Prečita razna pisma, !<1 se vzamejo na znanje. Predloži račune, ki so odobre.
Na razpravo pride druga redna konvencija S. H. Z., ki se prične dne 13. septembra t. 1. v Chlcagi. Tajniku se naroči ,da razpošlje tozadevni poziv na vsa glasila S. H. Z. Sklenjeno, da se sestavi provizorični program za konvencijo. Sklene se, da se delegati volijo meseca avgusta. Imena izvoljenih delegatov morajo biti v rokah tajnika najkasneje do 5. septembra. Krajevne organizacije S. H. Z. so opravičene vsaka do dveh delegatov, druge organizacije in Usti pa kot je določeno v pravilih. Tajnik naroči znake in poveril-v ne listine za delegate. Čikaška lokalna organizacija preskrbi v soglasju z gl. tajnikoif dvorano za konvencijo. Ko se določijo še nekateie podrobnosti glede konvencije, zaključi predsed nik sejo.	\nton J. Terbovec.
Druga redna konvencija S. H. Z. se prične dne 13. septembra 1918, v Chieagi. V ta namen je potrebno, da se izvrše volitve delegatov vsaj do 30. avgusta in da so naznanjena tajniku njih imena najkasneje do 5. septembra. Vsaka krajevna organizacija S. K. Z. je opravičena do dveh zu-rtopnikov ali delegatov, vsaka centralizirana podporna, kulturna ali politična organizacija, pridružena S. K. Z., tudi do dveh, listi in posamezna samostojna ali k drugim organizacijam sp: dajoča društva pa pošljejo po enega zastopnika ali delegata. Stroške delegatov trpe organi-/a -ije ali tisti, ki jih pošljejo. Okrajne organizacije S. K. Z., kot n. pr. ona v Lawrence, Pa., Franklin, Kans. itd., so opravičene poslati za vsako krajevni organizacijo po dva delegata. Torej, al.o je n. pr. v okrajni organizaciji v Lawrence, I a združenih deset krajevnih organizacij sosednih naselbin, je opravičena do dvajset delegatov. Slovenske podporne^ kulturne in politične organizacije, ki imajo že zastopnike v centralnem odboru, lahko potrdijo stare ali imenujejo nove zastopnike. Poverilne listine pošljem posameznim organizacijam in listom, kakor hitro bo mogoče. Ako katera organizacija ne bi dobila poverilnih listin do 1. avgusta, prosim, naj mi naznani. Pro-vizarieen program za konvencijo in naslov dvorane bo priobčen pravočasno.
Rojaki, člani Slovenskega Republieanskega Združenja! Kno leto trdega, napornega dela je za nami. Uspehi so lepi, lepši kot so jih pričakovali vciiki optimisti. Slov. Repub. Združenja Imrf danes za seboj veliko večino vneh zavednih Slovencev v Ameriki; pa ne le to, ampak naše gibanje prodira tudi med druge Jugoslovane. Naše delo pa še davno ni končano in sredi pota ne smemo obstati. Geslo nam mora biti: Naprej, dokler ne bodo v naši organizaciji vsi ameriški Slovenci in dokler ne dosežemo tega, za kar smo se zavzeli, to je popolna svoboda vseh Jugoslovanov.
Člane krajevnih organizacij S. R. Z. poživljam, da vzamejo stvar v pretres na prvi seji in pošljejo delegate na konvencijo, če je le količkaj mogoče. Od njih je tudi odvisno, da izvolijo najzmožnejše osebe. Zdaj je tudi čas za javne razprave v časopisju. Kdor ima kakšne dobre nasvete v korist 8. R. Z., naj pride na dan z njimi. letošnja konvencija bo začrtala pot našemu bodočemu delu, ki mora biti še uspešnejše, kot je bilo doslej. Številno zastopstvo na konvenciji bo javnosti tudi pokazalo, da si ameriški Slovenci ne dajo diktirati od takozvanih voditeljev, ki se postavijo sami^da ne verujejo več v kakšna cesarska ali kraljevska "veličanstva," ampak da zahtevajo tudi za naš mali narodič pravo svobodo, ki je mogoča le v federativni jugoslovanski republiki. — Ker bo o priliki naše konvencije potovalo skozi Chicago v Springfield mnogo delegatov S. N. P. J., ki bodo morda posetili naše zborovanje, je želeti, da odnesejo najboljše vtise. Z.ito je potrebno, da bo konvencija Slovenskega Republieanskega Združenja les pravo ogledalo navdušenega in nesebičnega dela za svobodo naroda.	Anton J. Terbovec,
tajnik S. R. Z/
ZAPISNIK KONFERENČNE SIJE S. R Z.
Z DNE 23. JUNIJA V IMPERIALU, PA.
Predsednik društva "Prostost" SNPJ., po-zdrsvl navzoče delegate in jim v imenu imperial-ske slovenske naselbine zakliče: "Dobro došli v naši sredi!" Dotaknil se je v svojem govoru sedanjih razmer slovenskega naroda in političnega položaja.
Sledil mu je tajnik lokalne organizacije SRZ. John Terčelj, ki je pojasnjeval uauien te konfe-ronce ter povdarjsl važnost idej Slovenskega re-publiČanskega zdrušenja za osvoboditev našega naroda. Le jugoslovanska federstivns republika nam omogoči mirno kulturno in gospodarsko razvijanje.
Po končanem njegovem govoru je prišla na dnevni red volitev predsethiika in zspisnikarja za tekočo sejo. Za predsednika je bil predlagan in soglasno izvoljen J. Kvartič, za zapisnikarja pa Jože Ambroiič. •
Nastopilo je hrvatsko pevsko in tamburaško društvo Javor in po krasno ozaljšani dvorani je zadoneki tužna hrvatska pesem:
i
"Brate glej suzu moju .. ."
i
Pesem je naredila globok vtis na zborovalcc in po burnem aplavzu so morali zapeti še par komadov.
Sledi čitanje imen delegatov doslej prijavljenih društev, ki. sodelujejo v organizaciji SRZ. Navzoči so vsi.
Vlokalno organizacijo je priglasilo pristop nadaljnih šest društev. Lokalna organizacija S. R, Z. šteje sedaj osemintrideset podpornih, političnih in kulturnih društev, ki imajo 'okroglo 2,M0 članov.
Vsi delegat je brez izjeme se strinjajo s programom SRZ. in so se izrekli, da bodo priglašena društva podpirala Slovensko republičansko združenji* gmotno in moralno in v vseh drugih ozirih.
Tajnik prečita račun za mesec maj in junij. Nadzorni odbor poroča, da je pregledal poslovne knjige tajnika in da so v redu.
Prispevki za mesec maj in junij znašajo $183.03.
Predsednik društva Prostost razjasnjuje v daljšem govoru pomen bor*>e za demokracijo. Med njegovim govorom in sviranjem tamhura-šev se je vršila kolekta v prid ameriškemu Rdečemu križu in SRZ. Kolektslo je šest malih, belo oblečenih deklic pod vodstvom V. Pcternela. Nabrale so čez sedemdeset dolarjev.
Tajnik lokalne organizacije apelira na delegate, naj mu dovolijo kaj odškodnine za stroške, ki jih ima z agitacijo pri tej organizaciji. Pravi, •H računa ne more predložiti, ker dela zastonj, toda če se delegatom zdi umestno, naj ga nekoliko odškodujejo, kajti delo se množi vsak dan.
Sprejet je predlog, da se mu da deset dolarjev.
K točki dnevnega reda "agitaciji." goveri več delegatov. Brafc tajnik priporoča delegatom,
naj prirejajo veselice, katerih čisti dobiček naj bi bil namenjen za SRZ.
Brat Ambrožič v svojem govoru pripozna, da je agitacija med ameriškimi Slovenci jako o-težkočena, ker so jo že večkrat zavedli razni vihravi agentje izmed našega lastnega naroda. Dosegli so s tem toliko, da je sedaj jako težko agi-tirati, bodisi za eno ali drugo stvar. Preide na slovensko ameriško časopisje in dokazuje, da nekateri menjajo svoje mnenje vsak dan. To je bilo lahko pred leti, ampak danes je slovenski ameriški delavec že na taki stopnji izobrazbe, da zahteva le tiste liste, ki imajo program, ki je v korist slovenskega naroda in delavstva.
Delegat društva "Prostost" pojasnjuje, kakšne liste podpira delavstvo. Povedal je primero iz McKessPorta; delavstvo v ondotni livarni je delalo od kosa in ni vedelo, ali zasluži 10c ali $7 na 14 dni; vsled tiranije družlbe so postajale razmere naravnost neznosne. Delavstvo si je hotelo pomagati iz takih razmer s pomočjo štrajka. "Največji slovenski dnevnik," ki izhaja v New Yorku in ki ima na prvi strani zapisano, da je list slovenskih delavcev v Ameriki, pa je povodom tega štrajka pisal, da je na stavki le par poljskih lenuhov, ki jim ne diši delo itd.
Delegat pevskega društva "Ilirija" opisuje, takšno stališče je zavzemal isti list za Časa west-morelandstega štrajka. Prinašal je velike oglase, da se rabijo delavci v Westinorelandu. K stvari govore tudi drugi delegatje ter se na to sprejme sledeča resolucija:
"Ker se jp list "Glas Naroda" že večkfat pokazal nenaklonjenega socialnemu zboljšanju slovenskega delavstva, in ker ne zastopa več i-dej, ki so ideje slovenskega delavstva v za-padni Pennsylvaniji in ker je prenehal sodelovati za združenje Jugoslovanov v federativno republiko in ker menja svojo taktiko očitno le i; sebičnih namenov, ga vsled tega konferenčna seja S. R. Z. v Imperialu strogo dbsoja zaradi njegovega neznačajnega stališča.
Slovensko delavstvo potrebuje v teh resnih časih liste, ki so se v vsej dobi svojega obstanka pokazali neomahljive v boju za njegove principe. Listi, ki kar čez noč preskakujejo v razne dema-gogične tabore, samo begajo naše ljudstvo in delajo med njim največjo konfuzijo, ker ne ve, komu naj sledi. Slovenci v zapadni Pennsylvaniji imajo sicer jasno začrtano pot in jim sicer usko-šk*. listi ne morejo škoditi. So pa kraji, kjer ljudstvo ni še tako izpopolnjeno v organizaciji, da hi se potom diskusije prepričalo, kdo je in kdo ni na pravem ljudskem in demokratičnem stališču.
Smatramo, da je delovanje tisnih slovenskih listov, ki so vsako uro pripravljeni menjati svoje stališče, našemu narodu skrajno škodljivo, ker ga navdajajo z nezaupanjem do vsega, kar započno ameriški Slovenci. Ako danes tak list piše, da je SUZ na edino pravem potu i r»da je program S. R. Z. edini program, ki omogoča pravično rešitev jugoslovanskega vprašanja, čez par tednov pa tak
list prične pisati v nasprotnem smislu, napravija to na ljudstvo skrajno čuden vtis.
Ker vemo, da je večini ameriških Slovencev početje iu menjanje stališča nekaterih slovenskih listov dobro znano, zato upamo, da se masa našega naroda na pisanje takih listov ne bo ozirala, nego pojde nemoteno naprej v «boju za naše principe."
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Predlagano iu sprejeto, da se pošljeta dva delegata na konvencijo SRZ. Izvoljena sta Louis Glažer in Vfncenc Vidmar. Plača se jima pet dolarjev dnevnice.
Sklenjeno, da se prihodnja konferenčna seja vrši četrto nedeljo v avgustu v Broughtonu, Pa. Delegata iz te naselbine pa obljubita, da pripravita vse potrebno za to zliorovanje.
Predsednik» zaključi sejo s pozivom, na zastopniki marljivo \N«e agitacijo za propagando Slovenskega republieanskega združenja v naselbinah iu v krogu svojih društev. '
Jože Ambrozieh, konferenčni zapisnikar.
PRIZNANA DEKLARACIJA.
Detroit, Mich.
Seje lokalne organizacije S. R. Z. v Detroi-tu se vrši« vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v Delavskem Domu lia K. Ferry Ave. Člane in rojake pozivam, da se udeleže vsake seje brez posebnega vabila. Naloga naše organizacije postaja od dne do dne važnejša. Naša organizacija ima vseskozi demokratične cilje in je ustanovljena nn demokratični podlagi. To pa pomeni, d i mora ljudstvo samo reševati vse važna vprašanja in zato je potrebno, da se udeležuje sej.
,	# . Tajnik.
Forest City, Vandlintf, Pa.
Od tistega časa, kar smo imeli tukajšnji Slovenci javni shod SR.Z., še nisem čital iz naše na-;4elbine nobenega dopisa v našem delavskem listu. Ker se je pa med tem vršil drugi shod in sicer v imenu S. N. Z., sem se namenil, da napišem kljub pomanjkanju časa par vrstic. Štejem si za dolžnost, da vprašam tukajšnje Slovence, kaj si mislite o teh dveh shodih in kako ju razlikujete!
Na prvem je govoril Etbin Kristan, na drugem pa gosp. Zalar. Prvi nam je na jasen način • orisal, koliko so narodi že pretrpeli zaradi nemškega in avstrijskega imperializma; povedal je, kako so se Slovenci borili, da bi zdrobili verige, in pokazal, da je prišel čas, ko se prikazuje narodom možnost, da dosežejo res svobodo. Razložil je, kaj imamo Slovenci skupnega z ostalimi Jugoslovani in kako je mogoča združitev, da ne bo nihče zapostavljen in da se bodo skupno lahko razvijali v svobodi. Ko je povedal, da je za tako svobodno združitev najboljša oblika v Jugoslovanski federativni republiki, je vsak poslušalec razumel to. In ko je povedal, da služijo Liberty bondi, ki pomagajo skrušiti avtokracijo, Slovencem samim prav tako kakor Ameriki, je bilo vsake mu jasno, da je zmaga Amerike oibenem zmaga svobode za poti jarmi jene narode in da koristimo r nakupovanjem Liberty bondov in vojno-varčevalnih znamk tudi svojemu narodu.
Tudi drugi govornik bi bil rad na svojem shodu govoril nekako tako. Ker pa še ni dobil dovolj pojma, kaj da žele narodi po končani vojni, je povedal le to, kar je posnel po govorih zastopnikov S. R. Z., povrh je pa nekaj mečkal, kar ni imelo ne repa ne glave. Dejal je, da bi bil naj-. večji zločin kosati narod v dva dela. Čemu pa ga je tedaj prišel kosat? Ali nismo imeli Slovenci t Forest City že ustanovljene organizacije S. R. Z... ko je prišel ustanavljat podružnico svoje S. N. Z.? Vse smo opravili brez njega, a sedaj, ko imamo organizacijo v tiru, bi jo on rad kosal.
Gosp. Zalar, lahko prideš še trikrat sem, pa ne razdeneš našega prepričanja. Vemo, da bi S. N. Z. rada imela kakšnega kralja, ki bi sc že lahko dobil. Ampak iz te moke ne bo kruha. Nas je v tej naselbini veliko in vemo, da dosežemo svoj cilj — brez vašega truda.
Gosp. Zalar je skušal tudi profesorja Masa-ryka izrabiti sebi v prid, češ, da je obsodil Slov. Rep. Zdr., ker baje sedaj n ičas, da bi govorili o bodoči vladni obliki, ampak da gre le za to, da pobijejo Slovani Avstrijo. Na to naj povem )e malo zgodbico, katere se spominjam iz stare domovine, ko sem beli še deček. Bile so — če se ne motim leta 1904. — deželnozborske volitve na Kranjskem. Gospodje so naznanili teden poprej spared in sicer prve tri dni za može, potem pa za ženske. Vsakemu možu se je naročilo, da mora voliti klerikalnega kandidata: ženam se je pa zabičalo, da morajo nagovarjati može na to. Kdor ni obljubil, ni dobil odveze. Neki rojak po imenu Slivnik, je zasledoval pazno vso reč in s pomočjo drugih se mu je posrečilo, da so bile volitve ovr-žene. Volilo se je ponovno, in zdaj so gospodje s prižnic grmeli, da bo pogubljen, kdor ne voli klerikalnega poslanca. Tako se je slepilo ubogo ljudstvo s pridigo, spovedjo in peklom. To je bilo v Sent Vidu na Dolenjskem.
Na ta način bi tudi vi radi slepili ljudstvo v sedanjih časih. Pa ne pojde.
Govoril je nadalje tudi, da ima le S. N. Z. "dovoljenje iz Washingtona, S. R. Z, pa ne. Svoj zelo skromni govor je končal z vzklikom, da zmagajo zavezniki. Nam bi se bilo bolj dopadlo, če bi bil povedal, da mora zmagati Amerika, in da jo moramo zato podpirati, kakor je storil Kristan na svojem shodu. Toraaumejo tukajšnji Slovenci, ki so to tudi delali s kupovanjem Liberty bondov in vojnih znamk, preden je prišel go»p. Zalar k nam.
Josip Čebular,
član S. R. Z.
(Op. ur. Profesor Masaryk govori na vsakem shodu za češko slovaško republiko. V Chicagi ga je na tisoče poslušalcev slišalo, ko je na shodu dejal, da bo po vojni konec veličanstev. Kdor pravi kaj druzega o njem, se laže. "Dovoljenja" pa ima S. N. Z. ravno toliko, kolikor ga ima A. R. Z. Vlada v Washington!! ni tako nepoučeni, kakor si domišljujejo gospodje ala Zalar.)
Zadnji "öfficial Bulletin' ameriške vlade objavlja telegram, ki ga je predsednik Wilson ob priliki ameriškega praznika neodvisnosti poslal črnogorskemu kralju Nikiti v odgovor na njegovo čestitko. V svoji brzojavki pravi predsednik Wilson, da po vojni tudi Nikita in hrabri črnogorski narod ne bosta pozabljena, ampak se jima vrne, kar jima je bilo ugrabljene.
Nsši dični nasprotniki monarhističnega kalibra bobnajo in trobeutajo po svejth glasilih in po svojih shodih, da je amariška vlada priziials Ki f-ako deklaracijo.
Predsednikov brzojav je usjboljši dokaz, da sc debelo lažejo, kadarkoli to trdijo.
Krfska deklaracija je odpravila kraljevino Črnogoro in odstavila kralja Nikito v prid dinastiji Kiaragjorgjevič. Kdoi priznava Krfsko deklaracijo, ne more več priznavati kraljevine Črne Gore, ki je po tej deklaraciji poslala del "Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaea," in ne priznava dinastije Petrovič-Njeguš, ki je odpravljena v prid dinastiji Karagjorgjevič.
To je jasno kakor beli dan in naravno, kakor da je dvakrat dva štiri.
Predsednik Wilson priznava Črno Goro in. njenega kralja. Logično torej ue more priznavati Krfske deklaracije, ki je temu nssprotna. Iz tega sledi, da se laže vsak, kdor trdi, da je ameriška vlada priznala Krfsko deklaracijo.
Če bi deklarantovski listi cenili svoje čitate-Ije kot inteligentne ljudi, jim sploh ne bi mogli natvezati takih bajk o "priznanju", ki je za predsednika Zedinjenih držav »ploh nemogoče.
Priznavati more ameriška vlada le tiste države. <ki so eksistirale pred vojno. Zlasti velja to za tiste države, ki stoje z Amertko v eni bojni črti. Črna Gora ni zaveznica Zedinjenih držav, kajti po izjavi vlade nima Amerika v tej vojni no!>enih "zaveznikov", temveč le sobojevnike. Vsled tega n. pr. ni vezana s pogodbami, ki so jih ti sobojevniki sklenili brez ameriškega sodelovanj*. Toda kakor Francija ali Anglija, kakor Srbija, tako je tudi Črna Gora sobojevnica Amerike, dasi je vsled avstrijske okupacije danes pasivna. Za ameriško vlado obstoji .kraljevina Srbija in kraljevina Črna Gora, pa nobena "Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaea." To »e pravi: Priznani sta od ameriške vlade kraljevina Srbija in kraljevina Črna Gora, ter za prvo dinastija Kara-gjorgjevič, za drugo pa dinastija Petrovič Nje-guš.
Tako je, ker ne more biti drugače. Ako bi Wilson priznal Krfsko deklaracijo, bi se s tem vtikal v notranje zadeve Črne Gore, česar pa s svojega oficielnega stališča nikakor ne more.
Toda kaj je tedaj z avstrijskimi Jugoslovani* Saj je državni tajnik Lansing vendar govoril o njihovi osvoboditvi.
Da, govoril je, in kar je dejal, je zanje velika tolažba in veliko upanje. Priznal je njihovo pravico do osvoboditve izpod avstrijske nadvlade. Nikjer pa ni dejal, da se morajo podvreči katerikoli drugi dinastiji, temveč je zatrdil, da mora io dobiti tisto vlado, ki jo sami hočejo.
To je tisto, za kar se bojujemo mi ie od vsega začetka.
Proč od habsburške avtokracije! Tisti hip, ko smo je rešeni, mora pa biti oder prost za na-r^d, da sam odloči, ksko hoče nsprej živeti. Nobena prejšnja pogodba, nobena brez njega skle* njens deklaracija ga ne sme vezati. Brez vsakega pritiska, v popolni svobodi si ima izbrati novi na-ei i svojega bodočega narodnega življenja in edino, na kar se mora ozirati, so višji mednarodni interesi.
Z nobeno besedo, nikdar in nikjer ni dejal predsednik Wilson ali državni tajnik Lansing ali kdorkoli govori odgovorno v imenu ameriške vlade, da si Jugoslovani ne smejo ustanoviti republike; nikomur ni priznal pravice, da jim zabrani to.
Predsednik Wilson gotovo ne bo ugovarjal, če sklenejo Črnogorci sami republiko in združitev s Srbijo. Ampak doslej niso sklenili tega in v sedi •.njem položaju nimajo nobene prilike, da bi sklepali kaj o svoji usodi, in zato more priznavali ameriška vlada le to, kar je obstajalo, preden je bilo s silo pogaženo.
Za naše cilje pa popolnoma zadostuje slavnostna predsednikova izjava, da ne sme biti noben narod prisiljen pod vlado, katere ne mara. To garantira Jugoslovanom pravico, da si popolnoma svobodno urede svoje novo državno živi jeni«? in več ne zahtevamo.
Čim pa dobe Jugoslovani res to pravico, smo gotovi, da ne bodo marali ne Avstrije, ne .krfske kraljevine, ampak resnično svobodno državo. Mi upamo, da bo to republika. In če se narod odloši zanjo, jo bo ameriška vlada priznala.
Iz Kodanja poročajo, da so češkoslovaškevčete okupirale Irkutsk, glavno meslo v Sibiriji, pod vodstvom generala Aleksijeva.
Z Dunaja poročajo čez Amsterdam, da noče cesar Kari sprejeti deiuisije dr. Seydlerja in njegovih ministrov. Cesar je sporočil ministrskemu predsedniku, da mora ostati v služIli in obenem je izjavil, da se otvori ponovno zasedanje državnega zbora dne 16. julija.
• Iz Bei •na poročajo: Poslanci v ogrskem državnem »boru rohne proti avatro-ogrskemu generalnemu štabu zaradi poraza ob Piavi. Vrhovnemu poveljništvu očitajo, da je bilo pet madjar-skih polkov uničenih do zadnjega moža. Medjar-ski listi ostro napadajo Avstrijo zaradi tega po-
raza.
> mi k t.
Iz Moskve je prišlo poročilo, da je v Kijevu izbruhnila splošna revolucija proti Nemcem. Skladišča s strelivom so rsaatreljens in na ulicah divjajo besni Imji. 40,000 organiziranih in oboroženih kmetov prisostvuj* bojem. Revolta se je razši-rila v Poltsvo in Černigov.
Pozdrav je izraz prijateljstva ali spoštovanja; izrazi se ali s telesnim gibanjem (mimiko) ali z besedami aH z obojim ali eelo z vsem trojim. Oblike naših pozdravov se nam zde prlproate, enostavne; a imajo tvojo zgodovino. Tudi naš pozdrav je ustalina (Sediuient) kulturnohistorič-nega razvoja.
Življenje posameznega naroda je podobno življenju posameznega človeka. Tudi narodi imajo svoj postanek, svojo mladost in zrelost, nazadnje starost in smrt. So pa tudi narodi, katerih razvoj ne pride preko otroške dobe. Zakaj je bila v starem in srednjem veku nosit eljica svetovno zgodovine le Kvropa in del Azije? Ker drugi narodi niso bili zreli za velika dejanja. Vzroki, zakaj narodi črnega in rdečega plemena niso zmožni za višjo kulturo, so morda še premalo pojasnjeni, a gotovo zanimivi. Življenje teh narodov se udejstvuje bolj vegetativno in senzitivno (podobno rastlinskemu in živalskemu življenju) kakor pa umsko in nravno. Zanimivo je, kako se to velo v pozdravu teh narodov javlja.
Tako je i\, pr. znameniti švedski preiskovalec Azije Sven Hedim (r. 1. 1865.) opazoval v Tibetu prav tak pozdrav, s kakršnim pozdravljajo včasih hribovski otroci pri nas drug drugega; jezik si pokažejo. Narodoslovei pravijo, da je ti šega pri Tibetaneih ostanek starega vražarstva, s tem hočejo zlega duha pregnati. Podobno razlagajo pozdrav afrikanskih zamorcev Ukerece in M issai, ki pljunejo pred tistim, ki ga hočejo pozdraviti; otočani ns Marijanskih otokih pa so olikanejši, pred imenitnejšim nikoli ne store tega. V Evropi je to od nekdaj znak zaničevanja. Še bolj primitivno-senzitiven je pozdrav pri narodih Vzhodne Indije, ki za pozdrav Vsrkavajo zrak, kakor bi hoteli došlega poduhati; namesto: "Poljubi me!" pravijo: "Poduhaj me!" Tako tudi v Melaneziji. Važno vlogo pri pozdravu igra nos tudi pri domačinih ob reki Amazoni; ako se snideta dva prijatelja ali znanca, tedaj vzame vsak svojo cevko, napolnjeno z duhom, jo vtakne drugemu v nos in mu puhne tobak v nos, Otočani Tihega oceana si za pozdrav drgnejo nosove. Na Tongo-otokih polagajo drug drugemu nos na čelo. Morda je to posnemanje živalskega duhanja. Turek si položi roko na srce in na čelo.
O pozdravljanju
Ostanek iz onega časa, ko so bili rodovi v vodni vojski med sabo. Hindostanci si za pozdrav pulijo brado. Na Himalaji pa si prijatelji obračajo hrt>ct — grozna netaktnost v evropskem salonu.
stari Špartanci so učili mladino, naj pied starimi (ljudmi vstane; to je tudi pri na* ofi-eielni šolski pozdrav. Prebivalci Karolinškega otoka Kusai pa v tem pozdravu ne vidijo nikake-.ga spoštovanja; pred svojim glavarjem se preprost Kusajcc vsedc; pred navadnim plemičem pa stoji sklonjen, z rokama i>a se vpre v koleni. Tako pozdravlja na nekem drugem Karolinškem otoku žena svojega moža. Polinezijci pa pozdravljajo z našim poklonoin; ako srečajo višjega, sklonijo glavo, a nikdar ne govore ž njim stoje, ampak vedno sede. Kitajec nasproti višji osebi sklene roki, v prgišče stisnjeni, s palci skupaj, jih poniža proti zemlji in dvigne. Če bi se odkril, bi jih dobil 50 z bambusovo šibo, ker to izraža zaničevanje. Zato je Kitajec kakor Jud tudi pri molitvi pokrit. Naš navadni moški pozdrav obstoji v tem, da se odkrijemo, vojaki odkritje le markirajo s tem, da se dotaknejo z desno roko svojega pokrivala. Japonec si z lepim poklonom sezuje čevlje. Afrikanski rod Joruba in primorci Zlate obale v Zab. Afriki so pa še vljudnejši; ti odkrijejo za pozdrav tudi rame 'če imijo sploh pokrite!), na otoku Tahiti v velikem oceanu pa eelo zgornje telo, če je glavar navzoč, enako v Abcsiniji vpričo-znamenitejših osob. Angleški filozof Herbert Spencer (1820— 1903) razlaga to kot simbol, znak, ki je preostal iz one dobe. ko je zmagovalec zaplenil vso lastnino premaganega sovražnika. Fani, rod zapadne srednje Afrike, pozdravljajo s tem, da se usedejo gostu v naročje, Masai pa tudi tako, da se s sklonjeno glavo dotaknejo prsi in trebuha svojega gosta. Neki Koari iz angleške Nove Gvineje je pozdravil misijonarja tako-le: roko mu je položil okoli vratu in ga božal pod brado.
Cela vrsta pozdravov obstoji torej v dotikanju. Najpreprostejši in najstarejši in najsplošnejši pozdrav te vrste je »podajanje rok. Ta pozdrav pozna že Homer in Grki in danes je last vsega civiliziranega sveta. V to vrsto pozdravov spada tudi poljub; ta pozdrav je že precej rafi-niranejši nego pozdravi divjih rodov, toda je-li tudi točnejši, o tem bi se dalo prerekati. Poljub je silno star pozdrav, že v starem veku ga poznajo v Aziji in Evropi. Herodot pripoveduje o starih Peržanih. Če se srečata dva po dostojanstvu enakovrstna Peržana, se poljubita na usta, če je eden plemenitejši,, se poljubita na lice, če pa je stanovska razlika med njimo zelo velika, se vrže nižji pred višjim na tla, se dotakne s čelom tal in jih poljubi, ali pa pozdravljenčevo obleko. Tako so pozdravljali Peržani svojega kralja. Za časa Kira Mlajše g; (umrl v bitki pri Ku-naksi 3. sept. 401.) je vt*jal ta predpis tudi za Grke. Tn ko se je Aleksander Veliki po slavnih zmagah nad Peržani pomehkužil in sprejel perzijski dvorni ceremonie!, je tudi zahteval tak pozdrav od svojih junaških Makedoncev, kar je vzbudilo velik škatidal v njegovi armadi. Iz zahodne Azije je prešel ta pozdrav celo na Kitaj-fko v 1. stol. pr. Kr. Tuji poslanci so morali do 19. stol. na ta način kitajske cesarje pozdravlja-
ti. Turki pa še danes tako pozdravljajo svojega sultana. Tudi naše poklekovanje v cerkvi in naš družabni >poklon je nastal iz te orientalske pro-
skineze.
Najstarejši grški pesnik Homer pripoveduje v Odiseji, da sta Odiseju, po dvajsetletni odsotnosti vrnivšemu se domov, zvesta služabnika Filojtij in Evmaj poljubila glavo, roke in rame. Iz Perzije je prišel poljub kot pozdrav preko grškega Vzhoda iu Egipta v Rim. Tiberij je moral odredili edikt proti vsakdanjemu poljubovanju in to razvado biča tudi satirik Marial (42—102 po Kr.) Tudi sveto pismo omenja ta pozdrav že v prvi knjigi (Genesis). In krščanstvo ga je prevzelo kot znak prave krščanske ljubezni. Hv. Pavel piše: "Pozdravite vse brate s svetim polju-bom!" Rabil se je pri daritvi maše. Dandanes
sc je ohranil le še sled pri slovesni maši z
. i
asistenco. Poljub kot pozdrav je prešel tudi v dvorni eeremoniel; kadar se snideta dva vladarja, se poljubita; vatikanski eeremoniel jjredpi-suje poljub križa na papeževem čevlju. Pri nas obstoji v fini družbi predpis, da gospod poljubi roko dami, katero hoče pozdraviti. V navadnjem našem življenju se to godi z besedami; mestna dekla pozdravlja svojo gospo z besedami: "Kiati hant" (Ich kuesse die Hand), slovenZki gigerl pa pravi: "Ljubim roko" namesto "poljubim". Zdaj smo pa že pri tretji vrsti pozdravov, pri besednih pozdravih.
Beseda je najadekvatnejši izraz Človekove notranjosti, njegova mišljenja in čustvovanja. Kar človek doznava, čuti in spoznava, vse to ima tendenco, teženje, da se v zunanji besedi izrazi. To velja tudi pri pozdravu. Domačini v Käme-runu, Duala, pravijo za pozdrav: "Jehuste" (vidim te); zelo lep je odgovor na ta pozdrav: "Niambe" (če Bog hoče). Podobno Zulu-Kafri v Afriki. "Saku bona" (vidimo te.)
Večina besednih pozdravov izraza željo, naj se gostu ali znancu v kakršnemkoli oziru dobro godi ali kaj posreči. Večkrat ima tak pozdrav obliko vprašanja. Kitajec pozdravi gosta z vpra« šjujem: "Če-lanvlio maf" (Ali ste že jedli riž? Ril je glavna hrana za Kitajca). Prijatelja pa pozdravi: 41 Ali je Tvoj želodec v redu!" Nemec pravi pred obedom: "Mahlzeit" ali "Wohl zu fpeisen!" Slovenec: "Ddber tek!", kar je precej divjaško. Egipčan vpraša: "Ali se zelo vi!" Egipčan vpraša za pozdrav: "Ali se zelo potiš?" Peržan želi prijatelju: "Naj se Tvoja senca nikoli ne skrajša!" Lep je pozdrav Beču-vanov v južni Afriki: "Tumella!" (Bodi moj prijatelj!) Vahehe v vzhodni Afriki pa pozdravljajo z besedami: "Aze zenga!" (Pozdravljen bik!) Za nas Evropejce nekoliko nepričakovano, dasi tudi mi visoko cenimo živinorejo.
V pozdravih se nam večkrat odkrivajo posebne kulturne težnje. Rimljani so se za časa republike (10—31 pr. Kr.) pozdravljali z: "Ave, vale!" — Bodi zdravi Na zdravje! Prva naloga rimske republike je bila skrbeti za krepko, zdravo vojaštvo. V razkošni dobi cesarjev pa so <c Rimljani pozdravljali s pretirano fineso: "Quid agis, dulcissime rerum?" — Kako se Ti godi ljubček ?" — Odgovor: "Suaviter" (aladko) kaže lagodnost in uživanje tedanje rimske družbe. Starogrški pozdrav: "Hajre!" (Veseli se!)
kjie zmerno čutnost lahkoživečih Grkov. Modernemu Grku je Hajre (izg. here) pozdrav za alovo, nasproti tujcu? "Kalen patrida!" (srečno domovino 1) — "Srečno hodi," je rekel cesar Janez, "minister Gregor pa nič." (Levstek, Martin Krpan). Novogorški pozdrav pri prihodu: "Kalimero!" — Dober (lep, dan! in: "Ka-loso rineš!" — Dobrodošel! —Divji arabski rodovi so v ved ne m boju med seboj, mir jim je dragocena stvar; njihov pozdrav je: "Salem aleikum — Mir s Teboj! AraJbec pravi tudi: "Buid el bela alik!" — Vse hudo naj bo daleč od Tebe! Nemec pravi: "Gehab dich wohl-" R»ts: "Zdravstvo." Turek, Nemec in Slovenec: "Dobro jutro!" Dunajčan pa ima vedno svoj stereotipni: "Guten Tag!" Tudi pri slovesu in, če treba, tudi o polnoči. Navadno se sliši samo: "n Tag!" ali celo: "Tag!" Porenec in Westfalen: "Wie geht's?" Si&s je zelo prijazen: "Einen schoenen guten Morgen!" Čeh: "Sluga pokoren! Ma ueta!" — "Lahko noč želim, vaš pokorni aluga, dobro spite!" Avstrijski Nemec nasproti gospodi: "uess' die Hand", a tega ms stori, dočim Poljak tudi roko poljubi. Višji stanovi na Poljskem se pozdravljajo: "Ali ate srečni?" Pozdrav juž. Nemcev: 'Gruess Gott!' Prav katoliški pozdrav pa je: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Po Istri in na Hrvatskem sem slišal od preprostih ljudi vedno: "Hvaljen Is*is i Marija!" Ali: "Hvaljen Bogf"
Kozmopolitičen in brez življenja je.' "Dober dan! — Bon jour' — Buon giorno!" r- Trgovski Italijan vpraša: "Kako stojiš?" V Genovi je v rabi pozdrav: "Zdravje in dobiček!" Španec stisne prijatelju roko in mu Sjeli: "Živi mnogo let!" Nečimerni Francoz pozdravlja: "Kako se nosite?" ter si zadovoljno gladi konec brade, češ: Poglej mene! Rus: "Počutite se dobro!" Krepki in energični Šved: "Kako morete?" ali pa. "Na kaj mislite?" Danec: "Ali živite dobro?" Mnogo potujoči Holandec: "Kako potujete?" Anglež krepko stisne roko in vpraša: "How do you do?" (Kako se imate?) pri tem pa niti ne trene.
Preprosti Slovenec pozdravlja preprosto, pa odkritosrčno: "Dober dan! — Bog daj srečo! — Z Bogom! Srečno! — Na svidenje!" Večkrat tudi samo s tem, da privošči drugemu prijazno besedo, s katero vpraša po delu, katero ga vidi ravno opravljati: "Greste pa k deseti (mati)?" _ "Boste mlatili?" — "Kaj boš naredil?" Še sedaj me oče, kakor že leta in leta, ko pridem domov, pozdravi z besedami: "Kdaj si prišel?" In njegove zadnje besede v slovo so: "Pa kaj piši!" Te besede ne kažejo čutečega srca, — naš človek ne nosi srca na jeziku — pač pa ga kaže solza, ki mu zaigra v očeh, ko mu sežem v roko in pozdravim: "Z Bogom!"
Kakor smo torej videli, razdelimo pozdrav lahko v tri vrste v teh-le stopnjah: pozdrav, izražen z gibanjem (mimični pozdrav), z dotikanjem (atraktaciski p.), z besedami (verbalni p.) Najbolj intimen in prijateljski je zadnji, ki je pa navadno združen z drugim. Pa naj bo žc ' pozdrav tak ali tak, pravi pozdrav je le tisti, ki izraža res odkritosrčno, dobrotno notranjost.
Dr. I. Samsa.
Veliko veselja imajo otroci na Veliko noč in na Velikonočni pondeljek, ko turčajo ali stručajo s pirhi ali "šečami" in jih sekajo z novci. Mladeniči dobijo "šeče" od onih deklet, ki so jih imeli pred pustom na kakšnem ženitovanju za družico ali pa so jih povabili na pustni torek na ples. Šeče se nosijo fantom na Veliko noč, in sicer zvečer ;toda ne nese jih dotično dekle samo, ampak pošlje jih po kaki prijateljici ali znanki, kateri podari zato dotični mladenič mal dar. Šeče ali pirhe imenujemo vse, kar se podari, in sicer nekaj nobarvanih in opisanih jajc, sadja in smodek različnih vrst. Družica mora poleg šcČ ali pirhov darovati drugu še svilnat telovnik ali pa kakšno perilo (srajco).
Kakor zajemajo in natakajo po Gorenjskem na velikonočno soboto, ko "odvezejo" zvgnove, vodo, da se umivajo in ubranijo s tetn muham, tako hiti gospodinja pri Žili na binlkoštno nedeljo k studencu zjutraj, ko zvoni dan, da zajame tedaj vode, ker med zvonenjem teče po vodi sv. Dnh. V oni vodi skuha zajtrk, zameri moko in testo se skvasi, ne da bi primešala kaj kvaju. Na binkoštno nedeljo poženo zgodaj živino na pašnike, da se napase rosne trave, v kateri je sv. Duh.
Različne so šege m navade o Kresu. Na Brni-ci in pri Žili "šibajo" tedaj mladeniče, in sicer
Svoj god obhajajo mladi ljudje precej smeš-10 in veselo. Na predvečer se zbero z različnimi godali, zvončki, pokrovkami, škafi i. dr. pred vratj onepa, komur so prišli "rumiplat" ali "of-reht" delat. Na dano znamenje začno vsi na enkrat ropotati in piskati, potem pa odpre eden izmed njih vrata, pove m slavljenca določeno pesem ¿li pa mu čestita prav po domače, drugi pa začno zopet ropotati, pozdravljajo slavljenca in « mu kličejo "živio"; na to jih pogosti slavljene? s pij ičo. Ako pa hočejo koga posebno počastiti, mu pripeljejo "šimelna" ,ki ga tvorijo trije možje, in sicef eden konjsko glavo, drugi in tretji mož pa život; pokrijejo jih z rjuho, tako da nihče ne sluti, kdo je spodaj. Na konja se usede mladenič v belem oblačilu in s čopico na glavi ter čestita slavljeneu ali deklamira primerno pesem. Na svaki strani "šimelna" gresta dva mladeniča v belih oblačilih in nosita sveče v rokah. "Šimelna" pripelje v slavljenčevo izbo lastnik njegov za uzdo, za "šimelnom" pa pride derec (ko-njederee). Po čestitanju pozove lastnik kovača, da se zgrudi po tleh. Na to pristopi derec, dopove kmeni-lastniku, da šimel ni za drugega kakor za derce, ker je tako divji, in kupi "šimelna". Ko zngrabi derec "šimelna" za uzdo, da bi ga odpeljal, se, splaši "šimel", derec pa ga udari s se-
kiro po čelu, da se zgrne ali zvrne, a v istem tre-notku ni več šimelna, kajti mladeniči se pobero hitro in slavljenec mora potem pogostiti časti-telje.
Najveselejši dan je za Korošča "žegen", ki pa se ne praznuje, kakor je večinoma navada po Kranjskem, na dan cerkvenega patrona, ampak v Korotanu ima svoj "žegen" vsaka vas, bodisi še tako majhna.
Žegen dela pri Žili vsled obilnega snalenja In pripravljanja mesa, šartelnov, faneovtov i. dr. gospodinji in gosopdarju veliko skrbi, mladim pa veliko veselja, kajti vsak poskrbi za dober žegen, naj bo še tako ubožen. Že dva ali tri tedne pred žegnom določijo brhke Ziljanke, katera bode 'Zi-Ijanka' ali 'Slovenka' in katera 'Nemka'. Ziljan-sa v kratkem oblačilu se imenuje navadno Slovenka, onav dolgi janki ali "čikli" pa Nemka. Mladenke pripravljajo skrbno svojo obleko za "žegen"; likajo ras in drugo perilo in mu napravijo kakor pri harmoniki, lepe bavde; pregledajo svilene robce ali "peanetelne", ki jih bodo? pokrile k maši in potem 'k "prvemu ple»sn"; oibši-vajo črevlje in priredijo k pasu bel o-modro-rdeče trakove.
(Dalje.)
Nekateri divji narodi imajo dolge pozdrave, morda ker imajo več časa nego mi, hitro živeči moderno-kultumi ljudje. V Laplandu, v severni Aziji in Ameriki je doma tak-le pozdrav: znanec dene desno roko na levo ramo prijatelja, drgne s svojim licem in nosom ob lice in nos drugega in pravi pri tem: "Dobro, dobro!" Prebivalci ob Kotzebue-jevem zalivu, na zapadni o-bali Alaske, se dotikajo drug drugega z nosom in se božajo z roko po obrazu. Na Filipinskih otokih se za pozdrav črnci vsedejo na tla, zgrabijo nogo gosta ter si drgnejo ž njo obraz, Afrikanci . na rtiču Lopez pripognejo koleno, padejo na tla in ploskajo z rokami (moderno!), neki otočani stopijo tri korake nazaj in nato tri naprej. Pri . « nekaterih polarnih narodih so opazovali sledeči pozdrav: Ako pride kdo od sosednjega plemena, se postavijo domačini vsi v eno vrsto, eden stopi iz vrste, in s tujcem se pričneta drug drugega biti na lice, dokler eden ne omaga in ne pade.
vtaHiejo gorečo šibo v ogenj, potem pa udari mladenič z gorečo šibo ob tam pripravljeno ploščo in šiba sfrči v zrak, ali pa nataknejo gorečo šibo na palico in jo vrtijo, da sfrči goreča šiba v zrak. Prva šiba velja, tako vpije mladenič, sv. Janezu, druga je kresna in tretja macesnu ali pa smreki, vse druge veljajo dekletom, ki jih imenujejo meti šibanjem, povedo pa zraven tudi njih pregreške in napake; dekleta poslušajo skrivaj, kaj šibajo o njih fantje.	•
Ko zvoni angelsko češčenje ali ave Marijo na kresni večer, nosijo dekleta in fantje 'brinceljne ((piigeliie) in vsak ji<h zgrabi hitro in prenese, da jih potem sešteje. Ako jib je toliko, da jc par, dobi dotični ali dotiena tudi par, nevesto ali ženina. O Kresu spletajo dekleta vence in jih mc-Vjo ali na brezovo grmovje ali pa na strehe. Ko-* likorkrat mora vreči, dokler ne ostane na grmovju ali strehi venec, toliko let bo moralo čakati dekle š° na inožifev. Namesto venca mečejo tudi ali črevlje ali pa coklje pred hišnimi vrati, in sicer se mora vreči cokla raz noge črez glavo; je-li obrnjena coklja v hišo, tedaj ostane dotiena oseba še pri hiši, nko ne, gre od hiše.
Na kresni večer motijo dekleta za "všafan-če", in sicer se jim potem sanja o onem mladeniču, ki ga dobi dotično dekle za moža.
"Kako čudesen je ta kraj!" je premišljeval Štefan in je gledal po gorečem, rahlo šumečem polju. "Nobeden ga še ni opeval in nobeden še natdikal. To je znamenje, da se še ni vozil tod ne slikar nc poet."	,
Štefan Poljanee je mislil na literaturo in umetnost, ko je ugledal lepoto; ni je užival kakor nezasluŽen božji dar. Da ni mislil na literaturo in umetnost, bi ne bil Štefan Poljanee, temveč pesnik in umetnik.
V daljavi so se zasvetile bele hiše.
"Blizu doma smo že!" izpregovori mati in zasveti se ji obraz. Zasveti se in se takoj omrači.
"Pol časti, pol sramote! Kaj praviš, Jakob, ali bi ne bilo lepše, da bi ne peljali sami skozi vasi Saj gre lahko peš, preko polja; ne bo zamudil kosila?"	•
"Lahko bi šel!" odgovori Jakob in čaka, da bi se Štefan ozrl. Štefan ni slišal ničesar, mislil je na literaturo in umetnost.
"Hej, Štefan!" zakliče Jakob. "Daj, pojdi, pojdi rajši po bližnjici, preko polja, Štefan! Boš prej ^oma nego mi." Štefan se ozre.
"Ali tudi tako pravite, mati?"
"Le pojdi!" pravi mati in mu ne pogleda v obraz. "Ustavi, stari!"
Štefan ne počaka, skoči z voza in čez jarek na polje. Oče fivrkne po kljusetu in voz rnpoče dalje po ravni cesti. Od daleč se sveti materina ruta. Štefan premišljuje.
"Da jih je sram in da me ne ljubijo, je jasno in sem vedel že prej. Ali bi počakal kosila, ali bi se napravil precej na pot? Pot je dolga in ni dobro, če je človek lačen; ako ostanem, se najem do sitega, za plačilo pa bi moral poslušati besede, kakor nadležen berač, ki sedi pod stopnjicami. Kaj je boljše, ali glad aH sramola? Poskusil sem že oboje in dobro ni ne to in ne ono. IVemisliti pa je potreba, da jim napravim veselje, Če ne pridem. Tako se je povesila skodelica sramote in kosil bom."
(Dalje.)
Posledni dnevi Štefana Poljanca*
V zibajočem se in ropotajočem koleslju se pe-1 jc Štefan Poljanee po nasuti veliki cesti. Na kozlu sedi, poleg očeta, ki drži vajeti in švrkne časih po suhem, potnem kljusetu, stresajočem z debelo glavo; zadaj sedita mati in brat Jakob. Vroč dan jc; nebo gori in polje pod njim.
Štefan sedi sključen, roke na kolenih, in se ne ozre nikamor. Tudi govoriti mu ni treba, ker ga ne ogovarja nihče. Brat Jakob gleda na Štefanov dolgi, ozki, upognjeni hrbet in čelo se mu nabira v gul>e.
"Ah, no!" vzdihne mati. "Tako je božja volja. Pol sreče, pol žalosti. Saj smo mislili z nji® polteno, kakor s teboj, pa ni hotel." * ■ _
"Kdor pozabi Boga, njega tudi Bog pozabi!" odgovori resno brat Jakob in sklene roke na prsih. Brat Jakob je mlad duhovnik; mlaj« je od Štefana, toda na njegovem polnem, rdečem obrazu,
na svetlih, osornih očeh ni več sledu ve<ele mladosti. Oče je slišal razgovor, zamrmral je kletev in je švrknil po kljusetu; Štefan se ni zganil.
Neprijazen molk; voz ropoče po kamenju in se stresa.
Pride mimo kmetica z rdečo ruto na glavi; postane in upogne glavo.
"Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
"Na veke amen!" odzdravi Jakob s prijetnim, zvonkim glasom. Mati pokima, nasmehne se in oči ji zaŽare. Nato ugleda pred salto Štefanov dolgi hrbet in zavzdihne:
"Pol časti, pol sramote. Kako bi se zdaj veselo vozili, ko bi bil tudi Štefan, kakor se spodobi. Tako pa sedi tam, da se Bogu usmili, in še poštene suknje nima."
"Brez dela ni plačila. Tudi jaz sem sejal, predno sem žel!" odgovori Jakob in njegov glas

PROLETAREC
UST 1A INTBSBUS DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
- Lastnik in Isd&jatslJ: —
Jefoatovaaska delavska tlskovaa dražba v Chira««. Illliots.
IhialBiss: Za Aassriko |t00 as sslo Uto. $1.00 as pol leta. Z« Evropo jfcSO ss celo loto, $1.25 m pol »«ta.
Oglati po dogovora. Pri spremembi ki vali ti a je poleg aovega naznaniti tudi etari naslov.
IivmiIii «rffaalaacij« Ju|mL — Mcialtotits« SVMS v Amsriki. —
Vae pritožbe glede nerednega poiilja-sja lista in drugih nerednoeti, je po-
àiljati predsedniku družbe Fr. Ušovich, t§44 So. Raciae Ava., Chicago, lil.
PROLETARIAN
mmd publisk«4 «very Tuesday ky
M Slavic Workaea's Pnb. Co., Cfclcif, llllaals.
Subscription rstss: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half ysar. Foreign countries $2.60 s year, $1.25 for half year.
Razlaganje ali slepàrstvo.
Advertising ratee oa agreement.
M AS LOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
SSSS W. 31. STREET. CHICAGO. ILUNOIS
Telefon Lawndale 8157.
NAPAD NA DELAVCE.
Iz Biruiinghama, Ala., poroča-jo: Tukaj je drhal zopet izvršila dejauje proti organiziranim delavcem, ki se ne more označiti drugače kakor z rokovnjaštvom. Rudarji so imeli shod, na katerem so hoteli razpravljati o svoji strokovni organizaciji. Nenadoma je med nje vdrla tôlpa našemljenih pretepače v in zanikruežev, ki so dejali, da so vigilantje, in so odvedli s sabo Edward Crougha, organizatorja "Mednarodne unije rudniških, mlinskih in žgalniških delavcev", in William Ilala, zamorskega organizatorja "Ameriške delavske federacije". Croug-hu so rekli, da mora hoditi k oddaljeni železniški postaji in se ne sme vrniti nikdar več v birming-hamski distrikt. Preiskali so mu vse žepe in ukradli vse listine, ki so jih našli pri njem. S Halom so ravnali na pobalinski način. Odgnali so ga z zavezanimi očmi nekam od Coalburga, in ker se ni slekel hitro, so strgali obleko z njega. Njegovo telo so oblili t gorko smolo in ga povaljali po kurjem perju. Pri tem 'junaškem' činu so kleli kakor pijani rovtar-ji. Hale se je napotil proti Bir-minghamn in na potu je srečal delavca, ki mu je dal gazolin, da se je opral perja. Hodil je vso noč, da je prišel v Birmingham.
Vigilantski odbor je takoj drugi dan. podal izjavo, da ni bil nihče njegovih članov navzoč pri napadu. Birminghamski delavski strokovni svet se je pečal z zadevo
V zadnji številki smo objavili izjavo, ki jo je podal državni tajnik Lausing v "Official Bulic-tinu" o osvoboditvi avstrijskih Slovanov.
Popolnoma naravno je, da skuša vsa mouar-itistična žlahta na svoj stari švindlarski način izrabiti Lansingove poštene besede v prid svojith nepoštenim namenom iu po svojih listih slepari, kakor da je Lansingova izjava na' kakšen način naperjena proti Slove mik euiu Republičanskcinu Združenju.
Mi smo bili dosti dolgo tolerantni napram tem generalom brez vojske; ampak vsaka reč ima svoje meje — tudi pri Slovencih. Kadarkoli izreče kakšna uradna oseba kaj zadovoljivega o Slovanih, zakriči vsa krfsko-deklarantska tolpa, da jo jo ameriška vlada "priznla". Kdar začenjajo z nesramnostjo, se jim pa zdi škoda, da ne bi šli do skrajnosti impertineiiec, pa izvajajo iz prve laži drugo, namreč da je ameriška vlada priznala Krf-sko deklaracijo, iz druge laži pa sledi brca težavo še tretja, da je ameriška vlada priznala, že bodočo "Kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca" s pravico Karagjorgjevičeve familijc, da sedi do sodnega dneva na tronu ki da "sankcionira."
Vse te trditve o "prbsianju" so fabrieiruno laži. In če pravi "Clevelandska Amerika", ta "značajna* trobenta, ki zna menjati svoje nazore kakor srajco, da vsakdo lahko razume to izjavo, je to sicer res; le da se Pire lahko na glavo postavlja in kozolec preobrača, pa vendar ne bo z vsemi svojimi harlekiiiadaiiii mogel dokazAti, da jc ta izjava naii>erjeiia proti Slovenskemu Rc-publičanskeiiiu Združenju. Seveda lahko to trdi; ampak od njegovih trditev do dokaza je dolga pot.
Kdor ima par zdravih oči v glavi iai zna citati, najde v Lansingovi «javi lahko potrdilo, da stoji ameriška vlada za osvoboditev Slovanov izpod ncntSke in avstrijske vlade. Nikjer pa ni v Lansingovi izjavi rečeno, da se mora kalerakoli izipod habsburškega ali hoheirzol le roškega biča o-
svobojcua sJovsuska veja ukloniti pod kakšno novo iiionurhičuo uvtokracijo. Glasilo denunciantov bi pa moralo pokazati te besede v Lansingovi izjavi ,da bi moglo to izjavo porabiti za svoje malopridne namene.
Jsmiio je kakor lieli dan, da se poteguje Lan-silLg za osvoboditev slovanskih plemen izpod avstrijske iu nemške vlade. Prav za to se poteguje tudi Slovensko Republikansko Združenje. List, ki pravi, da je Lansiitgova izjava naperjena proti Slov. Kop. Zdr. ali proti repUhličanskemu gifha-nju .sploh, mora biti po svojem značaju toliko vreden, kolikor Clevelandska Amerika.
Resnica je ta, da ni le Lansing, ampak tudi predsednik NVilsoni več kakor enkrat naglašal potrebo osvdboditve. Ampak ne eden ne drugi ni izrekel ne ene besede o jugoslovanski monarhiji, pač pa naglasata oba, da morajo tudi Jugoslovani dišiiti tako državno obliko, kakr&no hoče narod sam.
Faktično je s tem krfsko dcklarantstvo obsojeno. Kajti inonarhktiČni agenti ne priznavajo «-narodu nobene take pravice, temveč določajo v krfoki deklaraciji kar vnaprej monarhijo,, narodu pa nalagajo absolutno, avtokratično kraljevsko sankcijo.
Kdor pravi, jja je Wilson ali Lansing kje priznal take kroiufkc "pravice" in tako monarhijo, je prost lažnivec. In te nesramne laži je treba povsod med Jugoslovani razkrinka/ti, pa naj se potem sleparji zvijajo in naj jokajo in stočejo, ali pa naj robne in divjajo in se delajo užaljene.
Ameriška vlada stoji za svobodo narodov.
Slovensko Republičansko Združene stoji za svobodo Jugoslovanov.
Krfski dcklarantjc pa stoje za kraljevsko sankcijo.
Kateri program se dtircj strinja s stališčen ameriške vlade!
Kraljevska sankcija gotovo ne.
Iz Rima poročajo: Avstrijski vjetniki potrjujejo vesti, da prodaja mnogo avstrijskih aristo-kratov svoja veleposestva na Češkem in Morav-skem, ker slutijo, da pride prejalislej revolucija v Avstriji.
Med {istimi, ki pospravljajo krmo, dokler je še njihovo solnee na nebu, je tudi grof Černin, bivši avstro-ogrski zunanji minister, ki je prodal svoja zcnrljišča na Češkem za tri miljone kron. Grof Clani-Martinie, bivši ministrski predsednik, tudi hiti s prodajanjem svojih posestev na Mo-ravskem.
Iz Stockholma poročajo: Po zadnjih vesteh, ki so prišle iz Rusije, je v Ukrajini izbruhnil i splošna revolucija. Kmetje in delavci imajo vc^ manjših armad po 15,000 do 20,IKK) mož, ki operirajo po okrožjih; vae ti armadice so dobro premljene s strojnimi puškami in topovi, Nebroj-ne vasi so zavarovane z zakopi. Nemei so prisiljeni klicati več vojaštva v Ukrajino, in kakor se poroča, so pomnožili svojo armado na 35 divizij (420,000 mož.)	*
I)a — kajzerlatid je lahko pogoltnil ukrajinski plen, prebaviti ga pa ni tako lahko. 8 tako hrano si utegne kajzer se popolnoma pokvariti želodec. '
A. W. Simons iz Wisconsin a in John >*pargo, bivša člana eksekutive socialistične stranke; Louis Kepeliif, urednik 'New Appela'; Alexander Horvat iz Kansasa, predsednik 14. distrikta premo-garske organizacije United Mine Workers of A-merica; Charles Edward Russell; professor Geo. I). Herren in Frank Bohn. Delegacija je pred odhodom izjavila, da se popolnoma strinja z mirovno formulo predsednika Wilsona.)
Iz Washington* poročajo: Ameriški poslanik v Teheranu (Perzija) javlja državnemu department u, <ta je v mestu razglašeno obsedno stanje zaradi vafckifyJaaredoY^ki so se vršili zadnje dni zaradi pomanjkanja živeža.
O ameriškem konzulu, ki je zapustil Tabriz pred nekaj tedni ko so Turki vlomili v njegovo poslopje, ni še nobenega glasu.
Iz Kadanja poročajo: Po depešah z Ogrskega je 60.W)0 delavcev na štrajku v Budimpešti. Stavka se razširja v bližnja mesta. Dalje poročata sklenil, da jo predloži oblastim,! jo o velikih demonstracijah in izgredih v mn> da dobe izgredniki zasluženo ka-|gih krajih Avstro-Ogrskc.
Ogrski ministrski predsednik \Vckerlc jc v državnem zboru zadnji petek podal zelo črno sliko pol ožilja v Budimpešti. Prazne tovarne pražijo žandarji.
zen.
Zvezna vlada je večkrat obsodila take čine kot nepostavne in opozorila oblasti, da naj kaznujejo krivce. Ali lokalne oblasti so pogostoma slabe ali pa tudi nimajo prave volje, da bi storile svojo dolžnost.
Rudarji po okolici Russelvilla so zaradi tolovajskega napada uprizorili enodnevno protestno stavko. Prizadetim organom bi pa bilo resno svetovati, da tudi vpo-števajo ta protest .Podobnih rokovnjaških dejanj je že toliko, da postanejo splošna kalamitets, če se ne stopi falstoni energično na kurja očesa. Bilo bi vendar čudno, da bi se izkazala duhovitost oblasti ravno proti takim lumpom za nesposobno. Če se taki neuspehi neprenehosia ponavljajo, se ni čuditi, če nastane sum, da so nekateri ljudje včasi nalašč neuspešni.
Iz Stockholma poročajo: "Novija Vjedomo-sti" v Petrogradu so objavile pismo bivšega carja, ki ga je pred kratkim pisal nekemu svojemu biVšemu «generalu. Pisnvo se smatra kot dokaz, da* Nikolaj ni bil umorjen v Jekatcrinogradu, kakor so poročali zadnje čase. Romanov piše, da se mu zelo slabo godi. Zabranjeno mu je čitanje knjig !n pisma sme prejemati le v ruščini in strogo cenzu-» rirana. Njegov sin Aleksij je nevarno bolan. Iz pisma je videti, da Nikolaj ni več v Jekatcrinogradu, toda kje jc zdaj, se ne ve.
Iz Amsterdama poročajo: Iz mnogih poročil iz Berlina je razvidno, da so junkerji sami med seboj v konfliktu zaradi kazni, ki jo kajzer pripravlja za Rusijo. Militaristični vodje vpijejo soglasno: "Vzemimo Moskvo in postrelimo gadjo zalego kakor pse!" Diplomati pa pravijo: "Igno-rirajmo vso stvar in pošljimo novega poslanika, demokrata, ki. bo dal manj na salutiranjc in več na umetnost, kako je treba govoriti* z rdečkarji na njihovih tleh."
¿z Petrogradft poročajo preko Stockholma, da je usmrtitev nemškega poslanika baje le majhen del zarote, ki so jo zasnovali ruski socialni revolucionarji proti vsej nemški vladni kliki. Poslati hočejo teroriste v Berlin, ako jih še niso, ki imajo ubiti kajzerja, llindcnburga in Ludendorf-fa. Voditelji tega gibanja so baje Kamkov, Karelin, Steinberg in Marija Spiridonova, vsi člani socialno revolucionarne levice.
Pozabiti se ne sme, da se v Stockholmu fabri-cirajo nemške vesti.
Zvezna živilska uprava namerava uvesti odmerke govedine na domu, v hotelih in restavracijah, Če se ne zniža konsum govedine. To stvarilo je izdal Harry A. Wheeler, zvezni živilski upravitelj za Illinois. Mr. Wheeler pravi, da je sedanji konsum govedine prevelik in da ni pravično, če se hrani z mesom le v javnih jedilnicah, doma pa ostane konsumlieompjen.
__I *
Iz Kearneys, N. Y., poročajo: Neki zastopnik Henry Forda pra- Iz Londona poročajo: Ameriška socialistična vi, da bo ladjedelnica za patruljne delegacija je prišla v London. .Namen delegacije ladje, ki se ustanavlja tukaj, naj- jc utrditi vezi med manjšinskimi socialisti v A-veČja na svetu. Stala bo $2,000,- »neriki in zavezniškimi socialisti, k zastopajo pro-000 in se bo razprostirala ob reki gram, sprejet na londonski medzavezmški sociali-Pasaic. V njej bodo gradili pa- stični konferenci v februarju t. 1. tmljne ladje in ladjice, ki zašle- (Delegacija ameriških socialistov, ki so od-dvjejo m love submariuke. išl v Evropo, sestoji iz sledečih znanih sodrugov:
Iz Amsterdama poročajo: Razne vesti dokazujejo, da jc notranji položaj v Avstro-Ogrski silno napet. V ogrskem državnem zboru se nadaljujejo I jut i napadi na vrhovno poveljništvo avstro-ogrske. armade, ki ga madjarski poslanci dolže, da nalašč žrtvuje ogrske polke na italijanski fronti. Medtem pa obtožujejo Čehi Nemce in Madjarc, da so v izjalovljeni ofenzivi največ trpeli slovanski polki, katere jc vrhovno poveljništvo nalašč porinilo v ospredje, kjer jc bil najhujši morilni ogenj.
Češke pritožbe bodo imele pa»* šc jveč Nt varne polage, kajti avstrijski vojni siste» se je že davno privadil pehati slovanske čete prvo vrsto, ne le zato, ker se mu zdi teh puntarji / najmanj *koda, ampak tudi zato, da jim nemško vojaštvo v rezervi čimbolj prepreči umikanje.
Iz Amsterdama poročajo: Hugo Haase, vodja neodvisnih socialistov, je pred par dnevi dejal v nemškem državnem zbopu, da je 73,000 finskih de'avccv v zaporu, odkar so Nemci z belo gardo vred gospodarji ua Finskem. Petdčset socialistic-• nih poslancev v bivšem finskem parlamentu je obsojenih na smrt in mnogo je že usmrčenih. Finsko mesto Sveaborg je dobijo ime "Golgota" vsled dnevnih eksckueij rebel o v, ki se tam vrše.
Iz Švice jc prišlo v Rim poročilo, da jc Avstrija zavrnila ponudbo nemškega generalnega štaba, ki je zaključil, da mora nemški general Otto von Below prevzeti poveljništvo avstro-ogr-ske armade na italijanski fronti.
Iz Londona poročajo: Detnisija drja. Kuehl-manna, nemškega državnega tajnika zunanjih zadev, jc potrjena stvar. Kakor poročajo iz Berlina čez Amsterdam, bo admiral H i nt ze njegov nasledek. llintzc jc zagrizen militarlst in j-unker.
Iz Amsterdama poročajo: Budimpeštanski listi, ki so prišli sem, imajo silovite napade na avstrijsko poveljništvo armade na italijanski fronti, ki so posneti iz debate v državnem zboru. Poslanec Fennys jc dejal tekom debate: "Izgube ogrske armade ob Piavi so bile ogromne. Zanesljive informacije kažejo, da so ogrske čete tvorile 68 odstotkov napadajoče armade, dočim bi jih sorazmerno ne snielo biti več kakor 20 odst. Obnašanje vrhovne komande torej dokazuje! da nameravajo docela uničiti madjarske e-noto, čeprav se domobranski minister trudi, da bi olepšal dejstva. Častniki, ki prihajajo z italijanske fronte in nimajo najmanjšega povoda, da bi se lagali, potrjujejo brez obotavljanja, da so bili 32.. 39., 44., 48., in 69. polk popolnoma uničeni. Tisti vojaki, ki niso obležali mrtvi, so bili puščeni ranjeni na bojišču in na tisoče jih je odnesla narasla reka v smrt. Vlada na Dunaju dobro ve, da ogrski narod hitro izginia. Moške je najti edino še po mestih; vasi so že popolnoma prazne."
DAVEK NA RAZKOfiJI.
—— «¿»till
Zaklad Hišk i department je priporočil zborničnemu proračunskemu odseku, da obdavči predmete, ki služijo luksusu ali potrati.
Department pravi, da je potrata "v sorodu z izdajstvom" in priporoča visok vojni davek na dragoceno moško, žensko in otroško obleko, fino pohištvo, toaletne predmete, hotelske račune, gazolin, ročiie torbice in listnice.
Gospodje in gospe, ki imajo sluge, bodo morali plačevati višji davek od njih kot od služkinj, če bo priporočilo sprejeto.
Povišan bo davek na avtomobile, zlatnino, dragvlje, godbene inštrumente, na telefonsko in brzojavna sporočila, neopojne in opojne pijane in« tobak.
Zakladniški department priporoča dva davčna razreda.
V enem razredu plača konsu-ment davek za predmet, ki ga kupi v prodaji na drobno. V drugem razredu plača davek tovarnar ali veletrgovec, indirektno ga pa plača konsument, ker bo moral plačati višjo ceno za produkt.
Zakladniški department priporoča:
Petdeset odstotkov od cene v prodaji na drobno na zlatnino. Vštete so žepne in stenske ure, iz-vzemši onih, ki jih kupijo armadni oficirji.
Dvajset odstotkov na avtomobile, tovorne avtomobilske enote, motoreiklje,- gumijaste obroče in godbene inštrumente.
Davku bodo podvržene obleke nad $30, klobuki nad $4, srajce nad $2, pajamska spodnja obleka nad $2, nogavice nad 35c, čevlji nad $5, rokavice nad $1, spodnja obleka nad $3, ovratnice in palice.
Davek bo treba plačati od ženskih oblek, ki stanejo nad $40, ženskih plaščev nad $30, izdelanih oblek nad $25, kril nad $15, klobukov nad $10, čevljev nad $6, modrcev nad $5, svile, ki stane nad $1.50 jard, kontenine, ki stane nad 50c jard, volnenega blaga, ki stane nad $2 jard.
Otroške obleke so tudi podvržene davku. Plačati bo treba davek od obleke nad $15, obleke iz bombaževine nad $3, obleke iz kontenine nad $5, od svilene in volnene obleke nad $8, klobukov nad $5, čevljev nad M, rokavic nad $2*	%
Pohištveni davek je določen za ornamentalnc svetilke, namizne prte, nože, vilice, žlice, srebrno in fino porcelansko posodo, fino stekleno posodo, na pohištvo v sestavi, če je bilo treba plačati nad $5 za komad, zastore nad $2 jard, preproge nad $5 štiriaški jard.
Obdavčene bodo listnice, ročne torbice, glavniki in zrcala, ki Stanejo nad $2
Deset odstotkov na hotelske račune nad $2.50 za sobo ali nad $5 na osebo in na dan po ameriškem načinu.
Sedanji desetodstotni davek na kabaretne račune se razširi na re stavracijske in kavarniške račune.
Veletržec bo plačal deset centov od galone gazolina. Na brzojavna in telefonska sporočila, ki stanejo nad 15 centov, se davek podvoji.
Na neopojne pijače bo davek štirikrat večji, kot je sedaj. Povi ša se davek na sirup iu druge izvlečke, mineralno vodo, gumij za žvečenje, .vstopnice h kinemato-grafičnim predstavam.
Davek na opojne fiijače se podvoji. Sedaj je treba plačati od galone žganja $3.20 davka, nova predloga določa $6.4(T za galono. Ravnotako se podvoji davek na cigarete in tobak.
Davek od avtomobilov narašča stopnjevaje in je odvisen od števila konjskih sil, ki jih razvije motor. Do 23 konjskih sil $15, od 24 do 30 konjskih sil $25, od 31 do 40 konjskih sil $40, nad 40 konjakih sil $50.
Od slug je treba plačati 25 od
PROBLEMI PO VOJNI
Predsednik Wilson je pozval narodni vojni svet, da naj študira spremembe, ki jih je povzročila vojna v gospodarskem iu socialnem življenju. V pismu, naslovljenem na ravnatelja Gifforda, je predsednik izrekel željo, da uvede vojni svet tako preiskavo, zbere in študira podatke in koučno predloži splošen načrt, ki naj bi slu« Žil za rekonstruktivno in vpOstav-Ijajoče delo.
Nekatera vprašanja, s katerimi se bo počela narodni vojni svet, in o katerih iefi predsednik, da se pravilno rešijo, so zlasti sledeča:
1.. Demobilizacija armade in mornarice, prehod delavcev iz vojne industrije v mirovno industrijo.
Demobiliziranja armade in mornarice ne bo nemara tako težko rešiti, kakor prehod delavcev v mirovno industrijo. Za rešitev tega vprašanja jj priporočljivo, da že aedaj študirajo velike narodne projekte: uravnavo rek, izrabljanje vodnih sil, pogozdovanje go-ličav, gradnjo javnih državnih cest, umetno namakanje zemljišč, naseljevanje odpuščenih vojakov in pomorščakov na državnih zemljiščih itd.
2.	Vpostavljenje industrije v mirovne razmere. K temu prištevajo :
• (a) Prilagoditev industrije mirovnim potrebam, (b) Vpostavljenje industrij, ki so bile omejene vsled vojne, (c) Kooperacija in regulacija proti konkurenci, (d) Organizacija obrti.
3.	Industrijalue razmere, delo in kapital.
5. Trgovina z inozemstvom.
5.	Carina.
6.	Industrijaine in znanstvene študije.
Kurivo.
Trgovska mornarica. Železnice.
Amerikaniziranjc tujezem-
8.
9.
10. cev.
11.
12.
Poduk.
Vladno zavarovanje za po-»mrtuino in poškodbe.
13.	Finance.
14.	Državni obrambni odbori.
Marsikdo vprašuje, kaj da bo
jto fojhi. Na tb vprašanje ne more dati nihče sedaj pozitivnega odgovora, ampak lahko se odgovori : Vlada študira pazno vse probleme, da jih resi v korist ameriškemu ljudstvu po končani vojni.
Iz bogatega programa, od katerega je prva točka najvažnejša za delavce, je razvideti, da skrbi vlada, da ne bodo delavci občutili prehoda iz vojne v mirovno dobo.
Lane, tajnik za notranje zadeve je že enkrat razvil načrt za naseljevanje delavcev in vojakov v Coloradu in dolini Mississippi. Tam je se ua miljone akrov rodovitnega sveta, ki ga je treba umetno namakati ali pa obvarovati pred poplavo in izsušiti. Vsled naseljevanja v teli krajih bo treba zgraditi nove železnice, spopolniti vodna pota, zgraditi nove državne ceste itd. Po končani vojni ne bo primanjkovalo dela, ker bo tre-ba izravnati gubitek, ki ga je po-vzročila vojna.
Organizirani železostavbinski delavci v Chicagi bodo prejemali po novi pogodbi 87Vfec na uro, osemurni delavnik, poldrugo plačo ta prvo in dvojno plačo po tej uri in ob nedeljah in praznikih. Če je delavec odpuščen, mu morajo takoj plačati vso mezdo, če ne, mu morajo plačati čas, ko čaka na denar.	% < & M
Po mnogih krajih vlada še dri-ne$ mnenje, da jc redno umivanje irlave nepotrebno ali pa celo škodljivo. Toda Japonci n. pr., ki
. _ - ____________jako ljubijo snažnost, si u-
stotkov od plače kot davek. Kdor n»vajo glavo prav vsak dan in
ima štiri ali več slug, plača sto odstotkov od skupne plače. Vsaki družini je dovoljena le ena služkinja, od katere ni treba plačati davka. Od druge služkinje je treba pihati 10 odstotkov od plače in tako stopnjevaje navzgor, da se plača od štirih služkinj 100 od-stotkov.
Zvezna obrtna komisija je obtožila tvrdko Armour & Co., da prikriva, da je lastnica neke podmž-ne kompanije, ki ima nalogo, da spravi iz trgovine manjše konkurente s tem, da falsificira preizkušnje. koliko jc maščobe v sirovem maslu in smetani. Zaslišsnje je določeno za dne 15. avgusta.
imajo zato tudi še v visoki starosti jako lepe, bujne lase, kakor lafiko razvidimo že iz raznih slik v ilustriranih listih. Seveda ni treba, da bi človek pretiraval v tem oziru. Resnica je, da je jako blagodejno za lase in glavo, ako si jo umivamo po enkrat na teden. Paziti moramo samo, da ne gremo z mokro glavo ali vlažnimi lasmi na hladen zrak in se prehladi-mo. Redno umivanje utrjuje glavo, da jej ne škodita tako hitro mraz in prepih ter predvsem pospešuje rast las, zabranjuje njih izpadanje in toli zoprni prahaj. Kakor vse človeško telo, zahteva zlasti glava prav posebne snažno-
- * .AJftiJtiflE
à
Statišče socialistične stranke in vojna.
^^ KRIVDA NEMfttt VLADI.
Vloga, ki jo je pred izbruhom in ob začetku vojne igrala Nemčija, je danes že toliko sna« n t, da je vsako obiirno razpravljanje o teiu predmetu nepotrebna. Krivds nemških odgovornih faktorjev je popolnoma nedvomna. Avstrijski ul-imatum in avstrijska napoved vojne Srbiji sta pravzaprav že sama ob sebi zadostna dokaza, kajti Avstrija se sama uikdar ne bi bila upala tako bresobraano nastopiti, če ne bi bila dobivala po-tuhc od Nemčije.
Kdorkoli je zasledoval dogodke, ve, da je bil Bcrchtoldov ultimatom izdelan sporazumno z nemško Vlado. To je bilo od strani neodvisnih socialistov povedano v nemškem rajhstagu oziroma \ njega glavnem odboru, in če ne bi bilo resnično, bi bil kaneelar zavrnil to trditev z vso in-dignacijo, ki jo znajo pruski državniki tako mojstrsko glumiti.
Znsni dokument kneza Lichnovskega, bivše-l nemškega poslanika v Londonu, je neizpodbii* I.o dokazilo nemške krivde. Bela knjiga z vso >vojo sofistiko ne more doseči namena, da bi odvrnila krivdo od nem&ke vlade.
# Ali tudi človek, ki ne more študirati vseh di-ploiuatiČnih dokumentov, ki je morda tudi p* zabil, da je Liebknecht očital nemški vladi, da je sporazumno z avstrijsko miltaristično kliko namenoma provocirala vojno ,ne more prezreti dejstva, da sta bili Nemčija in Avstrija meseca julija in avgusta 1914. edini za vojno resnično pri-pravljeni državi. Izvršitev mobilizacije in prve vojne operacije ilustrirajo to dejstvo tako jasno, da je vsak ugovor brezmočen. Vsaki misleči glavi mora biti umevno, da se ni mogel napad na Belgijo pripraviti v štiriindvajsetih urah; ves nemški Ordre de bataille je moral biti zasnovan na načrtu, ki je obsegal to invazijo, iz česar sledi, da je morala biti vojna od vseh detajle v skrbno pri-prarijena. In takoj od začetka so avstrijski in nemški, armadni zbori operirali kot enotna armada po skupnem planu in pod skupnim vrhovnim vodstvom. Ta xyipravljenost je dala Nemčiji možnost, da je izrabila tisti moment, na katerega je polagala največjo važnost in katerega je tudi Bethmann Hohveg naglašal napram Gerardu: Moment presenetljivega udarca. Z izrabo tega momenta je Nemčija v začetku dosegla svoje u-spehe na bojiščih.
Nikakor pa ni bilo take pripravljenosti pri nasprotnikih Nemčije. Vojna napoved je zlasti pri Francozih in Angležih povzročila pred vsem
konfuzijo, kar je najboljše znamenje, da sta bili obe deželi resnično presenečeni.
Najbolj dovršena vojna pripravljenost na eni in nezadostne uredbe na drugi strani dajejo raz4inljiv odgovor na vprašanje, kje da je bila volja za vojna. Socializem pa ne more meriti tistih, ki so absolutno hoteli klanje, in tistih, ki so se trudili, da se mu izognejo, z enakim merilom. Če sc sodi s tega stališča, mora obsodba zadeti Avstrijo in Nemčijo.
MED SEDANJOSTJO IN REAKCIJO.
Priznavamo, da se socialistom kljub temu ne bi bilo treba postaviti proti centralnim silam, če bi bile provocirale vojno za namene, ki bi jih moral socializem odobravati. Brezobzirno obsojanje vojne je stvar ideologičnega pacifizma, ne pa socializma. Ofenziva napredka proti reakcionar-nosti je stvar, ki se po načelih socializma razume sama ob sebi in socialistične stranke jo neprenehoma praktieirajo. Dokler se rešujejo veliki konflikti z orožjem, je logično, da postane tudi taka ofenziva lahko vojaška.
Toda vzroki in nameni, zaradi katerih so centralne sile pahnile Evropo v krvavi vrtinec, so . interesom in načelom socializma diametralno nasprotni.
V primeri z zapadnimi evropskimi državami sta Avstro-Ogrska in Nemčija sredujeveake reakcionarni. Gotovo ni nobena izmed prizadetih držav socialistična; vendar je pa neoporečno dejstvo, da stoji demokracija Francije in Anglije, pa tudi demokracija Srbije kakor hrib visoko nad inonarhistično-fevdalno-birokratično . avtokraeijo Nemčije iu Avstrije. Vsaka izguba demokracije je tudi izguba za socializem ,ki se more uveljaviti le na demokratičnih tleh. Zmaga Nemčije in Avstrije bi bila torej strašen udarec za socializem.
Nameni centralnih držav so bili imperialistično osvojevalni. Za Hohenzollerne in Habsbur-žane je pomenila vojna in vspeh, ki so nu od nje pričakovali/ utrditev absolutno monarhičnega in fevdalnega načela. V tem smislu ni imela vojna služiti niti interesom kapitalizma, temveč reakciji, ki gleda v mnogo starejše čase in išče svoje ideale v predkapitalističn dobi. Faktično ni bilo med nemškimi kapitalisti, odštevši tiste, ki boga te drektno od vojne industrije, toliko vojnega en-tuziazraa, kolikor med junkerji in profesionalnimi militaristi, to se pravi, med reprezentanti mo-narhično fevdalnega sistema.
Dejstvo, da se ne more stari fevdalizem trajno uveljaviti v dobi moderne tehnike, ki sili vse
gospodarsko življenje na industrijaluo podlago, nima s tem nič opraviti. Kakor brani kapitalizem sv >je postojanke proti socializmu iu veruje v svojo večno trajnost, si sugerira tudi fevdalizem iu monarhiatiČni absolutizem, da lahko ukroji svet po svojem kopitu in s silo vzdrži red, ki bi ga s silo ustvaril.
V konfliktu med kapitalizmom in fevdalizmom, med enkrat priborjenim redom in reakcijo ne more stati socializem pod nobenim pogojem na strani nazadnjaških sil; pot socializma je daleč ml preteklosti, ker drži v bodočnost Čez sedanjost. Čim nastane za sedanjost, bodisi kapitalistično, nevarnost, da bi jo mogia poraziti preteklost, je v interesu socializma, da se pohije ta nevarnost.
Zato se je Marx v dobi amerikc civilne vojne z vso odločnostjo postavil na stran kapitalističnega in komercialnega severa proti fevdalnemu jugu. In iz enakih vzrokov se mora socializem naših dni postaviti /proti rcakciji, ki jo zastopata Avstrija in Nemčija.
FIKTIVNA NEVTRALNOST.
Neka skolastična dogmatika se skuša izogniti takemu uvaževanju z geslom "nevtralnosti." Ta beseda ima lep zvok, amipak nobene vsebine ne. Države, ki izrekajo v takem svet pretresujo-Čem knofliktu svojo nevtalnost, varajo v najboljšem slučaju same sebe na lep način. Mogoča jc pač tista formalna nevtralnost, ki določa po mednarodnih pogodbah "pravice in dolžnosti nevtral-eev;" nikakor pa ni mogoča nevtralnost v dejanju, kadar je od vojne direktno ali indirektno prizadet ves svet in intere^d, vsake dežele in vsakega naroda.
Najmanje pa more biti nevtralen socializem, ki ima ue le pravico, ampak tudi dolžnost, da varuje in pospešuje svoje interese, spojene s političnimi in gospodarskimi dogodki kakor nobena druge struja in noben pojav modernega življenja.
"Nevtralnost" pomeni, da nam je vseeno, kdo da zmaga in kdo Je poražen. To je pa absurdno, ker je od eventualnih zmag in porazov odvisni tudi usoda socializma samega.
Vojna preustvarja razmere na svetu. Noben socialist ne more reči, da mu je vseeno, kako se iz-premene razmere. Odkar je socializem pokopa', utopije, spada med najvažnejše rekvizite njegove i"orije, da je ves socialni razvoj proces nujnosti, ki ga ne vodi človeška volja in pridigarstvo, ampak materijalne, to je dejanske razmere. V nobeni predkapitalistični dobi zgodovine ni bil mo-
goč moderni socializem; njegova zmaga iu — kar je glavno — njegovo faktično uveljavljen je postane mogoče, kadai' se dopolnijo vsi pogoji za to Ti pogoji pa nastajajo edino v Kapitalistični družbi in politični demokraciji.
Pogoji so torej prvi cilj vsega praktičnega socialističnega dela/ Da dcibirn piščanec, mora predvsem kokoš znesti Jajca.
"Nevtralnost" se ne zmeni za to. Nevtralnost torej ni socialistična, kajti socializem se mora prav živo brigati za to, da nastanejo na svet h najugodnejši pogoji za njegovo uresničenje.
Kjer nastopa nevtralnost bona fide, je ujeito pravo ime indiferentizem, ttpej prav tisto, kar pobija organizacija socializma najodločneje uied delavstvom.
Če
se pa lupina nekoliko popraska, se takoj spozna, da nevtralnost niti ne eksistira. Beseda zakriva le fikcijo. V državah, kjer so vpeljane ožje volitve, to se pravi volitve med dvema kandidatoma po izločitvi vseh drugih, ki so pri prvem glasovanju dobili med glasov od najmogočnejših dveh, je tretja ali četrta stranka nevtralna, ako (»stajic doma in sc sploh ne udeleži odločilne volitve. Ker ne odda svojih glasov nobenemu izmed kandidatov, ne pomaga navidezno nobenemu. V resnici je pa vendar pomagala tistemu, ki jo i-utel že pri prvi volit vi več gla -iov. Enemu ali drugemu more pomagati — s svojo dejansko podporo ali pa z abstinenco. Prav tak je pa tudi položaj v vojni. Ne pomagati zaveznikom se pravi po magati centralnim silam. Prepoved izvoza muni-cije v imenu 'nevtralnosti' nebi bila faktično nikakršna stvarna nevtralnost, ampak realna pomoč za Nemčijo. Tudi v vojni ni druge: Eni ali drugi strani se pomaga, z dejansko podporo ali z laisse passez.
Če bi bilo za socializem res vseeno, kdo da zmaga, bi bil tak indiferentizem razumjjiv. Prav v tem je pa temeljna zmota. Noben drug faktor ni od rezultata vojne tako intenzivno prizadet, kakor ravno socializem. Razmere, ki jih porodi vofna in od nje odvisni, njej sledeči mir, bodo za socializem rodovitno polje ali pa nova bastilja. Zatorje očitna naloga praktičnega socialističnega dela skrbeti, da bodo razmere za njegov dsljnji razvoj, za pospešenje njegove poti in za njega končno uresničenje čim Ugodnejše. Delati mora torej na to, da se obrne vojna kolikor največ mogoče njemu v prid.
(Dalje.)
Et bin Kristan;
(Konec >
Absolutistično načelo Karla VI. je moralo napraviti^ pomembno koncesijo. Avtoritativni razglas vladarja ni imel pričakovanega učinka. Kakor se cesar prej ni oziral na ogrske pogoje, tako so zdaj ogrski stanovi ignorirali njegov zakon. Kmalu po monarhovi slovesni akciji so sklenili, da ima Ogrska svobodo voliti kralja, ako izumre moška loža Leopolda I. Verjetno je bilo, da pride Ogrska v ta položaj že po smrti Karla VI. Saj je bila pragmatična sankcija izdana zlasti z ozi-rom na ta slučaj. Cesar je vendar odnehal ter dal predložiti novi red stanovom, katerim je ukazal, da imajo "sprejeti te njegove naredbe po svoji dolžnosti in z vso pripravnostjo kot neizpremen-ljivo in za vso bodočnost veljavno določbo", ter da jo imajo "razglasiti na javnih deželnih zborih in se ji pokoriti v vseh slučajih".
Stanovi s te strani Litve so bili pridni. Prva je izpolnila cesarjev ukaz Gorenja Avstrija, potem so sledili deželni zbori drug drugemu. Na Ogrskem ni slo tako gladko. Bilo je treba mnogo razpravljanja in pogajanja, cesar je moral poslati posebnega komisarja tja, in še le po dolgem obotavljanju sta bila sprejeta zakonska članka I. in II. iz 1722-23., ki priznavata pragmatično sankcijo tudi za Ogrsko.	1 *
Monarhija, ki se dandašnji imenuje Avstro-Ogrska, že davno ni enaka posesti Karla VI. Zgodovina je šla izza pragmatične sankcije svojo p<* ne oziraje se mnogo na pisane zakone in pogodbe. Izpreminjala je zunanjo in notranjo obliko države in krojila njeno usodo po zakonih, ki so bili neodvisni od najslovesncje izražene volje kateregakoli človeka. •
Komaj je Marija Terezija po novi dedni pravici zasedla prestol svojega očeta, ko sc je prvi oglasil pruski Friderik zahtevajoč, večji del Šlczi-je zase. In ko se jc po 7 letih, v katerih je bila skoraj vsa Evroja na nogah, sklenil mir v Cahah dne 18. okt. 1748., je morala Marija Terezija predati Parmo, PiaČenco in Ovastalo španskemu infantu don Filipu, nekatere milanske okraje pa Sardiniji, ko je bila že 1. 1763. s hubertusburškim mirom priznala pruske zahteve v Šleziji. Za te izgube jo jc potolažila pridobitev Bukovine od Turčije in in-skega okraja. Že pred tem ji je razdelitev Poljske prinesla Gališko in Vladimir.
Pragmatična sankcija, iz monarhično-absolu-tEtičnega duha porojena, je imela za vedno centralistično tendenco. Monarhija je bila nastala iz najraznovrstnejših sestavin. Prejšnje državne sa-mostalnosti so se morale uničiti, da je mogla ir posameznih delov nastati celota habsburške posesti. Ali kar se je bilo davno prej organično razvijalo, se ni dalo kratkomalo izbrisati. Nova slika je bila pestra, posamezni deli so si ohranili svoje barve, spojitev še davno ni ustvsrila enote. Di-nsstični interesi ps so jo zahtevali. Preleviti skupino novih delov v povsem enoten organizem je bi-la trajna želja vladarjev, ki so hoteli realno utrditi svojo posest. Logična posledica tega stremljenja je bila centralizacija in gcrmanizaeija; »jen cilj je bila faktična Avstrija.
Proces notranjega izenačenja, popolnega uniformiranja in stapljanja, ki ga je zlasti puspeševal Jožef II., je z začetka naletel na hud odpor. Centralizacija na eni in želja po ohranitvi individualnosti na drugi strani je porodila boj, ki ni nikoli popolnoma utihnil in še do današnjega dneva ni končal. Šele 11. avgusta 1804. je bil cilj pragmatične sankcije navidezno dosežen, ko se je cesar Franc razglasil za dednega cesarja Avstrije. Tudi to je v patriotičnih zgodovinah nekakšen rojstni dan monarhije, ali pa vsaj njen krst. Ali do te dobe se je njena slika kljub pragmatični sankciji zopet bistveno izpremenila. Izgubila je llolandijo in Lombardijo, pridobila je še kos Galicije, kos Venecije, pa nekaj tirolske zemlje. Ali ko je šla Avstrija leta 1805. še enkrat v boj proti Franciji, se jc morala v Požunskem miru odreči vsej prednji Avstriji, Tirolski in Veneciji, pa je dobila za to le Salcburško. Tretja francoska vojna leta 1809. pa jo je veljala Salcburško, inski okraj, Kranjsko, oGriško, Trst, beljaško okrožje, Ištro, velik del Hrvaške in velik del Galicije. Zopet ni pragmatična sankcija nič pomagala in treba je bilo nove vojne 1813., da je dobila Lombardijo in Venecijo, Dalmacijo in izgubljene dedne dežele. Naposled je določil dunajski kongres njeno obličje.
Ko ie bila strta Napoleonova moč, jc diplomacija mislila, da so razmere v Evropi končno urejene za večnost. Prav tedaj pa se je pričela nova doba zgodovine, ki jo je bila signalizirala že francoska revolucija. Ta je bila pač. navidezno premagana. Ali vse vojske Evrope niso mogle spraviti iz sveta vzrokov, iz katerih je bila revolucija porojena. Mladi kapitalizem, ki ga je dojila industrija in trgovino zahtevajoča tehnika, je koprnel po prostosti razvoja. Množeča se buržva-zija je prihajala v ostre konflikte s fevdalizmom in absolutiamom; v ozadju pa je stal novi prolcta-riat, ki še ni razumel svojega položaja, čutil pa je težo razmer, ki je padala na njegove rame. Po zboljšanju svojega življenja hrepeneči, a večinoma nezavedni proletariat je bil krepka pomožna četa nezadovoljnega meščanstva, in se je navduševal za vse njegove liberalne zahteve. Nasprotje med absolutizmom dinastij in večalimanj razvito buržovazijo je nahajalo poseben izraz v nacionalnem načelu. "Narod" je bilo meščanstvo, ki se je s svojo mlado močjo čutilo poklicano za vodilno vlogo; narodne pravice so bile zahteve meščanstva. Absolutizem je oviral njegov razvoj; absolutizem pa je bil tudi protinacionalen; v svojem interesu se je moralo meščanstvo lotiti boja zoper absolutizem, in storilo je to v imenu naroda. Kapitalizem je potreboval velik delokrog, obširnejše področje; meje zedinjenju se je popolnoma ujemalo z ekspanzivno tendenco kapitalizma. Nacionalna enotna država je postala ideal burŽvazije. Konflikt s številnimi malimi dinastijami, ki so videle v nacionalni združitvi svojo nevarnost, je bil neizogiben. Meščanski hoji so dobili revolucionaren značaj.
7t$domačimi konflikti, si so se javljali po vsej Evropi, so bili neizogibni v zvezi zunanji spori in Avstrija je bils oh njih posebno prizadeta. Ita-lijansko kopmenje po zedinjenju je morslo prav
tako zadeti ob interese Avstrije, kakor stremljenje po enotni Nemčiji. Doma revolucije, s sosedi vojne, so gnale Avstrijo v novo smer. Izgubila je
italijanske pokrajine, izstopiti je morala iz nemške zveze; v svoji hiši je morala odpraviti fevdalizem, vpeljati četudi omejeno konstitucijo in žrtvovati centralizem. Avstrijsko cesarstvo je nadomestila "Avstro-Ogrska monarhija".
Dualizem je iiuel rešiti narodno vprašanje, pa ni v resnici rešil ničesar. Zagovorniki enotne države so ga smatrali za izsiljeno koncesijo, ki naj bi se preklicala, čim bi zadostna sila omogočila odpravo; zastopniki madjarske ideje so videli v njem nezadostno pridobitev, ki se mora izpopolniti do absolutne ogrske neodvisnosti. Vsi narodi s te in one strani Litve, katere je nova u-vedba «pravila v večjo nacionalno odvisnost, pa so smatrali dualizem za inštrument podjarmije-nja, za razdeljeno centralizacijo s središči Dunaj in Budimpešta, za sistem germanizacije na eni in madjarizacije na drugi strani. Narcdno vprašanje se je z uvedbo dualizma še le prelevilo v naj-ostrejši narodni boj iri je vse doslej najaktualnejši problem tega izrednega državnega organizma.
Pragmatična sankcija izreka neločljivost habsburških dežela; ona pomeni toliko kolikor pregovor Austria erit in orbe ultima. Pisana in garantirana sankcija ni mogla zadržati korakov zgodovine in ohraniti države Karla VI. neizpre-menjene. Skrajno nevarna je iluzija, da je Avstriji zajamčen obstanek z državnimi akti. Pred našimi ¿čmi razpada niekdaj silna Turčija, ki je bila v tolikih rečeh podobna Avstriji, da nam mora služiti njen polom kot pravi mene tekel. Vsa Evropa je bila baje interesirana na nedotakljivosti Turčije, vzajemna ljubosumnost velesil je bila močnejši faktor od vsakega spisa. Osmanske države vendar ni mogla ohraniti. .
V dobi jubileja pramatične sankcije so taki dogodki vredni premišljevanja. Če hoče Avstrija ževeti, mora imeti pogoje in jamstvo svojega obstanka sama v sebi. Neenotna kakor je, narbdno, ekonomično in socialno, more dobiti garancije za svojo bodočnost le v interesni solidarnosti svojih delov; brez njih je njena trajna eksistenca nemogoča, njen razpad gotov. Avstriji so potrebni njeni narodi; poskrbeti mora, da bo sama potrebna svojim narodom.
TjC ena pot pa vodi do tega cilja: Brezpogoj-na demokratizacija, svobodno odločevanje ljudstva, ki najde preko vseh klik in koterij skupne interese in premaga vsa nasprotja s pomočjo enakopravnosti. Če so svobodni narodi stebri držav, velja to posebno za Avstrijo, ki mora biti dom številnih narodov. Pravična rešitev nacionalnega problema omogoči socialni razvoj, katerega sedaj ovira; šele ta pa more dati članom države tako zadovoljnost, da jih ne mikajo pogledi Čez mejo. Država z najzadovoljnejšim prebivalstvom ima najmočnejšo eksistenčno garamnjo. Brez tega nima njen obstanek razloga in vsak veter ga lahko in po pravici odpihne.
S pergamrnti se igra zgodovina kakor jesenski veter z velim lisljem. Avstrija sama ima o tem dovolj izkušenj. Pragmatična sankcija naše dobe
se imenuje demokracija — brez obzira na slučajne državne tneje.
To pa mora v prvi vrsti vedeti — ljudstvo.
N. B. Ta Članek je bil spisan v času "jubije-ja" pragmatične sankcije; zdi se, da potrjujejo sedanji dnevi pravilnost nazorov, ki so bili takrat izrečeni v njem. Op. ur.
Londonski "Daily Express" jc objavil zanesljive informacije, da je v Nemčiji zaprtih o"krog 2(H),000 "političnih zločincev", to je takih, ki nasprotujejo kajzerjevi vladi in njegovi roparski vojni. Z drugimi besedami so ti "zločinci" označeni z "veleizdajalci", med katerimi je seveda največ radikalnih ali neodvisnih socialistov.
Londonska "Central News" je dobila brzojavko iz Kodanja, da je rdeča garda ustrelila Nikolaja Romanova, bivšega ruskega carja, ko so ga hotele osvoboditi čete Češko slovaških prostovoljcev. Brzojavka se opira na vest v ruskem listu "Vija".
Druga vc.st iz Kodanja pravi, da so boljše-viški vojaki ubili bivšega carja s streli iz revolverja v Jekatcrinoslavu, ko se jc raznesla, govorica, da se bližajo Čchoslovaki z namenom, da ga osvo-bode.	-
Iz Londona poročajo: Lloyd George je dejal v govoru na banketu, s katerim je vlada počastila urednike listov iz Kanade, ki so posetili Anglijo, da bo vojna trajala toliko časa, dokler ne bo uničen "nemški bog brutalne sile". George je daljo dejal, da je bolje nadaljevati vojno, kakor pa skleniti nestalen mir, ki ni trajen niti pravičen. Lloyd George jc tudi obljubil urednikom iz Kanade, da bodo pri določanju mirovnih pogojev iu sklepanju miru zastopane tudi prekomorske bri-tiške kolonije.
Iz Amsterdama poročajo: Po vesteh iz Kijeva čez Berlin sta bila morilca nemškega poslanika ustreljena v Moskvi zadnji petek. Iz ravno teh virov poročajo, da je bil grof Mirbach usmrčen po zaključku eksckutivc levičarske socialnorcvo-tucionarne stranke.
Na potrdilo te vesti bo treba pač z resnobo počakati. Dokler ni avtentičnega poročila, moramo smatrati stvar za neverjetno. V Rusiji je bila odpravljena smrtna kazen; če bi bilo res, da sc jc naredila za kajzerja izjema, bi bilo treba o tem resno govoriti.
iz Amsterdama poročajo: Čebom in Jugoslovanom je dala ponesrečena ofenziva ob Pigvi novega materijala za boj proti Habsburžanim. Jugoslovani nastopajo vedno bolj odprto in odločneje proti Dunaju. Vrhntcga pa razsaja lakota kakor še nikdar poprej in gospodarska stavim Avstro-Ogrske poka na vseh koncih in krajih.
Dunajski korespondent amsterdamskega lista "Tijd" javlja, da je cesarica Žita zbolela vsled »krbi radi «.bdolžitve, da je italijansks špi-onka.
advektisement
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena dne IG. avgust* 1901.
Nacionalno pitanje i madjonarodno bratrstvo.
Branko fcolió.
Iukutyorirana 22. aprila 1900 ▼ d rta t1 Pona.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik. IVAN PROSTOR. 1008 Norwood R'd.. Cleveland. Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. T. D. 2. Bos 113. West Newport. Pa. Glavni tajnik: BLA1 NOVAK. 634 Main Str., Johnstown. Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCIC, 634 Mala Str.. Johnstown, Pa.
2.	Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH. 170 Main St., Franklin. Coneinaugh, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6602 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
Pom. Blagajnik: ANTON HOOEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport. 0.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadsor. odbora: JOSIP PBTBXNBL. Bos 06, Willock, Pa.
1.nadzornik:	NIKOLAJ PO VSE, 1 Orab St., Numrey Hill, H. S. Pitta
burgh. Pa.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 886 B, 137th St., CleveUnd, Ohio.
•	POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBBR&AN, Box 72, East Mineral, Kana.
L porotnik: FRANC TEROPCIO, R. F. D. 3. Bok 146, Fort Smith, Alk. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 8. 11th St., Springfield. III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAHBK, 813 E. Ohio St, Pittsburgh, Pa
Glavni urad: 634 Main St., Johnstown,' Pa.
"GAS NARODA.1
URADNO GLASILO: 82 Oortlandt street, New York City.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proAeni pošiljati vse dopise naravnost na glavaefca tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošljo edino potom Poštnih, Ezpresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se aa-alovljajo: Blaž Novak, Title Trust and Ouarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mcMfrnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V «lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kako pomanjkljivosti, naj to nemudoma nazaaaijo urada glavnega tajnika, da se v prihodaje popravi. •
Iz Wsshiugtoiia, 1). C., poročajo: Varuh inozemske lastnine je uvedel preiskavo proti nekaterim bankam in mešetarjem, da dožene, po katerih potih je bilo izplačanih nad en miljon dolarjev dnevniku
V Chicagi so zopet zaprli dva glavna stana loterije s stavbišči, ko so preiskali pisarniške prostore Independent Premium kompanije in Great Western Sales kompanije in aaplenili knjige in doku-
New York Evening Mailu". mente. Na varno so odvedli šest
Vprašanje dobe vse osebe, ki ko prizadete pri transakciji, da iz-povedo resnico o vsem, kar jim je znanega.
Priznano je, da je cesarska nemška vlada postala lastnica lista po dr .Edward A. Rainelyju, ki je bil aretiran in obtožen, da je po krivem prisegel izjavo glede tuje-zemske lastnine. Po zakonu lahko
oseb, ki so opravljale kupčije za kompaniji. Javfii tožitelj John Owen pravi, da so operirali na sledeči način: Kompaniji sta poslali zastopnike v kinemotografična gledališča, kjer so razdelili gledalcem listke, češ da naj zapišejo nanje ime m naslov. Povedali so jim, da bodo zvečer izžrebali stav bišče. Nekaj dni kasneje se je pa
, ,	, * . , -»i prikazal na domu žrtve zastopnik
vlada zapleni denar, če je bila L•	-, „ ,
' J	kompanije in pravil: "Zadeli ste
stavbišče; fino je, krasno in prece,
denarja vredno stavbišče ▼ Miehi
ganu. Plačati vam je treba le pre
transakcija izvršena že potem, ko so Združene države stopile v vojno, čeprav so sedaj lajtuiki lista Američani.
Uradniki justičnega departmen-
pis, kupno pogodbo in stavbišče je vaše." Žrtvi zaračunijo $12.80 za
ta, ki so vodili preiskavo in od- j prepis in kupno pogodbo. Svet ni redili, da je bil dr. Rumely are- navadno nič vreden in kompanija
tiran, pravijo ,da niso našli dokazov, da obstoji nemški sklad $30,000.00 za nakup* ameriških listov. Kolikor jim je znano, je "MailM edini list, katerega se je hotela polastiti nemška vlada.
Ameriška trgovska mornarica je narasla koncem fiskalnega leta « konstrukcijo 1,622 novih ladij, ki odrinejo 1,430,793 ton vode, na 10,040,651) ton mrtve teže.
Produkcija premoga sc je pomnožila v tednu, ki se je končal z 29. junijem. V tem tednu so pro-ducirali 12,456.000 ton mehkega premoga.
V Washington»! sc je raznesel glas, da kupijo zavezniki morda argentinsko pšenično rezervo, ki anaia okoli 100,000.000 busljev pšenice. Zavezniki bodo plačali plenico po $1.44 bušelj. Letos so zavezniki kupili nad 40,000.000 bušljcr argentinske pšenice in jo plačali po $1.35 bušelj.
je zanj plačala kvečjemu en dolar
Ž raznimi poizvedbami se je dognalo, da mnogo železničarjev sc ni prejelo povišanja mezde za nazaj, kakor je bil določil železniški ravnatelj McAdoo. V večini slučajev ni bila izplačana zaostala mezda, dasi je minilo že mesec dni. Mezda bi morala biti izplačana od prvega januarja. Manjše železniški» d ružbe so izplačale zaostalo mezdo, sitnosti so le pri večjih železniških družbah, ki itnajo baje premalo uradnikov, da izračunajo diferenco, ki gre uslužbencem. Železniški uradniki pravijo, da hite z deloiri in da bo zaostala mezda kmalu izplačana. Mr. McAdoo je priporočil železniškim družbam, da naj to store v najkrajšem času.
Jz Nashville, Temi., poročajo Sodnik James B. Newman je razveljavil začasno sodnijsko prepoved in razsodil, da ima delavec pravico postati član delavske unije, četudi je napravil pogodbo, da se ji ne pridruži. Nashville Railway & Light Co. je izposlovala za časno sodnijsko prepoved, da se ne sme nobeden njenih uslužbencev pridružiti železničarski uniji, ker so imeli z njo napravljeno po godbo, da se ji ne pridružijo. Sodnik je dejal, da je vsaka pogodba, ki jo je uslužbenec podpisal v času svojega službovanja, da se ne pri druži delavski uniji, v protislovju s proklamacijo predsednika Wil-sona z dne 18. aprila 1918, v ka teri proglaša pravice delavcev do organizacije v strokovnih unijah, da se pogajajo kooperativno po svojih zastopnikih.
Odkar je najvišje zvezno sodišče izreklo, da je zakon za varstvo otrok protiustaven, je bilo vloženih v kongresu že več predlogov za varstvo otrok. Zelo značilen je predlog kongresnika Masona iz Illinoisa, ki določa, da plača p<*L jetnik za vsako osebo, ki je pod
Vojni industrijski odbor naznanja, da stane funt bakra 26 centov. Cena je poskočila za 2^c pri fun tu. Ta cena bo veljavna le do 5. avgusta.
10,000 organiziranih mornarjev na Velikih jezerih zastavka dne 29. julija, če ne sprejmejo paro-brodne družbe razsodbe plovbene-ga odbora, po kateri morajo od praviti poselske knjižice za mornarje. Prizadetih je do 400 ladij.
Iz Washingtona, D. C., poročajo: Družba General Electric v 8chenectadyju, za katero dela 21,-000 delavcev, je izjavila, da se podvrže razsodbi vojnega delavskega odbora v vseh spornih vprašanjih. Razsodba je za obe strsn-ki veljavna. Zaslišanje o spornih vprašanjih se je vršilo v Schenec-tadvju. Delavci zahtevajo 25 od« stotno povišanje mezde od prvega maja naprej, stalni osemurni delavnik, enako mezdo za enako delo. ne glede nt to, če ga opravljajo delavci ali delavke.
Predsednik Wilson je podpisal armad no proračunsko predlogo,
šestnajstim letom in dela /snj, dva! ki dolóla $1 ¿«000,000 za vojaške
dolarja davka na dan.
'potrebe.
Ev ropa se još nije pot puno i konačno otresla ivih fevdalnih ostataka. Ona je poprište "poli-tičkog kaosa i nacionalnih sukoba", a naročit o lijezin centralni deo: Balkan , i Avstro-Ugarska, isttfe najoštrije ovaj politički kaos nesrednejih nacionalnih prilika i bode oči svetsko demokraciji, tražecoj aktuelno rešenje na princip ima dc-mokratizma i samoodluke naroda.
Nacionalno pitanje je staro, istorisko pitanje —■ pitanje koje kad se demokrat ički rasčini «a-rantuje: nepokolebiv mir u budučnosti i iza koga ce nesmetano svoiu žestiiu da zatalasa klasni boj proletarijata za idealni socializam ili za radi-kalne «pramene, za koje bude moguče izvojevati ih.
1 dok mi socialiste razumemo svaku istoii-sku borbu, jer jo j poznajemo ekonomske uzroč-n ost i, a nacionalno pitanje i nije ništa drugo več proces "istoriakfti boiibi" noseči isti tekst ekonomskih uzroka — to onda sleduje, da moramo socialiste biti mnogo više odredjeni u ovosn pitanju, nego li svi ostali buržoaski politiČari i dc-magozi.
I št a znači napose ta reč nacijaf
I kako se je uacija svojstveno razvila t
Imali ona avoju realnu i materijalnu podio-gil * Svakako da ima!
Naeija je prvobitno ekonomska organizar! ja: največi »kup ljudi, združeni sa opštim, je-dinstvenim, i skopčanim ekonomskim ili Životnim interatima.
Naravno, u toj nsrodnoj ili nacionalnoj eko-nomskoj ustanovi postoji "klasni boj" za klasnu prevlast i moč, što od red ju je društvene instituci-je, pravdu, zakone i socialne uvjete života. Ali opet iznad svih ovih klasnih suprotnosti jedna je kolektivna težnja istovetna avhna: Nacionalna ..loboda; pravo na rad i egzistenca; — i ova su prava nepovrediva za svaki pojedini narod.
Nacionalna ideja nije bila poznata u srednjemu veku Evrope.
Dok je vladala jednolična, opšta forma pre-izvoduje, agrikultura, teža če nje zemlje, nije bilo političkih, ni socialnih ni gospoda rst ven i h razlika izmedju pojedinih seljačkih pokrajina, i'i proizvodjačkih grupa. Sa oca se tradicionalno prenaša na sina. Jedna se operacija ponavljala uvek jednako.
Ma da je imala cela ova narodna kooperacija mnoštvo seljačkih oblasti, ipak je svaka pojedina pokrajina ličila jedna drugoj i u moralnom, političkom i socialnom obliku. Tu su bile: iste tradicije, identičan svekoliki jezik, jedna književnost, političha svatanja i verski nazori za sve. ukupno evropsko stanovnütvo. Glavna religija bila je katolicizani i svi su se klanjali — rimsko-me napi.
Xositelj i prcKtavnik nauke u ovo doba bio je kler i plemstvo.	j
A ovo političko jedinstvo i krščansko bratstvo s red nje-ve k ovne Evrope sim'bolisano je poli-tičkim prestavnikom-imperatorom i duhovnom glavom rimskim-papom — i sve evropsko ljudstvo mucki je stenjalo pod gvozdenini skiptrom svečenstva i plemstva. Tiranska4 vlast ove grtfbe sile morala je da padne pred besnom neobazrivo-šču mlade sile, koja se rodi u staroj, da otinia, gre bi u borbi za gospodarstvo.
Dolazi neminovno ekonomski dorasliji nuzni buržoaski poredak. Nov način proizvodnje,, maši-nerija i manufaktura.
A potom se politički i religiozni sklop Evrope menja.
Mesto plemiča postaje važni j i bankir; a mesto potiŠtenog roba postaje koristniji zanatlija ili fabrički radnik.
Ovaj novi društveni život traži Sira ekonomska jedinstva za praktički razvoj svog novog načina proizvodnje, i ta su ekonomska jedinstva izvršena u izvesnim granicama.
Geografska sredina Evrope bila je presudni faktor ovog ckonomskog grupisanja naroda feu-dalističkc Evrope. Guste gorske linije sa hepre-iaznim šumama, mora, morski zalivi, ostrvlja, široke reke učiniše pojedine narodne grupe uda-Ijene od drugih, šlo je opet zbližavalo susjedne grape, koje su ličile jedna drugoj po narečju i običaju te proširilo na rod 11 u delat nost u večem obimn.	f/
"I Evropa se kristalisc u nacije."
Iz Amsterdama poročajo: V govoru, ki ga je imel vodja socialistične opozicije v nemškem rajhstagu, je dejal po nadaljnjih poročilih tudi sledeče:
Nič bolje kakor na Finskem ni na Livonskem in Estonskem, kjer gospodarijo Nemci. Haasc jc dejal, da je kljub zajamčenju v brestlitovski mirovni ipogodbi nemška vlada ustanovila militari-stieno grozovlado o okupiranima deželama. V Dorpatu je bil obsojen na smrt petnajstleten deček, ki je pobral nekje boljševi-ški letak. Za enak "zločin" je bila ustreljena neka Julija Datt. Haa*e je preeital pismo nekega boljševika, ki je tudi zaprt, katero se med drugim glasi: "Sodružica Datt je mrtva, toda njene besede, ki jih jc vrgla v obia*1, nemškim rabljem in tiranom, bodo živele večno."
Berger se je pa v Milwaukee Leaderju čudil, zakaj nočemo priznati, da je Nemčija osvobodila Livonsko in Estonsko. Hlaasejev govor osvetljuje to "osvoboditev." In mislimo, ds ni Haasc slabši soeislist od Bergerjs.
Iz Psriza poročajo: Senatni odsek za zunanje zadeve je konferiral s Kerenskijem, ki je na dolgo in široko opisaval razmere v Rusiji. Po seji je dejal predsednik odseka, -da je odsek soglasno zaključil, da smatra Rusijo še kot zaveznico en-tente.
LUNA IN NEOTORJI.
fotografije zemeljske površine, katero so razrile eksplozije velikih izstrelkov, se prav lahko zamenjajo s slikami, ki predstavljajo površino lune. Št udiranje slik, ki so jih napravili francoski avijatiki, je privedlo Jean lioslerja, astronoma zvczdogled-niee v Meudonu, do nove teorije o postanku velikih kraterjev na luni.
Tc kraterje so doslej pripisovali vulkani<;nemu delovanju, da-sir&vno je velikanski obseg nekaterih teh jam povzročal resne dvome o tej teoriji. Premer tako-zvanega Ptolomejevega kraterja na luni znaša 112 milj, dočim znaša premer največjega vulkanskega kraterja na zemlji, na o-toku Ceylonu, le 25 milj. Neverjetno je pa, da bi mogla luna razviti toliko več notranje ener-žije kot zemlja, ki je vendar pet-desetkrat večja od lune.
Teorija Bosleja je ta, da so povzročili te kraterje meteorji, ki so padli 11a mesec. Kadar namreč padajo meteorji na zemljo, nalete na prvi odpori na zrak, preden pridejo do površine ze tuje.. Zrak zmanjša njih hitrost ter povzroči tako vročino, da jih vidimo goreti na nebu ter puščati za seboj sled gorečih plinov. VČa-. si je kakšen meteor tako velik, da dospe do zemeljske površine ter napravi kotlino kot je Diabl-j Canyon v Arizoni, večinoma pa požre meteorje njih lastna vročina, še preden dospejo do zemeljski' površine. Nadalje pa tvori štiri petine zemeljsko površine voda in vsled tega pade v morje večina meteorjev. Rasen tega pa se luknja ali kotlina, nastala
Plemstvo i klerikalizeru htjeli su svojim za sjednim četama, da utuku protivnike njihovo* reda; spaljivani su heretici, koji sa djavolom i-g raju tazbiere; mučenja, progoni i svake vrsti zločiui rinwke crkve uzaludno su činjeni, jer "Duh vremena istinskog života nesalomiv je i g-t si «ve, št o se pred njega ispreči."
Usuprot zloupotrebuma rimske crkve, da pn kosuo vlada i da održi svoj autoritet u vernicima, ponikaše mnogobrojne krščanske sekte, koje su ambigozno i 11a svoj način tumačile -brbliju te ob javu božju.
Od evropskog političkog jedinstva osnovaše se mnogobrojne "Političkc nacije" sa zasebnim vladama i vlada rim a ne podvrgavajuči se katoli-čkoiu imperatoru.
Ne više katolički Nemci, katolički Franeuzi, ili katolički Englezi, nego: Nemci, Krancuzi, En-glezi, Španjolci. A verske nazore mogu imati, kakove hoče . . .
I nacionalna kultura razvija se i pojavijuj«\ Nova književnost, poezija, nmjetnosti, industrija, trgovina! v o; na me&ito jednolične agrikulturue proizvodnje i dogmi rimske cerkve, što je evro|>-ski svet kulturno slabilo a duševno ubijalo.
Mnogo smo naučili, što Sta, od Neptaca, Krancuza, Eugleza i drugih slobodnih naroda i u-Čimo još i danas. '
Od sviju ovih slobodnih nezavisnih naeija pridonela je svaka svoj deo opštoj čovečanskoj kulturi, dok su one, koje su 'bile u potčinjenos»i koje druge nadmočnije nacije, kao 11a pr.: Bal-kansl.i narodi pod otomairskoin carevinom; južni Slaveni pod Avstro-Ufarskom i Poljaci, Česi, Irci, 5 drugi narodi, — bili su ugnjeteni ekonomski i politički obespravljeni. Njih su eksploatisali, i/.-vlasčivali, nagnali na iscljavanja u druge zemlje, i to ne iseljivanje modernih proletera, stvo-reno po domačem kapitalizmu kao naijaiiini rad-niči, nego iseljavanje siromašnih seljaka, otrguu-ti oti posjeda po tudjinskoj vlasti ,koja je upro-pastila i njih i njihovu zemlju pretendujuči, da ih civilizira.
Narodi, ubijeni materije.1110 i politički pod | vsled* ¡»adlega meteorja, hitro 11a-inipeiijalizmoni tudjinske vlasti, nemaju sredsta- polni z vodo in zemljo in meteor va ni mogučnosti, da podju za obrazvanim sve-j ostane skrit, tom; da sveatrano raz vi ju svoju delatnost na kul- Na luni pa ni ne vode, ne zra turnom podizanju, nego ova ko njihova energija spava ) propada, a to je stvarna smetnja čistoj socialističkoj propagandi, medjuiiarodnoj Ijuba-vi i svetskom miru u budučnosti.
Samo s1ol>odni i nezavisni narodi u svon» dal jen jem razvoju stvaraju bitnu podlogu za me-djuiurodno bratstvo i savez »vekolikog sveta.
Sto je u srednjem veku bio zatornik i zapreka kuKurnom napretku ljudskog roda — klerika-li/am, .plemstvo, to je danas, ometač i smetnja slo-bodi, mira, bratstvu naroda, i konačnoj pobedi swializma — Imperializam.
Pravi kapitalistični lmperijalizam datira pd "Berlinskog kongresa" 1875.
Ja se ograd jujeni o Napoleono vont rat ovinia i o podeli Poljske: Jedno je lični hir Napoleona i njegove osvajačke težnje, a drugo je: da sc žaga rantuje mir i unište nasrtači Poljaci.
Istočno pitanje, koji je smetalo demokratski svet Evrope, još je več m a bilo pobrskano ovim kongresom nego H rešeno, — buduči dat nepre-vedan mandat Austro-t'garskoj za Bosnu i Her-eegovinu i držeči za "status quo."
"Civilizatorska misija" bila je jedna gruJ>a laž za balkanski narod, proturena od centralnih vlaNti a naročito Austro-Ugarske, da obmanu široki svet o istinitim njihovim zlonamjerama.
Berlinski kongres jeste najreakcionamiji eksponent imperialističke buržoazije, gdje se n:> tnmbe rešava "istorisko pitanje:" Nacionalna sloboda i samoodluka narod», kome da pripada, a dok je to nacionalno osloibodjenje bilo nepo-vredivo pravo za konsolklaciju njemačkog naroda i ujedinjenje talijan«kog naroda — i drugima se to istorisko pravo usrkačuje!
Proti ovog imperializma radnieka klasa mora da ustane radi vlastitog klasnog oslobodjenja i radi dobra i mira celog sveta.
f mi ne smemo biti za "status quo", koga sc evropska diplomacija drži več dva stoleča i više, p koji če biti razlog i još mnogo večim svetskim kata^irofama, ako se ne dodje iT vreme i uklone taj razlog, zloglasni princip utirača sveta.
—Treba dati slbbodu i nezavisnost malim na-rodima kao i velikima.
ka. Vsled tega padajo na njeno površino meteorji, ne da bi pri tem zgoreli, ne da bi se ustavila njih hitrost in v svojem prvotnem obsegu. Hitrost padanja se vsled privlačne sile lune še vedno veča ter mora končno presegati trideset milj na sekundo. Vzemimo na primer, da bi zadel ob zemljo meteorit, kakršen jo padel v Bacubirito v Mehiki, ki tehta več kot 50 ton, s hitrostjo veo kíH 100 tisoč müj na uro. Streljaj bi bil strašen in meteorit bi se za ril globoko v zemljo. Nenadno ustavljenje gibanja pa' bi povečalo njega temperaturo za miljon stopinj. Solidna materija, h katere obstaja, ki se naenkrat izpremenila v plin, ki bi bil v resnici eksplozivna snov, neštetokrat silnejša kot katerakoli znana. Ta plin bi povzročil krater velikega obsega i 11 če bi ne bilo ne vetra in ne vode, da iz-premenita obliko kotline, bi oH^ stajal tak krater za vedno.
Na luni jc nekako 30.000 takih kraterjev in vsi ti so produkti davnih dob.
Slavni astronom Arago, poroča, da je opazil tekoni popolnega solnem ga mrka dne 3. maja 1715 na površini lune "gotove svetlobne učinke ali trenutne vibracije svetlobnih žarkov". . .Ti svetlobni bliski so trajali le po trenotek ter se pojavljalo sedaj na tem, sedaj na onem mestu. List "La Naturc" pravi, da so bile 10 morda skupine majhnih meteorjev, ki so zadele na povr-šino lune in povzročile eksplozijo.
Z Dunaja «prihaja preko Berna vest, da je velika množica sestradanih delavcev in delavk priredila v pondeljek veliko demonstracijo. Dc-monstrantje so udrli v mestno hišo ravno ob času, ko se je vršila seja občinskega sveta in so zahtevali kruha. Seja je bila razbita. Policija in og-njegasci »o ibili vpričo številne množice brez moči in demonstrantje so neksj časa gospodarili v mestni hiši. Nato je bilo poklicano vojaštvo. Demonstrantje so metali kamenje na vojake in zadnji so pričeli streljati. Vnel se je boj na ulican in mnogo oseh je obležalo mrtvih in ranjenih. Končno so vojaki obkolili mestno hišo in nadvladah množico.
O Hindenfmrgu poročajo zopet, da je mrtev in sicer na prav romantičen način. Ker je bil /.e
najmanje trikrat mrtev — na papirju seveda_
pa je še vselej od mrtvih vstal, počakamo, fe se ne odvali še enkrat kamen od njegovega groba. Smrt Hindenburga naposled tudi ne ¡«premeni zgodovine.
Iz Aten poročajo: Neko pismo, ki jc bilo vtihotspljeno 18. junija iz Smirne (Mala Azija) necenzurirano, prinaša vest, da se je v Aidinu jugovzhodno od Smirne spuntal turški polk ¡11 po bil nemške častnike, ko je dobil povelje, da naj odrine na fronto v Mezopotamijo,
DREVO, KI PIŠE.
V lidiji raste, kakor pravi časopis "Naturc", drevo, ki piše. Svojstvo tega drevesa' je v tem, da ima v sebi neko tekočino, ki jc podobna črnilu in wc lahko z njim piše po papirju. Vejica tega drevesa, razrezana kakor pero, jc kakor pero z držalom. S takim peresom se lahko piše delj časa, ne da bi ga trebalo pomočiti v črnilo. V suši se ta tekočina po«uši, ali če se vejica namoči v vodo, tedaj se zopet lahko piše, samo da barva ni več črna, nego svetlosiva.
Iz Bisbcc, Ariz., poročajo: Pri civilnem sodiAču v Tombstonu je vložilo sto 111 šestdeset rudarjev tožbo za $50,000 odškodnine, ker so bili dne 12. julija 1917 deportirani iz bisbeeskega in arrenskcg» okraja. Tožene so železniški družbe El Paso and Sotothwestern ( «fppcr Queen Consolidated Mining Co., Sliattuck Mining Co. M. J. Cunningham, Walter Douglas, bivši šerif Harry Wheeler, Gerald Shennaii, V. B. King in drugi, ki so pomagali pri deportaciji rudarjev. .

S. R. Z«
Milwaukee, Wis
Milwaunku nautlbina ne 4teje
ined napredne naselbine. Z vso pozornostjo sledi tekočim dogod kom setisnjegs velikega in usodnega časa. Pa tudi jugoslovanskega gibanja ne prezira, nego posveča v polni meri svoje bdenje temu velekoristnemu pok ret u. Zato se je kaj rads odzvala, ko so prišli razni jugoslovanski govorniki v nafto sredo ter povabili Slovence na svoje shode. Bilo jih je več, iu vsak izmed njih je pripo-poročal svoje stremljenje za najboljše. Slovenski Milvvaučanje so previdni, pa so dobro premislili, preden so se odločili. In odločili so se topot za najboljše, odločili so se za plemenito idejo, ki jo razširja in eedaljeboj uveljavlja med našim narodom Slovansko Republičansko Združenje, ter ustanovili podružnico ravnokar omenjene organizacije.
Ta milwauSka podružnica S. R. Z. naznanja vsem rojakom, da priredi v nedeljo, dne 21. julija svoj prvni letni piknik na Kuilja-novi farmi. Program je sila bogat in zanimiv. Kdor se bo hotel poizkusiti v polžji hoji ter tekmovati s svojimi polži v vreči, bo imel takšno priliko v nedeljo. Če bo kdo hotel dognati svojo izurje npst v streljanju, bo to lahko storil na našem pikniku. Tudi srečo poizkusi 'ahko vsakdo, ki se udeleži našega piknika, ter se pridruži tistim, ki bodo vlekli "mačko v žaklju>f. Kogar bodo srbele pete,, se bo lahko zavrtil s svojo izvoljenko. Saj bo igrala izvrstna godba vse popoldne in cel večer. Lačnim želodcem bo dodobra ustreženo z dobrimi krača-ni, gn jat in i in pravimi kranjskimi klobasami. Otroci bodo imeli tudi vsakršno veselje. Eni bodo lahko "bili lonec", drugi se bolo lahko poizkusili v plezanju na vrtečem se valarju itd. Vse pa, ki še niso culi govornika iz Chicaga, bo gotovo nadvse zanimalo, če se jim že danes pove, da pride ta iz Chicaga. Nadalje sem tudi izvedel, da bo donela slovenska pesem v nedeljo na Kušljanovi farmi. Več pevskih društev nam je obljubilo nastopiti na našem pikniku ter zapeti po par krasnih slovenskih pesmi. In še mnogo drugega bo na programu, česar pa za danes Se ne smem izdati.
Naš piknik se prične ob devetih zjutraj ter traja, dokler bodo hoteli udeležniki.
Na prvi ave. in National avc. bodo na razpolago avtomobili, ki se jih Imi lahko poslušil ta ali oni, če ne bo hotel čakati na karo, ki vozi po prvi Ave. in naprej do Rawson Ave. Station. Tam izstopite, in pred vami stoji Kušljano-va hiša in farma, koder bo naš piknik. Kare vozijo ob osmih, desetih, dvanajstih, ob dveh, štirih, šestih itd. Nikar ne vzemite kare Milwaukee-Chicago limited, nego Milwaukee-Chicago local.
Ker upamo, da je vsa naša naselbina za idejo S. R. Z., pričakujemo velikanske udeležl>e. Seve pa vabimo tudi vse rojake iz mihvauške okolice, kajti tudi ti so zagotovo vneti za napredek in uspevanje naše plemenite organizacije.
Kdor hoče torej čuti dobrega govornika, poslušati mili glas slovenske pesni, se dobro zabavati v svežem zraku in krasni okolici, naj ne pozabi priti na naš piknik prihodnjo nedeljo. Tudi vsi ostali Jugoslovani so nam dobrodošli.
Člaa 8. R. Z.
ttMMMHMIMMMMIM
izpolnjeno mesečno poročilo, Navodila za izpolnjevanje so na drugi strani duplikata.
fte enkrat: Ne pozabite poslati tajništvu Zveze vsak mesec točno izpolnjenega mesečnega poročila.
Tajništvo J. S. Z
Za Jugoslovanske socialistične klube v Pennsylvaniji.
Sodru** Bireh VVilson, tajnik država •".r^anisi.^ije r? »«nsyl-vsilijo, javlja, da morajo naši klubi v Pennsylvaniji, v zmislu odgla-sovanega referenduma o zvišanju mesec, prispev. za državno organizacijo/ plačati po 1 in % centa več od vsakega člaiia na mesec. To pomeni, da bodo mesečni prispevki v državi Pennsvlvsniji toliko višji, ker bo moral vsak tajnik poslati tajništvu Zveze toliko več za vsako znamko.
Z mesecem julijem 1. so znam ke v tej državi po 21^4 centa, to je pri tajništvu J. S. Z. Tajniki klubov nsj to vpoštcvajo in se napram temu ravnajo, kadar naro čajo znamke, da ne bo pozneje zmešnjav. Tajništvo J. S. Z.
! Stran fia j:
♦ooeeoeo»Mo»Meooesoossa+
JUGOSL. SOCIALIST. KLUROM NA ZNANJE.
Tajništvo Zveze je pred krat -kim poslalo na vse klube načrt pravil, ki jih je izdelal poseben odbor na podlagi odglasovanega referenduma št. 2, 1918, za bodoče poslovanje J. S. Z. Navodila glede rsz-prave o pravilih so bila priložena načrtu. Klub, ki bi slučajno ne prejel pošiljat ve, naj to takoj naznani tajništvu Zveze.
V par dneh dobe klubi tudi nove formule za mesečna poročila, posebno rubricirana za delitev prispevkov po 3 cente sekcij»kim odborom. Na podlagi teh poročil bo namreč gl. tajnik delil vsak mesec po 3 cente sekeijskim odborom. Zato je potrebno, da pošlje vsak tajnik vnaprej vsak mesec točno
SODRUGOM V CRAWFORD COUNTY, KANSAS.
Naznanjam vsem soudrugom v okraju Crawford, da se bo vršila prihodnja konferenca združenih klubov Jugoslovanske Socialistične Zveze v Radley, Kans., dne 28. julija ob 2 popoldan. Na tej seji imamo veliko važnih stvari ukrepati, zatorej bi bilo želeti, da bi se udeležili zastopniki vseh klubov J. S. Zvese, kajti čim večja bo udeležba ,tem večji bo uspeh. Sodrugi, stopimo na noge in pojdimo na delo preko vseh ovir in zadrškov, ter ne glejmo na tiste mrzleže in nazadnjake, ko jim ni drugo mari, kot da gredo zjutraj na delo, zvečer ko pa pri dejo od dela, se pa napijejo in najedo in se za drugo ne brigajo. Čuovek, vprašan te ali res nisi za drugo na svetu, kot da se mučiš in delaš od jutra do večera za svoj obstanek t Ali res ne vidiš potrebe za zboljšanje delavskih razmert Morda pa celo misliš, da je pomoč nemogoča. V tem se pa celo misliš, da je pomoč nemogoča. V tem se pa zopet motiš; saj ti vendar socializem kaže jasno pot, po kateri prideš do boljše lx>doč-nosti, samo priboriti si jo moraš, kajti brez truda se ne doseže nič. Pojdimo torej na delo vsi, da prej dosežemo svoje cilje. Ako praviš, da si socialist ako ne boš deloval soc. kluba, s tem še ni dokazano, da si socialist ako ne bo deloval za razširjenje ideje in moč gibanja. Sodrugi, dnevi važnih odločitev se bližajo, in delati je treba neumorno, ako hočemo kaj doseči. Zatorej, vsi na sejo dne 28. julija v Radley. S socialističnim pozdravom	Frank Smerdu, konferenčni tajnik.
Cleveland, O.
Navadno ,kadar se med tednom srečata prijatelja, se vprašata: Kam pa v nedeljo? Za nedeljo 28. julija je pa naše geslo: Na Kaste-licove farme v Notinghafti, kjer bo piknik Slovenskega socialističnega kluba štev. 27, kjer je vedno dosti razvedrila, ter vabimo rojake, da nas posetijo. Za dobro postrežbo bo vse dobro urejeno, enako tudi za plesalce. Nastopilo bo tudi več pevskih zborov, med njimi tudi zbor "Svoboda" iz Detroita. Pričakujoč vsestranske udeležbe kliče vsem: Dobrodošli veselidni odbor.
ŽIVEŽNI POLOŽAJ.
Živilska uprava je izjavila, da ne pomanjkuje sladkorja in da je sedanji živežni položaj najboljši,
odkar so Združene države stopile v vojno in pričele skrbeti za prehranjevanje zaveznikov. Kljub temu je pa treba, da se ameriško ljudstvo strogo ravna po določbah živilske uprave in zniža konsuino sladkorja na tri funte ua osebo in >na mesec. Izpolnjevati mora tudi druge «dredbe za prihrsnitev ži veža in v domačem gospodinjal vu naj izgine vsaka potrata. Vsaka prihranitev na živilih odvrača pomanjkanje hrane od ljudstva. Res je, da bo letošnji pšenični pridelek znašal nad 900,000,000 bušljcv, ni-kakor se pa ne more in ne sme cd-nehati z varčevanjem pšeničtie moke. Treba je napraviti pšenično rezervo doma in onkraj oceana, kajti nihče ne more sedaj povedati, kakšna bo letina v prihodnjem letu. Nemogoče je pričakovati ml živilske uprave, da umakne omejitve za konsum pšenične moke iu mesa, dokler traja vojna, ker je v vojnem času. treba računati z izrednimi dogodki. Če so žit niče po) ne žita in hladne shrambe zvrhane z mesom in drugimi živili, se ni treba bati, da pride lakota. Pomanjkanje na mesnem trgu izginja in vračamo se v normalne vojne razmere. Živilska uprava najbrž kmalu modificira omejitev za hotele in restavracije.
Prihranitev mesa v hotelih in restavracijah je omogočila živilski upravi, da je pomagala zaveznikom. V dveh minolih mesecih so šle velike pošiljatve govedine in svinjine v Evropo.
OVER TIME.
JUŽNA . AMERIKA.
Pasi sta Severna in Južna A-merika skupaj en kontinent, ki je šele v najnovejšem času s panamskim prekopom umetno ločen v dva dela, je vendar južna Amerika pri nas razmeroma malo znana. Toda ta del sveta im« mnogo zanimivega.
V Južni Ameriki se nahajajo štirje največji ognjeniki na svetu, in sicer Cotopaxi, •Tunguran-gua, Maipo in Saigal.
Na otoku Trinidad se nahaja najbogatejša zaloga asfalta.
Brazilija ima največje zakladnice železne rude.
Dežela Colombia ima svetovni monopol v trgovini smaragdov; za Rusijo je prva , kar se tiee zalog platine.
Reka Amazon je največja na svetu iu je dolga 3000 milj. Velik del te reke, ki tefe skozi pragoz de Južne Amerike, je doslej le
deloma znan.
V	Južni Ameriki se naliajajo trije vodopadi, ki so slični nia-garskim vedopadom v Združenih državah.
Jezero Tftieaca leži 12,(MM) čevljev nad morsko gladino ter meti 5,(KM) štirjaških milj. Jezero ne zamrzne nikdar in njegovo obrežje je eno samo veliko nepredorno močvirje.
Naj k rasne jše palme rastejo oti reki Amazon. Nekatere izmed teli nosijo vrhove na deblu, podobnem ravnemu svinčniku, sto čevljev visoko.
V	pokrajini Andes živi največja ptica na svetu, ki leta po zraku, z imenom kondor.
Južna Amerika je obljudena samo na polovico; od časa, ko je bila odkrita,-se ie prebivalstvo jako malo pomnožilo.
Na obrežju jezera Titieata se je v starodavnih časih nahajaio mesto, ki je štelo miljon prebivalcev.
španski jezik govori polovica prebivalstva, medtem ko je glavni jezilo republike Brazilije portugalski. Brazilija tvori maio manj kot polovico vse Južne A-inerike.
Mala republika Paraguay ima svoj lasten jezik.
Podnebje v severnem delu re* publike Chile ima to posebnost, da ne dežuje nikdar, medtem ko dežuje v nekaterih krajih severne Brazilije vsak dan.
Glavno mesto Bfazilije je Rio de Janeiro, ki ima gledališče, kat ero je jkj krasoti in dragocenosti drugo na svetu.
Veliki inorski parniki lahko vozijo iz l>vrope preko Brazilije v republiko Peru.
Zanimanje za južno Ameriko se je zbudilo v Zedinjenih državah tekom svetovne vojne, in sicer največ v industrijskih in trgovskih krogih. Tudi učenje španskega in portugalskega jezika se je vsled tega zelo pomnožilo.
Leta 1913 je kupila Južna A-merika le 15 odstotkov svojib potrebščin v Združenih državah. Od
tega časa se trgovina trajno dviga in zadnje leto je iieku|>tia Južna Amerika že 40 odstotkov svojih potrebščin v Zediiijeidm državah.
* Ker so bili ameriški podjetni-; ki preveč zaposleni ua drugih d"- { lih sveta, ds razširjajo svojo 4r-govino, so zamudili lepo priliko, ki se jim je nudila v Južni Ameriki, in pograbila jo je namesto njih Nemčija in pa Japonska. V zadnjih letih pa je industrija Združenih držav zavzela v tem ; prvo mesto, In bodočnost, ki se odpira industriji Združenih držav v tem delu ►veta, je nepre-1 eenljive vrednosti.
Poleg Rusije bo Južna Aiueri- j ka za industrijalne države neiz-črpljiv trg za dolgo dobo, dokler j se pač tudi tam ne bo razvila moderna industrija. Potem se bo zgodilo, kakor se je zgodilo na j Japonskem. Poprej je bila ta dr-j žava odprta za uvoz izdelkov vs<-ga sveta, sedaj pa, ko se je razvila njena lastna industrija, gleda Japonska sama za svetovnim trgom, kamor bi mogla prodajati svoje izdelke, ki zelo presegajo domačo potrebo. To pa je neizogibna posledica kapitalističnega razvoja.
Pravi socialist ne sme hiti rezervist, ampak mora biti redno aktiven vojak tvoje stranke. Kdor
noti tvoje prepričanja 1« tam v tebi, ne koritti nié nt tebi, nt tvoji stvori. Prepričevati mora Utle, ki ie nito prepričani	,
Pravi tocialist hoče poznati te žave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja.
Na tej poti ga tpremlja Proleta rac.
Dobrodošlo zdravilo.
Kar se tiče notranje telesne snage moramo pripoznati, da smo v tem zelo lahkomišljeni. Mi dobro vemo, da nam to lahko povzroči razne bolezni —- zaradi lahkomiŠ-ljenosti. Trinerjevo Grenko Vino, ki popravi to napako, je zaradi tega vedno dobro došlo. Ono iz-čisti d rob in želodec, odstrani za-basanost, flatulanco, glavobol, ne možnost, povspeši zdrs vi tek in ojači prebavne organe, Trinerjevo Grenko Vino ni navadne pijača, nego je zdravilo, ki se mora trosili po navodilu, 1—2 žlice pred jedjo trikrat na dan. Postave zoper opojne pijačo in alkoholične kapljice, ki opijanijo se ne morajo vštevati pri tem zdravilu in po odlogu poštnega Solicitorja v Washington ti, sept. meseca 1917 se sme Trinerjevo Grenko Vino pošiljati povsodi po poŠti. Cena $1.10. Po lekarnah. — Trinerjev Liniment za revmatizem, nevral-gijo, putiko, spahke, otekline, 35 in 65e po lekarnah, po pošti 45 iu 75c. Jos. Triner Company, izdelovalci, 1333—1443 S. Ashland Ave., Chicago, III.
6é

t je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo iničnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, IU., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
Previdne gospodinje
imajo <k>ma t«1do «no staklaaleo Dr. Rlehtarjavage
PAIN-EXPELLER
Zanotljlro ir*ditv« m vtffanja »rt r»vm«titall
bolftMnaii, pr«hl»4a, s*v«tavlj«nju itd.
Jedluo pravi s Tsr»treno »amko sidra
tSe. In 66e. ▼ lekarnah in nararnoat od
P. AD. RICHTER a CO. TA-BO Washington Birm*. Hrw Y«rkv N. V
PRIPOROČILO.
Sodrug Louis Kveder je potovalni zostapnik 'Proletarča" za vse države. Pravico ima, da nas zastopa v vseh rečeh, kar se tiče naročnine in oglasov. Sodruge prosimo, da naj mu pri tem poslu kolikor mogoče pomagajo.
Upravništvo.
Peročilo o rtzpečtnih znamkah J. S. Z.
za mesec maj 1918
m
>
à
Hermmie, Pa.
Sodrugom v Herminie nazna -njanjam, da bodo seje Slov. soc. kluba št. 69 zanaprej vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Slov. Pen. društva in društva "Prosto-, misleci", S. N. P. J. Začetek seje ob 2. popoldne. Vsem sodrugom priporočam, naj se ,polnosteviIno udeleže prihodnje seje, ker bo na dnevnem redu razprava o pravilih in volitve.
S soc. pozdravom
Anton Zornik, tajnik.
Forest City, Pa.
Člane Jugoslovanskega So»\ kluba štev. 10 poživljam, da se polrfbštevilno udeleže prihodnje klubove seje dne 14. julija 1918 v navadnem prostoru.
Na dnevnem redu bo veliko važnih zadev, ki se morajo rešiti n » prihodnji seji. Sodrugi, udeležujte se bolj redno klubovih sej In posvetite več zanimanja za so«*, strsnko, v katero «padate.
Jos. Pavšek, tajnik.
Mesto	I I
Q	S II
N QN ,
Ark. Ft. Smith............24
" Hartford .......	w ..
111. Zeigler ................ßo . .
44 Johnston City...	17
44 W. Frankfort ...	23
44 Springfield ..........26 8
Waukegan ..........12 22
M Chiacgo, 6..........100
44 Benld ..................15
44 Orient..................25 .1
Ind. Whiting ....... 45
44 Clinton................11 i
Kans. Stone City ....	19
Kans. City..........20
44 Mulberry ............40 20
44 Skidmore ............11
44 W. Mineral ________8 . ]
44 Edison..................25
Mich. Detroit 61 ..........225 40
Mont. Bear Creek ________28
Mo. St. Louis ............25 10
Ohio Bellaire ..................40 .
44 Cleveland 27 . ..	80
44 Piney Fork..........16 ..
44 Yorkville ............20 . .
44 Blaine ..................16 • . . •
44 Glencoe .............11 6
44 Neffs ..................24
44 Cleveland 71 . . .	50 iö
Pa. Large ..................16 ..
44 Forest City ________13..
44 White Valley ...	43 1
44 McKeesport ....	10 10
44 Sygan ..................30 10
44 Herminie ............13 2
44 Woodlawn ............ 10
44 Mckees Rocks .. .	20 ..
44 Canonsburg ... ,	68 . .
" Farrell..................80
44 Buena Vista ...	12 ..
44 Bentleyville ________25
44 Homer City ....	16 4
44 Conemaugh..........40
44 Bulger ................20 . .
44 Lawrence ............26
44 Whitney ..............9 ..
44 Wik Haven..........40
44 Broughton ..........20
44 Moon Roon ....	41
44 Yukon ..................41 ..
44 Burgettstown ...	13 ..
44 Bishop..................44 5
44 N. S. Pittsburgh.	100 20
44 E. Pittsburgh ...	55
44 E. Pittsburgh ...	55
44 W. Newton..........9
44 Meadowlands ...	22
44 Ellsworth ............20*
W.Va. Wendet................10 ..
Wash.Black Diamond .	19 . .
44 Tacoma ................16 ..
Wis. W. Allis, 35..........50 ..
44 Racine ................40
Wyo. Hudson ................17
44 Rock Springs ...	17 1
44 Cambria..............25*
B. Zikich . Z............
Totals.........2060 179
Rednih znamk	razpelanjh
Dualnih uiantk	razpecamh
I
3
6 «
S a m
Razdeljeno
1»
>3 o
N) £	o m	h . a	> S3
. t 4.80	.....	.....	$ 2.40
2.80	t 1.90	$ 1.90	1.40
.10.64	.....	....	5.64
3.40	.....		1.70
6.37	.....	.....	4.07
7.20	.....	* .. . .	• 3.40
7.95	"* .....	....	3.45
37.50	.....		27.50
3.00		.....	1.50
5.00	16.40	. 14.90	2.50
9.00	.....	• • • •	4.50
2.20	2.80	. 2.80	1.10
3.80	.....		1.90
4.00	.....	• • • t •	2.00
13.00	.....	.....	6.00
2.20	.....		1.10
1.60	.....	.....	.80
5.00	7.15	6.15	2.50
55.00	15.25	13.25	26.50
5.60	1.40	1.40	2.80
7.50	2.25	1.75	3.50
8.40	.....		4.00
16.80	».....		8.00
3.42	.....	• • • • •	1.60
4.20	. . . ', .	• • • • 9	2.00
3.36	.....	• •	1.60
3.78	.....		1.61
5.64	.....	• • • • •	3.00
13.10	14.55	14.94	6.00
3.20	.....	• • • •	1.60
2.60	.....	e e	1.30
9.45	.....		5.00
4.25		• • • • •	2.00
8.50	.....	a •	4.00
3.10			1.50
2.50	.....	• • •	1.00
4.00	.....	e •	2.00
13.60	.....	-	6.80
16.09	.....	.....	8.00
2.40	.....	.....	1.20
5.00	.....	e • •	2.50
4.20	.....	e • e •	2.00
8.00	.....	• • • •	4.00
6.50	.....		4.50
5.20	.....	e • e e e	2.60
1.80	.....	• • a •	.90
9.50	«....	• • • • •	4.50
4.00			2.00
8.20	.. « ..	.....	4.10
8.20	.....	.....	4.10
2.60	.....	.....	1.30
10.00	.....	.....	4.95
25.00	.....	t a e • e	12.00
11.00	.....		5.50
1.100	.....		5.50
1.80	.....	• • s • •	.90
4.40	.....	e t e a e	2.20
4.00	49.40	46.30	2.00
4.70	.50	.50	3.70
• 4.20	.....	.....	2.30
4.32	1.75	1.75	2.72
10.10	.....	e e •	5.10
8.00	4.50	4.50	4.00
3.40	.....	.....	1.70
3.65	.....	• • a •	1.80
5.00	3.05	S. 00	2 50
4.00	.....	.....	4.00
$492.63	$120.00	$11 S*, i 4	$258.59
		. .2,060	
..........	.......	. . 358	
	Tajn	iitvo J. S.	Z.
Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrit« d duha t
" Proletarec " ima ▼ svoji književni zalogi sledeče knjige U brošure. Pošlji-t« naročilo še danes:
Makstm Oorkl: Mati, mehka veaba ...............................11.00
Upten Sinclair (poslov. Jos. Zarertnik ln Iv. Kakar): Džungel. Pernat
U chlcaških klavnic ...........................................78
Enrico Terri: Socializem ln moderna veda......................... M
Proletariat . . . . . . •.•••••«.«•.•..•..«•...««•...«...»..«.....»..., .10
Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10
Etbin Kristan: V novo dešelo......................................30
Socialistična knjižnica, 2 srečka ln "Naša * fatatva" .............10
Kapitalistični razred . . .......................*.................10
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško sretomo aaalranje in svobodna znanost........................................ .gfi
O konsumnlh društvih..........................................
Zadružna prodajalna aU konsum ................................. .os
Katoliška cerkev in socialltem .......................................
Bpored papeža Aleksandra ...........................................
Vse te knjige ln brošure pošljemo poštalae prosto.
PBOLETABBO. 400S W. Slst St.	CHIOAGO. ILLINOIS.
Na|več|a slovenska zlatarska trgovina
Frank černe
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio 0
ID
OklEH
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč ■loventkih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
PiiiU po c«nik, kateri se Vam poiljo breaplašao.
Najbolj«« blago.	Najnižje MM.
3BI
3EK
301
ID
IEHsD
MODERNO UREJENA
NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA (
Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, ttuik* I 2 kava. sladoled in smodke.
Oprto po dnevu in po noči.	Tel: Canal 1220. |
2. RADNOVIC,	i
5	lastnik.
1149 W. 18th. Str.	Chicago, III. .....................................................................................................
0200010253532353232353235323485353234823535353232323482353535353
Karl i Zita "izdajalca"?
V Avstriji se godi nekaj zagonetnega in ker prihajajo vse vesti o bankrot ni monarhiji le h druge in tretje roke, ni tukaj za enkrat mogoče dohiti ključa do teh ugank.
Da niso neneuiški narodi nič saljuhljeni v svojega "presvetlega cesarja" in da dosledno tUdI za njegovo "boljšo polovico" ne morejo imeti jmsebnih simpatij, je že dolgo znano. Čeht streme po ustanovitvi neodvisne češko-slovaške republi. kc in smatrajo že sedaj Masaryka za njenega prvega predsednika; Poljaki upajo v zedinjenje Poljske, in ker so socialisti v (ialieiji kakor v prejšnji ruski Poljski vodilni element v tem gi-. banju, je naravno, da gredo tudi oni za repulhli-ko; Italijani bi se radi združili z Italijo, ogrski Kutiiui se žele pridružiti Čehom in Slovakom; Jugoslovani pa imajo svoj neodvisni jugoslovanski ril j. V nobene in teh programov ni prostora za cesarja, najmanje za Hohsburžana, in zato je razumljivo, da jim je Karlova oseba Hekuba.
Manj razumljive so pa vesti, ki govore o mi-lit a ristično-reakcionarnih intrigah proti cesarski . dvojici. Kakor je sploh vsa poročila raznovrstnih časnikarskih agentur in posameznih korespon-dentov treba jemati z največjo rezervo, tako se tudi ta kupček telegramov ne more smatrati za božje razodetje. Kar je pri teh poročilih najbolj sumljivo, je sklicevanje na razne avstrijske, zlasti dunajske časopise, o . katerih vedo poročevalci prav dobro, da ne morejo priti zunanjemu svetu dolgo v roke, če se zgodi to sploh tekom vojne.
Napadi na Karla in Žito so bili baje v ultra-ULtrikalai "Reichspoat" in v drugih dunajskih * listih. To pa mora zbujati sum, zakaj če bi bila ta vest resnična, bi se bila v Avstriji vdomačil.i svoboda tiska, kakršne ni bilo lekom vse vojne in kakršna je Ibila v blaženi črnorumeni monarhiji celo v mirnih časih neznana.
V	Avstriji je cenzura stare institucija. Po zakonu jo vrši državno pravdništvo, v resnici pa tudi državna policija. Odkar je vojna, imajo pa tudi vojaška poveljništva cenzurno oblast. Ta cenzura je od začetku vojne preventivna; to se pravi: List mora biti cenzurnemu uradu predložen, preden izide. Dokler ne dobi dovoljenja od tega, se ne sme tiskati in razpečavati. Ako prepove cenzor kakšen članek, se mora izbacniti iz stavka, prostor pa ne sme ostati prazen, ampak se mora nadomestiti z drugim gradivom in list še enkrat predložiti eenzuri.	\
Nikdar ni bilo poročano, da je bila ta na-redba odpravljena ali omiljena. Z ozirom na to cenzurno metodo je pa res skrajno neverjetno, da bi moglj prihajati napadi na "njegovo veličanstvo" sploh v časopisje.
Pravimo neverjetno, ne absolutno nemogoče. Anvpak neverjetnost je tako velika ,da je skrajni skeptieizem opravičen.
Če je vendar kaj na stvari, M bilo eventualno mogoče, da ne imenujejo napadi cesarja in njegove gospe, ampak da je čitateljem vendar razumljivo, koga misli časopis. Tako je n. pr. svoj čas vsak Čeh, če je čital ime "pan Prochazka," vedel, da se skriva za njim Franc Jožef. Ijc na kakšen podoben način bi se dalo razlagati, da prihajajo tudi napadi na Karla in Žito v javnost.
V	Avstriji spada "žalitev veličanstva" med najnevarnejše "zločine" in marsikdo je presedel zaradi takega greha po deset in več let v kateri izmed najgrših avstrijskih ječ. Pri tem pa je bila žalitev veličanstva" lahko vsaka beseda, ki ni izražala obožavanja cesarja. Pisec teh vrstic je ! il nekoč tožen zaradi tega "hudodelstva," ker je dejal, da pfide cesar na svet in umrje tako kakor navaden Človek.
Povrh tega je Vrimeu lat^sac maiestatis" e-den tistih zločinov, ob katerih se štrebrski držav-ni pravdniki, policijski nadkomisarji in vojaški ce »zorji kaj radi odlikujejo." Zato so bili proec-s zaradi užaljenega veličanstva tako pogosti kakor hrošči v meju vsakega četrtega leta. Vsled tega je torej resnično dvomljivo, da bi se podajali avstrijske uredniki na tak tenak led.
Ker so pa poročila tukaj, in sicer iz Kima prav tako kakor iz Amsterdama, je treba vendar računati tudi z možnostjo.
Amsterdamske vesti pravijo, da nastopajo proti Karlu in Žiti militarixti„češ da sta pačiti stična, nemški krogi pa da jima očitajo intrige zoper centralne države.
Neki rimski telčgram pripoveduje sledeče: "Nemški listi iz Avstrije objavljajo govor dra. Fniulerja, glavnega urednika klerikalne " Reieh-post", ki ga je imel v mestni hiši na Dunaju in v katerem je razpravljal o intrigah avstrijske cesarice Zite z zavezniki s posredovanjem njenega brata Siksta Parme. Dr. Funder je dejal, da sta t.h znano Karlovo pismo knezu Sikstu odgovorna Žita in grof Černin.
Dunajski listi tudi pišejo, da gotovi avstrijski krogi sumijo, da sta eesa.' Kari in njegova žena v taki zvezi z Italijo. Kar! je baje zabranil svoji armadi uporabljati strupen plin proti armadi Italijanom v zadnji ofenzivi, dočiin je Žita ob-dolžena, da je poslala v Švico < no svojih dvornih dam s tajnimi načrti avstrijske ofenzive, ki so pri-vr v roke Italijanom."
Flinder je res urednik " Reiehsposte". A prav "Reichspost" je bila vedno lizunsko monar-hična in dr. Funder je bil eden največjih kleče-plazeev v Avstriji. Da bi ravno 011 sedaj napadal Karla, «je nova uganka.
Ampak vzemimo, da se je to res zgodilo. V tem slučaju nastane vprašanje, kakšni so motivi.
Demokratični gotovi niso. Zakaj, demokratična ni bila nikdar "Reiehspostdemokratična ni bila krščanska socialna stranka, kateri je ta list služil kot glavno glasilo; in Funder sam je bil vse kaj druzega kot demokrat.
Nekatere vesti pravijo, da »prihajaj^ napadi iz utilitarističnih k rogov.* V tem slučaju bi bilo Fnnderja smatrati za njih jezičnega dohtarja. 111 'coneno nam pripovedujejo ,da so udeleženi nemški krogi pri teb napadih.
Človek se praska po glavi, kadar čita vse to. Da bi militaristi nastopali proti cesarju? Milita listi niso navadni vojaki in subaltemi oficirji. Avstrijski generali so bili pa vedno najmočnejši stebri nionarhiene "ideje".
Kna možnost se kaže skozi meglo. Avstrijska armada je doživela ob Piavi nas k o, ki se je približni pravi katastrofi. Ali je prišlo ncThara tako laleč, da bi ondotni poveljniki radi odvrnili krivdi za svoj neuspeh na višja pleča! Če bi bila sfvar taka. tedaj bi nastala možnost vojaške re-vofte.	*
To bi bilo seveda imenitno. Ne da bi pričakovali od avstrijskih generalov revolucijo v interesu demokracije. Ali tudi če bi bili njih nameni reakcionarni, bi se pojavile na obzorju krasne nade. Če nič druzega, bi taka revolta pomagala ustvariti kaos, iz katerega bi sejahko i*1eg la resnična revolucija. Rilo bi dovolj* da se ne bi dala armada več izrabljati proti upornim narodom. Saj je doslej ravno armada največja in sicer nepremagljiva ovira revolucije, ki je v ideji živa že no,vsej Avstriji.
Druga eventualnost — ki se more seveda za enkrat smatrati res le za eventualnost — bi bila ta, da so napadi na habsburški par berlinska intriga. Apetit kajzerske Nemčije po Avstriji je nedvomen. Sicer se Avstrija lahko pozoblje, ;ie da bi se habsburška dinastija formalno odstavila. Zadostovalo bi, da se degradira na stopnjo bavarske, saksonske i nostalih nemških, kajzerju podrejenih dinastij. Bilo bi pa tudi mogoče, da postanejo v Charlottenburgu "radikalni"; in tedaj ne hi bilo neverjetno, da se ustanovi v Avstriji hohenzollernska stranka. Da bi nekateri avstrijski generali mirne vesti služili pruski dinastija, ni izključeno, in verjetnost te kombinacije bi se povečala, če se čita, da so v zaroti nemški krogi,, o katerih se ve, da so njihove simpatije pruske.
Kakor rečeno so pa,vse to le kombinacije, sestavljene iz deloma znanih elementov na neznani podlagi. Kari se nam ne bo smilil, tudi če intrigi-ra Viljem proti njemu, zlasti ne, ker bi tudi sad taiiih prizadevanj utegnil pospešiti avstrijsko revolucijo. Toda kakor .je potre»bno jemati vse mož-n. sti v poštev, dokler ne pridejo take vesti iz tako zanesljivih virov, da si bo mogoče napraviti jasno sliko;	•	✓
Ameriška vlada je |>osodila Italiji *KMKH),00(). Vse posojilo Italiji znaša doslej *660,000,000, vse posojilo zaveznikom pa ti,091,-500,000.
Vsi k en ličarji, ki so že v ameriški armadi in ki bodo še poklicani vanjo, bodo organizirani v posebnem oddelku za kemičarje, da dobe pod kontrolo ves razvoj boja s strupenimi plini. Iz tega oddelka bodo rabili kemičarje v industrijah, ki so potrebne za uspešno bojevanje. Kasneje izroČe temtf oddelku ofenzivo s plini in defen-zivo proti plinom.
PAZITE IN HRANITE
Naroda! izrek pravi: "Pačite as val bali denar sa črne dneve." To pomeniš toliko kakor urvo pazite in hranit« dokler ata la zdravi la mladi, da boate imeli nekaj sa stara in onemogla lata.
Vsak človek mora pasiti in braniti, k« la to ja edina pot; ki vssNvodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga dsta nastran, ne lahko eenl kot itemeljnf kaman poslopja ta katerim vaaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni isrek ki pravi: 44Zrno do srna pogaja: kamen na kamen palača". Najtežje ie početek ali bres početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vak denar Se danes, ampak pasite, da ga nalagata v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobita vašo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega.
PoSiljamo denar v Italijo, Rusijo in Franeoako.
Prodajemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predal«.
Bprejemo upise sa parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
STATE BANK
1900 Bine Island Avenn«, Chicago, IIL
Kapital, vlogo in prebitek snaia nad $6,000,000.
S t» v er o v, i i d ra v i la vrrir/ujt-j< / « t r. i v j «* v iJru/m.ih
Potne noge
niso samo neprijetno razočaranja* ampak so tudi zalo škodljiva zdravju. Potenja dala namraČ nog« bo-1 «č«, da človek Uiko hodi; pol«g taga pa d«la potenja nog tudi hud in zoporn smrad. Camu bi ai torej n« pomagali v Uj zadavi, ko imata zato Upo priliko in hitro odpomoč? Kupita si
Severa'8 Foot Powder
(S«*erov Prašek za noge), UmijU »i nog« vsako noč t gorko vodo. zjutraj si pa nadrgmte s Um prai-kom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Donite nekaj Uga praška tudi v čevelj in v nogavica Ta prašek j« najboljša sredstvo za nog«, če m vam potijo, č« vas boli-srbijo, č« so ot«kl« in utrujon«. a prašek dela. da so nog«, čevlji in nogavic« suhe. Prodaja «• v vs«a lekarnah. C«na 26 centov.
w F. SEVERA CO. CEDAR RAPIOS, IOWA
•Dr. W. C. Ohleidsrf, M. D.
Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik.
j Zdravniška preiskava brezplačna — pla «'ati je le zdravifa. 1924 Blue Island Ave., Chicago. Ureduje ml 1 «lo .t po pol.; od 7 do 9 zvečer. Iz,ven Chicaga živ eri bolniki naj pišejo slovensko.
CARL STROVER MODERNA KNJ1GOVEZNICA
Attorney at Law*	Okusno, hitro in trpeino dela za
ZasUpa na vseh sodiščih.	privatnike in društva. Sprejemamo
Specialist za tožbe v odškodnina-	tudi izven mesu.
kih zadevah. St. sobe 1009. t
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS.
Telefon: Main 3989. •
Ali veste za letovišče Martin Potokarja! Ss/eda. To je 41 VILLAGE INH" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je pozrtin po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo eesine železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
II 410 IR1II III., KENOSHA. WIS.
Telefon 1199.
Imamo moderne stroj«. Nizk« cen« in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blu« Island Av«.,
Chicago, III.
(Adv.)
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTL
POD-
Naročite ai devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto pol leta pa $1.50. .
Vstanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale A ve. Chicago, m
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVA NJTJ BANKE ZVANE "CLEARING HOUSE".
Na i vec¡ a slovanska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna=
I144-SS Blas blas« Avenue, Chica««, Ik.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, SlovaSkem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:- -:• "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
^^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojefa rojaka
F. KERZE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.
Kaj to pomeni za ljudstvo, če j« banka pod nadzorstvom "Clearing Ilousa".
Vse banke, ki imajo zvezo s Chicsgo Clearing House, so podvržene stiogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanj« računov in i«ctj>ilMM>MM>IMIIIMMM>MIIMMMIMMIIM>imiMM
*e mora vršiti najmanj enkrat na leto..	*
«Izvedenci natančno preiičejo stanje vsake banke. Vso gotovino preStejejo, pregledajo vse note, \aričine, vknjižbe < ia druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in računo. ! Ce najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljivo vrednostne listine, se te ne Atejejo več kot imovina banke. Ako se , je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Co banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skiruno, se mora takoj odstraniti in na-1 domestiti z boljftim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vte nadaljnje ugodnosti in praviee, ki jih vživajo banke, katere so zdrulese v Clearing House.
•î-
Vse delo 0*rt»ntirano.
Ka| |e s Šušteršičem?
(Konec s 1. strani.) na Kranjskem; od habsburške lamilije nima men* da noben. Slovenec pričakovati toliko protekci-je, kolikor on; povrh te^a pa je bilo v SuSteršičn vedno nekaj fatalistično detsperadovske^a; mož je bil vedno častihlepen, vedno je gojil veliko tipanje in nikdar se ni odrekel, dokler ni bil prisiljen.
' Če «re v Švico, bo ta mlahko užival bogastvo,
ki si ga jc v razmeroma kratkem f*asu nakuipičil in mirno bo njegovo življenje. Toda več kakor mir je veljala Aušteršiču oficialna visokost; in če mu ni srce že popolnoma padlo v hlače, bo upal do zadnjega trenotka in se oprijemal slanice kakor utopijenik. Ako se potrdi, da je res zapustil Avstrijo, tedaj je pa to znamenje, da je obupni nad njo in nad močjo njene proti4ceije. Med Slovane! pa ne bo joka za njim.
Po vesteh iz Bema je ogmki poHlanec dr. 17-gron iz Temešvara priznal na »hodu v svojem javnem poročilu, da je najmanj 300,000 mož de-zertiralo h av»tro-ogrxke armade, odkar traja vojna. Te številke je baje potrdilo vrhovno povelj riištvo avstro-ogrske armade. 150,000 vojakov, večinoma (1ehov, se je prostovoljno ob prvi priložnosti podalo Rusom ,Srbom, Rnmnncem in Italijanom. Drugih 150.000 mož, večinoma Ma-djarov, je pobegnilo čez mejo na Riimunsko od meseca avguata 1914 do junija ^916.
I* Ženeve poročajo: Število dezerterjev iz avstrijske armade neprenehoma raate. Dezerterji, ki govore s časnikarskimi poročevalci, pravijo c-nostavno: "Za nas je vojna končana. Avstrija se bori za Prnaijo."
Iz Rima poročajo: Avstrijiski vjetniki, ki *o priš»i Italijanom v roke, pripovedujejo, da je v Avstriji eHo malo live*afc vsled česar se neprene-homa ponavljajo nemiri in kgmli, poMvno v več-
jih.mestih. Velike sitnosti delajo avstrijski vladi tudi bivši vjetniki iz Ru«ije, ki so večinoms pri' šli kot aktivni agitatorji za revolucionarne, bolj-šcviške ideje. Kjer se vrše nemiri in izgredi, so bivši ruski vjetniki gotovo udeleženi.
Desertirsnje se je razvilo v pravo avstrijsko specialiteto. Ampak ni se čuditi; če hi celi narodi najrajši dezertirali od Avstrije, je logično, da doze rt i rajo posamezni vojaki in oddelki, kjer se pokaže prilika *a to. In včasi je ta»ka dezercija nn-
ravnopt junašlka.
Iz Pariza porm'ajo II. julija: Včeraj je bil otvorjen peti vseruski sovjetski kongres v Mo-»kvi. Na temelju poročila iz Hazla j edejal Tro-ckij v svojem govoru na kongresu, da je Rusija na predvečeru splošne obvezne vojaške sIužIn\ T roc kij je naglnšal potrebo, da se organizira mor na revolucionarna armada Dejal je tudi, da jo pod vplivom franco«ko-angleške agitacije znaten del rdečih gani zapustil boljše vike.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing llouse ima slednja za to dober vzrok. Na drugi struni pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bnnk potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je i bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je Alo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler so niso povrnile zopet normalne razmere.f Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tsjco vspeien, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, «prejeli ta načrt.
American Stat« Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadsorstvom in ima vae privilegije te banke, kateri poda vsako leto pot popolnih računov.
American Htate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako i leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois
Napravite NAftO banko za VA&O banko in Vaš denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
I
VpraSajte sa seznam nniih First Gold i hipotek. Kakor tudi seznam S100.00 in $500.00 zlatih hlpotečnih bondov.
Edini slovenski pogrebnik
»	MARTIN BARETINČIČ
321 BROAD SWEET Til. 1475 J0MNST0WN, PA.
^ .	predsednik.
AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE '
niue I sinod Av% vogal Loomis in eeate.
IS.
Zaupno zdravilo dola čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspeftno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čialanje od «tram Številnih odjemalcev. Malo povijanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh žtevilnih potrebščinah naSih, a novi vojni davek nam je «podbil Se zadnji steber in morali smo cene nekoliko poviSati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane atvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vreduost Trinerjevih tekov povrnila odjemalcem vse kar več pla čajo za nje. •	•
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med «vetom, ker učini, da bol zgubi svoje staliSee. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti ielodee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakSen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delo-vanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne meSa-nice .n vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rud«*« vino. V zadevi zahasasoati, neprebavnoati, glavobola, pol glavo-bolo, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitj« ali rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boate naSli v njem neprecen-ljivo vrednost. Dobite jo v vseh lekarnah.
TRINERJEV L1NIMENT
prodrere vselej v koren bolečin*, tat« pa je zlaati v .lučaju protina, ali revmatizmn, nevralgije, lumbago, otrpeloati gležnjev in drugih, najhitrejia » gotova ,H>moč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd.,
lekarnah	e	MBnjt !>° k°p,lnju no* i>ohlte *> *
TRINERJEV ANTIPUTRIN
JS Izvrstno In prav prijetno zdravilo ra navadno rabo znotraj. Posebno ra izpirsnie grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuSčajev in drugih kožnih otvorov. I>obi se v vseh lekarnah.
dobiu wMr,m ******»ra^s ▼aH. Oold Medal Ran Francisco 191&, Orand ^rla-Panama^ 1016
JOSEPH TRINER
manufacturinc chemist 1333J1343 South A.hl.nd Are.	Chicgo. lil. ,