GLASILO • SLOVENSKE NARODNE ROORORNE jiedmote
doily •»capi
Holiday«.
LETO—YEAR X.

CHICAGO, ILL., ČETRTEK 18* MARCA (MARCH) 1917.
štev i—number «2.
»u.	VESTI
baronov provocira stavko.
KAPITALISTIČNO OBREKOVANJE.
Stavka prične v soboto.
Pittsburg, Kan*. — Vse naprs-
ve pt) rudniku Mount Carntel St. 9 v bližini Fronteuaea ao zgorele. Škode je približno $10,000. Razširila se je govorica, da sta se zadušila dva streljača, ki ata bil ob času požara v rudniku. Na sr čo je ta govorica neresnična.
Kidaj bo konic vijnt?
PRAVIJO, DA V S AU 4 MESECIH, PRIČNE GIBANJE ZA MIR.
S
Kapitalistični dnevniki v Kan-
le priznanje zahtev odvrne stavko železničarjev. — železniški kralji nočejo I »as Oityju in St. Louiau ao prine
priznati zahtev železničarjev. - upra- ^	^^^f8z
va želi, da kongres potrdi pogodbo z |
lašč in iz maščevanja zapulili rud-republiko columbia.	I niške naprave, da protestirajo
proti postavi, ki prepovedala u
Washington, D. 0. — Situa«ija na železnicah je postala taka, d
bomo imeli preje stavko železničarjev in ki bo najbrž tudi končana, preden pride do resnega apora z Nemčijo.
Tak je bil splošen vtia v glavnem mestu, ko ao predaedniki železničarjih briitovWia v torek zvečer zapustili Washington. Ce konferenca zastopnikov železniških družb znova odkloni ponovljene zahteve železniških usluž bencev, potem je stavka neizogibna.
Ako ravnatelji železniških družb ne priznajo zahtev železničarjev, ki ao takorekoč zapisane v Adamsonovem zakonu, potem železniške bratovščine odrede na-rsščajačo stavko na raznih železniških progah, ki prične v soboto.
V soboto ustavijo železničarji delo le na nekaterih progah, v pondeljek na drugih in tako dalje, dokler ne bo ustavljen ves promet.
Predsedniki železničarskih bratovščini so ae izrekli pred odhodom, da so se železničarji naveličali čakati, da železniške družbe priznajo njih zahteve in ne preostaja jim drugega kot stavka. Železničarji so hoteli mirnim potom doječi svoje zahteve, in čaJkali ho potrpežljivo, da priznajo njih zahteve. Izjavili so tudi, da hočejo izvesti svoj načrt, še preden pride do sovražnosti z Nemčijo. Očividno je, da hočejo železniške družbe stvar zavleči, dokler ne pride do vojne z Nemčijo, da bi lahko kapitalistično časopisje kazalo na železničarje kot izdajalce, če v vojnem času proglase stavko.
Časnikarski poročevalci so iz-praševali predsednike pred odhodom, če stavka rea prične v soboto. Predsedniki so molčali in niao potrdili in ne zanikali vprašanj. Kdini W. G. Lee, predsednik bratovščine zaviračev, je dejal, da se je nekdo z ugibanji približal načrtu.
Poročila iz drugih krajev govore, da je stavka napovedana za soboto. Iz PhiLadelphije n. pr. poročajo, da so člani v. pittsbur-•kem distriktu dpbili obvestilo, ds ustavijo delo dne 17. marca, če ns dobe drugega obvestila. O-krnžnica obsega sedem točk in zsdnjs se glasi:
"Vaši zastopniki niso mogli doseči zadovoljivega sporazuma in stavka po pravilih prizadetih or-tranizaeij prične dne 17. marea 1917 ob šestih p. m. srednji čss, ob 7 p. m. vzhodni čas, če ne dobite drugegs obvestile."
Iz ludianapolisa prihaja vest, '1* je superintendent Big Four železnice, z ozirom na resno situacijo naznanil, da železnica ne "prejme po polnoči v četrtek bla-Ks. ki se spridi, ako ne pride do določenega mesta v soboto opol-dne. Drttgegs blaga ne sprejmejo od arede, ako la*tnik ne podpiše pogmlbe, da ne bo tožil železniške družbe tO odškodnino.
Iz Hovtona poročajo, da so dobiti člani železniških orgs nizanj novoangleških državah obvestilo,
ske gospodinje pripravijo za stav-1 važati opojne pijače. Dnevniki So ko, če pride do nje ali ne. Preskr- šli še tako daleč, da polaga jo ru-
be naj ae z najpotrebnejšim žive žem vsaj za teden dni, ker bodo ljudski oderuhi v trenotku povi-šali cene za življenske potrebščine, ko prične stavka.
New York, N. Y. — .Želeanifiki kralji, finančni baroni in drugi velekapitalistični interesi so se najbrž odločili, da ne priznajo aa-totev železniških uslužbencev, in železniške družbe podajo izjavo v četrtek, da odklanjajo zahteve.
To je razvidno iz izjave nekega višjega železniškega uradnika, katerega ime je kapitalistično časopisje zamolčalo.
Dotični višji železniški uradnik izjavlja, da so železniške družbe pripravljene predložiti spor razsodišču. Predsednik je hotel železniške družbe odvrniti od njih
dar jem tele besede na jezik: ne bo piva, ne bo premoga 1"
.lasno je, da take vesti prihajajo v svet ml tistih domačinov, ki se ne morejo več opijuniti z žganjem in ki hiočejo, da gredo ino-zemski rudarji zanje po kostanj v ogenj.
Washington, D, 0. — V dipl«>-matičnih krogih govore, da bo predlog za mir obnovljen v treh adi štirih mesecih, V vojaakih, u-radniškiih iu diplomatičuiih krogih pravijo, da učinkujejo razni elementi, ki povzročajo konec veliki
RUDARSKA ORGANIZACIJA V MARYLANDU NAPREDUJE.
Lonaconing, Maryland. —• Po
I dvomesečnem trdem organizato-ričneni.delu je bila sklicana prva konferenca v tem okraju. Kom-panije so se poalužile vseh sredstev, da uničijo organizatoričuo delo, ki je stalo nfnogo truda in žrtev, pa niso dosegle uspeha. Kljub rovarskemn delu od strani lezniške družbe odvrniti od njih I kom pan i j so se rudarji odzvali zahteve, kar pa železniške družbe	za kwnferenco. xa konfe-
niso storile.	renCQ je priftlo šestdeset delega-
"Zdaj prihajajo vodje delav- t0Vf H0 zastopali šest in šestde-stva in vihte palico in vpijejo rav- Mt rw}nikov. no tako g}|sig) kot poloti. Zdaj,a- Mojtem ko je konferenca zbo-pelirpjo na Mkoji	W rovaia, je došlo poročilo, da sta
hijo. Temu apelu se železniške! (.ong(>|i(iate(| < oflj kompanija in družbe ne pridružijo. Mi smo se i>avi8 Coal kompanija priznali, ravnali po zakonu in se bomo še Lja povijata mezdo za deset od-vbodoče."	stotkov in znižata delavni čas na
Besede višjega železniškega u- 0HPm ur dnevno.! Družbi namreč radnika dokazujejo, da Železniške I mislita,, če'prostovoljno dovolita družbe ne bodo priznale zahtev j^c^dje ,da rudarji ne ostanejo železničarjev, če jih do tega ne Lvefit| organizaciji in se ne boju-prisilijo železničarji a stavko, ali jejo več za zboljšanje delavnih če najvišje sodišče ne izreče, da LajsmeP#
je Adamsonov zakon ustaven.	Konferenca je rešila vse točke
Če stavka prične v soboto dnevnega reda in njeni zaključki na kateri drugi dan, pade od go-L dalekosežnega pomena za tu-vornost na železniške kralje, ki kajšnje rudarje, trdovratno branijo priznati za
hteve svojih uslužbencev.
Washington, D. 0. — Senatni odsek za zunanje zadeve je ugodno poročal o $25,000.000 pogodbi z republiko Columbia radi panam-
DELAVCI IZ MSHIKE REBE URAJO.
Columbus, 0. —Pennsylvanska ______ železnica je dobila mehiške deškega prekopa. Poročilu je dodalllavce iz Waco, Tez. Obljubila jim dva dodatka in uprava upa, da je pršno kopel, čista bivališča, do-dobi podporo republikancev. bro hrano in šole.
Prvi dodatek izreka obžalova- Ko so mehiški delavci prišli na nje Združenih držav in Columbije mesto, so se prepričali, da jim radi spora* ki je obstal od revo- plačajo le $1.80 na dan, da ni prš lucije leta 190U, ko je bila usta- ne kopeli, čistih bivališč, in ne ve-novljena republika Panama. černih šol. Mehiški delavci so na DrugI dodatek določa, da ne to zastavkali in državna ind ust rt-mne biti v pogodlbi ničesar, kar jalna komisija zdaj preiskuje njih postavlja lastninsko pravico Zdr. | pritožbe, držav glede panamskega preko-pa v dvomljivo luč.
Vodje demokratov upajo, da dodatka razoborižita glavna opo-zocijonalca senatorja bodga i« Msssachusettsa in senatorja Bo-rab iz Idaho proti pogodbi Senator Ixwlge je podal formal
Med to elemente pripada naraščajoče pomanjkanje hrana v državah, ki ao zapletene v vojno, posebno v centralnih državah.
Naraščajoči nepokoj ljudska maso, ki sa pojavlja posebno proti ententnim ministrstvom.
Mogoča, da ana ali druga država nepričakovano omaga pod butaro vojna.
Naraščajoča spoznanja, da na more nobena skupina driav iivo-jevati odločilna image, da drugI narekuje mir.
Čimdalje bolj prihajajo tukaj do xpoznanju, da sklenejo mir brez amage, okodi 1. julija t. i, kot ga jc priporočal predsednik.
Svoje zaključke delajo na podlagi dejstev, ki govore, da bodo taikrat prazni želodci, oslabljena bo telesna, moč »n tudi finančna sredstva za nadaljevanje vojne imhio j h Wil a, ali jih pa ne l»o dobi-ti, da bi z uxpelmm nadaljevali vojno.
Neki diplomat se je izratzW, da praana shramba za jedi povzroči, da se hitro vrne pamet, V aploš-nem sodijo, da Nentfija stori vse, kar je v njeni moči, da »se Zdru žene države ne zapletejo v vojno. ; V centralnih državah pre v lad u mnenje, če Združene/ države ago v vojno, da bo vojn* po aljšuna ln da bodo mfljoni drugega naroda na drugi svetovni polovici občutili grozote vojne. To ao vzroki, tla sadijo, <la nemška potapljača le tedaj potopi a-meriško ladjo, če se ne bo ravna-a po mednarodnem zakonu, kot gSr tolmač«jo v Ameriki.
Okoli 1. julija bodo vedeli, če je bil« bojevanje s potaipljačami impešaio ali -neuspešno.
Ali (politični dogodki v Evropi so tudi »namenja na steni, ki jih ahko vsakdo člta, če ni slep.
Na Angleškem tin na Francoskem imajo miniatfiko krizo, po-oftaj v Rusiji ki v Italiji je pn taik, da ne (»IkMa nič (tobrega.
Poleg politi£n«fa in krušnega vprašanja stopa v ospreslje tudi finančno vprašanje. Državni dol-govi v Evropi so tako mino naraa-ili/da narodi še v tiormailnlh rsa-uiernh ne bodo mogli plačevati o-bresti, in vsem državam preti bankrot.
IZREDNA KONVENCIJA SOCIALISTIČNE STRANKE.
S svinčenkami so nasitili sestradane ljudi v Rušili.
Vladajoča banda se čuti varno v senci bajonetov,
proti kajzeltju vstaja opozicija. — nemškemu ljudstvu je tudi pričela pohajati potrpežljivost. — nemška potapuača je pogreznila ameriški parnik.
DELAVCI V TITFINU SO U-STANOVILI ZADRUŽNO PRODAJALNO.
Tiffin, O. — Celi je stekflanskib | delavcev štev. je organizirala zadrugo, v lenteri bodo prodajali
no izjavo, v kateri pravi, da se je grocerije in meso. Zadruga se jc vlada podala pred črnuharsko inkorporirsla po postavah držsve grožnjo; ker sili, da bo pogodba Ohio a $10,000 flavnice. Vsak sprejeta v tem čssu. On pravi, da čl.n ims dve delnice, ne sme j.h pričenja z obžalovanjem in kon- pa imeti več kot pet. D.v.dn.de ča ds se plača $25,000,000 repu- lKnlo izplačane po množim blaga, hliki Columbis. Dejal je, da je po- ki ga kupijo zsdružat... Zadrug« Sodba spal dve leti ii pol na ko- bo oakrbovala 160 družin z vsem ledarju senata, ker ni bilo nikdsr potrebnim. < toliko glstwv zanjo, da bi bila____^ pn
sprejeta. Vzroki, da ni bil. spre-	J?n P°
jata, so bili odločilni, ali vzroki,! VZROJILO STAVKO
ki jih navaja sedaj uprava, da se
jo potrdi, s<f taki, da se jo ob-| Beaver Falls sodi

SADMJB VESTI.
oleag, N. T. — V tovarni sa smodnik Ostna Explosive kompanija ▼ Emporium«, Pa, ao j« do-godila ratstrolba, ki j« uničila last Človeških življenj.
Washington, D. 0. — Koland-ska ja proUstirala proti Veliki Britaniji, kar ja v britskih pristanih pridrlala m tuoat parnikov, naloženih s ftiviU in potrebščinami aa Holaadsko. Parnika j« na-jsla holandska vlada; nekatere parnika zadržujejo žs last tednov,
Amsterdam, Holandska. — Voj-ni stan poroča ofloijalno o bojn mad nemškimi hydroplani In ruskimi razrulevalci v čmm morju. Razružsvaloi so M bližali Kon-Hanoi, ko ao jih napadli hydro-plani in so prlčaU is njih motati bomho nanjo. Baonftmloi »o ss umakiUi Ido« raariUevaleo jo btt sadat dvakrat .
K POLOŽAJU V NEMČIJI.

Haag, 14. marea. Dr. lleim, voditelj bavarske kmečke stranko ln poslanec v pruskem deželuem zboruMje |m) burni debati, ki st js vršila v zbornici 6. marca, objavil članek, lx katerega je socialist|Č> ni "Vorwaerts" v Berlinu ponatisnil sledeče:
"( es je že, 4ls zve nemška Javnost vso resnico, kl je zdaj snaua le gotovim osebam. Boljše je, da povemo ljudstvu resnico, kakor pa da nadaljujemo z delom na po» dlagi sistemu, kl *r je docela is-jslovil.
■Ljudstvu mora vedeti, dn ho morslo strsdsti in potrpeti še 120 dni, dokler ne pride nova letina. Ali, čeprav že jutri pride mir vsled lukote, ne bomo v stanu do-' biti še cele mesece idti enega funta JH t a za kruh zaradi slabe, letine in splošnega pomanjkanja živeža po vsem svetu."
-i

AMIMttl PARMX1 FOTOP.
RUSKO VOJAŠTVO JI FOTLA-OlLO IZOREDE.
________Fa. — Standard
aj	.Ouof« kompsnijs je znižsls me.
Senatorja Borah in l*df* -ta zdo, kar je povzročilo, da je za-»R.TO.n orr.avan onvenum, w o*lločila, da nastopits proti po- stavkalo 400 delsveev. •1* ttavka prične dne 19. marea^rdilu pogr>d»M. z vaemi sredstvi. I>elavei ^ organiziraj.. * Mei
'fndaj zjutraj.	.	---------1---
I* poročil, ki prihajajo, je rezano, da je pobržaj re*en. Uh-pride do stavke, mogoče je tudi n* bo, oe železniški ban.ni t »•dnjetn Irenotku priznajo zahte železničarjev, ali ča najvišje ^»0 prizna ustavnost Adsmso-
v^kakor je dobro, da sa delav.
Henator Knox U Pennsylvsnije, I narodni zvezi strojnikov, kl je bil držsvni tajnik ob času ( Taftove uprsve, še ni prenzirsll	VMM
svojegs stališča.	.
Uprava trdno upa, da dobi pod-1 V IMtnoimi Hi
poro nenatorja Knoia. V uprav
Wmrothmnn d^be
iiin «»bli»čno ;v l'»wi n««tanovltTio. poro s«'nsiorj» !»"«»•• * -i---- im*	. . ■ vM\\.im kI„,.
nih krogih »«lii», f. « "n.l.r V .«»p.r^arj_'»>
Knoi itrtfT » po«"."" Pn»»<,h'	"1"** »t^L
,1. ,M» |M»,~Jbi potrtim« t*H \ fWn*0i »«h«1 <* ««»
no.
a. tu.
I«rfttfru nahod ob 5:66 p m.
Socialistična stranka sklicuje izredno konvencijo in je izdala v ta namen oklie : 4 4 Hod ru gi j
Narodna eksekutiva sklicuje tem izredno konvencijo socialistične strstrke zs dne 7. sprils 1fM7, ds določi tsktiko stranke za slučsj vojne in reši vss vprsšs njs, ki jih predlože konvenciji.
Narodna eksekutiva je ta sklep storila soglasno, ki je bil tudi veliko večino odobren od nerodnega odbora."
Kksnkutiva na to razlaga v o klieu, kako potrebna je kon ven cija in apelira na sodruge, da po Sljejo polno število delegatov. O-kile ko |»odpisali za ekaekutivo Victor L .Berger, Morris llill-quit t, Anns A. Msley, John Kpsr go, John M. Work in Adolph Oer mer.
Mesto, v luterem »e vrši kon veneija, še nI določeno, vetulsr gs pa eksekutiva določi v par dneh.
Kon veneija je potrebna, da »e zbistrijo pojmi, kskšno stslišče zavzame stranka v slučaju vojne, ker so v zsdnjem čsm nekatere posamezne ski»pine »f»rejele zaključke, ki delajo le zmešnjavo. Taktika strsnke mors biti v slu-čaju vojne enotna, kar lahko do-loči le strsnkin zbor in ne posamezne skupine, ,
London, .14. msres. — Kolikor ,e razvideti iz petrogradskih po-ročil, Je rusko vojsštvo potlačilo nemire lačnih ljudi v večjih mestih, posebno v Petrogrsdu in Moskvi. Oborožene čete patruljlrsjo ulioe, pripravljene pasti vssk trenutek na glavno množico, čim bi se zopet pojavila, Poročevalec tukajšnjega lista "Kveniug Htsn. dard" poroča iz Petro grad a, da nemiri niso bili toliko v'zvezi s pomanjkanjem hrane in z nezsdo. voljnostjo napram vojui, temveč so bili v glavnem naperjeni proti oficijelnim oderuhom in sleper^ Jem, ki sc povzročili silno dragi, njo.
PROPAGANDA PROTI KAJ-ZERJU.
Bern, Avica. — V Curihu izha-jajoči socialistični list v nemšči. id "Zurich Volksreeht" piše, ds se Je orgsnizirsls v Južni Nemčiji tsjns organizacija pmi imenom '* Družba ljudi", katera rszširjs brošuro, naperjeno proti ksjzerju in njegovi dinastiji. Pisee brošur« zahteva, da se mors cessr Viljem tskoj odpovedsti prestolu, ker edino to more rešiti Nemčijo, kakor Je odpoved Napoleona re-šils Frsneijo leta 1814. Omenje-ni list piše dslje, J* «*»»•«> zalo razširjeno tudi us Bsvsr skem.
V Nemčiji je prenehslo Izhajati 1400 čssopUov odksr traja voj ns.
Parnik Algonqutn'
brat svarila. — Mornarji ao ao rotili.
"Tsegliehe ftunda<'hsttM v Iter-lino je prinešel pred neksj duev oster protest SO per mnoge nove naredite vlsd« glede na prehrsnje VSnje ljudstvs.
"Ksm smo prišli! — vprsšuje ts list. Ali ne bo nikoli krnic« večnim predpisom, ksko in kds, morajo ljudje založili v ust s tistih par grižljejev, ki Jih še dobiti t Kn/nvere V Berlinu mi poatsle že nsrsvno«! neznosne, nevz<lržljive in blszne. Mords bi ksj pomsga lo, če bl ljudje posnemsll A meri kNi.ee in linčali par bi rok rs t lč nih v«evedi»ežev", ki mends nimsjo drugega dels, kot ds si dsn zs dnevom Izmišljajo novs wlredbe in posts ve, ksko bi bolj vpreg in vpognili naše želodee P« pra viei povedano - naši želodei se oe dajo v«č pestiti/'
New York, 14, msres. Parnik Algo<|uin s 1H0.1 tonami, lastnina American Mtor Line, je bil potop-jen 12. marea. Živi jonskih izgub ni bilo. štiriindvajset mornarjev, med katerimi je hilo deset AmcrU čanov, se Je rešilo v Čolne iu Izkrcali so se v Penzsnee, Vest, kl e prišla Iz Londona, se glasi, da je bil psrnik torpedo van broa svsrils.
Uradniki družbe prsvljr.', da parnik ni bil oborožen, ds J« bil vreden kakih $460.000 in da J« vozil blaga, k večjem živila, v vred* nost I $l,2r>0.000. Odplul J« ia New Yorka 20. februarja proti Angliji.	< '
Krlstijanija, 14. marea, 7- Tukaj javljajo, da jc nemška subttia* riuks potopila brez svarila norve. ški parnik Lars Fosteues, kateri « vozil žito Iz New Yorka v Rut-terdsm za ameriško' pomožno ko. misijo.
New York, 14, marea. — "H«, raid " ima informacij«, da ae nahajajo na tej strsni Antlsntiškegs morja tri nemške subinariitke, kl fsksjo ns nspoved vojne med Nemčijo in Ameriko, da poteai »re* mi loga žačno s pot spi js nJem smeriških ladij.
Včeraj so rnontirsli topove na parnik Manchuria, kl ima voziti tovor v London. Pomol v pristanišču Je zaatrsžen, ds n* more nU Iče blizo. Govori se, ds Je tudi psrnik Ml. Uuis, ki bo vozil potnike že dobil topov«. "Oboroii-strsšee", ki bus jo v smislu
H
II
3
ne	np
vladne mlredbe operirati topove ns paruikih, dobe še te dni uatan- A Čna navodilo iz Washlngtona, ka-kn i ms jo postopati, ks/1sr se pri. ' bliža psrnik aubuiarinski aonl. Navodila je seatsvll mornariški oddelek in Lsnslng Jih Je odo-bril.
1 " , p VESTI Z BOJNIH FROVV.
l \hiw{( ■

Z sapadns fronU - Prod Bapaum«
Undon, 14. marea. — Kezoltat našega včerajšnjega bombardiranja je bil, da Nemei danea sa pust ill glsvne obrambne p<»zi«ije ns gričih zsp«dno od Bspstmie ns fronti tri .». pol milje. Naša pro d i rs Joče čete ao p<»gnal« ssdnj« Dalja na str. 1. kol.
■■ J
<J
Nobene izjeme!
Kako ae je spremenil položaj v dveh letih in pol! Ko so podile prve puške in zagrmeli prvi topovi v Evropi, so ameriški velekapitalistični listi prinesli kartune, v katerih so krivdo za vojno zvračali na kralje. Smešili so jih na vse načine in slikali kot glavne povzročitelje vojne. V tem smešenju je bila metoda.
Evropske vlade so druga za drugo izjavljale, da gredo osvobodit druge narode, ali da je vojna potrebna, ker hoče sovražnik razbiti enotnost naroda ali enotnost države. Vsi ti izgovori so bili lažnjivi kot so bili neresnični in enostranski kartuni v ameriških časnikih. Kazali so na manjše vzroke kot povzročtelje vojne, da so zamolčali največjega krivca — imperialistični kapitalizem, ki je povzročil evropsko vojno.
Komaj je pričela evropska vojna, smo lahko opazili še nekaj v ameriških velekapitalističnih dnevnikih^ kar marsikdo ni opazil, ali je pa imel le za šalo, češ, v Ameriki hočejo tudi zdaj "igrati vojake". Iz vseh velekapitalističnih listov je prihajal en glas: Pripraviti ee moramo za slučajnosti, Id jih prinese vojna!
Kakšne so ti slučajnosti, ki jih lahko prinese vojna?
Evropske države, ki so zapletene v vojno, se dele v dve skupini. V teku vojne se lahko dogodi, da ena ali druga državna skupina, ali posamezna država, ki je v taki skupini, ugroža interese ameriškega velekapitalizma. In tako vidimo, odkar so pričeli računiti s to slučajnostjo, da niso velekapitalistični interesi opustili nič, kar vstvarja navdušenje za vojno pripravljanje. Priredili so obširne obhode, pri katerih so velekapitalisti blesteli kot vzorni patriotje. Velekapitalistični listi so prinašali pobarvane in zavite vssti o raznih dogodkih, katerim so znali vtisniti pečat verojetnosti, da so razburili ameriško ljudstvo, da se končpo ljudstvo navduši za vojno.
In če smo pregledali imenik darovalcev za vojne organizacije, o katerih trdijo, da so patrijotične, so zopet blestela imena velekapitalistov med prvimi darovalci.
To je samopesebica! Velekapitalistični interesi v Evropi so zanetili evropsko vojno in velekapitalistični interesi hočejo imeti vojno, ker jim vojna obeta ogromen dotok zlata v njih blagajne. Velekapitalisti ne računajo na profit le v vojni, ampak še toliko bolj se zanašajo nanj po vojni, ko bodo svet delili v nove interesne sfere ali pfcsove.
V teku dv<^h let in pol so dalekovidni in pošteni možje večkrat dvignili glas proti velekapitalističnim zarotnikom, ki hočejo strmoglaviti deželo na vsak način v vojno. In proti tem možem so velekapitalistični interesi nastopili v svojem časopisju. Smešili so jih, imenovali jih izdajalce in strahopetce, dasiravno najbrž niti eden šmokavzarjev, ki so pisali te psovalne članke in zasmehovalne vesti, ne bo prijel za puško in pojde v strelske jarke.
Pogumni so šmokavzarji v uredništvih velekapitalističnih listov, dokler lahko ogrizejo vse, kar se ne strinja z velekapitalističnimi interesi.
In če pride do lojne, ki je po sedanjih znamenjih neizogibna, potem ne sme biti izjem. Šmokavzarji in patriotje za profit, ki so najbolj glasno kričali, da so interesi dežele v nevarnosti, morajo pod zastavo, da dejansko dokažejo, da tudi za tem stoje, kar so pisali in priporočali. Ce je treba s krvjo in življenjem varovati interese dežele, potem velja to za tiste, ki so nagrabili miljone. Ako morajo ljudje umirati radi profitov, ki jih prinaša vojna, potem ne sme biti dovoljeno, da se izognejo Vojni Usti, ki so jo zagovarjali in priporočali.
AM£«/C/9* UNE 3HIP3 HELP UR^flUT05 RWnlTlriG EXPOfcT
Photo« by Am«rlc«n Pr«M Association
Ameriški parniki "Krponland," "Philadelphia," "St. Louis" in St. Paul" privezani k pomolim radi vojne s potapljačami.
Zdolaj so avtomobili, ki so jih naroČili angleški zavezniki in ki čakajo, da jih nalože na parnike in odpošljejo v Evropo.
cialističnimi principi, je boljše do Ka ui nied nami. Imamo pa lepo število dobrih članov, ki jih v re«-, niei lahko prištevamo med napredne rojake in vzorne sodruge Le naprej po začrtani poti, dasi ni gladka, ampak večkrat precej trn jeva. Ta pot, nas ho pripeljala do svobode in pravic. Kadar pa slišite govoriti, da delavska stranka ni zairtf, spomnite se, kaj je govoril socialistični zastopnik Mayer London v kongresu in kako ste nastopali dmgi dve stranki. Takrat se je pokazalo, kteri stratrkl-je mar blagor delavstva. Seveda ena oseba v zbornici med pol tisoča zbranih poslancev ne mo Ve kaj posebnega opraviti ;zato pa moramo agitirati, de pride pri vsakih nadaljtiih volitvah več delavskih zastopnikov v kongres in boljša bodočnost nam je zagotovljena.
" Sedaj pa se nekaj na naslov mr. Koronača. Kot sprevidim iz njegovo ga "gajžlanega" poročila*, ho je popolnoma posvetil krompirju in krompirjevi setvi in žetvi. Pri tej sedanji nemoteni draginji ho človek kmalu aa boljšem ee ho imel s krompirjem nnba«nnc žepe kol če hi imel desetak. Opozoriti gn pa moram, da naj kmalu začne z obdelovanjem štirideset akerske farme (če jo ima, kar pa ne verjamem), ker aieer bo prepozen. Kant je nemara preeej počasen pri farmerskem delu, ker ui druzega vajen kot "luflšifar-skega kozla" za roge držati. Ker najbrž tudi ne ve, kako se krompir seje aH sadi, mu moram pove dati, da tisti krompir, ki ga ho ptwtll na vrhu ne bo nič obrodil. Treba ga je precej globoko v zemljo spraviti ,potem se še le lahko pričakuje pridelka, ('t se bo ravnal po mojem nasvetu bo mu krompirjev sadež prinesel lepe dolarčke in še nam ga bo lahko
Rock Springs, Wyo. — Zadnji
ča* se je večkrat poročalo o tu-kajšnih delavskih razmerah, da ho
preeej dobre in to je bilo tudi Pretekli mesce pa so se razmere obrnile na slabše, dela se le po tri do štiri dni v tednu in še takrat se slabo zasluži. Draginja je pa neznosna ;vfce je skoro polovico dražje kot je bilo, tako da si delavska družina kmnlu ne bo mogla nabaviti najpotrebnejšega za prehran je nje. Zakaj vse to-t Zakaj je taka draginja in pomanjkanje vsega T Odgovor je lahek. Ljudstvo je samo krivo, dn ga tepe kapitalistična šiba. Kadar so volitve zaničujejo in so posmehu-jejo horiteljem socialistične stranke. Kakšna razlika je med zastopniki dclnvske in kapitalistične steanke se je lahko videlo zdaj ,ko ho kongresniki v VVaslf-iugtonu ukrepali kako preprečiti neznosno draginjo, Hditii Maver l/omlon socialistični kougresuik je stavil pravi predlog, da hi se preprečilo nadaljno pomanjkanje iu izkoriščanje. Izrazil se je sam, ako bi bilo vsaj dvanajst socialističnih zastopnikov v zbornici hi lahko pokazali kaj je delavska stranka. IPreprečila bi draginjo in pripomogla do kruha delavskim družinam iu zatrla hi truste, ki danes izsesavajo delavstvo. Pod kapitalistično vlado pa pošljejo policijske količke materam in o-trokom, ki prosijo kruha. Kaj je kapitalistom vredno življenje delaven ali njegovih otrok! Vpoštcv pride le profit, ne pa človeško življenje. I toga t in sc bo prej u-smilil cucka na cesti kakor pa človeka. Kdor količkaj pozna svet in raamorc, mi bo pritrdil, da je temu res tako. Krivica sc nam godi in izkoriščajo nas na vseh kon-lprke, v melanholičnih aeptemlver-
cih un krajih. Kjer le morejo po tinkajo nas nazaj v »red nje veliko temo, dn bi nas mogli Še nadalje izkoriščati. Hoji jo se, da hi jim kar naenkrat ušla dnhra molr.ua kravica.	*
Delavci' trpin, koliko časa l>ofc prenašal to zatiranje in izkorišča nje in stradal zaradi teh lenuhov? Skrajni čaii je, da začnemo drugače, odpravimo sedanji ka-pitaliMtični sistem in gn nadomestimo s socialističnim. Vsak zavedni delavec bi moral spadati |*td t« prapor. Kes je, da je treba včasi kako potreti če je človek socialist. seveda le od takih, ki nimajo pojtna, kaj je social metli. Toda kdor je značaj, se ne ustraši takih rabavljie, ampak koraka
skill dneh. Oe bo pridelek ohilen in pride čas " talenge", noj ga pripelje samo k nam v Rock springs kakih deset ton, bo se ga lahko iznebil. Koliko ga bo lahko razdelil pa šele drugod, koder jc Ae več krompirjevecv kot pri nas!
Rosic Jereb.
nikov prenehala poslovati. Postaja Z. S. S. je na svoji seji dne 4. marca t. ti. sklenila (ker »mo ve činom* stari člani čitalnice), da vzkinemo isto pod svoje okrilje. Zato poživljam vse tiste, kteri niso še vrnili čitalniških knjig, da jih do 1. aprila prinesejo k Frank Starieh-u, North P. St. Ako tega ne storijo, bomo potom zapisnika poiskali dotičnike in zahtevali knjige plačane. Pozdrav!
F. Sepich.
Sirom Amerike.
Bucyrus, O. —- Morilca, iki jek krvnega maščevanja, ki je hmJi1 svoj začet* ik v Boflguriji, ubil Bolgara La-zo Dknitrofa m ranil Kri-»to Miča, bodo skušali izsledi i krvnimi psi.
Očividcti izjavljajo, da je niorv lec, ki je pred mnogimi leti tut* lil v Bolgariji očeta Dimit prišel po tftofMUcah navzgor in počel streljati. 'Po oddanih strelih je zbežal.
USPEH ČEVLJARSKIH DE-LAVOEV.
Brockton, Mass. — 13,000 cev-Ijarskih delavcev je sklenilo u-godno pogodbo z delodajalci, ki stopi v veljavo s prvini majem
t. 1. .....
Po novi pogodbi se jim poviša mezda za deset odstotkov in v soboto delajo le pol dne. Tovarnarji bodo morali v letu izplačati $1,300,000 več na plačah kot sedaj.
TESARJI ZAHTEVAJO POVIŠANJE MEZDE.
Bridgeport, Oonn. — Organizirani tesarji zahtevajo, tla sc jim dnevna mezda poviša od $4.25 na $'5.20. Kontraktorji so jim ponudili 25c po višam j a na dan. Tesarji so ponudbo kont raktorjev odklonili in če kontraktorji ne priznajo zahteve, Im stavka.
1'nija tesarjev v tem mestu šteje 1,500 članov.
ZAKONE ZA OBRATOVANJE RUDNIKOV.
Sheboygan, Wia.—Ie vseh krajev poročajo časopisi, kako sc tudi med Slovenci širi napredna misel. Zavet^ijo hc, da potom izobrazite in znantksti se more človeštvo razviti do popolnosti. Za-
Little Rock, Ark. — ~
H rough je podpisal zakon, ki klada ohkistim dolžnost, tla zijo na to, tla spolnjujejo rudniški harone postave za varstvo rudarjev.
Državni rudniški nadzornik i-ma ztlaj moč, da zapre vsak rudnik, ki ga ne obratujejo po postavnih določlkah.
PROTI PRISILNI VOJAŠKI SLUŽBI
ubite svoje SINOVE, hi
pustite Jm v vojno;
pravi alma GLUCK
Boston, N. J. — "Ameriške mite re, poeitrelite avoje sinove, pw-den jim dovolite oditi v vojno," je nasvet 'Ainia GJuck, pevke in*>-proge Zimbaliista, znanega violinista. Gluckova je Rumunka, njet' soprog pa Rus.
"Če bi vsaka žena obljubil«,tk ubije svoje sinove, preden ffretU v vojno, bi ne bilo vojne,' 'je nadaljevala Gluckova napram trev karakemu poročevalcu, ki jo jc in-tervjuvail rad« njenih nazorov « vojni. "Predeni' dovolim,, (la gre moj sin v vojno in ustreli *ku druge žene, ga raji* ustrelim i mojim i.rokami- Mogoče mislite, ds se vrne živ, pohabljen ali slep, ali ni hujše, kot da jc mrtev. Vojni ni- nikdar pravična, niktlar, nikdar!"
Gluckova 'ima dve hčeri, ena > Htaira 13 Jot, druga pa '18 iae*m, nima pa sinov.
OOVERNERJU SE JE ZDELA POSTAVA PREBEDASTAW ZA TO JO JE VETIEAL
Topeka, Kans. — Governer Upper je vdiral aako>n, ki ga j<* »P* jela legislaturn *n ki določa naj-manj tri leta ječe za tata, ki P.j ukradel kokoši.
Oo verne r je dejal, da določeni kazen ne .toglaia z drugimi mi aa tatvino.
Med sužnodržci vseh dob je najnesramnejši kapitalist, ker pripoveduje svojim sužnjem, da so svobodni.
Neka bogatinka išče vzgojiteljico za svoje otroke. "V oglasu pravi, da mora biti dobra krietjanka in obedovati mora v kuhinji." — To je radi tega, ker smo vsi bratje v Kristu.
Chicago, IU. — Včeraj je sbo-roval v Sherman hotelu podkomi-te dr&avnc legislature, ki zbira to pa vstanovljajo čitalnice, gra-1 informacije glede zakona za pri-dijo Narodne domnVe itd. To vse silno vojaško službo, katero mi-ji* na korist celokupiiosti in po-*"*lijo npeljati. sapi—ntkom, T«di tokaj v She 1 Kot zastopnika delavstva sta . m .1,M»yKHnu n** J* precejšno število R«vorila John Patrick tsl Ch. F. neustrascim naprej |*> začrtand Slovencev, ki se zavedamo pome. Lf in RobeH Howe od ancijali-poti, ker ve tla Im to v korist nam „. uk-ga gibanja, ali za enkrat Etične stranke. Oba sta se odločil. našim potomcem.	.moramo še molčati in čakati *!„« izvila proti taki postavi;
Kakor jc It vsem znano, imasne1 fodnajšlh čaaov. Ideja o kakem Fitzpatrick je odprto rekel, da sa tudi tukaj soeialistični klub, ki je'Narod nem domu Iti tu pri nas go- tiso tičijo tovarnarji za municijo bil ustauovljen nekake pred tre- t°v«»	na gluha ušesa ,ker in drugi ščuvalci za vojno. Prišlo
mi Iel i .So vet I a je bilo nekaj iz-j1'« *a tske ideje pri nas niso sc^. tlm wnogo prijateljev miru,
POLKOVNIK SMATRA CIVILt STE ZA VOJAKE, CE DELA JO ZA VLADO.
Jeffersonville, Ind. - V tukajšnji z večni delavnici je r a«t«vka dvajset nWlarjev, ker je bil nov an Frank Hustedt, ki j' grešil zoper civilne postave, rokovnik W. C. Wood pran * grenili zoper diseipto«. " m zaštrajkali.
Ilustedte sc je trudil, ds žira ddavce. To prizadeva«^ ' pa bilo v očeh polkovnika strašen greh, kar sam potrdiH mi bcjedmni: Delav*** -"all right' zunaj vlsdne sla/" pin vlatltiiem delu hc ne *** ^ variti o tem. Delsvsks	^
more veljati ut ka ideja je neumna.'
črisprememraw jt
v ss«1^, _
preinrsub otl čas« iiatai>t»vitve do tlanes. NVkteri so pristopili ua novo, drugi mi odstopili in iMNt je prav. Ktlisr se ue strinja s so-
mol in len .kateri so govorili pro-, Da po ne lamin či«to zaspali, na- ti omenjeui postavi, meti tem ko menili snsi *e spraviti |>oktniei či-jaq bili stotnik »Stejver in druge talniee, ki je radi nekterih mlImr-J vojaške osebe sanjo.
KADAR SE ZGODI k-HI
VSAK
prosveta
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
lakaja dnevne rasen nadalj ln praznikov. ' ' LASTNINA SI a ) VENSKE NAROPNlS PODPORNE JEDNOTI
Can« oglasov po dogovoru. Kokopisi sa na vražajo.
xaa
Naročnina: Zadiaiana drSava (Isvan Chicago) io Canada $» ne jato, 60 sa pol l«ta in 76c xa tri masaca; Chicago in ioozamatvo $4.60 na lato, aa pol lata, $1.1S sa tri------
NsftUv u m.lwr km Sik « Hrt—i SaS7 Sa. La%nUlaL« Amw, Ckiaaga, llliaoU
i%HE ENLIGHTEN MENT*'
Orgs a af Iko Sl«v«ak Natkmal Smo fit SacUtf.
Issued daily aaaept Sunday aad Holidays.
PROSVETA
n.


STRAŠNI PRIZOR^ NIKOM ^
Cannonaburg, pa. _ p^ J
nikom štev. 1 pni llend^JS »o se odigravali aree pretrJJ prizori, ko so reftWcj \z ^ prinesli prvih osem žrtev 2 zije. Tugajoče žene so se yJr re^ilce in jiun iztrgale rok.	8
Tako vstvarja kapitali^ kedije.	I	^
Rudar mora v rudnik, daaWI no se ziavetla, kakšne nev«3 ga tilnlajajo tiun do 1 DelatjJ ra za vsakdanji kruh, niaW lioČejo jesti in tako gre v rinktil v peklensko žreltt, ki je napIJ no z nevarnimi plini.
Naenkrat zagreni, k nebu ifc ne plaimen, zemlja se stre«t jf tere in otroci hite k rudniku, i žrelu, iz Ikaterega -se vali Uini.T^ detli so njih svojej, ki se Himtjo.
Doma ali v p^rni pa »«li ^ niški baron in hladnokrvno ^ ni, /koliko mul mai je i»l)il| „,. strelba, ki zanj pomenijo zfši
Tak je kapitalizem!
KRVNA OSVETA.
PR08VET*
, (,Ain« in vp-' ,?snfal art<u®r*3a i* «ru-' w BB HI I JI .
vropska VW|IM» iu fcU. sovražen .4 apronijev enuplan rink?Yje odgovoriHnvši poslanik.
sti iz inozemstva. ^ A J ^ ~
L^e str Hie na dotičneni kraju r luiIj0 daleč m okupirale ko l (]vlTfer« in &«>*» I^uport.
Ije m, nafte čete napredovale tz-L iu severnoiztoČno od Uoui-,(,urta na eno ,niijo dolgi trm-Sovražni upadi »o bili odbiti, okoliiib NeuviUe St. Vaasta, llM.|,eza in Armeiitueresa; v v ,m slučaju je sovražnik zastonj rodirad proti "a*«^ pozicijam. rllga napadajoča partija je pro-Iu v nafte zakope južnozapadno Neuve Ubapelle, kjer smo v iju izgubili nekaj mož. London, 14. marca. - Nemška ■a Bapaume, ki pravzaprav 111 •uko kot kup razvalin, bo v ro-ili angleških čet v nekoliko urah. ulnj« vesti z zapadne fronte se ase, da sc Nemci počasi umika-v dotičneni okolišu in zakriva-Kvoje umikanje kolikor najbolj orejo. Z izgubo Irlesa in goz-Loupart je za Nemce nevdrž-va vsa obrambna črta na jugu zapadu, ki je pod neprestanim pijem anglefikih topov. Pariz, 14. marca. — (Nočno potilo). V Šanipaniji je bila vče-huda artilerijska bitka. Bolnik je energično bombardiral olii Maisonsa in Massigesa, to-naie baterije so krepko odgo-rjale. ' Nemci so poskpsili več-rat napasti naše pozicije na hri-ii št. 185, toda napadi so bili oditi in pozicije so v naših rokab. roči topniški boji so se vršili tuna levem bregu Mase. Naft o-enj ae je izkazal za uničujočega okolišu Avocourta, hriba št. 304 severno ed Bezonvauxa. Berlin,- 14. marca. — Severno Armentieresa je naš topnifcki genj odpisi i l angleške čete. V o-oliftu Ancre so Angleži popoldne uto napadli med Achiet le Pfti-oin in Grevillersom. Napadi so ponovili tudi zvečer na obeh itraneh Buequoya, toda bili so pd-liti z velikimi izgubami za Angle-ki so nam ostavili 50 ujetni-nv. V Sam pan i ji se nadaljuje litka južno od Riponta. Prodiranje Francozov na iztočnem bregu iaKc, blizo St. Mihiela se ni ob eslo, izvzemši, da se je umaknila na izmed naših strnž ob reki.
pri Sv. Andreju blizo ŠJoriee. Na gori Ckua di Boeche, južlno od doline San Pellagrins j»o oddelki na-nega 74- polka prišli ttkozi tunel ispod istega v sovražno pozicijo in ujeli Jtl Italijanov.
Rim, 14. nnarea. — Ka timlaki fronti ae vrfc običajni toputtki boji. Na -JVimotikeiii eo Avstrijci [x«*aii bolj aktiviu pri Tokninu. N« Krasu je »četa naših pefccev u-dnLa v avstrijske linije južnozapadno od Lukavea in uničila o-inarolmo pozicijo. Ujetih je bilo 24 mož in dobila smo tudi krojno puško. Sovražni i protinapad je. bil odbit.
J
•a
Z ruske fronto. 60s 600 Rusov ujetih.
Berlin, 14. marca. — Ruaka artilerija je pričela z bombogdiiwn jam ma voč krajih ki na*e baterije so krepiko odgovarjale. Sepeimo od železnice Zločev-Tarnoipol so na«! oddelku izvedli težavno, toda zelo uspešno operacijo, ki nam je pri-iieMla 232 ujetnikov in trinajst stirojnih pušk. Ob reki Narajuvki v OaliCiji so iwiAe čete upadle v rurfke linije blizo Brzozany -in u-jele 200 Rusov.
"Ako potopimo ameriški parnik, tedaj bo gotovo Vojna; če ne potem ne lahko izogneiuu konfliktju.
44 ln če Nemčija potopi angleško ladjo, na kateri so Amerikan-
ci?"	T*
"To je pa druga reč'', je zlo-pet odvrnil Bernstorff.
Ko so ga vprašali zaradi znane /inimeriuanuove note, je od-govoril r.clo resno: "Ne vem, kaj sc je zgodilo.Ta majica me boli,odkar nem jo prvič slišal v Kristija-niji. Ne vem, kako je mogla ameriška vlada priti ua sled iuštruk-cijam, ki so šle čez moje roke in latere so bile poslane iz Washing-tona Šifrirane v Mehiko. Uoto-vo je vsa stvar delo tajnih detektivov."
I Bernstorff je zagovarjal projekt, kajti šlo je za slučaj vojne med Ameriko in Nemčijo.
TURfiKA ARMADA V AZIJI V NEVARNOSTI, t
m
turške fronto, r- Kako jo padol Bagdad.
Ijondon, 14. marca. — General Maude brzojavlja s fronte v Me ipotamiji: v soboto zvečer, so i le naše čete za petami Turkov, so se umikali na obeh brego-ih Tigris«, južno od Bagdada. V loči je sovražnik oStavil vso svo-l« linijo zakopov, katero smo tanj zasedli. Pred zoro v nedeljo io naše čete dobile povelje zp splo-•10 prodiranje proti mestu. Ob stih zjutraj smo okupirali ž«* lezniški kolodvor in kmalu nato •ii Bagdad v naših rokah. Na-kavalerija je takoj udarila za heieeimi Turki in še tisti dan oku-[irala po kratkem odporu Kazi-sin, pet milj nad Bagdadom; lam je bilo ujetih čez sto Turkov, avnleriji ko sle<file nafte topni-arke ua Tigricu. — Ves čas teh [peraeij so usm delali veliko ovi-peščeni viharji iu pomanjkanje pitne vode vstran od reke. Turki *n že od 23. feb. odvažali in n-ničevali v Bagdadu vse, kar je i-pelo količkaj vrednosti. Kljub hini smo pa zajeli bogat plen v <'jii^ki opremi, orožju in streli-In. Okrog petnto ranjenih Turkov jc ostalo v mestu. V soboto "•<» ujeli okrog :WX) Turkov in lastrli na levem bregu Tigrisa do JJJ0 turških mrličev/ Prebivalci Bagdadu so nas sprejeli z vese-lj«ia. Tsko j pod odhudu Turkov 1 *c pojavili nemiri, toda naše |*te sn kmalu nsredile popolen freil.	'i- i'- *
Washmgtoii, 14. marca, — Mili-tari-.dieni kritiki aklepajo, d« je vsa.turška armada, Ikv operira v Perziji, v nevarnosti, da jo ujamejo Angleži kl Rusi. Turki se umičejo pred RuOi iz Perzije, toda glavna pot, ki drži v Bagdad, j* zdaj zaprta in Turki 'bodo prisiljeni, umikati se pro-tr Moaulu po zapuščenih 'hribovitih krajih, kjer ni skoraj jsobene poštene ceste. E-dino imjun jfte tolpe s culami nia hrb tih bi mogle prki čez dotičaie hri lie. (Nš podlagi poročil šteje tua* ška anunada v Perziji •najmanj 15.000 mož, ki tk» kooperirali s per zijakimi ustali v zapadnOni delu Perzije. Vaa U armada je zdaj odrezana od avoje glavne l>aze in takorekoč med dvema ognjema — z Rusi aa hrbtom in Angleži v oh predju. Najbdižnja turflka baaa je zdaj	ki sevpa .nahoja .260
milj daleč oia severu. Turška kampanja v Mali Aziji je oči vidno v kritičnem položaju.
Amsterdam, 14. mar. — "Koel-nisehe VolkHzeitung' opisuje pa dec Bagdada kot angileški u«p€#t katerega ui mogoče utajiti, čeprav jc h straui ceavtrašniti držav obža 1 o van jo vreden. Kljub temu pa — piše ilkst — ne bo izguba Ballade vpUvsfls na vojno, kajti kampanja v Mezopotamiji je pO»tran»ke ga pomena. Priznat i se pa mora, da ts kampanja boli Turčijo.
ro
To je odvisifo od naših subnm-1ANOL1ŽI BO VPLBNILI NEU
tralno po6to
New York, 14. marca. — Brlti-škc oblasti so v Hslifszu pobrale vso pošto Iz škandinavskih držav, ki je bila nar ameriške m parnikn si« olje .Irifcti D. Ajrehltohlu }«• prvič, da so angleške oblasti vzele (Miftto it smeriŠkc ladje.
Kritiško poslaništvo v Wssli> iugtonu pojasnuje, da pošta ni vplcujena, temveč le pridržana za preinkavs. Ako bi parnik poča kal tri dui, bi dobil vso pošto nazaj. *
NA ANQLE&KEM NI KROMPIRJA.
Berlin, 14. marca. (Brezžično.) — Na podlagi poročil v londonskem časopisju, ki je dospelo sem-<aj, je na Angleškem že tako ma-o krompirju, da se že bližajo 'brezkrompirni" dnevi. V liOii^ donu ui sploh več dobiti krompirja, in kar ga je zunaj na deželi, ga držijo v svrho, da bo Ke dražji. Tudi v londonskih bolnišnicah ni več krompirja za bolnike.
Stovmki ivNn
OstsaevLJsM ». aprila
GLAVNI STAN:
Mm MM
Inker*. 17. M jo 1»07 ________ v M IUtnsts.
1667—SS BO. LAWNDAL1 AYR, OHIOAGO, 1LLINOIA
NEMČIJA IZGUBILA 60 8UB-MARINK.
ANQLUA IME NOVO POSOJILO.
- -— ■	—% r~ '■'.■J-
...... - • •
London, 14. marca. — Jutri bo vlada vprašala nižjo zbornico za nov vojni kredit v znesku 250 mi-ljonov, ki je pa dodatna svpta k prešnjemu posojilu.
AMERlftKO POMOŽNO DELO
V BELGIJI MORALO PRE-NEHATI
Washington, 14. marca. — Nemška vlada protestira neoficijelno zoper nailaljno poslovanje ameriške pomožne komisije v Belgiji in severni Franciji. Državni department je mnenja, da bo delo komisije kmalu prešlo v roke Špancev in Nizozemcev. Poslanik Whit-lock, ki je doslej nadzoroval pomožno delo v Belgiji, bo najbrž pozvaji doniov.
Washington, 14. marca. — Iz zanesljivih virov . poročišjo tukaj, dn je Nemčija izgubila ml 1. januarja do 15. februarja okrog 60 siilunariuk. Potopile ali ujele so jih angleške patruljne ladje.
Rim, 14. fnarca.— Mornariško i^inistrstViO poroča, »la je preftnji teden zapustilo italijanske luke in priplulo vanje 9o7 parnikov in samo sedem je bilo potopljenih. 4!i:i pomikov z 20,1.21,1 tonami je priplulo in 4#> jih je odplulo. Potopljeni so bili štirje parniki iu tri jodernice.
San Francisco, 14. msrca—Oast-niki s parnik a Tjisendari javljajo, da twji v Indijskem oceanu, posebno v ožipi blizo Singapore, operirajo nemške aubniarinke. Trije angleški parniki so bili tam potopljeni pred Er»tHm,
' "v"'"	1	1'
Chicago, IU. — Tsm potom poziv ljam vis aktivno in podporne člans blvftsgs psvsksga zbora "Orel", ds pridejo na sojo v nsdsllo 18. msres točno o««l trob popoWw. Sajs ss vrSi v Narodni dvorani, sob« I«. S. Boj s js vatna, ker so mora nsksj ukreniti glsds društvenega Imetjs, ktsro ne nshsla pri lsstnlku dvorane . Pridite torej veli '
te več let.
(Marc 16., 16., 17.).
Predsednik.
OPOMIN
Prosim vse one, ki ml kaj dol gujejo, da mi povrnejo, kor mi dolgujejo v najkrajšem Času, kor rabim denar in sem v potre<»i. — Vaak ima rad avoje. Ako bi tega no storili, bora prisiljen dati njih Imena v javnost. Torej k vršite dolžnost napram meni.
Ktrt Moglid, P. O. Box 18«, Yn kon, Pa.
UP»ATm QDBOBl Prsšsedslk: Joka Vegril, box tfO, U Balls, U L Pfšpredeedaikt J. BrsUovt«, B. F. O. 4, bog M, Otrard, Kaae a Pedpredeedelki JoUf KukelJ, I46S Bwtsg Ota, Bo. OkU*f«, UI Tajsik: Jok» Yerderbsr, 1701 Bo. UsrsASls Ave^ Okleago, Ol. Blagajelk: lakta J. Terbovee, P. O. Boa 1, Oleere, UL Zaplealkar: Joka Molok, 4008 W. II»t Bt., OkUsgs, DL
NAMOIMI odbul;
J »te kabroll«, 8S1 bo* Caaoaebarg, Pa. Psul Berger, 741-lel BI., U BaUo, DL r. B. Tasekar, S74 Aksaj Ava, look Bprtags, JHf.
FOBOTVI OKMHKi
Aatos Hrast, lll-OSU Avs^ New Dalstk, Mlaa. Jote Badlšek, STS bog, Bmltkoa, Pa. Mu doli PletorAek, US bes, BrtšgsrftlK Pa.
UBIDIIXE "fliwywi
Ješe Baverlalk.
TUIOTin BBšflSt
F. J. Kara, M. D., «101 BI Olalr Avs, CkvsM, OMk
jvBB DBNABNB &AJDBTB XV BTVAJU, M Si UšifO gi sftavasfs ta B. M. V. J. aal ss posujals aa asilovi
JOHN VBBDBRBA&, 0607-00 Bo. LawadSll AOa. OklOSgS, VL
FBXTOtBB QLBDB odtbeazjiboa foblotavfa IS fiMMa|s ss
tsalov:
iota AMlROtlO, Bsa SB1, Ohsmmi Va. BADBVB PBBFX&UIYB TBlAOf B, M Ha m M«l BTTS IB *«gs 1»
ANTON HRAST, Bil — Mik Asa., Ne« Dalstk, Mlaa. TBI DOFXBX .rsaprsve, Mankl, Sl—ilU ML m ••Pwsvsks" IS »eSUJale as aaOLovi
UBBDNIiTVO "FBOBTBTB", HT 99 Bs. U Willi AfO, CkllSgS. flBiM
VBB UPBAVNIŠKB BTVAJU, BSIllBlBI, SflS«, SS P^S|S BS OMBSVI VPBAVNIŠTVO "PE08VBTB", 8607-66 BO. LSVaiSle tW, OMoSft, OL
W korespoadeasl s tajatftvssi ft V. V. 9H miHHtuml "Frss-sto" as rablts basa sisBalksv, ■■rvsl as«llNs BOMsO, Bs Je M 4 sko ism* is ko vsaka Moss mbbo hosbb.
•raOo la tr^JI
Saje glamega apravaega odbora — vrlljo iotrtek v aioeoca. Zalotok ob sal «rl
1
NOVOST. NOVOST.
Ns • tisočs deklet, len ln mo« prlporočs
ravlll. sgr-
Pr uDombo MCrssm of Youth", • ksterim so odpršvlll sgr-baJ.no rsspoksno koto. brboneo, rudsčlco noeu la drugs oaprillko. kl jemljejo lepoto kote ns obrssu, vrstu, roksh ln drugih dsllh tsless.
Jsmilmu, ds m bo veskdo, ki rsbl to eredttvo, oprostil vseh takih nenrilik
Cens s poitnlno vred sn dolsr, katerega pošlji* v priporočenem »mu ali po Money Order na nadov:
Msrch
opt. Pr.
18, 14,
16, 16.
D. W.O.LlW«t*COki N#w v>rk N_ y_
r- macedonsks fronte. — Položaj je nespremenjen.
iWlin, 14. ms res. — Frsncoski »ataljoiii so napadli naše pozicije '""d jezerom Ohrida Hi Prcsba, '"da hi|i HO odhitii Nsši zračni ' I' in so bombardirali teles-fiiško postajo v Vertekopu. juŽ.io iztoZ-mi od Vodene. Iknulic so po vrro/iile po žar, ki je bil viden dol H čaaaH
J ANwmjj hi I i manjši spopadi.
j«, poteftaj nespremenjen, i
bernstorff doma.
Berlin, 14. marca. — OBof Bennstorff, bivši podanik v Amerika, je prišel sinoči v Berlin in dane« je konferiral « Bethmann-HoMwegom in ministrom za zunanje zadeve Zinrmermanmoni. Domneva se, da se je konferenca nay več sukala okrog Zimmieriuan/no-ve note v Mehiki kl vlada priča-kuje, da bo Bernatorff pojasnil, kako je nota "izcurela" ma dan v Ameriki. Osebni prijatelji liivše ga poslanika izjavljajo, da ^ jc mož zdi o postarali ^kar jc bil zadnjič doma.
lx»ndotTri4. man a. — Po vesteh iz Berlina čez Amsterdam Jt Bernstorff Wi njegovs dru*ba zelo ogorčen s vsled preiskave, kateri so se morali vsi podvreči pred kanodtdcVnu oblast i ki v HoK faxn. Moiiki in ienske so sc mo- | rale sleči do nagega ki gledaJi *o jim tudi v usta, pod jezik iti m« nožne prste. Bernstorff je possl protest v Wsidiington wH>er tsko preiskavo, toda kanadske <4dasti «M> protest cenzuriralo.
"Express" kns dolgo povesi o Bemsl orffovcm kovček n, ki je b« podan iz New Torka t« Hvedeko, zapečsteu s pečatom švwlskegs konzvlsts. Tods med potjo so .fcs-li pečati z<lr<4>ljcni vn vslcil tegs tO	! IWi^axu podsle kov-
ček V l/mdrsi. kjer gs b«W prciM kali ki potem podali naprej Dom-t»va se, da je med pol jo Berrm-
Tf OLIKO in kaj pridelate, je vedno od-"-visno, kakSne 'vrste semena ste sejali. Da bodete imeli dobe^ uspeh, kupite si vsa semena od največje • loc*n»k§ semenske prodajalne v Združenih državah. MI IMAMO PQ-POLNOMA VSE VRSTE SEMENA impor-tirana in domačih kmetij, z*l*njav§ in vntnih •tm«n/.
Naša semena so j am če na, da bodo dobro obrodila.
. INTERNATIONAL SEED COMPANY
101 dixon building, pittsburgh, pa.
Zelo važno!
Vea naročilo o cnoaku 4o $1.00 ia vaš potiljaeao
P <>itn in« prrtlo Zd' -
pm pareol »o* 11 aa oso krajo »Jruftoaih dršov. Peiljfto aa« 4mr ▼ pclporaš«a«ai oUssv, dej»inoe ali pa poltaoai MOaog
Da nsm olajšat« bsis delo, prooimo, dm dno naročat« po Msvilksh.
požar, ki je nit vincn nni-i""- —• — *- ~ - * \ ^t • Južnoiztočoo od liorataM^f( odpH koW^ck kt -krd vss,j "Ji ho hili manjši spopsdL i n#4tstere vsžnc Ikittne.
bernstorf pravi, da bo
2 ^Hijansko fronU. - Avstrijo! naredili tunel
VOJNA.
m iznsaadill Italijana.	Berlin, 14. msres. — Rcportcrji j
»>miaj f+t |Wrlin m ml Urnim.vprašali Bernetorffa v K«*ja — iSJa	~ ArWmpoth "Ali boVejns med Nemčijo
Ull
si zrsAni poleti so poaUll'|in ftdruicniml drfsv6mitM
II
t Crnuiall Mum Utrni.........
9 K*!«* PMto<l	r. -; - • ■
4	PW»hI Immo r?»u#l lit*I 7 AJmIm tram, ss smvm vr»U
5	lejwrOreei «
vreM ......
s liinmrtfnnm k«n*m, so s
tMsiaeail »MU*'«**
l|BMf llf6B6 vrtno I^OSBIS
trak. te dttavma
", . . ...........IS« z-vluli tU pOU
šmavma araU ie« Za* t tak Sfl
. . . U lariiak t|
.... IO«
— M	rata	,tkA li9* ***
__I* Igadma laimaf aaaaa IO S
Urama OuUS	aama IO O
_	rudaiaga mII« aaaaa 10 C
j? mx^rr*:;:1;1
^e h^rUnM K«IHUv*r aama. . ,. »S i " tmZXraa£'4m'..	J&I SSS Zavitak 88*
~ lmaXTaaJLt94r ^ /rritis. m,
II InurlSMi mhsm am SS i^lirsisil partnljavm
M leiiSlww. aama — "'»
(artS ............i.....
SS Im^mritramm pra*tIka**
o1*IU Zavila* tU ammaa SO« » IS
t«« 1KB STT «tt
mm	'
iea 18« la*IMS <•« t ft.
ttiifcEaaT«
*	wis. um 40. 1 si
41 tmpariirmma
M lijmrUramm
48	<t
40 l«inif*i»« fgaUa rtma
UI00 raškaiaa 18 0 18« Z*«l«fe *U I
ISO 18« Za vi MS tU I Nk. m., ,mnmumttum	^^
ie a is« xt*sa ss 1 a
INTERNATIONAL SEI 101 DIXON BLDG
Pirr^aoH^-,......
r

JL

.A« . k.
...me.. L1..

nosim
l»#t#<HM«XMM»M«MWMO»»#»»
i Potepuh Marki in Kralj Matjaž.
4 >>♦»»##»! Spisal Ivan Cankar.
ikmn)
lhte<S objokan *e j© zdrsauH Marko.
44Hej, ti mladi godec, hej, ji lepi fant, kaj j»a m- ti je sanjalo, da ai tako bridko zajokal?"
Marko je glwlal "> i* »tmiel; oči ao gs bole-le in zelo mu je trepetalo arce.
"Umrl je kralj Matjaž!"
Zgrbljen, rjav, brezzob obraz ae inu je zasrne-jal pred lleem.
•'/drain i ae, godec, a velel dan je žel".
Svetel dan je aijal izza košatih bukev, akozi šumeče listje. Marko ai je pomel oči, vzdignil ae je na komolcih. Pred njim je stala atara, auhe, ak I jih'ona ciganka, oblečena v cunje. Njene roke ao bile črne m krivenčaate, kakor korenine, kakor razpokana ilovica je bil njen obraz.
♦•Slabo ai apal, godec, hi nemirno ai sanjal; polit ka in zajtrka ai željan; pojdi z menoj!"
Marko je vstal in je šel a ciganko skoei gozd iu jc doapel do lepe zelene jaae. Hredi jase je se-delo troje ciganov, troje črnih godcev, a mlada ciganska devojka jim je kuhala zajtrk.
Marko ae je komaj ozrl po godcih; črni ao bili vai, belozobi in bujnolasi. Nsjstarejši izmed njih, že nekoliko oaivel, ie nekoliko upognjen, je vatal in ga je pozdravil spodobno in prijazno.
"Pozdravljen, godec! Kako ti je ime in od-
kod prihajaš."
"line mi je Marko in svrt je moj dom. Po-
zdravljeni!"
Reenično, komaj da ae je ozrl Marko po godcih. Njegove oči ao bile uničene; atrinele ao z neizrečenim občudovanjem in preboleatno ljubezni-jo na lepo cigansko devojko. Tako je bM Marko u ročen, očaran in zaljubljen, da ni okusil ne jedi, pijače in da ae nikoli ni mogel domisliti, kaj je bila skuhala devojka tiato jutro. Hrana mu je bila ljubezen, njena lepota močne m sladka pijač«.
Pa je izpregovoril najstarejši cigan.
"Zagodi, Marko, da spoznamo tvojo umetnost."	, ,
Marko je zagodel in je godel tako čudovito in milofano, kakor še nikoli v življenju. Zgodilo ae je nebeško čudo: zašumel je gozd v njegovi pesnil, zapela ao jasna polja, i« nazora ae je vzdignil škrjanček j zavriskala, zastokala je pesem: Marko je bil ugledal prelepe oči ciganske de voj* ke iu je apoznal avoje življenje — prealadko, pre-otožno, brezkončno pot; njegova p«aem je vzkipela proti brezkončnemu nebu, zakoprnela v brezr končno <laljavo. Trudna je vzkrkknile, omahnila na zemljo, Marko je povesil roke in je zajokal.
"Kaj ti je, o Marko! Kaj ai zajokal!" ao ae začudili m prestrašili cigani. "Nikoli še niamo slišali take pnaui in ni še hilo godca na avetu, ki bi godel tako čudovto in inilobno."
In najstarejši cigan je stopil pred Marke in ga je nagovoril slovesno.
"Žalostni smo bili in potrti, o Marko, ker nam je bil nrnrl četrti godec. Velik umetnik je bil, ampak v primeru s tabo je bil slepar in malopridne*. Opll ae je bil na praaafk tako nečloveško, da je obležail ob cesti in zaspal; zjutraj amo ga budili, pa ae ni zdramil. Tako smo ga zagreb-li, po jok ali amo še malo ob njegovem grobu in smo romali dalje brez Četrtega gotica, kar je bilo zelo pusto ln nerodno. Bog pa ie nas je usmilil v tej židc*tl in nam je poalal tebe, godca tako Imenitnega, da »mi ni enakega pod nobenim ceaar-stvom. Ostani pri naa, Marko, in dobro se ti bo godilo."
Tako je govoril cigan, Marko pa mu je odgovoril z zelo otožnim glasom.	t
"Kamorkoli pojdete, pojdem z vami, ker moje arce ne potna več druge poti. Kjerkoli ai odpočijete, poč i jem x vami, dokler mi ne aatiane teh trudnih oči poslednji tako hudo r.aželjeni počitek."
Ne beacde ni več Izpregovoril, legel je v tre-vo in je premišljeval grenke misli.
"Kje je zdaj to kamenje, ki ga je bilo tako polno moje *rce! HpuhteU> je proti nebu brez sledu. To življenje, veselo, romarsko, ki ae mi je zdelo tak« bogato, leži zdaj pred mano kakor prazna vreča. Za nič, za to da je zdaj izžeto, ke-annja mi dsloatl trudno moje srce, aem oatavil topli dom in »cm romal na konopcu goljufivega ko. pnfetija, romal, nesrečnež, v kolobarju, da stojim zdaj nlN»g kakor prvi dan, le truden od poti. Da bi bi še aatftanili oči poslednji počitek !"
V grenki žaloati je prejokal Marko dan, gozd je tonil v zgodnji mrak. Tedaj je zašumelo mehko poleg njega, topla roka mu je pobotala obraz.
"Zakaj si otožen, Marko, ti lepi, mladi go dec?"
"O lepa cigenaka devojka, kako bi ne bil otožen, ko sein ugledal tvoje oči? Tvoje oči, tako črne, globoke, da bi človek utonil vanje in bi še b valil Boga za lepo smrt. Zame nI več radosti na svetu, trbla veja je moje Življenje in kmalu jo mi I uči v plamen božja roka. V oči ti Inun gledal, ti lepa devojka, mi umrl boni od prcžalmtnega Uopnienja . . . Resnično, devojka, nrnrl je kralj Matjaž "
"Zakaj bi umrl, Marko, če me ininš rad? Poljubi me rajii m objemi, nama obema v tolažbo tn radnat Saj tudi moje ttatntee koprne po tvojih in obrisala bom s temi črnimi lasmi lepe nvetle ttilie, ki teko po tvojih ličili
Pol ao ae smejale, narahlo <*» umikale, pol no \«bilr, koprnele njene kipeče ustnice.
Marko je vztrepetal; ailen ogenj se je naulil v njcg«»vo telo, v njegovo kri, x mok plamen je iirnil penti nebu in je racavrilil mrak In v svet leni mraku sta ne poljibila, kskor je ulraxalo ««rce
"Saj ti ai moje Voprttenje ,ti nedosegljiva, isko nenadmna, po nevrednem do«e£ena "Kje *ein te itkal. in tako hlhrti ai bila!"
Vae se je rjuanilo v njegovi duši Na jaal p rad njim, v luči plamena, je bilo rarpruatrto nje-
govo življenje; tako nerazumljivo, sm-n«iesrečri<» nekoč, tako preprosto zdaj.
"Pomisli, ljubica, moja lepa devojka, kaj se mi je aanjalo snoči! Hanjalo ae mi je, da je umrl kralj Matjaž, o, preudari, ljubica, da je umrlo moje koprnenje. Žaloval aem po njem, ka-kor po očetu in materi, on pa je živel v tvojih očeh m je živel v najini ljubezni m v tnojih pesmih in v mojem areu in bo live! vei&no življenje."
"de me poljubi, moj lepi godec, moj dragi mož!"
"In bo Živel večno življenje m bo hodit z nama, kamorkoli naju bo vodil* pot po prostranem avetu. Neumrljiv je, ker je neumrljivo moje ere© in ker je neumrljiva lepota tvojih oči.'
Tisto noč je zagodel godec in gozd je utihnil m je poelušel to prečudno pesem o izveličavni ljubezni. —
Marko ae je poročH z lepo cigansko devojko in je napravil imenitno avatbo. Pili ao in peli in plesali in ao bili veeeli do konca dni.
Oboroževalni trosi
V MESEČINI
Zgodba is dolina šenfflorjanske. Spisal Ivan Cankar.
Večerna zarja je ugasnila, nobene zvezde še nI bil prižgal nebeški služabnik, v m nek je tonila lepa šentflorjanaka dolina. Ob oknu avoje tesne izbe je slonel učitelj ftvttigoj, oziral ae je po doJkii m je premišljeval njeno tiho lepoto. Ob sokičnoro zahodu je bU zapihal rahel veter ki za-šuštelo je drevje na prostranih vrtovih; zdaj ae ni ganil liatr dolina je zadremala In je čakala aanj, ie mesečine porojenih. Učitelju ae je stisnilo sr-oe in zdelo ae mu je, da je peenrk. .
Debeli in rodoljihni župnik se je IzprehajaJ po farovšketn vrtu. MHobna, tiha svetlob«, brez-zvezdnega neba ni segala v sence jaMan; le malo žarkov, ki jih je bilo pozabilo zahajajoče soln-oe, ae je še skrivalo tre pet a je med cvetjem hi na belih stezah. Mrak je molčal; komaj so se glasiJi na peaku župnikov! koraki in skoro je bilo čuti rahlo dihanje lilij. Sladki duh jasminov in lilije težki vonj je puhtel n gred; pesek je bil posut z ovenelhn jablano vim cvetjem.
Župnik je premišljeval o letini in je hvalil Boga in je bH zadovoljen. Njegovo srce ni poznalo napuha in tako je bila brez greha njegova misel, da ga je bil oblagodarU Bog zaradi njegovih čednosti in tega trudapolnega, dopadljivega Življenja. Blagoslovljena je bila lepa dolina šemtflorr janaka m blagoslovljeni ao bili njeni pobožni prebivalci. Edini učitelj, Bog mu grehe odpusti, je bil auh in kobiličaat, drugače ao bili prijetno re-jeni vsi šentflorjanski f a rani, ker je bMo zadovoljno njih arce; in obilna je bila bira. •
Tako je premišljeval rodoljubni župnik; sladko je diU jasminov cvet in lilije vonj ae je vadi-gsl v težkih obiskih visoko v jablane. Ali kskor tudi ao puhtett visoko blagodišeci oblaki k batih gred, vendar je župnik nenadoma nantrgodil o-braz, povohal je po zraku ter stresel z glavo nezadovoljen zelo užaljen. Od holma dol, od ceste sem je zadišalo neprijetno, kakor po grehu in {sadil mislih.
"Apage!" je zaklioal župnik v strahu in srdu, tako da so se zdramile lilije in ao vztrepetali jasmini o v i cvetovi.
"Greh je šel mimo!" je pomialil župnik. "Pojdi mimo! Pojdi mirno!'1
Pokrlžal se je in se je napotil v farovž potrt in zamiMjen.
Ob istem času se je prikaasl ns holmu, nad farovškim vrtom, popoten človek, kakor da je zrsstel iz tal. Na holmu je atal, dolg, auh in črn, kakor aanioten natič sredi polja, in ae je oziral po dolini. Podoben je bil atarikavemu, čemernemu piaarju; črna suknja mu je aegala do ikolen, na glavi je imel viaok cilinder m privihanimi krajci; stresal se je in si je zapenjal z dolgimi prsti suknjo prav do vratu; očitno m« je bilo mraz. &epal je nekoliko, ko je stopal v dolino mimo faro všk©ga vrta.
Iz mraka ae je vzdigala svetla noč; nebo ae je razgrinjalo in ie ao aijale zvezde. Sence eo temnele, iz aivega mraka se je prikazovalo črno drevje; ob cesti, oraerom bol j bdi, so rast le hiše in v oknih ao se vžigalc rdeče luči. Popotnik je Še-pal v lepo šentflorijaneko dolino; počasi je hodil, ker se mu ni mudUo nikamor, in je mislil spotoma globoke miali.
"Žalostno hi dolgočasno je dandanes življenje Zlodeja. Kaj početi.. V lenobi in brezplodnem premišljevanju tako dolgi dnevi. Kar je bilo treba opraviti, je opravljeno; noben služabnik satanov bi ne pohujšal ljudi tako korenito, kakor eo se aami pohujšaki, hi na Ilada c^točih livadah ni več proatora za debele ljudi, sa krčmarje, župnike in zaalužne rodoljube. Bilo bi komaj, da bi Zlodej sam učH človeštvo čednoeti in dopadljive-ga ravnanja. Oreh se je preobjede! lastne inaati in sega v hropeči aitosti po grenki medicini poštenja, ker hi drugače izgubit slast ht tek. O, kje ao časi, ko smo šepetali suM devk-i Čedno* i zapeljive beaede v sramežljivo uho iu je povišala odi in aardevala od trepetajočega poieljenja! Zredila se je, nič več ne poveša oči in Zlodej sam bi ■ardel pred staro dovodniea Ni ve^radosti med ljudmi; smrad in plsh stojim med njimi, Tkakor sposnavaler med grešniki, In žefchA si od mv\ da bi aaduhal od daleč rožico nekdanjeMnovti. Vlekel sem nekoč v potu obraaa koleselj pohujšanja; adaj mi še zadaj ni treba porivati in komaj ga dohajam a to šopa v o nogo.'
Oledal je po dolini in zmerom bolj žalosten je bil njegšv obraz.
"Tako se je odelo pohujšanj« t neddjako lepoto in varalo bi oči Boga samega. Oreh je pe-zabil atan in poki©, udom i I se je in ošenil, vzgaja otroke, hodi v c«rkev^bira priapevke aa dmf» bo a v. (Hrila in Metoda in misli rmnično, ds je č©dnost H vet gre svojo pot brea pomoči in prigovarjanja in delež Z l ode je v j« dolgčas'
(Dalje prihodajiš.)	. L
cev po avoji ustanovitvi a svetov-, organizacijo za vojna oboro-
oo
. (Nadaljevanje.) Pred kratkem je razpiaal mor-narični tajnik dobavo 100 ov6jev za torpede. Pri tem razpisu se je oziral tudi na neko tvrdko izven oboroževalnega trusta in je prejel tako naročilo za $58,246, medtem ko bi morala vlada plačati aieer $115,075. Bethlehem Steel Co. in Midvale Steel Co. ate zniža i avoji ponudbi za 44 odstotkov v primeri a ponudbama, kateri ate atavili komaj štiri mesece prej. Vojaške oaebe, ki ao izdale $115.-075 za meterijal, katerega bi mogle dobiti za $58.246 ,bi morale >iti na kak način priailjene, podati odgovor. Ti milijoni, ki se Čisto po nepotrebnem zapravijo, ne pridejo morda iz žepov bogatinov, tem ve? jih morajo plačati najrevnejši aloji. Vsi ti zapravljeni milijoni so prišli od indirekt-nih davkov, od obdačenja živil in drugih potrebščin, ne en cept pa ne iz direktnih davkov .To kaže, da mora ljudstvo plačevati za mi-itsrizem a tem, da mora plačeva ti višje cene za živila. >
Več knjig bi lahko napolnili, a-eo bi hoteli omeniti vae umaza ne kupčije, ki ae tičejo dobave o-rožja in municije in ki bi bile vredne, da se omenijo. Zadostuje pa naj, da omenimo, da je nakupovanje orožja od atrani vlade en ra škandal od začetka do konca. Kupčija zveze oboroževalnega trueta k vlado Zdr. držav je najmanj v 80 od 100 slučajev gnila.
Kakor ae zdi, ne obstoja nika-ka konkurenca n»ed oboroževalnimi tovarnarji v raznih deželah. Leta 1893. je povzročil ameriški oboroževalni trust velik hrup, ko je prodal Rusiji orožje po $249, medtem ko je morala Amerika za lato orožje plačati $616. V vrstah oboroževalnega truata v različnih deželah je vladalo zaradi tega dolgo časa veliko razburjenje, toda odkar ao se aešli oboroževalni tovarnarji v Parizu, ni bilo slišati o nobeni konkurenci več.
Tovarnarji ao ae gotovo vprašali, zakaj naj bi delali eden drugemu konkurenco, in zakaj ne bi bilo njim v prid, dobiti $500 do $600 namesto $200 do $300.
Pri mornarilfinih zasliševanjih* leta 1014 je rekel momaisčni taj nik Daniela glede ponudb za o-klopne plošče za . bojno Indijo, Pennsylvania:
Ko smo prišli do orožja, smo zavrnili vse ponudbe in prišli ta ko v položaj, iz katerega ni bilo navidezno nobenega izhoda. Kljub temu, da ni mogoče pokazati črno ns belem, vendsr ne more biti nobenega dvoma, da obstoja po celem avetu trust za oklopne plošče — to se pravi, da ne bodo preko-morski izdelovalci oklopnih plošč stavili v Ameriki avojih ponudb, ker vedo, da bi stavili naši oboroževalni tovarnarji, ako bi to storili, svoje ponudbe v Evropi. Ta trust ai je razdelil cel avet na tri dele, katere obvladujejo posamezne skupine tega trusta.
Se več dokazov o veliki zvezi m medsebojnih aimpatijah posameznih članov oboroževalnega truata nam nudi preiskava o Harvey U-nited Steel Co. v Londonu. Ta družba je bila registrirana 16. julija 1901 z namenom, da ždruži o-ziroma nadzira štiri druge družbe s pravico uporabe Harveyevega patenta za obdelovanje jekla. Ta družba je obaegala tudi Harvey Steel Co. in Harvey Continental Steel Co. Družba je imela tudi nekoliko pravice do Kruppovega In Cherp.vjevega procesa za utrjen je jeklenih oklopnih plošč.
Harvey Co. je pričela par meae«
zevanja, katera daleko prekaša vaa mirovna stremljenja zadnjega stoletja. Kljub temu, da so izplačevali visoke dividende, ae je družba vendar proatovoljno razrešila po sklepih dveh izvanred-nih glavnih a*j dne 15. in 31, julija 1912 — vendar pa je selo težko verjeti, da je ta svetovna zveza patriotov za dobiček v resnici mrtva in da ne obstoja šc nadalje, samo v kaki drugi, ne tako oči-vidni obliki. S Harvey Co. 80 bile zvezane oboroževalne tvrdke po celem svetu, tako na Angleškem, Ameriki, v Nemčiji, ItAliji in Franciji. Kruppove naprave eo v zvezi a Škoda Co. v Avstriji in s Schneider Co. na Francoakem,
POSOK fcOJAHi Naznanjam rojakom, 4. odprl trgovino 1 mašania? in se priporočam za obil«, — Vsskgmu bom hvalež*, gel po smerni ceni.
ki izdeluje Creusotove topove in ki je z^pet zvezana z ruskimi 0-boroževalnimi tovarnarji.
Iz tega je razvidno, kar že dav no ni nobena skrivnost več, kako mednarodno ao zvezani patrioti ja dobička. Tu ni nikakih narodnih predsodkov, a katerimi zavajajo le mehke možgane mladine, da dobijo tako voljna orodja za svoje koristi.
(Dalje prih.)
BOOATINKA HA ZATOŽNI KLOPI RADI UMORA.
Denver, Oolo. — Obravnava radi umora proti m rs. SteHa Newton Moore Smith, ki je vžival« velik ugled oned bogatimi damami, je pričela pred sodnikom Shet-forora. Obtožena je, da je umorila svojega soproga John Lawrence Smitha.
Radovedno občinstvo je kar dr lo v dvorano, da napaue *vojo radovednost.
Državni pravdnik William E Foley je izjavil, da bo vaalkega porotnika vprašal, če ni'naaprot nik amrtne kazni. Po izjavi držav nega pravdnika sodijo, da predlaga startno ikazen za >obtoženko.
AVTOV Z0RHH,
. hbrmihu
Pozor roj
Kadar potrebujete pir in kuverte s vašim naslovom tiskanim v 0gU, prašajte vselej sa ceno pr|#
MDLX OSBAftn, Boa 148, Vsa Voorhk, |
robert w. ui
ARCHITECT
118 H. U S1II1 Sfc,
ki Ja izdalal načrt sa gl S. N. P. J. aa prlporods L 1 vencem aa izdelovanj«
TEL. na DOMU au8tin
KLJUB OPOZICIJI RUDNIŠKIH BARONOV ORE NAPRKJ
Meyersdsle, Pa. — V kratkem času je bilo v tukajšnji okolici u-stanovljenih sedem rudarskih lokalnih organizacij U. M. W. of A.
To organizatorično delo je rodilo dober uspeh. Družbe so morale povišati mezdo od tone in na.dan; priznale ao tudi leatvico za mrtvo delo. Zdaj imajo rudarji pri tehtnici svojega zaupnika, ki pazi na to. da premog stehtajo pošteno.
Dr. Koli
8loven8bu zdkavnik
tMaStanls ha SsMtes v ia teStott na Sa kri. M« bel—a ss ashss
VSa Jtolssal. Id »rihgi
kor hitra opastt4?°<lsva ■aMSiisst. ae lakajts, lami las vaa Je bsas sepst p«na&
dgggEttBgas
Jart^ctOTL
ldSitoa.T>M a5SC kfft * e kratksai Saša la s! »•*
teaj^ Se^S. ws »wis. —
a
Ne
la Msrilksl 1 »slhssssha
AMCENA DOBRA VINA IN LIKERJI
m UUU Ii 11 Irilii n m Ii vato IrillM m Mi
v bernrrdovi vinrrni
lik
PošU|atel|em denarfa!

o ga le pod pogojeni da Se vriad
Ae vedao m lahko denar pošlje v ataro domovine ps la potom pošte, toda aprej« goče izplača s aamudo.
Daaar aa ha v aah—ai slašaja laasMJa^ amg^k
aamods.
Ps hraašUaaas kraajav« se aaaMM pealati le ekrsgU sassks 9**J prlmsr 10Q, 200, S00, 400, 600, «00 la tako dalja do dsest tisoč k«aj brzojavna stroška js najboljša, da ss aass pošlje 94 sa vaak aaaiev;»m kaj prsveg aH premalo, bomo poslali aasaj« eatroass yissH as prhwl
Z o tirom aa sedanje rassssra. ko ao valjava dsaarja volkrst llPre"J* n mo od sedaj aaprot do prekliaa, ako ao Wo osaa krosa« »vltol*, aM____
Ji doaar aa pota do aaa, istega sadrkali, tor a poftlljstoljosi itopui P— ogovor.	jj
Doaar po avilaal ooat bomo lo tedaj odposlali takoj asprsj, ljstolj lsrscso sahteval, da aaj sa dossr odpolljo tsdi v alsiaja, " kronam svila.	,	_H
Kdor šsU, da as izplačilo Isvršl pe IfslUsissa hraajsva, aaj na denarni aahasntd "pošljo naj se hvaejavae".
la esas fsglejse v aiss "Olaa Naroda".
• tvrdka prank taobr. _
U Cartlaadt atroaS.
Mogoče %)am Je ni znano,
kje se dobi najboUe blago ta trSU in po nizki eeni. Tako meato je samo eno v Ameriki is to ja trgovina na veliko Breman h Oagood v Pitteburgh, Pa. Paano prečitajte aledeči ceniki
Najflaajii Ktead aH Ikaškevoo gaJoi fS-®0 g*
ia . . ........................M*'.'u al
Flao balo sU radaSa aamisao visa SI £ Sladki Takajavaa. .................1^/H
•SVjS
mjo'ls U*
4 L et. bala aH Ar sa B. e O. rasal whiakj gal. 91.7S SLot.balaali4raoB.aO. rasal whiakf gal.. iN .! ^	***lfBd B • 0 T—{ ^Uakf gal.. U0
10 1. al bala ali 4raa B. s O. raxal whiSkf gal.. 100
Tokajeves, galea Fiai Tomal ram, galas.
Prava Borovk&ka, galea..IBM, fS.00,
ia . . Tiaaka iaata, galoa
1....... ......••••
12 I. et. bale all iraa B. s O. raaai wbiakj gal
Pravi fial Torkoly galea.........TT^BSO da M0
«sta malaa ollvavka galos.......... iso do a00
Konjak galoaa ....................sls0 do |B0t
IU plačamo pošiljatvene stroške na vsa naročila od $5.00 in ve« med New Torkom in Ch**«*' Pošljite denar v priporočenem pismu ali pa poštnem ali ekspreanam Money Orderu. PkHte nam v slovenskem ali hrvatakem jeziku.
BREMAN & OSGOOD
112 FuDcrton Si.
pittsburgh. tk.
JOSEPH PALL,