FRO V TA Urstolàkl 1» GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNt JEDNOTE M»7 B. Uwndala A** Otttom of PnbUMtloa Z6S7 South La wild»I* kw laUphont, Rockwall «V04. LETO-YEÀBXX. JmmZL a. im. Chicago, lih, petek, 22. aprila (April 22), 1927. PRVA ZUM RIIMJEI v mu au Lastniki odprtih premogovnikov so podpisati pogodbo sa dve leti na podlagi Jacksonvfltake mezdne lestvice. B ' Terre Haute, Ind. — Lestvlč- jii odbor rudarje organizacije v 11. distriktu (Indiana) je 20. a-prila zvečer uspešno končal pogajanja z lastniki odprtih premogovnih jam (strip minea). Pogajanja so trajala teden dni. Lastniki so podpisali novo pogodbo za dve leti na podlagi stare, jacksonvillske mezdne lestvice, katera določa $7.60 dnevne mezde. To je prva stalna pogodba na bazi mezdnih pogojev rudarske unije, ki je bila podpisana, odkar so rudarji prenehali z delom 1. aprila. Odprte jame v Indiani dajejo 20 odstotkov premoga v državi. Obratovanje v teh jamah se vrši s parnimi lopatami, ki pobirajo premog na površju. •»^sIMng «t apadsl raU sf »sstsgs »wtH4|s> Isesstlos lita. Adaf Od. «. 191T. ulkirM oa isas 14. 1918. Ssbesrletfe» SSjSS mm ŠTEV.—NUMBER 95 Green poaovao protestira proti eodiiiaim Apelno sodišče je potrdilo obsodbo prve Instance v zadevi dveh organizatorjev, čei, da sta prelomila -aodni jeko prepoved. Washington, D. C — V teku enega tedna je William Green, predsednik Ameriške delavske fedracije protestiral proti ao-diščnim odlokom, ki ao bili Ifc <ïani proti Mavcem. Njegov prvi protest je veljal razsoAi najvišjega zveznega sodišča v zadevi Bedford Cut Stone kom-panije. Njegov drugi protest pa «velja z večnemu okrožnemu apelnemu sodišču, ki je potrdilo, da je distriktni sodnik Baltzell iz Indiane v pravem v zadevi sodnijske prepovedi proti cest-noželezniškim uslužbenceffti. Ta razsodba apelnega sodišča pomeni, da sta organizatorja Rob't Armstrong in John Parker zakrivila kršenje sodnijske prepovedi, ki jo je izdal indianapol-ski distriktni sodnik, ker sta nagovarjala cestnoželeznlške u-službence, 'naj se pridružijo ùniji. Green pravi, da delavec ne more razumeti, da je izvršil zločin, ako je drugega delavca nagovarjal, da naj se pridruži delavski strokovni organizaciji. Nobena razsodba ne bo delavcev prepričala, da delavec izvrši zločin, da delavci Izvrše hudodelstvo, ako neorganizirane delavce vpraftajo, ako se bodo pridružili uniji, ali če jim svetujejo naj postanejo člani unije. Nato pravi Green, da »e ve-«eli, da je organizacija cestno-železniških delavcev vložila pri-7.iv na najvišje sodišče, ker nikakor ne more verjeti, da bo najvišja sodna instanca v dežel» potrdila razsodbo nižje instance. Ameriška delavske federacija bo pomagala organisa-ciji cestnoželezniških ualužben-pri spelu na najvišje eodi-šče. ' i\H S 'aï'".' Bestijalen zločin klerikalnih banditov v Mehiki Napadli bo vlak in pobili 50 vojakov ter 150 do 200 potnikov. Zažgali so vagone in paaažirji so se na živem pekli. Nesrečnike, ki bo skakali iz gorečih vozov, med temi tudi ženske, so mlatili s puškinimi kopiti po glavah. Obregonova hči je tudi ubita. Napad bo vodili trije katoliški duhovni. Uradno poročilo. Mexico City, 21. apr. — Nezaslišano zlodejatvo, ki nima para v zgodovini mehiških rebel-nih in banditskih bojev, je bilo izvršeno 19. aprila zvečer v La Barci, država Jalisco. Okrog 500 katoliških vatašev, katere so vodili trije duhovni in član O-brambne verske lige, je napadlo vlak, ki je vozil iz Guadala-jare v glavno mesto Mehike in v katerem je bilo približno 600 o-seb. V vlaku je bila vojaška straža 50 mož, ki pa je bila preslaba. Tri ui*e so vojaki branili vlak, toda bili so pobiti do zadnjega moža, nakar so banditi zaprli natlačene vagone in jih od zunaj polili s petrolejem ter zažgali. Bila je strašna scena. Možje, žene in otroci so skakali skozi okna iz gorečih vozov, toda vstaši so jih pobijali s puški-" nimi kopiti. Mnogo jih je ušlo v strašni zmešnjavi, toda 160 do 200 pasažirjev obojega spola, odrasti i h in otrok je bilo ubitih o-ziroma sežganih na živem. \ #V vlaku je bilo tudi več Američanov, ali kolikor je do zdaj znano, ni bil noben ubit ali ra-njen. Med mrtvimi je tudi Dona Refugio' Obregon de Ponce de Leon, najstarejša hči bivšega predsednika Obregona. Bila je isljona. ko je skočila skozi okao gorečega vagona. 'Njen soprog, polkovnik Ponce de Leon, je bil tudi v vlaku, a njegova u-soda še ni znana. Vlak je imel sedem vagonov, ki so bili natlačeni z izletniki, ki so se speljali z dežele v glavno mesto. Ko je bil vlak 60 milj od Guadajalare, je lokomotiva skočila iz tira in potegnila za seboj ekspresni vagon. Vstaši so razdrli tir. Takoj nato so začele pokati puške z obeh strani. Vojaško spremstvo je odgovorilo s streli in bitka med 60 vojaki-ter 600 banditi je trajala tri ure. Medtem so banditske krogle u-bijale tudi pkaažirje skozi okna Višek bestijalnosti je prišel, ko -— i so bili vojaki pobiti in so vstaši zažgali vozove. Na grozen krik in mile prošnje ljudi, ki so ska~ kali skozi okns, so zverski vstaši Ogovarjali s kroglami in kopiti po glavah. Eden pasažirjev, ki je ušel, je pritekel v La Barco in telefoniral za vojaško pomoč, ki je prišla čez nekaj ur, ali v tem času so napadalci že izginili v hribih. Prvo poročilo o gSbznem dogodku je prišlo v Mexico City šele v sredo zjutraj. Vojaški poveljnik je poročal vojnemu uradu, da je od 150 do 200 oseb mrtvih; poleg tega je bilo ubitih 50 vojakov s dvema častnikoma vred. Samo dva vagona sta ostala, da nista zgorela In da ni bilo v nji ma žrtev. Mexico City, 21. apr. — General Jaime Carillo, šef generalnega štaba, ki se nahaja v Yure-cuaru in ki je bil včeraj na licu mesta tragedije ter zaslišal vse priče, je poročal predsedniku Callesu sledeče: "Klerikalni banditi, katere so vodili duhovni Vega, Pedroza in Angulo ter odvetnik po imenu Loža, ki je komisar "Lige za o-brambo verske svobode," so po izvršenem napadu in maaakrira-nju pasažirjev pobegnili v bližnje bribe: Vojaška straža v vla- ku se je borila heroično tri ura, dokler ni bil zadnji vojak ubit. Nato so cerkveni banditje udrli v vagone in z revolverji ter z noži pobijali neoborožene potnike. S tem pa še niso bili zadovoljni, pač pa so polili vagone s petrolejem in jih zažgali, nakar so pobijali one, ki so se hoteli rešiti iz ognja. Ko je prišla pomoč na lice mesta, je bilo prepozno. Ljudje, ki so ostali v vozovih, so Že vsi zgoreli. V Yurecuaro sem poslal 26 ranjencev ln trije «o umrli med potjo. Do zdaj smo identificirali 40 trupel. Sorod nikom sem dal dovoljenje, da ao odpeljali svoje mrtve. Močna vojaška četa zasleduje bandlte. lipam, da jih kmalu dobimo v roke." Ameriška legija za tre pacifizem v šolah. Chicago, 21. apr. — Fred E. NuHbey, direktor komiaije ame-rikanizma za ameriško legijo v <'r*.avi Illinois, je izdal včeraj T>oziv na vseh dvajset tisoč čla-n°v legije, da naj pomagajo pri Preinkavl učnih knjig v ljudskih Holah. ker se je baje do->nalo, ds je v njih pacifistični 'iuh, katerega pa Je treba takoj odpraviti» Legijonaši smatrajo njih dolžnoet. da posegajo v ljudake šole ter da že v mladih letih uceplajajo militarintični M otrokom. Buabey pravi, da Povodaajaka katastrofo JavaisoveiJa % * Cela meeta v južnem Illinoisu, Missouri ju la Arksnsasu so pod vodo in 60,000 oaeb je brez doauL • 1 Chicago. — Alarmantne vesti prihajajo iz krajev na jugu, kjer so reke, predvsem Mississippi, poplavile velike dele dežele. Reka Illinois je poplavila Beardstown. Misisipiška dolina je postala cela jrrsU Jezer. Vse reke, ki »e izlivajo v Mississippi, »e razli-vajo čez nižine in ravnine. Reka Arkanaas je poplavila na stotine milj polja. White River je porušila vse varnostne nasipe in prepodila 2000 ljudi it njihovih bivališč. Po zadnjih poročilih je okrog sto oseb utonilo in "najmanj 60,-000 prebivalcev je zbežalo na višine, kjer se nahajajo v šotorih ali pod milim nebom. Gmotna škoda do danes se ceni na 26 milijonov dolarjev. V New Madridu, Mo., dere voda po ulicah šest čevljev globoka. Medtem pa neprestano dežuje. . : je to šele pričetek preiskave. Najhujše jih J« zadeta izjsva v listu "Amrlcen Teacher", v kateri organizirani učitelji poda-jajo svoje mnenje glede patriotizma in militsrizms na ljudskih Teolog popravil MMIJo 'Verzija, da Je Beg svet ustvaril iz nič, je bunk," pravi pro-* fesor. MUSSOLINI SE JE SPRL Z BRITANIJO? Blkovaka politika italijanskega diktatorja Je baje razkačila London. Albanska k risa Je topel akutna In Francija je v velikih skrbeli. Bivši šangajski diktator je Kajsekov zaveznik General Sunčuanfang se je pridružil Kajšekovi stranki in dobil je* dobro službo. Hankovski voditelji upajo pridobiti na svojo stran Kajiekove čete, zato ne bodo vodili civilne vojne. Cangtsolin odklonil zahtevo sovjetske vlade. Cincinnati, O—Dr, I. M. Po-wis Smith, profesor svetegs pisma na Čikaškl univerzi, je izpre-menil prvo poglavje Genesisa (Mojzesove knjige o ustvarjenju sveta) kakor je poročal 19. t.- m. ns tukajšnjem zborovanju American Oriental Society. Profesor je dejal, da se mora omenjeno poglavje pričeti takole; "V začetku Je Bog naredil kosmos iz kaoss. Zemlja je bila pusta in prazna in golo skalovje je molelo Iz vodovja." Smith je rekel dalje: "Moj-zesovs trditev, da Je Bog ustvaril zemljo iz nič, Je pravljica. Snov je žf bile tukaj, toda bila je v neredu in Bog je naredil red iz kaosa. Biblijsko pripove-dovsnje, da je Mojzes razdelil morsko vodo, dobil vodo iz skale in delal druge čudeže, Je tudi golš pravljica. V starih časih je Rim, 21. apr. «f- Fašistovska Italija danes praznuje 2681-let-nlco Rima, ki je obenem novi "delavski praznit." Danes stopa v veljavo Mussolinijev načrt odnošajev med delom in kapitalom. Pričakovati Je novih in senzacijonalpih razglasov vlade. London, 21. epi} — Prijatelj, stvo, ki je irastlp med Veliko Britanijo ln Italijo, se bliža h koncu radi tfmogkvega stališča Mussolinijj} v sporu z Jugoslavijo. MusapUnl trdovrstno vztraja. da Ijiga narodov nima nič opraviti z albanske afero in da on sam reši to zadevo, rešiti pa noče ničesar. Angleški zunanji minister Chamberl^tn želi, da se Italija čimprej porota * Jugoslavijo na .,miren način, V ta namen je poslal MussoltnUu neksj sugestij. Angleški poslanik je predložil sugestije jkuasojlsiju dne 2. a-prila. Mussolinl je pa nahrulil poslanika z 'salo neotesanimi besedami vpričo drugih dlploma-tičnlh oseb ln zavrgel sugestije. To je zelo raipalilo vlado v Londonu. Anglija bo zdaj odločno zahtevala, da Italija predloži spor s Jugoslavijo Ligi narodov v rešitev. Pariš, 21. apr. — Napetost med Italijo in 7u*e«l»vijo postaja zopet akutna. Jugoslavija je konsistentno sprejela vse sugeatije, kar ji je kdo predložil, za rešitev spora glede Albanije, dočim Italija trdovratno odklanja vse z enostavnim odgovarjanjem, da albanska afera se tiče Je Italije in Albanije in nobene druge vlade. Francija je uspešno pripravi la Jugoslavijo na sprsjetje vsake konclljantne metode za rešitev spora, toda Anglija, ki s svoje strani vpliva na Italijo, nima te sreče. Najnovejši predlog An | glije je, 4a Jugoslavija ratificira nettunsko pogodbo, ki daje Italiji nekatere gospodarske koristi, Italija naj bi od svoje strani javno zagotovila Jugoslavijo, da se-ne bo vtiksla v notranje sadeve Albanije. Mussolinl je ta predlog zavrgel. Jugoslavija je adaj, da utrdi svoje stališče, reorganizirale svojo vlado in bo zahtevala, de se spor predloži Lipi narodov Peking, 21. apr. — Cangtaoli-j nova vlada v Pekingu je zavrgla zahtevo Unije sovjetskih republik, da mora izpustiti vse a* retirano osobje sovjetskega poslaništva in vrniti skrbniku poslaništva vse saplenjene listine ter drugo lastnino. fiangaj, 21. apr. — Iz Nan-kinga je prišla veat, ki še nI potrjena, da je maršal Sunčuanfang, bivši diktator petih vzhodnih provinc, sklenil prijateljstvo z generalom Kajšekom, voditeljem razkolnega, desničarskega režima kuomintangovcev. Sunčuanfang je bil imenovan komisarjem severnega dela province Klangsu, kjer ima kontrolo čet carinske dohodke. Situacija v revolucionarnem delu Kitajske Je dsnss silno komplicirana. NlhČs ne ve. kdo je zdaj pravzaprav gospodar tu- UNIJA POBTREftčEKOV SPALNIH VOZ PRlCA-KUJE PRIZNANJE. Zastopniki valje ee prepričani da kompanljska unija ae bo dobila sarfombe pri pogajal ne» odboru. New Yetfc, N. Y. — Zastop-nlkl unije poetreAčekov spalnih voz so prepričani, da pogajeln odbor Združenih držav priine unijo, ko prične dne 24. aprile t. 1. zaelišanje pred nJim. Oni menijo, da ee kompenljsks unija sploh ne bo mogla izpričati pred odborom, ds Ime toliko članov, da je vredna vpoštevanja. Zastopniki unije Irjavljajo, kaj in kje je odgovorna vlada. Vladi v Hankovu in Nanklngu dnevno izdajata manifeste ln druga drugi rasveljavljata sklepe. Iz Hankova poročajo, da voditelji levičarskega krila ljud-ske stranke ne bodo vodili civilne vojne s Kajšskovlml četami, ker je to nspotrebno. Tam pravijo, da so kantonake čete večinoma komunističnega mišljenja ln se kmalu prldrušijo armadi Fengjuhslanga. Kanton-ske čete v vzhodnih provincah bodo kmalu same likvidirale režim Kajšekove skupine. Kajšekovi pristaši lBjavljaJo, da Še vedno smatrajo Rusijo sa prijatelja Kitajske, so pa proti "rdečemu imperljallzmu" ravno tako kakor proti vsakemu drugemu inozemskemu imperljallzmu. _________ ____________de delevski deperiment ne pri- vsek vodje ¡Judetva veljal za ča-1 »ne kompenijsklh unij kot pre-rodejca. Clnl. ki se pripisujejo ve deleveke unije. Sklicujejo se Mojzesu, se omenjajo tudi pri ne buletln štev 420, ki ge Je egiptovskih čarodejcih." izdal zvezal biroj ze deieveko ŠUtistiko, podrejen delevakemu depertmentu Te buletin previ. de se zbirka ne nenaše ne kom- IZPRKMEMBA C AHA. Chicago — Prihodnjo nedeljo peniJske unije. Na drugem me-(24. aprila) ob dveh zjutraj se stu pa pravi buletln zopet, da se zopet izpromoni lokalni čas. Ka unije poetraščekov spalnih varal« na url je treba pomakniti sov hitro rasviJe, daelravno ee se eno uro naprej. 1 je letos komaj ustanovila. bsMs4»os»ilia raflMsa na Porlorlka Predsednik Cootidg» ne podvaa-me akcije sa odporno* ljudstvu na Portoriku. — Imenoval bo samo novega go ver-nerja. - Zdajšnji Je bolan. Washington, D. C, — Pred-sedlnk Coolidge ne bo podvtel nobene akdjje » odprave *ede med portorišklm IJudatvom. Tako Je bilo razumeti vaa tna-menna, ki so se pokazala, ko js vojni tajnik Davis podsl svoje poročilo o obisku Pdrtorika. Legislature Je priredila Davlsu banket ln na tem banketu Js socialistični eenator Inglealas v livlh barvah naslikal strašne razmere, v katerih žive pertori-ftkl delsvci. Coolidge meni, da so Porto-rlčani "prijazni" napram Združenim državam, ampak vzrokov nI, da bi ss jim prav sedaj P°-svečale Izredi^ pozornost. Kms-lu bo Imenoval novega govemer-Je, de nedomeatl govemerja Towner je, ki je bolan, toda za to meeto ne bo imenoval.Porto-ričane. On ee vender ne mara Aelitl iz njih zehteve, da izvolijo svojega govemerja. .Towner Je bil svoječasno predsednik zborničnega odsske ze otoške zedeve. Ameriške korporseljs, ki kontrollrsjo alsdkorno, ksvlno, tobačno in ovočno industrijo, so ga ImsJe zs svoje orodje. 2lvljensks razmere med plantažnimi dslavd so se poslabšele ln delevcl stre-dajo. Neobretno so se pa dobički teh kompanij povišali. KeJ bo z mestnim avditorijem? Chicago. — Razni klubi in ci-vični* organizacije ei Še delj čeae pri zedeve Jo, de se udejetvi željs, postevltl veliki meslni avditorij v Chleegu. fte bolj ps Jih Je zsdnj* čes« ^podžgsls ielja, ds bi Chksgo dobilo re-publiksnsko konvencijo, ki se bo vršils prihodnje leto. Ker ps smUJ nime meeto primerne dvo-rene, hočejo pogneti idejo hitreje neprej, de ae, če mogoče, dvo-rene postavi v tem kratkem česu pred konvencijo. Hrast poeegel v Armour Je v tllsl šltendel. Hpringfield, 21, epr, — Rkae kutivni senetni komitej je spre jel včeraj reeolucljo, da more čikeški trgovski odl»or suapen diratl od trgovskih privilegijev Armourjevo kompenljo, bi Je bile ze pletene direktno v žitni škendel. Slavka radarjev aa mmiIlikam noliu mini|VHVNi pwi|a Komaj Je Mla stavka proglašena, takoj je bila na meetu dr-Šavna policije s puškami In munlcljo. John»town. Pa. Prvt plod agitacije s« Je pokaaal, ko so rudarji zastsvkall v dveh pre- mngnvnlklh Berwlnd«f!oal kom penije, ki ime evoje premogov nike pred durmi bogatega premogovnega polja v okraju So-merset Južno od centralno-penn sylvanskega distrikta rudarske orgenizeeijo. Ruderji »o odšli na masno stavkovno stražo, ko Je bila stavke proglašena. Komaj se je to zgodilo, Je bilo že na licu šest državnih policajev, oboroženih s puškami in potrebno munlcljo, Huperintedent Newbeker Je zelo zgovoren z državno policijo ln ji priporoča, naj rudarje meni nič tebinlč aretira. Ruderji upajo, da ss stavka rezšlri ne druge premogovnike Berwind-Wh!te Coal kompanije. KuderJI upejo, ako pri tej družbi zastavka 4,000 rudarjev, da zastavkajo tudi rudarji pri (Rockefellerjsvl) Consoltdstion ('osi kompsnijl, Hlllmsn Coal in Coke kompaniji in Quemeho-nlng Coel kompaniji. Mezde so bile zelo znižane, odksr so po-nehala vslika naročila na pre mog. Rudarji se pritožujejo, da Jih goljufajo pri tehtnici, ker nimajo svojegs unijskegs zsup-niks pri tehtnici. | Htsvks je pričels kot nsoflcl-Jelno gtbsnje, a ko se Je pojavile, je ruderske orgenizecije odposlele tekoj evoje orgenize torje. Ne mestu sts orgsnlze torjs K a/i o in Slifc4» In ol>drže vejo ae shodi stavkerjev. KuderJI iz okreje Homerset so ae udeležili historične atsvk« ru Isrjev v letu 1922. Z njimi vred ao fsstavksli ruderji iz okrejev Weatmorelend, Feyette In Gr«e-ne, DAN ZA POL-DNEVNO STAVKO JE DOLOČEN Dan sa protestno stavko proti j krivični obsodbi Sacca in Vaaaaettlja Je določen na dne 16. Junija. New Yerk, N. Y. — Newyor. Šks strokovna unijska konferenca js sklenlls, ds protestna stavka saredl krivične obsodbe Sacca ln Vanzettija traja pol dneva. Konferenoo Je akllcal Italijanski delavski dnevnik "II Nouvo Mondo" ln zaetopanlh ja bilo več kot polovica strokovno orgenlstranih \;newyorških delavcev. Dan aa stavko Js bil določen ns dne 16. Junije, toda končno odloči šsls konferenca dne 26. aprila. Te konference se udeleže tudi zaatopnlkl delavskih strokovnih organizacij is Philadelphie, Baltimorja, Bostona ln drugih važnih Industrijskih središč. Vsliko Jih meni, da bi as morala protestne stavka izvršiti prejs, toda datum stavks bo določen šele na drugi konferenci. Louis Frlslns, tajnik konferenca, izjavlja, da ae proteat* ne stavka v interesu Sacca in Vanzettija pričakuje po vsem svetu. Delavci po vsem svatu čekajo na stavkovni klic. D* Isvske organizacije lz Juins A« merlko, Prancijs, Avstrije, Rusije, Nemčije in Nizozemske sp obljubili, ds zaetavkajo. V Bue-nos Airesu so delavci ptevkall 46 ur in Argentinaka delavska federacija je obljubila, da ed-redi splošno stavko. Frisine je dalje dejal poročevalcu Federallzlransga tiska, ds bodo skušali pridobiti fa stavko tudi Joseph P. Ryene, predsednike Newyorškaga. centralnega strokovnega in delevskega svete ln VVilliem Greene, pred» ssdnika Ameriške delavake fsde-rscije. Morris Slgman, predsednik organiaAdJe krojalklh delavcev International Ladies Germent Workers Union, načelu je odseku, ki bo govoril z Gree-nom. Spremljali ga bodo voditelji newyorškegs dslsvskega strokovnega gibanja, med njimi tudi Anthony Merilno, predsednik orgenizecije brlvekih po-močnikov, pa Morris Flnestone, predsednik Združenih židovskih društev. Splošne strokovna u;iijska konference ze Hecca In Vanset-tlja je zdej večinoma omejena ne orgenizecije Ameriške delavske federacije, a (»odpira Jo močne orgenizecije krojaških delavcev Amalgemeted Clothlng VVorkera. pa nekatere manjše unije. Uvlčareke unije nleo bile v splošnem povabljene. Konferenca ee zdaj preobra-xuje v apioAni stavkovni komi- '1 Nove bolni Anice aa olrofce. Chicago, 21. epr. — Clkeške univerza Je sprejela |s>niidbo J. Kobertsa, ki Je dsrovsl milijon dolsrjev zs zgrsdln» nove iKilniAnice zs otroke. Nsmen bolnlAnlce bo, ds Uido otroci revnih atsršev dobili brezplsčno ¡umu*. Roberte bo del tudi bol-niinicl akled. ds ee lx» vzdrževale. S tem bo uetenovljens mo-derns klinika ze otroke kot je aedej na Dunaju in v Berlinu. AcMraJk za traavata"! Patoker ost si v manjšini se IS glasov. Chlcsgj». — Msrtln Potokar, bivši itredaeKK NARODNK IHJDPORNE JEDNOTK *>na ofrlakov po ¿"govoru. Rokopisi — aa vraêaJo. ~ Naroftilna: SUdinJcBS drtava (im Chicago) $8.00 " pol Uta in $1.26 ta tri »asece; Chicar» Oteara 1»M na teto, U Ji «a pol teta. $1.66 m trimasse, in is laotamatro $8X)0. __ Naslov ss VS«, kar Issa stik s Iteto«: "PBOSVETA" 1467-69 Sa. Lswaiate Aven««. Chteaya. -THE ENLIGHTENMENT Orrsa of the Slovan National Benefit SodrfJ. Owned by the K lo vene National Benefit Society. Advertising ratet on agreement. Subscription : United Sutet (except Chicago) and Canada »6 00 par year; Chicago »6JO, and f"r"i'rnJen,int^** 18f I9**' iHwavaMMM --- -----. Miaaaa . . MEMBER of THE FEDERATED PRESS Datant v oklepaju n. pr. (Mar. Sl-lf27) poleg valega Imena na naslova pemeaL da vam Je a tem dnevom potekla asroénias. Ponovite Ja pravočasno, da ee vam ne astavl Itet. _______ _____, i i ...... KDO JE AVTORITETA V KATOLIŠKI CERKVI? bolj nevaren, kot oni, ki odito prizna, da vera/ posebno Vatikan, nima le v Ameriki, ampak po vsem svetu veliko opraviti s politiko._ SLIKE IZ IASELBM Pisaio iz Rvsij« I. Nek «odrug nam je dal na Mom Run, Pa. — Pred vsem [razpolago pismo svojega brata, Rudanke razmere. Petnajst let-nica doma. Kajne, tako vprašanje je neumno, bi rekel marsikdo, ki le površno opazuje dogodke v katoliških organizacijah, ko je vendar znano, da je' katoliška cerkev proglasila nezmotljivost papeža za dogmo in je po tej dogmi edina avtoriteta v katoliški cerkvi papež in nihče drugi. Odprto pismo, ki ga je pisal Al. Smith, governer države New York, ki želi postati predsedniški kandidat demokratične stranke v letu 1928, meni, da ni tako, a papeževe enciklike in pravila Kranjsko slovenske katoliške jednote pa povedo jasno kot beli dan, da povedo nekaj drugega. Al Smith pravi, da verjame v popolno svobodo znanosti in v enakopravnost vseh cerkva, vseh verskih sekt in vseh veroizpoved an j. Enciklika papeža Pija IX. "Quanta cura" pa ne prizna svobode znanosti in enakopravnosti vseh cerkva, verskih sekt in vseh veroizpovedarjj, ampak pravi, da ima katoliška cerkev kontrolo nad vso kulturo, znanostjo in podukom. Katoliška vera pa ni produkt znanosti, ni nekaj, kar je znanost dokazala, da je plod znanstvenega preiskavanja, torej nekaj, kar je znanost dokazala z ne-pobitnimi dokazi, da je res, kar katoliška cerkev uči. Vzlictemu si pa katoliška cerkev lasti kontrolo nad zna nostjo in nad znanstvenim podukom. Z drugimi besedami to pomeni, da si človeške zmote laste kontrolo nad zna nostjo, ki uči, da je le to resnica, kar se da znanstveno dokazati, kar se pa znanstveno dokazati ne more, je pa človeška zmota, ali je pa treba čakati, da se doprinesejo znanstveni dokazi, da je resnica. Al Smith pravi, da verjame v popolno ločitev cerkve od države. Ker mehiška ustava določa, da se cerkev po polnoma loči od države in sedanja mehiška vlada pazi na to, da cerkev ostane ločena od države, so katoliki, na čelu jim mehiški škofje in nadškofje, najprvo razglasili splošen bojkot v Mehiki, in ko so spoznali, da je bojkot kla-verno končal, so vprizorili Še nasilno revolucijo. Časni karska poročila v dnevnikih so pripovedovala, da rimsk papež odobrava postopanje katolikov v Mehiki. Al Smith pravi, da imajo po njegovem prepričanju stariši pravico odločiti, v kakšno šolo bodo pohajali otroci: v javno ali versko. Pravila Kranjsko slovenske katoliške jednote na strani 109, člen "Suspendovanje in izločitev članov" pravi "Kdor javno dela ali povzroča sramoto, je suspendiran ali izključen." Ta določba je elastična (raztegljiva) ka kor kavčuk. V prejšnjih pravilih je ta člen bolj podrobno povedal, kdo javno dela in povzročuje sramoto. Na stran 64 v 119 točki je bilo povedano, da se izloči iz jednote tudi oni član, ki ne pošilja svojih otrok v katoliške šole, kjer je to mogoče. In ker se dajo besede "javno dela in povzročuje sramoto" tolmačiti, da javno dela in povzročuje sramoto oni, ki javno izjavlja, da imajo stariši otrok in ne katoliška cerkev pravico določiti, ako pojdejo otroci v javne ali katoliške šole, je jaHno, kaj čaka člane K. S. K. J. ki bi resno vzeli Smithove besede. Kdor izmed članov Kranjsko katoliške jednote misli, da je ta razlaga napačna, naj poizkusi, v kakem slovenskem listu ali pa v Glasilu K. S. K. J. izjaviti, da imajo le stariši in ne katol. cerkev pravico določiti, v katero šolo pojdejo otroci: v javno a v katoliško, in prepričal se l>o kaj hitro, da nima on pra vice razlagati, kaj pomenijo besede "javno dela in povzročuje sramoto." Namen i>osvecuje sredstva. To je jedro starega jc zuiUkega nauka. Al Smith zeli postati predsedniški kandidat demokrat it-ue h t tanke v letu r.»> Stremljenje Vatikana gre za tem že od nekdaj, da predsednik Združenih držav postane katolik, ki javno prizna, da je katolik. In kadar gre za dosego takih ciljev, Vatikan, središče katoliške cerkvene organizacije, marsikaj ¡¿pregleda, posebno če so besede tako izbrane, da se dajo sukati In obračati na razne načine. • m, s • g •■•la i .... . ....... » i.i j uaii "»*« In dalcV, da te pr Kdor/trdi, da vera nima m^aar opraviti s Hitiko pravitr om,,nirnl /dun v Moon In hoče s tem reči, da V'atikan nima s politiko nič opra- Kunu in ne drugam In «lišali In yiti, Je izgovoril veliko neresnico. In tak človek je veliko* videli boat« obstanek In i*»tek naj omenim delavske razmere, ki so nekoliko slabše kot to bile pred 1. aprilom. Do aprila so delale tu okoli vae te male jame, aedaj pa tudi te ne obratujejo lzvzemši ene, katera pa tudi ne more zapoaliti veliko ljudi, ker je mala in bo tudi že kmalu opravljen ve« premog na površje. Kot druga leta ae je tudi sedaj odprla sezona za "diče", ali kjer bo «ploh kdo mogel dobiti delo, da preživi sebe in svojo družino. Pittaburgh Coal Co. obratuje «vojo jamo pod odprto delavnico že eno leto. Dne 6. junija, 1926, je priée! prvi premog na površje iz te "mine" in od tistega časa vedno, pa naj bo delavski aH pa gospodov praznik. Upoštevajo nobenega ne, maga-gari če se ubije mulak ali bedak. Z delom ne prenehajo nič. Ali vse ne pomaga nič, približno 200 je zaposlenih vedno, premoga pa pride na površje jako malo in sicer največ je bilo 6 želez, voz, najnižje pa 0—3. orej se razume, da premog.iz te jame je jako drag, ako bi kompanijo stal premog pri vsaki jami toliko kot tukaj, bi šla že davno rakovo pot, kar bi ji ;udi mogoče vsak delavec iz srca privoščil. Sicer pa imamo upanje, da »e to mogoče zgodi prej ali alej. Kot čitam od drugod, je ravno tako pri na«, da Ima kompa-nija izvrsten žarkomet, tako da ovek sedaj lahko Kodi okoli te naselbine na milje okoli brez vsako luči. Izgleda kot v vsakem največjem mestu: razavet-eno je "vse, tako da čfoveku jemlje vid, ko gre mimo. Ali sti, katerim je razsvetljava namenjena, le malo vidijo ali pa nič. Je pač tako, da spregleda kateri in se odslovi, pa zopet pride drugi, ki ima zavezane oči. Tako se menjajo dnevno, cer vsak razsoden človek ve, da takim businessom ni nič dru gega kot potrata in izguba kom panljl. Zastraženi so vedno do-jro, kot največji kriminajci pod solncem. Zdaj jim je dodal naš dobri, po ljudstvu izvoljeni šerif še cestne kozake, da gleda-o na javni mir. Pri tem je pa naš business, ko bodo volitve. <3a «e nam to ne vidi prav, lahko popravimo v bodoče, če bo le voilée tako hotel. Kot sem omenil, je slabše kot e bilo pred 1. aprilom. Je tako Sedaj vidimo, da poskusijo tud druge velike kom pan i je obratovanje po vzgledu Plttsburgh Coal Co. Na to mislim reči, da x> toliko večje število premo garjev prisiljenih, iskati dela zunHj, toliko težje se bo dobilo delo in toliko bo tudi gotoVo m naj ¿a plača. Tako človek pre mišljuje bodočnost, • kako Ik> prežlvil sebe In družine. V društvenih razmerah, poli tknih in dramatiki smo pa nekakem zasloju, Seveda je to veliko pripisati našim finan cam. Dandanes je pač tako, da človek si s težavo privošči kaj veaelega razvedrila, katero potrebno tudi našemu zdravju V ta namen Je sklenilo članatv samostojnega društva v Moon Runu, prirediti veselico dne 80 maja. Ker bo tudi 15 let istega dne. kar je bil otvorjen naš dom v M<*>n Kunu, bo v toliko inpo/antnejša zabava, kot IMet nlca doma. I>rugo. kaj še vse bo omenjeni dan, bo poročano tem listu pravočasno. Ns tem mestu a|w»liramo na sosednnje naselbine, da omenje nega dne ne prirejajo veaelic in si itn < ga in poartljo na« omenjeni dan. ker k> v slogi in masi j moč V »ličnih «lučajih se rad tudi mi odzovemo in prisostvu jemo kolikor nam sploh razmere dopuščajo. Toraj čitatelji, n« pozab H »• dne .tO maja v Moon Runu. Program bo pravočasno Izdan kot oglas. Apeliram ki se nahaja še izza vojnega u-jetništva v Rusiji. Le s težavo smo se mogli orientirati \ v tej mešanici slovenskih, ukrajin-akih In ruskih besed, pa saj ni čuda, mož bo že skopaj 12 let v Rusiji, ne da bi imel priliko či-tatl kak «lovenski časopis ali se razgovarjati s kom v svoji materinščini. Vsekakor, • pismo je zanimivo in obenem polno hrepenenja po domačem kraju; oh, "samo enkrat še videti zeleno Pohorje in se nasrkati balza-mi&iega, smolnatega vonja njegovih jelk!", potem bi lažje prenašal "enolično in melanholično veličastvo ruskih step." Iz pisma posnemamo sledeče: "Zadnjikrat sem te videl, dragi brat, v Mariboru pred slovensko cerkvijo, ko smo posled-njikrat korakali skozi mesto pred dvanajstimi leti. Pod zvoki muzike so nas gnali na kolodvor; nekdo je klical za menoj: "Franc! Franc!" Ozrl sem se in videl teto Barbo, ki je tekla poleg kolone in si brisala oči. Gnali so nas kakor na smrt obsojene pod vislice. Na kolodvoru so nas sprejeli s kričanjem "haj-lovci", a >pri vhodu na peron nas je mala skupina slovenskih dijakov pozdravila z "Živijo!" V temni noči so nas odpeljali proti Ogrski. Zapustiti sem moral mlado ženo in male otroke —. Pri prvem spopadu y Karpatih sem bil ranjen in ujet. Tri tedne sem ležal v neki bolnici na Po-jskem, en mesec pa v Moskvi, Suharevki, kjer se nam je dobro godilo. Moskovčani so nam vedno nosili raznih' darov. Iz Moskve so nas odpravili v Sa-maro, kjer sem čez tri mesece popolnoma ozdravel. Od tu so nas odpeljali v Sibirijo, kjer sem bil 13 mesecev in kjer sem zgubil tovariša, Povževega Francln«. Sprijateljil sem se nato z dobrodušnim Miklom, katerega so Rusi zbog njegove šegavosti zelo radi imeli.■ njim sva bila skupaj tudi v 1. ugoslovanski dobrovoljski diviziji v Dobrudii. (Ne štej mi ega v zlo, dragi brat, ker takrat sem v svoji naivnosti menil, da koristim na ta način dobri stvari). Oktoberska revolucija me je dohitela v Ukrajini n od takrat sem se šele začel zavedati življenja. Vstopil sem v 1, jugoslovanski revolucionarni bataljon v Kijevu, ki smo ga pa ob prihodu Nemcev v Ukra-ino morali evakuirati in sem odšel zopet v Moskvo in pozneje v Samaro, kjer sem služil v armadi do leta 1921, ko so bili vsi starejši letniki demobilizirani. Zaprosil sem, da se smem nase-iti v Ukrajini ob Dnepru, ki ga ukrajinski pesnik Taras ftev-čenko tako divno opeva. Dodelili so mi kos zemlje, kjer sem si basoma postavil ličfto, vili podobno hišo. Sosedje me imajo radi. V stari domovini sem delal včasih v opekarni in to mi je sedaj prav prišlo. Začel sem delati Rusom opeko, katere vedno več rabijo, ker-se je stavbarstvo zelo dvignilo. Na svoji te imeti pojma. Polje neobdelano, premetna sredstva uničena, fabrike razbite, ljudstvo in država obubožana, a meje blokirane od vseh evropskih buržu-aznih držav, ki nam ni nobena hotela posoditi niti vinarja, ho-teč nas s tem pripraviti na kolena in našo revolucijo uničiti. Milijoni so morali prva leta poginiti gladu, a ruski narod je kljub temu vztrajal pri pridobitvah svobode, ki mu jih je prinesla revolucija in si je pomagal sam, kakor je vedel in znal, brez pomoči Evrope. * Danes že lahko rečemo, da smo v nekaterih gospodarskih panogah nad-krill predvojno produkcijo, pri ostalih se ji pa hitro bliža mo. Vsepovsod se ustanavljajo nova produkcijska podjetja, zemlja se je začela bolj racio-nelno obdelovati kakor pred vojno; proc|nt analfabetizma Vzbijtni KHaj lira m Ameriko • katastrofami! "V naravi se vrstita red in Odpravite nevarnost svetovne kaos, »pajanje in .razkrajanje, vojne, dokler je št êas. — Ts- graditev in uničevanje. To se ka je vsebina apela. | vrati večno v naravi. Človeški um — ki ni nič dru-New York, N. Y. t- Amerika I gega kot samozavestna kine-se vleče v intervencijo in vojsojtična energija — ae je naučil proti Kitaju. Prihodnja vojna omejevati kaos v naravi. Na-poplavi svet. Ustavite prihod rava, če jo prav potiplješ, se povojne, dokler je še čas. kori umu in «luži človeku. Ško-faka je v«ebina apela na a- <*a " Spremeni v korist Kjer meriško ljudstvo, ki ga je brzo- Škoduje, tam p očituje javila kitajska narodna vlada , flovekova sebičnost, lenoba m glavnim stanom v Hankovu ¿asJ ifnoranca. ■ niški službi kitajskega narodne-1 Povodenj v MuwssippiSki do- se hitro niža, elektrifikacija Se intezivno uvaja, skratka, ameri-laniziramo se, samo s tem raz-očkom, da v Amriki žanje sadove dela le peščica denarjih mogotcev, pri nas pa vsi držav-jani potom ljudske države. Tu pri nas na Dnjepru, pri Dnje-provskih slapovih, zidajo ravno sedaj velikansko elektrarno, ki bo zalagala « tokom vso Ukrajino in elektrificirala Doneck premogovni in železno-indus-trijski revir, ki tvori takorekoč srce Rusije. Med Volgo in Donom bodo napravili vejik plovni kanal, ki bo vezal vzhodni de Rusije s Črnim morjem., Železnice se elektrificirajo in zidajo vedno nove. Za Rusijo je nastala nova doba neslutenih možnosti razvoja. * (Dalje prihodnjič.) Snhaiki fanatiki blaznijo boljinbol _____ ' Zdaj zahtevajo špijona v vsa kem bloku in zahtevajo anuli ran je potnih listov onim, ki pi jejo v inozemstvu. Washington, D. C. — Suhaške organizacije so začele silno kampanjo za absolutno posušitev glavnega mesta Združenih dr-| žav. Zahtevajo, da vlada dovoli vsaj enega vohuna v vsakem bloku mesta, ki bo opazoval sosede in takoj prijavil policiji, če kdo poseduje alkoholno pijačo. Zveza krščanskih žena zahteva, da vsak ameriški državljan, ki odpotuje v Evropo, "mora ne-sti 18. amendment in Volstea-dov zakon s seboj." To se pravi, da ne sme piti opojnih pijač v inozemstvu. Ta zapoved se mora nahajati v potnem listu, katerega mora ameriški konzul razveljaviti, ako se državljan pregreši proti prohibiciji. Mednarodna tekma krasotic bo baje v Chicagu. Chicago. — Promoterji tekmovanja krasotic se trudijo, da bo mednarodna razstava lepih žensk v tem mestu prihodnjo jesen, je dejal J. Behair, načelnik tekme. 2ARK0MET Dol ga gibanja v New Yorku. Drugi apel pa prihaja od Vse-kitajske delavske strokovne cen trde, ki zastopa 2 200,000 Btro-. kovno organiziranih delavcev la Ig^ zato je ^ mjlje jn milje lini je škandal za Ameriko. Pu-ivave v Texasu in Arizoni so pa drugi škandal. Tu je preveč vode, da se razliva in uničuje je naslovljen na strokovno org*. Amerika ima do nizirane m druge delavce v Zdr.1 * državah. Kitajska revolucija se ne da potlačiti, se riaglaša v obeh ape-1 lih. "V treh mesecih bo prapor | nacionalistične revolucije pla- \iolj možganov in dovolj denarja, da bi lahko napeljala vso prekomerno vodo s centralnega zapada v Texas in Arizono, kar bi preprečilo povodnji in odprlo nove farme ter nasade, pa nima pola! nad Pekingom in Kitaj bc I 3j8t€ma To je V8e. sistema prost svojih sovražnikov od juž- manjka ne obali do velikega zida," pra vi izjava nacijonalistične vlade Vsekitajska delavska centrala svari: "Mi vam priporočamo, da razumete, da je danes nemogoče potlačiti veliko ljudstvo 400,-000,000 ljudi, in vsak tak poizkus lahko konča v uničenju tega, kar je civilizacija zapustila na zapadu. Oba apela naštevata naailna dejanja, ki so jih izvršile bojne ladje in vojaške čete Amerike, 'Britanije in Japonske v Nan Enkrat v bodočnosti, ko bo Amerika res civilizirana, bo vsa dežela en sam vrt, v katerem rte bo povodnji, suše niti vrtincev. Deževalo bo le takrat, kadar in kjer bo potrebno. Ljudje, ki, bodo zares civilizirani, bodo kontrolirali elemente do zadnjega zoba. • • a Beseda "revolucija". "Hčere ameriške revolucije" so te dni na svojem 36. zborova- kin*, -WM Kavûtungu ^^^^ na (KiBirftiuK A___il.: * v Ameriki. svete knjige," so Temeljna no-brez zaključile jo končno delavci, ------------ - . . r^r.^ol-^ ^ -vira iz biblije in delavskimi strokovnimi unija mi. Preprečite vojno proti kitaj ski revoluciji! Pozdravite kitajsko revolucijo kot del svetovne- ga boja za člevelketudi revolucijonar. In gnoj stavite nasilja imperializmaI j- Nacijonalistična kitajska vla- nodre hčerke revolucije. Hčere revolucije! Pazite, bratje, kadar se dandanes govori o revoluciji! Mister Kulidž »oslovno je prevedel. Neki angleški diplomat je imel biti sprejet pri papežu. Preden se je podal v avdijenco, je obiskal angleškega poslanika v Vatika nu, sira Arturja Hardingea, ki zemlji "sem "si napravil mal" rib- ** j,e kako morH Vt*U I!« nik, v katerem gojim ribe. Krog njega s«*m zasadil različno drevje, višnje, hruške in breze. Prosim Te, pošlji mi nekaj svetih kostanjev v s ježicami vred in pa nekaj jabolčnih, cepiče v. Veš, tukaj p sadjereji nimajo pojma, daniravno sta zemlja in podnebje zanjo ugodna, l^e tu in tam vidiš kako višnjevo drevesce. Tudi /a par trtnih sadik bi Te prosil, ker jih tukaj sploh ne poznajo. Vino pridelujejo v Rusiji samo na Krimu in na Kavkazu in pa svoj čat v Reaarabiji, ki pa j^ zaenkrat še ixi Rusije «ni reza na. Polagoma ar Rusiji celijo rane, ki Jih ji je zadala svethvna vojna in z njo povzročena revolucija z inettansko vojno. Morala ai» jr boriti a težkočami, o kakršnih Vi tam pri Va* n** more- pred papežem. Poslanik mu je nied drugim povedal, da se vrši konverzacija v francoščini in da mora papeža naziyati "sveti oče" (angleško "Holy Father"). Po avdijenci je poslanik po-setil svojega rojaka, ki mu jč popisal, k^ko je bil sprejet Vatikanu. "Čudno se ml je zdelo," je dejal diplomat, "da ae je papež vaciej, kadar aem ga po vaših inatrukcijah imenoval "Holy Father", namuznil." "'Zakaj neki?" je vprašal sir Artur Hardinge. "Kako ste pa prevedli "Holy Father"T "Sacre Pere!" je odgovoril nič zlega sluteči diplomat. "No, potem ate pa lahko veseli, da ae vam je papež samo muzal in da vaa ni kratkomaln postavil pred vrata! "Sacre Pe da pa pravi, da je Britanija za vlekla Ameriko v gibanje prof Kitaju. Britanija je označena kot volkodlak, ki je pil pri Kita-ju kri skozi osemdeset let "Kitajsko ljudstvo ne priča kuje od Anglije razumne pod pore. Roke Anglije so omadeževane s kitajsko krvjo. Britanija se posluži vsakega sred stva, da porazi Kitaj. Priprav ljena je dodati še eno vojno k masakrom z dne 30. maja 1926 le vedno povedati toliko dobre-v Sangaju, z dne 23. junija 192f U« in »labega. Omenjena rojaki- vSakiju in Kantonu in v Vansi-hia b^z dvoma ne veruje v enu lani poleti. "Nacijonalisti mislijo, da a meriško ljudstvo slepo sledi svo- ji vladi pri podpiranju britske-L . .. . , . U tujini .tali«., »to ^j^^ihmul^teda. ne bo apeliramo, da se prepreči vojna, a a-Kaj je svoboda? Prvi je odgovoril: "Soha". j Drugi: "Papir". Tretji: "Beseda". Kateri ima prav? • ♦ • Čestitka članici. Dragi K. T. B.! Vsa čast gre oni članici S. N. P. J, ki se je v it. 85 tako odkritosrčno izrazila 3 Bogu, o katerem vedo ljudje Miklavža, niti tega ne, da je Bog stlačil prvega človeka iz ilovice in ga prislonil k plotu, ia se posuši. Kadar bodo vsi dokler je čas. "Ameriško ljudstvo," končuje apel, "mi apeliramo nate, da nc do voliš, da te zapletejo v nov krvav svetovni masaker. Mi a-peliramo nate, da oponiraš intervenciji v Kitaju in da zlomiš združeno fronto britskega in a ineriškega imperijalizma protij svojemu lastnemu ljudstvu In ljudstvom vsega sveta.- CELO CIKASKEMI/ DNEVNI-KU SE JE ZBUDILA VEST. Zahteva, da ae obravnava proti Saccu in Vanzettiju obnovi. Chlcago, III. — Cikaškemu dnevniku "Chicago Daily NewS' j se je tudi zbudila vest. V uvodniku priporoča, da nepristranska komisija preštudira Sacco in Vanz^ttijevo zadevo in poroča governerju, ker niso pregle-1 ,em dobi,. kadar ^ muiim, da dani še enkra dokazi, na podlagi |je dobljeno, je izgubljeno. več lenuhov, ki strašijo ljudstvo i peklom in hudičem.—Vernica v sv. dolarje, Iowa. * a a Praktičen Smith! Governer Smith veruje v ločitev cerkve od države — ker e ameriška država ločena že od svojega rojstva. Easy as pie! a a • Njega zanimajo dekleta. Dragi Žarkomet! Pred par tedni je bila tukaj uganka, kaj Bog dela v nebesih. To ni tako važno. Mene bolj zanikna, kaj delajo mlada dekleta in stare tenice v nebesih, ki sploh ne i padajo skupaj. Ali so mlada lekleta vedno mlada in stare ženice vedno stare? Ako so — tedaj zbogom nebesa!—Citatelj kolone Iz Wyominga. a a a Odlomki. Kadar mislim, da sem izgubil, loma in samostojnega društva!¡re" pomeni namreč toliko kako--M. Jerala. v a _ p^Mi oče P katerih so porotniki Sacca in I Vanzettija spoznali krivim. Kadar taki listi kot je ta čl-kaški dnevnik, ki odločno zago varja interese privatnih bizni-ških interesov, prihajajo dc prepričanja, da je treba po ne-pristranski komisiji pregledati dokaze,** na podlagi katerih sta bila dva siromašna delavca «poznana krivim roparskega umora in obsojena na električni stol, je dokaz tukaj, da je nekaj gnile ga v neki državi. Ako te postopač prosi za posojilo , ponudi se mu za tovariša. Ce odkloni, mu tudi ti odkloni posojilo. Postopač naj «e obesi na delo. ne na tuje žulje — Joie Kova-cich. _ K. T. a Pet norih igritt za otroke v Chieagu. Chlcago. — Šolski odbor naznanja. da bo to poletje odprtih pet igrišč za otroke v Milini ljudskih šol v Chicagu. Politični pregled po Jugoslaviji Vojna nevarnost med Italijo in Jugoslavijo »n "J«nl Pwl vzroki. . (IirinM r»«i»*U.) t Kakor leta 1902, ko je Av-.tro-Ogrska anektirala Bosno in Hercegovino, tako je letcp 1927, devet let po končani svetovni vojni, svetovna javnost razburjena piše in govori o nevarnosti vojne med Italijo in Jugoslavijo radi Albanije. —- Jasno pa je, da mala Albanija, ki nima niti milijon prebivalcev, kjer živijo §e primitivna patriarhalna plemena tako, kot so živela pred par stoletji; Albanija s svojimi neprestopnimi gorami, močvirji in revščino ne more tvoriti pravi vzrok vojne. Ona je samo zunanji povod alarma, ki ga je dvignil duce Mussolini, kakor je bil sarajevski atentat samo zunanji povod vojne med Srbijo in Avstro-Ogrsko leta 1914. Tokrat so vojni kričači utihnili. Konflikt je pokazal v Evropi dvoje važnih stvari: Se ni poteklo 10 let po svetovni vojni, a Evropa razpravlja o novi vojni povsem, hladno, trgovsko. Nobene resne velike stranke ali organizacije ni v Evropi, ki bi odločno vstala proti vojni, raz ven delavske socialistične demokracije. To znaČi, da je vojna ravno tako izvedljiva, kot leta 1914! Drugi važni pojav, ki se je tekom tega konflikta pokazal v Evropi je ta, da velesile v Evropi niso jasno orientirane za slučaj vojne med SHS in Italijo. V početku konflikta je Anglija podpirala Italijo, pozneje se je nagnila v nevtralnost. Francoska je dala sicer jasno razumeti, da podpira svojega zaveznika Jugoslavijo,, toda \e do gotove meje. Vojne z Italijo radi jugoslovanskega prijateljstva ne bi riskirala. Rusija zavzema odločno proti vojno stališče, ostale države, posebno Nemčija, nevtralno stališče. Zveza narodov ni iz-pregovorila nobene besede l Jasno je torej, da bi Evropa mirno gledala, ako bi napadel italijanski fašistični imperijali-zem Jugoslavijo. — Vse nadte pacifistov z intervencijo lige narodov so se izjalovile, in morda bi že govorili topovi na našem o-zemlju, da niso evropski imperi-jalisti preveč okupirani na Daljnem vzhodu—s kitajsko revolucijo. Sedaj je celi spor .prenešen na vprašanje anketne komisije, ki naj preišče, kdo pripravlja v Albaniji balkansko vojno. Italija zahteva, da se anketa vrši samo v Jugoslaviji, Jugoslavija pa, da vrši anketo Liga narodov v Italiji, v Albaniji in na albansko-jugoslovanski meji.' Fašistična Italija je pa že iz odziva, ki ga je vzbtidil njen a •arm po Evropi, uvidela, da moment za vojni udar še ni pri praven. Vojna je odložena, do k('daj, se ne ve. Balkanski in evropski narodi so lahko vsak dan postavljeni pred fakt, da je u toolknila diplomacija in da so zaKrmeli topovi. V taki situaciji, ki je slična gorečemu sodu smodnika, ne bo odveč, ako presmotrimo, kateri "" V/rvoki konflikta med Italijo in Jugoslavijo. Mirovni dogovori v Versaillu, s»nt. Germainu, Rapallu, New-»yju, nikakor niso odstranili vse nevarnosti mirnemu sožitju ju-toslovanakih in balkanskih na-fodov s sosedi. "Drang nach ^ m Osten", ki je bil motor nem-j*kf' avstrijske politike, na Balonu. se je pri premaganem kapitalizmu spremenil v "gospo-oarnko" prodiranje. Bojno pro-diranjo na vzhod je prevzel od ■fjih fantovski imperijsllzem, isče za mlado italijansko Indijo ugodnega tržišča. Fa-tif fi;«Mtalija se smstra za na-"inico a vat ro-nemftkega impe-r J*!izma na Balkanu. Zato ao krovni dogovori diktirani od n*inih imperijaliatov oata- darskemu propadanju pristanišča in zaledja. Zader, glavno mesto Dalmacije, je oddeljen od dežele s carinsko mejo. na škodo mesta in dežele. On tvori bazo za izkrca-vanje italijanskih čet v slučaju vojne. Del Bolgarije je pripadel proti volji prebivalstva Jugoslaviji, a velik del slovanske Makedonije in Trakije je dobila Grčija. Bolgarija nima še izhoda na morje, Čeravno ji je v mirovnem dogovoru obljubljen. Bolgarska Do-brudža in ruska Besarabija je anektirana od Rum unije. Med Srbijo in Grčijo je sporno vprašanje solunskega pristanišča. Vsem tem nepravilno rešenim stvarem se je pridružil še italijansko-albanski pakt, ki daje Italiji možnost v vsakem času okupirati Albanijo. Med Jugoslavijo in Italijo so veliki gospodarski problemi. Izvoz in uvoz med Jugoslavijo in Italijo je na prvem mestu. Skoraj 45 odstotkov celokupnega izvoza iz SHS gre v Italijo. Ni čuda, da je fašistični imperijalizem zasnoval načrt, kako bi diktiral Jugoslaviji na gospodarskem polju. Najprvo je poskušal mirnim potom. Potovanje Pašiča in Ninčiča v Rim je do-vedlo do rimskega pakta prijateljstva med SHS in Italijo. Tam so bile predvidene še bel-grajske in nettunske gospodarske konvencije. Beograjske so ratificirane, toda zoper nettunske, ki dajo Italjji velike gospodarske pred pravice, se je začel odpor v javnosti, tako da še do danes niso ratificirane. Fašistična Italija ni čakala križem rok ratifikacije, temveč je sklenila z Ahmed Zogu pašo albanski pakt, z Bolgarijo tajno zvezo, istotako z Rumunijo in Ma-djarsko. Tako je obkolila SHS državo s čvrsto verigo italijanskega bloka vseh sosedov Jugoslavije. Ko je bilo to delo gotovo, je Mussolini vzdignil alarm, mobiliziral vojsko in milico na meji SHS in v Albaniji ter zarožljal s sabljo. Ker čas še ni "pripraven," izjavljajo fašisti, da so pripravljeni vtakniti nož v nožnico, ako Jugoslavija ratificira nettunske konvencije. Kaj so torej pravi vzroki spora med Italijo in Jugoslavijo? Vzroki so kapitalistično-imperi-jalistični. Italijanski fašizem, kot najboljši predstavnik impe-rijalističnega prodiranja na Bal kanu, hoče diktirati SHS državi gospodarske pogoje, hoče vsiliti uvoz svojih industrijskih produktov in hoče najugodnejše pogoje za izvoz surovin in lesa iz SHS države. Ker pa vse to Želi tudi Češka, in nemška industrija, ki je bolj konkurenčna kot italijanska, hoče fašizem s silo doseči, kar se ne da doseči z lepa. Z okupacijo Slovenije bi itali janska industrija dobila skoraj polovico SHS premoga, ki ga mora uvažati. Z okupacijo Albanije in Dalmacije pa dobiva dominanten položaj v Jadranskem morju, ki se spreminja v italijansko jezero. Potom bloka sosedov, ki prežijo na jugoslovansko ozemlje, pa hoče Italija a talno držati v strahu SHS dr žavo. Da je fašizem dosegel izolacijo SHS države, je največ kri va vladajoča buržoazija v Jugoslaviji, ki je vodila 7 let skrajno reakcijonarno zunanjo in notranjo politiko, kar smo omenjali že na drugem mestu. niki pa je služkinja Pavla Novak v službi pri ravnatelju tovarne konserv "Globus" padla tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomile levo novo. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je pri ranžiranju tov. vlaka odbijač zmečkal desno roko premi-ltacu Ivanu KoroAinu. Vai štirje se zdravijo v ljubljanski splošni bolnici. Dne 24. marca je umrl v Črnomlju brivec Drago Satošek st., eden izmed onih redkih na-prednjakov, ki so ostali neupog-"jivi in dosledni v svojem na-prednem prepričanju. Umrljivost v Celju v marcu 1927. V mesecu marcu so umr-i: V mestu: Oton Kuster, 65 et, zasebnik; Ivan Repinšek, 75 let, poštni poduradnik v pok.; Marija Berna, 27 let, trgovčeva žena; v javni bolnici: Jarba Smit, 80 let, občinska reva, Jurklošter; Ana Sušeč, 38 et, trgovčeva žena, Polzela; Kristina Kovač, 20 let, posestniko-va hči, Stranice; Marija Krajnc, 68 let, zasebnica, Celje okolica; Alojzij Podbregar, 78 let, dninar, Liboje; Marija KrviSek, de-avčeva žena, Celje; Franc Ora?, 61 let, dninar, Ponikva; Mihael Papov, 63 let, čevljarski mojster, Celje; Alojzij Drofenik. 19 let, dninar, Gaberce-Plat; Franjo Cilen$ek, 29 let, dninar, Braslovče; Pctronela Maršal. 62 let, vzgojiteljica, Celje oko-ica; Tomaž Praznik, 67 let, občinski revež, Rečica ob Savinji r Terezija Vrečko, 65 let, najemnica, Celje okolica f Neža Ograj-šek, 65 let, prevžitkarica; Pod-vln; Florjan Podlesnik, 52 let, dninar, Žalec; Milodrag Janiše-vič, 26 let, stud. tehnike, Beograd; Anton Kolin, 29 let, najemnik, Celje okolica; Justina Medved, 21 let, najemnikova hči, Pleterja, Marija Plajher, 16 let, dninarica, ftkofja vas in Mihajlo Palurevič, 19 let, dijak, Čačalr. Nove knjige Vabilo na prednaročbo. V kratkem bo v Ljubljani izšel prvi del zgodovine delavskega gibanja na Slovenskem, pod imenom "O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve Jugoslovanske demokratične stranke." Knjigo izda Zadružna založba v Ljubljani. Vsebina knjige je: L ki du> H Smrtna kosa. V ljubljansk bolnici je umrla 67 letna vdova nad učitelja, Marija Kropej, k je mnogo let službovala kot u-či tel j ica ročnih del na Zidanem mostu. — V Trbovljah je umr la stara komaj 17 let, goepica Stana Šetinc. Številne nearsče in nezgode. V ljubijanako bolnico so pripe-Ijsli 4. aprila več ponearečen-V bližini vasi županje nji K< P -------------------------je nekj Kamničan |*lvozil P" dj eksplozivnega mate- ^nikwtn „¡n. Alojzija Br- Pn reševanju balkanske- h ^ d Evropo, ao odrezani od n» «v™' „ mmnmai-u tom lilirih carinskih me- P clrkularna žaga v we* a 'varijo gospo*»*« «pre- odrezala .ie.no rokol? MM* ometu in vodijo k gospo-i delavcu Ivanu Golobu. Na Vrti- Umrli člani IN Fr. 2.: SUM podlistki ta tloitži wswi |*wiivi>vi m L. 1848 In dalje v Avatriji in Sloveniji. II. Razvoj v Nemčiji od L 1848 dalje. III. Ustanovitev prvefa delavskega druitva na Dunaju. IV. Prvi socljal i stični pojav na Slovenskem. V. Johann Mo«t v Ljubljani. VI. Poročila deželnih vlad o stanju delavskih društev osred-nji vladi na Dunaju. VII. Robert Wagner v Ljubljani. VIII. Gradec in nalt kraji. IX. Prve delavske zadruge na Slovenskem. X. O dobi, ko je razsajal razdor med delavci. XI. Slovenski literarni zgodovi-nar pripoveduje . . . XII. Preganjanja socijalistov. XIII. Obravnava Droti krvavcem v Celovcu. (Zeleznlkarjev proces.) XIV. Komentar "Slovenskega Naroda" k procesu. XV. Ljudski glas.' XVI. 1* opažanj slovenskega lite-rarnega zgodovinarja. XVII. Hajnfeldaki zbor. XVIII. Bocljalfstlčno gibanje pri nas po strankarskem zboru v Hajnfeldu. XIX. Prvi avstrijaki kongres tete* nilkih uslužbencev in njegov pomen za naše gibanje. XX. Ustanovitev Jugoslovanske nocljalno-dernokratsk«' •iraške. XXI. "Delavec." Knjigi bo priložen seznam vseh v slovenskem Jeziku irdantl» aorljall-stično usmerjenih časopisov, knjig in brošur od početka So I IS27. Ona v prodnaročbl, k! s« ims izvršiti do 20. sprils je msnjšs, kakor v knjigotrški prodaji. Za Ameriko stane pol dolarja. Naroča ae pri Zadružni založbi v Ljubljani, * Aleksandrova c*at* št. 5. Chicago l>o očiAčene v treh meaecih. Chicago, 21. apr, — Nov? policijski nsčelnik mesta Chicago, MichaH liughea, je anoči dejal načelnikom polieijakih postaj, da mora biti mesto očiščeno vy treh mesecih zločina. Vaakega bandita naj na mestu ustrele, ANDREW CHKNGEL JOHN MIKULK H. Bella ire, Ohio. — To ao redki slučaji, ali vendar se je dogodilo, da je naše društvo Št. 258 S. N. P. J. v dveh dneh izgubilo iz svoje srede dva člana v teku o-smih dni. Na 21. marca je u-mrl naš brat in Član Andrew Chengel in naše društvo ga je spremilo na zadnji poti, ako že ne korporativno, vsaj po svoji najboljši možnoati. Pokojnik zapušča soprogo Marijo Chengel, v starem kraju v selu Bre-stovac, kotar Daruvar na Hrvatskem pa dve sestri. Brat Andrew je prišel v Ameriko leta 1907 ter kakor tisoče drugih proletarcev šel skozi mnoge potežkoče. Drugi slučaj je bil, ko je umrl za proletarako boleznijo jetiko naš dolgoletni brat John Mikulich v Moundsvllle Sanatorium bolnišnišci dne 28. marca. Za sorodnike brata Johna Miku-licha mi ni znano, samo toliko sem čul, da zapušča nekje v A-meriki brata. Ker nimamo njegovega naslova, nismo bili v stanu, da ga najdemo ter ga pozovemo, naj prisostvuje pri pogrebu svojega brata. V starem kraju zapušča pokojnik po-smrtnino bratu Ignacu Mikuli-chu. Naše društvo je tudi za bratom Mikulichem priredilo dostojen pogreb, ker je ssmp moralo zanj skrbeti. Položilo je na pokojnikov oder venec in poslalo k njemu tudi stražo, katera ga je spremila na pokopališče. To je velika izguba za naše društvo, da sta v tako kratkem času preminula dva člana. Žalujočim društvo izreka globoko sožalje. — Tajnik društva At. 258. ' T johnTujs. Ludlow, Colorado. «*- Društvo "Pivka" št. 201 S. N. P. J. je izgubilo Člana Johna Rusa. Umr) je dne 6. aprila v Trlnidadu, Colored u za proletarako boleznijo. Bil je Člun dveh društev, št. 201 S. N. P. J. in št. 84 J. S. K. J. Obe društvi ata se kor]H>rativno udeležili pogreba dne 9. aprila na katoliškem pokopališču v Trinidad u. Pokojni John Rus je bil sa mec, človek tihega značaja. Ko jen je bil 24. februarja 1882 \ vasi Gotini pri Grosupljem na Dolenjskem, kjer zapušča brata In dve aeatri. Sorodnikom izre kam naše sožalje, a pokojniku pa bodi lahko ameriška gruda. — Frank Potočnik, tajnik dru štva št. 201 S. N. P. J. ANTON JENKO. Daviš, W. Va. — Kruta smrt nam je ugrabila soproga in očeta Antona Jenkota v lepi mošk dobi, stsrega šele 45 let. Po kojnlk je bil doms iz Postojne na Kranjskem, kjer zspušča o-četa, sestro in polbrats, tu ps mene s štirimi nedoraslimi otroci, katerih mlajšega mu usoda ni dala videti, ker ae je rodil rav no eno uro po njegovi amrti. • Pokojnik je dne 5. aprila še zdrav na delo k Babcock Lum-ber Co., kjer je bil zaposlen, popoldne pa ao ga pripeljali do mov, ker ae je ponesrečil pri na kladanju starega železa. Ker je tožil o hudih bolečinah, smo ga spravil! v.bolnišnico, kjer je v strašnih mukah dne 10. aprila za vedno zatisnil svoje trudne oči. Bil je zvest član S. N. P. J., društva "Slovenski gozdar" št. 217 v Da vinu, W. Va., kate ro mu Je priredilo lep pogreb. Zahvaliti se Imam članom imenovanega društva za tolažbo in prečute noči pri pokojnem, lionebno pa za krasen darovan venec. Hvala tUdI članov dru štva št. 106 J. S. K. J , ki ao ae udeležili pogreba v večjem številu. Ii«pa hVels vsem za to-lažbo v tej kruti nesreči, ki je zadela mene In otroke. Bodi mu miren počitek, nepozabnemu In ljubljenemu aoprogu in očetu. Žalujoči: J«lert Jenko, aopro-j ga, Franc, l»uia, Tonček in Jožef, ainovi; v aUrl domovini pa ' oče, aeatra in polbrat. Polki ja naredila red prt Židov »kern aklade. Chicago, 21. apr. — Hnoči je Ml naval za židovski sklsd v Orch«'«tra dvorani lak« velik. 1)2« M(||Iii »»ai HM "M HU ur . i n*jm»nj»i «.por pri *^ H«^ KÄJÄf.l 'aretaciji, # . __ Ta stvar j« j ako zanimiva in tudi znanstvena in pravzaprav ne vem, ali ne spada morebiti med "Kulturni pregled" ali med "Zdravstvo" ali med "Knjige s police" — naj jo slavno uredni-iltvo natisne tam, kjer je honorar najvišji 1 Recimo namreč, da, pišem podlistek. Za to je potrebno dvoje: prvič navdahnjenje, drugič snov. Nekateri gospodje a širokimi klobuki prsvijo navdahnjenju tudi inspiracija in jim je zanjo treba predjema, Navdahnjenje ma lahko različne vire. Mojemu* navdahnjenju je tftivadno vir nežno ženstvo, kajti kadar jubljena ml soproga nima denarja, da bi šla na trg, potrka pri meni in potem mora biti mo-e pero navdahnjeno in pisati za denar in mi navdahnjenju ne zmajka nikoli. Zdi se mi, da se ta vir navdahnjenje «širi tudi pri drugih peresih in je posledica poplavln, redukcij In potresov n draginje, In se ob tem vidi spodbudni vpliv solnčnih peg na slovensko literaturo. Toliko, kar se tiče navdalinje-nja! Kar ae pa tiče snovi — snovi je dovolj, kamor pogledaš. Na pr. pišem ta podlistek, se-dipi pri oknu in gledam venkaj. Zunaj dežuje. Koliko ae da napisati samo o dežju: "Dež, ti si kakor domovina 1" ali pa: "Del, ti si kakor življenje!" — Nasproti oknu onkraj ulic^ se dviga streha; gledam vanjo — stara je, marogasta, v dežju se sveti. V strehi je okrogla, temna luna, v lini visi nekaj podolgatega in se guglje v zraku — morebiti je koža domačega zajčka, mo rebiti koža mačke. Nad lino ob kraju strehe čepi nizek dimnik — redki dim zaspsno nad njim plava in priča, da hiša ni izumr la. Itd., itd. Takim podlistkom se pravi tihožitje. Toda jih uredništva gledajo bolj po strani in imajo razne Izgovore, kar Je ženi Jako neprijetno, kadar gre na trg In «potoma stopi v uredništvo po denar in jo uredništvo izprašu je, zakaj rajši Jaz ne hodim na trg in zakaj ona ne piše poti listkov. S podlistki tedaj ne gre kar tako. Snovi je seveda dovolj, kamor ae ozre pero. Ali iz ano-vl lahko nastane to in lahko na stane ono in če nastane tihožitje, pa bom lahko brez kosila In menoj vred vsa družina, obstoječa iz šest glav in enajst repov, kajti imajo naši kanarčki mlade. Vatanem izza mize, pregledujem, kar sem zapisal o dežju in strehi in domovini — nak, u-redništvu ne bo všeč podliatek. Stopim po sobi: nak, še povohalo ga ne bo! In ne morem reči, da mu bo čisto brez razloga odreklo povohanje. Vidim: "Zunaj deluje," — tako lahko a to ji zapisano v aodnem protokolu; v |>od)ietku pa je Izključeno, da "Zunaj dežuje", Ampak Je treba dež zapisati druga* ¿e — kaj vem, kako. In tudi ne gre, da rečem, da "gUlam v streho"; — VaaJ tako bi bilo treba zapisati reč, da ml oko zre v atreho. Stopim po sobi -p- in zdaj pride tisto, kar hočem |>ovedati fn Je morebiti vredno, da ae mi honorar nekoliko zviša — zlasti z ozirom na blagoslovljeno stanje moje družine, kolikor ae tiče repkov. Čudno Je namreč: če atojim ali stopam — vae drugače In bolj ¿Ivo ae mi obračajo misli. Tint* temns lina v strehi — kaj bi z njo In s kožo od zsjcs sli msčks! Ta lina in koža sama ob ftfJd nims ne lltersme vr«dno*fi niti ne služi pouku ali zabavi* Kdo ve, aH Je koža sploh koža in ali je od zajca oziroma mačka. Morebiti je pa od |ma. Stopim i»o kobi in ae mi za-aveti: od psa Je! Nekdo — ne vem, kdo — je odri paa in ae-daj se kožs suši v temni lini in guglje .jo pusti prepih! Pol leta že stanujemo tukaj se je v lini pojsvila koža — zgoditi se je moralo preko noči. ■Kdo je odri psa? Rekel bi, da ae ni odri aam in is laatnega nagiba. Nego da ga je odri zoper njegovo voljo človek, oni lati Človek, ki ae skriva dnevu in v temnih nočnih urah obeša kožo v lino, da ae suši v prepihu. Zakaj ga je odri? Včasih sil-ne lakote so živeli ljudje, ki ao akrivaj lovili pa«. Jih klali in brez usmiljenja uživali. Toda aedaj lakota še ni do-apela do psa. V sedanjih časih uživajo pae samo cigani in osebe najslabših konduitov. N. pr. je živel na Ptujskem polju ielar, nI se bal Boga, nego je kradel pse in jih jedel. Ta želar je bil (totem na državne stroške obešen, ker je najboljšemu svojemu prijatelju sezul nove škornje in ga v ta cilj in konec zadušil. Nt bil prav nič skesan. in je tisti dan, ko so ga o-besili, silno tulila burja okoli vasi, pal ao čudovito zavijali, "goapodovl" kuharici pa so se sanjale nezaallšane tri numare, ki ao potem tudi resnično bile vse tri izžrebsne, samo ne takrat. ko jih je bila atavila — tako zavržen in izgubljen je bil ta Želar, ki je jedel pse! Čigava je bila tajna zločlnsks roka, ki je ubila in gnUano aned-la psa, čigar zemeljski oatankl krvavo kriče v temni podstrešni lini proti nebu? Stopam po sobi — ln se ne lažem: Če sedim tako dolgočasno ml deluje pero, da bi k večjemu bilo za kako revijo. Ce pa atojim ali atopam, kar same od sebe se mi zapletajo In razpletajo mlall —- ne vem, ali mi dar pisanja tiči v kolenih ali kje? Stopam ln kar živo gledam pred seboj dogodek in hudodelce in povest. Z naše parcele na Mirji nam je bilo lansko Jesen ukradenih sedemnajst najlepših črnih redkev — a svojo srčno krvjo jih je bllu usejala. gojila in vzredila ljubljena naša bodisi stoječe, bodisi sedeče prispevke in bo morebiti potem tudi marsikateri pisatelj Še le našel aamega aebe in avoje apo- sobnosti. In bo potem tudi kritika v svoji i>oirtvovalni brigi za dobrobit slovenske literature ime-a lažje atališče. Oziroma središče. Vrem«, kl preobrača koeolce. Chicago. — Čudna vremenaka poročila prihajajo te dni z za papa ln vzhoda. V New Yorku I-majo pravo poletno vročino z 88 stopinjami, v Boatonu 89 stopinj v Baltimoru 90, Springfiel-du, Mass., 91 in v Waahingtonu, D. C., 98 atopinj. > Istočasno poročajo iz Wyoming a, da je v Cheyennu zapadel sneg in v Yellostone parku je 2 nad ničlo, Helens, Mont., 1« ma 3 nad ničlo in vsa zapadna Iowa je pod snegom, V Chicagu je hladno kakor mora biti v tem Času. Drevje je že vse zeleno in cvet na grmičevju ae kislo drži. Vremenski9 prerok pravi, da tako ostane Še več dni. soproga oziroma majka, bolj v vzpodbudo naj bi nam bile in duši v razvedrilo, nego telesu v hrano! Pa je prišla tatinska roka ln jih brezbožno izruvala, a je aveža sled kazala poleg mo škega črevlja tudi pasjo taco - Pal ne jedo redkev in Jih ne kradejo,— Kako nezaslišana, tajnosti l*)lns drama se je morala dogoditi na tem majhnem koščku zemlje; noč, roparski napad na nedolžno redkev, pea kot ne|K> zvana priča ropa, roparjevo maščevanje, izdajaiaka koža v podstrešni lini! ln je treba aa mo še Mavrlcija Pikca v poveat, slavnega detektiva, pa bi ga paaja koža v lini na sled spravi ia dvojnemu zločinu. Vse se razpleta kar samo od sebe in vam lahko začetek |>oveati po šljem že jutri, samo pravopia bo še pregledala naša punca, ki ho di v lice j, da ne bo v tiskarn preveč pohujšanja. In bo imela poveat nadaljevanj za kom platne ¡Himladanske hlsče s pod lago In gumbi vred In Še ženi za nov klobuk. Pri drugih Je morebiti druga če; pri meiit kaže izkušnja na vsak način, da aem atoječ piaa telj. Prečudna Je »veza med duševnim delovanjem in med de tovanjem mišic, kit In hrustan cev ! HababurAka princeea Je Ala med aoclaliate. Dunaj, 21, apr. — Nadvojvo-dinja Ellzabetha VVlndiseh. graetz, vnukinja pokojnega Franca Joftefa in edina hči u-morjenega prestolonaslednika Rudolfs, je stopila v socialistično stranko v Avstriji. Objavila je a|>e! na vae žen« v Avstriji, ds naj ¿rlhodnjo nedeljo volijo kandidate aocialiatične atranke — one stranke, ki je pred malo manj kot devetimi leti str-m ogla v 11 a vlado njene dinastije. Monarhlstl so Jo opaovall kot "rdečo princezlnjo" in izdajalko avoje kaate in rodbine, Zgodovinska ladja pride v Chlcago. Chicagu. —- Zvezne oblasti so ugodile zahtevam čikaških klubov, da dovole poalatl zgodovinsko ladjo v Chlcago na ogled, kjer ostane za dalj časa. Ladja Je zgodovinskega* pomena iz vojne leta 1812 in noai ime "Old Ironaidea", MacDonald napoveduje novo stavko. Waahlngton, I). C. — Ramssy MacDonald, bivši angleški delavakl premljer, Je v sredo, ko se je mudil v VVashlngtonu, dejal, da pride nova stavka rudarjev v Angliji v enem aH dveh letih. p_______ ______nikdar it' ni»ern opazil v linij napravite rei Nabrali ao |50W.|živega bitja. Tudi ne vem, kdaj j 7.9 preje **ni opazoval pri svojem najstarejšem, ki hodi v če trto: kadar ga kaj vprašam iz matematike, vaakikrat ae ga loti dušljivi kašelj — kar proti nubu zavija oči in kreha in roko |Miiaga na arce, da ml je težko ga gledati In poalušatl ln grem v drugo sabo. In ae s|ši-m in jam na avoje lastne mlade dni: če me Je profesor poklical pred tablo, da ms vpraša — najrajši mi je prav tisti hip pričela teči kri In sem robec tiščal pred nos. In aedaj je čudovii»~4e zvezs med mišicami, kitami in hru-alanci in med duhom razodets tudi še glede slovstva! Ksko dalekosežno je to razodetje! - Najprej bo dognati pri vsakem pisatelju, sli sloje bolle piše ali aedff, Potem pa laf u-redništvo sli gledišče sil založnik lahko zahtevalo ali zahteval 1 Amerika poječa obmejno stražo na severu. / Montreal, Kanada, Tukajšnje oblasti po zanesljivo do-znale, da Amerika pojača obmejne atraže na kanadakl meji, da ae prepreči utlhotaplanje tujezemcev v Združene države. 1P.ZNAM raiRKDM auivKNsai» OiOANIMCIJ V CHICAQU. Hevaka draftvo "IJri", koncert dne 24. aprila v dvorani 8. N. P. J. aa Lawndala In ST. eestl. Klal» št. 1, J. a. 1. - Drasuks predstava la prvomajska slavnoet, v nedeljo I. maja, v dvoraal g. N. f, i. Pevsko dru*» v« "Trlale»," koncert f Hrvaškem domu v Ho. Chiseg«, dna I. maja. Paveko društva "aiofaa", keneart dne Z«, maja v Hrvatskem domu, Ro. Oiteago. Orkeeter S, N. P. J.—Vesetlea dno 2P. maja v dvorani a. N. P, /. Piknik druitva št. I g. 8. P. t., dae 19. junija pri Vidmarju ? Willow Kpringau. Piknik društva "Zarja", dno 17. Junija pri Vidmarju v Willow Sprlagou. Piknik drašt*a "ZveS" It. 7S J, 8. K. i. dne 4. jultja pri Vidmarju v Willow Rprtngeu. OPOMBA t Ako priredba Vašega dni-•tva si oaaašosa v gornje« assaa» ma, • poroti te datum la draga podatke aa aaelov: JOHN PUT4 IS34 R. R ar i ne Aro Ali lalU saatl pravilna pisati in «tati angleško? Naroči m kater« Je tsdats In Ima na pradaj Književna meUea t. N. P. h NAROČITE HI knjigo -ameriški SLovenci/ FIÖBVETI flEX . 22. APRILA. I BISERI IZ SWETOHE UTEMTHE | Washington Irving: RIP VAN WINKLE "Oh, Rip Van Winkle!" ata zaklicala dva ali trije. "Sevedai Oni tam je Rip Van Winkle, k» ae naslanja na drevo." Hip je pogledal in videl natančno takega človeka kakor je bil on sam, ko je ftel v gore; oči-vklno ravnotako lenega in prav gotovo nič manj strganega. U-bogi človek je bil zdaj dokraja zmešan. DVomll je, da bi bil sploh še on v svoji* osebi in ali se ni mogoče sprmenil v drugega človeka. V sredi te zmešano-ati pa je ošabni mož s petelinjim peresom na čepici zopet zahteval, naj pove, kako Ynu je ime. "Sam bog ve!" je vzkliknil, ko ga je čisto zapustil razum. "Jaz nisem jaz — nekdo drugI sem —- oni tam sem jaz — ne — to je nekdo drugi, ki je obul moje čevlje. — Bil sem jaz še sinoči, toda zaspal sem na hribu in so zamenjali mojo puško in vse drugo se je tudi spremenilo in tudi jaz sem drugačen. Jaz ne vem, kako mi je ime in kdo sem!" Okoli atoječi so se začeli spogledovati, se drezali pomenlji- vo in ta ali oni ae je a prstom potrkal po čelu. Šepetali so ai tudi radi Ripove puške, da bi mu jo odvzeli in da bi starček ne mogel storiti kaj hudega, na kar je mož z visoko čepico in petelinjim peresom tudi zapust'1 množico. V tem kritičnem trenutku je vzbudila pozornost no-vodošla ženska, ki se je prerinila skozi množico do bradatega starca. V naročju je nosila čokato otroče, ki je prestrašeno vsled pogledov pričelo vekati. "Tiho bodi Rip!" > ga je mirila mati. 'Tiho bodi, norček. Saj ti stari možek ne bo storil nič hudega." Ime otroka, materino obnašanje, njen glas in sploh vse je zbudilo dolgo vrsto novih spominov v njegovi glavi, "Kako vam je ime, moja draga ženska?" Je vprašal. "Judith Gardenier." "Kako je bilo ime vašemu o-četu?" "Oh, ubogi oče! Rip Van Winkle se je imenoval, ali že dvajset let je tega, odkar je šel z doma s puško In se ni povrnil nikoli več in nikoli več nismo slišali od njega, — njegov pes pa se je povrnil brez njega. Nihče ne ve, ali je bil ustreljen, ali so ga mogoče ujeli Indijanci. Ta- krat sem bila jaz še mala dekll- __ t9 ca. • Rip je imel samo še eno vprašanje, pri katerem pa mu je zelo oslabel glas: "Kje je vaša mati 7" "Oh, tudi ona je umrla pred kratkim. Zaradi nekega newen-giandskega kramarja ai je prerezala žile." Nekoliko lažje mu . je bilo vendar, ko je to zaslišal. Pošteni mož se ni mogel zadrževati več. Prijel je svojo hčer in njenega otroka in vzkliknil: *Jaz aem vaš oče!" — Nekoč sem bil mladi Rip Van Winkle, zdaj pa sem atari Rip Van Winkle! Ali nihče ne pozna ubogega Rip Van Winkla?" Vsi so stali presenečeni, dokler ni neka stara ženska, ki se je prerila iz množice ter ai zasenčila oči z rokami, nekoliko postala, potem pa veselo vzkliknila: "Pa res! Rip Van Winkle jet Nihče drugi kot on! Dobrodošel v svojem kraju, stari sosed. Jojmene, že dvajset let te niamo videli?" Rip je kmalu povedal svojo storijo, kajti njemu se je celih dvajset let zdelo kakor ena noč. Sosedje so zmajali z glavami, ko so ga poslušali, nekateri so se celo muzali in se drezali. Ko je med množico zopet prišel oni samozavestni mož, je po zasltfanju vsega tega stresal z glavo, na kar so vsi navzoči ravnotako stresali z glavo. MALI KLATEŽ TOM SAWYER PmIovmII t Mulafek. (Dalja.) Strah morja je prinesel celo stran ¿peha s seboj, ki ga je le s težavo privlekel do tja. Finn rdečeroki je ukradel kožico in nekaj napol posušenega tobaka ter prinesel tudi nekoliko turšinčnih strokov, da bi naredili iz njih pipe. Ali razun njega ni noben moraki razbojnik kadil ali žvečil. Črni maščevalec Španskega* morja je izjavil, da ne bi kazalo brez ognja odriniti na pot. Misel je bila pametna; v tistih časih vžigalice skoro še niso bile znane. Ugledali so ogenj na nekem velikem plavu kakih ato jardov navzgor in se splazili tja ter se preskrbeli z ogorki. Iz te poti so nsredill imeniten pohod; vsak trenutek so rekli pat, se ustavljali naenkrat s prstom na uatih, polagali roke na namišljene ročaje mečev in šepetali povelja, da naj "sovražnika uničijo", če bi se ganil, kajti "mrtvi ne izdajo ničeaar". Vedeli so sicer prav dobro, da so bili vsi plavci v mestu, kjer so nakupovali živež ali popivali, ali ta okoliščina jih ne bi mogla opravičiti, če bi izvedli celo stvar na nerazbojniški način. Nato so takoj odrinili; Tom je bil poveljnik, Huck pri zadnjem, Joe pri prednjem krmilu. Tom je stal z mračnim čelom In sklenjenimi rokami sredi ladjeln dajal z resnim, šepeta jočim glasom povelja. "Proti vetru!" "Da. da. gospod!" "Varno! Dobro-o!" "Dobro, Kospod!" "Z* točko na stran!" "Dobro, gospod!" In, ko no vodili dečski plav varno In enakomerno proti sredini reke, so si bili brezdvo-mno v s vest i, da so bila dana vsa ta povelja e-dino radi "lepšega" In da niso imela nobenega l>o*ehnega namena in pomena. "Kakšna jadra nosi?" "Spodnja, zgornja in stranska, gospod!" "Gor z vrhnlmi Jadri! Hitro tja kakega pol t vrata vas, prednje zgornje jadro! Hitro, lun*'" "Da, da, gospod!" "Strešite glavno zgornje! Napnlte vrvice! Naprej, fantje!" "Da. da. gospod T "Krmilo od vetra — čisto na levo! Na le-vo! Naprej, fantje! Na v*» moč! Tako, tako!" "Dobro, gospod" Plav je plaval čez sredino reke; dečki so uravnali njegovo prednje» stran in prijeli za vesla« Reka ni bila veliks in tako ni znaAala hitrost več nego dve tri milje na uro. Kake tri četrt ure skoro niso llpregovorill besedice. Sedaj Je plaval plav mimo ^daljnjeua mesteca. Ihe tri migljajoče luči *an pričale, kje je ležalo v pokojnem spanju za nerazločno, x zvezdami {»oftuto vodno gladino, no ogubo. Kaj lahko je bilo njeg«vi dom Ulji ..dat raniti vrpričo mesteca Jadt*on<>\ otok izpred oči In tako je potrtega in zadovoljnega srca upiral avoj zadnji pogled. Tudi ostala dva morska raz-l>yjnika sta upirala svoje zadnje poglede In u* pirsli so jih tako dolgo, da jih je tok skdro zanesel daleč od otoka. Pravočasno pa so opazili nevarnost in jo srečno odvrnili. Okoli dveh zjutraj je zavozll plav na peščino dvesto jardov nad otokovim oglavjfm, nato pa so bredli vodo sem in tja, dokler niso znosili na suho svojih tovorov. Na malem plavu je bilo tudi staro jadro in so naredili iz njega na primernem kraju na otoku šotor, kamor so spravili svoj živež, sami pa so nameravali spati ob lepem vremenu na proatem, kakor se spodobi za izgnance. Kakih dvajset ali trideset korakov od temnega gozda so zanetili ob velikem parobku ogenj, acvrli za večerjo v ponvi nekaj špeha in použlli skoro polovico svoje zaloge turšičnih štrokov, ki so jim prinesli s seboj. Krasno je bilo pirovatl na tak divji, prost način v deviškem gozdu nepreiskanetfa, neobljudenega otoka. daJeč od človeških bivališč in rekli so', da se ne vrnejo nikoli več v civilizacijo. Plapolajoči ogenj je rszsvetljeval njihove obraze in razširjal svoj rdečkasti žar po stebrom podobnih drevesnih deblih gozdnega svetišča, po svežem zelenem listju In visečih trtah. Ko je izginil poslednji mehki kos špeha in so použlli zadnji ostanek koruze, so se zleknili zadovoljni po travi. Izbrali bi si bili lahko bolj hlsden prostor, vendar sa niso mogli odreči tako roman-tiški stvari, kot je pekoči taboriščni ogenj. "Ali ni to krasno?" je rekel Joe. "Imenitno!" je rekel Tom. "Kaj bi fantje rekli, če bi nas mogli videti?" "Rekli? Za vse na svetu bi bili radi tukaj — kaj, Hucky?" "Jaz tudi mialim," je rekel Huckleberry. "Jaz sem na vsak način zadovoljen. Nič boljšega si ne želim. Navadno itak ne dobim nikoli dovolj jeati — tukaj sem pa ne morejo priti, da bi človeka suvali in ga ošabno oštevali." "Ravno takegu življenja sem si poželel," je rekel Tom. "Ni treba zjutraj vstajati, se u-mlvatl in Iti v šolo in vse tiste presnete neumnosti." "Vidiš, morskemu razbojniku ni treba nič delati, Joe, kadar je na suhem, puščavnlk pa mora mnogo moliti in nima prav nobene zabave. ampak živi vedno sam zaae." "Da. da. tako je." je rekel Joe. "seveda si nisem dosti mislil pri tem. saj veš. Mnogo rajši sem morski razbojnik sedaj, ko aem okusil njihovo življenje." "Vidiš," je rekel Tom, "dandanea ne dajo I j tal je več dosti na pušča vnlke kot v starih časih, morski rasbojnik pa je vedno v čiallh. Poleg tega mora apati puščavnlk na najtršem prostoru, ki ga lahko najde, si polagati na glavo žakljevlno In pepel, prenašati dež in — "Cemu ai pa polaga na glavo žakljevlno in pepel?" je vprašal Huck. "Tega ne vem. Ampak to morajo delati. Puščavnlk! ravnajo vedno tako. In ti bi tudi moral tako delati/če bi bil puščavnlk." "O, kajpada bi," j« dejal Huck. "No. kaj bi pa delal?" "Ne vem. Ali tega ne bi delal." 'Slišiš, Huck. to bi moral na vsak način; kako bi ae pa izognil temu?" "No, jas bi tega sploh ne prenašal. Pobegnil bi." "Pobegnil! No, ti bi bjl pa res lep puščav-nlk. Sramot^ bi delal." Itdečerokl ni ničeaar odgovoril, ker je i-mel boljše opravilo, ladolbel je turšični storž in sedajte pritrdil nanj cev is dračja. ga nabasal s tobakom, pritisnil nanj kos oglja in puhal oblak dišečega dima; navdajala ga Je razkošna ladovoljnoat. (Dal* prifcaOajU) i.vOJ Vsekakor so se v istem hipu prebivalci so se vedno delali, ka- skim poslopjem. Križ božji, | odločili, da bodo storili tako ka- kor da ne verjamejo in vztra- meni zapovedo moji višji v vr- IlilKVVlHMI kor misli Peter Vanderdonk, ki jajo pri tem, da se je Ripu mo- sto k drugim nameščencem so g» opazili, da se počasi bliža ralo vea ta Čaa mešati. Ampak gori po cesti. On je bil potomec i"»» F" VH — --------—- r---------- igodovioarji z enakim imenom, od prvega do zadnjega skoraj ki je napisal najbolj zgodnje zapiske o teh krajih. Peter je bil najatarejši prebivalec vsega kraja In dobro poučen o vseh dogodkih in običajih prebival- avojim moštvom keglja v go- stva. Takoj se je spomnil Ripa in potrdil njegovo pripovedovanje na zelo povoljen način. Zagotovil je vso množico, da je resnica, kar Rip pripoveduje, kajti 2e V davnih, davnih časih so nepoznana tuja bitja strašila po gorovju Kaatskill. Trdili so, da je 2e slavni Hendrick Hud-son, odkritelj reke Hudson in te pokrajine sploh,- prihajal tja vsakih dvajset let s svojim moštvom na ladji "Polmesec"; na ta način mu je bilo opetova-no dovoljeno pogledati njegovo podjetje na reki in tudi v mestu, ki se zove po njem. Starec je tudi povedal, da je njegov oče svoje čase videl Hudsona in njegovo moštvo v njih nizozemskih oblačilih, ko so kegljali v gorski soteski, in povedal je še več, namreč da je tudi sam nekega popoldneva slišal, kako drdrajo kroglje po podih, kakor bi odmevalo daljno, komaj slišno grmenje. Da to dolgo storijo na kratko zaključim, povem še to, da se je druščina kmalu razšla po bolj važnih poslih — k volitvjun. Ripa je peljala domov njegova hči, da bo živel pri nji; imela je pripravno, precej lepo oprem- M art i na: Jurija Tretjega, temveč da zdaj avobodni državljani Zdru ženih držav. Reanica je, di Rip ni bil nikak politikaš in so spremembe v državah In vladah napravile nanj le malo učinka toda bil je avoje vrste despoti zem, pod katerim je včasih Rip stokal in to je bila vlada kratko-suknježev. K sreči je ta prenehala. Svoj vrat je Rip tudi izvlekel izpod zakonskega jarma in je lahko šel. kamor se mu je poljubilo, ne da bi trepetal pred tiransko Van Winklovico. Kadarkoli ao mu omenili njeno ime. je stresel s glavo in skomignil z rameni, obenem p* zavil z očmi, kar pa bi lahko smatrali za itraz potrtosti radi krute uaode ali pa za izraz veaelja in srečnega izmotanja is neprijetnosti. Rip je navadno pravil svojo storijo vsakemu tujcu, ki Je prišel v hotel gospoda Doolittla. Od začetka ao zapazili, da je pri vaakem pripovedovanju to aH ono rečipovedal malo drugače, kar pa je bilo nedvomno pripisati temu, da se je Rip šele tako pred kratkim zbudil. Nazadnje pa ae je zgodim lepo utrdila in ni ga bik» moža ne žene in celo ne otroka v vasi. ki bi te atorije ne tnal na pamet. Nekateri meni zapovedo moji višgi stari nizozemski prebivalci so vsi verjeli. Se dandanes nikoli ne slišijo vremenskega grmenje v gorovju Kaatskill, temveč pravijo, da Hendrick Hudson s vr-za oVekovečenje na papirju. Slika x> iz Časa dozorevanja. Dozorevam jaz v boljšf, dozoreva vse okoli mene v večjo popolnost; kako dozorevaš ti, kj točitaš? ) rovju; in splošna želj s vseh pohlevnih možičkov je ob časih, ko se zbirajo oblaki nad njihovimi glavami, da bi se mogli umiriti in odpočiti po nasrltanju pijače iz sodčka, kakor je bil dobil Rip Van Winkle. (KONIC.) ti jeno hišo in orjaškega in zelo prijaznega kmeta za moža, katerega je Rip spoznal za paglavca, ki je včasih plezal po njegovem hrbtu. Ripov sin pa, kater rega je videl sloneti ob drevesu, je bil prava in pravcata podoba njega samega; delal pa je na neki farmi• Ker je bil že po očetu tako nagnjen, se je brigal za vse drugo, samo za svoja lastna opravila ne. Rip se je udal v stare navade In običaje. Kmalu je našel več starih svojih znancev, toda ¿delo se mu je, da jih je čas pre več izrabil, zato se je rajki družil z rastočo generacijo, s katero je bil kmalu najboljši prijatelj. Ker ni imel doma nikakega opravila in ker je Rip tudi pri^ šel v leta, da je človek že nekako upravfcen do počitka, je zopet zavzet svoje mesto na stolu pred gostilno in spoštovali so ga kot nekakega očaka vse soseske kakor tudi za najboljšega pri povedovalca zgodb iz predvojnih Časov. Vsekakor ga je pa vzelo precej časa, predno se je čisto udomačil in bil pripraven za čebljanje In opravljanje pred krčmo, kajti težko je spopadel, kako se je moglo vse to pripetiti, kar so mu pravili Kako da /e bila sploh revolucija v kateri je dežela vrgla s sebe jarem stare Anglije in kako je Predolgo si odlašala. Imela to mogoče, da niao več podaniki boljše čase, pa se nisi zmenila Njegovega Veličanstva kralja za to. Zdaj bi ti prišla podpora Za umetnost. Roka s čopičem omahne. Ti ljubo solnce, tvojih potez preko vse te pokrajine ne morem posneti. Vsako aekundo mi jo kažeš drugačno. Nsd Šmartnim» prav blizu, ležita Cerkovnik in Crnopotoški Voblek — dva velikanska zleknjena psa čuvaja se mi zdita. Smreke so jima naježene ščetine. Kot motiv z o-toka mrtvih tam poleg družina strmotemnih smrek: razvaline starega gradu strašijo. Rihar-jevec in — že pravljičen v daljavi — Svetovečersk. Hribi in gore, vsak s svojo zgodovino. Vse na daleč mir s petjem murnov. Poletni zrak na potu proti Dolenjski poskuša igro z moji mi lasmi. Listi jablane nad me noj v njem komaj malce zadr gečejo. V miru toliko, da zaznavno snovanje življenja okoli mene bi rada prikazala v bar vah na platnu. Govor, preudarnih misli mi veli: "Sirota! Ujemi bleščeče se solnčne snope in Jim oddeli mesto na sliki! Ne moreš — le ča kaj še. Nisi še prišla do pravega izraza, baš ker hočeš najlepše od najlepšega. Poletje ti bo prineslo zrelost. Poletje tvoje dobe. Premlada si Še in v idealih tiči* preko ušes. Ne uspeje tako brzo, da bi jih lepo združi la z resničnostjo I" Ko bom zrela, ali bom hrepenela nazaj ? Za grob. "Gospodična!" Kdo? Res stara Slugovks. Iz male zsplate svoje žemljice je pravkar izko pala krompir, svoj edini letoš nji pridelek. Trese se jI glava oči gledajo ponižno, roki sklepa nad motiko. "Gospodična, ali so že kaj dobili zame iz Ljubljane? Bo pokojnina?" — "Nič še, mati, ali odgovor' pride kms lu, mora priti!" Sitarjevška mati, mati rudnika — obe ime ni ao ji vzdeli okoličani — se tu robno zamisli. Starica, aama i ra. Skrbi me na tihem. Zaka namesto src govore paragrafi so prav, če bi bila še tako msjhna Iz Smartna zvonko zakliče ura. Službeni čas se začenja. "Pa zbógom, mati!" Za kruh. Po atrmem nasipu zdrčim trenutkoma, samo pete zasajam v rdečo in rjavo sipino. Osrčje hriba jo daje po rovih v vozičkih na plan. Izbrana svinčens ruds se sivosrebrno iskri pred vhodom v zemljo. Velika grmada je je. V sebi hrani denar za nadaljno zaposlitev rudarjev. Ne bo jim treba v Francijo in Nemčijo. Prebogata naša zemlja, kdaj boš rodila silnika, ki bo ves tvoj in tvojega ljudstva? Ki bo umel dvigati tvoje zaklade za pšeni-čen kruh vsem rojakom? Za pridobivanje rude, ki ae je le v skopih odtenkih pómpala a materijalom. ae zida pralnica. Delavcev in strojpikov vse črno. Pravkar je dograjen lesen oder za postavo dimnika loko-mobile. Zrastel je v višino, kake r da hoče hribu pogledati pre-ko temena. In na vrhu? Dva možaka ai segata navakrii ro-ko v roko: rudarski pozdrav. Cemu neki? Pobnim. Glej no, fotograf ae postavlja a svojim kukalom na ravnini pred rudar- NA PRODAJ JE 80 akrov dobre zemlje ob lepi »ti, 7 akrov očiščenega, vodnjak in malo poslopja. Cena je samo $800.00 in takoj je plačati aamo $200.00, drugo na obroke in 5% obresti. Pišite lastniku: Andrew Puch, P. O. Mili ston, Wis. (Adv.) Sest dni preko oceana Najknjla la najbolj atodu pat aa vanj« m aaroainUi parnikih: PARIŠ 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. aprila; 21. maja MaJkrajAa pot pa tolmniet. Vaakdo J* il kabini ■ vaeipl modernimi I — Pi jaéa la alavaa fran-I kuhinja. Isradno piska cana. Za jam i iU al praetor a« prva nhjt ILE de FRANCE 2. julija '27 Vprašajte kateregakoli poaMaMaaaca asenta all FRENCH UNE IM N. Daarbora St.. Chicas*. M. Ali ste že naročili Proeveto aH Mladinski list svojemu prijatelja ali sorodnika v domovine? T» je edini dar trajne vrednoeti, ki ga za mal denar lahko pošljete svojcem v domovino. «to. 31-1927) ponual da tob Je j|Mahi psteldi ta dan« Ponovite jo praročasn^ da Tam lista ne ustavimo. AkoHstaneprej. mate, Ja mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vat list platel In f a ne prejme-te, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite ico in navedite stari in novijaaslot. Nalizastopnfldsovsidra. itveni tajnlld In drogi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto J« 16.00 in sa pol leta pa $2.50, Oani a N. P« J. doplačajo *a pot leta «L.90 In sa celo leto «m Za mesto Chicago in Ci. cero sa leto W-50, pol let« 13.25. za člana IS JO. Za Evropo stane za pol leta $4.00, sa vse leto pa $8.00. Tednik stane sa Bvropo $1.70. Člani doplačajo samo 30c za poštnino. Naročnino lahko tudi sa. mi pošljete na naalor: UPRAVNISTVO U PROS VETA " W7 8. Uwnáale Ave. CHICAGO. 1LU MATUA SKENDER JAVNI NOTAR aa Amerika le atari kraj 1122 E. Ohio St. Talafra OHUS 4171 N. 8. Pittsburgh, Pa. Isdolaje pooblastila, kupno pogodbo, pobotalo* oporoko la vso drago v aotarsko stroko spaAsJoéo spisa. t Pišite. telefonirajte, ali prMite Ali ste že začeli agitacijo ca DNEVNIK PROSVETO? Kampanja Jo sedaj v polnem teku in prvi uspehi ao se še pokarali. Ne bedita vi sadnji s priglašen Jem v to kampanjo. Pričnite takoj! Pridobita svojega znanca in prijatelja, da so takoj narod na Proeveto. Čaka vas lepa nagrada, če poiljete dve ali več obnovljenih naročnin; ali ps vsaj eno noro. i Brez odbite provizije ste as enega novega naročnika sa pol leta opravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne $1; sa celoletno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLEftKO SLOVNICO", vredno $2, ali pa druge knjigo is saložbe "Književne matice" ▼ vrednosti $2. Za dve celoletni naročnini dobite lepo In deMo knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vredno $5, ali pa droge knjige v vrednosti $5. Vsi bratje in sestre S. N. P. J„ takoj na delo sa nove naročnike! Zlasti pa dopisniki, ki pišete, kako priljubljena vam je Prooveta. Se a agitacijo dokažite, da vam Je res priljubljena In da delate za njeno razširjenje. .v . Naročnina je za celo leto $5, sa pol leta $2.50; sa Chicago in Cicero celoletno $6.50, sa Evropo $8. izpourrrs » isaefrra ta kovom. PBOSVETA, 2657 Bo. Lewadale Ave* Chicago, flHapla. o « I. . .........- tat« poiljit. .W-.: ........................................................ I Naalov ........................................................ tae ..;.....................................................$ Naabv ...... i.................. Naalov ...... . y ««Mf«' ............. KNJIŽEVNA MATICA S.H.P.J.I: ima v zalogi sledeče knjigo» AMERIŠKI SLOVENCI—Izvrstna krasna kajiga, obsega' 682 strani, trdo vesana, vredna svojo eons, stane.JSJM Slovensko-Angleška Slovnica—«elo poučna in lahko ras-omljlva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom rasnih] koristnih informacij, stane samo...... Zakon Biogeneaije—tolmatf naravne sakono la splošni rasvoj, knjiga iz katere samorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro.______________..._____ Pater Malaventnrn—V Kabarete—zanimiva povest is življenja ameriških frančiškanov, In doživljaji rojaka, Is- vrstno spopolnjena s ¿likaml________________________JIM Zajedale!—resnična povest in prava UustraeiJe doalej skritega dela livljenja slovenskih delavoev v Asmftki |L7i Jlaunlo Higgine—kraana povest, ki Jo Je eptosl slovit ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan ••• ...............................................imuni......|iji ZaplanIk 8. redne konvencije S. N. P. f, stane aamo. "Hrfctenlea*—drama v trsi dejanjih a logom—mehko vesana, stane samo.~ "Informator*—knjižica s vsemi potrebnimi 8. N. P. J.—aelo priporočljiva sa la epl- podatki o KNJIŽEVNA MATICA & N, P. J. a a a a a a a a a a a a a