Štev. 265.	V	Ljubljani,	v	sredo	dne	24.	aprila
ffSffil-OTiTVrf ZARJE je ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulita It • (tiskarn* I. nadatr.). Uradne nre za stranke so od 10. do 11. ♦'opoldmv in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj bi praznik«* Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n« •	.	sprejemajo.	:	'•	•
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avst*©-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9—, četrtletna K 4*50, mesečna K 1'50; za Nemčijo celoletno	K	21 ‘60;	z«
:! ostalo inozemstvo	in Ameriko celoletno K 30'—.	:	:
I Posamezne	številke po	6	vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom ob pol 11. dopoldne.	\	*.	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, IL, in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 9. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
i..i n... — Reklamacije lista so poštnine proste. ■■
1912.
Leto II.
Boj za Dunaj.
Ljubljana, 23. aprila.
Danes se završi prva bitka v velikanskem, Razdraženem boju za dunajsko mesto, za državno metropolo, ki ga vsa Avstrija zasleduje 2 napeto pozornostjo in z najživahnejšim zanikanjem. Odločitve, kdo da bo zanaprej z dunajskega rotovža vodil mestno upravo, dan še »e prinese. Le enindvajset občinskih svetovalcev ima izvoliti četrti splošni razred, v katerem Prihaja do veljave delavski glas; zakaj kakor Povsod, kjer dele pravico stranke posestnikov, stranke denarne malhe, stranke tistih, ki kaj 'ntajo, tako so tudi dunajski krščanski socialci 2 zapahom zaprli delavskemu ljudstvu velika vrata na rotovž in pustili delavcem le toliko sedežev v občinskem zastopu, da tistim, ki kaj imajo, ne morejo postati nevarni. Vzlic temu, da gre pri današnji volitvi iz četrtega razreda za razmeroma malo število občinskih mandatov. je ta dan najznamenitejši od vseh volitev, *ter izreče ves Dunaj svojo sodbo nad sebično Politiko dunajskih mogotcev, nad ostudnim gospodarstvom krščansko socialne gospode, ki je !.es čas svoje rotovške komande gledala v ob-Cl.ni le velik pašnik, na katerem so se brez vseh očitkov vesti in prav požrešno pasli nje voditelji.
Obtožnica dunajskih oblastnikov, s katero stopa socialistično delavstvo v boj zoper kontno kliko, zares ni kratka in zgodovina klerikalne mestne uprave je kakor dolga, neskončna veriga pregreh in zločinov, zagrešenih nad jtelavskim ljudstvom, nad vsem dunajskim pre-"•valstvom. Kakor so dan za dnem vrsteča se razkritja ~ razkritja iz lastnih vrst — pokapala, je bila klika na dunajskem magistratu Gnezdo nezaslišane korupcije, gnezdo političnih °Poživnikov, ki niso ločili svojih žepov od Postne blagajne, v katero so prav globoko in 12datno posegali in se bogatili na stroške mestna prebivalstva; ljudje, nemaniči, ki so se Dred nekaj leti zatekli k polnim jaslim javnih j^st, so si v kratkem času nabrali denarja ka-*0r sena; hinavci, ki so na javnih shodih grmeli P r°.ti bančnemu kapitalu, proti židovski špeku-*~(jiji, so sc po kratki dobi svojega »javnega« ve‘Ovanja izpremenili v krotke provizionarje lifjv ** ^ank, v brezvestne špekulante z zem-in stavbišči; Klika, ki je v debelih požir-1 Zaie>nala iz njeni upravi poverjenih javnih b_n, °'r’. Pa je z nezaslišano brutalnostjo in z U ozirnim terorizmom trpinčila delavsko astvo in lehkoiniselno zanemarjala naloge, „(KJltl »alaga uprava velikega mesta svojemu ^ spodarju. Velikansko stanovanjsko mizerijo, Je sramota za dunajsko mesto, šiba božja za n, a. Prebivalstvo, ima na svoji grbi, brezpri-er"i šolski in špitalski škandal ji obremenjuje est. ln škandalozne afere in razkritja, iz ka-v^r|n je izšla umazanih rok, kdo bi jih pre-' e‘\ Infamija, s katero so poteptali koalicijsko levico mestnih uslužbencev, vrgli stare de-•sv 113 cest0 sarno zato’ ker so uporabljali y°jo državljansko svoboščino, in ki je spra
vil,
a ves Dunaj po konci, je še vsem v živem
!,Ponii
mu.
Silni udarci, ki so dan za dnem kakor kladivo padali po krščansko socialnem gospodarstvu, so naznanjali tej od boga pozabljeni, ljudskim srcem odtujeni in ljudskim potrebam sovražni kliki neizogiben poraz in polom. Spoznali so, da jim klenka mrtvaški zvon in da so dnevi njihove koruptne komande sešteti. V popadku nezavestne blaznosti so zagrozili, da bodo tudi med umiranjem svojemu nasprotniku neprijetni. S hijensko roko so onesnažili Sil-bererjev grob in oskrunili hundsteinskega mrliča. In uspeh podlega groboskrunstva ni izostal
—	drugačen seveda, kakor so si ga želeli in zamislili njegovi avtorji. Namen njih tolovajstva je bil, da omajajo: v delavskem ljudstvu zaupanje socialne demokracije in njenih voditeljev, in dosegli so, da se je vsa poštena javnost z gnusom obrnila od propadle tolpe in da so ji celo lastni pristaši, kar je bilo spodobnih med njimi, pokazali — moralno — užaljeni svoj hrbet.
Vsa znamenja kažejo, da doživi dunajska klerikalna stranka pri teh volitvah temeljit polom. 'Raztepena, razcefrana in decimirana se je vrnila junija meseca lanskega leta iz državnozborskih volitev, sedaj se ji obeta, da jo dunajsko ljudstvo pohodi in pomandra, da izreže strupeno ulje, ki je trovalo ne le dunajsko občino, temveč kužilo vso avstrijsko politiko.
Zanimanje za dunajske občinske volitve je po vsej državi velikansko, zakaj ni vseeno, v čigavih rokah je veliko miljonsko mesto, središče države in bivališče vlade. Prav posebno važna pa je usoda dunajskih krščanskih socialcev za slovensko delavstvo: enaka, prav po podobi dunajskih krščanskih socialcev ustvarjena, iz istega testa narejena mora tlači tudi slovenske dežele.
V	polni meri kakor za dunajske krščanske socialce velja tudi za slovensko klerikalno kliko podoba goljufnega snubača, ki pod pretvezo zakona izmika prevaranim »nevestam« težko pridobljene prihranke. Z medenimi obljubami obsipavajo kmeta in se hkrati dobrikajo mestnemu prebivalstvu, vabijo v svoj tabor tovarnarje in se prilizujejo delavstvu, snubijo malega obrtnika in odpirajo kapitalistu svoje srce. Vsem razredom, vsem slojem in vsem poklicom so dobri, za vsakega imajo poln koš obljub, v eni roki ogenj, v drugi vodo! Vse to traja seveda le toliko časa, dokler neveste ne vedo druga za drugo in dokler ne zapade obljubljeni termin. Obljubljeni termin pa je zapadel, ko je stranka prišla na vrh, ko ji je padla vsa oblast v pest. Tedaj pa je goljufni snubač razkrit, prevarjene neveste spoznavajo, da so bile žrtve pretkanega in navihanega sleparja, ki jih je pod lažnjivimi pretvezami snubil.
Na Dunaju je to spoznanje že prišlo: z nenavadnim srdom in z ljuto maščevalnostjo se obračajo razočarani in opeharjeni sloji zoper stranko, ki jih je s svojimi obljubami preslepila in premotila, da so ji sledili čez drn in strn. Vsled tega spoznanja se zbira nad krščansko socialno stranko hudourna nevihta in je močno verjetno, da že topot očisti nevihta dunajski zrak kužnih niazmov, ki so zastrupovali vse dunajsko javno življenje.
Rim.
i2 ... l a dan je Pierre napravil ovinek, ko je šel ^ak ras*.ev^ra v Palačo Farnese, kjer so ga pri-Via0vaii. Žel je po Via di Pettinari, potem po 'tir-r- pmbonari, od katerih je prva vsa bo|r'la- 'n kakor zabita med velikim zidom strP .n’ce na en’ 'n bednimi hišami na drugi v '"v-ned tem ko oživlja drugo večno valo-jev!e ljudstva in jo osvežujejo okna dragotinar-i . ,f debelimi zlatimi verigami, izlogi trgovin rUn 01T1, *^er se razpenjajo ogromne modre, Vahrf’ zelene> rdeče tkanine v bleščečih bar-Se| ' /	i okraj, iz katerega je pravkar pri-
1’od'i niarski °kraj, P° katerem je pravkar ojJ': sta. mu zbudila spomine na strašne, bedne Ijeni-12, ^ J'ih j° že prej obiskal, spomin na usmi-Do.sef Vredno množico propadlih, vsled brez-n^ti na beraštvo obsojenih delavcev, starat h 1)0 ,prešernih zapuščenih zgradbah na °tr J< del Castello. Oj, to ubogo, nesrečno, v krac;-Vu zaostalo ljudstvo, ki so ga stoletja teo-koy u- ,^a v nevednosti, v vernosti divja-iri *’ ,! se je tako privadilo noči svojega duha Vseirii	svojega telesa — kako se kljub
(litj n n-e inor? z drugimi vred socialno prebu-Don’Pa Jc srečno, če sme v miru uživati svoj ie y ' sv°j« lenobo in svoje solnce! Kakor da nekda •)em ProPadanju slepo in gluho; svoje tov ,rnje toPO življenje nadaljuje sredi preobra-kak0r°Vega Rima’ ,le da bi čutil° kaj druzega k^tern n?volj°' ker so porušeni stari okraji, v vade • )e stanovalo, ker so izpremenjene na-kor ',n ker so se živila podražila. Bilo je, ka-Zdra ,a Sa nadleguje svetloba, snažnost in lilt0 J®* ker je bilo treba vse to poplačati z vese jetvno in finančno krizo. Kljub temu, naj ^irn Sodilo namenoma ali ne, se je snažil 8radiiavzaprav za ljudstvo, in zato nanovo ^sto’ Postane veliko, moderno glavno ^okVaZaN na kraju teh izprememb prihaja ,,lestn 'ae'ja; ljudstvo bo jutri podedovalo ta *en; ’ 12 katerih se preganja nesnaga in bole-ttnižj jaz.adnie se tukaj ustanovi zakon dela in skr^o n zat0 s‘ mora človek, če preklinja SsciTetane’ filistrozno varovane razvaline, n' S0 ga osvobodili njegovega brš-fHstli’nst1?g0yega grmovja, njegovega divjega va, katero polagajo mlade Angličanke
Ce velja pravilo, da enaki vzroki porajajo enake posledice — in kdo bi dvomil o tem — hite tudi naši klerikalci, ki so kakor opice posnemal v svojih brutalnih metodah, demagoških manevrih in korupcijskih sredstvih dunajske zglede, enaki usodi v naročje. Pozneje so začeli in pozneje bodo končali. Sramotna pot, pot iz doline na hrib in s hriba v dolino jim je usojena. Ne ubeže ji! In zato so dunajske volitve za nas še posebno poučne.
D u n a j, 23. aprila.
V	vseh 21 okrajih četrtega razreda so krščanski socialci doslej rešili samo štiri mandate.
Socialni demokratje so danes definitivno dobili šest mandatov v osmih okrajih pridejo v ožjo volitev s krščanskimi socialci. V treh okrajih je krščansko socialni kandidat v ožji volitvi z liberalnim.
(Dalje glej zadnje vesti.)
Srbske volitve.
B e 1 g r a d, 21. aprila.
Volitve za skupščino so danes dovršene in ožje volitve so zapečatile moralni poraz vlade, ki je odnesla komaj en glas večine z volilnega bojišča. Social, demokratična stranka je z rezultatom boja popolnoma zadovoljna in ima dovolj razloga zato. V novo skupščino prihaja z dvema poslaniškiina mandatoma, in sicer jo bosta zastopala sodruga Trisa Ka-cledovič, ki je zopet izvoljen v Kragujevcu in Dragiša Lapčevič, ki je zmagal v podrin-skern okraju. Pridobitev novega mandata pomeni v Srbiji že veliko, tem več, ker je ta mandat v rokah tako izvrstnega bojevnika, kakršen je Dragiša Lapčevič! Volilni red, ki veže volino pravico na petnajst dinarjev direktnega davka, je za socialistično stranko skrajno neugoden, ker je ravno delavska množica izključena od volilne pravice, ne gle" de da mora imeti volilec že tri leta svoje bivališče v občini in biti občinski član.
Ali ko je šla socialistična stranka v to volilno borbo, je vedela, da vpričo takega škandaloznega volilnega reda ne more misliti na mandate in zato je vso svojo silo vložila v propagando, katero je vodila z doslej v Srbiji neznano energijo. Volilni boj socialne demokracije je bil pravzaprav boj za volilno pravico.
Srbija, ki se je nekdaj po pravici smatrala za demokratičo deželo, je že imela splošno volilno pravico, ko so v mnogih drugih krajih le hrepeneli po njej. Meščanske stranke. ki so takrat gospodovale v Srbiji in ki so bile klike v pravem pomenu besede, so s svojo sebično politiko brez obzorja in brez velikih ciljev, s svojo umazano vzajemno konkurenco in s svojo brezznačajnostjo omogočile mlademu Aleksandru, da je takorekoč z eno samo besedo, z najnavadnejšim nasil-stvom. s tem da je dal enostavno aretirati nepokorno vlado, uničil demokratično ustavo. Zanikrne meščanske stranke so tako malo
storile za vzgojo ljudstva, da se je ta udarec lahko izvršil brez vsakega resnega odpora.
Stranke, ki so se menjavale pri koritu so bile na tihem še zadovoljne^ z nazadnjaškim preobratom1, ker so rajše operirale z malim številom volilcev. kakor z velikim. Se dandanes igra podkupovanje pri srbskih volitvah velikansko vlogo, in tudi v sedanjem boju je bila pijača orožje, brez katerega ni izhajala nobena meščanska stranka. Na shodih so se valili celi sodi. nekateri kandidatje se niso sramovali javno obljubovati. da bo dala njihova stranka več kakor konkurenčna.
Resnično se je zavzemala za splošno volilno pravico edina socialna demokracija. Radikalci obljubujejo sicer že leta in leta volilno reformo ali z vsakovrstnimi izgovori neprenehoma odlašajo izpolnitev obljube. Od njihove naklonjenosti ni na noben način pričakovati demokratiziranja naše ustave, zakaj ti ljudje se celo navdušujejo za gosposko zbornico. katere je bila Srbija doslej obvarovana.
Boj socialne demokracije pa je bil ote-žčan. ker je Srbija kljub razmeroma naglemu industrializiranju in koloniziranju vendar še agrarna dežela, vsled česar ni lahko dvigniti gibanje, ki bi napravilo dovolj močan vtisk na vladajoče in povzročilo, da dajo po sili, česar nočejo dati izlepa. Zaraditega je stranka pri letošnjih volitvah razširila svojo agitacijo po vsej deželi in jo vodila popolnoma načelno, v nasprotju z vsemi meščanskimi strankami, ki so povsod nastopale oportunistično in s tesnosrčnimi programi.
Pri volitvah je dobila stranka okroglo 2 0 tisoč glasov. Ali še večji od tega rezultata je moralni uspeh, ki se izraža v tem. da je razorala tla po vsej deželi in povsod posejala seme socializma. Naši agitatorji so bili sami presenečeni vpričo navdušenja, s katerim je ljudstvo tudi na kmetih pozdravljalo nepopačene in neprikrite socialistične ideje. To je vendar tudi zasluga našega mladega kapitalizma, zakaj nikjer ne more biti izkoriščanje brezobzirnejše in brezvestnejše kakor v Srbiji in gotovo ni mnogo dežel, v katerih bi bila proletarizacija tudi na kmetih tako napredovala kakor pri nas.
Največji čisti dobiček volilnega boja pa je pomnožitev in okrepčanje organizacij, katerih mreža je zdaj raztegnjena po vsej deželi. V njih je tista sila. ki jo je stranka potrebovala za najvažnejši politični boj v deželi: Za splošno volilno pravico. Ta boj se zdaj prične z vso odločnostjo in se ne konča, dokler se ne zasveti zmaga.
Mladinska organizacija.
Eden najrazveseljivejših pojavov našega gibanja je nedvomno mogočno naraščanje mladinske organizacije. Naše mladinsko gibanje na Slovenskem je sicer še precej skromno. Toda uspehi, ki jih imajo v tem oziru pokazati naši nemški sodrugi nam opravičujejo nado, da se bo socialistična mladinska organizacija tudi pri nas na Slovenskem polagoma bolj ukoreninila in okrepila.
v herbarij, če se jezi zaradi strašnih trdnjavskih zidov, ki oklepajo Tibero kakor v ječo, če se joka za nekdanjimi romantičnimi bregi z njihovim zelenjem in z njihovimi starimi, v vodo segajočimi hišami, vendar reči, da se poraja življenje iz smrti, in da mora jutršnji dan po sili zakona vzcveteti iz prahu preteklosti.
Premišljajoč o teh rečeh je Pierre dospel na samotno, pravilno Piazza Farnese z njenimi zaprtimi hišami in z dvema vodometoma; na solncu, v neizmerni tišini dviga prvi svoj žarek v višino in spušča neskončen trak biserja v globočino. Trenotek je ogledaval monumentalno pročelje težke, četverokotne palače, visoka vrata, kjer je plapolala trobojnica, trinajstero oken pročelja in glasoviti friz, ki izraža čudovito umetnost. Potem je vstopil. Prijatelj Nar-cissa tlaberta, ataše poslaništva pri italijanskem kralju, ga je pričakoval, pripravljen, da mu pokaže ogromno, najlepšo rimsko palačo, ki jo je najela Francija za stanovanje svojega poslanika. Velikanska, prešerna in žalostna je ta hiša s svojim velikim, vlažnim in temnim, od portika obdanim dvoriščem, z orjaškim, iz nizkih stopnic sestavljenim stopnjiščem, z neskončnimi hodniki, s prekomernimi galerijami in dvoranami, lo je veličastni pomp smrti; leden mraz veje iz zidov in sili človeškim mravljam, ki si upajo pod te oboke, v kosti. Z diskretnim smehljajem je ataše priznal, da se poslaništvo v tem domu dolgočasi na smrt; poleti se peče, pozimi se ledeni. Le v onem delu, kjer stanuje poslanik, v prvem, k Tiberi obrnjenem nadstropju, je nekoliko živahneje in ve-seleje. Tam, iz glasovite galerije dei Caracci se vidi Janiculus, vrtovi Gorsini in Acqua Paola preko cerkve S. Pietro in Montorio. Potem prihaja za ogromnim salonom poslanikova delavnica, v kateri vlada tih, od solnca oživljen mir. Ali obedniea, spalnica in stanovanja osobja se pogrezajo zopet v otožni mrak stranskih ulic. Vsi ti veliki, po sedem do osem metrov visoki prostori, imajo čudovite slikane čili izklesane strope, gole stene, nekatere okrašene s freskami, raznovrstno pohištvo, krasne stebrične mize in vsakovrstno moderno ropotijo. Žalostno sliko pa izpodrine odurna, čim se pride v slavnostne prostore, v velike počastile sobane, ki so obrnjene na trg. Tukaj ni
videti ne enega kosa pohištva, ne ene tapete več, po zapuščenih, pajkom in podganam izročenih, nekdaj krasnih dvoranah je vse razdejano. Poslaništvo rabi le eno, v kateri ima svoje zaprašene arhivne spise po mizah iz mehkega lesa, po tleh, po vseh kotih. Poleg je ogromna, osemnajst metrov visoka, dvoje nadstropij zavzemajoča dvorana, katero si je bil pridržal nekdanji lastnik, napuljski kralj; to je prava ropotarnica, po kateri so podobe, nedovršeni kipi in jako lep sarkofag razmetani pod kupom vsakovrstne šare. To pa je le en del palače; v pritličju ne stanuje nihče; francoska Ecole de Rome je nastanjena v nekem kotu drugega nadstropja, v tem ko prezeba francosko poslaništvo v onem kotu prvega nadstropja, kjer je še najmanj nemogoče prebivati. Vse drugo mora puščati kakor je in zapirati z dvojnimi vrati, da si prihrani nepotrebno pometanje. Seveda bi bilo krasno, prebivati v palači Farnese, katero je zgradil papež Pavel 111. in v kateri so stoletja stanovali kardinali; ali kakšna okrutna neudobnost, kakšna strašna otožnost vlada v tej ogromni razvalini! Tri četrtine prostorov so mrtve, brez koristi, neporabne za stanovanje, odrezane od življenja. Pa zvečer, oj zvečer! Tedaj preplavijo goste sence vežo, dvorišče, stopnice, hodnike; maloštevilne sajaste plinske luči se zaman bore s temo, in da se pride v topli prijazni poslanikov salon, je treba neskončnega potovanja po tej kamnitni puščavi.
Pierre je zelo potrt zapustil palačo; v možganih mu je brnelo. In tudi vse druge palače, vse velike rimske palače, ki jih je bil videl na svojih izprehodih, so se dvignile v njegovem spominu; vse so bile oropane svoje krasote, nekdanje kneževsko dvorjaništvo je izginilo, vse so se izpremenile v nerodne, neudobne najemninske hiše. Kaj bi danes počeli s temi galerijami, ko ne zadostuje nobeno premoženje za prešerno življenje, za katero so bile zgrajene, uiti ne za prehrano poslov, ki bi bili potrebni za njih vzdrževanje? Knezi, ki so kakor knez Aldobrandini sami s svojim mnogoštevilnim potomstvom stanovali v njih, so bili redki. Skoraj vsi so dajali stara bivališča svojih pradedov družbam ali zasebnikom v najem, pa so si ob-držli le po eno nadstropje, včasi le kakšno enostavno stanovanje kje v pohlevnem kotu. Pa-
lazzo Chigi je bil oddan v najem; pritličje bankam, prvo nadstropje avstrijskemu poslaniku, knez in njegova družina so si pa delili drugo nadstropje z nekim kardinalom. Palazzo Schiarra je bil oddan v najem; prvo nadstropje ministru za zunanje zadeve, drugo nekemu senatorju, knez pa je s svojo materjo stanoval v pritličju. Palazzo Barberini je bil oddan v najem; pritličje, prvo in drugo nadstropje raznim družinam, knez pa je stanoval v tretjem, v nekdanjih sobah za posle. Palazzo Borghese je oddan v najem, pritličje nekemu trgovcu s starinami, prvo nadstropje neki fra-masonski loži, vse drugo družinam, knez pa si je pridržal le nekoliko sob malega meščanskega stanovanja. Palazzo Odeschalchi je oddan v. najem, Palazzo Colonna je oddan v najem, Palazzo Doria je oddan v najem, knezi imajo Vi njih le omejeno življenje dobrih hišnih posestnikov, pa gledajo, da dobe čim več dobička od svojih zemljišč, da morejo izhajati. To prihaja odtod, ker je zavel smrtonosen veter preko rimskega patricijata; največja premoženja so splavala po vodi v veliki finančni krizi, le malo je ljudi, ki so ostali bogati, ln kakšno bogastvo je to! Nepremično, mrtvo bogastvo, ki ga ne more obnoviti ne trgovina, ne industrija. Mnogoštevilni knezi, ki so poizkušali s kupčijami, so bili uničeni. Drugim, ki so se ustrašili in ki so jih vrhutega morili ogromni davki, požirajoči jim tretjino dohodkov, ni ostalo poslej nič druzega kakor čakati in gledati, kako se izčrpavajo njihovi zadnji ohromeli miljoni, kako se razkosavajo z delitvami in kako umirajo, kakor umira pač liki vse drugo tudi denar, če ne more roditi sadov v živi zemlji. Bilo je le še vprašanje časa, zakaj končni polom je neizogiben, brezpogojna zgodovinska usoda. Oni, ki so se prilagodili oddajanju v najem, se še bojujejo za življenje, izkušajo se vživeti v sedanjo dobo, pa se trudijo, da bi vsaj obljudili samoto svojih prevelikih palač; pri drugih, pri trmastih in ponosnih, ki se zazidavajo v grobe svojega plemena, pa že stanuje smrt. Tako je v strašni, v prah razpadajoči, v temi in v molku odreveneli palači Boccanera, kjer ni čuti nič druzega kakor od časa do časa zamolklo čez travo na dvorišču ropotajočo staro karoso kardinala, ki se vozi na izprehod, ali pa se vrača z njega.
Mladinska organizacija nemških sodrugov nam zbuja občudovanje. Samo s pravim socialističnim duhom prešinjena mladina je zmožna takega dela. Zveza mladostnih delavcev v Avstriji je obelodanila ravnokar računsko poročilo za četrti zvezni zbor, ki bo ob Binko-štih v Podmokfih. L. 1903. je štela zveza samo 19 podružnic, med njimi 13 na Dunaju. L. 1906. je znašalo njih število šele 47, koncem 1908. 109, koncem 1910. 195 in koncem 1911. je znašalo število podružnic že 306. V zadnjih treh letih se ni ustanovilo nič manj nego 254 mladinskih organizacij. Zveza je prekosila vsa nasprotniška mladinska društva in stoji danes s svojimi 11 tisoč člani na prvem mestu in je — na Nemškem nimajo mladinske organizacije v pravem pomenu besede najmočnejša mladinska organizacija v mednarodni mladinski zvezi. Med njenimi člani so zastopani vsi poklici in tri četrtine članov je mlajših nego 18 let. Zveza je tedaj v pravem pomenu besede mladinska organizacija.
Po neki nepopolni statistiki so mladinske organizacije leta 1911. priredile 4912 shodov in izdale v zadnjih treh letih 1,600.000 letakov in zborovalnih vabil. Močno naraščanje zveze se zrcali tudi v dohodkih. Njeni dohodki v letu
1911.	znašajo 34.222 K 38 vin., to je še enkrat toliko, kolikor znašajo svote dohodkov v letih 1903., 1904. in 1905. in skoraj ravno toliko kakor skupni dohodki v letih 1906., 1907. in 1908. Tudi velika razširjenost zvezinega glasila priča o moči mladinske organizacije. Naklada glasila je znašala v začetku leta 1908. še 6000, sedaj pa je narasla že na 15.000. Organizacija je tudi naj-pridnejše razširjala brošure in poučne spise.
Izobraževalno delo je zelo obsežno. Zlasti na Dunaju se je na polju izobrazbe izredno veliko storilo. Razen mnogobrojnih predavanj, sc je vršil na Dunaju kurz za izobrazbo 119 funkcionarjev. Nadalje je mladinska organizacija prirejala razne poučne ekskurzije in omogoče-vala članom razne športe in posečanje gledališč. Mladostni delavci tudi pridno čitajo. Iz poročil centralnih knjižnic izhaja, da člani nobene organizacije ne berejo toliko socialističnih knjig, kakor mladinskih delavci. Tudi na deželi se je v tem oziru mnogo storilo. Po možnosti so se mladinske organizacije povsod prizadevale, da so s predavanji in sličnimi prireditvami gojile med svojimi člani socialistično izobrazbo. Da bi se čitanje pospeševalo, je upeljala zveza potovalne knjižnice in je 20 takih knjižnic že opremila z najizbranejšo literaturo.
Poročilo obširno opisuje boj za reformo obrtne šole. V zanimivem poglavju se popisuje zakonodaja z ozirom na varstvo mladine v zadnjih treh letih in pa stremljenja zveze, na tem polju.
Poročilo navaja celo vrsto razveseljivih sklepov raznih strankinih in strokovnih konferenc, ki vsi nalagajo sodrugom dolžnost, da pospešujejo in podpirajo mladinsko gibanje. Polagoma se ti sklepi tudi uresničujejo.
Stranka in strokovna organizacija cenita danes mladinsko gibanje kot vir stalnemu obnavljanju delavskega gibanja. Čim močnejše postanejo strokovne organizacije, tembolj se v svojem Strokovnem delu zavzemajo za mladostne delavce in vplivajo tudi neposredno na razmere učencev in sicer ne samo z ozirom na omejitev njihovega števila. Polagoma dovoljujejo strokovne organizacije mladim pomočnikom, ki pripadajo med učno dobo zvezi mladostnih delavcev, tudi razne olajšave.
Razume se, da mladinskemu gibanju ne primanjkuje nasprotnikov. Kjerkoli se delavstvo emancipira od svojih izkoriščevalcev, povsod se mu mečejo polena pod noge. Posebno hude nasprotnice mladinskega gibanja so c. kr. oblasti.
V	načrtu novega društvenega zakona je skrit atentat na mladinsko gibanje. Ako obvelja tisti paragraf v načrtu, potem bi bilo odvisno od volje upravnih oblasti, bi li smela obstojati mladinska organizacija ali ne. To ganljivo »skrb« za mladino bo treba odločno zavrniti. Delavstvo si ne da od nikogar jemati pravice, da sme svojo lastno mladino vzgojiti tudi v smislu svojih lastnih želja.
Ako pregledamo mladinsko gibanje nemških sodrugov, potem smo lahko tudi mi ponosni nanj. Uspehi nemških sodrugov pa nam morajo dati tudi poguma, da jim sledimo po začrtani poti. Tudi našo slovensko mladinsko organizacijo treba razširiti in okrepiti. Pri tem pa morajo sodelovati vsi. Čimbolj se razredna nasprotja poostrujejo in čim bolj bo delavstvo za bodočnost navezano na svojo lastno moč, tembolj mora skrbeti za to, da se varuje njegova mladina k varljivih nasprotniških vplivov. Navdajmo mladino s pravo socialistično izobrazbo; izobrazujmo in vzgajajmo jo v naših mladinskih organizacijah!	.....
NOVICE.
*	1. inajnik praznik v Belgiji. Bruseljski občinski svet je na predlog socialno demokratič-nili in naprednih svetnikov dal 1. maja učencem in mestnim uradnikom prosto, tako da velja
1.	maj zanje kakor navaden praznik.
■ Na poli k itlternacionalizmu. Da vkljub šovinističnemu hujskanju tudi meščanski svet bolj in bolj vleče k mednarodnemu združevanju, izhaja iz poročila v Bruslju vršeče se seje centralne komisije mednarodnih zvez. Po tem po-ločilu je 112 takih zvez (delavske organizacije tu seveda niso vštete), ki imajo permanenten urad. Nad eno tretjino teh zvez ima svoje sedeže v Bruslju, izza zadnjega leta 1910. v tem mestu se vršečega kongresa je centralni komite mnogim zvezam dal v poslopjih, ki jih je od-kazala belgijska vlada, urade na razpolago; nadalje je ta komite ustanovil mednaroden muzej, ki obsega danes v 16 dvoranah 3000 predmetov, 75.000 zvezkov broječo skupno mednarodno knjižnico, mednaroden bibliografičrti re-pertorij z 11 milioni po predmetih in avtorjih klasificiranih notic in naposled mednaroden arhiv dokumentov z 10.000 mapami in 30.000 številkami. Med drugimi spisi izdaja komite mesečno izhajajočo »Revue des internationalen Lebens« in kodeks sklepov mednarodnih kongresov.
*	Samomor mladega zdravnika. V pon-
deljek so našli daleč v notranjosti Pratra dve osebi v popolni nezavesti, s krvavečimi ranami na čelu. Moški, elegantno oblečen in z inteligentnim obrazom, je kazal na sebi zadnje boje s smrtjo. Bil je težko ranjen. Lažje pa je bila ranjena poleg njega ležeča elegantna gospa v najlepši dobi ženske starosti. Imela je le malo rano na čelu in je bila v napolu zavesti. Zraven moškega so našli v travi lep čisto nov revolver, vsled česar so takoj sklepali. da sta si hotela mlada človeka končati življenje. Na lice mesta došla sodna komisija je koustatirala. da je bil težko, smrtno nevarno ranjeni mož samski. 301etni dr. Munck, zdravnik v Libercu na Severnem Češkem. Lahkoranjena gospa pa je bila spoznana za soprogo liberškega odvetnika dr. Katza. Komisija je dalje odredila, da so takoj odpeljali dr. Muncka v Rudolfovo bolnišnico, kjer je pa ob 1. uri popoldne umrl. O vzrokih samomora je policija dognala, da je imel mladi zdravnik dr. Munck daljše ljubezensko razmerje s soprogo dr. Katza, ki je te dni prišel na sled temu razmerju. Ko sta to zvedela dr. Munck in gospa Katzova. sta sklenila skupno končati svoje življenje. Nanagloma sta odpotovala v soboto na Dunaj. V nedeljo sta si še ogledovala pratersko veselo življenje in sta sklenila danes zjutraj oditi v skupno smrt. Skupni samomor pa se je deloma ponesrečil, ker je gospa dr. Katzova le lahko ranjena.
Ljubljana m Kranjsko,
— Klerikalnega podjetnika ljubezen do bližnjega. Kdor hoče videti ali vedeti, kako se godi neorganiziranemu delavstvu, naj se potrudi v Lončaričev pašalik k gradbi belokranjske železnice. Dan za dnevom prihajajo sestradani Hrvatje. Bošnjaki, Macedonci itd. ter garajo in delajo, ne da bi niti najmanj vedeli. koliko se bo g. podjetnikom zljubilo plačati dnine koncem meseca. Poleg tega pa, kar je še najbolj gorostasno, so delavci vezani kupovati živila le pri njemu ter jih morajo plačevati 5 do 20 odstotkov dražje nego pri drugih trgovcih, kar sem se na lastne oči prepričal. Ali je to po obrtnem redu dovoljeno? Klerikalna ljubezen do bližnjega — moderno suženjstvo !
Mladinska podružniza (Vzajemnosti«
ima svoj občni zbor v nedeljo dne 28. aprila 1912 ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih, Šelenburgva ulica 6 z običajnim dnevnim redom. Občni zbor bo jako pomemben. Predavala bo sodružica Ada Kristanova o vele-važnih stvareh, ki bodo člane jako zanimale. Razvila se bo tudi diskozija o delovnem programu za prihodnji mesec, da se bo pričelo živahneje društveno življenje, ki bo članom res mnogo nudilo, kar jim bo v zabavo in trajno korist. Udeležite se ga vsi in agitirajte za ta zbor med svojimi prijatelji! Na delo za naše društvo!
— Strankine znake in delavske koleke ima v založbi strankin blagajnik dr. Tomšič v Ljub-lj 'tii. Strankine organizacije tudi ne bi smele biti br z njih.	.
— Poročilo o obč. zboru pogrebnega društva žel. in drž. uslužbencev, ki je bil za peščico notoričnih spletkarjev sodnji dan in za njih časnikarsko skrivališče in zavetišče skeleča zaušnica, smo morali vsled pomanjkanja prostora odložiti za jutrišnjo številko.	   _
— Škofja Loka. Vse sodruge, ki se žele udeležiti majnikovega izleta, opozarjamo, da naj se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v soboto dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenem prostrou v Škofji Loki.
— Ropaski napad v Ajmanovem gradu. Ropar, ki je napadel oskrbnika v Ajmanovem gradu, se bori s smrtjo. Rane, ki mu jih je v obrambi prizadjal oskrbnik z nožem, so zelo nevarne. Pa tudi napadeni oskrbnik je nevarno obolel na pljučnici.
— Čudna afera liberalnega veljaka. Iz Zagorja ob Savi nam pišejo; Kako si izposo-jujejo naši liberalni mogotci denar, to bi sicer javnosti ne zanimalo, če ne bi to dejstvo napravilo na človeka vtisk, da si je izposojevalec izposodil denar, ki ga ne bo treba nikdar več vrniti. Ze pred enim mesecem je zvedel naš dopisnik, da sta v času. ko je bila gospa Medvedova, vdova pokojnega Medveda, duševno bolna, toraj nenormalna, jo gospod Wake in njegova žena povabila in jo nagovorila, naj jima posodi 8000 K, ki jih rabita za nakup posestva za svojega sina. Pregovorila sta jo. da jima je dala brez priče zgoraj navedeno svoto, brez zadolžnice in med štirimi očmi. Ko pa je gospa Medvedova ozdravela, pa jo je njen zet gospod Tomo Koprivc po-praševal, kam je dala toliko denarja. Po dolgem popraševanju mu je povedala, da sta jo pregovorila zakonska Wake za posojilo. Potem je šel zet Koprivc k ženi Waketa, da naj mu podpiše zadolžnico, nakar mu je odgovorila, da denarja ne potrebuje in je izročila črez nekaj časa gospe Medvedovi v obliki hranilne knjižice izposojeno svoto nazaj. Ker je zet gospe Medvedove zahteval podpis zadolžnice, se gospod Alojzij Wake grozno jezi
nad g. Tomom Koprivcem. Zlasti nasprotovanje proti izvolitvi g. Koprivca za župana je napravilo na razne ljudi jako čuden vtisk. G. Wake, vaše postopanje je bilo jako čudno. Če ste jemali posojilo od ženske, ki ni bila normalna, brez prič. zakaj pa se jezite, če jej hotel g. Koprivc podpis na zadolžnico? Ali ni Vaše postopanje tako. da se ne pokažete nikoli več v občinskem odboru, če imate kaj značaja?
— Požar v Rožni dolini. Danes zjutraj ob pol štirih je pričelo goreti v Rožni dolini. Ogenj je nastal v lesenem salonu restavracije »Rožna dolina«. Salon je pogorel popolnoma in tudi del hiše. Izmed sosednih hiš se ni vnela nobena. Nerazjasnjeno je še, kako je nastal ogenj. Na kraj nesreče je prišla kot prva požarna bramba iz Ljubljane. Čez nekaj časa je prišla še viška. Silno se je občutilo pomanjkanje vode. Vodo za gašenje so dobivali iz vodnjaka sosedne hiše.
Iz goreče hiše so znosili oprava na prosto. Malo deklico so prinesli kar s posteljo vred na cesto.
— Obravnava proti Agro-Merkurju. Te
dni bo proti Agro-Merkurju sodna razprava na tožbo Elizabetinega mlina v Budimpešti, ki toži Agro-Merkur za 120.000 K. Obravnava bo trajala več dni.
— Ruski kružok ima danes zvečer predavanje v mali dvorani Mestnega doma. Predava dr. Iv. Lah; Slovanska misel v ruski literaturi. Začetek ob pol 8.
— Smrt pod vozom. Včeraj popoldneve prevažal 65Ietni Andrej Berlič, posestnik v Ža-pužali, štev. 3. s hriba steljo domov, krog 3. popoldne se mu je voz na klancu močno nagnil in je bil v nevarnosti, da se prevrne. Berlič je hotel to preprečiti, pa mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da mu je šlo kolo čez glavo. Bil je takoj mrtev.
— Umrli so v Ljubjlani; Lucija Kozina, bivša dijaška gospodinja. 60 let. — Janez Petek, dninar, 52 let. — Katarina Kanc, gostija 80 let. — Matija Plevel, delavec, 50 let. — Vera Arko, trgovčeva hči, 2 leti in pol. -— Fran Čelešnik, delavec, 71 let. — Ivana Graj-zer, trafikantinja, 70 let. — Gregor Zaletel, delavec. 68 let.
— EieKiroKinematograf „Jdeal\ Prve vrste spored: »Zimski šport v Švici“. (Slika iz St. Moritza). Omenili je zlasti ameriško veseloigro „Tudi ženitna ponudba" s finim hifhiorjem. Žaioigra Desdemor.a iz „Otella“ pa Shakespeareju je dovršeno igrana po znamenitih igrale h Nordiskfiim Co. Na koncu vzbuja velehumoristični Mm Maks Linder proti Nik Winteriu nepopisen smeh. — V petek speciaini večer s krasnim sporedom.
Trboveljska „Yzajemnost“ v Zagorju.
Izleti imajo gotovo velik vzgojevalen in izobraževalen pomen, če se prirede prav in smo-treno. Ta panoga izobraževalnega dela je bila pri nas dozdaj popolnoma zanemarjena in prav je, da se zdaj skuša popraviti, kar se je prej zamudilo. Uspeh gotovo ne izostane. Pri izletu se delavec otrese lokalnih predsodkov, se uči opazovati in primerjati, v njem se zbudi kritičen duh, ki vodi do samozavesti in poguma. Zbliževanje sodrugov rodi podjetnost, vpliva navduševalno in utrdi disciplino, kar vse je največjega pomena za delavsko organizacijo. Ti nagibi so bili, ki so napotili trboveljsko »Vzajemnost«. da je priredila nedeljski izlet v Zagorje ob Savi.
Trboveljski in zagorski rudarji so si tako-rekoč sosedje, pa vendar prihajajo le redkokdaj skupaj in se poznajo le iz časopisja. Misel, obiskati zagorske tovariše, je bila torej prav srečna in se je nad vse pričakovanje tudi izvrstno obnesla. Točno ob 3. popoldne so odkorakali trboveljski sodrugi izpred Delavskega doma z godbo na čelu čez hrib v Zagorje. Bila jih je ogromna armada večinoma mladih bojevnikov. Sprejem v Zagorju je bil nad vse prisrčen in navdušenih pozdravov ni hotelo biti ne konca ne kraja. Tu je bilo videti osivelega rudarja, ki je z odkritim veseljem na obrazu motril mlado četo, tam zopet delavsko ženo in mladeniča, ki sta hitela pozdravljat trboveljske rudarje sotrpine.
Če je bil že sprejem nad vse sijajen, ne vemo, kako bi se izražali, da bi prav cenili ve-črno priredbo v ogromni Mihelčičevi dvorani. Odkrito rečeno, da smo Ljubljančani z nekako zavistjo zrli uspehe, ki bi bili v čast in ponos vsakega velikega mesta! Dvorana, veliko večja od one v ljubljanskem Mestnem domu, pa zasedena do zadnjega kotička! Sodrugi in sodru-žice so se kar trgale za vstopnice in nič ni bilo tistega nerganja, ki je v Ljubljani, žal, le preveč v navadi. Preprosti rudarji z ženami so napolnili sedeže v prvih vrstah in doli do zadnjega kotička si videl glavo pri glavi, vse v napetem pričakovanju. Godba je zaigrala delavsko himno, po ogromnem prostoru se je razlegal vihar aplavza in odtlej je navdušenje naraščalo od točke do točke. Samo ob sebi se razume, da je največjo pozornost vzbujala godba, ki je pod spretnim vodstvom sodr. Stanka Kolenca izvajala neverjetno precizno tudi težje koncertne komade. In kaj mislite, koliko časa so potrebovali trboveljski sodrugi za ustanovitev godbe? — Dva meseca! — To pove več kakor naj-laskavejše priznanje.
Poleg godbe je vzbujala šaloigra »V medenih dneh« največ zanimanja. Uspeh je trud sodr. Tokana, ki aranžiral celo priredbo, obilno poplačal. Nastopajoče osebe so bile v vsakem o-ziru kos svoji nologi. Sodr. Klenovšek je izvrstno karakteriziral ravnatelja Trpotca in je napravil vtisk, kakor da je igralec po poklicu. Prav tako je jako pohvalno rešila svojo vlogo sodružica Jerinova kot Trpotčeva žena in je svojega partnerja mestoma celo prekašala. Tajnik Sitar (sodr. Medvešček) je delal vtisk, kakor da je v zadregi in če bi bil nekoliko bolj , gibčen, bi celoten vtisk zelo dvignil. Sicer pa se mu ne more dosti oporekati in je drugače prav dobro izvršil svojo nalogo. Isto velja o sodružici M. Iiomskovi (tuja dama), ki obeta postati še dobra igralka. Manjše vloge so bile v rokah sodr. Ajdovšk a(natakar) in Prijatelja (sluga), ki sta storila vsak po svojih močeh, kar se je storiti dalo. Režija je bila prav dobra. Celotni uspeh je bil prav zadovoljiv in daje upanje, da nas bodo trboveljski diletantje prihodnjič presenetili s kakim večjim delom.
Rudarski pevski zbor »Vzajemnosti« je pokazal, da ima v sodr. Balagu izvrstnega učitelja. Svojim ušesom nismo verjeli, da je bilo mogoče v tako kratkem času izvežbati zbor, ki bi s tako preciznostjo izvajal skladbe, kakor sta A. Forsterjeva »Gorenjci« in Nedveda »Ljubezen in pomlad«. In to pri samo enkratni vaji vsak teden! Priznanja je bilo obilo in pevci so morali skoro pri vsaki točki še dodati.
Sodružica I. S. iz Trbovelj in sodr. Jaka Vehovec iz Ljubljane sta pokazala, da sta izborna deklarnatorja; prva je deklamirala E. Kristanovo »Pesem sužnjev«, da jo je bilo pravi užitek poslušati, drugi je pa recitiral O. Zupančičevo »Večno življenje« in E. Kristanov »Stroj« z občutkom, ki nam je pričaral pred oči režeče-
ga se demona, rogajočega se plodu človeškega uma...
Po končanem oficialnem sporedu se je razvila neprisiljena zabava, ki je trajala do ranega jutra. Vesel je bil pogled na rajanje te množice, ki ima tako malo veselih dni v svojem življenju. Ko so Trboveljčani odhajali, je bilo vsem slovo težko. Visoko gori v hribu so v črno noč odmevali zvoki koračnice, dokler niso tudi ti utihnili v dalji in proč je bilo ... Prehitro je minulo!
Trboveljski sodrugi so lahko ponosni na svoj uspeh in če niso nič druzega dosegli, kakor to, da so zagorskemu delavstvu pripravili par veselih uric, so že veliko dosegli. Toda upamo, da so lahko tudi v drugem oziru zadovoljni.
Na veselici smo opazili same vesele obraze. Najlepša složnost je obvladala vso priredbo, ki bo gotovo najblagodejneje vplivala na pro-speh zagorske in trboveljske organizacije ter na znano značajnost in odločnost zagorskega in trboveljskega zgledno zavednega delavstva.
V	kratkem pride v Zagorje ljubljanska »Vzajemnost« in upamo, da bo tudi nje prireditev okrepila vezi med razredno zavednimi delavci.
Štajersko
Slovensko gledališče v Mariboru. V soboto 27., nedeljo 28. in torek 30. aprila t. 1. g°' stujejo na našem odru člani ljubljanskega g!e-dališča pod vodstvom obče znanega režiserja gospoda Hinka Nučiča. Uprizori se v soboto 27. aprila »Reka«, drama v treh dejanjih; v nedeljo »Nebesa na zemlji«, burka v treh dejanjih in v torek »Tekma«, drama v treh dejanjih. Začetek vselej ob osmi uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri gosp. Weilu, trgovcu v Zgornji g°' sposki ulici.
— Nečloveški ljubimec. Pod tem naslovom smo poročali zadnji petek, da sta umrla mati in nje otrok, ki ju je bil infanterist Alič z bajonetom težko ranil. Kakor nam pišejo iz Hrastnika, mati, bivša Aličeva ljubica, i'1 otrok nista umrla, ampak bosta okrevala.
— Pretep iz ljubosumnosti. Iz Brežic poročajo: 18. t. m. so bili v vinogradu bizeljskega občinskega predstojnika Ivana Malusa zapo-sleni Anton in Ivan Kovačič in drugi fantje. Na poti proti domu so srečali delavci nekaj kmečkih fantov, med njimi Jakoba Soklerja. Prišlo je med obema skupinama do prepira in pretepa-v katerem sta brata Kovačič Soklerja z nožen1 tako obdelala, da se je zgrudil smrtno nevarno ranjen in so ga morali prepeljati v brežiško bolnico. Vzrok pretepu je bila ljubosumnost. Krivca so prijeli in izročili brežiškemu sodišču.
— Drzni vlomilci. V eni zadnjih noči Je prišla v vas Log pri Rogatcu oborožena tatinska družba in vlomila pri posestnikih Andreju Potočniku, Andreju Križanu in Štefan11 Šmidu. Pokradli so denar, živila, obleko *n drugih reči v skupni vrednosti 700 K. Pri P°' sestniku Križanu so podrli zid, da so prišli )[ hišo. Vlomilci so bili oboroženi z revolvefl' in vlomilnim orodjem, in če jih je kak donia^ hotel pregnati, so mu grozili, da ga ustreje-
— Posledice prepira med bratoma. Iz
lja poročajo: Brata Alojzij in Franc MejovšeK živita že dalje časa v prepiru. Pred kratkim i® prišlo med njima do močnega pretepa. Alojz'! je pograbil svojega brata Franca ter ga je hotel vreči preko štiri metre visoke ograje. Ker Je bil pa zato preslab, ga je zgrabil od zadaj ter ga s tako silo vrgel ob tla, da si je Franc MejaV' šek zlomil golenico (spodnje stegno) in obleza na tleh, kjer ga je Alojzij še naprej pretepava. Franca Mejavška so prepeljali v bolnico. Pro*1 brezsrčnemu bratu pa je vložena kazensk3 ovadba.	^	j
— Okraden mrlič. V Fohnsdorfu je P0.1^; srečil rudar Ivan Leitner in 19. t. m. v rudni!**; bolnici podlegel svojim poškodbam. Ker so P1?' 1 čakovali obdukcijo, so ga zavili kar v rjuho 1 položili v krsto, zraven po so položili njegov, obleko. Ko so 20. t. m. hoteli Leitnerja vsle^ prenapolnjenosti prepeljati v občinsko mrtvaS' nico, so opazili, da manjka vsa obleka. Pokrad*1
jo je oseba, ki jo bodo baje lahko izsledili.
— Zadušil se je v greznici. Iz Ormoža P°[°' čajo v strašili smrti pri Sv. Tomažu stanujo^j čega upokojenega orožnika Miška. Miška je s.c na stranišče in je padel v greznico, kjer se J zadušil. Najbrž je bilo stranišče skrajno slao napravljeno.	^	,
— Pohotnež. Pred porotnim sodiščem Ljubim je stal v petek 171etni pekovski vajen Ivan Koller. Obtožen jc bil posilstva, prestopa proti javni nravnosti in poneverbe. Ivan K°*‘. je bil nazadnje za vajenca pri pekovskem n,o stru Francu Klemenčiču v Zeltwegu. Zagre se je tam nad 1 (»letnim dekletom. 21. ianua-^0 1912. so ga poslali s krofi k odjemalcem. PcCl. ^ je sicer prodal, toda izkupljeni denar 3 K 40 VJ ' je zaigral. Zaradi tega se ni upal več v slu2 nazaj in se je potepal po gozdu blizu Judenb.u ga. Tam mu je prišlo v roke 121etno dekle, ki J jc posilil. Ko je dekle hotelo vpiti, ji je J da jo bo zabodel, in jo tako ustrahoval, da mu je mirno udala. Koller je skušal ta čin
j iti. toda več prič je jasno in določno izp° . dalo proti njemu. Obsojen je bil na 18 mesec težke ječe.	... v
— S kolom	ga je pobil.	18.	t. m. so naS..^a
Sv. Križu pri Krškem posestnika Jurija P‘*v nezavestnega in krvavečega na tleh. Moža, , ga je bil imel nekoliko preveč, jc na poti don j nekdo s kolom pobil. Ko so ga našli, so ^a. j^jjo prepeljali v brežiško bolnico. Dejanja do posestnikovega sina Ivana Klemenčiča, proti njemu vložena tudi že ovadba.	___
Koroško.	.
— Samomor vojaka. V domobranskii ^ jašnici v Celovcu se je ustrelil v komp
sobi s službeno puško 241etni četovocU«£ jjji drej Valtl. Samomor je izvršil vprlU)l "vZroK tovarišev ob 10. uri zvečer. Pravijo, samomora do	sedaj še ni	znan.	iy\ari'
— !z vlaka padel. Med postajanj..
bor in Pesnica je v petek, dne 19. aP Qfo' del pri predoru v Lajtersbergu iz kupej*
žnik Janez Pfingst iz Velikega Sv. Florjana. Orožniki so imeli v Mariboru strelne vaje in so se vračali domov. Omenjeni orožnik je slonel na durih vlaka in se je po nesreči preveč naslonil nanje. Vrata so se mahoma odprla in orožnik se je prevrnil iz vlaka. Padel le na drugi tir. vendar poškodbe niso bile velike. ker se je sam napotil proti Pesnici, kjer so ga obvezali; kasneje se je prepeljal v bolnišnico v Gradec.
Istra.
—	Prvi majnlk v Pulju. Kakor vsako leto, se praznuje tudi letos delavski svetovni praznik, ter pozivamo vse puljske sodruge, da se udeleže ta dan vseh strankinih priredb. Spored je sledeči; Ob 10. dopoldne je ljudski shod z dnevnim redom; Pomen prvega majnika in delavstvo. Popoldne ob pol 3. se zbero vse organizacije s svojimi zastavami v Delavskem domu, Clivo Castello 2, odkoder odkoraka sprevod po mestu do gledališča. Tukaj bo drugi shod. Jugoslovanska in italijanska stranka sta skupno zaključili, da se govori na obeh shodih italijansko, hrvaško in nemško. Ob 6. zvečer je v Delavskem domu ljudska veselica z godbo, petjem in drugimi zabavami. Konec o polnoči.
Trst.
— Sodrug Pueclier za delavce na tlaku.
Na eni izmed zadnjih sej mestnega sveta je interpeliral sodr. Puecher župana zastran odpuščenih delavcev na uličnem tlaku. Odpuščenih je bilo okolo 30 večinoma starih delavcev. Odpuščeni so skoro sami slovenski okoličani. Župan je odgovoril, da vlada ni še odobrila načrta zaradi postavljanja tlaka v raznih ulicah, vsled česar se je moralo odpovedati delo nekaterim delavcem. Na to je sodrug Pnecher vprašal, zakaj so bili odpuščeni samo oni delavci, ki so bili na delu najstarejši in po kakem kriteriju se je tu postopalo. Na to si je župan pridržal pravico, da odgovori na eni izmed prihodnjih sej. To smo povedali zaradi tega, ker je »Edinost« o odpuščenih delavcih veliko pisala in se jezila na j°. da so bili odpuščeni samo Slovenci. Pisala Je pa »Edinost« tudi na način, kakor da so za to odgovorni tudi socialni demokratje. »Edi-nost« je pisala, toda slovenski narodni član testnega odbora se za pisavo »Edinosti« ni zmeni! in ni smatral potrebno vložiti na žu-Pana vprašanje. Moral se ie pobrigati šele socialistični odbornik, da se dožene stvar. Kaj boreče na to dr. Rybar,- kateremu se dopade J? delo v odborih, ne pa nepotrebna pisava v tistih. Toda stvar je razumljiva. Narodnjakom ■|e Ši0 le za to. da narede nekoliko humbuga. Prugega nič!
— Delavsko izobraževalno društvo na Kontovelju je imelo pretečeno nedeljo svoj Ustanovni občni zbor. Izvoljeni so bili sledeči sodrugi; Husu Karl, predsednik; Škaber Jo-■UP. tajnik; Cjak Anton, blagajnik; Kole Rudolf. Regent Andrej, Starc Anton, Danev Jo-siP, odborniki; Danev Rudolf, Gerljanc Josip,
’°bec Josip v nadzorstvo.
—- Terorizem v kurilnici južne železnice. JNa južni železnici je uslužben kot strojni mojster vsem nepriljubljeni gospod Bunc. ki je pa ®ojil še posebno sovraštvo do sodruga Frana Mikeca, delavca v kurilnici. Sodr. Mikec si je Predrznil pred kratkim v »Železničarju« opozoriti javnost na grde razvade nekaterih gospodov in ga je baje gospod Bunc ovadil direkciji, češ, glejte ga, kaj piše v svet. Kar je Bunc povedal, se je vzelo na zapisnik, če-ravno se je g. Bunc lagal kar na akord. So-. rug Mikec je bil na to poklican na »raport« ln ie tam izpodbil točko za točko vse Bun-bove laži. Toda uradnik ni hotel vzeti izpovedb Mikeca na zapisnik. Pač se je pa zgo-t da je bil sodrug Mikec še isti dan odpiljen iz službe. Slučaj je zelo kričeč in zna jtvariti podlago za druge take slučaje, ki e lahko razvijejo v delavstvu zelo škodljivo 'uvado. Tukaj mora naša organizacija nasto-
*	m zelo strogo, prvič zato, da se prepreči kri-)ca, ki se godi zoper sodruga Mikeca, drugič j zato, da prepreči vgnezditev takih navad. ■\mpak še za nekaj drugega mora naša orga-'Zacija nastopiti. Nastopiti mora, da nauči 'v°ie člane čutiti in misliti socialistično tudi a delu. Ni in ne more biti dovolj, da je kdo 'Tisan v naše organizacije. Se manj se sme jjbvoliti, da bi se v naše organizacije vgnez-;u!> ljudje, ki bi si pridobili radi z učlanjeno-',tJo Pri naših organizacijah nekako imuniteto, bi smeli uganjati svoje protidelavske in ‘r°tičloveške akte. Upamo, da nismo pisali fastonj. Sodrug Mikec je bil razžaljen in oškodovan. Treba mu je pridobiti zadoščenje D resno je treba nastopiti proti krivcem take
alotarije.
j Delavsko ženstvo in N. D. O. Te dni sem
Priliko govoriti z neko služkinjo, ki mi je
drugim povedala jako interesantne stvari c. Narodnjaški in krumirski N. I). C)., oziroma jVvPozitiu-i političnega društva »Edinost«, že a m’ ^e: bikoj, ko je izdala oklic na narodno bil”stv°, da se organiziramo v N. D. ()., sem ? a med prvimi, ki sem si prizadevala in delala Paivno organizacijo ter seveda tudi pridno (Umevala kakor druge služkinje tedenske pri-Ker smo ’oa tudi zahtevale, da naj se v ]ir° Jsanje našega položaja ukrene kaj kon-tja tnoga, smo bile kar razočarane, ko smo čule, Za .'{^joorejo storili ničesar, ker ni sredstev čaj štrajka. Seveda šmo vprašale kam je sinu denar, ki smo ga pridno nosile v bla-t0 ,° N. D. O. Odgovor je bil, da so porabili za Se j” ono- lz druge strani smo pa zvedele, da dolv V.es ,na^ denar porabil, da so se poravnali nikuJ' N. D, O. napram njenemu expredsed-da n • Mandiču. A kar je najbolj važno, je to, s'tO(i naT tisti Mandič in Rybar, ki vpijeta na deja‘d.krumirske N. D. O., da naj se slovenski R. t) ’ 'n narodno ženstvo organizirajo v hi a*	s*a 'zrecno prepovedala svojim služ-
ta ilT1 organizirati se v organizacijo, ki sta jo da A?. ustanovila. Seveda sem ji pojasnil, kje cijo zaslombo in pravo delavsko organiza-’ z Veseljem mi je obljubila, da bo na vse
kriplje delovala, da se vresniči ideja, inspiri-rana po tukajšnjem Ljudskem odru. Vse ženske, matere in hčere pa spoznajo lehko iz teh vrstic, da jih pri N. D. O. za nič druzega ne potrebujejo, kakor da jim krpajo in rešujejo potapljajočo se barko in plačujejo dolgove, ki jih niso naredile in ki zanje niti ne vedo.	E.
Vestnik organizacij.
Odbor kovinarske podružnice v Ljubljani ima danes, v sredo, taKoj po delu sejo. Odborniki so vabljeni, da se je zanesljivo udeleže.
Odbor poljanske podružnice „Vzajemnosti“ ima v
etek ob 8. zvečer važno sejo v podružničnem lokalu na oljanski cesti štev. 19; vsi odborniki naj se je zanesljivo udeleže.
Pevske vaje „Vzajemnosti“ se vrše izvzemši v soboto, vsak dan točno ob 8. zvečer.
Odborova seja pevske podružnice bo v četrtek ob 8 zvečer.
Moste. Nocoj ob 8. je v gostilni „pri Dimu*, Novi Vodmat zaupni sestanek. Udeležba važna.
1,000.000 vinarjev
: :	za tiskovni sklad	„Zarje“ : :
_	10.	izkaz:	........
Fr. Gnezda 100 vin., ncimen. za cigareto 10 vin., Ve-liovc med igralci v Idriji 140 vin., na mizarskem sestanku 100 vin., Šlaj 31 vin., oče pri ooedu 20 vin., ravanža Franci za copate 22 vin , Mihler 35 vin, Jese med sodelavci 210 vin., v. Miiler 50 vin , Dolenc Jos. 30 vin., Fr Gnezda 40 vin., Rože 20 vin., na bilardu 20 vin., Alič 10 vin , Stojkovič 30 vin, Kosmatonh 11 vin., Makuc 12 vin., ker mi je Regent nabiranje prevzel 11 vin., Lovrenčak 30vin, Regent od samega veselja 30 vin , Korošec 20 vin., „Matika“ 10 v., Oreste 10 vin., Petrcnio 10 vin, Petrič 2 vin., Čermelj 10 vin., Mešek 19 vin., Hirsch 50 vin., Nasignerra 100 vin., Tesini 50 vin., Gervin 100 vin , kdovekdo 20 vin, na ustanovnem občnem zboru izobr društva na Katinari 633 vin., zato ker so praznike odpravili, je Lukežič v Vrtojbi 1042 v. nabral, R. Vovk, Hrastnik 20 vin, neimen. 46 vin., Josip Martin 10 vin., bilardista 60 vin., zato ker se kregajo 20 v, A. Ropič 6 vin., češka družba pri Levu 180 vin , slov. mizarji v Meranu, in sicer: Fr. Breskvar 20 vin., Iv. Rozman 44 vin., M Pristavec 100 vin , A. Pristavec 20 vin., Jožef Obrezar 20 viri., Karl Kavčič 20 vin, B Mrhar 20 vin., A. •Porenta 20 vin., M. Ankrst 20 vin.. Fr. Knallič 20 vin., I. Knafiič 30 vin, Iv. Sterin 30 vin., Fr. Sever 100 vin.
Skupaj 288-32 + 3854 = 32738 vinarjev.
Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko hranilnico" in izkazuje v „Zarji“ sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6 II. nadstropje.
Katastrofa na Atlantskem oceanu.
Zaslišanje podpredsednika Franklina.
Senatna komisija, ki vodi preiskavo o katastrofi, je zaslišala podpredsednika družbe White Star Line, Franklina. Izpraševalo se ga je poglavitno o vznemirjajočih poročilih, ki jih je White Star Line objavila 15. t. m. Franklin je odločno tajil, da bi bil skušal brezžična poročila »Carpathie« cenzurirati.
Napad na Ismaya v ameriškem senatu.
Senator Reyner je pretekli petek v senatu v Vvashingtonu Ismaya skrajno ostro napadel. Dejal je: Ismay in ves direktorij White Star Line sta kazensko-pravno odgovorna za smrt 1500 oseb. Ce bi bil »Titanic« ameriška ladja, bi bil direktorij obsojen zaradi uboja če ne zaradi umora. Potop »Titanica« s svojimi spremnimi okoliščipami je zločin. lsmay se mora vsled tega poklicati na odgovor. Zaslišanje se mora izvršiti v Washingtonu in ne v Njujorku, ker gre za nesrečo nacionalnega pomena. Is-may naj pojasni, zakaj je kot predsednik družbe in kot predpostavljenec kapitana izbral severno črto, ki je postala za ladjo tako usode-polna, in kako je to, da je pustil stotine pasa-žirjev utoniti, med tem, ko se je sam spravil na varno.
Izjava angleškega trgovskega ministra.
V	poslanski zbornici je angleški trgovski minister Buxton, odgovarjajoč na različna vprašanja, izjavil, da so se takoj storili potrebni koraki, da se sestavi preiskovalna komisija, ki naj z največjo vestnostjo poišče vzroke katastrofe. Vzpričo izredne resnosti dogodkov smatra minister za potrebno, da se poveri vodstvo preiskave možu visoke juristične veljave, ki naj s prisedniki tvori neodvisno preiskovalno sodišče. Med tem pa se svet za trgovsko paroplov-bo posvetuje o različnih nepriličnostih, ki so se pokazale pri katastrofi »Titanica«.
Trgovski minister je nadalje naznanil, da se je preiskava katastrofe poverila lordu Morsom, prejšnjemu predsedniku admiralitetnega oddelka najvišjega sodnega dvora. Morsev bo dobil pooblastilo povabiti priče. Pasažirji bodo, če bo treba, svoje izpovedbe podali v Združenih državah.
VVhiie Star Line odgovorna za vso škodo.
»Braunsch\veiger Landeszeitung« zaznava iz dobrega vira, da so na poroštvu za izgube »Titanica« udeležene nemške zavarovalne družbe sklenile, da zvalijo na podlagi izpovedb rešenih odgovornost za vso škodo na \Vhite Star Line.
Ostro postopanje proti moštvu.
Rešenci posadke »Titanica«, izvzemši tiste, ki jih je ameriška preiskovalna komisija pridržala, so v nedeljo na parniku »Lapland« odpotovali nazaj. Jedva je bila »Carpathia« pristala ob obrežju, ko so moštvo tudi že eskortirali na parnik »Lapland«. Med moštvom je vladala velika ogorčenost. Prepovedalo se jim je tudi, da ne smejo brez dovoljenja zapustiti ladje. Če so se pa že podali na suho, so smeli iti samo v gotove mornarske inštitute. Nadalje ni bilo nikomur dovoljeno, da bi moštvo obiskal na krovu »Laplanda«.
Žalosten gmoten položaj.
Mornarski dom jih je za pot obskrbel z obleko in tobakom. V tem zavodu, v katerem so se mornarji čutili bolj proste in varne pred svojimi predpostavljenimi, so se z večjo odkritosrčnostjo in prostodušnostjo izrekali o svojem položaju. O družbi White Star Line so prav malo dobrega povedali. Neki mornar je dejal, da bi jih bili, če mornarski dom ne bi bil pomagal, kar brez čevljev transportirali domu. Rekli so jim, da jim družba v Ameriki ne izplača nobenega denarja in da bodo na Angleškem dobili plačo saino za čas do potopa. Družba da s tem trenot-
kom nima nikakšne obveznosti več. Drug mornar je zopet dejal: »Skoraj sem žalosten, da se nisem potopil s parnikom. V tem slučaju bi morala družba skrbeti za mojo ženo in moje otroke. Sedaj ne dobe niti beliča. Kadar pridem domu, ne bom imel nobene službe, pa nimam niti svoje obleke. Kakor mnogi moji tovariši sem dal svoj površnik in svoj jopič rešenim ženam in otrokom v rešilnih čolnih, ker bi bili sicer zmrznili«.
V rešilnem čolnu.
Pretresljiv popis podaja rešeni učitelj Mr. Beesley. Da je ladja trčila ob ledeno goro, so pasažirji komaj opazili in dolgo niso spoznali resnosti položaja, čez nekaj časa se je šele množica zavedla velike nevarnosti, v kateri se je nahajala. Beesley sam je skočil v rešilni čoln, v katerem pa je doživel drugo strašno sceno. Čolna niso mogli spraviti iz obrežja potapljajočega se kolosa ker nihče ni vedel in znal odrešiti čolnove vrvi. Gibati se tudi niso mogli, ker je bilo v čolnu 60 do 70 ljudi in ga je neprestano metalo proti ladji nazaj. Naenkrat pa opazi Beesley, kako so nad njim spuščali drug čoln navzdol. Beesley je kričal in tudi ostali v čolnu so vpili na vse grlo; toda nihče jih ni slišal in zmerom bližje in hitrejše se je spuščal rešilni čoln navzdol in nevarnost, da bodo strti in zmečkani med dvema čolnoma, se je zdela neizogibna. »Neki kurjač in jaz«, pripoveduje Beesley, »sva že lahko dosegla do drugega čolna, ko potegne kurjač naglo nož in z nadčloveško močjo preseka debelo vrv, takoj so nas pograbili valovi ter nas odnesli od parnika. Bil pa je skrajni čas, kajti komaj smo bili na varnem, je bil drugi čoln tudi že na tistem mestu, kjer smo bili ravnokar še mi.
Mednarodna konferenca.
Mornarska zadruga v Hamburgu se je obrnila na nemški državni urad, da naj s posredovanjem vnanjega urada angleški vladi ofi-cielno predlaga, da se skliče čimprej mednarodna konferenca, na kateri bi se vprašanje glede varnostnih naprav, zlasti glede rešilnih čolnov pri mednarodnem pomorskem prometu uredilo z mednarodnimi določbami.
Avstrijske varnostne odredbe na morju.
V	Avstriji veljavne določbe o varnostnih odredbah pri pomorskih nezgodah datirajo še iz leta 1883. in so bile v letih 1906. in 1907. samo neznatno izpremenjene. Trgovinsko ministrstvo se je že pred leti lotilo dela, da bi se te določbe reformirale. Za počasnost avstrijskega državnega aparata je prav tipično to vprašanje, ki bo baje v najboljšem slučaju rešeno šele jeseni. Od začetka tega leta zboruje na Reki komisija, obstoječa iz članov iz obeh državnih polovic. K tej konferenci so pritegnili tudi celo vrsto Specialnih strokovnjakov, ki imajo oddati svoja mnenja.
Katastrofa »Titanica« bo razpravo brez-dvomno nekoliko pospešila. Vsled katastrofe je postala zopet aktualna neka že obdelana točka. Gre za problem: Več rešilnih čolnov ali več hermevtično zapirajočih se podvodnih oddelkov.
Ravno to vprašanje je bilo dolgo časa edini razpravni predmet. Mnenja strokovnjakov prve vrste so si diametralno nasprotovala in šele po dolgotrajnih razpravah se je bilo mogoče zediniti na enoten in zadavoljiv načrt. Sedaj se ima to vprašanje ponovno prerešetati. Takisto bo naloga zborujoče komisije, da izkoristi tudi vse druge nauke, ki nam jih je podala katastrofa »Titanica«.
Delavsko gibanje.
= Organizacija kovinarjev v Nemčiji. Zveza nemških kovinarjev, ki šteje zdaj že nad pol mi-iiona članov, bo najbrže izpolnila v teku leta
1912.	šesti stotisoč. Osrednja zveza kovačev v Nemčiji bo sklenila na svojem, v kratkem času zborujočem zvezinem zboru v Diisseldorfu, da prestopi v zvezo kovinarjev in bo v bodoče bojevala svoje strokovne boje pod okriljem te mogočne organizacije. Zveza nemških kovinarjev sicer še ni izdala sedanjega obračuna, a sodijo, da so bili njeni dohodki v letu 1911. nad 17 milionov kron. Zvezine posle oskrbuje nič manj kakor 500 uradnikov in organizatorjev, ogromna naklada zvezinega glasila se tiska v dveh lastnih tiskarnah. Zveza izdaja mesečnik, ki ima edini namen, da izobražuje in poučuje zvezine uradnike in funkcionarje. Ob napolnjenih blagajnah zveze so se doslej brezuspešno odbili vsi veliki izpori, s katerimi so nameravali podjetniški hujskači poraziti delavstvo.
Državni zbor.
Dunaj, 23. aprila.
Za današnjo sejo zbornice je bilo med poslanci mnogo radovednosti, ker je bilo znano, da imajo Jugoslovani velika posvetovanja zaradi svoje taktike. Dalmatinski poslanci stoje na stališču, da je njih dolžnost obstruirati, dokler ni odpravljen komisarijat na Hrvaškem, med tem ko se boji Šušteršičev klub zamere pri vladi, pa zagovarja zaradi tega oportunistično taktiko. Razburjenost dalmatinskih Hrvatov je pač razumljiva, in njihovo stališče je nedvomno težavno. Kljub temu je obstrukcija v avstrijskem državnem zboru, ki ni prav nič kriv hrvaških razmer in ki je Hrvatom na jako lep način manifestiral svoje simpatije, zgrešena; zakaj obstrukcija ne zadene ne Čuvaja, ne ogrske vlade, pa tudi avstrijske ne, temveč samo avstrijski parlament, in sicer v trenotku, ko je na dnevnem redu od zelo širokih slojev pričakovana uradniška predloga. Nedvomno je prav, če iščejo Dalmatinci uspešna sredstva, s katerimi bi mogli pritisniti na merodajne faktorje; ali obstrukcija ni tako sredstvo. Za slovenske klerikalce seveda niso merodajni ti stvarni razlogi; oni si žele zdaj le miru, zato da se jim ne pokvarijo kupčije s Stiirgkhom.
Seja se je nazadnje mirno iztekla. Dulibič, od katerega se je pričakoval dolg obstrukcijski govor, je bil slabo razpoložen in se je moral truditi, da je vztrajal eno uro. Potem je bila debata gladka in kratka. Le Biankini je bil še nekoliko razburjen, ker je bil sprejet konec de-
bate, kar je označil za omejitev govorniške svobode. Ali tudi ta intermeco ni imel daljših posledic.
Seja se je pričela ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu je prvo čitanje
službene pragmatike, sodniškega zakona in učiteljske pragmatike.
Prvi govori dr. Dulibič (dalm. Hrvat) in se pritožuje, da je predloga pomanjkljiva, kar se tiče jezikovnih določb.
Posl. Forstner (soc. dem.) govori obširno o razmerah poštnih in brzojavnih uslužbencev. Njegov stvarni in zelo informativni govor zbuja splošno zanimanje.
Nršč. soc. Kemetter se pritožuje, da so povsod juristi na prvem mestu.
Mladočeh Lukavsky pravi, da ima pragmatika za srednješolske učitelje napraviti kraj suplentovski bedi.
Nato se sprejme konec debate. Za generalna govornika se izvolita:	Za	dr. German,
proti Stejskal.
Potem se nadaljuje razprava o nujnih predlogih, ki se tičejo
reforme hišnonajemninskega davka.
Svoj predlog zagovarja nemški liberalec Friedmann, ki pričakuje, da vloži vlada nemudoma primeren načrt.
Biankini vprašuje predsednika, če hoče v bodoče varovati svobodo govora. Danes je bil sprejet konec debate, s tem da se je kršila svoboda govora in Hrvatje niso mogli priti do besede.
Predsednik odgovarja, da je zaključenje debate navadno pri daljših razpravah; s tem se ne krši svoboda govora.
Ko se oglasi še nekoliko poslancev z vprašanji, se zaključi seja ob en četrt na 5.
Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne.
Proračunski odsek.
Danes je proračunski odsek nadaljeval razpravo o
italijanski fakulteti.
Posl. Masaryk izjavlja, da je ustanovitev te fakultete potrebna in pravična. Nem. nac. Erler govori proti fakulteti, češ da Nemci ne smejo biti popustljivi v tej zadevi. Choe polemizira z Erlerjem. VVoif bi najrajši že v odseku obstruiral. Malik si pridržuje obstrukcijo za pozneje. Nemec izjavlja v imenu čeških socialistov, da so za fakulteto v Trstu. Kodler predlaga resolucijo o ustanovitvi češke živinozdravniške šole. — Prihodnja seja jutri po seji zbornice.
ZADNJE VESTI.
OBČINSKE VOLITVE NA DUNAJU.
Dunaj, 23. aprila. Pri današnjih občinskih volitvah iz 4 volilnega razreda so obdržali s o -
cialni demokratje 6 mandatov. Krščanski socialisti so imeli preje 14 mandatov, sedaj so o b d r ž a 1 i samo še 4. V treti okrajih bo ožja volitev med krščanskimi socialisti in nemškimi nacionalci, v osmih okrajih pa med krščanskimi socialisti in socialnimi demokrati Krščanskim socialistom ne bodo ožje volitve najbrže prinesle mnogo uspehov. Volilni rezultati iz posameznih okrajev so sledeči:
1. okraj: Ožja volitev med krščanskim socialistom in nemškim nacionalcem.
2. okraj: Ožja volitev med kršč. socialistom in socialnim demokratom.
3. okraj: Ožja volitev med kršč. socialistom in socialnim demokratom.
4. okraj: Izvoljen krščanski socialistPanosch.
5. okraj: Izvoljen socialni demokrat državni poslanec Dom e s.
6 okraj: Ožja volitev med krščanskim socialistom in socialnim demokratom.
7. okraj: Ožja volitev med krščanskim socialistom in nemškim nacionalcem.
8 okraj: Izvoljen kršč. socialist Schwer.
9. okraj: Ožja volitev med krščanskim socialistom in nemškim nacionalcem.
10. okraj: Izvoljen socialni demokrat državni poslanec Reumann.
11. okraj: Ožja volitev med krščanskim socialistom in socialnim demokratom.
12. okraj: Ožja volitev med krščanskim socialistom in socialnim demokratom.
13. okraj: Ožja volitev med krščanskim socialistom in socialnim demokratom.
14. okiaj: I z v o 1 j e n s o c i a 1 n i d e m o -krat Skaret.
15. okraj: Ožja volitev med krščanskim socialistom in socialnim demokratom.
16. okraj: Izvoljen socialni demokrat državni poslanec Schubmeier.
17. okraj: Ožja volitev med krščanskim socialistom in socialnim demokratom.
18. okraj: Izvoljen kršč. socialist Solterer.
19. okraj: Izvoljen krščanski socialist Eder.
20. okraj: Izvoljen socialni demokrat državni poslanec Winarsky.
21. okraj: Izvoljen socialni demokrat državni poslanec S c h 1 i n g e r.
SIJAJNA ZMAGA SOCIALNE DEMOKRACIJE.
Sodrug Florjan Groger izvoljen.
Beljak, 24. aprila. Koroško delavstvo bc-Ijaškega volilnega okraja je z glasovnicami temeljito odgovorilo na ostuden volilni boj vsenemške stranke in njih kandidata profesorja Angererja proti socialno demokratičnemu kandidatu. Pri včerajšnji nadomestni voli tvi je bil namreč izvoljen socialno demokratični kandidat sodrug Florjan Groger s 3520 glasovi za državnega poslanca, njegov vse* nemški kandidat profesor Angerer je dobil 2704 glasove in krščansko, socialni kandidat Herler 436 glasov. Sodrug Florjan Groger je torej izvoljen s 380 glasovi absolutne večine. Od lanskih junijskih volitev so napredovali socialni demokratje za 593 glasov, vseneinci kljub vsej nečedni agitaciji za borih 73 in krščanski socialci za 147 glasov.
DELEGACIJE.
Dunaj, 23. aprila. Pod predsedstvom de-legacijskega predsednika Doberniga je bilo danes posvetovanje načelnikov, načelnikovih
B. Gotzl, Ljubljana
:	Mestni	trg	št.	19.	—	Stari	trg	št.	8.	—=
Srez konkurence!
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega Izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna, postrežba.	Niijnižje cene.
namestnikov in referentov delegacijskih odsekov. Plenarna seja delegacij bo v torek, dne 30. t. m. ob pol štirih. V tej seji se bodo izvršile dopolnilne volitve v razne odseke, bud-getni provizorij se odkaže finančnemu odseku. Budgtni provizorij se sklene za šest mesecv.
V finančnem odseku bo najbrže vlada razjasnila nekatere zadeve zunanje politike in svoje stališče nasproti provizoriju. Redne plenarne seje delegacij se bodo pričele najbrže 1. maja.
V današnji seji so razinotrivali tudi ogrski položaj. Vprašanje je bilo. ali se bo zadovoljila vlada s starim številom rekrutov ali bo čakala. da se reši brambna predloga.
ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM.
Kdo bo ban?
Zagreb, 24. aprila. V merodajnih krogih si prizadevajo pregovoriti grofa Pejačeyiča, da bi prevzel banstvo in računajo s tem, da ima baje še iz prejšnjih časov vpliv na koalicijo. Ce bi Pejačevič nikakor ne hotel prevzeti, pride baje Badaj, nekdanji oddelni predstojnik v poštev.
Načrti s koalicijo.
Zagreb, 24. aprila. Odprava komisarijata je baje odvisna od tega, če se posreči priti s koalicijo do rezultata v tem zmislu. da se omogoči trajen »red« na Hrvaškem. V Budimpešti mislijo, da bi se imela nova stranka, na katero bi se opirala vlada, sestaviti iz bivše »narodne stranke« (t. j. iz madjaronov) in iz koalicije. Računajo neki s tem, da se to dožene do drugega tedna, potem bi se takoj zopet vpeljale ustavne razmere in razpisale volitve.
Minister Josipovič.
Zagreb, 24. aprila. Imenovanje Josipoviča za ministra je napravilo zelo slab vtisk. Vsi Jo-sipoviči so znani madjaroni. Stari Josipovič je bil nekoč desna roka Khuenova. Sedanji minister je že imel to mesto prav takrat, ko se je vpeljala znana železničarska pragmatika. Njegovo imenovanje pomeni najbrže, da namerava ogrska vlada nadaljevati dosedanjo politiko na Hrvaškem. V tem slučaju je seveda tudi neizogibno dosedanje nadaljevanje boja.
Hrvaški dijaki v Srbiji.
Belgrad, 24. aprila. Avstroogrski poslanik Ugrno je pri srbski vladi protestiral, ker so bili hrvaški djaki v Belgradu demonstrativno sprejeti (?).
Kragujevac, 24. aprila. Hrvaški dijaki so dospeli iz Belgrada sem in so bili slovesno sprejeti.
»Jugoslovanski kralj.«
Zagreb, 24. aprila. Hrvaški^ dijaki javljajo iz Belgrada, da je vest o klicu »Živio jugoslovanski kralj«, ki je bila razširjena po nemških in madjarskih listih, sploh izmišljena, ter se sklicujejo na prof. Heinza in Miillerja kot priči. DVE STAVKI V BOSNI.
Sarajevo, 23. aprila. Včeraj so začeli stavkati stavci. Stavka delavcev v varoški železarni se nadaljuje.
TRGOVINSKA POGODBA MED AVSTRO-OGRSKO IN BOLGARIJO.
Sofija, 24 aprila. Ministrski predsednik in vnanji minister Oešov ter avstrijski in ogrski delegati so podpisali včeraj trgovinsko pogodbo med Avstro-Ogrsko in Bolgarijo.
SRBSKE VOLITVE.
Belgrad, 24. aprila. Iz Šabca javljajo, da je bila tam pomotoma razglašena izvolitev mlado-radikalca Rankoviča. Pomota je popravljena in izvoljen je staroradikalec (? —-). Vladna stranka ima 84 mandatov, opozicija pa 82. Potrebna je še ena ožja volitev.
KATASTROFA NA ATLANTSKEM OCEANU.
VVashington, 23. aprila. Pred senatno komisijo je izpovedal oficir Boxhall iz »Titanica«, da je dajal signale do zadnjega trenutka neki ladji, ki je vozila ne daleč pred »Titanicom«. Podpredsednik VVhite Star Line je povedal pred komisijo, da je v času katastrofe vozil »Titanic« počasneje. Taji, da bi bila družba silila kapitana k dosegi rekorda.
Novi Jork, 23. aprila. Parnik »Bennet« je našel do sedaj 21 trupel in jih vzel na ladjo. Parnik »Bremen« poroča, da je videl plavati okolo 60 mrličev. White Star Line je poslala na kraj nesreče ladjo s krstami.
1TALIJANSKO-TURŠKA VOJNA’.
Italijani so zasedli otok.
Rini, ‘24 aprila. Agenzia Stefani poroča: Divizija bojnih ladij pod poveljstvom admirala Presbiteria je zasedla na Egejskem morju otok Astropalia in u-tanovila na njem oskrboval išče za ladje. Osvojitev otoka bo zelo pospeševala boj proti vojni kontrebandi.
Italijansko brodovje.
Solun, 24 aprila. Sedem italijanskih bojnih ladij skoro stalno kroži med E n o s in otoki I m b r o s , T e n e d o s in L e m n o s. Iz devetih ladij obstoječi oddelek italijanskega brodovja je pred M n (1 r o m na L e m n u , kamor sta pri-
pluli dve prevozni ladji s premogom in drugimi potrebščinami. Z utrdb velikega rta Kara-burnu poročajo, da so opazili v daljavi štiri sovražne ladje, ki so zopet izginile.
Izpred Tripolisa.
Tripolis, 24. aprila. Predvčerajšnjem je jezdil eskadron florentinske konjenice do Fondruk el Bokara, ki je bil zapuščen. Na straži je stalo nekaj Arabcev, ki so se umaknili.
Smrt Enver beja.
Rim, 23. aprila. Agenzia Stefani poroča iz Kaire. Enver bej, ki je bival nekaj dni v M a j u t i, kjer je moral prekiniti svoj povratek zaradi nenadnih ovir je umrl ob štirih zjutraj. Smrt je nastopila vsled vnetja rane, ki jo je dobil v boju. Zdi se, da nameravajo turške oblasti smrt vrhovnega poveljnika prikriti do konca vojne. Medtem je dal turški nadkomisar natiskati 1000 okrožnic z vsebino, da je imenoval sultan Enver beja za pašo in ga poklical iz turškega taborišča v Kirenajko, da zopet popravi svoje zdravje. Ever beja začasno nadoinestuje Ariz bej do prihoda Sali beja, ki je že odpotoval iz Carigrada v Solun, odkoder se napoti v Kirenajko in prevzame vrhovno poveljstvo. (Če le ni ta vest italijanske agenture samo pobožna želja Italijanov, ki bi se radi iznebili nevarnega nasprotnika!)
Prepovedano brezžično brzojavljenje.
Carigrad, 24. aprila. Vlada je sporočila zastopnikom velevlasti, da je v zmislu določil mednarodne konference v L'zbcni prisiljena prepovedati brezžično brzojavljenje ladjam, ki so vkrcane v carigrajskem pristanišču.
Odgovor na posredovenje.
Carigrad, 24. aprila. Opoldne je izročil namestnik državnega tajnika v vnanjem ministrstvu poslanikom odgovor porte na posredovalni poskus.
VSTAJA V FEZU.
Posledice.
Tanger. 23. aprila. Tretjino mestnega dela Mele v Fezu je uničil požar. Našli so okolo 50 mrtvih Židov. Zdaj je mir.
Novi napadi.
Pariz. 24. aprila. Po poročilu iz Arzile je napadel rod T)žebala šerifove čete v Arbani.
ZASTRUPLJENO MAŠNO VINO.
Trideset let ječe.
Rim, 24. aprila. V Reggio di Calabria je zaključena pravda proti duhovniku Nasotu, ki je bil obtožen, da je zastrupil proštu Albaneseju mašno vino. Albanese je umrl pred oltarjem. Cerkovnik je popil ostanek vina, baje ker se je bal, da bi nanj padla krivda, pa je tudi umrl. Naso je dobil trideset let težke ječe.
STAVKA STROJEVODIJ.
Novi Jork, 24. aprila. V pondeljek stopijo strojevodje na vseh progah zapadno od Chi-kago in severno od reke Botomac v stavko. Prizadetih je 34.000 delavcev, razun 2000 so vsi organizirani. Posredovalni urad je ponudil svoje službe.
Odgovorni uredniK Fran Kart! fidaja in »alaga »aložba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
lil
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Pristni „FLORIAN“ ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Naslov za naročila: »FLORI AN“. Ljubljana.
V
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja44 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne »obe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene,
Lepi gostilniški proste ri in povsem na ::	novo urejeni velik senčnat vrt. ::
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančičkanska ul. 8
r. z. z o. z.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. g) Litografija.
Kavarna „Central“.
Danes in vsak dan
= koncert =
dunajskega dam. elitnega orkestra.
Z velespoštovanjem
Štefan Mihoiič, kavarnar.
A. Zupančič
knjigovez v Lj ubljani
Slomškova ulica štey. 31
priporoča svojo na na novo urejeno
knjigoveznico
za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigovešk® stroko spadajočih del. — Razen vezanja raznih knj g za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig (protokO-lov), različnih map, vzorčnih knjig in vsakovrstnih kartonaž. Izdeluje tudi okvirje in passepaf'-tout, priklade za različne podobe, fotografije it«
Cene nizke.	Postrežba točna-
Maček & Komp. I
Konfekcijska trgovina
Založniki c. kr. priv. južne žel.
Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3.
priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba.	Najnižje	cene.
Postavno varovano.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Zarja 4 se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovic, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Šešark, Šeleriburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Pičil Ler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.
Delavska hranilnica in peseplniea v LpiMfasn
(vpisana zadruga z (»utrjenim jmiuitvom.)
  WolfOVa Ulica Št. 3, II. nadS FOpjfe.	 ~=
Obrestuje hranilne vloge po 47*%. Sprejema vloge na te- jl Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. J od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi
listine, hipoteke itd.	:: :: T :: ::	ob vsakem drugem navadnem dnevnem času. :: ::
• • • •