PRIMORSKI DNEVNIK
•SfVSSr • Cena 35 lir
—
Leto XVni. - Št. 178 (5262)
TRST, torek 14. avgusta 1962
PO USPEŠNI IZSTRELITVI VESOLJSKE LADJE <r VOSTOK lih
nedelje v vesolju tudi astronavt Pavel Popovič A kroži okoli Zemlje z vesoljsko ladjo «Vostok IV»
20. ure sinoči je Nikolajev 40-krat obletel Zemljo, Popovič pa 24-krat - Ni znano, kdaj se bosta vrnila na Zemljo 0(1 sta po radiu v stalnem stiku med seboj in z Zemljo - Neposredne televizijske oddaje iz obeh kabin
Izjave ravnatelja observatorija Jodrell Bank - Komentarji angleškega tiska
'Vostoit' — Včeraj ob 11. uri po moskovskem času so izstrelili še eno vesoljsko lad-" Ham« t'* 'Vzhod IV.). V ladji je kozmonavt Pavel Popovič, ki je bil dan prej morejo	majorja Nikolajeva. Kmalu po izstrelitvi je bila navezana neposredna zve-
|4. etha vesoljskima ladjama, in od tedaj sta oba kozmonavta v stalnem stiku po
*ki u!P.: do kdaj bosta ve-Po krožili okoli Zem-

"0 6 "-»uziUl OKOU /j
večernih ur Qbo krožili v vesolju, 'je k.Po, srednjeevropskem iJ1 sta u^0Vsk' radio sporo-I? Cob 20. uri oba kozmo-Jt Mir®
Ha;
vič pa 24-krat.
Ei®- uri in 40 minut TSfoiii, °v Pogovarja' po ra-
g SSsjs
S:
k počitku, potem “'ev 40-krat obletel

| ...
*kora!^°	kilometrov nute. Njegova pot se, prav tak'
°k jjj^J Po istem tiru kakor kakor pot »Vostoka IIInagib
d	»	••'iviii uiu nnaui	H'-' * * uaiuiva	u a|iua
\<Vfy ^	* • v katerem je Niko-1 proti ravniku v kotu 65 stopinj.

))e5|*] w	,,,,M,,,,,a..
Svetovanja o
a
»v<
da” y

‘.‘'oinL s . kozmonavtom Pav-
vi
L« *
srečno vrnitev na
,'oi>ian .Kozmonavtom 1 ,% kM,čem Popovičem m • 1 kozmonavtu Nikola-
J hitrnct adja »Vostok XV.»
lajev. V prvem skupnem sporoči- Namen izstrelitve obeh vesolj-lu CK KP SZ, sovjetski vladi in	■ ■	■•	.	.
sovjetskemu ljudstvu sta kozmonavta sporočila, da sta «v skladu s predvidenim programom začeia zunanji polet na majhni oddaljenosti«, da je med obema ladjama navezana redna zveza in da na« prave obeh ladij odlično delujejo. Kozmonavt Popovič ima z Zemljo, stalno radijsko zvezo na valovnih dolžinah 20,0Q6 in 143,624 megahercov. Radijska postaja, ki pošilja stalne znake na Zemljo, pa deluje na valovni dolžini 19,990 megahercov.
Naj večja oddaljenost nove vesoljske ladje od Zemlje je 254 kilometrov, najmanjša pa 180 kilometrov. Zemljo obkroži v 88,6 mi-
nute. Njegova pot se, prav tako
skih ladij hkrati na krožno pot okoli Zemlje je v tem, da bi raziskali možnost neposredne povezave med obema ladjama, koordinirati delo obeh kozmonavtov in ugotavljati vplive enakih pogojev na človeški organizem med poletom v vesolju. Kakor poroča agencija TASS, mora izstrelitev teh dveh vesoljskih ladij dati do-polnijne podatke o vplivu vesoljskega življenja na človeški organizem, o delovni sposoDnosti človeka v dolgotrajnem breztežnem stanju, o mpžnosti, da človek o-pravi določen obseg rajsko vartj a v pogojih vesoljskega potovanja, in o izpopolnitvi sistema vesoljske ladje, njenih naprav za zvezo, upravljanje in pristajanje.
Sovjetski ^znanstveniki poudarja-
jo, da morata Nikolajev in Popovič napraviti korak dalje v raziskovanju možnosti za naslednje človekovo osvajanje vesolja. V pogojih krožnega poleta okrog Zemlje morata opraviti generalno preizkušnjo za medplanetarne polete in to v dimenzijah časa in daljine.
Ko sta Nikolajev in Popovič napravila dva skupna kroga okoli Zemlje, je Popovič sporočil, da je v razsvetljeni plošči videl letečo vesoljsko ladjo »Vostok 111.». Med poletom sta se tudi pogovarjala po radiotelefonu in čestitala drug drugemu, želeč si srečno snidenje na Zemlji.
Po prvem obkroženju Zemlje je Popovič sporočil, da vidi skozi oblake Zemlja, na desni strani pa «črno, črno nebo«.
Včeraj opoldne je bil tudi televizijski prenos iz kabine nove vesoljske ladje. Na zaslonu je bilo jasno videti obraz Popoviča, ko je vpisoval v dnevnik svoja opažanja.
Nikolajev je prvi kozmonavt,
BERLINSKEM VPRAŠANJU

®I
> S
Včeraj v VVashingtonu nov razgovor med Dohrininom in Deanom Rnskom
,2§ovor ni prinesel nič novega - Ruskov govor ■ Demonstracije
v zahodnem Berlinu in spopadi s policijo

Dobrinin izjavil: strto razgovore rt 11 Si®, »0i':,'rn2 rešitve za
A % tam- kJer sta
s^Ton, 13. — Sovjetski poslanik v Washingtonu rJih ? je na svojo zahtevo sestal danes z ameriškim Deanom Ruskom in se z njim razgovar « je C1J! in Berlinu. Raz govor je trajal 23 minut.
dodal, da ni izročil Rusku novih predlogov o nemškem vprašanju. Izjavil je tudi, da sta z Ruskom bežno govorila o izstrelitvi dveh vesoljskih ladij v vesolje, in da je Rusk izrazil upanje, da bodo ZDA in SZ nekega dne sodelova le na tem sektoriu	r,
Pozneje je predstavnik državnega departmaja izjavil, da razgovor «ni prlnesei nobene^ pomembne spremembe _ položaja« glede Berlina. Dodal je._ da je Dean Rusk opozoril sovjetskega poslanika na predlog zahodnih vlad za štiristranska posvetovanja o zmanjšanju napetosti v Berlinu, in poudaril, da je Sovjet-
'O .. 'n Gromiko v Ze-
r
lj*' Hie^a ^otel povedati, ati
^rašanje, ali sta si k {>obM„blehja!a dokumen-R &!i	odgovoril nesa-
„>v}u 'azsovorom postav-di Ple(J,0gi za rešitev i2»e v vprašanja. Dodal lt\A. C **Stauta z Ruskom P» ‘,li \ \ «oiola' ni Pa bil v ta k||l/Ii"iV'ti"an 6n noben datum.
^"■ovni
16 hi,^ aekega časnikar-—.govora tudi o mo-konferenci o
ska zveza nedavno zavrnila ta I sti trobili z avtomobilskimi ‘rom-predlog. Kakor je znano, je ame- bami. Večje skupine demonstran-riška vlada predlagala razgovore tov je demonstriralo ob zidu. Ne-med vojaškimi poveljniki v Ber-1 sili so tudi križe ter izzivalno


>,,,,Uiaai||||,||||||nn|m,|||,|||||M|,,M|„lll,(|||||||||||aiaiiaiaiaaaaaaaiaiaaaaaaaaaa*a(aa*U*liaaail
^POVRATKU IZ RIMA
Kraigher o pomenu Nita Italije FLRJ
Podlogi za dolgoročnejšo usmeritev 11Neslovanskega izvoza v Italijo
dopisnika)
j sJRjSjS zjsrtZi
)0	1JP:H povratku iz Rima
18 ■S luiii!11' "a je s pred-LvU>.!>0dn»a2ske viade Fan-
Jlliti pdsednikom vlade
'*st
pfil .Jag0„,g0sPodarskih odno-i\ Na2ll,aviio in Italijo. Fi-orntl11 ’ . s katerim se J ^dfhti^o^ooo. da do leta 1 rJ ll!Sr!!a' bn mHijonov dolar-* t ’	ital?; °m°Ročil norma-
p	r''Pr0dUk<'ij"
, l»i'P r,h*°	ie dejal S
. / CT^iUgOfJ zel(> koristni pri jP1 / C It, <°0^ojš,h rešitev za i'/° f SlP'oh*°»I>oh trRov>nske izme-
J	Rov??0?- K nadaljnje-
f	vPodarskih odnosov
oVe.ifB’tiar. h,.?'ža\

je dodal -	-----) prispe-
»	i;kkrepl h"1'!® P,e‘
izv02®raUzaoije Jugo-V*■	iivicZa v Italijo, kot
k	‘Vlpu, in 7ni')., n in.
'o znižanje .a-lj i.^hjskik erih jugoslovan-i ^ k8°v0nh 'zdelkov.
't, ^t57rainu v Rimu so, po “'(F d v s*? Bro1'1-' strokovnjaki
^ vi/ S"" bUpOegaClH tU<li vpliv J [t,, v toz evropskega tr-
•j, N:*'i«s>'S0'tssjsks
//i	bi Smo obrazložili
Tat
uP 'IŠ ^'kotn izvoza in na-"•»heri sla8otovili dolgo-*-ev na italijan-
skem tržišču. Razgovori v Rimu so potekali v duhu razumevanja in odprtega načenjanja vprašanj. Med razgovori je v polni meri prišla do izraza dobra volja, da se najdejo obojestranske zadovoljive rešitve*.
B. B.
linu.
Dean RusTc je govoril danes v Minneapolisu n» kongresu biyših bojevnikov. Dejal je med drugim, da se Zahod «ne bo dal izgnati iz zahodnega Berlina*. Dodal je, da so ZDA »pripravljene proučevati sredstva za zmanjšanje napetosti v Srednji Evropi in iskati trajnejšo rešitev vprašanj na tem področju*.	. . .A
Dodal je, da je berlinski zid • dokaz	neuspeha tekmovalnega
sožitja, ki nima poguma tekmo-vati».	... ,
Rusk je poudaril, da kljub velikim nesoglasjem s sovjetskim blokom ZDA «še vedno iščejo področja skupnega interesa«, kjer je možnost konkretnil} sporazumov. Kot primer je navedel Laos. Dalje je dejal, da imajo velike države in tudi SZ skupen interese za razorožitev, dodal pa je, da je malo upanja za sporazum, *ce Sovjetska zveza ne bo pripravljena opustiti svoje obsedenosti glede tajnosti«.
V	Londonu je predstavnik l-o-reign otficea izjavil: »Vedno smo izjavljali, da je berlinski h d nezakonit in pomeni kršitev Stin-stranskega statuta mesta«. Pove-dal je zatem, da se Velika Bri-tanija posvetuje z zavezniki o sovjetski noti, s katero je sovjetska vlada v soboto obtožila Zahod izzivalnih dejanj v Berlinu. Zatem je predstavnik Foreign ot-ficea izjavil, da ni v načrtu no bene konference zahodnih zunanjih ministrov v zvezi z Berlinom, vendar pa bi utegnili konferenco zunanjih ministrov Velike Britanije, ZDA, Francije in Zahodne Nemčije organizirati s kratko napovedjo.
V	zahodnem Berlinu so danes prekinili za tri minute ves promet ter delo v tovarnah in ura-
kričali proti policajem na nasprotni strani zidu. Na Wilhelm-strasse so čez zid metali tudi kamenje. Tedaj je vzhodnonemška policija odvrglk več solzilnih bomb na demonstrante Odgovorila je zahodnonemška policija z metanjem solzilnih bomb. Demonstranti so ves dan krožili ob zidu in izzivali. Proti večeru so se demonstranti v zahpdnem Berlinu spopadli s policijo, ki jih je razganjala.
Po radiu in televiziji sta govorila zahodnonemški župan Willy Brandt in zahodnonemški predsednik Luebke.
Ameriški časopis «U.S. News and World Report« piše, da bo Hruščov verjetno prišel na prihodnje zasedanje skupščine OZN v New York in bo predlagal, naj se v zahodnoberlinsko svobodno mesto preseli sedež OZN, ali pa naj OZN ustanovi komisijo, v kateri bi bili predstavniki nevtralnih držav in ki bi imela nalogo pripraviti rešitev berlinskega vprašanja.
Danes podpis sporazuma o Zahodnem Irianu?
NEW YORK. 13. - V poučenih krogih trdijo, da bodo v sredo podpisali sporazum med Indonezijo in Nizozemsko o Zahodni Novi Gvineji. Baje so na sedežu OZN že vse pripravili za uradno svečanost ob tem podpisu.
NEW YORK, 13. — Glavni taj-nik OZN U Tant je poslal danes Hrušeovu čestitke zaradi uspešne-
incv ________ . _________ ii?8 P°'e'a astronavtov Nikolajeva
dih Po ulicah pa so avtomobil'-1 in Popoviča v vesolje.
................-..................."..........m....................H
VAŽNA TREMELLONIJEVA OKROŽNICA
Zakladni minister opominja javne ustanove zaradi nepravilnosti poslovanja z javnim denarjem
Milanski župan o svojem obisku v Leningradu, Moskvi in Kijevu
RIM, 13. — Zakladni minister Tremelloni je poslal vsem javnim ustanovam strogo okrožnico od priliki začetka novega finančnega leta, V okrožnici se omenjajo ugotovitve nadzorstvenih organov, da javne ustanove ne upravljajo z javnim denarjem vedno pravilno in preudarno. Minister opominja, da se take nepravilnosti ne smejo več ponavljati in poudarja veliko odgovornost vseh upraviteljev javnega denarja.
Okrožnica vsebuje med drugim navodila glede sestavljanja proračunov vseh javnih ustanov. Ti proračuni morajo biti 1. funkcionalni, 2. homogeni in 3. konsolidirani. Odslej mora imeti vsak proračun poleg dosedanjih dveh računov (račun upravljanja in ra-
čun o aktivi in pasivi) še ekonomsko finančni obračun, iz katerega morajo biti razvidne nastale spremembe zaradi upravljanja začetnega kapitala, s katerim raz' polaga ustanova in spremembe aktivnih in pasivnih k'"”™"*'* ustanove Nadalje vseb’ niča navodila za dosejj činkovitosti in pregl čunov tei opozarja P preudarno izbiro investicij.
Milanski župan Cat"s„vjetSki , Mili SJ" »1	*
ka občinskih »ovieto <Prougev,a|i
mngrada in	vprašanja
smo nekatera .^cicih mest vseh velikih evropskih mesi. Uo
u-prora-na
tej priliki sem ugotovil, da tudi v Rusiji obstajajo vprašanja sta-novanj. javnih transportnih sredstev, domov za starce in za otro-ke».
Cassini« je povedal, da ie za nove polete v vesolje zvedel, ko j« bi na neki športni prireditvi. De-ja -|e’ da so prebivalci Moskv* vest navdušeno sprejeli in da ie videl v trgovinah, kavarnah in i°" stilnah velike fotografije astron«'f' tov- Končno je milanski iup»° poudaril važnost sestankov s yjetskimi občinskimi upravitelj* in povedal, da mu je predsedst’1® s°vjetske Akademije znanosti rovalo reprodukcijo do sedaj znanega dela Lune, ki so ga na' krili s pomočjo znanega sočjfl‘ skega .satslita..	.	, i •
ki je med poletom jedel naravno hrano. Gledalci moskovske televizije so lahko videli, kako je v svoji kabini, prav ko je letel nad Moskvo, poskušal vdeti v šivanko nit.
Četrti sovjetski kozmonavt podpolkovnik Pavel Romanovič Popovič je star 32 let. Rojen je v majhnem mestu Uzin v Ukrajini. Njegova žena je pilotka civilnega letalstva. Imata enega otroka. Popovič je vstopil v armado leta 1951.
Ob 2Q.20 po srednjeevropskem času je moskovski radio sporočil, da je stanje obeh astronavtov odlično kljub tako dolgemu bivanju v vesolju. Puls in dihanje sta povsem normalna. Nikolajev in Popovič sta legla k počitku ob 20. uri po srednjeevropskem času, potem ko sta izvršila vse delo, ki je bilo v programu za današnji dan. V tistem trenutku je «Vostok 111», v katerem je Nikolajev, napravil 40 krogov o-koli Zemlje in preletel 1,650.000 kilometrov, »Vostok 1V», v katerem je Popovič, pa je ob isti uri napravil 24 krogov okoli Zemlje ter je preletel okoli milijon kilometrov. »Vostok III* porabi sedaj 68,13 minute za en krog okoli Zemlje, njegov apogej znaša 221 kilometrov, perigej pa 173 kilometrov. Naklonski kot z ravnikom znaša 84,50 stopinje. »Vostok IV* porabi 88,26 minute za en kfog okoli Zemlje. Njegov a-pogej znaša 229 kilometrov, perigej pa 176 kilometrov. Naklonski kot z ravnikom znaša 64,57 stopinje. Vsi aparati na obeh vesoljskih ladjah odlično delujejo.
Prva ugotovitev pri sedanjem poizkusu je, da motnje v slušnem aparatu, ki jih je čutil Titov, in ki so povzročile izgubo ravnotežja in slabotnost, se pri Nikolajevu in Popoviču niso ponovile, čeprav sta ostala mnogo več časa kakor Titov v stanju breztežnosti. Kar se tiče hranjenja obeh kozmonavtov, je zelo različno od hranjenja Gagarina in Titova, Hrana za ta dva je hita zaprta v posebnih ceveh. Ugotovila pa sta, da je tudi v stanju breztežnosti mogoče žvečiti in požirati. Zato imata Nikolajev in Popovič na razpolago razen kemičnih snovi v ceveh, tudi goveje in telečje meso. kuretino, obložene kruhke, slaščice, sadje in bombone. Kot pijačo imata vodo, kavo in sadni sok. Trda jedila so razrezana na majhne koščke. Po mnenju nekega sovjetskega zdravnika, ki je specialist za ve-soljsko prehrano, bo moč naravne proizvode uporabiti samo za kratkotrajne polete, medtem ko bo treba za dolga potovanja misliti na drugo.
Sovjetski akademik Barabašev, ki je strokovnjak za proučevanje Lune, je pozval na mednarodno sodelovanje v zgornjem vesolju pri proučevanja Lune. Dodal je, da bi to »bilo mnogo koristneje kakor hladna vojna; toda ni daleč trenutek, ko bodo sovjetski znanstveniki rešili vsa vprašanja, ki so povezana s proučevanjem Lune.*
Današnji dan obeh kozmonavtov se je začel dokaj zgodaj: oba sta se zbudila približno ob istem času. Spala sta več ur in sta se zbudila »v odličnem stanju* ob 4.30 (ob 2.30 po srednjeevropskem času). Najprej sta nekoliko telovadila, nato sta pozajtrkovala in zatem nadaljevala svoja znanstvena opazovanja.
Do 8. ure po moskovskem času je prva vesoljska ladja napravila 31 krogov okoli Zemlje in preletela 1.250.000 kilometrov, druga pa 14 krogov ter preletela 590 tisoč kilometrov. Razdalja, ki jo je do tedaj preletel »Vostok I-II.», je trikrat večja od razdalje med Zemljo in Luno.
Med spanjem obeh kozmonavtov so aparati na obeh ladjah delovali avtomatično in so jih nadzorovali z Zemlje. Hkrati so z Zemlje nadzorovali stanje n-beh kozmonavtov. Ves dan sta bili obe ladji v zvezi z Zemljo Po radiotelefonu.
Moskovski radio je davi poročal, da se oba kozmonavta počutita na vesoljski ladji, kakor da 6i bila «v lastnem domu«. Dodal je, da je udobje obeh kozmonavtov rezultat dela sovjetskih znanstvenikov, ki so znali ustvariti v notranjosti obeh kabin življenjske Pogoje, ki so enaki kakor na Zemlji. V Moskvi so v nekaterih krogih izjavili, da letita obe vesoljski ladji »precej blizu« druga Poleg druge. Ob 10. uri je moskovski radio poročal, da se po(et obeh ladij normalno nadaljuje. °b 12.10 po moskovskem času je sovjetska televizija prvikrat oo sinoči neposredno oddajala nove slike kozmonavta Nikolajeva, KO Jo njegova kabina letela nad sc-yjetskim ozemljem. Nikolajev je oit na svojem naslonjaču, opasan s.Pasom in je listal ladijski dnevnik, Bil je popolnoma miren. Ob D-40 pa je sovjetska televizija ne-Posredno oddajala slike Popoviča. Gledalci so ga lahko videli, ko da v usta cevko s hrano. Držal 86 je na smeh. Med svojim pogo-v°rom med seboj uporabljata koz-["onavta dogovorjeni imeni: Niko-‘ajev je »Sokol«, Popovič pa je ‘Zlati orel«.
„ Popovič je med letenjem nad
kandinavijo poslal pozdrave Iju.f-stvU teh dežel. Kakor poroča u-, Pcija TASS, sta oba kozmomw
8 Poslala pozdrave »vsem gradi-
teljem komunizma«. Zahvalila sta se tudi znanstvenikom in tehnikom, ki so pripravili njun polet, ter sta pripomnila, da »se vesoljski ladji pokorita najini volji*. Večkrat sta oba pilota v kratkih presledkih sama pilotirala vesoljsko ladjo. Poznej.e so na sovjetski televiziji spet videli Nikolajeva, ki je delal zapiske v ladijski dnevnik, zatem je pogledal na uro in je nekaj dal v usta. Opaziti je bilo, da je Nikolajev v odličnem stanju, in nič ne kaže, da ga je dolgo vesoljsko potovanje utrudilo.
Ob 16.10 po srednjeevropskem času je bila nova televizijska zveza z Nikolajevom, 1<i je trajala pet minut. Videlo se je, da ima Nikolajev dolgo črno brado, po kateri se je večkrat popraskal. Zatem je pogledal na uro in listal ladijski dnevnik. Ob 17 uri je moskovski radio poročal, da ie Nikolajev napravil 37 krogov okoli Zemlje ter preletel razdaljo 1.5 milijona kilometrov, to je več kot štirikrat toliko, kakor znaša razdalja od Zemlje do Lune Ob isti uri je Popovič končal svoj 21. krog okoli Zemlje.
Pozneje je agencija TASS po-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Čestitke Sejnija
RIM, 13. — Predsednik republike Segni je poslal predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta SZ Brežnjevu brzojavko, s katero čestita zaradi novih uspehov pri raziskovanju vesolja ter izraža željo, naj bi ti uspehi bili v korist človeštva.
Titove čestitke
BEOGRAD, 13.	— Predsednik
republike maršal Tito je ob uspehu sovjetskih vesoljskih potnikov poslal predsedpiku sveta ministrov Sovjetske zveze Nikiti Hru-ščovu naslednjo brzojavko:
»Pošiljam vam, vladi Sovjetske zveze in sovjetskim znanstvenikom iskrene čestitke ob najnovejših veličastnih dosežkih pri o-svajanju vesolja. Prosim vas, da kozmonavtom^ Nikolajevu in Piv poviču izrečete moje čestitke k velikemu in junaškemu dejanju in najboljše |elje za srečno vrnitev na Kemijo.*
Major Adrijan Nikolajev, ki je odletel v vesolje z vesoljsko ladjo
»Vosto k 111»
Podpolkovnik Pavel Popovič, ki je odletei v vesolje z vesoljsko ladjo »Vostok IV»
................................................................ I ■ ■ »■ lil 1IIIM ■»■Itlltllllllllltlllllllllllllllllltlllllllllllllltllllll
Težavna pogajanja v Alžiriji z voditelji posameznih vila j
Voditelji vilaj bodo sprejeti kot svetovalci v politični urad
AL2IR, 13. — Po dveh dneh razgovorov med člani političnega urada in vojaškimi voditelji šestih vilaj so objavili sporočilo, ki javlja, da bodo voditelji vilaj sprejeti kot svetovalci v politični u-rad, da se reši kočljivo vprašanje ločitve vojaške oblasti od civilne.
Namen političnega urada je u-stvariti državno vojsko, ki naj vključi elemente vilaj, ter uporabiti kadre teh vilaj za organiziranje strankarskega aparata v FLN v vsej deželi. V ta namen je politični urad ustanovil dva organizma, v katerem so elementi vilaj v okviru političnega urada: odbor za organiziranje stranke FLN pod vodstvom Rabaha Bitata, in »kabinet« častnikov alžirske narodnoosvobodilne vojske, kateremu bo predsedoval član političnega urada za vojaške zadeve Hadž Ben Ala.
Uradno poročilo pravi tudi, da je politični urad proučil politični, gospodarski, vojaški in zdravstveni položaj v Alžiriji ob udeležbi voditeljev šestih vilaj. Dalje je rečeno, da so na sestanku določili nave odnose med vojsko, stranko in državnimi ustanovami »s posebnim ozirom na splošno upravo, policijo, sodstvo in sestavo volilnih list«.
Vendar pa je četrta vilaja, ki nadzoruje področje Alžira, zvečer sporočila, da zanjo stvari niso tako enostavne, kakor jih prikazuje poročilo političnega urada in ugotavlja, da »za nas se v sedanjem trenutku ne more doseči nič dokončnega. Četrta vilaja se izreka proti zamisli voj-ske klasičnega tipa. Lj* poklicne in neproduktivne vojske*
v Kairu je tajnik Arabske lige sporočil, da se bo njen svet sestal 16. avgusta in razpravljal o zahtevi za sprejem Alžirije.
inflacija »ne predstavlja, več resne nevarnosti«.
V svojem govoru je Kenned}^ tudi pohvalil izredne dosežke Sovjetske zveze pri raziskovanju vesolja. Dejal je, da ve, da Američani z zanimanjem in zaskrbljenostjo gledajo na sovjetske uspehe, in je pripomnil: »Naša dežela zaostaja. Zaostajamo in bomo še za nekaj časa zaostajali. Toda delamo velike napore in naša dežela bo imela tudi besedo na področju vesolja in na drugih področjih v prihodnjih mesecih in letih.«
Nadaljeval je zatem govor o go. spodarskih vprašanjih in je izključil takojšnjo davčno razbremenitev kot spodbudo gospodarstvu. pripononil je, da je januar prihodnje!?*1 leta najbolj primeren trenutek v ta namen.
Med drugim je Kennedy dejal, da se je v času njegove predsedniške dobe zvišal narodni doho-deh, industrijska proizvodnja in da se je zmanjšala brezposelnost, čeprav je še vedno prevelika..
Zatem je predsednik izjavil, da sedanje stanje »ni tako dobro, kakor bi mi hoteli, toda daleč smo od ozračja krize*.
Rekel je zatem, da je poslal kongresu številne predloge za razmah gospodarstva in če bo potrebno bo sklical izredno zasedanje konference proti koncu leta, da prouči davčne zakone. Poudaril je, da bo zmanjšanje davkov prihodnje leto vključilo milijarde dolarjev v gospodarstvo, ter da bo to ustvarilo nova delovna mesta in nove potrošnike.
Glede plačilne bilance s tujino Je Kennedy izjavil, da so v ZDA v . I®f*h 1958-60 zgubile skoraj 12 Hj'1'jnrd dolarjev v zlatu in ame-riški valuti. Lansko leto in letos Je bila ta zguba drastično zniž oa Upati je, da bo prihohnje leto plačilna bilanca izenačena.
Posvetovanja v Ženevi
Kennedy
o gospodarstvu ZDA
VVASmNGTON, 13. - Ameriški predsednik Kennedy je govoril danes po ractiu in televiziji o gospodarskem^ stanju v deželi. Trdil
^e’ j t-7,DA najboljše	.o™„u:ivrai »omtia.-
razdoDje usiarjenosti cen, kar jih ci. so se danes sestali na posve-je hilo po aiug, svetovni vojni, tovarne .spričo dejstva, da se Dodal je, aa gospodarski indeksi' Vzhod in ZeN.d n- nista mogla za i»'*j aakf;'°Vda v 2I1A ne ho »oorn/inheti glede nrekinitve je-nove gospodarske recesije;, .n da drskih poiz' usov. kljub temu, da
trdita, da sprejemata spomenigg osmih kot podlago za pogajanja*
Na današnji seji so sc sporazu« meli, da bodo koordinirali svojo akcijo v odboru sedemnajstih, ki bo jutri razpravljal o jedrskih poizkusih. Med drugim so skrbno proučili nove ameriške predloge.
Razen tega je prišlo danes do številnih stikov med posameznimi delegati. Ameriški delegat Dean se je sestal s sovjetskim delegatom Kuznjecovom, ki bo prevzel vodstvo sovjetske delegacije namesto Zorina.
ŽENEVA, 13. — Predstavniki osmih nevtralnih držav, ki sodelujejo na razorožitveni konferen-
ce smo ob poletu tretjega sovjetskega kozmonavta Nikolajeva zapisali, da ne predstavlja več posebne senzacije, moramo ob poletu četrtega kozmonavta Popoviča poudariti, da Je tokrat ves svet ugotovil nov velik ko. rak naprej v zgodovini človeštva in v raziskovanju vesolja še po. sebej. Istočasnost dveh kozmičnih ladij v vesolju predstavlja dejanje izredne znanstvene varnosti, ker je prvi poizkus ustvarjanja letečih vesoljskih postaj Izven Zemlje, ki bodo v prihodno. sti po zamisli znanstvenikov služile za nadaljnje osvajanje vesolja, v prvi vrsti pa za polet na Luno.
Poleg tega pa je že sinoči Nikolajev prekoračil rekord, ki ga je nosil doslej drugi sovjetski astronavt Titov, četrti astronavt Popovič pa je ta rekord preko, račil danes.
Tako narašča število astronavtov iz leta v leto in skoraj Iz meseca v mesec. Tisto, kar se Je zdelo še pred poletom Gagarina nemogoče, je danes že skoraj vsakodnevna stvar. In če pomislimo, da je poteklo komaj pet let, odkar je bil izstreljen prvi sputnik, potem morda ni prav nič nerealno predpostavljati, da ne bo potrebno čakati nadaljnjih pet let, da bo človek pristal na Luni.
Vesoljski ladji


(Nadaljevanje s 1. strani)
KAKO SO UJELI DRAŽO MIHAILOVIČA
------------■----■---------------
ročala, da sta oba kozmonavta povečerjala, da aparati redno delujejo in da se polet obeh vesoljskih ladij nadaljuje. Na podlagi določenega programa sta oba kozmonavta večkrat odpasala pasove. s katerimi sta pritrjena na srdež. sta nekaj sekund osebno pilotirala svojo ladjo, ter sta iz-vr ila številna merjenja ter si vse zabeležila v ladijski dnevnik. Oba s*a v stalnem radijskem stiku med seboj in s postajami na Zem-lii ter si med seboj sporočata itevilne tehnične podatke.
Agencija TASS je tudi poročala. da je Hruščov telefoniral na kozmodrom in vprašal zn podatke o pripravah za 'pristanek obeh kozmonavtov. Danes je HruSčov poslal obema kozmonavtoma nove pozdrave in jima želel srečen pr “tanek
Oba sta odgovorila, da bosta storila vse, kar bo v njuni moči, da do kraja izvršita določeni program.
Dva sovjetska znanstvenika, ki sta specialista za vesoljsko fiziologijo, sta popoldne izjavila po televiziji, da sta Nikolajev in Popovič do sedaj odlično prenašala vse učinke dolgega trajanja breztežnosti in nista pokazala nobene neugodne reakcije.
Strokovnjak za astronavtiko Nikolaj Varvarov je izjavil po radiu, da obe vesoljski ladji pripravljata pot za »vesoljske postaje« za potovanje po kozmosu. Varvarov je poudaril, da so vesolj« ski raziskovalci mnenja, da je bolje izstreliti več umetnih satelitov iz Zemlje in s tem ustvariti obljudene vesoljske postaje, s katerih bodo lahko poslali vesoljske ladie v kozmos. V ta namen je bistvene važnosti navezati stike v obeh smereh med vesoljskimi ladjami, in polet Nikola-jeva in Popoviča ima namen rešiti prav to plat raziskovanja koz-mosa.	,,	.	.
Moskovska »Pravda« piše, da je program bioloških opazovanj z le-tenjem obeh vesoljskih ladij mnogo obsežnejši od prejšnjih pro gramov. Med drugim vsebuie^ registriranje naslednjih fizioloških podatkov:	delovanje srčnih mi-
šic, dihalni gibi, impulzi možganov, premikanje oči, galvanične reakcije epidermisa, pulz in dihanje.
Vesoljska kabina ima dva sistema za registriranje teh podatkov, ki sta povsem avtonomna, in poleg tega še sistem, ki je povezan z zemljo. Prvi sistem registrira fiziološko stanje pilota med pristajanjem, ko je stik kabine z Zemljo prekinjen. Drugi deluje na pilotu samem, ko ta zapusti kabino. List poudarja izredno majhen obseg elektronskih aparatov, od katerih so nekateri veliki kakor škatlica vžigalic.
Ravnnteli britanskega observatorija «Jodrell Rank« Bernard Lo-vell je izjavil, da pomeni polet obeh sovjetskih kozmonavtov vesolje uvod v dobo, v kateri se bodo vesoljski letalci lahko sestajali v vesolju. »Uspeh sovjetskih znanstvenikov, ki so uspeli v 24 urah izstreliti dve vesoljski ladji, je fantastičen.« je dejal Lovell. »Sestnnek v vesolju je najboljša metoda za pošiljanje vesoljskih ladij na tir okrog Lune«. Danes je Lovell izjavil, da obe vesoljski ladji krožita okrog Zemlje tako blizu druga poleg druge, da skoraj ni moč razlikovati od ka-tere od obeh ladij prihajajo od-daje, ki so jih večkrat ujeli v tem observatoriju.
Nocoj pa je sporočil, da so ujeli ob 20.40 po srednjeevropskem času alarmni znak, ki je prihajal iz »Vostoka III« ali iz »Vostoka IV«. Ta znak, ki je edini, so registrirali zelo jasno, toda niso mogli ugotoviti, od kod prihaja. Lovell je prišel do naslednjega zaključka: »Ta faza poizkusa je bila tako spektakularna, da menimo, da sta se oba sovjetska kozmonavta združila, ali pa sta zelo blizu drug drugemu. Razvoj položaja je zavzel tako neobičajno smer, da ne bi bil presenečen, ko bi se oba kozmonavta vrnila na Zemljo na eni sami od obeh vesoljskih ladij ter bi pustila drugo na njenem tiru«,
Hozneje pa je Lovell izjavil, da so ujeli razločne znake, ki so bili oddaljeni nekaj sto milj drugi od drugih. Tako ' je popravil svoje prejšnje izjave in pripomnil, da to dokazuje, da obe vesoljski ladji še vedno letita ločeno.
Ameriški vesoljski znanstvenik dr. Lester Weil ie izjavil, da sedanji sovjetski vesoljski poizkus kaže, da bo Sovjetska zveza poslala človeka na Luno tri leta prej kakor ZDA, »razen če se a-meriški vesoljski programi drastično ne pospešijo«.
Ves britanski tisk posveča veliko pozornost poletu dveh sovjetskih vesoljskih ladij. »Times* pravi med drugim, da je izstrelitev dveh satelitov z ljudmi na krovu na dva podobna tira, ki sta si zelo blizu drug drugemu, velik uspeh in dokazuje skrajno gotovost pri metodah za izstreljevanje in nadzorovanje. *Daily Tele-graph« piše: »Gledam Zemljo, J rekel Popovič; in vprašanje je, do kolikšne mere lahko Ce to more — izbere svoje področje o-pazovanja. Satelit, ki ga vodi * dek, bi lahko bil vohun vohunov ali pa kar velik bombnik v vesolju. Tak uspeh bi moral Prekiniti brezkončno kreganje nad inšpekcijami (v zvezi z razorožitvijo ali s prepovedjo jedrskih poizkusov). Razen tega bi se tekmovanje pri izdelovanju jedrskega orožja lahko preneslo od raziskovanja protiraketnega izstrelka na področje raziskovanja protisatelit-skega satelita«.
»Guardian« piše: »Lekcija obeh »Vostokov« je gotovost in natančnost:	gotovost nosilnih raket in
natančnost vodenja. Se enkrat je sovjetska tehnologija potegnila novega kunca iz svojega cilindra v vrsti izrednih poizkusov. Utrujajoča odlaganja od dneva do dneva, od tedna do tedna v Cape Canaveralu postavljajo v ospredje ogromen uspeh Sovjetske zveze: dva človeka na tiru okoli Zemlje v ločenih kabinah, ki se med seboj pogovarjata — vesolje zače nja biti preobljudeno«.
»Daily Express» piše:	»Ciniki
lahko trdijo, da bi bili Sovjeti bolj zadovoljni, če bi imeli kruh in meso bolj poceni namesto pogumnih kozmonavtov: to je lažno; občutiš izreden ponos, ko vidiš sopatriota, kako ruši meje človeške znanosti; in to je že samo na sebi prednost«.
«Daily Mirror« piše, da se je pred mesecem dni svet čudil nad presenetljivim ameriškim satelitom Telstar . . . »Sedaj ima Telstar sovjetska tovariša Nikolajeva in Popoviča, ki sta sama predmet vesoljskih televizijskih programov. To je čudovito«.
Tudi intervencija pri gen. Alexandn
ie ostala brez zaželenega odgovor
_	_	_ _	[ J P P I_/	„	__	_	_
i
(
Potem ko je poslal novo pismo gen. JVilsonu, se je Topalovič obrnil še na Alexandra
4
Malodušje, ki je zajelo naletela na odobravanje obeh na-
Dražo in njegove po od- sprotnih strani.
hodu šefa ameriške misije se je razširilo na vse četnike. Toda Draža še ni izgubil zaupanje v prihodnost, v četniško bodočnost in tako je 13. novembra 1944 — ko so čet-niške čete že korakale proti Bosni — poslal gen. Wilsonu po To-paloviču še eno poslanico, ki pravi:
Sooštovani general!
General Draža Mihailovič me je prosil, da Vam sporočim naslednji njegov poziv:
• Pred dvajsetimi dnevi sem prosil svojega prijatelja dr. Živka Topaloviča, naj Vas obvesti kot zavezniškega vrhovnega komandanta na Sredozemlju, da sem pripravljen podrediti Vaši komandi 50.000 oboroženih in izvežbanih ljudi, da bi se borili proti skupnemu sovražniku, bodisi na Balkanu ali pa na kakem drugem bojišču, kjer se Vam bo zdelo potrebno. Zelo obžalujem, da doslej nisem dobil nobenega odgovora na svojo ponudbo.
Zdaj bi Vas rad obvestil, da sem 20.000 ljudi podredil komandi generala Trifunoviča na ozemlju med rekama Taro in Limo. Ker se Nemci prebijajo skozi No-vopazarski Sandžak k Bosni in k fronti v Italiji, bi lahko moje čete onemogočile ta prehod. Imam namen zapreti to važno prometno žilo. Ker pa so moje čete brez streliva, Vas prosim, da čimprej pošljete svojo misijo h generalu Trifunoviču, da mu priskrbite primerno orožje in vojaško opremo in da ga uporabite za izvršitev te zelo važne vojaške operacije.
Se nadalje ostanem pri svoji prejšnji ponudbi in sem Vam popolnoma na razpolago z ostankom svojih čet, ki so zdaj v Bosni
Nemci so se umaknili z vse dalmatinske obale. Po tem so u-staši poklicali partizane in jim izročili vso oblast. Med umikom Nemcev, ki so se neovirano pomikali proti severozahodu, ni bil umikajočega ~~	—x'
Vlada dr. Subašiča nima nobene avtoritete. Brez moči je, da bi kakorkoli prispevala k zbliževanju med narodom in h konsoli-daciji države, ker ta vlada ne predstavlja nikogar, ne politično ne nacionalno. Edino, kar je ta vluda storila, je to, da je razpustila ustanove in spodkopala avtoritete, ki so prej obstajale in ki bi lahko zelo dobro in uspešno pripomogle k rešitvi problemov, zaradi katerih se bije notranji boj.
Uporabljam to priložnost, spoštovani gospod, da Vam izrazim svoje globoko spoštovanje.
Rim, 13. novembra 1944.
Dr. Živko Topalovič podpolkovnik
Wilson je tudi na to pismo odgovoril z molkom.
Molk zahodnih zaveznikov je spravljal Dražo v hude skrbi. Klical je svoje oficirje na razgovore in posvetovanja, obračal pa se je tudi na posamezne člane centralnega komiteja in jih spraševal, kako si to razlagajo. Eni so bili mnenja, da molčijo zato, ker pripravljajo izkrcanje na Balkanu, drugi pa so že govorili, da so jih prepustili na milost in nemilost partizanom. Zmeda je bi-
la popolna in takrat je nenario.
ma prišla v Bosnojj govorica,,, so se zahodni , z;tveznikrfcz#( na dalmatinskifiobati. ,:jCetniki s bili vsi iz sebe, tako jih je novica razveselila. Toda veselje ni trajalo dolgo. Dne 23. novembra 1944 je vrhovni štab NOV in POJ ohjavil 'tole sporočilo;
O kakem izkrcanju zavezniških sil v . pcčjern obsegu, 'ti Riti »popom. Zafiezniki so iaprošilf in Vrhovni ,štab je odobril, da s« v Dubrovniku izkčcajo trišbofe-rije topov — in sicer potem, ko so to mesto osvobodile enote narodnoosvobodilne vojske. Zdaj dve od teh baterij, z angleškim osebjem, podpirata našp enote v Črni gori in Hercegovini. Nobeno izkrcanje ni bilo odobreno in ga tudi ni bilo.
Potem se je zgodilo, da je generala Wilsona zamenjal general Alexander, ki je postal novi komandant zavezniških sil na Sredozemlju. Draža je v zamenjavi videl nov, njemu naklonjen položaj in je takoj naročil Topalo-viču, naj se s pismom obrne na novega zavezniškega komandanta. Topalovič je ukaz izpolnil in poslal naslednje pismo:
uo.r»č(zjo, zavezniškemu vrhovnemu komandantu o položaja v Jugoslaviji, Ti oficirji so jjdaj v Bariju, njjhava obvestila pa so priložena temu pismu.
Spoštovani gospod!
Skadra. Zdi se mi, da se sama skem domu, je imel gen. Alexan-
Dne 13. novembra sem si dovo-lpo sebi vsiljuje pametna rešitev ' postati poročilo glede uporabe (epa problema: partizanske sile v jafkih sil v Jugoslaviji; ki so' Črni pori. iv sile pod komando rd komando generala Trifuno-! generala Trifunoviča naj pridejo iča. V dolžnost '‘si štejem,' da pod zavezniško komando in naj
Vam kot dopolnilo tega poročila sporočim naslednje:
. 1. General Trifunovič je zdaj v okolici. Šjtnice. Poslal je tri oficirje v Ban z nalogo, da po meni
pismu.
2. Iz teh obvestil je razvidno, da obstajajo tri važne skupine sil:
A.	Skupina od 10 do 12 tisoč borcev pod neposredno komando generala Mihailoviča na Majeriči planini;
B.	Skupina okrog 45.000 borcev, od katerih je 30 000 Srbijancev, 15.000 pa Črnogorcev, pod komando generala Trifunoviča na območju med rekama Taro in Pivo:
C.	V bližini Skadra, v severni Albaniji, je zbranih kakih 40.009 Nemcev in več ko 100.000 civilnih prebivalcev.
Zdaj je z vojaškega gledišča najvažnejši problem, najvažnejši tudi za to civilno prebivalstvo, u-ničiti te germanske sile okrog
bi jih uporabili za uničevanje nemške garnizije v Skadru, in si-— prej, preden zapade velik
cer
sneg.
Naj mi bo dovoljeno izkoristiti to priložnost in prositi vrhovnega zavezniškega komandanta, naj mi omogoči na najprimernejši način, da pridem v neposreden in ne-uraden stik z enotami generala Mihailoviča, z namenom, da zberem nujne informacije.
Težko si je misliti, da se zavezniška komanda ne bo zmenila za usodo več kot 100 tisoč jugoslovanskih državljanov in znatnih vojaških sil.
Prosim Vas, da sprejmete izraze mojega globokega spoštovanja.
Rim, 29. novembra 1944.
Dr. Živko Topalovič podpolkovnik
Posreden odgovor je prišel tri mesece kasneje, ko je februarja 1945 general Alexander obiskal Beograd. Na slovesnem sprejemu, ki ga je priredil šef britanske vojaške misije pri NOV general MacLean v beograjskem Oficir-
liliifliitiiiiitlliiitiiiiiiiiiiiiitiMitillMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiMMllMiiiiioiiHiiiiiiminiiiiiiiiiiiiMiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiMiiiiiiiniiiMiiimiiiiiiiiimiiiiiitniimiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiitliiliiiiiM
POMEMBNA SLAVNOST V NEDELJO V POSTOJNI
5,000.000 obiskovalka Postojnske jame je bila mlada Italijanka iz Padove
na umikajočega se sovražnika sprožen noben partizanski strel. Toda partizanska vojska ravna z ljudsko množico mnogo slabše, kot bi to počenjala katerakoli kazenska ekspedicija. Vsak dan množično pobijajo ljudi, povečini Srbe, pobijajo pa tudi vidne in vplivne Hrvate, zlasti pristaše dr. Vladka Mačka.
Tudi ustaši povsod sodelujejo s komunisti pri napadih na srbske naši. V plamenih so vse srbske vasi v okolici Zadra, Obrov-ca, Benkovca in Skradina. Ljudje množično bežijo v gore. Četniki se borijo, da bi zaščitili narod, in notranja vojna dobiva velikanski obseg.
V tistih delih Srbije, ki so zaradi ruskega napredovanja prišli pod oblast partizanov, vladata popolna nezakonitost in teror. Množično iztrebljajo ugledne nacionaliste. V Kragujevcu so javno ustrelili več ko 200 ljudi. V Beogradu prav tako množično za« pirajo in ubijajo. Prebivalstvo silijo, da izobeša zastavo z rdečo znezdo. Nikomur ne dovolijo zapustiti mesto. Po vaseh izvajajo rekvizicije, kakršnih ljudje ne pomnijo, veliko je ropov in tatvin. Srbski narod je ves zaprepaden nad tem, da so ga njegovi zavezniki tako zapustili in prisilili, da bojuje državljansko vojno. Zato Vas prosim, da pošljete svoje misije v vsa večja mesta v državi, da bi napravili konec temu strašnemu stanju, nastalemu v imenu zmage zaveznikov in v imenu osvoboditve dežele».
Dovoljujem si pripomniti, spoštovani gospod, da bi učinkovita intervencija zaveznikov z namenom, končati državljansko vojno,
Dobila je številna darila, prav tako tudi zadnji štirimilijonti in prvi petmilijonti obiskovalec - Govor ravnatelja Ela Garzarollija
POSTOJNA 13. — Množica do- me. Medtem ko je leta 1818, ko je
mačih in tujih turistov se je zgrnila včeraj popoldne okoli odra, na katerem je uprava Postojnske jame nagradila petmilijontega obiskovalca. Na drogovih okoli ploščadi pred vhodom v jamsko restavracijo so vihrale zastave 30 držav, ko je kmalu po 18. uri pripeljal električni vlak skup:no 517 obiskovalcev jame spet na zemeljsko površje. Med temi obiskovalci je bil tudi jubilant o-ziroma jubilantka, ki ji je usoda odmerila srečo, da je bila petmilijonti obiskovalec Postojnske jame.
Ravnatelj Postojnske jame Elo GarrErolli je vse goste in obiskovalce pozdravil v imenu kolektiva in uprave Postojnske jame in ugotovil, da je današnji dan ne samo za postojnsko turistično področje, ampak za ves slovenski in jugoslovanski turizem posebno slovesen dan in največji praznik v zgodovini Postojnske jame.
»uanes ]e vstopil v matico kra-škega podzemeljskega sveta Postojnske jame petmilijonti obiskovalec, od kar je ta odprla svoja vrata turizmu. Prav ta dogodek dokazuje«, je nadaljeval govornik, »da postaja Postojna s svojo Postojnsko jamo, ki leži na mednarodni cesti na sinji Jadran, res prava strateška vrata jugoslovanskega turizma, o čemer leto za letom bolj prepričljivo govore številke obiska Postojnske ,ia-
preprosti jamski vodnik — Postojnčan Luka Ceč — odkril nadaljevanje Postojnske jame ud Velike dvorane do Velike gore, v dolgih 127 letih obiskalo Postojnsko jamo 1.926.987 gostov, je od leta 1945 do 1952 preteklo sedem in pol let, ko je vstopil v Postojnsko jamo enmilijonti obiskovalec po osvoboditvi, šest let »o-zrieje — leta 1958 — že dvemi-lijonti in danes — niti štiri leta pozneje že trimilijonti obiskovalec, od kar je ta klasični kraški svet Slovenskega Primorja postal sestavni del Jugoslavije. Skupno pa je do danes stopilo v jamo pet milijonov obiskovalcev, ki so prišli iz 95 držav, in ki so ponesli neizbrisne spomine na lepote tega čudovitega kamnitega krnskega bisera v svet«.
Ravnatelj Garzarolli se je nato obrnil na petmilijontega obiskovalca, In sicer 22 let staro Enri?n Scaramelli iz Padove, ki je pred dnevi prišla na počitnice v Opatijo in se je tu preko turističnega potovalnega urada »Kompas« vpisala za izlet v Postojno. Čestital ji je ter ji v znak zahvale kpt predstavniku pet milijonov obiskovalcev Postojnske jame izročil številna darila v vrednosti nad 100.000 din.
jamski restavraciji, kjer je bila-t let stari Franco Sacchi iz Milana,
zakuska.	ki je padel v več kot 100 m glo-
Ce sedaj pogledamo, nekoliko splošnih statističnih podatkov, te*-daj lahko ugotovimo, da je od leta 1818 do 1918 obialialo Postojh-sko jamo 525.407 obiskbvalcev, od leta 1918 do 31. 3. 1945 1.401.652, od 1.	5. 1945 do 11.	8. 1962 pa
3.069.953 obiskovalcev. Danes do 18. ure je jamo obiskalo nad 3 000 obiskovalcev, kar pomeni, da je bil dosežen petmilijonti obiskovalec. Med tujimi turisti, ki prihajajo na ogled Postojnske jame so bjli lani na prvem mestu Avstrijci, sledili pa so jim Zahodnj Nemci, Italijani, Angleži in Francozi. V prvih sedmih mesecih tekočega leta pa je bila struktura tujih obiskovalcev naslednja: 1. Avstrija — 17.802 obiskovalcev, 2 Italija — 15.204, 3. Zahodna Nem čija - 14.800, 4. Anglija — 5.20", in 5. Švedska s 3.804 obiskovalci
bok prepad in obležal na mestu mrtev. Sacchi je bil v družbi dveh prijateljev in je šel na To-fano po normalni poti, za katero menijo, da je najlažja v vseh Dolomitih. V določenem trenutku pa sta zaslišala grozovit krik in ko sta se qzrla, sta videla Sac-chija, kako je skupaj s kamenjem letel v prepad. Takoj sta splezala za njim, vendar mu nista mogla pomagati, ker je bil' že mrtev. Menijo, da je Sacchiju, ki je bil na počitnicah v Cortini s svojo družino, postalo nenadoma slabo ali pa da ga je zadela sončarica.
ZBRMATT, 13. — Dva alpinista, ki ju pa še niso identificirali, sta se ubila v skalovju pogorja D’He-rens. Skupina reševalcev bo skušala trupli izvleči iz velikega prepada.
Roparji ubili policista med zasledovanjem

ZARADI KRATKEGA STIKA
Požar uničil filme inštituta «Luce»
Sto petdeset ljudi brez strehe zaradi požara v Montagnaga di Pine
RIM, 13. — Hud požar je izbruhnil v poslopju »Istituto Na-zionale Luce», in sicer v četrtem in petem nadstropju, kjer ima zavod spravljene filme iz desetletja 1930-1940. Na mesto požara so takoj prišli gasilci — približno sto mož — ter začeli gasiti, vendar njih delo ni bilo lahko zaradi izredno vnetljivega materiala. Zgorelo je približno 1200 filmov, tako da znaša škoda nekaj dese. tin milijonov lir. Pri gašenju požara je bilo 5 oseb laže ranjenih. Preiskovalne oblasti so ugotovile, da je požar nastal zaradi kratkega stika.
RIM, 13, — Iz številnih krajev Italije poročajo o velikih požarih, ki nastajajo zaradi suše. Tako se je pri Saltinu (Florenca) razvil požar na področju Vallombrosa, ki je zajel gozdove in grmičevje na površini približno 150 ha.
Iz Trenta pa poročajo, da so gasilci pogasili ogenj, ki je prejšnjo noč izbruhnil v Montagnani di Pine, kjer je uničil 9 stano-vanjskih poslopij. Skoda, ki jo je povzročil požar, presega 100 milijonov lir in kakih 150 ljudi,
med njimi mnogo letoviščarjev, je ostalo brez strehe, Požar se je razširil z bliskovito naglico,
tako da je bila prva pomoč domačih gasilcev povsem neučinkovita. Sele kasneje, ko ■ so v vas prišli gasilci iz sosednih vasi, jim je uspelo požar omejiti, vendar so ga popolnoma ugasili šele danes zjutraj. Gašenje je bilo otež-kočeno tudi začadi tega, ker so vodne rezerve, zaradi suše Prec*j zmanjšane. Sele ko so odklopili električni tok in zaprli vodovod-napeljave v sosednih vaseh je
bila reševalna akcija učinkovite]-ša.
Brezdomce so nastanili v neka-
terih bližnjih šolah, medtem ko se je sestal poseben odbor, ki razpravlja o ukrepih za pomoč žrtvam ognja-
Zmagovalka «Davida»
MARINA DI CARRARA, 13. -Na četrtem natečaju za poezijo «David» so zmagale tri pesnice. Umetniško reprodukcijo Michelangelovega Davida je dobila Gioia jelenkovič iz Genove s pesmijo «Bruma», II. nagrado je dobila Anna Maria Lavoriero iz Marine di Carrara, tretjo pa Tulia Oliva Piccinini iz Alessandrie.
Nagrajena je bila tudi 4.999.999 obiskovalka jame, in sicer' Sve-dinja Hertha Luxe iz Majtnoe, ki prav tako letuje v Opatiji. Končno je darila dobil tudi 5.000,001 obiskovalec, ki je bil slovenski izseljenec v ZDA Viktor Skok, doma iz Bača pri Zagorju, ki je po 40 letih prvič prišel v domovino in si je med svojim obiskom po Sloveniji ogledal tudi Postojnsko jamo. Vsi trije nagrajenci so se zahvalili upravi Postojnske jame za pozornost in lepa darila ter dajali, da ne bodo nikoli pozabili na lepote Postojnske jame in veselega doživetja ob njihovi nagraditvi. Omenimo naj še, ca je srečnim obiskovalcem Postojnske jame podelilo darila tudi turistično podjetje »Kompas«.
Slovesnost se je zaključila v
PlAYONNE, 13. — Sinoči okoli 22.30 so štirje roparji napadli v Ba.vonnu blagajničarko kina «La Feria« ter ji pobrali 30.000 frankov. Roparji so se potem usedli v avto in oddrveli po cesti proti Diarizzu. Tu sta, jih .začela zasledovati dva policista ha motorjih ter jih že skoraj dohitela, ( toda naenkrat se je aVto ustrf^ll,' roparji so izstppili in začeli streljati proti policistoma, pri čemer so enega ubili.
Policija je kasneje dva od njih ulovila, in sicer 22-letnegH Clauda Spinoza in 18-letnega Jeanpier-ra Olivera. Za ostalima dvema so izgubili sled, vendar je policija mnenja, da sta tudi ubežnika šele pred nedavnim prišla iz Alžirije.
Smrlnc nesreče v gorah
Vijak motornega čolna mu je odrezal roko
der naslednji govor:
Dolgo sem željno pričakoval ta obisk. Ko sem postal vrhovni komandant na Sredozemlju, v lanskem decembru, sem sklenil čimprej obnoviti poznanstvo z maršalom Titom.
Maršal me je počastil s suojim obiskom v mojem vrhovnem štabu v Italiji lansko poletje, v času našega zmagovitega pohoda od. Rima do Apeninov. Ko sem se srečal z njim, sem začutil, da ta človek ni le naš prijatelj, nmj>ak tudi tovariš po orožju, ici kot velik vojskovodja uspešno vodi svoje čete v boj proti skupnemu sovražniku.
Vse vojake trdno povezuje bratstvo po orožju in v tem duhu se danes ponovno srečujem z maršalom ter obnavljam srečno poznanstvo, ki mi je v preteklosti vzbudilo toliko zadovoljstva.
Vzdignili ste se z orožjem proti nacističnemu osvajalcu pred dobrimi tremi leti, ko je bil vojaški položaj za Vas zelo mračen. Mi smo stali na naši otoški utrdbi osamljeni proti Nemcem, medtem ko ste bili vi v vaših hribih prav tako v škripcih. Vojna sreča se je obrnila šele leto dni pozneje. Preokret je nastal z našo zmago pri El Alameinu v Zahodni puščavi, ko je naša Osma armada razbila Rommelov afriški korpus pred vrati Kaira, kakor tudi z izkrcanjem ameriških sil v Severni Afriki, čemur je kmalu sledila sijajna zmaga Rdeče armade pri Stalingradu. To so bili veliki dnevi. Vrsta bitk, ki smo jih bojevali in dobili, ni nikoli prenehala in ne bo prenehala, dokler ne bo nacistična Nemčija premagana.
V teh vojnih dneh od poletja 1941 ste se vi, partizani Jugoslavije, borili vzlic pomanjkanju hra-
JU6*' • >*'
prepriča o	n |
■ deželi.	k ■
Dotvle poslovil od nte!,eJ) Itn, v V/ashmgton kot naš *ji ^ jatelj in mora zdaj %l k-shmgtonu, polkovnik* M	. ki
skupaj z menoj prehod" . K irm Srbijo vse do Mačve, ^ j ijjbu,
CORTINA D'AMPRZZO, 13. — Ko se je vračal s Tofana (3243 m), se je smrtno ponesrečil 26
BRESCIA, 13. — Na Gardskem jezeru blizu Desenzana se je danes dopoldne zgodila huda nesreča, katere žrtev je postal 15 let stari Mauro ilagliarini. Deček se je potapljal in iskal školjke na jezerskem dnu in prav v trenutku, ko se je spet vračal na površje, je privozil s svojim motornim čolnom 42 let stari Dunajčan Franz Luchenter, ki je za sabo j vojaki in vlekel svojega prijatelja na vodnih smučkah. Luchenter ni videl dečka in je z nezmanjšano brzi-no vozil naprej, tako da je z'mo-tornihn čolnom prišel nadenj v trenutku, ko je pomolil glavo iz vode. Udarec je bil zelo močan, poleg tega pa se je vijak motornega čolna zarezal Pagliariniju v roko ter mu povzročil tudi hude poškodbe na hrbtu. Povzročitelj nesreče je skupno z nekaterimi drugimi očividci pomagal prepeljati Pagliarinija na kopno, od koder so ga odpeljali v tamkajšnjo bolnišnico. Zdravniki so mu morali odrezati roko, tako da so si pridržali prognozo.
ne, opreme in orožja, pa vendar ste stalno nudili aktiven odpor okrittnemu ostiajalcu vaše domovine.
Kakor vsi drugi sem tudi jaz spremljal potek vašegu herojskega boja in občudoval sijajne lastnosti, hrabrost in trdno odločenost, da se nikoli ne podate. Želel sem vam srečo in prosil boga za vaš uspeh.
Blesteče države ne nastajajo po naključju: ustvarja jih značaj n jihovega ljudstva. Jugoslavija je lahko zares ponosna na svoje sinove. A šele ko sem se izkrcal v Italiji s svojimi zmagovitimi armadami, sem razumel in pravilno ocenil ogromno pomoč in pod poro, ki ste jo nudili zavezniški stvari.
Z uspešnimi metodami gverilskega vojskovanja ste zadrževali ih aesetkovati sovražno silo 15 ilo 20 divizij, ki bi jih sicer lahko uporabili proti zaveznikom na kaki drugi fronti.
Ko smo napredovali po dolgem škornju Italije, sem se oziral čez majhno vodno površino, ki nas ju ločila od jugoslovanskih gora, in s toplino in občudovanjem čutil, da so tam onkraj morja naši pravi tovariši po orožju, ki se bore za isto stvar in proti istemu sovražniku.
Vaša dejanja so nam znana. Vemo. da so partizani poleti 1942 s pomočjo vsega prebivalstva Ko-zare strli poskus Nemcev, da bi vas uničili. Ta velika bitka je postala legendarna. Potem strašna ofenziva, ki so jo Nemci začeli proti vam z 11 divizijami v maju 1943. leta in ki ste jo odbili, pri tem pa zadali sovražniku hude izgube in ki bo ostala za zmeraj slavna epizoda v vaši zgodovini. Lani ste prešli v ofenzivo velikega obsega in 20. oktobra osvobodili glavno mesto svoje domovine — Mi smo lani zavzeti
Rim.
Danes so naše fronte daleč na
'OC	l/	u	JR p
sva se skupaj prebil0, ji rijo in Bosansko Pos'Nar;
šla do reke Bosne vse fll W r» ti Dobo j a. Od tam sv ^
Dobojski Ozren in z >l)0v polkovnik Mac Dotvle °"\J ju c liin. Polkovnik MacDotš „ e ;
lijo. Polkovnik MacDoW% j priložnost videti naše • j. hiti ške sile kakor tudi f j -*°d,
zanost med narodom jn ,jl J in Bosni
za zbližanje z mm
fe.nš rssftj;
r.aUi" bii!i nrV S
ti veroizpovedi, in Pret,}ll b,." da bo njegovo Pn/0Lcfl j, 'f Seitzevega in Mansf’e‘° jf 'ki ročila, še ena potrdite^ J , Po2tl
ga položaja v deželi *’ 0 ts Skupaj z menoj je obR 1 h. <(
n. IL fi.ij	.	-	...	,
bolnice naših ranjener . ^ večini primerov stokih , ^ partizanov: Teda i	(i	1	•*
da bi nastal v Amerik',# EK«! dal, če bi javnost zvf° ubijajo nacionaliste z J 1 orožjem, ki so ga J.J sk, ameriškimi letali. i-ji;, treba skrivati MacD°’ 1 -
tako da ga ne bi oneP,m j
delu.
Svoj čas sem skušaj j zvezo z Bolgari. Pisal J uko]| nim osebnostim, o ^ .jj ‘Jlit(1
domneval, da bodo P^'V
uprave, in nisem
Bolgari v sedanji"	9t
ko nanje pritiska	Ltt|'
jo zdaj ničesar storiti	™'l i
p?ii UnlrmrcLo AofP V•* «:Ul
slu. Bolgarske čete P" nV1, spremenile v «osno b° ..iiUJkli,
Skušali smo dobiti / h.
sko« Juga Srbije
Skušali smo aooiu - nfr*;«, 1 toda niso nam nič 0,._„
jim Tito bolj konvemr^jj L Tito kljub vsej P00^!' pagandi in orožju ne jf bv stavitt oblasti na »**. j*!	"k:
Morali srno podaljšat jji tiS]j Titu, vtem ko smo se ° J J, u
■ 'PV N,
izognili in skušali ce
z njimi v boju Čudno je, da so se o .p i, .
vili na grško-jugoslova^i
<a
Pričakovali smo, v Južno Srbijo. , sfjtii' Kralj nam je 2<I, Milj u! udarec. Ta je vplival
starešin, na narod P° fliffBt. govor učinkoval PraV.: #K, št
govor učinkoval iJ'":tr # e Narod je začel mrmran ^ Pij
Ijp., in dinastijo in n“ j Jk ( so leteli vrnlesti. in i,- f
so leteli protesti, }n [a Sodim, da bi rnor^
UUUllO, UU Ul	t
čim' močnejšo naslonile,.M bu*'
riko, ker ima Amerika M* i Ju »n	. POr
Ravnatelj uprave Postojnske jame E>°	Ustita petmilijonti obiskovalki Jame, 22 let stari En-
rici Scaramelli lz Padove. Pri zidu le	.. "Ja Hertha L»xe, ki je bila 4,999.999 obiskovalka in J«
tual aob|l» lepo darilo
severu od obeh mest in ni treba iti daleč, da bi sc združili severno od Jadrana. Vaši jugoslovanski ki in moji vojaki iz rmrih držav in raznih narodnosti si bodo segli v roke kot tovariši m zmagovalci.
Prinašam tjam pozdrav vojakov zavezniške vojske v Italiji. Pozdravljamo slav no narodnoosm<bo-dilno vojsko in njenega velikega vodjo, ki vodi svoje vojake k zmagi, svoje ljudstvo pa k boljšemu življenju. Živela Jugoslavija! Živel maršal Tito!
Ko je izgubil zaupanje v Angleže, se je Draža obrnil na Arne-
nomske interese na	i^0t
pa bi prav tako
Se ekonomsko povei*"'^ e Ker se	čeu .a
Francija Je<‘arett, h bolj krepi, bi bilo . jFVt stopiti v čim tesne]- M obstajajo medsebojne ffl treba jih je samo ob”" /■
h:
t
um, pa nam no	i .
prišla na pomoč. „ I S Poljaki nas veze , nj
srečna usoda; tudi	.'4
e.. u:	c P tl" n
za tem, da
b^pghiiE Hi
približali. Mi pa m°J l<j jU< strani pokazati nalv„L do njih. Skušajte ”a ml-1	,
te zveze, kolikor Pl..t,si!,l 11 tu pa tudi pomoč	K
Skušajte jih angtt-i^iflj <, -stvar, kolikor moreteJ. (1 fjf k p
bi bilo, če bi IfTŽifco	,
dobili posojilo na	y j
tako za pomoč nat”	>*]
kor tudi za Vašo	« k
tralnega komiteja P°^ jA Ifcj'
dr. Živka Topaloviča gtj It ^
r. ZjIVKU 1 upuiuv,- ... i'	.
Za vsako ceno bi o,.. I'f tj prečiti, da bi Amer‘^s
Jugoslaviji po več bi bilo treba f" pfi
is
ba «r>	9/
bi prišla, dajati sarn°„j ^ riških misij, narodu Klj”'j V
v/i I, /J /iliš«	,1/1 li >) 1 V rfn j k
rali deliti posebni fo . bi bili komunistični- t t . m velja za tiste pokra P” šfjif ^ imajo oblast komun*« deva pokrajine, v » oblast mi, bomo P°s
do to pomoč delili j
j b
*sy. 1
II,IV H/ {JU II LISK, Ut > • • .
bon in pošteni ljudi"'M Zdaj je aktualna- # J», »eniške ČPte Pn ,„	;
n* /
jo, ker narod ~n^fe’'fati %(,
saj se noče nasla”la ujfšJ j Toda če bo narod t* j0 L; run k temu, pote in Up(jtr ^ V
gieze, se je uraza oornu na Arne-	m mu,	r ^5,
”v.™xr	i
icu tole pismo.	j in državljanska v°i-. iišf j-j Jv
leposlaniku stantinu Fotiču
Spoštovani in dragi gospod
Fotič!
Narod, Vojska in j až osebno smo z vznemirjenjem spremljali Vaš odločilni boj in nadvse požrtvovalno prizadevanje. Ko so nas zapustili vsi do zadnjega, smo imeli v Vas in imamo tudi danes trdno oporo v veliki svobodnjaški Ameriki, ki edina na svetu šiiti interese malih narodov. Od majorja Bore Todoroviča in polkovnika Zike Kneževiča sem dobil poročilo o uspehu Vašega dela, zlasti v zvezi s poročili, ki so jih poslali i* dežele polkovnik Seitz, kapetan Mansfield in major Bora Todorovič. Naš Centralni nacionalni komite, ki ceni Vaše napore in prizadevdnje, Vas je vključil v svojo sestavo in Centralni komite Vas z menoj vred prosi, da še naprej nadaljujete in da nam čim bolj pomagate v težavnem boju, ki ga bojujemo in v katerem trpi ves narod; trpi nezasluženo in samo zato, ker se bori za pravo svobodo in človeške pravice. To pomlad nam je uspelo rešiti iz nemških krempljev okrog štiri sto ameriških letalcev, ki so prisilno pristali v raznih krajih Jugoslavije. Doslej je bilo več kot 350 repatriiravih v Italijo. Pri nas jih je še in jih bo tudi v prihodnje. Dobili smo tudi pismeno priznanje 15. ameriškega letalskega korpusa. Ameriški polkovnik Mac Dotole je v zvezi s tem našim sodelovanjem prišel v mesecu avgustu k meni z vso svojo misijo in imel priložnost, da se na kraju
daljevala, ne po zf lLe, fjj stva, ampak iz	fV.liVii
sam narod, da se za*r;ti$f 1 ško-komunističnirn Pjjfi'
vodijo realn° ,JatCk0 -tw. CT*
%doVZ]o°znT$ g
deželi, bi lahko n (,j Uj V poro narodu in V1,, po', /, J«.
šlo do preokreta ^	V'
ne bi bil v sklad** t,,)>	:
naroda ne nuših 1	A
kov.	. ,n
Poskušajte, če	,,,,,
ponovno vplivati ”	f,
1 za nacK>n*M- ^S;
se zavzel za
11	nd"‘- ' k «
interesu krone in	Cji
kralju počasi že °_,0ril-	9 iuj'1
sluge, ki mu jih le .	d° J C**1
7,0	v
ni denar trošili
Mihailoviču, za ni h vlad in vzdržen	,
kraljevske družine- V ‘	1
V prilogi k P'S£VV S'
Ijern obrazložitev P ,,jl* j K
želi, da bi se sez” . £ t
ski m stanjem.
Bodite prepriča”'- . . i»'*J Fotič, da je Vaše
, s»u'tfy
Vašim delom
sodelavci in čla'1' -a J'- IJu nacionalnega kom „0*,, -J & Ijajo najprisrčnepe/^eUiA V Vas prosim, da *£%,>>// ^
Drag-	^
Tudi Fotič
(Nadaljevani* V

DNEVNIK
— 3 —
14. avgusta 1962
že toliko govori v «iudeiu»
Na dva koraka od Milana srečamo srednji vek
Siromaštvo in beda - Tuberkuloza živali in otrok ■ Trgi in vasi brez kanalizacije, vode in celo stranišč * «Sredstev ni!»
't|ijei?vor* 0 tako imenovanem >(j,	■ °re
* beu!?°^ars*teSa uspeha, ki da 4j 0 Zl dalija. Prav gotovo r-i
,(ta £o ' ,e za označbo izred-
^eležf
4 -n Oh« .	x irtV Stiiuvu l*i
^rnemre^a*‘ temu »čudežu*, če '	#8e _° v P°štev določene pa-
f Odf0ffaOSP°d8rstva in določena
M >obiu1!Žel1e- V?emimo n- Pr-ti' ftlliin . '°’ kemično in elektro-po*1	industrijo. Sem lahko
:*t *ko 0	gradbeništvo in
d ^	ho 1 n inrtnctri i r\
r 11.
a ^ase se pri nas vedno
tUri n°Vano oelo industrijo ,r Ceu m' Rezultati so na dla-’ tl !lllNa*Z.a pastorko italijanskega JI Si r^tVa ~ kmetijstvo — bi
,,t> ‘ ijjjj C1’ da je letos zabeleži-((l( ion0v Cn Uspeh, n. pr. 100 mi-, j' % ««ov žita. Kar se razit1, ftv ta. e*ele na področja tiče s,#J oneko 0 sWemo reči, da imamo j ’ kot n. pr, Turin. Ge-e kje drugje, obeležja 0yedann ■ da Italija, odkrito ,P(i« 1 boka,’.Je dalef od čudeža, kot ,f«* *razvit Jej0 konkretni primeri \o, fbit0v 8a -luga in otokov, A-f4 L;ln ,ae marsikaterega pod-* pu,_ 'čudeža* niti od daleč
"Ufi. oUZna- Tega
Pr. ,7"? ie pred dnevi pisal
ne odkrivamo
»^C®rri
p'1 ; da . 1 ne mogel nihče trdi-c>[ 'J* ,,r „sa to morda iz določali* * pok. j rsk’h ali kakih dru-A < bud' Piero Ottone je v i ***! skl a^0str,a obtožba* pri-* 0(j ajn° bedo na dva kora-bogatega
ere della sera*, za
Milana n° pravi:
■j0-r l,‘ Paolr,	“»•j*
1 Italii izvijajočega se me-'f® f*e»eu„le Milana. Clankar
.ffi1 O'0koli j.
li *! N mMl ana’ ki ie naibo|i
2<tM, *krair,e'Sto Italije, so področ-r#'VI'°v5n 6 bede’ Gre za tako i. !tip .* Področja depresije. *dlH .n s' to ogledal, proučil.
vasi in naselja z /e-
m f1 sem lilfltAhi •■'im. ■
i«®!*11« R1imeni’ kot s<> n- l,r' ;To	t a!sam°, Baggio, San
i'1 I.V p “uigiano, Casalpuster-, slušal sem žunane in
Ikiif m)''1fko
isvn
sem župane e uprave. Stopil sem Si»e ,aSnih Dudi in videl s »j li!!* kat In odkril sem razme-jU •'C.hiisli 7e velika množica niti jflJJ1)’ ki' Ra obstajajo. Poleg na-bttnj„S?. kaotična, neurejena k e lena zrasla v nekaj - *° za' „fe1rn naletel na kraje, ki °tetja zaostala, na kra-
ISj^, bzaz
'»a Pogojev. Samo dva n" srednji vek*.
najosnovnejših
'tikjo ‘ ^tl*na so kraji, ki spo-na
L%,' nadaliu.ie:
'lav; arski čudež Milana se i^h ^^hadoma, na njegovih
'vC*Jab Dovolj je> da Iia.
B P| Va. tri kilometre v a'ttJU t1enze in že smo na T bo(iefaa!)resije. Videz boga* l'kpi,aij j® z vrstami topolov i	p0,nimi vode, nas ne
,v_J*i#jo , 1 Tu so tudi vasi, ki PjLSo “smiljenje. V pol ure
dariti bi hotel, da je živinoreja glavno bogastvo tega področja, ki proizvaja na leto toliko mleka, da bi moglo z njim napolniti kotlino jezera Como za en meter. In iz tega mleka se z modernimi ali primitivnimi sredstvi izdeluje maslo in sir... Prebivalstvo, torej, živi od živinoreje. Toda hlev, ki mi ga pokažejo, je nizek
in vmesnih naselij in ne glede tiato, da poleti grozno smrdi, jo imajo kot eno največjih nevarnosti za zdravje tukajšnjih ljudi. Določene bolezni so tu bolj pogostne kot drugje. V nekem poročilu berem, da je tuberkuloza med šolskimi otroki v starosti med 5. in 9. letom tu štirikrat bolj razširjena kot v mnogih
brez zračenja, poln smradu in drugih občinah milanske pokra
Sl
S8l9tod°T naselJa Sant’Angelo l ti ' e to trg z desetimi f,,vUga reb‘valcev, nad kate-I 0^ ®rad Bologninijev. Na lv*k. g,raau odkrijemo sred-
' v sva°?'m v neko kmečko ' *>«tih °0Sa kmeta brez zo-•» k°t st se m' zd‘ta bolj ll,'' 0» sia v resnici, me sprem-St6n °Sledam vse, kar si
kot
>0v.
in
®nja so v zelo sla-
fL
bi.1* PoilJ*«. stanovanje Dvorišče
e bi "V prav n,c se ne ri kak inženir vklju-
ko\p°slomi/-%tStan°Vanje T
o. vsau . streha grozi, da
>v ......................
K'“t:
^•T^lee. ^5enutek zrušila nad >vorišče je umaza-rit SPojišče, v katerem >V PoZi in Gnojnica, od-5itifa(j danski vročini zelo
»S še'
n,. v hleve, kjer nas °8o hujši smrad. Pou-
kdor tvega le korak ali dva v hlev, se bo zdrsnil na govejih odpadkih, s katerimi so prekrita vsa tla. Še slabše je s prašiči, ki so zaprti v svinjaku, v katerem se ne morejo niti ganiti. Te in takšne razmere pa se drago plačajo: od 70 do 80 odstotkov krav (v nekaterih področjih celo 90 odstotkov) je tuberkuloznih Tuberkulozi je treba dodati še razne druge bolezni, kot n. pr. brucelozo*,
»Nekdo bo morda rekel, da je bilo podeželje vedno takšno: u-mazano in primitivno. Dejstvo pa je, da si danes na dva koraka od Milana ne smemo privoščiti kaj takšnega. Zato mladina zapušča polje, ker ne more živeti v tako odvratnih življenjskih pogojih na deželi in odhaja v industrijo... In tako st je ustvarila nova kategorija polproletarcev, ki še žive na podeželju... Stopimo v Bozardo, v Marudo, majhno naselje poleg SanPAngela, ki je še vedno brez pitue vode. In tako ljudje pijejo vodo, za katero ni nobenega jamstva, da bi bila pitna. Nedelja popoldne je slabo oblečene ženske sedijo na stopnicah pred vrati, v prahu dvorišč. Številne družine stanujejo v dveh-treh prostorih v hišicah, ki komaj stojijo pokonci. Nekega mladeniča, ki hodi na delo v mesto, sem vprašal, kje je stranišče »Ga ni, treba je iti na vrt*. Tudi v slednjem veku je bilo treba iti za tako potrebo na vrt. In tedaj ni imel nihče ničesar pripomniti. Toda tu smo komaj pol ure od Milana in sredi dvajsetega stoletja. In današnji človek ne dopušča več načina življenja, ki se je živel) v srednjem veku. Tu se ustvarja neravnotežje, ki v primerjavi z bližnjim bogastvom postaja še hujše.*
*... V Casalpusterlengu mislijo graditi plavalni bazen. Neka u-stanova nudi tri milijone lir. manjka pa jih še 27, ki bi jih morala dati občina. Pa jih nima. Zato hodi mladina na kopanje v kanale, katerih voda je okužena. »Pazi, da med plavanjem vode ne piješ* — je rekel neki duhovnik mladeniču. »Zakaj?*, »Ker če jo piješ, umrjcš*. Mladenič se je zasmejal:	»Koliko-
krat bi bil moral biti že mrtev ob vsej oni vodi, ki sem jo že spil*.
• Ne umreš vedno, to je točno — nadaljuje člankar —. Zato pa slabo živiš. 50 odstotkov hiš vsega tega področja ni primernih za stanovanje, in to ali iz higienskih razlogov, ali pa zato, ker so na tem, da se zrušijo. Kar se pa tiče kmečkih hiš, je teh najmanj 70 odstotkov, ki niso primerne za stanovanjc. Ljudje, seveda, v njih živijo, saj druge izbire nimajo. V Casalpusterlengu, ki šteje 13.000 prebivalcev, četrtina stanovanj nima kanalizacije in občina nima denarja, da bi jo napeljala. Ce v kmečkih hišah pogosto stranišč ni, pride v teh trgih po eno stranišče na 20 ali 30 družin.*
Reka Lambro, ki teče skozi trg SanPAngelo, je okužena in umazana od vseh odpadkov Milana
jine.
Iz prikaza Piera Ottoneja smo vzeli nekaj najznačilnejših podatkov in citatov. Ce o; šlo za prikaz razmer kje drugje, bi mogel kdo reči, da italijanski čudež tja še ni segel, ker ni mogel seči. To bi morda bil kolikor toliko sprejemljiv izgovor, pa še vedno izgovor. Toda na dva koraka od Milana, na dva koraka od najbolj bogatega in bujno razvijajočega se mesta Italije, v neposredni bližini ekonomske prestolnice dežele, ki se baha s čudežem, je kaj takega nesprejemljivo in tudi nedopustno.
i Z dopustov nas pozdravljajo... I
Poljanska dolina je zares zelo lepa. Na sliki vidimo kraj Trebija, v ospredju iiDom pod planino*. Kdor se pripelje iz Škofje Loke (21 km), se bo tu odločil ali za v Žiri, ali v Cerkno. Prav nič pa ga v tej mirni in prijetni dolini ne sme presenetiti, če bo po cestah naletel na avtomobile iz Vi-cenze. Mantove, ali drugih mest Italije. Dolino so končno »odkrili« tudi Tržačani
Kulturno pismo is Pirana
Intarzije vMestnemmuzeju
V Uj.?šWji . sezoni se v pritlični h prostorih Mi s tvega muzeju j> Piranu rtiivrSFa razhtnva za razstava Po razstavi muzejskega tedna, -ko je ravnateljstvo mu-tria prikazano grafike Avgusta Tischbeina in Avgusta Sclba s popotovanja po Istri v letu 1S42, sta sledili rtmtam umetnega kovača Martina Podobnikarja in slikarja Humana Počartča, V nedeljo 5. avgusta je bila odprta skupna razstava slikarja Številna Siča in zakoncev Husar, ki razstavljata H intarzij in dva reljefa v lesu. Ker je bilo o Si-čevih delili ie dovolj napisanega, naj se te vrstice omejijo samo va intarzije 'obeh Musarjev.
Mlada zakonca imata za seboj umetno obrtno šolo Vojvodine, kjer sta študirala lesno rezbar-stvo in intarzijo. Mihael je to šolo dovršil, soproga Ho uka pa jr morala šolo opustiti. Vendar je našla v soprogu dobrega učitelja, ki jo -vodi naprej k poglobljenemu .znanju in, seveda, k uspehom.
Mihael in llonka Husar sta v prostorih Mestnega muzeja razstavljala ie v preteklem letu. Tedanja razstava je dotivela ne-sluten uspeh. Zaradi tega sta se tudi letos rada odzvala vodstvu muzeja, naj na skupni razstavi pokažeta svoja nova dela. Ta
initiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiitititiriitiiniiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiuHiui>iiiiHiiiHiitiiiiniiifiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiu"1iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMniMiiiiiiiiiin|i,"lln>,,,,l,llll,,l,,,,l*ll,,l|i,,i1i,n|,,l>"l,tll1,l,im,mi
PABERKOVANJE PO NEPRIJETNEM, TODA TAKO KORISTNEM ČTIVU
Dvajseto stoletje - stoletje cigarete hkrati pa tudi stoletje raka
Zemljevid rakastih obolenj: Indijanci raka ne poznajo - Angleški «bestseler», ki je dvignil toliko prahu - Porazne številke o odnosu med rakom in cigareto
Ko smo zadnjič pisali o zaključkih svetovnega zasedanja kancerologov v Moskvi, smo med drugim rekli, da so v Moskvi govorili tudi o nekakšnem zemljevidu rakastih obolenj v svetu. Iz teh podatkov smo n. pr. zvedeli, da rak v splošnem v svetu narašča, predvsem v bolj razvitih deželah in v deželah z naglim industrij, skim razvojem. Nadalje smo izvedeli, da narašča rak na pljučih, kar povezujejo z vedno večjo uporabo tobaka, oziroma cigaret. Tu zvemo tudi, da n. pr. Japonke bolj malo poznajo rak na dojkah, seveda če jih primerjamo z žčhskami v drugih deželah, dočim pa da njihovi možje zelo pogosto bolehajo od raka na želodcu. Zanimivo bo morda zvedeti tudi to, da se določene vrste raka pri Indih sploh ne pojavljajo, dočim se iste vrste raka zelo pogosto pojavljajo pri prebivalstvu Indokine. Indonezijsko ljudstvo pa pozna svoje vrste raka, n. pr. rakasta obolenja na notranjih straneh lic, torej v ustni duplini. Indijanci pa n. pr. raka sploh ne poznajo, dočim njihove žene te sreče ne poznajo in rade obolevajo od raka. Nasprotno z Japonkami je rak na dojkah zelo pogost pri ženskah v ZDA in v Angliji.
Iz tega bi se dalo sklepati, da zna na rak vplivati tudi podnebje ali da imajo pri tem kak pomen drugi življenjski pogoji, ki so v zvezi s podnebjem.
Kako pereča je zadeva raka. stih obolenj, nam dokazuje vne. ma strokovnjakov in raznih zdravstvenih komisij. Na Angleškem je n. pr. postala najbolj
ii
" jttr
iiijjL
Trst *
[tt),	‘ JO; . ar: 7.30: Jutranja glas-
JINi. Vn'ljak'k sl°vensklh pesmi;
: 1,1tl Vm‘3.30	' '2->5: Za vsakogar
* (IS. hvaMGlasba P° že*Jah: <	OlMHH S»-
fJT'
■I	Paser°	in piini°
»lN*
i(l:lo.iu. «ndui'.d».
■° .	20to "»Pisala Božena
'i	SPOi-t;	20.30:	A-
,f	81.00:	Obletnica
pCHiJiJV*« Klavirske sonate Lud-
s3.sr-i,,	,
j	Kvartet Jacques Pel-
Ikl „
IH«
U a5: Tretja stran:
‘n n^°x: l3'3^: Carl°
orkester: 14.00: U»U'25- ^ah5te «Galmi» iz <3; Tj Orkester Franca Rus-
ie i
„5 liči .	Koser

i=«:

Torek, 14. ttVffiMto 1963
0'Day; 22.35: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
Slovenija
5.00: Dobro jutro!: 8.05: Tri Hat-zejeve rapsodije; 8.25: Zabavni ka-. „„ „	»on- leidoskop; 8.55: Počitniško popoto-
NhMlsIlevMSe Orni vanje; 9.10: Z Madžarskega na Bal-
Nacionalni program
Omnibus; 11.00: Nadaljevanj« Om nibus; 13.30: Nekdanji uspeli motivi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15- Calvert in orkester Martina Slavina; 15.45: Ital. pesmi in pile-Harfistka Paula si; 1«00:	Program za
19.20:	»Babica*. 16-30: Komorna glasba
kan- 9.41:	Pihalni orkester JLA;
ita^morTih- 10 >i: 0(1 ,od in od on<)od: 1100: ital. orjih, KoStek Sve(jsl<e; n.15: Sergej Lja-
punov: Lezglnka; 11.25: Henr.v Ce-cll: Obe pla-ti postave; 12.05: V narodnem tonu; 12.15: Kmetijski nasveti- 12.25: Melodije; 13.15; Obve-
najmlajše; s plošč:
™e?.ri5:e ,SSt,!j2feJ2llS! 3t M a'; 13.30: Iz v.og'Marije Cala.^
Varesine*; 18.00: Italijanske pesmi 18.30: Stronj in Martini na beneški Bienoali; 18.45:	Rahmaninove
22.00: Bizan- variacije; 19.10:	Plesna čajanka:
22.15: Plešite z 20.25:	Puccinijeva opera «Glanm
Schicchl*; 21.20:	Literarna oddaja;
22.00: Plesna glasba.
II. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje
furlanski orke-
14.05: Glasbeni omnibus; 14.30. prj. reditve dneva; 14.35:	Naši poslu-
šalci čestitajo; 15.20: Od kola dd kola; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 1705: Iz romantične glasbene literature; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Ob glasbenem avtomatu; 18.30: Mariborski komorni zbor;
„.W. .Mij. ...-------. ----- 18.45: S knjižnega trga- 19.00: Ob-
Mina; 9.35:	Namišljeni pogovori; vestna; 19.05: Glasbene razglednice-
n 1. "M. **,--*-- "	20.OO: Jug, pevci zabavne glasbe;
20.30: Radi iška igra; 21.46: Komorni intermezzo; 22.15; Dve simfonični pesnitvi 22.50:	Majhni za'
bavn-i ansambli; 23.05: Vsem vam,
7.00: Pre-Gi-«K"*SDa za dobro Ju-
^«5.2^559 ielJah; l240:
7, Zabavne popevke ■ ' r, 'Plazili na slovensk.
10.35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Nastopajo pevci;
14.45: Plošče; 15.00; Pojo Netla Co-lombo, Giorgio Consolihi Itd.; 15.35:
Pisan popoldanski spored; 16.35:	_____ ________
Ray Corvnlff In njegov orkester:	M nas 5f, p^Vušate
16.50:	Italijanske narodne pesm-i:
17.00: Filmske novosti; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Operni koncert; 18.35:	Vaši Izbranci;
19.50: Poletna doba; 20.35:	Znan-

Cv4|l&i; 'is 5»»hll-azl,jl na sl°venske 1	li?0:TL >«•«:	Mladinski
/tr.jIC1* vtlodlj> kotne ln okrogle; . f’Vlft;: «»n- 18 'z filmov; 16.30:

krn.30: ptenos RL*; 22.15:	lova «Rosamunda»; 22.15; Literarna
III. program
18.30:	Faurejeve skladbe; 18.40:
Tuji periodični tisk; 19.00:	Dve
skladbi Palestrine; 19.15:	Nemška
kultura:	19.30:	Vsakovečerni kon-
cert; 20.30: Revija revij; 20.40; Dve Haydnovl skladbi; 21.20:	Schuber-

'n pevka Anita oddaja.
Ital. televizija
16.00; Neposredni orenos šnoftne-ga dogodka; 18.30:	Program za
najmlajše; 20.20: Šport; 20 30: 3 dnevnik; 21.05:	Campanile ser«.
22.15: Umetnost in znanost; zz.so. TV dnevnik,
DRUGI KANAL
21.10:	Detektivka «Javnj r *
22.00: Dnevnik; 22.35: Jazzovsk, pio-gram.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
brana knjiga-poročilo posebne komisije, ki ga je izdelala sku. pina znanstvenikov Kraljevskega zdravniškega kolegija. Gre za knjižico 60 strani, ki je izšla pred 3 meseci in katere so prodali že 200 tisoč izvodov.
Iz tega poročila zvemo najrazličnejše podatke o smrtnosti zaradi ruka, predvsem od raka na pljučih. Najbolj značilna sen-tenca v tem poročilu je: «Ciga-ifctni dim povzroča rak na pljučih in znatno pripomore v pojavu obolenja koronarne arte. rije, pa tudi drugih bolezni. Kajenje prav tako zavira zdravljenje čira na želodcu in na dvanajsterniku.«
Ni kaj reči.
Ze pol stoletja je, od kar strokovnjaki preiskujejo vzročno zvezo med cigaretnim dimom in rakom na pljučih. Samo dejstvo, da se je odstotek smrtnih primerov od raka na pljučih v zadnjih dvajsetih letih v A-meriki močno povečal, je tamkajšnje strokovnjake navedlo k temu, da se temu problemu temeljiteje posvetijo. In ameriški zaključki so precej blizu angleškim, tako da je nedavna anketa, ki so jo izvedli ameriški strokovnjaki, pokazala, da je 92 odst. obolelih od raka na pljučih, kadilcev, 53 odst. pa so strastni kadilci.
Podobna raziskovanja so v ZDA izvršili tudi pri ženskah. Enako tudi na Angleškem. Rezultati slednjih dveh anket so privedli do istih zaključkov.
Pred nekaj leti je ameriško združenje za borbo proti raku začelo z anketo, ki se še danes nadaljuje in ki je dala doslej «zelo zanimive« rezultate. Znanstveniki in njihovi sodelavci, Ki so vključeni v anketo tega združenja, spremljajo življenje večjega števila ljudi v starosti med 50. in 70. letom. V tej anketi so ugotovili, da je odstotek raka na pljučih pri ljudeh, ki ne kadijo zelo, zelo nizek, tako da je odnos med kadilci in nekadilci — seveda glede raka na pljučih — 3o nasproti 1.
Samo ob sebi se razume, da je strastnejše kajenje bolj nevarno kot kajenje v majhnih količinah. Se več, kdor se ci-Esreti pravočasno odpove, ima veliko možnost, da se tej strašni bolezni izogne.
Nadaljnji rezultat raziskovanja odnosa med cigareto in rakom na pljučih je ta, da sedanja • zdravstvena sredstva imajo kaj malo učinka. Samo pet do lo odstotkov eseb, obolenih od raka na pljučih, more preživeti pet let, potem ko je bila izrečen« diagnoza.
In pri vseh »eh, tako rekoč neizpodbitnih dokazih, znanosti še vedno ni uspelo konkretno izzvati raka na pljučih s cigaretnim dimom. Uspelo ji je edinole izzvati raka na pljučih pri nekem psu, in to z lokalno »pri-saditvijo« tobakove smole na nežno sluzno tkivo bronhijev.
Vrnimo se Spet na Angleško. Ko so angleški strokovnjaki izdali ze prej omenjeno poročilo, je to izzvalo upravičen preplah-njem se je g0v0rj)0 ce]0 v parlamentu ,n člani parlamenta so od vlade zahtevali, naj se aJ glede tega stori. Po bur-nib reakcijah, ki jih je to P°‘ rodilo izzvalo v britanski javno-sli. je britanska vlada dej>n' sko sprejela nekaj nasvetov an’ gleških zdravnikov in začela s široko kampanjo, da bi mno*1' ee poučila, kolikšna nevarno' Prpti tistim, ki se nočejo odP°" veduti cigareti.
Druga britanska strokovna komisija, ki se ukvarja s tem problemom, je osredotočila svojo dejavnost na ženske in na otroke. Seveda še vedno v zvezi s kajenjem in rakom na pljučih. Angležinje so znane kot strastne kadilke. Na Angleškem kadi za gotoVo že-vsaka druga ženska. Seveda, ženske, v povprečju, kadijo znatno manj kot moški. In po mnenju te komisije je razlika o raku na pljučih pri ženskah in pri moških eden izmed posrednih dokazov, da je kajenje eden izmed vzrokov raka.
Toda — pravijo strokovnjaki — rak je bolezen dvajsetega stoletja. Morda je to le naključje, dejstvo pa je da je cigareta dejansko proizvod našega stoletja. V devetnajstem stolet-ju, skoraj vse do konca tega stoletja, so ljudje kadili ali cigare, ali pipo, ali pa so jemali tobak za njuhanje. Sele v začetku tega stoletja je zavladala cigareta. In iz dneva v dan se je kajenje cigaret večalo in večalo in moškim so začele v tem slediti tudi ženske, ki so se te razvade zelo naglo navzele.
Danes pa je na Angleškem zelo veliko tudi otrok, ki so že
redni kadilci. Glede tega je britanska komisija prišla do poraznega odkritja: «Od enajst do petnajst odstotkov šolarjev v starosti do 10 let pokadi ;dnev*. no po nekaj cigaret ob tihem1 odobravanju staršev,
Odstotek otrok, ki kadijo, narašča iz leta v leto. V splošnem deklice manj kadijo kot dečki, , vendar pa je že odstotkov deklic, ki pri stih letih starosti že redno'"kadijo. Pri dvajsetih letih pa Se ta odstotek dvigne že na štirideset.
Da še komisija glede kajenja-otrok ni prevaralg,, do^az,ttjg.,^e-lo »zanimiv« primer, ki se je letos 20. marca pripetil pred sodiščem za mladoletnike v Wim-bledonu. Sodili so 9-letnemu dečku in sodnik ga je v nekem trenutku vprašal, če kadi.
#Seveda, razumljivo!« je odgovoril deček. »Kadim, kot vsi listali moji tovariši.«
«In koliko kadiš?« ga je vprašal sodnik.
«Najmanj deset cigaret na dan«.
In to ni bilo neko važnjačenje dečka, pač pa žalostna resnica.
Vse to je treba upoštevati, ko je govora o knjižici, ki je po-
stala «bestseler» na Angleškem. Zaradi tega so se pojavili v britanski javnosti tudi predlogi, naj bi se prodaja cigaret omeji-. la .morda celo prepovedala. • Pr6dWeno je 'bilo tudi, da bi
se začela široka kampanja za pfepričevanje kadilcev, naj se tobajlir odpovejo. Da bi pomagali onim,’ ki se ne morejo od-' ronski zaliv, : __ ,	1......	...^ zntiimii) 11
petnajst	povedati kajenju,	se predlaga,’
petfiaj-	aajvbi jlktanovili 'posebne klini-
j_. 1--	kej na katerih bi	se ti ljudje
, zdraviliško! se na	primer zdra-
'vijo na posčmnih klinikah alko-hplikiV\Prhgi predlagajo, naj bi dvignili ceno - cigaret, da bi ne bile dosegljive širokirn plastem ljudstva, t druge strani pa se predlaga, naj bi se znižale cene pipam in tobaku za pipe, kajti kajenje pipe da ne vpliva na zdravje olj-uč.
Marsikaj bi se še dalo reči v zvezi s tem, vendar pa je že to dovolj. Ce strokovnjaki še niso odkrili neposredne, otipljive zveze med kajenjem cigarete in rakom, je dovolj pa čeprav posrednih znakov, da neka vzročna zveza obstaja. Latinski pregovor pravi: «Sapienti pauca«; kar bi po domače rekli, da pametnemu človeku ni treba na dolgo razlagati.
★ ★★★★★★★★★★★ ★★★★★★ ★★★★★★★★★★★★■*★★★★★ ★★■)•★★★★★★★★★★★* ★★★★£
I Nov obraz ali nova zvezda? I
Filmski režiserji vedno znova odkrivajo nove obraze. Na sliki Je Donatella Turri, ki jo je odkril Luciano Salce in ji poveril kar glavno vlogo v svojem filmu »La cuccania*. Dekle je staro 17 let, Je dijakinja in baje veliko obeta Bomo videli...

OVEN (Od 21.3. do 20.4,) Preden greste na pot. a>bro premislite. Gre za zelo resno poslovno odločuev. Preveč ste zahtevni, zato v družini!
oekaj Šepa.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V nevarnosti je poslovno sodelovanje, ki bi 8a vi prav gotovo ne smeli prekinil. Družinske razmere postajajo nekoliko prijetnejše.
dvojčka (od 21.5. do 22.6.) ze-‘° veliko dela boste imeli in tudi usPehii ne bodo majhni. Vsekakor Da manjši, kot ste mislili. Prijetne Ure v družbi novega znanca rAK (od 23.6. do 22.7.) Neki tek-^ec vas skuša spodnesti, pa mu ne b° uspelo. Popraviti boste morali napako ki ste io napravili doma in Sl z njo odtuji11 nekoga, t-FV (orl 73 I čo 22.8.) Računaj-' le izključno z lastnimi silami In
lastno sposobnostjo Družinske raz-2« uredite tako, da ne bo trenj. Nekdo je ze|0 ljubosumen.
DEVICA (od 23.8. do 22.9) Vaši in-teresl so v nevarnosti. Uredite tako, da se pravočasno izognete nevarnostim v čustvenih zadevah vse v na.,boijšem redu TEHTNICA (od 23.9. do 2.3.10.) Vaji novi načrti ne bodo uresničeni. Vsaj sf>daJ n* S potrpežljivostjo boste najbolje odgovorili onim, ki vas
zapostavljajo,
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Več realizma v poslovnih zadevah, kajti vaše ambicije, bi vas znale
iiiitiniilMiMmiiiiiiMimiviiitiim minulimi
Privesti v težaven položaj. Braniti bcsie morali Svoj sloves.
STRELEC (od 23.11. do 22.12.) Nekoliko utrujeni boste In zato vam to šlo delo slabo od rok. Zadoščenje boste dobili v krogu svojih domačih.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vsestranska dejavnost in veliko možnosti za uspeh. Ne nasedajte podtikanjem, kaj-ti edino lastna čustva so upoštevanja vredna.
VODNAR (Od 21.1. do 192.) Sprejmite nasvete, k| vam ji-h bo dala neka zelo resna eseba. V družini vlada napetost. Na vas je, da io ublažite.
RIBI (od 20.2. do 20 3.) Vaši načrti so pravilni, zato ustrajajie pri njih. Odkrili boste nekaj, na kar niste bili pripravljeni. Ne bo vam prijetno.
ko je prišlo do tega, da sta nam predstavila omenjene intarzije in slike.
Mihael je razstavil 5 intarzij in oba reljeja. Od lanskega leta se je precej razvil in izpopolnil. Je razgiban in dinamičen. Vidi se. da še išče odgovarjajočo stilizacijo, ki jo nujno terja material, ki ga uporablja. Vendar moremo že danes reči, da je na pravi poti. Dočim pri motivu »Pristanišče v Piranu- uporabil še staro tehniko, kjer daje tise mogoče podrobnosti, tako da nam podaja poool-noma realistično sliko pristanišča in okolice z vsemi možnimi sencami in osvetlitvami, je pri «Cerkvi na Skalnici» to opustil in nam podal le najvažnejše momente, ki nam povedo, da je to Skalnica in nič drugega. Vendar je v tej drugi .sliki še vedno realist.
Nadaljnja dva motiva t. j. »Ulica v Kopru• in •Ulica v Piranu- nista več tako plastični. Tu se je mojstru posrečila neka pln-skovnost, ki je sicer ne moremo mei iti z merili ploskovnosti modernega slikanja, ker Husarjev material tega ne zmore, vendar se tu dobro vidi, da prihaja mojster do neke popolnoma svoj. stvene stilizacije, ki mu nakazuje nadaljnjo pot.
Se bolj je to dosegel pri motivu -Regata-, kjer nam predstavlja nekaj elegantnih jadrnic v tekmovanju. Slika je izredno razgibana. To razgibanost poudarja dolga silhueta Savudrijskega rtiča v ozadju, ki daje motivu neko specifično krajevnost, ki je ne moremo prezreti.
Od obeh njegovih reljefov nnj omenim -Oljke-. Tu se Hu-nr predstavlja tudi kot mnogo obetajoč kipar. Tu je še vedno realist, kar pa mn zelo leži. Oljke je stiliziral le toliko, da je dosegel neko razgibanost, ki nam daje čutiti mrzlo istrsko buoo, ki neusmiljeno upogiba veje oljk,
llonka Husar si je zbrala nekoliko drugačno pot. Predvsem je samo mtarzistka in nič več. Predstavila nam je šest moti. vov. S svojo realnostjo prednjačijo predvsem -Koper-, kjer nam je podala precej realistično panoramo mesta Kopra, kakršen je danes. Približno enako je izveden motiv, ki nosi naslov -Nad ladjedelnico.- Tu nam je umetnica podala pogled iz portoroškega griča čez novo pomorsko šolo na piransko ladjedelnico in na Pi-
'T.animiv je motiv -Na Punti-, kjer nam je s spretno izbiro furnirja podala celo današnje ženske noše. Pri tej sliki je zanimiva tudi izbira furnirja za morje. Spretno postavljen žilav sve-tlobarven furnir nam daje vtis od sonca osvetljenega, vendar precej razburkanega morja. Poleg -Jadfhic, kjer sv je poskusila v igri morskih valov, in -Portoroža-, kjer se je poskusila o igri večernih senc, je treba vsekakor omeniti še njeno najbolj• še delo. To je motiv, ki nam predstavlja -Pristanišče v solinah*. Motiv sam je zanimiv iz dveh razlogov: prvič je izredno globok in drugič izredno poln. Prikazuje nam namreč solinarsko pristanišče na tako imenovani Veliki reki v Leri, kjer je zasidranih nešteto malih tovornih ladjic — maon in barkinov — ob obratni zgradbi v središču piranskih solin. Pri tem motivu se je umetnica zelo spretno m vešče poslužila starega načina m-tarzije in nam zelo realistično podala ves motiv. V odsevu lastnih silhuet se zibljejo maone o Ve* liki reki, ki je zaradi plime precej razburkana. Izbira matariata je zelo spretna.
Vsekakor je doživetje ob razstavi -elo lepo. Lahko opažamo, da sta barvno razgibana, kajti izbira furnirjev je rafinirana in natančna. Oba umetnika dobro izkoriščata barvne kontraste, katere podajata v finih barvnih odtenkih, ki jih premore le njun material.
Ce primerjamo njuna dela z lanskimi, si lahko samo želimo, da bi v bodoči samostojni razstavi pokazala nove momente svojega razvoja, kajti njuna smer je jasna že sedaj m zato bi bila samostojna razstava samo ao-kaz, da sta si izbrala pravo pot..
PAVLE MARTINC
Umetnost v službi reklame
CASCINA (Piša), 13. — V ve* sto vseh mogočih nagrad in prireditev slikarskega značaja se u-vršča še ena nagrada, ki pa ima izključno reklamni značaj, Razpi. sana je namreč nagrada »Mobili di Cascina*, ki velja za vso državo in jo ob sodelovanju umetnostne galerije »Bottega dei Va-geri* razpisuje zadruga za stalno razstavo pohištva v Cascini.
Vsi, ki bi se hoteli udeležiti tega državnega konkurza, se h<v do morali držati sledečih pravil: Predvsem st smejo izbrati za motiv le mestece Cascina, ali pa njenega načina življenja. Nadalje sme imeti slika osnovo le enega metra. Slikarjem pa je na voljo tehnika slikanja. Natečaj traja do nedelje, 9. septembra.
Zadruga j.e dala na razpolago ustrezno število nagrad, tako di bo najboljše delo nagrajeno z 250 tisoč lirami, druga nagrada znaša 150 tisoč, tretja 100 tisoč. Nadalje je na razpolago še sedem nagrad po 50 tisoč lir vsaka.

Vteme včeraj: r.ajvišja temperatura JO.7, najniž.a 23.1, ob 19. uri 2-9 stopinj. Zračni tlak 1014.5 stanoviten, veter 7 km jug. vlage 65 (Hist., nebo 4/10 rx>oblačeno, morje mirno, temperatura morja 24.3 stopinje.
Tržaški dnevnik
VELIK USPEH KMETIJSKE ZADRUGE
—
11
Prvi dan Je obiskalo kmečki tabor na tisoče kmetovalcev s področja
Tabor so odprli ob navzočnosti predstavnikov raznih oblasti ■ Krasna razstava sadja in zelenjave Zanimanje kmetov za stroje - Zaključeno tekmovanje v slikarstvu «ex tempore» ■ Pretesno plesišče
Detajl z razstave kmetijskih strojev na kmečkem taboru na Opčinah
Ob navzočnosti velikega števila zadružnikov, kmetovalcev in predstavnikov oblasti je bila v nedeljo dopoldne uradna otvoritev IV. kmečkega tabora na Opčinah. V dvorani Prosvetnega doma so bili poleg članov' upravnega odbora Kmetijske zadruge, ki tabor organizira, tudi vsi razstavljavci, zastopnik tržaškega župana odbornik Faraguna, predstavniki kmetijskega nadzorništva prof. Baša in dr. Radillo, ravnatelj kmečke bolniške blagajne in številni drugi gostje. Vse je pozdravil predsednik Kmetijske zadruge Alojz Markovič. Svoje pozdrave z željo, da bi se kmečki tabor v bodoče še bolj razvil v veliko kmečko manifestacijo, pa so prinesli odbornik Faraguna, predstavnika kmetijskega nadzorništva ter Marij Grbec, ki je govoril v imenu Zveze malih posestnikov^ in Kmečke zveze. Na koncu so še prečita* li pozdravno pismo komisarja kmečke bloniške blagajne, ki je bil odsoten iz Trsta.
Po otvoritvi so si povabljeni gostje ogledali razstave. V dvorani je urejena razstava sadja in zelenjave, pri kateri sodeluje 16 kmetovalcev, in sicer: Carlo Gra-cogna iz Milj, Josip Sancin iz Doline, Giacomo Tremel iz Milj, Marcel Cok s Kolonkovca, Angelo Tonel iz Campor, Josip Škerjanc iz Campor, Valentin Švab s Kolonkovca, Alojz Debeliš od Magdalene, Friderik Polšak s Kolonkovca, Anton Seban od Magdalene, Franc in Alojz Kodrič od Sv. Ane, Just Barič od Magdalene, Giovanni Bergamasco iz Milj, Giuseppe Stopper od Magdalene lil Andrej Lavrenčič iz. Lonjerja.
Za razstavo sadja in povrtnin moramo reči, da je letos res o-kusno opremljena in bogata z razstavljenimi pridelki. Ne samo kmetje, tudi drugi obiskovalci, predvsem pa gospodinje, so občudovali izredno lepe primerke krompirja, bučk, paradižnika, <u-diča itd. Takoj po otvoritvi razstave se je sestala tudi ocenjevalna komisija, v kateri so bili zastopniki kmetijskega nadzorništva in zadruge ter ocenili razstavljene pridelke. Prvo nagrado —• zlato medaljo in pokal Kmetijske zadruge — je dobil Just Barič od Magdalene sp., drugo nagrado — pokal «Lloyd Adriatico* — je dobil Valentin Švab, tretjo nagrado — srebrno medaljo — je dobil Alojz Debeliš, četrto nagrado je dobil Friderik . Polšak, peto nagrado je dobil Josip Škerjanc jn
šesto Alojz Kodrič.
Na vrtu Prosvetnega doma pa vzbuja pozornost kmetovalcev razstava kmetijskih strojev in o-rodja. Zastopniki raznih podjetij in tovarn so morali ves dan odgovarjati na vprašanja interesentov, saj so vsi stroji za naše področje in naš način obdelovanja zemlje zelo primerni. Zlasti mno-zanimanja je za majhne trak
torje in motokultivatorje, s katerimi se oskrbuje vse več kmetov. To je sicer razumljivo, saj je vsem znano, da vlada prav na področju kmetijstva izredno pomanjkanje delovne sile.
Potem je na taboru še razstava in pokušnja domačih vin. žal je udeležba minimalna, saj sodeluje tu le 9 vinogradnikov, in sicer: Ivan Sancin iz Doline, Mario Le-nardon iz Milj, Josip Sancin iz Doline, Alojz Bizjak z Repenta-
Debelis od Sv. Ane, Petaroš iz Boršta in Giovanni Calligaris iz Ronk.
Tu moramo omeniti, da se je takoj po otvoritvi tabora začelo slikarsko tekmovanje «ex tempere*, pri katerem so sodelovali slikarji Luigi Mazarolli, Romano Ukmar, Avgust Černigoj, Giovanni Brumatti, Bruno Ponet, Rom-i-lo Bertini, Livio Schiozzi, Renzo Posenelli, Dario Crozzoli, Adriano Bon, Pedra Zandegiacomo, Riccar-
* nuj/ •*-* ‘ j »-* *»	i cuid an ucgiiuuniu, rnv,uui -
bra, Josip Škerjanc iz Campor, do Bastianutto in Silvester Godi-Rihard Krmec iz Krogelj, Alojz I na. Tekmovanje se je zaključilo
ob 18. uri, ko je posebna komisija, v kateri sta bila umetnostna kritika Bambič in Tenze, slikar Colonni in Marij Grbec kot predstavnik zadruge, izbrali najboljša dela. Prvo nagrado in 30.000 lir je prejel Gianni Brumatti, drugo nagrado in 25.000 lir je dobil Ro-molo Bertini, tretjo nagrado :n 20.000 lir je prejel Riccardo Bastianutto, tri četrte nagrade «ex aequo» pa so dobili slikarji Avgust Černigoj, Romano Ukmar in Livio Schiozzi.
Ves dan, tudi popoldne v najhujši vročini, so na tabor prihajali ljudje. Toda pod večer se je na sicer prostornem vrtu nabrala že množica kmetovalcev in takrat sta vse prijatelje zadružništva pozdravila Zvonko Markovič in Dušan Kodrič. Potem se je začel ples ob zvokih ansambla »Veseli planšarji*, ki je trajal do polnoči.
To je v kratkem kronika nedeljske otvoritve IV, kmečkega tabora. Toda pri tem moramo poudariti izreden uspeh, ki ga je doživel letošnji tabor, saj lahko brez skrbi trdimo, da se ga je že " nedeljo udeležilo nekaj tisoč
Zanimiva publikacija o nabrežinski občini
■v
Zal pa so popolnoma pozabili na nas

Danes, TOREK, 14, av«"*1’
_	Demetrij	4
Sonce vzide ob 5.02 in zat0! 19.16. Dolžina dneva vzide ob 18.2S in zatone oD
Jutri, SREDA. 15. av«us" Vnebovzetje M. D. ^
ljudi ne samo s tržaškega področja temveč tudi iz goriške in videmske pokrajine. Pred kioski se je trlo lačnih in žejnih udeležencev tabora in na plesišču je bila taka gneča, da skoraj ni bilo moč plesati.
Tudi včeraj kljub delavniku je tabor obiskalo mnogo ljudi zlasti pa v večernih urah, ko je bil spet ples, saj je bilo plesišče kar naprej polno. Kmetovalci pa, ki imajo namen kupiti kak nov stroj, so pa prišli na Opčine že dopoldne, kjer so tehniki raznih podjetij razkazovali prednosti svojih strojev.
Tabor bo še danes in jutri. Za danes je predvideno predavanje o umetnih krmilih in o reji perutnine, zvečer pa bo spet ples. Jutri popoldne pa bo slavnostna podelitev nagrad in ljudska veselica s plesom, s katero se bo letošnji tabor zaključil.
Po naključju sem naletel na revijo «Enciclopedia dei comuni d’I-talia*. Naslov pove, da si je revija, ki jo izdaja Franco Nacci, Palermo, Via Siracusa 2, nadela nalogo, predstaviti javnosti razvoj in življenje iz vseh 8.000 občin italijanske republike. Tako čita-mo v tej številki, ki je vsa posvečena le naši občini. Na 30 straneh je zbrano gradivo, ki osvetljuje občino z različnih vidikov. V uvodu nas seznani z nastankom občine, z njeno površino, s številom prebivalstva in njegovo gostoto, z nadmorsko višino itd. Največ prostora je odmerjenega naravnim in zgodovinskim zanimivostim: Timavi, obalnim vrelcem, jamam, zgodovini, osredotočeni o-krog devinskih gradov — devinske gospode. Pod naslovom «Frakcije in naselja» omenja vasi, njih nadmorsko višino in število ljudi. Nekaj več vrst je posvečenih Nabrežini, Devinu in Sesljanu. Za poglavjem «Cerkve», ki obravnava vse štiri župnije (devinsko, mavhinjsko, nabrežinsko in šem-polajsko) govori o turizmu in za tem o gospodarskem življenju. Končno ima revija še oddelek «Guida informativa», ki govori o občinski administraciji, o oblasteh, o rezultatih občinskih, pokrajinskih in državnozborskih volitev, o šolski organizaciji, o turizmu itd.
Revija je prikupna in z odličnimi ilustracijatni. Predstavljamo si, da ni zbiranje tako različnega gradiva lahka naloga in ni čudno, če se je vrinila kakšna netočnost, zlasti še, če je izdajatelj daleč od nas in so mu naše razmere tuje. Vendar pa se je prav gotovo nekaj časa mudil pri nas in je slišal o Slovencih. Nikjer pa ni besedice o nas. Ce bi se bil le malo pomudil z našo zgodovino, oziroma o tem govoril z našimi ljudmi, bi bila tudi o nastanku slovenskega imena Nabrežina in tudi Devina malo drugačna, saj smo Slovenci v 13 stoletjih svojega bivanja vtisnili v to zemljo svoj pečat.
J. F.
Urnik trgovin za veliki šmaren
Za veliki šmaren bodo zaprte vse trgovine. Izjemno bodo odprt te od 8. do 13. ure cvetličarne; od 8. do 21.30 ure slaščičarne ter od 8. do najkasneje 12. ure mlekarne; to je, dokler ne prodajo vsega mleka.
Danes pa bodo odprte brivnice nepretrgano od 8. do 19.30 ure, medtem ko bodo jutri ves dan zaprte. Tudi fotografi ne bodo delali na veliki šmaren.
Tretji obisk vinskih kleti
V četrtek 16. avgusta bodo priredili tretji obisk vinskih kleti na Goriškem, ki ga organizira pokrajinska turistična ustanova. Odhod iz Trsta ob 15. uri na pomolu Audace. Vozni listki stanejo 850 lir iz Trsta in 750 iz Ses-ljana in Devina. V ceno je vračunano tudi pokušanje žlahtnih vin.
Prireditve in objave
[ Šolske vesti

Ravnateljstvo državne nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino št. 8-III.) obvešča, da se vrši vpisovanje v l . II. tn III, razred za šolsko leto 1962-63 do vključno 25. septembra t.l. vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Pri vpisu za prvi razred so potreb, ne naslednje listine:
1.	šolsko spričevalo V. razreda o-snovne šole;
2.	rojstni Hat izdan oj občinskega urada;
3.	potrdilo o precepljenju koz.
Obenem opozarja učence Iti učenke. ki so bili pnpuščeni k popravnim Izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni m razredni popravni izpiti v ponedeljek 3. septem-bra t.l. ob 8.30.
* >[! -f!
Ut
Nazionale 16.00 «Pa-nic».	(
Edgarda Poeja, prepoved8"0 ,'l dlni.
Na državnem znanstvenem liceju
s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko let0 1962-1963 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto Vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra.
iiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmimiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniitiuiiiiiiiiiiiiiii
KLJUB PASJI VROČINI
Stranke že mislijo
na občinske volitve
1
Računajo, da bomo izvolili novi tržaški občinski svet v novembru
Tržaški občinski svet je že pretekli mesec zaključil svoje delovanje, saj mu zapade mandat letošnjega oktobra. Na zadnji seji je župan sporočil, da se bo občinski svet sestal samo, če bo prišlo do kakih izredno važnih dogodkov ali pa da bo morala občinska uprava rešiti kako zelo važno vprašanje. V resnici pa je zelo težko, da se bodo občinski svetovalci še sestali.
Ko bodo počitnice minile, se bodo morale stranke takoj začeti resno ukvarjati z novimi občin-
skimi volitvami, ki morajo biti razpisane letošnjo jesen. Pred-
.....^................"""....................................................................................„„„„„„........................
OBIČAJNO PRESELJEVANJE OB VELIKEM ŠMARNU
Zaradi vročine Je letos turistični promet še večji
Pravijo, da bo do srede zapustilo Trst okrog 100.000 prebivalcev, kar pa se čudno sliši, ker so vsa tukajšnja kopališča in plaže polni Tržačanov
Mesto sta hkrati zajela val hu-de vročine in počitniško vzdušje, saj so številni prebivalci že zapustili žgoči mestni tlak in se odpe-1 j ali na počitnice. Letos se je ve-liko ((preseljevanje)) pričelo nekoliko prej kot običajno. Mnogi so namreč izkoristili ugodno prilož-nošt in podaljšali nedeljski poči tek na ponedeljek in torek, tako da se bodo vrnili na delo šele v četrtek po velikem šmarnu. Številne trgovine so zaprle za nekaj dni, še številnejša podjetja pa so se odločila za kolektivne dopuste.
Turistični uradi računajo, da je Trst zapustilo okoli tretjina prebivalcev, ali kar okoli 100.000 oseb. Ti računi so morda pretirani, vendar pa so zelo značilni.
Tržačani so odpotovali na najrazličnejše kraje. Pravijo pa, da je letos prišlo bolj v modo letovanje na planinah in da se jih je manj odpravilo na plaže v bližnjo Istro, kjer pa zaradi tega go. stov še zdaleč ne manjka.
Tržačani iz Trsta, tujci pa v Trst. Po cestah se vidi skoraj več avtomobilov s tujimi evidenčnimi tablicami, kot domačih. Tujci so prišli iz vse Evrope, zlasti pa so številni Avstrijci, Nemci, Francozi in kot običajno so na prvem mestu tako glede prihodov kot glede nočnin Jugoslovani.
Za prve dni avgusta turistični uradi še ne razpolagajo s končni, mi podatki o prihodih tujih turi. stov, vendar statistika za julij točno dokazuje, da videz ne vara in da je naval v resnici vedno več. ji Julija je namreč prispelo v Trst 51 tisoč tujih turistov, medtem ko jih je lani istega meseca prišlo 44.672.
Zato je tudi razumljivo, da so vsi hoteli per zioni in prenočišča zasedeni vse do 20. avgusta in ve-
go
im,,.....nun.......................................................................
NESREČA ALI SAMOMOR?
Kolesa prikolice zmečkala moškega
Šofer trdi, da se je moški sam vrgel pod vozilo
Sinoči ob 19.40 so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo Valeriana Clarija iz Ul. Cam-panelle 68, ki se je smrtno ponesrečil ob 18.40 na državni cesti 202 (Trbiška) med 4. in 5. km. Na kraj nezgode je prišel policii-ski zdravnik dr. Nicolini, ki je u-gotovil vzroke Clarijeve smrti. Slo je za zlom zatilnika.
Prometni nezgodi ni pravzaprav prisostvovala nobena priča, ako je Clari izgubil življenje, je mogoče sklepati samo iz pripovedovanja šoferja avtocisterne s prikolico TS 9142, 36-letnega Nazarija Zettina iz Ulice Svevo 25. Ta je izjavil, da je v določenem tre nutku opazil na desni strani ceste nekega moškega. Ker pa se ta ni premaknil, je nadaljeval svojo pot. Nenadoma pa je v zrcalu opazil, da se je omenjeni moški vrgel pod vozilo, in sicer pod prva kolesa prikolice. Zato sklepajo, da v tem primeru ne gre za neko cestno nezgodo, temveč za pravi samomor.
/Kot smo že dejali, drugih prič, ki bi pojasnile dogodek, ni. Neki 17-letni mladenič pa je povedal,
da je nekoliko prej opazil nekega moškega, ki je z negotovim korakom šel po cesti v bližini kraja, kjer je prišlo do nesreče. Preiskavo v tej zvezi vodijo karabinjerji rocolske postaje.
čina računa na dobro sezono še dlje.
O velikem turističnem prometu zadnjih dni pričajo še zlasti po-datki urada prometne policije za Julijsko krajino. Prometna policija skrbi Za varnost na cestah treh pokrajin in je v nedeljo že okre. pila svojo dejavnost, saj so poslali na ceste 80 patrulj in 200 policistov, ki so prevozili 13.603 km Ugotovili so 14 nesreč, med kate-rimi je bila v nedeljo ena smrtna. V naselju Sacile je namreč neki avtomobilist povozil starčka, ki je prečkal cesto. Policisti so naredili 14 zapisnikov o prometnih prekrških in izterjali plačilo 166 glob.
Patrulje so ugotovile, da je vozilo na cestah rekordno število prometnih vozil in računajo, da je doseglo 166.000 vozil. Za primerjavo navedimo, da znaša na tržaškem ozemlju registrirano število vozil 48.000, v kar pa so všteta vsa motorna vozila in torej poleg osebnih avtomobilov tudi tovornjaki in motorji.
Na križišču državne ceste št. 13 so postavili avtomat, ki je osem ur štel vozila. Naštel jih je 8419 in tudi rekordni promet, ko se je v eni uri peljalo mimo avtomata 1450 vozil.
Vse te številke govorijo o veliki zgoščenosti prometa in zato tudi opozarjajo vse vozače, da morajo biti v prazničnih dneh se zlasti oprezni, saj iahko pride do hudih nesreč, odnosno je dobro znano, da so ob praznikih nesreče kaj pogoste.
Prometna policija bo zato svojo službo v torek, sredo in četrtek še okrepila in bodo praktično vsi policisti ves dan na cesti in bodo počivali samo v nočnih urah. Prometno službo bodo nato okrepili še v soboto in nedeljo, ko računajo na povratek številnih izlet nikov in ob koncu meseca, ko se bodo vračali dopustniki na svoje domove.
Seveda pa so polna tudi ostala prometna sredstva in so vse avtobusne družbe okrepile promet na svojih rednih in turističnih zvezah. Zlasti številni tujci pa prihajajo tudi z vlaki.
Skratka, smo v polnem razvo-
ju modernega pojava, ko se poleti prične veliko »preseljevanje na-
rodov* in ko je moderni turizem zajel vse pa tudi najbolj skromne sloje. Vsi nekam potujejo. Meščani iz mest na deželo, deželani v mesta, severnjaki na jug, juž-njaki na sever.
Celo tisti Tržačani, ki jih delo veže na mesto, se zvečer odpravijo v bližnjo okolico, kjer vejo vsaj rahla hladna sapica.
Mladi in stari pa izkoristijo popoldanske ure, da odhajajo na kopanje, za kar pa je Trst kaj slabo urejen. Na »digo* je daleč, »Ausonia* je draga in voda povrh še umazana, za »škoje* v Barkov-Ijah pa je treba prečkati vse mesto in tudi tu je povečini voda umazana.
Predstavniki policistov pri posl. Sciolisu
Demokristjanski poslanec Scio-lis je včeraj sprejel na sedežu tržaške Krščanske demokracije predstavnike sindikata bivših članov policijskih sil bivše Zavezniške vojaške uprave. Sindikalni predstavniki so poslancu obrazložili položaj svojih članov, ki še ni bil rešen in ga zaprosili, naj se zavzame za celotno uveljavitev zakona 1600 tudi za bivše člane policijskih sil bivše Zavezniške vojaške uprave.
Okrepljen promet avtobusov na Repentaboi
Avtobusna družba «La Carsican sporoča, da bo v sredo 15. avgusta okrepila redno progo proti Repentabru, na kateri bo 140 izrednih voženj, tako da bodo avtobusi odhajali vsakih 20 minut s Trga Liberta. Poleg tega bodo okrepili progo Prosek-Repentabor in Opčine-Repentabor, ki bo povezana z različnimi lokalnimi progami. Jama pri Briščikih bo razsvetljena in bodo okrepili progo s Trga Oberdan proti Proseku,
Prodajalci bencina zahtevajo uvedbo znižane cene za Trst
Celotno vprašanje je stopilo nekoliko v ozadje
Pred dnevi je bila skupščina prodajalcev bencina, na kateri so ponovno izvolili za predsednika Virgilia Bernardija. Na skupščini so predvsem razpravljali o ceni bencina. Nekaj časa je namreč kazalo, da bodo po vsej Italiji znižali ceno na 75 lir, kar pa je ministrstvo za industrijo odločno zahikalo. S tem postane ponovno aktualna zahteva tržaških prodajalcev, da se pri nas uvede politična cena za določene količine bencina. Predsednik vsedržavnega združenja poslanec Oni-glia je v tej zvezi že predložil zakonski osnutek. Vendar pa je celotno vprašanje stopilo nekoliko v ozadje zaradi počitnic. Znano pa je tudi, da zakonskemu osnutku dokaj odločno nasprotuje zakladno ministrstvo, ki računa, da bi s tem preveč izgubilo. Poleg tega pa se boje nevarnega precedenta, saj bi po tržaškem vzorcu nekaj podobnega kaj kmalu zahtevala vsa obmejna mesta odnosno pokrajine. Istočasno pa je z novim tečajem dinarja in z zvišano ceno bencina v Jugoslaviji odpadel glavni razlog, ki bi tako znižanje narekoval.
Dva ranjena na obalni cesri
V zgodnjih urah včerajšnjega dne, in sicer ob 3.45, so prepeljali na opazovalni oddelek splošne bolnišnice 24-letnega Bruna Cocoleta s Sprehajališča sv. Andreja 36, ki se je ponesrečil z avtom. Zdravniki so ugotovili na ponesrečencu razne praske in podplutbe na levi strani čela, na desni strani senc in zatilnika, praske in podplutbe na roki ter na zunanji strani desnega gležnja. O-zdravel bo v 8 dneh. V bolnišnico so ga pripeljali z zasebnim avtomobilom, kjer je sam ponesrečenec opisal potek nezgode. Ko se je peljal z avtom fiat »giardi-netta 500» po obalni cesti, in sicer na odseku km 141+400, je zaradi velike hitrosti zavozil v skalnato steno ob cesti ter se je prekucnil z vozilom na sredo ceste.
Skupaj z njim se je peljal tudi 28-letni Claudio Rossi iz Ulice Molino a Vento 10-1, katerega so
od koder bodo vozili proti jami . sprejeli ob 15.40 na II. kirurški posebni avtobusi in sicer od 13.55 oddelek splošne bolnišnice zaradi vsakih 25 minut.	| travme na lobanji. Poleg lega je
Z motociklom v avto
Predvčerajšnjim okoli polnoči se je 26-letni Giuseppe Crevatin iz Ul. Roma 3 peljal z motorjem po glavni cesti, ki pelje proti Opčinam. V bližini poslopja št. 141/a, in sicer na nekem ovinku, je izgubil oblast nad vozilom ter zavozil na levo stran ceste, kjer je zadel ob neki avstrijski avto, ki je bil namenjen v mesto. Tuji turist se je skušal najprej izogniti trčenju, toda na zadnje je moral popolnoma zavreti svoje vozilo. Kljub temu je motorist trčil ob avto. Avstrijski turist je nudil ponesrečencu prvo pomoč. Kmalu nato so prispeli na kraj nesreče agenti prometne policije, ki so Crevatina prepeljali v splošno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da si je zvil levo ramo ter se pobil po levi roki. Ozdravel bo v 15 dneh.
Vino, ki so ga razstavili domači vinogradnik'. Je šlo kljub vročini dobro v promet
bil ponesrečenec skoraj nezavesten ter je trpel na omotici in bruhanju. Poleg tčga si je poškodoval zgornji del hrbtenice, levo roko, levi kolek in desni uhelj. Kljub vsem tem poškodbam so zdravniki menili, da bo ozdravel, če ne bodo nastopile komplikacije, v 10 dneh.
Rossi je prišel v bolnišnico z rešilnim avtom RK po 12 urah odkar je prišlo do nesreče, ker so omenjene motnje nastopile zelo pozno.
Predvčerajšnjim ob 13.45 je na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice preminil 84-letni Ivan Ban-del iz Ul. Scala Santa 77. Priletni možakar se je bil že 5. t.m. ponesrečil v domači hiši. V obednici je padel na tla ter si zlomil levo stegnenico. 6. t.m. so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili vso potrebno zdravniško pomoč. Kljub temu je hudi poškodbi.
stavmki treh strank odbora so že pretekle dni razpravljali o razpisu novih volitev in kateri dan bi bil najbolj primeren za volitve. Na skupnih sestankih so prišli do zaključka, da bi bil najbolj primeren dan za volitve 11. november. Po mnenju teh strank, bi bilo oktobra prezgodaj za volitve, zlasti za volilno kampanjo, ki mora biti pravočasno razglašena 30 dni pred volitvami. Potemtakem, če bi predlog treh strank državne oblasti sprejele, bi imele stranke ves oktober na razpolago za volilno kampanjo. Toda datum določi notranje ministrstvo s posebnim dekretom. Zato ni še rečeno, da bodo volitve 11. novembra. Sicer pa eno je gotovo, da volitve za tržaški občinski svet bodo letos jeseni in najbolj primeren čas je v prvi polovici novembra, k° je tudi mnogo praznikov, kar lahko nudi strankam več prazničnih dni za volilno kampanjo.
Kategorizacija hotelov
Včeraj se je sestal upravni svet pokrajinske turistične ustanove, ki je razpravljal o kategorizaciji hotelov za sezono 1962-63. Poleg tega so govorili tudi o nekaterih perečih upravnih vprašanjih zlasti v zvezi z živahno turistično sezono.
Opozorilo potrošnikom Kraškega vodovoda
Uprava Kraškega vodovoda sporoča vsem potrošnikom vode, da so zaradi suše vodne zaloge zelo izčrpane. Zaradi tega poziva vse potrošnike, da z vodo varčujejo in jo rabijo, le kolikor je najbolj nujno potrebno.
OBVESTILO Slovensko gospodarsko združe-
pudlegel h je v Trstu obvešča, da ne bo poslovalo 15. in 16. avgusta t. 1.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiinimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiii
SE ENA SMRTNA ŽRTEV
Mlad zavarovalni uradnik je trčil z motociklom v avto
Kljub vsej zdravniški ne
'	fln 1
Predsinočnjim je prtšlo v ni Proseka do hude prometne sreče, ki je spet zahtevala pon no smrtno žrtev. 20-!etni Paolo Paneck iz Ul. DelTEremo 4, po poklicu inšpektor v neki zavarovalnici, se je peljal z motorjem proti Križu. Iz neznanih razlogov je trčil v avto Fiat 1100, ki ga je v nasprotni smeri vozil 29-letni Antonio Lopreato iz Lonjer-ske ceste 171. Trčenje je bilo silovito. Paneck je zletel z motorja ter padel na cesto. Takoj sn poklicali rešilni avto RK. Dežurni zdravnik dr. Svaghel je pri Prvem pregledu ugotovil, da je bilo Paneckovo zdravstveno stanje zelo resno. Takoj so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlome na levi stegnenici, na levi nogi in na 'evi nadlahtnici. Poleg tega se je pobil po levem delu čela, desnem tf,aCUutei' desnem licu. Utrpel je
zdravnik- *ivfni Sok- Kljub vse' zdravnišk! negi je nesrečni mla-
^8	ure™'1111 vferaj zJ'utraj oko-
škodbam
Avto podrl pešca
Predvčerajšnjim ob 22.30 so pripeljali na ortopedski oddelek 40-letnega Lucia Galicha iz UL Gia-cint; 4, ki se je ponesrečil na cesti, ki pelje z Opčin proti blo-ku pri Fernetičih. Ko je prečkal cesto ga je podrl na tla avto fiat «600» TS 26004, ki ga je v smeri proti Fernetičem vozil 51-letni Giovanni Cordarolti z Opčin 911. Na ponesrečencu so ugotovili zlom na levi nogi ter razne rane in poškodbe na zgornji ustnici, na bradi in na čelu. Ce bo šlo vse po sreči, bo ozdravel v 40 dneh.
komolcu ter po pri kateri se bdoval, je prišlo okoli 17.15 na državni cesti 15-ois, ki povežuje Zavije s; Katinaro. Guštin je vozil tovornik SPA, ki je last podjetja Parmegiani iz Ul. Flavia. Nenadoma so na tovorniku popustite zayqre, zaradi česar je težko -vozilo zdrsnilo’ s-ceste ter padlo kakih 20 m globoko. Guštin se bo moral zdraviti na II. kirurškem oddelku od 15 do 20 dni.
Fenice 16.00 »Tajna Šifra*
P s’
segreto). Roger Hanin.
Excelsior 16.00 ((Intimno ‘■•"M dama in Eve» (La vita < Adamo ed Eva). prepove"8 dini.	,
Grattacielo 16.00 ((Četvorka (Quartetto d’invasione). B ver.s
Arcobaleno 16 15 »Vojni l®"* cia di guerra).	_ , ^
1*
Supercinema 16.00 «Sončni jj,
(L’eclisse), Prepovedano t" ■
Alaharda 15.00 »Veliko	t <t|
(Alto tradimento). Bliža"
lor, Robert Taylor	«1®»
Aurora 16.30 »Krinka in masohera e 1’incubo). pre^
mladim.
Cristallo 16.30 »Dolar časti« laro dtenore). Technlcolf^ *v; Garibaldi 16.00 «Sin kal	.
da» (II figlio dej capita"0	n,
Sean Flyn, Sandra Paoafo-color.	*jti-
Capitol 16.00 »Samec v neDjit' no scapolo in paradlso). pe. Metrocolor.
Impero 16.30 «Paperino
pohodu«
guerra).
(Paperino sul
Massimo 16.30 ((Silvester nafL^ +f (Silvestro pirata lesto). *“■ v teohnicolorju
Moderno 16.0o’ »Odisej_ d
kleju« (Ulisse contro Ercv^
nicolor. George Manob ne
Astoria Počitek.	.
Astra 16.30 «Svet ponoči (Mondo di notte N. 21- J no mladini.	...f :
Vittorio Veneto 17.00 Ref'V' / skih filmov: «FBI Prot,. jr. *, Mabusejui) (FBI contro u buse).
Abbazia 16.00 «Vam ugaj> ^ , (Vi plače Brahms). *p((pv man, Anthony Perkins. > no mladini.	'M
Marconi 16.30 «Lovci na (Cacciatori di Indiani)' j lor Kirk Douglas. , P Ideale 16.30 »Divja delt" selvaggio). Tecihnicolor-
Ul,
h

JjQ K
PD «Ig0 Gruden« iz	' lj
redi v nedeljo 26. t.m. «jj »ij nedeljka 13. t.m. vsak ve^e
In Soško dolino. Vpiso'
do 21. ure.
sh *
<fl
Prosvetno društvo «An(irg(,pi,ji S
Opčin prosi izletnike za	11
j...---in r
dvignejo sedežne listke vpisnino.
* ** ^.lei^Al) Prosvetno društvo	it,
priredi v nedeljo 9. sepl J
lo n- Bled. k ... 'j '
v Ljubljano, na Bled’ cNrlc*'.„ mu jezeru in k slapu s,‘Lveri'
jezeru i-n k ..^ vanje vsak večer v druSl štorih.

A\
tl !i

Vdiljc votm VCkCI V ”	1 >
štorih.
imoM
ROJSTVA, SMRTI
IN <
sr O
Dne 12. in 13. avgusta p8 stu rodilo 16 otrok. un,,r oseb-	to?M
M0tt
UMRLI SO: 39-letnl
lio, 744etni Giuseppe M H, 'i i Dario Vrčon, 73-letni Ajl rfjiy V gioii, 66-1 etn a Maria	'
Deallegri, 52-letni Giovant”, 5»^ 73-letna Luigia Sancin pof,' 54-letna Elisabetta Vatu cometti, 83-letni Giova^b vi'
letna Messene Bagatto v<7\^!fi
63-1 etn i Antonio Za n on. V ^ gelo D alt in. 63-letna ^ ni por. Viarengo, 71-1' covich, 8‘Metni Cario
genast.

NOČNA SLUŽBA v~VJ
, $1
lena. Istrska ul. 43; ti1.
BelpoSS10, ■“ 1' Eriea, Ul. Ginnastlca
Cipolla,
T«
ICIId, lot I •> l\ a UL	-.a
Korzo 14; Croce Azzun merciale 26.

VČERAJŠNJE CENE
(V prvem stolpcu so
v 2. na.ivjšje. v . 3. Pr jSj
..2« JR J . u8. ijH
Hudo ranjen motociklist
S pridržano prognozo so sprejeli predvčerajšnjim ponoči na 1. kirurški oddelek splošne bolnišnice 49-letnega Domenica Marsetti-cha iz Milj. Meški se je ponesrečil kakih 20 m proč od cestarske hiše pri Orehu. Iz neznanih razlogov je padel z motorja na cesto. Prepeljali so ga v splošno
v ,... _____
kjer so mu ngotovdj rrtbžni zlom zatilnika in krvavitev z levega ušesa. Poteg tega sc je pr bil po tilniku in po levem komolcu.
Gozdni požar
med Slivnim in Vižovljami
je prišlo na
Nezgoda šoferja
pripeljali na k 43-Ietnega
Včeraj ob 19.30 so II. kirurški oddelek Riccarda Guština iz Ul. Šalita Tre-novia 13, ki si je zlomil nekaj reber na levi strani prsi ter se
Včeraj ob 9. uri nekem gozdnatem odseku med Vižovljami in Slivnim do Hudega požara. Vnelo se je okoli 60.000 kv. m zemljišča, ki je poraste z grmičevjem in bori. Prizadeto zemljišče |e test zasebnikov. Skupna škoda, ki jo je prizadejal požar znaša ckoli 100.000 lir. Na kraj požard> šb prihitele gasilci iz Trsta, katerim so pomagali policijski agenti devinskega komisariata. Požar so zadušili okoli 14. ure.
Pokrajinska turistična ustanova opogarja na ukaz mitjskega župana, da bo 5. avgusta cesta od Ul. delte Mura de. Starih Milj
errosmerrna.
pomaranče limone .... jabolka	.	. .
hruške	...
breskve	.	. .
grozdje	:	. . .
pesa ....*. domača nesa • kumarice . . čebula	.	. .
stročji fižol . stročje	.	. .
solate .... melancane krompir . . . paprika paradižnik • • zeleni radič I. zeleni radič 11 bučke . . .
" •	6» 'i I
S-jfi
47 4
28 ji

7) ,5!
U o»1 9» J# I
•mn
. 37 oj!
’ 36 I
■ 24 J
200 a ,i 8t' fD ' 70 i
orod?M
Večina blaga se P d"'
•i
prevlad, oeni
PREPROGE za iCKaci zračne zinJ0,c morje tn izlete, po|t,ae
morje in izlete, P0"”',	\P' /
predmeti, za. ese Pr' f(« pust 20 odst. (talPla5‘ le 6 tel. 95919.	p«
ZAVESE oalla	J
kuteačnih cenah.	»j. ^
VESHAGENZIA, Prst, ces'o 4-i lel Citev VESPA
i
DEL 1J62 skupno 1 pd i? ,. .,oin m VEKI-L I2P !‘l(,„i(,'š"/y stortum sedežcni "*a p/',,/ predplačila Vr.rka ■-rc4|i" m MOTO rabljene J **' ji plačevanja.
»PLASTIKA« • Trst >|ž'(’ts St. 4 i blizu Trga y' ,e ‘te/ nudi: torb ce r‘z'" :. ne. mui.izrie prt«* 1'i.11// za ru'Vč.6, c.-'
mzrje, vreče za
ped)«.
vse iz plastike
£d,rli
i
cenah. Obiščite n^1	^ j
RIU MAGLiADULLA ^fc, "VS nadaljuje prodaja/ „,0*	* •'
rila. kr.paitib
znam« za moške,

po nepobittiih MAGLIAUELDA.
bate: št. 11, tottisne postsje.
t ^IM
0RSK1 dnevnik
5 —
14. avgusta
V oktobru bodo prvi tečaji 'zavodu za strokovno usposabljanje
center bodo dogradili do oktobra 1963. leta in bo lahko sprejel veliko število učencev
s« bodo začeli' prvi ! šala za jjve točiti. Pragipjsl^a do-«i u v novem zavodu za strokov- klada bo, odslej znašal«:
»'i Sv Tbl:ienost’ ki ga «radii°
teij. “°b°ti v bližini športnega
igrišč-'	v bližini športnega
d^not i *e tečaje je b'l razpi-I *tlt|! V ,za 125 *°Jmc*v. V pri-*°'skem letu bodo začeli ^ ^banik Šti^e triletni tečaji za * lik,, Ke’ elcktromehanike, ope. j iti en or°dnih strojev in tesarje, ■ ''Mr-, V°'etn' tečaj za električne
1«
Hjo ■- Žole’ Za dvolftni tečaj
’'"Cnk .. .................
d * »kil -meM gojenci najmanj 15 S*C *et- Za te tečaje za-, Osnovnošolska izobrazba.
tilu vJ?n' *epaj' bodo v prvem p Naj a*ikega kompleksa, ki ga |;l' 'ko	pr' Sv- Soboti. Havrio
dJ|(Uo zf v gradnji drugi del,
Za prve triletne tečaje 'meti gojenci najmanj 15 let in spričevalo niž-
bo celotni center začel
fjS
Sviti
■ Hi 5 !• oktobrom 10611. leta. "j *1, saj°,nekatere stavbe že konča.
'klobrn bodo morale sprejeti s 1. . | 0 te l*1 Prvih 125 gojencev. To.
’ boj0.av*5e 'n te naprave bodo ( Sli(jLCn°st' namenjene za pre-f lEra^i° starejših delavcev. P litrjy 8<titev ostalih poslopij in 'Sc j P» bodo ti prostori, kot J j t dv 0,0menili, služili za triletne " V!'n' tečaje za strokovno j V . 'lev mladih delavcev, tf bo Vam de*u tega kompleksa, Jjtljjs dokončan do oktobra, so j) S, ,, za učilnice, velika delav-V Ha * adiJfri termična in elek-1'Hi H„?ntrala 'n kuhinja. V dru-, r ds|Ui ki že v Kra(Jnji ln K h a'° tudi ob nedeljah in , - d, avadnega delovnega urni. i k- • 1 dela pravočasno konča-
URADNIKI (mesečno)
1.	kategorija.
nad 21 let starosti	8.021 lir
2.	kutegorija
za nad 21 l«t starosti 6.045' lir za pod 21 let starosti	5.239
2 kateg. z mešano službo za nad 21	let atarosti	5.603 lir
za pod 21	let starosti	4.875
2. kategorija
za nad 21 let itarosti 4.408 lir od 20	do	21	let	4.329
od 19	«o	20	let	4.147
od 18	do	19	let	3.809
od 17	do	18	let	3.289
od 16	do	17	let	3.042
pod 16 let starosti	2.509
4.	kategorija
za nad 21 let starosti 4.160 lir od 20	do	21	let	3.939
od 19	do	20	let	3.562
od 18	do	19	let	3.515
od 17	do	18	let ,	3.055
od 16	do	17	let	2 860
pod 16 let	starosti	2.509
5.	kategorija
za nad 21 let starosti 3.809 lir od 20	do	21	let	3.640
od 19	do	20	let	3.536
od 18	do	19	let	3.315
od 17	do	18	let	2.795
od 16	do	17	let	2.639
pod 16 let	starosti	2.106
6.	kategorija
za nad 21 let starosti od 20	do	21	let
od 19	do	2U	let
4.095 Ur
3.406
3.211
134.50	lir
114.50 108,50.
97,50
o(i 18 do 19 Jet	2.860
od 17 do 18 let	2.826
od 16 do 17 let	2.509
pod 16 let starosti	2.106,
POSEBNE KATEGORtTE
1.	kategorija (mesečno! jk —^
za nad 21 ,>let starosti	5.853	lit
za pod 21 let starosti'	5.187
2.	kategorija Se
za nad 21 let starosti	5.460	lir
za pod 21 let starosti	4.784
3.	kategorija
za nad 21 let starosti 4.459 lir od 20	do	21	let	4.225
od 19	do	20	let	4.108
od 18	do	19	let	3.809
4.	kategorija	, .
za nad 21 let »tardsti" 4.095 ii* od 20	do	21	let	3.900
od 19	do	20	let	3.510
od 18	do	19	let	3.276
DELAVCI (dnevno)
1. kategorija
za nad 20 let	161.50 lir
od 18	do	20	let	157,—
od 16	do	18	let	139,—
1.	kategorija mešana
za nad 20	let	150,—	lir
od 18	do	20	let	130,—
od 16	do	18	let	124,-
2.	kategorija
za nad 20 let	145,— lir
od 18	do	20	let	141,—
od 16	do	18	let	124. —
za pod 16	let	102,50
2. kategorija mešana za nad 20 let od 18	do	20	let
od 16	do	18	let
za pod 16 let
IZPRED S0DISCA
M
f(J' !g j s,avba za ravnateljstvo r , k(lipruge urade, ki bo imela ,	4v0..na ^gu Valmaura, pokri-
i jjt,- j a"a za razvedrilo, slačil-H , ena vel'ka delavnica, te-1 s ,a’ stavba z. učilnicami, irik .Ha Portn'mi igrišči, samopo-t * Zbor n'enza in velika dvorana / H °Vanja, ki bo sprejela 500
.	j
Jjj J. gradi delničarska družbi * * iista' le ustanovila držav-j .H ; °Va IRI s sodelovanjem fi-Hsa mh Podjetij IR1. Na-A p0^ centra je, da se omogo.
j?v Ude za strokovno uspo-> d'n tehnično, izpopolnitev ,'kijo 0vPe sile. Pristojni krogi '»a ■ .*?° *a Pobuda na

£
4.	,~v' puuuua IIH u
\	izkušenj, kakor tu.
1 v "ekaterih drugih Italijan-
tovrstne pobude, ki na-
oah, imela nepričako.
S Pakra.ii M v t**Peh.
$4 i'(e eentru bodo mlade de. P	**osabljali na najsodobnej.
S- Pole _	___________ ...
/ h*1 'Pili6' bodo učenci pridobili pj j.''e j ,n° izobrazbo. Zaradi te-i® fot ietia 1RI in zasebna pod. k0 !eguiejo za bodoče gojen-
ti* A(|, dokončali te tečaje.
,lei°. da bodo imeli mlu-ki bodo dokončali te-®fctiŽ«'lSkem centru, prav .tako J S 2a ?*ti : zaposlitve, saj se te r'(	, ‘""»njo za center in za
I'* i9 la**'0 Podjetja IRI kot za-
* tfn0 ,etja-
I, |ivo^c*nter dokončan, bo slu-vHlifn, različnima namenoma: [[S.^eiji starejših delavcev [•Jih'1'	, aeijskih tečajev se bo
y lj * ip e ežilo hkrati 200 delav. “sitosti tnP°*n' strokovni usposob-Lv tr«h d'b delavcev, kjer se v en°'etnih tečajih lahko Ljiotn. reb letih 450 mladincev. Vit je.Center bo /grajen pri-^	°> ko bo oktobra leta
5, U{ji . delovati z vsemi svoji-'canii in delavnicami, i:, 9t s, 5.e ie začela junija lani a skupno 1,5 milijarde
Obsodba dveh žensk ki sta kradli pri Upimu
Vsa vrednost ukradenih predmetov je znašala komaj 3330 lir
Nov
C***1
1 H dnul”0 ze' da se J* dra-'*«čt.kl*da za industrijo za ®vgust-oktober povi-
Wi S.
*■ ^
r
Pred sodnikom Guglielmuccijem (javni tožilec Kostoris, obramba Gefter Wondrich) sta se morali zagovarjati 30-letna Sonja Počkaj por. Rovič iz Dekanov in 35-letna Klara Likul iz Bržičev prt Labinu.
Počkajeva je bila obtožena, da je 8, avgusta letos, in sicer ob 18.35, ukradla nekaj predmetov v veleblagovnici Upim. Ob omenje-ni uri je paznica Bruna Bressan opazila neko žensko, ki je vzela s stojnice neki predmet. Takoj jo je začela pazljivo zasledovati. In res si .ie osumljena ženska privoščila razne druge predmete, ki so bili razstavljeni po drugih stojnicah. Ko se je povsem prepričala, da gre za očitno tatvino, se je paznica približala .ženski (katere istovet-nost so ugotovili pozneje) ter jo peljala na ravnateljstvo podjetja. Takoj sui poklicali , karabinjerje Iti v njih prisotnosti' pregledali, kaj je imela Počkarjeva pri sebi. Ženska si je bilg prilastila naslednje predmete: eno stiskalnico za limo. ne, dva kozarca iz plastike, dve žlici iz nerjavečega jekla, 4 moške robce ter dva para otroških hlač. Skupna vrednost ukradene-ga blaga je znašala 2,030 lir.
Likdlovo pa so zasačili pri kraji v isti veleblagovnici ob 11.10 6. t.m. Tudi v tem primeru je neka paznica, in sicer Anna Maria Sim-čich, opazila, da je neka ženska skrivaj spravila v svojo torbo ne. kaj predmetov. Približala se ji je ter jo peljala na ravnateljstvo. Tudi v tem primeru so poklicali karabinjerje ter ugotovili, da si je Likulova prilastila naslednje predmete:	dva čajna ogrevalen,
eno posodo za cvetlice iz plastike, eno najlonsko vrečico ter nekaj električnega materiala. Skupna vrednost predmetov je znašala komaj 1.300 lir.
Na razpravi je Likulova izjavila, da ni kradla iz potrebe, temveč iz navade, Počkarjeva pa je deja. la, da je pač vzela nekaj blaga iz raznih stojnic, ker je mislila, da je treba poravnati šele na koncu. Tile zagovori pa niso ženskama po-magali, kajti sodnik ju je spoznal za krivi ter ju obsodil na 1 mesec zapora ter 15.000 lir globe. Zal se bo zgodilo, da bosta Počkarje-va in Likulova prestali celo kazen, ker jima sodnik ni pripoznal splošnih olajševalnih okoliščin. Zato kazen, ki jima je naložil, ni pogojna. Razsodba je seveda zelo hudo
Goriiko-bcneibi dnevnik
SINDIKALNE VEST!
V četrtek v Gorici zborovanje zidarjev
Do ieltrtka bodo stavkali pekovski delavci
Na skupščini pekovskih delavcev, ki je bila včeraj na sedežu Delavske zbornice v Gorici, so soglasno sklenili, da stopijo v stavko, ki bo trajala do 13. ure v četrtek 16. avgusta. Sklep je v zvezi z birokartskimi ukrepi, ki povzročajo zavlačevanje uveljavitve pogodbe o mezdnih poviških. Sindikat pekovskih delavcev nadalje sporoča, da niso obnevili pokrajinskega dopolnilnega sporazuma že od leta 1947 dalje in da je vsedržavni delovni sporazum zapadel že pred 4 leti. Peki zavračajo pogajanja za sklenitev vsedržavne delovne pogodbe.
Včeraj ob 10, uri je bila v dvorani Bergamas v Gradiški skupščin? stavkajočih gradbenih delavcev, na kateri je bilo prisotnih okoli 500 oseb. Sklenili so nadaljevati z dosedanjo sindikalno borbo, doklgr delodajalci ne bodo pokazali volje za zečetek poga-'japj. o za^itgvith sindikalnih organizacij. Sestanku so predsedovali Fulvio Bergomas in Edo Sfiligoj za CGIL in Ez^p Bia^oni za UfaL.
***;
vanje
Trgu Cesare Battisti
na^ Trgu Cesi
^Šjstatfka Šoferjevi KIPI, ki so jo
proglasile!^ Dela%f.ka zbornica, CISL in UIL, je trajala tudi včeraj. Družba je vzpostavila avto bušni promet na nekaterih progah s pomožnim osebjem in skupino šoferjev, ki ne sodelujejo v stavki. Nasprotno pa se vzdržuje dela ogromna večina šoferjev, ki namerava svojo sindikalno akcijo voditi toliko časa, dokler družba ne bo pristala na pogajanja za pravično rešitev spora.
Vprašanje poslancev o slovenskih šolah
Po razgovoru s tajnikom Sindikata slovenskih	šolnikov prof.
Bukovcem o kršitvi člena 9 zakona o slovenskih šolah, zaradi katere so šolniki zahtevali posredovanje goriških	parlamentarcev
pri pristojnem mbystrstvj),j je poslanec Raffaele ‘Franco" zahtevo' sporočil ostalim komunističnim
M*r4hSChi3 (PSI) jet tJivoj posta-vil testno vprašanje, na katero še ni dobil odgovora, poslanci KPI Roffi, Vidaii, Beltrame in Franco
na 9. zakona štev. 1012 od 19. julija 1961, s katerim ministrstvo določi število mest v seznamu vodilnega, učnega, upravnega in pomožnega osebja slovenskih šol v času šestih mesecev od vstopa zakona v veljavo. Parlamentarci, opozarjajo ministra na nezaupanje, ki se pojavlja med učnih o-sebjem zaradi neizpolnjevanja zakonskih določil, in to eno leto od dneva njegove veljave. Zaradi tega so šolniki v Gorici stavkali 6. in 7. junija 1962.
Parlamentarci nadalje opozarjajo ministra, da vlada z neizpolnje-vanjem obveznosti škoduje ugledu tepubliških ustanov, in to prav v trenutku, ko mora in hote prt ustanavljanju dežele Furlanija -Julijska krajina manjšina sodelovati pri obnovi teh krajev, kjer je treba dokončno pregnati duh nestrpnosti in preganjanja manj-šine, ki je porodil fašizem in o mogočil oblike njegovega obstanka tudi po samem porazu.
|! \
VaJ* danes 14. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
«Jl
ijl
<1
j!
i}
ifi
i
dC' i
4
"A
5
l.'H J
:>v
■ ,i y
!?'
A,
>•’ i-j
C'A
mltcna
HMMUk-
kom ob 18. uri film:
fozan čarobnega vodnjaka
%
n
»s
(Tarzan della fontama magica)
Ob u	Igrajo: LEX BARKER in BRENDA JOJCE
Uri se predstava nadaljuje na prostem.
^etijska zadruga v trstu
Hi
*v°je člane, kmete in prijatelje zadružništva na
•V- KMEČKI TABOR
-	ki bo
Se <>anes 14. in jutri 15. avgusta na OPČINAH
Razstava kmetijskih strojev in orodja, AZSTAVA umetnih krmil, razstava po. rTnin, razstava in pokušnja domačih SLIKARSKO tekmovanje «ex tempore«
Sl
°Val bo dobro preskrbljen bife z domačimi vini!
V&4/Č VEČER PLES
BO ANSAMBEL <r VESLU PLANS AltJl»
^op
prosti
PLES BREZPLAČEN!
in socialističnim poslancerriL Prof.
oS IiWLeW HollMdNoV KRAŠE Vil EV IN BRICEV
prizadela obe ženski, ki sta bili prepričani, da iu bodo takoj spustili na svobodo.
Pri tem moramo pripomniti, da se je res zgodilo prvikrat, da sodnik ni pripoznal obtožencu splošnih olajševalnih okoliščin ter s tem v zvezi tud: pogojnosti kazni, čeprav gre za osebi, ki nista bili še kaznovani.
Prometna nesreča
Predvčerajšnjim 1 ;.«s prišlo do dveh prometnih nesreč, ki bi lahko imele hujše posledice. Najhujša se je zgodila v Miljah, kjer se je precej hudo poškodovala 20-letnd Alma Sancin iz Ul. Ronchet-to 70. Bilo je okoli 14.30, ko se je 23-letni Herman Škabar iz Velikega Repna 62 peljal z motorjem proti Miljam. Na zadnjem sedežu se je peljala njegova zaročenka Alma Sancin. V bližini pomola (iBallottaii je Škabar nenadoma zadel od strani ob avto Fiat 600 TS 47814, ki ga je vozil 23-letni Sergio Peschtni iž Ro-cola 1661, Paschtni je bil prav tedaj parkiral svoje vozilo ob pločniku. Pri nesreči je .Sancino-’ vi zmečkalo desno stopalo, ji od-drlo kožo ter poškodovalo kite in kosti. Z nekim zasebnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kamor so jo sprejeli z dvema mesecema prognoze zdravljenja.
Nekoliko pozneje, in sicer ob 16.30 ,je prišlo do neke nesreče v Ul. Carpineto. 19-letni mehanik Nevio Levini iz naselja Sv. Sergeja je opazoval neko dirko z motorji. Na svoji motor TS 9527 je naložil tudi svojega 18-tetnega prijatelja Maura Pecchiarija iz Ul, Molino a vento 26. Ko je z veiiko hitrostjo šel navzdol po cesti, ki pelje iz Skednja proti Sv. Soboti, je izgubil oblast nad vozilom ter trčil v zid poslopja št. 5/1 v Ul. Carpineto. Pri trčenju se je najhuje poškodoval Pec-chiari, ki je padel na cesto ter se udaril z glavo ob tla. Pobil se je po raznih delih glave in obraza. Takoj so ga pripeljali v splošno bolnišnico z rešilnim avtom, kjer so ga sprejeli na B ki; rurški oddelek s prognozo 30 dni-zdravljenja.
IIUIMIIIIII8imillMIIIII|ia||||||IMIIIIIIllllll1lllllllinillllllllll8Ullltlllllll|lllllllllllll||llllllllllllllll|||||||||l|U8l
Pojasnilo INAM o izbiri zdravnika v okrožju Ronke - Doberdob
Ker je prišel novi zdravnik, naj se pri njem vpišejo vsi tisti, ki so nad številom 1.500, pri enem izmed štirih zdravnikov
mu ' he ‘ bo doseženo predpisano
Začasna prekinitev električnega toka
Občinska podjetja sporočajo, da bodo zaradi del na električnem omrežju odvzeli danes 14. avgusta strujo vsem potrošnikom od 3,30 do 14. ure.
Urnik trgovin na veliki šmaren
14., 15. in 16. avgusta
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo za veliki šmaren dne 14,, 15. in 16. avgusta v veljavi naslednji urnik za trgovine na Goriškem:
V	torek 14. avgusta bodo lahko zvečer odprte vse trgovine do 20. ur^. Pekarne bodo poskrbele za prodajo kruha tudi za naslednji dan, praznik velikega šmarna.
V	sredo 15. avgusta bodo vse
trgovine vključno pekarne, mlekarne, mesnic* in prodajalne zelenjave zaprte ves- dan. Samo cvetličarne bodo odprte do 13. ure.
V četrtek 16. avgusta bodo mesnice odprte 'do 11. tire, prodajalne zelenjave do 11. ure, pekarne in mlekarne pa do razprodaje blaga. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan.
Včeraj seja občinskega sveta
Včeraj zvečer ob 21. uri je bila zadnja seja občinskega sveta v Gorici. Razpravljali so o upravnih zadevah. S , to sejo, o kateri bomo poročali, v jutrišnji številki, so se' začele počitnice za go-riške občinske svetovalce.
V Sovodnjah so pokopali Janeza Vižintina
Včeraj popoldne so pokopali na domačem pokopališču v Sovodnjah 65-letnega Japčia VižiiUjna.'' Na zadnji poti ga je pospremilo poleg družinskih članov tudi veliko število vaščanov.
Arhitekt Makso Fabiani za svojo delovno mizo v stanovanju v Ul. Brigata Casale • V Gorici, kjer je pokojnik preživel povojna leta
Umrl Je Makso Fabiani znani slovenski arhitekt
V nedeljo zvečer je v starosti vskladi nove funkcionalne, kon-
Praznik «l)ela» V Sovodnjah
Plesali so tri večere zaporedoma - Tekmo, sanja v briškoli se je udeležilo 32 parov
Kot drugod po Tržaškem in na Goriškem so tudi v Sovodnjah (za čenšt s soboto in zaključno z včerajšnjim večerom) priredili tridnevni praznik slovenskega ko-munističnega glasila »Delan. Praznik so organizirali člani komuni-stične stranke iz Sovodenj ob pomoči mestne in doberdobske sekcije. V začetku vasi so postavili «brjar», na katerem se je ob zvokih orkestrlhe iz Gorice tri večere zaporedoma veselo vrtela mladina iz Sovodenj, Standreža. Rubij, Gabrtj, Peči, Rupe, pa tudi iz oo!j oddaljenih krajev kraški-ga predela rtaše pokrajine, celo iz Ste-
Na podlagi določil pravilnika, ki ureja odnose med zHravnik^n bolniško blagajno INAM', Vrbe vsak zdravnik, ki je vpisan v Zdravniško zbornico, zbrati naj; več 1500 oseb, ki se zdravijo pri njem. Samo za nekatera področja, med katera spadajo tudi Ronke, velja izjema in imajo zdravniki več pacientov, dokler ne bo v o-kraju več zdravnikov. V okraju Ronke je 7500 zavarovancev, /ia-radi tega je postalo nujno s posebnim dogovorom razdeliti tudi ostalo število zavarovancev med edine štiri zdravnike. V zadnjem času pa je Zdravniška zbornica vpisala za to področje, ki obsega poleg Ronk tudi Doberdob, še e-nega zdravnika, tako da je prenehalo izjemno stanje, in pokrajinski odbor INAM je določil maksimalno število zavarovancev, do katerega ima po pravilniku pravico vsak zdravnik.
Zato je pokrajinski odbor v soglasju z notranjo komisijo CRDA sklenil, naj si Izberejo novega zdravnika samo tisti zavarovanci, k- presegajo število 1500 pri katerem koli izmed štirih zdravnikov.
Ta način so izbrali zaradi tega, ker je enostavnejši in cenejši kot če bi morali znova uve*4' 'zhlr0 za vse prebivalstvo.
V zadnjem času pa sta se P'^a vili v tisku dve sporočili, eno v imenu agitacijskega ,od	;
go pa v imenu tin ^^ BO„.
niške zbornice, V ka	ri)v.
vajo zavarovanci, nai najo po navodilih	•
svo^a^.aliSča 'n daje zavarovancem možnost, da d° 4- “''gust.a | mesecev, izberejo zdravnika. Ce kljub le.
a*ifaii%swysi^we3|' steviloc sr"c
na Goriškem Krasu
zdravnika, kar bo imelo negativne materialne posledice za vse zavarovance.
Dobcrdobci želijo prosto izbiro zdravnika INAM
Tudi Doberdobci se pritožujejo nad ravnanjem odgovornih organov pri INAM iz Tržiča, ki je te dneve odposlal na stotine pripo ročenih pisem zavarovancem, z nalogo, da morajo zamenjati dosedanjega zdravnika z na novo vpisanim dr. De Benedettisom. Osebno zavarovanci nimajo n'č proti imenovanemu zdravniku, samo ne strinjajo se z ravnanjem uprave INAM, ki diktira, ne Pa dovoljuje več prosto izbiro zdravnika po želji zavarovancem.
Zaželeno bj bilo, da bi v vasi kot je Doberdob, poleg občinskega zdravnika, ordiniral dvakrat na teden, tudi zdravnik, ki ‘ma večje število zavarovancev iz Doberdoba. S tern bi bili Ktaš?vc' prikrajšani napornih poti in ne-potrebnega čakanja po ambulantah,
Upamo, da bodo odgovorne °b-las'i ravnale po želji zavarovan-CPV in da bodo dovolile, da 'P"* vsaka družina svojega zdravnika.
nekaj primerov, da ima ena družina dva in celo štiri zdrav Pike INAM. Naj bo izbira pr°sta; to si želijo predvsem bolnik'- ki sp potr.eipni zdravniške oi^Vn^’ nočejo pa nepotrebnega teka 'a za izbito zdravnika vsakih ‘ s'
verjana. Okoli so pri mizah posedli starši in starejši ljudje, ki so se hladili s pijačo, katero so točili Doberdobci, ki so postavili svojo stojnico na levo stran plesišča. Nekaj mladincev je peklo tudi morske ribe, ki so posebno ob poz-nih urah privabile lačne plesalce k visokemu ognju.
Da bi prišli na svoj račun tudi tisti, ki ob prostem času radi vr-žejo kakšno «partido» je vodstvo «Praznika Deian priredilo v nedeljo popoldne tudi tekmovanje hri-škole. Ob 17. uri se je tekmovanje pričelo in je trajalo do 20.30. Uoe-ležilo se ga je 32 parov, ki niso imeli lahkega dela. Zmagovaica sta postala domačina Cotič Severin in Petejan Cvetko, ki sta odnesla prvo nagrado in sicer dober domači pršut!
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO !
Velika družina srnjakov in srn, ki se je nastanila na graškem predelu naše pokrajine, je zaradi suše, pomanjkanja vode in zelenja pričela prihajati v dolino. Tako so v zadnjih nočeh številne srne postale nekakšne nočne sopotnice gabrskim psom čuvajem, kj pa se zdi, da se mogočnih štirinožnih rogatcev boje, saj jih puste nemoteno sprehajati se po vrtovih gabrskih domačij, kjer jim pride rise prav za pod zob, od radtča do cvetličnih lončkov, iz katerih zeva začudenj gospodinji zjutraj le suho debelce, ki ni bilo dovolj okusno za nočnega vasovalca ali va-sovalke. Goriški lovči so že pre-teklo nedeljo ubili v Gabrjah ve-Itkega srnjaka in - ga spravili v Gorico, toda tudi med tednom in sicer v torek je družina srn žabe. ležila v-Gabrjah novo izgubo. Neka gospodična, ki se je vozila sko. zl vas je nehote podrla s svojim avtomobilom mlado srno, kt je pritekla nenadoma na cesto. Pri trčenju pa žival ni bila takoj mrtva, zalo so morali poklicati živi-nozdravnika, da jo je usmrtil 'n jo rešil trpljenja. Vsekakor postajajo srne v obrobnih vaseh sovo-denjske občine precej nadležne in bodo zaradi suše in pomanjkanja krme vedno bolj. Ob zgodnjih u-r-ah jih lahko vidite, kako se v čredah vračajo na pobočja sv. Mihaela, kjer bodo med grmičevjem in globokimi kraškimi dolinicami našle mir pred tako strastnimi vozili, kakršne so za njih verjetno vsi avtomobili in vespe
97 let umrl v sanatoriju sv. Justa v Gorici arhitekt, naš rojak Makso Fabiani. Pogreb bo danes ob 10. uri izpred bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče ob Mirenski cesti. Pokojnik je eden izmed najbolj uglednih arhitektov iti urbanistov svojega časa.
Rodil se je 29. aprila 1865. leta v Kobdilju pri Štanjelu, nekaj desetin kilometrov od Trsta. Realno gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, tehnično visoko šolo fa j« dokončal na Dunaju. V'letin od 1892 do 1896 je bil sodelavec O. Wagnerja. Do leta 1910 je bil asistent v Gradim in na Dunaju, pozneje izredni profesor, od ljetaM917 dalje pa. redni profesor *a Itom-pozicijo. Po letu 1917 je bfl v Trstu šef urada ščnih naselij ha-'
Gradiški. Leta 1920 obnovo Gorice.
1944 je živel v svoli rojstni vasiT pozneje pa v Gorici, kjer je živel v pokoju, vendar se je kljub temu udejstoval v občinski gradbeni komisiji, v kateri je s svojimi strokovnimi nasveti in izredno svežino, ki ni niti malo trpela zaradi številnih let, vneto zagovarjal svoje poglede in stališča.
Ko smo ga pred nekaj meseci obiskali na njegovem domu, smo ga našli vsega zavzetega s pisanjem lekcij iz arhitekture in urbanizma; imel je jasno začrtan cilj, ki ga je hotel doseči za vsako ceno. Prav zaradi neprestanega snovanja, načrtovanja, iskanja zaposlitev za svoj duh, je bit Vse do zadnjega njegov razum, navkljub letom, ki so se bližala stoletju, poln svežine in mladosti. Iz kratkega razgovora z njim smo dobili vtis, da je bilo njegovo življenje vseskozi en sam delovni dan in da je tudi v svoji visoki starosti delal in se zaposljeval, kot da mu je usojeno živeti še dolgo, dolgo let.
Daši je prof. Fabiani umrl, pa bo živel v svojih delih, ki so raz-stresena širom slovenske domovine, pa tudi onkraj njenih meja. Njegovo delo obsega področje arhitekture, in urbanizma, zgodovino arhitekture in esejistiko. Na Dunaju je zgradil načrte za naslednje zgradbe:	Portois et Fix,
Artaria in Urama; številne so njegove zgradbe v Salzburgu, Bocnu, Genovi, Rimu, Montreuxu, Parizu Londonu, na Brionih, v Trstu je zgradil Slovenski narodni dom, k so ga poznčje fašisti požgali, v Gorici pa Slovenski trgovski dom, ki so ga fašisti nasilno odkupili za smešno nizko ceno; v Gorici je zgradil cerkev sv. Srca, gradil pa je tudi v Benetkah. Izredno veliko je delal v Ljubljani, kjer jg v letih 1895-96 izdelal regulacijski načrt. Leta 1900 je napravil šolo na Levstikovem trgu, pred letom 1902 Krisperjevo hišo, leta 1905 Hribarjevo hišo, 1906 Bambergo-vo hišo, 1907 šentjakobsko župnišče in licej, 1908 je postavil znameniti Jakopičev paviljon 'v Tivo-liju, kjer se je vzgojila najbolj pomembna generacija slovenskih slikarjev. Fabiani je bil sodelavec pri gradnji spomenika Prešernu in Valvazorju.
Nadalje naj omenimo, da je sodeloval pri izdelavi regulacijskega načrta Messine, od koder je še.do Pred pekaj leti prejemal pisma, ri katerih so ga spraševali za na. svete. Svoje sile pa je vložil za rekonstrukcijo zvonika sv. Marka v Benetkah. Izdelal je podlago za 32 regulacijskih načrtov na Goriškem, med katerimi naj omenimo vsaj Gorico, Gradiško, Tržič in Oglej. Fabiani, je bil velik poznavalec e t Turske, grške in renesančne arhitekture, posebno še del arhitekta- Palladia, Peruzzia in Bra-manta: Napisal jt knjiKo ACM A (1946) in večje število esejev.
Fabianijevo delo označuje sodobna koncepcija jn težnja, da
Struktivne in oblikovne komponente. V pogledu izraza prevladuje strog značaj, v pogledu oblike pa prevzema elemente iz mediteranske arhitekture ali pa se oprijem. Ije severne renesanse in baroka. Sam0 v zelo redkih primerih prihaja v njegovi arhitekturi do popolnega izraza oblike v smislu dunajske secesije. Najbolj so ga privlačevale naloge, ki jih ni bilo mogoče reševati s tradicionalnimi metodami- reševanje Uikšnih na-•lo| .j*, Ije/ postaVilo l v vrste pionirjev nove arhitekture na prelomu stoletja.
Zarfti svojih zaslug je iSillFa.
f %,	** čfcrta A«*trij.
.Bem iBdenB«! 'VeV'f \ Pjfrd
Kratkim pž 'so mu spffTdffli, 'da so za častnega člana arhitektov Jugoslavije.
ostanke položili k večnemu počit, ku. Ustavilo se je njegovo pero in misel, odšel je, toda zapustil je med nami toliko spomenikov, da niti sami, ki smo vsak dan hodili mimo njih, nismo vedeli, kdo je njihov avtor. Naj mu bo lahka domača zemlja, kateri je bil zvest vse svoje življenje in v katero se je vračal iz najrazličnejših krajev sveta, kjer je prebival.
Njegovim svojcem izrekamo ob žalostni izgubi naše najgloblje sožalje.
SOŽALJE
Slovenska kulturno-gospodarska zveza izreka iskreno sožalje svoj-cem pokojnega arhitekta Maksa Fabianija, ki je izdelal načrte za Slovenski narodni dom v Trstu in Slovenski trgovski dom v Go-njegorie, posmrtne rici.
imnritgRiMiinMMiiiiiiiiiiniiiinHiimiiiniiKMiiiiMiiiiiiHi....
Mrtevi zidar pri trčenju dveh motociklov
Motociklista sla vozila po sredi ceste
V noči od nedelje na ponedeljek se je pripetila v Farri huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 28-letni Sergio Lenardi iz Farre. Nesreča se je pripetila ob 2. uri ponoči, ker sta motociklista, ki stg se pripeljala i* rtjtsp.raintft sm«i, bila preprie canh,1 dh" je Pesta Tiopotnoma prazna in da zaradi tega lahko vozita brezskrbno po Sredini.
Zidar Lenardi se je pripeljal iz Ulice Dante, 19-letni mesar A-lessio Bonutti pa z nasprotne strani. Pred cerkvijo je prišlo do neizogibnega trčenja, zaradi katerega sta oba obležala na asfaltu. Z rešilnim avtom so ju odpeljali v goriško civilno bolnišnico, vendar je Lenardi že na Majnici' umrl zaradi prebitja lobanje in drugih poškodb na možganih, S pridržano prognozo so sprejeli Bonutti-ja, ki si je prebil lobanjo, pretresel 'možgane in se udaril v trebuh. Na kraj nesreče so poklica-o	iuJkpjo. rfggm |
kovito zavil na levo stran, kar je povzročilo, da se je zaletel v obcestni kamen in zletel čez škarpu. Ker se ni hudo poškodoval, se je sam izvlekel iz razbitega avtomobila in ustavil na cesti prvo vozi. lo, ki. ga je odpeljalo v krminsko Civilnp bolnišnico. Tam so mu ob-vezali rane na čelu in nogi in ga poslali domov. Okreval bo v 8. dneh.
Pes ugriznil otroka
Otrok iz Doberdoba se je urezal v nogo
V petek, 7. t m. se je močno urezal v nogo 2 in pol-letni Ren-z-o Frandolič, doma iz Doberdoba. Precej globoko rano na nogi zi je napravil z neko pločevino od hladilnika, ki ga imajo starši v trgovini jestvin Takoj so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga pridržali na zdravljenju. Rana jo bila precej globoka, zaradi te. ga s<> mu napravili več šivov. Okreval bo v 10 dneh.
Ob' 11 bolnišnic ni s rž so ji; prv1 m o V,! ke
dneh	' j J veehif
dopoldne igrala s psom. Žival pa je nenadoma pobesnela in- popadla deklico za levo lice, K jokajočemu otroku .so. pritekli sosedje, ki so obvestili mater. Z zasebnim
bolnišnico^
Spet požar na Krasu
Včeraj nekaj pred 14. uro je pri Ronkah nenadoma izbruhnil požar, ki s.e je v kratkem času razširil na površini okoli 15 ha, kjer je zgorelo suho dračje in grmičevje. Škodo cenijo na nekaj manj kot 300.000 Ur. Prizadeti so zasebniki iz Doberdoba in Ronk ter obe občinski upravi, ki imata zemljo na tem kraju. Gasilci iz Gorice in Tržiča so bili na delu do 18. ure, da so požar pogasili.
izlet nVičarje jn le
•oh " f ! ‘
n im.
Avto zletel čez škarpo
Ob 16. uri se je peljal s fiatom 500, last Telemaca Catrare, iz Vidma proti Gorici 25.1etni Giovanm Marega iz Gorice, Ul. Carso štev. 20. Ko je prečkal most čez Verso, mu je nenadoma presekal pot ne: ki avtomobil fiat 600, ki je prihajal iz Morara in bi se moral pred oržavno cesto št. 56 ustaviti. Da bi Marega preprečil trčenje, je sun-
škim jezerom organizira D Iz Gorice v nedeljo 26. t.m. Odhod iz Gorice (izpred kavarne .BratuS) ob 5. uri, iz Podgore ob 5.15. Cena za vožnjo je za člane po LOOO lir, za .nečlane po 1.100 Ur. Vpisovanje v kavarni Bratuš do srede 22. t.m. Kosilo iz nahrbtniki Povratek v Gorico ob 22.30.
VERDI. Zaprto
CORSO. 17.30:	«I.otosov cveta
(Flor di loto), N, Kwan in J. Shigeta. Ameriški barvni film v clnemascopu.
V1TTORIA. 16.45: «Osvajalci» (Gli invasori), C. Mitchell in F. Cri-stophe. Italijanski barvni film v dnemascopu.
CENTRALE. 17.30; »živi Krmgoa (Congo vivo), G. Ferzetti in J. Seberg. Italijanski črnobeli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo italia št. 242, tel. 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici n*}, višjo temperaturo 36,2 stopinje ob 14.20, najnižjo 17,4 stopinje ob 5.30. Povprečne dnevne vlage j« bilo 55 odst.
JUNIORSKI ATLETSKI TROBOJ V PESCARI
Francija-Italija Italija-Poljska
107:90
102:95
Francija-Poljska 114:83
PESCARA, 12. — Dolgoletne premoči in nepremagljivosti na mednarodnem polju italijanske juniorske atletske reprezentance je bilo v nedeljo konec. V mednarodnem mladinskem troboju Italija—Francija—Poljska so francoski juniorji zadali italijanskim poraz, ki ga morda niso pričakovali. Z druge strani pa je Italija premagala Poljsko, ki je klonila tudi Franciji. Končni izidi tro-
107:90
102:95
114:83
Franciji, boja so sledeči:
FRANCIJA—ITALIJA ITALIJA—POLJSKA FRANCIJA—POLJSKA Izidi so sledeči:
Kladivo:
1. Bavau (F) 52,29 (nov jun. fran. rekord); 2. Staniewikz (P) 50,52; 3. Kuzewicz (P) 48,89.
1500 m z ovirami:
1. Pozzi (I) 4’20’T; 2. Bontoux (F) 4’2U”1 (nov fran. jun. rekord); 3. Czaplwski (P) 4’21”4.
Kopje:
1. Monneret (F) 07.97; 2. Gle-bieki (P) 67,54; 3. Poppee (F) 66,65. 400 m zapreke:
1. Iraldo (I) 54”6; 2. Denais (F) 65"; 3 Martinet (P) 55”1.
100 m:
1. Lambrot (F) 10"8; 2. Nobili (I) 10”9; 3. Badenski (P) 11”.
200 m:
1. Badenski (P) 21”4; 2. Nobili (I) 21 ”6, 3. Makulec (P) 22”1.
400 m:
1 Martin (F) 47”8; 2. Iraldo (I) 48”4; 3. Samper (F) 48”9.
800 m:
1. Issa (F) 1’52"5; 2. Zelazny (P) 1’53"5; 3. Jakuzaszek (P) 1’54”4. 1500 m:
1. Salomon (F) 3’55”2; 2. Cotti-neau (F) 3’57”5; 3. Piccarella (I) 3’58"6.
3000 m:
1. Brehener (P) 8’43”7; 2. Jour-dan-CF) 8’44”3; 3. Sawko (P) 8'49"9. 110 m zapreke:
1. Romano (I) 15”; 2. Caimi (F) 15”; 3. Brilland (F) 15”2.
Višina:
1. Valla.ves (F) 2 m; 2. Galli (I) 2 m; 3. Bogliatto (I) 2 m. Daljina:
1. Fontanesi (I) 7,28 ; 2. Tolloczko (P) 7,25; 3. Masse (F) 7,24. Troskok:
1. Gentile (I) 15,79; 2. Deuar (P) 14.27; 3. Bove (I) 14,22.
Palica:
1. Kester (P) 4,25; 2. Ouvaroff (F) 4.24; 3. Osina (P) 4,20. Krogla:
1. Blain (F) 15,11; 2. Oliver (F) 14.64; 3. Buffon (I) 14,52.
Disk:
1. Accatino (I) 45,24; 2. Toia (I) 43,84; 3. Nys (F) 43,79.
Štafeta 4x100 m:
1. Francija (Lambrot, Pellegrine, Berger, Ro.v) 41”5; 2 Poljska (Ki-Jaworski, Makulec, Badenski)
Semper, Martin) 3’17”5; 2. Italija (Iraldo, Sartori, Perin, Busatto) 3'1B”5; 3. Poljska (Solokowski, Kol walski, Zacharzevvski, Martinek) 3’20”1.
PRED NASTOPOM NA «PEA»
V Pragi tekmovanje za enotno nemško reprezentanco
PRAGA, 13. — V glavnem mestu Češkoslovaške je bilo ob prisotnosti 10.000 gledalcev izbirno tekmovanje za sestavo enotne nemške reprezentance, ki bo septembra nastopila na evropskem prvenstvu v Beogradu. Izbirnega tekmovanja so se udeležili najboljši vzhodno in zahodnonemški atleti. Po sporazumu med obema atletskima zvezama bodo prvi trije v vsaki panogi, ne glede na
pripadnost eni ali drugi zvez,i, sestavljali enotno nemško reprezentanco. Izidi posameznih tekem so sledeči:
Krogla ženske: 1. Renate Garish (VN) 16,55; 2. VVilfride Hoffmann (VN) 16.30.
Daljina ženske: 1. Hildrun Klaus (VN) 6,34;	2. Helga Hoffmann
SOVJETSKO PRVENSTVO V ATLETIKI
Lusis 82,15 v kopju
Trusenjev 58,37 v disku
MOSKVA, 13. — Sovjetsko atletsko prvenstvo, ki služi za sestavo reprezentance za nastop na PEA, je dalo nekaj izrednih izidov. Bolotmkov je izboljšal svetovni rekord na 10.000 m, medtem ko je Lusis poslal kopje Sl,15 m daleč. Tudi Trusenjev je izstopil s svojim 58,57 m dolgim metom diska. Izidi posameznih tekmovanj so sledeči:
MOŠKI
100 M: Ozolin 10”5, Politiko 10”6, Tužakov 10”6 DISK: Trusenjev 58,57, Kompanjec 54,38
HOJA 50 KM: Hklimov 4.04’26”6, Pamčkin 4.12’26”6, Agapov 4 ure 12'43”
DALJINA:	Ter-Ovanesian 7,89, Bondarenko 7,70, Demidenko
7,63 metra
KOPJE:	Lusis 82,15, Kuznjecov 75,55, Cibulenko 74,42
PALICA: PETRENKO 4,60, Krasovski 4,60 ZENSKE
100 M: Itkina H"8, Motina 12”, Popova 12”1 80 M OVIRE: Košeljeva ll”2,Kulkova 11”3 KROGLA: Press 17,50, Zibina 16,60, Bojnikova 16,17 400 M: Parljuk 55”2, Mahanova 55”7, Zareckaja 56”2 800 M: Lisenko 2’08”1, Dmitrijeva 2'08”3, Babinceva 2’09”5
(ZN) 6,31.
Disk: 1. Lothar Mild (VN) 55,51; 2. Fritz Kuehl (VN)' 54,16.
800 m:	Manfred Matuschewski
(VN) 1 ’48”2; 2. Paul Schmidt (Z N) 1’48”2.
800 m ženske: 1. Waltraut Kauf-mann (VN) 2'7”9; 2. lise Schoene-mann (VN) 2’88"3.
5000 m: Hans Grodotzki (VN) 14’1”6;	2. Peter Kubicki (ZN)
14’2”4.
100 m: 1. Peter Gamper (ZN) 10”2;	2. Heinz Schumann (ZN)
10”3.
Kopje ženske: 1. Inge Schwalbe (VN) 54,3; 2. Anneliese Gek (ZN) 51,54.
100 m ženske: 1. Jutta Heine (ZN) 11”4; 2. Hannelore Raepke (ZN) 11”5.
Palica:	1. Manfred Preusseger
(VN) 4,60; 2. Guenther Malcher (VN) 4,50.
400 m zapreke: 1. Helmuth Janz (ZN) 50”4; 2. Jerk Neumann (Z N) 50”9.
400 m: 1. Manfred Kinder (ZN) 46”1; 2. Hans Joachin Reške (ZN) 46 ”4
Troskok: 1. Karl Thierfelder (V N) 15,97; 2. Hans Joachin Reuck-born (VN) 15,87.
Kladivo:	1. Martin Lotz (VN)
65,4; 2. Manfred Losch (VN) 63,44.
Štafeta 4x100 m:	1. Zahodna
Nemčija (Ulonska, Gamper, Ben-der, Germar) 46”5. Štafeta Vzhodne Nemčije je odstopila.
Zahodna Nemka Helga Hoffmann je s 4.612 točkami zmagala v peteroboju in si tako osvojila pravico do nastopa v enotni nemški reprezentanci na evropskem prvenstvu v atletiki.
Med zadnjim dnevom tekmovanja je Heinejev* (ZN) izboljšala s časom 23”4 evropski rekord na 200 m.
TENIS ZA DAVISOV POKAL
Jugoslovani prispeli v Mexico City
MEXICQ OITY, 13. — Danes so prispeli v Mehiko člani jugoslovanske teniške reprezentance Jovanovič, Pilič in Prešecki, ki bodo od petka dalje nastopili v finalu ameriške cone za Davisov pokal proti mehiški ekipi. Jugoslovani so se takoj po prihodu posvetili treningu.
TELOVADBA
RIM, 13. — Italijanska telovadna zveza bo priredila v septembru dva mednarodna telovadna nastopa za ženske. 16. bo nastop v Neplju, 22. pa v Stresi. V Neaplju bodo nastopile poleg italijanske tudi reprezentance Belgije, Portugalske in Madžarske, v Stresi pa bodo tekmovale francoske, nemške in jugoslovanske telovadke.
PLAVALNO PRVENSTVO ZDA ZA
MOŠjll
Štirje svetovni rekordi
s fantastičnimi časij
C a • sš 1	_ yi» *I I •»	• 7 _ I*y* y___ nrtPlV
Tudi v štafeti 4x100 m v štirih slogih najboljši čas na s^11
CUYAHOGA FALLS, 13. — Plavalno prvenstvo Amerike je prineslo novih svetovnih rekordov, ki so jih plavalci dosegli z naravnost fantastičnimi časi. Po rekordih Stocka na 200 m hrbtno v prvem dnevu, so v drugem dosegli novega na 200 m metuljčka z Robiem ter na 100 m hrbtno, kjer je Tom Stock odvzel naslov rekorderja Bobu Bennetu. Poleg
tega so plavalci izenačili dva svetovna rekorda. Enega je izenačil Japonec Yamanaka na 200 m prosto, drugega pa Američan Don Schollander na isti progi.
Tudi Carl Robie je izboljšal dvakrat rekord. In to v enem samem dnevu. V jutranjih urah je preplaval 200 m metuljčka v 2’12”4, v finalu pa je ta izredni čas zni-
linnitiniMiiiiniiMmiiiillliniliiMiitiiiliMHmnuiMimHiimHMMiliiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitimifiiiiitiiiii
KOLESARSKA DIRKA MILAN - VIGNOLA
Bariviera zmagovalec «Asi» zaostali
VIGNOLA, 13. — Vendramine Bariviera je v nedeljo zmagal na dirki Milan - Vignola. Asi se niso preveč potrudili in tako je lahko Bariviera prišel po dveh letih tekmovanja med profesionalci do svojega prvega uspeha.
Vsi kandidati za italijansko reprezentanco, ki bo morala nasto-
piti na svetovnem prvenstvu, so tekli zase in so pokazali, da nimajo nobenega namena poseči v borbo za prvo mesto. Po 18 km vožnje je skupina manj znanih kolesarjev zbežala, Tej se je pridružila druga, toda Defilippis in tovariši niso hoteli preveč zaostati, zaradi česar so se nekoliko potrudili in begunce dohiteli.
Nekako na polovici proge je skupina 17 kolesarjev vozila z majhno prednostjo. Kasneje se je tej pridružil še kak kolesar, medtem ko se glavnina z vsemi kan-
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiitMiiiooiiiiiiiiitiiMniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiifitiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiittiniiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiniiHiiiHiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiitiiitiiMiiiiiiiiiiiiiHiiti
USPELO ATLETSKO TEKMOVANJE NA OBČINSKEM STADIONU
Sancin (Bor) prvi na 1200 m z odličnim časom 3*35 99
V w
Zaradi neresnosti Franceschini ob rekord
41”7; 3. Italija Beraldi, Zurlo, Mo-netti, Nobili) 41”8.
Štafeta 4x400 m:
1. Francija (Pardon, Vercammen,
Ginnastica Triestina je priredila v nedeljo atletski miting z bogatim sporedom tekmovanj za mlajše mladince, juniorje, člane in ženske. Število udeležencev ni bilo posebno veliko, kvaliteta pa je bila kljub temu zelo dobra.
Kot prve so začele ženske, ki so
startale na 80 m z ovirami. Odlič-na Orlando tokrat ni nastopila in Pacorini je z lahkoto zmagala v 13’t. V ženski konkurenci so bili dobri rezultati doseženi tudi v skoku v daljino, Dessanti 5.01, in
v skoku v višino, Colavizza 1.50.
Uspešen je bil nedeljski nastop tudi za tlete Bora. Cesar
Vojko je v krogli in disku zabeležil dobre znamke 10.17 in 30.08, sprinterja Giacomini in Jan-
Tehnični rezultati
2ENSKE
SO m H:
1. Pacorini (Ginn.) 13”4 daljina:
1. Dessanti (Ginn.) 5.01 100 m:
1 Degrassi (Ginn.) 13”7 krogla:
1 Del Giudice (GUALF Videm) 11.46 disk:
1. Škabar (Ginn.) 35.84 višina:
1. Colavizza (Gualf) 1.50 4 x 100 m:
1. Ginnastica 53”
MLAJŠI MLADINCI hoja 2 km:
1 Poltoni (S. Giacomo) 10*27”5 250 m:
1. Mattagliano (Ginn.) 30”7, 2, An-tonini (Ginn.) 30”8
1. Sav/no (CUS) 5.33
1200 m:
1. SANCIN (Bor) 3’35"
2000 m:
1. Lazzari (CUS) 7’27”5 krogla:
1. Veljak (Libertas) 13.70, 2. Del-li Compagni (Fiamma) 13.66, 3. FUCKA (Bor) 12.41 4 x 100 m:
1. Ginnastica 47”5
JUNIORJI IN ČLANI 100 m:
1. Nigli (Ginn.) 11”3, 2. Bensi (Ginnastica) 11”3 kladivo:
1. Trani (Ginn.) 40.96 S00 m:
1. Gemmellesi (Acegat) 2’2”7, 2. Bertolin (Ginn.) 2’3”9 daljina:
1. Freddi (CUS) 6.50 krogla:
1. Franceschini (Ginn.) 14.76, 2. Moreni (Ginn.) 12.40, 3. Schira (Ginnastica) 12.24 disk:
1. Bonifacio (CUS) 44.22, 2. Franceschini (Ginn.) 44.08 4 x 100 m:
1. Ginnastica 44"6
kovič pa 12”3 in 12”9 na 100 m.
Med najmlajšimi je Fabjan dosegel 4.93 v skoku v daljino, Fuč-ka pa se je z zanj povprečnim rezultatom 12.47 m uvrstil na 3. mesto v metu krogle, kjer je kot po navadi zmagal Walteg Veljak.
Bolje od najoptimističnih pričakovanj je šlo Sancinu v teku na 1200 m. V vseh dosedanjih nastopih je Stojan precej izgubil zaradi počasnega starta, ker pa je vedno pokazal izredno vzdržljivost, mu je trener strogo ukazal naj že v samem začetku ostro teče in naj nikakor ne izgubi veze z vodečimi. V nedeljo se je Sancin končno ravnal po navodilih in dva kroga tekel takoj za prvimi, v zadnjih 300 m pa jih je začel pre. hitevati. Izredno kondicijo in že zadovoljivo hitrost je pokata 1 prav v končni ravnini, ko se je odločno ločil od vseh nasprotnikov in prepričljivo zmagal z 10 do 12 m prednosti. S časom 3’35”, ki je za celih 5 sekund boljši od sedanjega osebnega rekorda, je Sancin na drugem mestu v naši deželi in bo skoraj gotovo prišel v poštev za sestavo tržaške reprezentance, ki se bo pomerila na vsedržavnem tekmovanju pokra-
Nadvse zanimiva so bila tudi tekmovanja za juniorje in člane. V teku'na 100 m je Tassini, ki ni več v nekdanji formi, ponovno doživel poraz. Gladko so ga premagali Nigli, Bensi in Barbieri in tudi njegov čas ni bil ravno dober. Po razočaranju iz deželnega prvenstva je na 800 m ponovno zablestel Gemmellesi. Ker je Bertolin preostro začel je tekač Acegata zaostal in šele v drugem krogu z veliko požrtvovalnostjo tekmeca dohitel in ga v finišu gladko pustil za seboj s časom novega osebnega rekorda 2'2"7.
Kvaliteten je bil kot vedno met krogle, zaradi neresnosti pa je bil Franceschini ob nov deželni rekord. V kvalifikacijskih metih je atlet Ginnastice dosegel 14.66, 14,55 in 14.74, v finalu pa je v prvih dveh poizkusih namenoma prestopil, ker so bili meti krajši. Zadnji poizkus je zelo lepo uspel, Franceschini pa je še iz navade zopet namenoma prestopil, čeprav je krogla pristala okoli 19 cm čez znamenje, ki je označevalo Buffonov rekord in katero je atlet sam začrtal. Presenetljivo znamko 44.22 m je v metu diska zabeležil veteran Bonifacio, ki je pustil za seboj vse mlade s Fran-cesohinijem vred.
BRUNO KRIŽMAN
didati za plavo majico, ni brigala za begunce in je tako zaostala, da nihče ni prišel v poštev za prva mesta.
Na cilju je bil Bariviera najhitrejši in je pustil za seboj Sab-badinija. Minierija, Magnanija in Bernardella, ki so zabeležili isti čas, Bariviera je celotno progo prevozil v 5 urah in 44’ s povprečno hitrostjo 41,170 km na uro. De Rosso je prišel do cilja 46’’ za prvo skupino skupno s Trapejem in Bonijem, medtem ko je Ciacci zabeležil 3’36" zamude. Kandidati za plavo majico pa so prišli skoraj 7 minut in pol za zmagovalcem.
ATLETIKA
LJUBLJANA, 13. — S tekmo v hoji na 50 km, ki je bila v nedeljo v Ljubljani, je bilo zaključeno letošnje prvenstvo Jugoslavije v atletiki. Tekmovanja se je udeležilo šest atletov iz petih klubov. Vreme je bilo zelo vroče, kar je slabo vplivalo na tekmovalce, ki niso uspeli doseči normo za nastop na prvensvtu Evrope v atletiki.
Hoja na 50 km se je končala z zmago člana jeseniškega kluba Tabakoviča.
NOGOMET
NOVA GORICA, 13. — V izločilni tekmi turnirja za jugoslovanski nogometni pokal je ljubljanska Olimpija premagala Gorico 4:1 (2:1). Prvi gol so dosegli Goričani z Mozetičem II., toda Ljubljančani so 22 minut kasneje izenačili iz offsida. Kasneje so novogoriški igralci popustili, kar so Ljubljančani izrabli in zmagovito zaključili tekmo.
VESLANJE
BLED, 13. — Na Bledu se je danes končalo izbirno tekmovanje za sestavo veslaške reprezentance, ki se bo od 6. do 9. septembra udeležila svetovnega prvenstva v Luzernu. Poskusi četverca s krmarjem Mladosti Zagreba in dvojica s Arga iz Izole, da izpolnita normo, niso uspeli. Zato bosta na letošnjem prvenstvu predstavila Jugoslavijo samo dva čolna m si-oer četverec brez krmarja in osmrerec splitskega Mornarja.
žal na 2’10”8. Končno je tudi Chet Jastremski dokazal, da je na 200 m prsno brez resne konkurence..
Tudi v tretjem dnevu prvenstva ni manjkal rekord. Tega je dosegla štafeta 4x100 v štirih slogih Indianapolisa, v kateri so plavali kar trije svetovni prvaki. Zanimivo je, da so najbolj odlične čase dosegli na 100 m prosto, kjer sta peti in šesti prišla do cilja s 55”4. Avstralec Murray Rose je tudi v drugem dnevu zabeležil zmago na 1500 m s časom novega ameriškega rekorda in je pustil za seboj ne samo Američana Saa-rija, temveč tudi najboljšega Evropejca Nemca Hetza.
V treh dneh prvenstva so v Ameriki izboljšali štiri svetovne rekorde in sicer:
200 metrov hrbtno:
TOM STOCK 2T0’’9 200 m metuljčka:
CARL ROBIE 2'10”S 100 m hrbtno:
TOM STOCK 1’01’’
Štafeta 4x100 m v 4 slogih: INDIANAPOLIS AC 4'01”6.
Izidi nekaterih tekem so sledeči: 400 m v štirih slogih:
1.	TED STICKLES 2’16”2
2.	Chet Jastremski 2’17”3
3.	Bill Utley 2’19”2
4.	Charles Gantner 2'20”
5.	Rich McGeah 2’20”8 10 metrov prosto:
1.	STEVE JACKMAN 54”6
2.	Dick McDonough 54”7
3.	Steve Clark 54”9
4.	Roy Padovan 55”2 1500 metrov:
1.	MURRAY ROSE (Av.) 17’16”7
2.	Roy Saari 17’33”3
irs*1
3.	Gerhard Hetz (Nemčija)
4.	Alan Somers 17’40”2
5.	Bill Farley 17’44”4	...
Štafeta 4x100 m v 4 slo£in' Jr
L INDIANAPOLIS (Stock, ^ stremski, Schmidt, SintzJ (nov svetovni rekord)
2.	North Jersey SA 4’08”2
3.	Indianapolis AC 4’10”9
4.	Tokio SC 4’12”
5.	Gopher SC 4’13”2
Chet Jastremski

NOGOMET
BRUSELJ, 13. — Zaradljh f manjkanja dobrih amate^i,)) gralcev se Belgija ne bo u pfi la nogometnega turnirja n hodnji olimpiadi v Tokia. ^ je danes sklenila belgijs'ca metna zveza.
/I
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiinMiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiinmniumiin mini1"11111
TEKMOVANJE GO KARTOV NA
PR0St$
Majveč lovori D
Tridentincei«
V kategoriji 125 zmaga Tržačana Lotveja
ti<«f
Kljub neznosni vročini in pekočem soncu se je skoraj j* ljubiteljev motorjev go-kart ogledalo nedeljsko prireditev, bila na novem dirkališču na Proseku. Prireditev je trajaj sir
dan. Zjutraj so bili pregledi dokumentov in vozil, katerim^s^jr
dile poskusne vožnje. Po izločilnih baterijah se je spored ljeval popoldne, ko se je zaključil s finali v skupini 100, 125 in 200 ccm.
Največ lovorik so odnesli kar-tisti iz Tridenta, ki so z Nocchi-jem zmagali v kategoriji 100 ccm, s Strenghettom pa v skupini 200 ccm. Edino v kategoriji 125 ccm je zmaga pripadla Tržačanu Lorenzu Loevveju, ki je z go-kartom znamke Rumi prevozil 30 krogov dolgo progo s povprečno hitrostjo 54,271 km na uro. V tej skupini je v jutranjih urah dosegel najboljši čas Tržačan Antonio Sessa, ki bi gotovo tudi zmagal, če ga ne bi nepredvidena okvara na motorju izločila iz tekmovanja. Tehnični izidi nedeljskega tekmovanja; ki ga je priredila avtomobilska skupina Ostuni, so bili sledeči :
Finale 100 ccm (30 krogov):
1. NOCCHI GIANCARLO, KC Trento (Saetta) 15'6”6 s povprečno hitrostjo 48,372 km; 2. Ravasi-ni Claudio, KC Trst (Komet) 15’ adosti iz in 31”3; 3. Marangoni Enzo, KC krmarjem Cervignano (Parilla) 15’33”;	4.
Gianni Tullio, KC Trst (Parilla); 5. Chiarelli Fulvio, KC Trst (Saetta); 6. Tiberio Giuseppe ,KC Cervignano (Komet); 7. Marši Claudio, KC Trst (Parilla).
Finale 125 ccm (30 krogov):
L LOEWE LORENZO, KC Trst
(Rumi) 16'15’T s povpref j/, troštjo 54,271 km; 2. Tifj i nio, KC Gorica (Piaggi°); 'ml li Giuseppe, KC Gorica (b ta); 4. Della Zonca Ag°
Trst (MZ).
Finale 200 ccm (30 krog0'
1. STRENGHETTO
■VL
Trident (Saetta) 14’25” s no hitrostjo 61.179; 2. tonio. KC Trident (Saetta) c TJ.
3. Kamamurri-Grusovin, ‘Tia I Tj
(Komet) 14’49”; 4. Co' ' gi, KC Trst (Komet).
# j*
Isolabetla J £ 2
Pippo Gitano
Buttero
Rinviato
Intrigante
Ineta
Quisque
Gandina
Astrakan
Slemi
Fasana
Imbriaghela
2
1
1
■■'I
1
2 % I



S
11» ZGODBE
ta človek, ob gospodu Sawyerju. Ob blagajni sta bila čisto drug ob drugem in ona je mislila, da je morilec Sawyerjev prijatelj in da kramljata. Potem se je tisti človek bliskoma obrnil v nekakšnem paničnem strahu, jo predrl z očmi, oddal dva strela v Sawerja in takoj še dva v ročico registrirne blagajne.
Po njenih mislih je bil star kakšnih osem in dvajset let, bil je plavolas, prej suhljatega in ozkega obraza. Ellen Mori-son je bila videti še zmeraj zbegana in je težko dihala, kar je čisto razumljivo. Toda ker se je spominjala natančnih po-
TIIOMAS WALSH
datkov, ki jih sicer ni bilo kdo ve kaj, a so bili prepričljivi,
SMRTNA OBSODBA
Prvič, najbolj otipljiva in pretresljiva stvar je bilo truplo karnarja Carla Sawerja. Drugič, nič manj pretresljivo Je la lepa plavolaska, na prvi videz pokojnikova vdova, v hi-eričnem napadu ob truplu, v trenutku, ko sta prišla s poljskega oddelka Cochran in Reynold. Tretjič, jasen razlog i vse to: registrirna blagajna, vsa prevratna s kroglami iz imokresa. Četrtič, običajna poslovna zadrega policajev: polna karna radovednežev in klepetavih žensk.
Skraja je kazalo, da vsakdo od prisotnih kar gori od želje, ako bi Cochranu navedel važne in podrobne podatke. Ko pa
>	pozneje pretresli njihove navedbe, se je ugotovilo, da so imo štirje res nekaj videli. Gospa Sawyerjeva in neka slu-ijna odjemalka, po imenu Ellen Morison, sta bili prisotni 3 streljanju. Drugi dve priči, neki zakonski par, sta videli ne-;ga človeka, kako je hip po dogodku planil iz lekarne, smuk-il v avto, ki je stal na ulici v temnem kotu. Vsekakor pa sta
>	izjavi obeh ujemali samo v eni ali dveh važnih podrobno-,ih glede avta. Kar zadeva pa gospodično Ellen Morison, to itko in živahno žensko, temnih las, črnih bistrih oči in pridnega glasu, edino ta je mogla moža celo opisati.
Cochranu je izjavila, da je kakšen četrt ure ali dvajset linut pred dogodkom, takrat ko je ona stopila v lekarno, stal
jo je Cochran imel za najbolj verodostojno pričo.
Oba zakonca, ki sta videla, kako je mož zbežal, sta bila edina, ki sta videla tudi avto in sta ga Cochranu opisala kot črno ali temno zeleno zaprto vozilo s precej pokvarjenim zadnjim odbijačem. Enemu teh dveh zakoncev se je zdelo, da je mož imel na sebi rjavo obleko in rjave čevlje, drugemu pa, so bile njegove hlače športne vrste in suknjič siv. Oba pa sta izjavila, kakor gospodična Morison, da je bil mož brez pokrivala. In tudi tega sta se oba spominjala, da je bil plavih l&s
Medtem se je inšpektor Reynold trudil, da bi najprej pomiril gospo Sawyerjevo in Jo nato zaslišal, a sta mu oba ta dva poizkusa propadla, kazalo je, da pokojnikova žena sploh ne doume, kdo je Reynold in kaj hoče od nje, samo otopelo in odsotno je zmajevala z glavo, kakor da je še zmeraj le na pol pri zavesti. Cochran jo je raje pustil pri miru. Zanesljivega je vedel le to, da človek, ki ga iščejo, ni več prav mlad, da ie take in take postave in obraza, da ima temen avto s pokvar-Ienim odbijačem, da ima samokres in najbrž tudi nič kaj čedno kazensko preteklost.
Cochran in Reynold sta se takoj spravila na delo. Pregledala sta fotografije in kartoteko pri osrednjem policijskem uradu in zapičila pozornost na nekaj sumljivih ljudi. Stiskala sta preiskovalni obroč in aretirala štiri osebe, čez dva dni so jih privedli k soočenju in gospa Sawyerjeva je histerično Dokazala s prstom na enega od četvorice.
Oba zakonca sta potrdila, kar je spoznala gospa Sawerjeva,
čeprav po Cochranovem mnenju nista bila zatrdno prepričana niti za polovico podatkov, ki sta Jih navajala. Ellen Morison pa ni ničesar tega potrdila. Samo njeno pričevanje se je zdelo verjetno Cochranu in ob tisti priliki je priznala, da je mož, ki so ji ga pokazali, bolj ali manj podoben ubijalcu lekarnarja Sawerja. Ne bi mogla priseči, če je pravi pa tudi ne nasprotna Malo nerodno ji je bilo, ko je Cochranu, izjavila, da se ji je morilec zdel malo starejši, malo višji, medtem ko je bil ta....
Odkimala je. Raynold je izgubil potrpežljivost. Cochran pa je jemal prepoznanje zločinca po gospe Sawerjevi s pridržkom, ker je bil prepričan, da vdove v takih okolščinah kot ona iz same žalosti zaradi nenadne izgube moža in zaradi nekakšne potrebe po takojšnjem maščevanju kar na slepo zadenejo v prvo tarčo, ki Jim pride pred oči. sklenil je, da bo stvar natanko pretresel.
J^P°sled Je dognal tole : mož, ki ga je prepoznala gospa Sawerjeva, je bil surov voznik tovornjakov Johnny Polic in Je svoj čas že večkrat sedel zaradi manjših kaznivih dejanj. Zdaj je živel pri svaku in ta Je imel črn zaprt avto. Tisti večer
s® jkD zgodil zločin, prejšnji četrtek, je Johnny Polic dobil 0d svaka dovoljenje, da sme uporabljati avto. prav ta avto pa je imel zadnji odbijač precej zvit in je bil v uporabi ves tisti dan od jutra do polnoči. Johnny je sicer nerad priznal Cochranu, da je §ei na kratek izlet in da je imel s sabo punco, in kaj človek počne, ko je s punco? Gotovo tega ne obeša na veliki zvon. Zato pa..,.
detk,le je potrdilo izpoved, vendar dekletova izpoved ni a,„ 1T V,neprizadeta in prepričljiva. Tri druge osebe so prepoznale Johnnyja in dve od njih So poznale tudi avto nje-
^T/ ni mogia odloe^r88 priča’ t0 Je E‘len M°riS°n’ pa se
°bnamiea ™,/)az;p!iavi 3e omahovala in je bila slabo zastav-kf P ?ta, J°hnnyja Polica spoznala za krivega. Po razS°«iHll ir,SC J.e glaslla na smrt, se je Cochran začel ogibati
ane »a“>- a»
Oba sta dobro vedela, da ni verjeti takemu prepoznanju
$
pri soočenju, do katerega pride v trenutku napetosti > burjenja. Oba sta bila ostrega nosu v takih zadevah ‘i, niL f,, to prepoznanje osebe jima kratko in malo ni šlo. O {T govorila med seboj, saj naposled ni bila njuna nalog0’ pa mogla tega pozabiti
ji 5
i?
i'
i

Petega marca, ob pol treh popoldan, je Cochran lefonsko sporočilo, ki ga je v opravičljivi 'zadregi že 0° pričakoval.	rft L
«Se spominjaš tiste gospodične, tiste Morlsonove,* % telefoniral Reynold z mirnim, morda preveč mirnim yj» ’	>.
«tiste, veš, ki se ni mogla odločiti glede zadev,e . Job111	a
lica?»	'	, sP0©
«Katere?» je vprašal Cochran. Seveda se je tako! <#
a se je delal, da ne razume, ker ni hotel, do bi	s‘
njegovo misel «Zdi se mi... čakaj! Aha... tista!» P°l JL. del roko na usta. «No, kaj je z njo zdaj?»	\
...	.	* “ju	a,
cVelike novice*, je odvrnil Reynold povsem rBY,ec V D «Ravno zdaj mi je povedala, da Johnny Polic ni i»oj7 bi1*’’ narja Sawerja. Pravi, da zdaj ve zatrdno. Dobro	Ji
Iraei Coc 2j ,) .4
pritečeš sem. Bojim se, da sva v škripcih, dragi
Cochran je sedel v taksi. V eni izmed sob Po!lc'i
Reynolda in gospodično Ellen Morison v s08Pa nekim mladeničem, uradnikom pri Dreiskovalnen^ v
da je našel „	__ ____________________
iradnikom pri preiskovalnem ° gt* 4 Inšpektor Reynold ga je obvestil, da je prejšnjo ^ t j lokalu na Tretji cesti gospodična Morisonova videi"’ ry ji je vsaj zdelo, da vidi morilca lekarnarja Sawy®yneg(i rf noma je pripričana, je razlagal uradnik preiskov« nika, ker se je Cochran obrnil in uprl vanjo oster v je kor tistega znamenitega večera v lekarni. Moriso«0^ f vJf prepričana, da Je morilec ne bo prepoznal. Ko se Je . deset minut vrnila z nekim stražnikom, neznanca » gel 'f Eden od natakarjev se je moža spomnil, a žal ni v je * . sti nobenega koristnega podatka. «To je vse’* ik-vtaknil vmes sodni uradnik. Potem je sledil dolg m, po jP Cochran je čakal, kdaj bo spregovoril Reynoi 'd jp plati pa je slednji, ki je bil tisti popoldan videti o ^ jen, čakal da začne Cochran.
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHi 6-H. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 ltr, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu
sl e#1
(Nadaljevanle
Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
94-638 - Poštn, predaj 55» - PODRUŽNICA UOHICA-Ulic.s, p,llic0 >41.^JB« -	TRST - UL. SV. 1 RAN C IS K A it. 20 - Tel. it. 37 338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur. ' iflA
20 din. mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, ie^K> i»20 din, Ml*tn® lpe,; ^ ®elrt,etn0 480	— Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 — Za FLRJ: ADIT. P*®' upf'
........-...... —« uin — iNpcieusivo. h--------------------------------- ________________________________________________________ ____
Ljubljani 600-14/5-375 - OGI.ASI: Cene oglasov: Za vsak v iinp) enega	' *rS°vski 100, hnančnevu pravni 150 osmrtnice 120 Ur.
Odgovorni urednik: STANISLAV himmko — adaja tn tls a 4alormilvo tržaškega trnka Trst
Mali oglasi 8u lir beseda. — Vsi oglasi se naročaio