GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ulica. — Čekovni racini: Narodna banka Murska Sobota štev. 641_906_030 — Naročnina: Celoletna din 100.—, polletna din -50.—. četrtletna din 25.— Štev. 22 — Leto II. Murska Sobota, 1. junija 1950 Cena 2 din Pred volitvami v odbore AFŽ V nedeljo, 4. junija, se bodo po vsem okraju vršile volitve novih odborov. osnovnih organizacij Antifašistične fronte žena. Te volitve nimajo samo namena izbrati najboljše žene, ki se bodo v bodoče brigale za gospodarsko, kulturno in politično življenje v svojem kraju, ampak hočejo predvsem pritegniti nove žene k delu, jih pridobiti za to, da bodo s svojimi predlogi in dejanji pomagale ljudski oblasti pri izpolnjevanju številnih nalog, ki stoje pred ženo in materjo v naši domovini. Volitve se bodo vršile prav na dan, ko se po vsej naši državi prične Teden matere in otroka. V tem tednu bo prikazana vsa skrb, ki jo nudi ljudska oblast vzgoji in življenju naših otrok, žene pa se naj spoznajo z nalogami, ki stoje pred nami pri naši veliki graditvi nove, socialistične domovine. Najvažnejša naloga je vsekakor vzgoja novega socialističnega človeka. Te vzgoje smo potrebni vsi. Ker stari kapitalistični družbeni red ni nudil možnosti take vzgoje, je danes naloga predvsem množičnih organizacij, da s svojim delom nadomestijo zamujeno. Ogromno število ljudi je prepuščeno tej vzgoji. V naši novi socialistični družbi pa je treba pričeti z vzgojo socialističnega človeka že v njegovi najzgodnejši mladosti, pri otroku, ki komaj začne spoznavati in čutiti življenje okoli sebe. In kdo mora to veliko vzgojno delo najbolje izvršiti? Mati, ki je svojemu otroku najbližja in ki ima nanj vpliv. Zato pa je v prvi vrsti potrebno, da je mati vzgojena, da mati čuti in pozna prednost socialistične družbe, da bo mogla tudi svojega otroka vzgojiti v pravega socialističnega človeka. Tovarišica Vida Tomšičeva, predsednica Centralnega odbora AFŽ, je na plenumu AFŽ mnogo govorila o vzgoji matere kot prve vzgojiteljice. Takrat je postavila pred organizacijo AFŽ veliko nalogo: »Aktivizirati žene v naši organizaciji«, je dejala, »povzdigniti jih z delom v njej, sprostiti jih pri njihovem vsakdanjem delu, da se bodo lahko postavile nalogam prve vzgojiteljice, to je tisto, kar pričakuje država od naše organizacije.« Kako naj naše žene sodelujejo pri izpolnjevanju te velike naloge? Eden od načinov je ta, da ustvarijo mnogo tesnejše sodelovanje s šolo, da povežejo in vskladijo vzgojo svojega otroka doma z vzgojo v šoli. »Tistega, česar se otrok nauči v šoli z razumom, naj se od svoje matere nauči ljubiti s srcem. Vzgoja milijonskih množic naših žena za takšne vzgojiteljice mladih rodov, je prva naloga antifašistične fronte žena«, je dejala tov. Vida Tomšičeva. Tesnejše sodelovanje s šolo je mogoče ustvariti z dobrimi roditeljskimi sestanki. Poročila, ki prihajajo iz posameznih vasi, že kažejo, da so žene v našem okraju pravilno razu- mele važnost roditeljskih sestankov. Med sklepi, ki jih žene sprejemajo za svoje bodoče delo, čestokrat naletimo na sklep, da bodo žene poskrbele za pogostejše tu dobro obiskane roditeljske sestanke. Vprašanju skrbstva za otroke zaposlenih mater posveča ljudska oblast vso skrb. Gmotna sredstva so zagotovljena v državnem proračunu. Naloga žena pa je, da skrbe za ustanovitev ustanov, ki razbremenjujejo zaposleno ženo v njeni skrbi za otroka. Organizacija AFŽ je doslej v naši državi v tem pogledu že ogromno storila Na iniciativo žena in z njihovo pomočjo so ustanovljene številne otroške jasli, domovi igre in dela, otroški vrtci, igrišča itd. Tudi v našem okraju so žene prav v poslednjem času, v tekmovanju za Teden matere in otroka, pristopile k izvrševanju teh nalog. V Dokležovju, Križevcih, Rogaševcih in Murski Soboti žene pripravljajo cicibančkove sobe, poleg Doma igre in dela v Murski Soboti bodo žene odprle slične domove še v Krogu, Cankovi in Gor- nji Lendavi. Ženam so priskočili na pomoč tudi delovni kolektivi iz Murske Sobote. Delavci v mestnem mizarskem podjetju, mizarji pri okrajnem gradbenem podjetju in pri invalidskem podjetju so se obvezali, da bodo brezplačno izdelali opreme za štiri cicibančkove sobe. Delavci v ostalih mestnih podjetjih v Murski Soboti bodo pripravili vse potrebno za pionirsko igrišče itd. Še vedno pa so vasi v okraju, kjer žene temu vprašanju ne posvečajo dovolj skrbi. Volitve novih odborov AFŽ in pa Teden matere in otroka naj bodo tem ženam vzpodbuda, da se bodo tudi one resneje lotile dela in ustvarile sebi in svojim otrokom lepše življenje Tudi zdravstveni vzgoji otrok in njih prehrani so naše žene po vsej državi posvetile veliko pažnjo, skoraj po vseh šolah so ustanovljene mlečne kuhinje, kjer dobivajo otroci mleko in malico. Otvarjanje mnogih pionirskih restavracij prikazuje skrb ljudske oblasti za prehrano otroka. (Nadaljevanje na 3. strani) Najboljša mestna podjetja so prejela prehodne zastave in nagrade Mestni Ljudski odbor M. Sobota je po vzgledu OLO organiziral tekmovanja za svoje obrate v 3-meseč. nih obdobjih. V času praznika dela za Prvi maj so ocenili najboljše obrate in jim podelili zastave, nagrade in diplome. Tekmovanje je razdeljeno v tri grupe in sicer: proizvodna podjetja (planska podjetja), obrtno storitvena in gostinski obrati. V prvem tromesečju so prejeli zastavice čevljarska delavnica, vrvarna m gostinski obrat. Isti so prejeli še vsaki 3000 din nagrade. Pohvale in priznanja so prejeli: kleparska delavnica, radio del nica in poslovodja gostinskega obrat. tov. Flegar. Pozdravljamo iniciativo Mestnega Ljudskega odbora, da je razgibal življenje v svojih obratih, vendar je v bodoče potrebno več sodelovanja z upravnimi odbori podružnic, da se ne bi v bodoče dogajale napake, da ne bi bili pri ocenjevanju navzoči poedinci iz podružnic, ki so največ pripomogli k pravilni organizaciji tekmovanja. Dobro bi bilo v bodoče sprejeti točke, ki bi oživele celotno delo kolektiva. tudi na kulturno prosvetnem polju. Prepričani smo, da bo tekmovanje v bodoče rodilo še večje uspehe. Obrati Mestnih podjetij pa bodo dali časten delež v težki borbi za izgradnjo socializma. S. P. OGRAD v Murski Soboti najboljši v mariborski oblasti Pretekli ponedeljek popoldne je bila v Okrajnem Gradbenem podjetju M. Sobota skromna a pomembna slovesnost Prejeli so od Obl. odb. prehodno zastavico kot najboljši gradbeni kolektiv lokalnega pomena v Mariborski oblasti. V svojem govoru je direktor podjetja tov. Eri Janez nakazal uspehe, ki jih je dosegel kolektiv. Poudaril je pri tem dejstvo, da se kolektiv v zadnjem času bori za zboljšanje delovne discipline, ter so izostanki padli na 3,5%. Ta uspeh se je pokazal tudi v dosegi plana, saj so samo v mesecu aprilu dosegli 15% letnega plana. Kolektiv je bil sposoben pritegniti ogromno mladine in frontovcev, da so jim pomagali reševati problem delovne sile. Edina točka slabega dela je bilo organizacijsko vprašanje Sindikalne podružnice. Novi upravni odbor se še ni znašel v svojem delu. Zaradi tega je nujno, da se kolektiv vživi tudi v ideološko borbo za kulturni dvig svojega članstva. Na zborovanju je bilo napovedano tekmovanje za mesec maj vsem kolektivom gradbene stroke lokalnih podjetij Mariborske oblasti. Napoved tekmovanja so razširili na več točk ter tudi pri tem zajeli sindikalno de. javnost. Prišli so do zaključka, da je za izgradnjo socializma potrebno tudi graditi socialističnega človeka. Da pa bi bil efekt tekmovanja res socialističen, so uvedli tudi brigadno tekmovanje v samem kolektivu. Pre- hodno zastavico bodo mesečno podali najboljši brigadi. Med drugimi obvezami so si zadali, da bodo do prvega junija t. 1. izkopali in položili 250 m cestnega kanala pri novi gimnaziji z udarniškim delom. S svojimi revolucionarnimi sklepi in z dosedanjimi uspehi so dokazali, da je kolektiv sposoben in zmožen še naprej obdržati častni naslov najboljšega gradbenega kolektiva v oblastnem merilu. V radgonskem okraju so izpolnili 09 odst. plana pomladanske setve V gornjeradgonskem okraju je setev pomladanskih kultur na podlagi prejetih poročil dosežena 99 odst. Slabo evidenco o poteku so vodili v KLO Nasova in Stogovci. Po zadnjih podatkih je bilo v okraju le 3 ha ogroženih površin, ki so med tem že skoro povsem obdelane. Vendar ni povsem končano ugotavljanje dejanskega stanja površin, ker se je pri mnogih kmetih, po pregledu posebnih komisij, ugotovilo z merjenjem utajena zemlja. Meritve površin se bodo morale nadaljevati skozi vso leto, da bo statistika pri KLO-jih postala realna in obremenitve oddaje vzporedno s tem pravilne V pomoč v izvedbi te naloge bo posebna okrajna komisija, ki bo poleg kontrole nad krajevnimi komisijami tudi sama vršila merjenje in strokovno ugotavljanje dejanskega stanja površin Razstava lokalnega gospodarstva v Radgoni V Domu kulture v Gornji Radgoni bo od 4. do 11 junija razstava nega lokalnega in komunalnega gospodarstva. Razstavljeni bodo izdelki okrajnih in krajevnih podjetij, kot izdelki obrtnikov. Za razstavo, ki bo imela zlasti vzgojni pomen za našo mladino, vlada veliko zanimanja saj so že sedaj pripravili poverjeništvu za lokalne zadeve OLO nad 150 raznovrstnih izdelkov. Razstava ima nalogo, prikazati uspehe Še lokalne in komunalne dejavnosti od osvoboditve pa do danes. Vzgoja kadrov 22. maja se je pričel v radgonskem Domu kulture pripravljalni tečaj za mojstrske izpite, ki ga je samoiniciativno organiziralo poverjeništvo za komunalne zadeve pri OLO Radgona. Tečaj, ima namen vzgoji ter pripraviti za izpite mladi mojstrski kader iz vseh sektorjev in vseh obrtniških strok. Tečaj, ki se je zaključil 27. maja je presečalo 43 pomočnikov iz vsega okraja. Veliko je bilo zanimanje za učno snov Svoje znanje so izpopolnjevali izven rednih predavanj v okviru študijskih krožkov. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 1, junija 1950 Kulturnoprosvetni festival, ki bo meseca, septembra v M. Soboti, zahteva veliko organizacijskega dela, kakor od strani Okrajnega odbora ljudske prosvete, teko tudi od strani društev samih, pa tudi od prosvetnih aktivov, ki delujejo v vaseh, kjer še ni ustanovljeno društvo, vse te organizacije morajo poživeti svoje delo, da festival v M, Soboti doseže tisti nivo, ki odlikuje našemu okraju, kjer nimajo take prireditve za svojo tradicijo, razen tega je naš okraj dobil za prireditev festivala v letu 194 prvo nagrado od strani Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije. Napake in pozitivne strani prireditve festivala lansko leto nas učijo, kako je treba delati, da bo letošnji festival ponoven dokaz sposobnosti društvenih organizacij našega okraja ki da bo festival veren tolmač resničnega stanja Ljudske prosvete na terenu našega okraja. Okrajni odbor Ljudske prosvete je že pristopil k delu organizacije in posamezna društva se že pripravljajo z delom na festival. Vsako posamezno društvo bo nastopilo na dan prireditve festivala, da dobimo lahko pregled organizacije Ljudske prosvete v našem okraju. Sicer pa naj govore kraji sami: Folklorna skupina iz Prosenjakovec se bo prvič predstavila na festivalu Do sedaj nismo imeli v našem društvu folklorne skupine. Priprave za festival so nas zganile, da bomo ustanovili še to sekcijo v društvu. Skupina bo imela svoj prvi nastop v Soboti, ko bo prirejen festival. Nastopili bomo z dvema plesoma in sicer s »Kanasztancom« in s čardašem. Nastopila bo tudi pionirska sekcija društva, ki je dosegla veliko uspeha v knjižnici in pri nastopili v vsem letu. Izdelali bomo tudi lep transparent za povorko. Gančani se pripravljajo na nastop z godbo Naš prosvetni aktiv je priredil v zimskih mesecih izobraževalni tečaj, pa tudi naša dramatska skupina je imela eno prireditev. Knjižnica je povečala število knjig in bralcev. Zato smo sklenili, da bomo v naši vasi ustanovili svoje društvo, ker imamo vse pogoje zanj. V Soboti bomo v povorki sodelovali s svojo vaško godbo. Tudi naš harmonikar bo nastopil. V Gederovcih so ustanovili Iniciativni odbor in ta bo skrbel za to, da bo v kratkem ustanovljeno društvo, ki bo v septembru nastopilo v Soboti na festivalu. V pripravah na festival bodo povečali število knjig v svoji ljudski knjižnjici in povečali število bralcev. Vsaj v povorki bodo sodelovali — pravijo v Dolencih V naši vasi je nekoliko težko kulturnoprosvetno življenje. Primanjkuje nam kadrov, ker je mladina, s katero smo letos priredili odrske nastope v Dolencih in Čepincih, na raznih delih. Kljub temu bomo sodelovali v povorki na dan festivala. Iz Tišine bodo prišli pionirski pevski zbor, godba in dramatska skupina Naš kraj ima staro tradicijo v kulturnem delu. Res je da v novi Jugoslaviji še nismo dosegli tistega poleta in rezultatov dela na tem področju, kakršnega smo imeli pred vojno. V zadnjem času pa je tudi pri nas kulturnoprosvetno delo oživelo. Imeli smo koncerte in odrske prireditve. V zadnjih dneh pa smo pričeli s pripravami na festival. Na dan festivala bomo nastopili v Murski Soboti. Izdelali bomo lep državni grb iz klasja. Pionirji, ki imajo najboljši pevski zbor v okraju, bodo pod vodstvom učiteljice nastopili v Soboti in prav tako bo nastopila tudi godba. Pionirji bodo med povorko izvajali vaje. Dramatska družina bo v kratkem imela svojo lastno prireditev. O nadaljnjem delu bomo še poročali. Nastopila bo tudi madžarska manjšina iz Domanjševec Tov. Bagar Helena pripravlja nastop folklorne skupine madžarske narodne manjšine za dan festivala. Društvo, ki je organiziralo izobraževalni tečaj ni imelo več odrskih prireditev v vasi, a zlasti za prireditev proslave 1. maja, bo izdelalo tudi lep naslov društva. Na festival se prav tako pripravljajo v Fokovcih Naše mlado društvo se pripravlja za sodelovanje na festivalu. Z grafikoni bomo prikazali naš napredek, na kulturnoprosvetnem polju. Pripravili si bomo tudi harmonikarja in zapeli bomo nekaj pesmi. Iz Bakovec bo prišel na festival izobraževalni tečaj z godbo Izobraževalno umetniško društvo »Mura« se pripravlja za festival. Na dan festivala bomo nastopili v Soboti z našim izobraževalnim tečajem. Z grafikoni bomo prikazali delo našega društva v zimskih mesecih, ko smo imeli po priznanju Okrajnega odbora Ljudske prosvete, najboljši izobraževalni tečaj v okraju. Nastopila bo tudi naša mlada godba, ki jo je vzgojil tov. Bužeti v tečaju. Tudi naše tečajnice, ki so delale v šiviljskem in kuharskem tečaju, bodo v povorki našega društva. V ta namen se bomo naučili novih pesmi s katerimi bomo nastopili v M. Soboti. Beltince bo zastopala tudi folklorna skupina Pri nas smo začeli s pripravami za festival. Dramatska skupina bo imela v kratkem svoj nastop v kraju. Obe folklorni skupini bosta nastopili z našo godbo v Soboti. Tudi naši pevci se bodo pripravili za nastop. Križevci nočejo izostati V povorki festivala bomo prikazali organizacijski razvoj izobraževalnega tečaja v našem kraju. Razen tega bomo nastopili s svojo dramatsko skupina, ki je letos imela več prireditev v naši vasi in v ostalih vaseh okraja. Za povorko se bomo naučili nekaj pesmi. Društvo je pristopilo k delu, da nas ne bo čas prehitel Nastopila bo dramatska sekcija iz Melinec Naša dramatska družina se je letos naučila tri odrske prireditve in je najbolj živahna sekcija našega društva. Pogoreli smo sicer z izobraževalnim tečajem, toda v Soboti bomo na dan festivala pokazali naše delo v Ljudski knjižnici, v dramatski sekciji in naša mladina bo zapela. Brez harmonikaša ne pridemo v Soboto. izdelali bomo okusen naslov našega društva iz klasja V teku priprav za Festival so v soboškem okraju organizirali nekaj novih folklornih skupin, lepo število pa jih že precej časa deluje. Najbolj znana je beltinska folklorna skupina, ki jo vidimo na sliki. Vse te skupine nameravajo nastopiti na letošnjem festivalu. „Pavlihovo gledališče" v M. Soboti (Nekaj pripomb k prvi predstavi) Med mnogoštevilne gledalce, ki so tla predvečer praznika 1. maja do zadnjega prostora napolnili dvorano Fizkulturnega doma v Murski Soboti, je tudi njene privedla radovednost, videti, kaj bo nudilo Sobočanom v svoji prvi predstavi »Pavlihovo gledališče«. Res bo to, da se je radovednost ob koncu predstave kakor pri vseh gledalcih, tako tudi pri meni — končala z delnim razočaranjem. Nikakor se pa ne morem strinjati s površno in dokaj grobo izjavo gledalca — njegove besede sem ujel mimogrede pred dvorano po končani predstavi, ki je »strokovnjaško« obsodil in ocenil vse delo tovarišev iz »Pavlihovega gledališča« z mnenjem, da tako slabe prireditve še ni bilo na soboškem odru in da je bilo škoda vsega truda Dejal bi, da je omenjeni tovariš izrekel svojo sodbo malo prezgodaj in da si »Povlihov večer« res ne za- služi tako hudih ocen. Če že ne več, vsaj malo pohvale si zaslužijo tovariši, ki so v to prireditev vložili mnogo truda in vsekakor pokazali obilo volje za to, da bi predstava uspela. V kolikor pa tega niso dosegli v taki meri, kot je to željeno, je krivo zgolj neznanje — saj so podobna gledališča tudi marsikje drugje, v večjih mestih, poleg dobre, deležna tudi slabe kritike — prezaposlenost pri drugih delih in s tem premalo časa za temeljitejšo pripravo. Če pomislimo še na to, da take ali vsaj podobne predstave v Murski Soboti pred tem sploh ni bilo in da vršijo naša zabavna gledališča s tem, ko bičajo birokratizem, smešijo stare nazore in tepejo dnevne napake v našem novem življenju — dokaj važno nalogo: je treba pobudo in tudi prvi poizkus ustvaritve zabavnega gledališča v Murski Soboti kljub vsem pomanjkljivostim, ki jih je pokazala prva predstava; najprej pohvaliti in šele potem pravilno grajati. Toliko za uvod in splošno mnenje. O samem poteku predstave pa nekoliko podrobneje v naslednjem. Uvodna beseda, v kateri je tovariš Antalič v kratkem lepo prikazal namen zabavnega gledališča, se je nadaljevala s šaljivo kroniko. Avtor kronike je v njo nanizal vrsto zanimivih soboških dogodkov, v dokaj privlačni obliki. Pomanjkljivost kronike pa je bila v tem. da je nekatere dogodke, ki so lili kasneje zajemali razni skeči, recitacije itd., avtor preveč razvlekel. Zato je gledalec pozneje, ko je isti dogodek poslušal ali gledal v skeču, toliko slabše vrednotil njegovo kvaliteto. Za majhen primer naj navedem poglavje iz kronike, ki govori o gradnji soboškega kina. Ta del kronike je vsekakor dosegel svoj namen. To so potrdili gledalci. Toliko manj efekten — tu ne pretiravam, če rečem, da je bil brez vsakega efekta — pa je bil kasneje v sporedu »Pavlihovega večera« razgovor o soboškem kinu. Vsebina govora skoraj v ce- loti ponavljala poglavje iz uvodne kronike, poleg tega, da je zadevo o kinu kronika obdelala neprimerno bolje, kot govor v nadaljevanju sporeda. Posrečena zamisel je bil skeč »Meteor bo padel«. Prekmurski meteor je bil deležen zabave že marsikje. Zato ga je tudi »Pavlihovo gledališče« v Murski Soboti uvrstilo v spored. Dialog — izvzemši zaključek tega meča — je v redu. Kakor je bil tov. Novak v vlogi kmeta, ki je nasedel zastraševanju z meteorjem dokaj prepričljiv, tako pa je bil manj dostopen njegov soigralec v vlogi aktivista, ki razloži kmetu njegovo zablodo in osmeši nasedanje reakcionarnim govoricam Po vsebini vsega, kar je bilo tega prikazano na odru, bi ta skeč uvrstil na prvo mesto. Poleg tega pa se mi zdi potrebno povedati še nekaj. Brez dvoma je napovedovanje ob takih prireditvah potrebna. O tem ni treba razmišljati. Oseba, ki vodi napovedi, ima s tem važno nalogo. Ustvariti mora najožji stik med gledalci in dogajanjem na odru, priteg- niti mora s svojimi besedami še pred dogajanjem samim gledalca k temu, da bo sledil dogajanju; skratka, napoved daje povezavo in potrebno razlago celoti; smatramo jo lahko za glavno vez, na kateri se vrsti vse. kar se na odru dogaja. Napovedovalec torej lahko gledalce pritegne k dogajanju, lahko pa jih tudi odbije. Tega zadnjega sicer ne bi mogei pripisati tovarišu, ki je na tem večeru vodil konferenco s trdo besedo »odbiti«, vendar pa tudi prvega ni dosegel. Še posebej ne iz razloga, ker je bil napovedovalec in igralec v naslednji točki (ki jo je sam prej napovedal) večkrat ena in ista oseba. To dejstvo so tovariši, ki so »Pavli hov večer« pripravljali, prezrli in s tem seveda uspehu prireditve delno škodovali. Kot je tu prvotno omenjeno, je predstava potekala v obliki raznih skečev in recitacij. Tu bi imel pripombo, da je bilo recitacij nekoliko preveč. To so gotovo čutili tudi prireditelji sami. Kakor so prisotni prvim recitacijam z zanimanjem prisluhnili, tako poznejše niso bile več privlačile. Tako recitator, ki je obdelaval »Žandarja pri volitvah« in vsekakor recitiral najboljše, kljub razmeroma dobrim besedam in tudi posrečeni grimasi ni mogel doseči tega, kar bi sicer lahko, če bi recitiral »Žandarja« takoj v začetku. Tako pa je bil vrstni red naslednji: Prvič volitve v kroniki, drugič volitve v pesmi in nato tretjič; še enkrat zgodba o volitvah v recitativu! Da se v takem primeru mnogo ponavlja — saj je povsod isti motiv — in to v teku ene prireditve, ki s tem izgublja na svoji pestrosti, to bo vsekakor držalo. Toliko o recitacijah. Skeč »Birokrati v pisarni« je bil vsebinsko skrbno pripravljen, v izvedbi pa ponesrečen. Mnenja sem pa, da je k temu največ doprineslo slabo znanje vlog nastopajočih tovarišic. Skoraj isto bi trdil za tovariša v vlogi aktivista v skeču »Aktivist in njegova žena«. Tu naj dodam še to, da je ta skeč vsebinsko od vseh najbolj nedognan. Tak skeč — mislim: tako izveden — je možno razumeli na več načinov, zato bi prireditelji v tem primeru morali posvetiti več pažnje načinu izvedbe, predvsem izgovorjavi in podčrtavanju jedra dogajanja. Dokaj boljši je bil skeč »Lunin mrk«. Pripominjam pa, da so k temu pripomogli zunanji efekti v sami sceni. Tekst tega skeča pa ni povedal dovolj jasno tega kar bi moral, zato dvomim, da bi ga vsi gledalci razumeli. Privlačna je bila le scena. Tu moram še enkrat pripomniti, kako važna je napovedovanja, ki bi lahko ob boljšem prijemu vsaj delno pojasnila tisto, česar ni povedal nerazumljiv tekst skeča. Še besedo o prenosu »Tekme« iz New Yorka: Celoten tekst tega prenosa tekme sem bral še pred samo predstavo na straneh »Ljudskega glasu« Priznati moram, da je avtor sestavka pokazal precej iznajdljivosti. Mislim tu obliko in stil, v katerem je to »tekmo« opisal. Kot podlistek se mi je zdel sestavek dokaj privlačen in tudi razumljiv. Podajati, nekaj takega v dvorani preko zvočnika (ki je poleg tega še v slabem tehničnem starcu) pa se mi ne zdi priporočljivo. Zato ni nič čudnega, če je prenos tekme doživel neuspeh in je bilo proti koncu skoraj mučno poslušati tu in tam razumljivo besedo. Ob koncu sem imel neprijeten vtis, kot če gledaš slab film, ki se pa med predstavo še nalašč pretrga vsakih deset minut. Zaključna slika zabavnega večera je bila sicer lepa, ni pa stilno povezala celotne prireditve v zaključek. To bi bilo nekaj slabih strani predstava »Pavlihovega gledališča« v Murski Soboti. Vsekakor pa s tem ni rečeno, da naj »Pavlihovo gledališče« v Murski Soboti zaspi. Nasprotno. S tem, da si ogledamo slabe strani v storjenem delu, je treba le pogumno stopiti k novemu delu in paziti, da se vanj ne vrinejo napake, ki jih grajamo tukaj. Da je pa bito v tej prireditvi tudi mnogočesa dobrega, to sem povedal že takoj v začetku in ponavljam še enkrat: širši krog sodelavcev, temeljitejše priprave in »Pavlihovo gledališče» v Murski Soboti bo Sobočanom pripravilo več priletnih večerov. Jože Vild Murska Sobota, 1. junija 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Mladinski aktivi okraja Ljutomer se vestno pripravljajo na sektorske kulturne prireditve Mladinska organizacija v okraju Ljutomer se je v zadnjih par mesecih dobro utrdila in to v glavnem preko kulturno-prosvetnega dela. V mnogih aktivih so že bili izvedeni vaški mladinski majski prazniki, kjer je mladina nastopala s svojimi novo naučenimi programi. Zadovoljive uspehe je dosegel aktiv LMS Bučečovci, kateri je prav posebno utrdil svojo organizacijo preko dobro organizirane folklorne in igralske skupine. Mladina iz aktiva Bučečovci je za prvomajski delavski praznik pokazala v Ljutomeru, kako se mora mlada generacija boriti za širjenje ljudske prosvete v podeželje, saj je prav zadovoljivo nastopala s svojo folklorno skupino, kjer je prikazala pravo kmečko kulturno življenje iz naših kmetijsko delovnih zadrug. Tudi aktiv LMS Kokorišči ter Staranova vas so dosegli lepe uspehe na kulturno-prosvetnem polju. Aktiv Staranova vas ima dobro igralsko skupino ter pevski zbor. Ti so s svojim programom prvič nastopili na prvomajskem prazniku v Ljutomeru. Aktiv Kokorišči pa je nanovo ustanovil folklorno skupino, nadalje igralsko skupino, strelsko družino, v fizkulturo pa so vključeni v aktiv Logarovci. Aktivom, kot so Bučečovci, Staranova vas, Kokorišči, Globoka, Podgradje in Cerovec daje Okraju komitet LMS za udejstvovanje na kulturno-prosvetnem delu vso priznanje, Najpožrtvovalnejši so se izkazali sekretarji aktivov kot so tov. Šafarič Jože, Vidmar Stanko, Prelog Jože, Črešnjevec Mimika in Benedetič Milan. Sedaj se mladina ljutomerskega okraja pripravlja na tekmovanje pri košnji sena. Do sedaj se je že mnogo zadružnih aktivov obvezalo, da bodo prvi organiziral tekmovanje koscev. Po končam košnji pa bodo imeli kulturne nastope in družabne večere za svojo mladino, zraven pa bodo povabili zastopnike vseh množičnih organizacij, KLO in KDZ. Mladina ljutomerskega okraja se dobro pripravlja na sektorske kulturne mladinske praznike, kateri se bodo vršili v času od 20. do 30. junija po sledečih sektorjih: Mala Nedelja, Tomaž, Križevci, Ivanjkovci, Miklavž, Podgradje, Ljutomer, Veržej in Cven. V vseh teh sektorjih bo skupno s kulturnimi program; nastopilo čez 45 osnovnih mladinskih organizacij, Mladina iz krajevnega komiteta LMS VOZ Vinski vrhovi se je že na svoji seji krajevnega komiteja, katero so imeli 13. maja 1950 pogovorila, s katerim programom bo nastopal kateri aktiv. Tako so si določili, da bodo imeli svoj sektorski mladinski kulturni dan dne 25. junija v Ivanjkovcih, kjer je na razpolago velika dvorana, V območju KK LMS Vinski vrhovi je šest aktivov ter bodo vsi nastopali s svojim programom. Tako se bo aktiv iz Cerovca do tega časa naučil enodejanko »Lovorjev venec«, v Vinskem vrhu bodo ta teden ustanovili folklorno skupino. Obvezali so se, da bodo s prvim programom nastopili na svojem prazniku. Odgovornost za to pa je sprejela članica OK LMS tov. Mihalič Lizika. Aktiva Mali in Veliki Brebrovnik se bosta prav tako naučila po eno igro, nekaj pevskih točk, recitacij in pesmi s simboličnimi vajami. Tak sklep je sprejela mladina sama in bo to nalogo sigurno izvedla ter tako praznovala svoj sektorski kulturni dan. Za rojstni dan Maršala Tita pa so organizirali najboljše mladince iz svoje zadruge, kateri so dne 20. maja ponesli v imenu vse mladine krajevnega komiteta Vinski vrhovi svoje pozdrave in štafetno palico v Ljutomer, od koder je potekla glavna proga. Tudi aktivi Podgradje, Železne dveri, Presika so si že določili, s kakšnim programom bodo nastopali na svojem sektorskem prazniku, kateri se bo vršil v gradu drž. posestva Podgradje. Tudi po vseh ostalih sektorjih se aktivi živo pripravljajo na svoje programe, zraven tega pa še ustanavljajo nove igralske, folklorne, pevske in recitatorske skupine. Na vse sektorske mladinske nastope, bo šla okrajna ocenjevalna komisija, katera bo ocenila posamezne najboljše skupine, ki bodo potem nastopale na okrajnem mladinskem festivalu, kateri bo vršil v začetku julija M. I. V začetku maja so se zbirali po vseh sektorjih soboškega okraja frontovci, namenjeni v gozdne brigade. Brigadirji teh brigad zdaj zmagujejo na Jelovici in na Pohorju. — Na sliki: Prva prekmurska brigada odhaja v gozdove. Moderen mlin, ki bo lahko vsak dan zmlel 3 vagone žita, gradimo v Metkoviču v Dalmaciji. Obenem gradimo tam tudi skladišče, kjer se bo lahko shranilo 500 vagonov moke. Pripravimo se na volitve v odbore AFŽ (Nadaljevanje s l strani Organizacija šolskih mlečnih kuhinj je tudi v našem okraju zadovoljiva, Žene v mnogih vaseh so prevzele peko kruha in kuhanje mleka za te kuhinje. Pionirska restavracija jo doslej na pobudo AFŽ ustanovljena samo še v Murski Soboti. Velik obisk pionirjev priča o njeni potrebi v našem mestu. Delo pionirske restavracije se bo v prihodnje še izboljšalo, saj je Mestna ekonomija v Murski Soboti, v počastitev Tedna matere in otroka, prevzela patronat nad njo. Da bo hrana v restavraciji še cenejša, pa so se delavci na ekonomiji zavezali za lepo število brezplačnih delovnih ur. — Za zdravstveno vzgojo svojih otrok so žene v našem okraju sklenile povečati število zdravstvenih predavanj, v mnogih vaseh so žene že izboljšale delo v posvetovalnicah za matere, z ustanavljanjem raznih aktivov za noseče žene in mlade matere pa žene nudijo pomoč in nasvete najbolj potrebnim. Lep primer take pomoči so pokazale žene v Andrejcih, kjer so noseči ženi pomagale pri obdelavi polja. Naš zakon o ljudskih odborih določa ustanovitev svetov in komisij za varstvo mater in otrok pri ljudskih odborih, preko katerih lahko ljudstvo nasvetuje ih pomaga pri izpolnjevanju določenih nalog. Te svoje pravice in dolžnosti pa doslej naše žene niso dovolj izkoriščale. Mati in otrok sta v naši državi, ljudski oblasti in Partiji največja skrb. Tovariš Tito je to v svojih govorih čestokrat poudaril. Sklepi naše vlade pa nudijo materi in otroku posebno varstvo, brez Katerega bi enakopravnost žene ostala le na papirju. Z izvolitvijo novih odborov Antifašistične fronte žena po vaseh, naj se dosedanja mlačnost pri reševanju vseh teh vprašanj umakne resnemu in načrtnemu delu. Tekmovanje v pripravah za Teden matere in otroka in Teden sam, pa naj bo našim ženam in ostalim množičnim organizacijam vzpodbud? za začetek poglobljenega dela pri reševanju vseh vprašanj. Delo pričeto v tem tednu naj se neprestano nadaljuje. Nove žene, ki jih bomo izbrale v odbore, naj sprejmejo to kot svojo osnovno nalogo. V najtesnejšem sodelovanju z drugimi množičnimi organizacijami, pod vodstvom naše Partije in s podporo ljudske oblasti, more in mora organizacija Antifašistične fronte žena izpolnjevati to svojo družbeno nalogo. B. Š. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 1. junija 1950 Z našo mrežo smo ujeli vse resnične, a vesele PRED SOBOŠKO MESNICO (Drama v enem dejanju) Tržnica na Trgu Zmage, sredi vročega poletnega sonca. V ozadju cigan z brusom, v ospredju pa široko Odprta vrata mesnice. Ob njej kup žensk, moških z okoli stoječimi paglavci Ljudje so oboroženi s cekarji, torbami in papirji. Deli se meso. Ob strani stojita in čakata tovarišici v visoki nosečnosti ter se vedno pogosteje ozirata proti mesarju, ki deli meso. Francka: »Tinca, stopive naprej ter ga opozorive, da sve noseči noseče lene imajo prednost!« Tinca: »Veš, Francka, to je vse lepo, toda tega naši mesarji ne upoštevajo. Prvo dobe najožji znanci, potem šele drugi. Poskusiti pa je le treba!« Francka (stopi v ospredje): »Tovariš mesar, ali ne vidite, da sve noseči in da že celo uro čakave!« Mesar (mogočno): »Počakajte!« Zopet pol ure čakanja, prerekanja. Gomila pred vrati sope, se drenja, debatira in preklinja. Noseči tovarišici se nekje izgubljata v sivi masi ljudi. Sonce pripeka, da je veselje. Tinca (se prerine v ospredje): »Tovariš mesar, ali ne vidite, da sva noseči. Dajte nama meso. saj ne moreve več čakati.« Mesar (ves v ognju): »Kaj za vraga je tukaj: ali ne vidite drugih ljudi. Vsi pridete po redu na vrsto!« Ura gre proti enajsti. Tinca in Francka še čakata. Mahoma se na prizorišču pojavi majhna postava, ki visoko dviga roko z živilsko karto. Mesar je opazi) roko in hipoma prestal z delom. Mesar: »Gospa, kakšno meso pa hočete, morda teletino? Bom že poskrbel, kar sem z živilsko karto.« Gospa: »Oh, hvala vam kdaj pa naj pridem po meso?« Mesar (precej ljubeznivo): »Kar ob dvanajstih pridite.« Gospa se umika iz gneče in za njo kup razočaranih pogledov In odjemalcev. Tinca (vsa v ognju): »Tovariš, to ni pravično! Midve sve noseči, tale pa kar tako brez čakanja. To ne gre!« Mesar: »Kaj pa hočete. Gospa žena direktorja, če vam ni prav pa se pritožite!« Noseči tovarišici se prerivata iz prizorišča z zadnjimi močmi, brez mesa in brez volje. Zavesa pade. ZAUPNO MED NAŠIMI DOPISNIKI Naša dopisnika Franček in Tone sta začetnika. Oba sta dobra aktivista ter zajemata snov za članke iz dela na terenu. Franček; »Ti, Tine, koliko sl že v tem mesecu napisal Veš, jaz sem poslal kar štiri članke »Poročevalcu«, dva pa »Vestniku«. Tone: »Tudi jaz sem jih nekaj napisal. čeravno mi niso vseh objavili. Veš, jaz pišem samo za »Pravico«, ker ta najboljše plača.« Franček: »Ti, Tone, kaj na »Ljud ski glas«, na tega šmenta sem popolnoma pozabil. Že dober mesec nisem nič poslal. Pa kaj hočeš, honorar je tako majhen, da se res skoraj ne izplača pisati.« Tone: »Veš ka, jaz sem jim poslal nekaj drobtinic. Namreč jaz prakticiram tako, da kakšno manj važno reč odpošljem v koplji Pri tem seveda pazim, da je v časopisu, kamor sem poslal original«, prej objavljena. No, vidiš, tako pridem do dveh honorarjev. Zdaj mi pa povej, Franček, ali jih ne znam potegniti sebi v korist?« Takšnih dopisnikov, ki bi radi naredili, da je volk sit in koza cela, je več na terenu. Takšna sta tudi Tone in Franček, ki jima moramo povedati, da od takšnih dopisnikov »Ljudski glas« nima koristi kakor tudi ne naši bralci, ki čitajo »stare in obrabljene« novice. Zato Tonček in Franček, pošljita v bodoče samo »Ljudskemu glasu« ali pa samo republiškemu časopisu. Samo na tak način lahko razveselimo naše bralce. Aeroklub ni proslavil dneva leta s va, bo pa zalo več storil v čast L kongresa Ljudske tehnike Slovenije V zadnjih dneh opažam, da se zopet zbirajo modelarji letalci začetniki in sploh stari člani letalske grupe po ulicah v skupine. Tudi izložbeno okno so zopet dokaj primerno okrasili Lepaki pozivajo mladino naj se vključi v vrste letalcev. Tudi predavanje so že imeli, toda udeležba ni bila zadovoljiva. Vsi ti mladi ljudje imajo voljo do letenja, kakor tudi Jaz in vsi so voljni delati, toda vsi smo dokaj časa stali ob strani. Naše delo se je pričelo z Jesenjo 1947 in se je v presledkih nadaljevalo vse do pomladi 1949. Po tem času pa je vse utihnilo, se razgubilo in le od časa do časa, ko je prišel kdo iz republiškega, smo se zbrali in ugibali kaj bi storili. Seveda smo se zbrali zato, ker smo računali, da bo nekdo končno le nudil vsaj majhno materialno pomoč, toda vedno smo se zmotili. Republiški odbor je zahteval (sklepam U besed posameznih članov tega odbora, ki so nas obiskali) naj se na vsak način obdrži letalstvo v Soboti pod kakšnim koli naslovom; tako je bil nedavno iz letalske grupe ustanovljen ob klavrni skupini Aeroklub. Že vse lansko leto smo imeli občutek, da nam grmadijo v tolažbo le obljube in samo obljube, kot da bi šlo za število Aeroklubov v Sloveniji in ga naš, ki je bil doslej samo na papirju, naj za številko: 1 poveča. Tak vtis seveda ni bil vzpodbuden. Polagoma in vedno bolj smo izgubljali zaupanje v Republiški odbor letalske zveze in izgubili že zadnje upe, da bomo sploh kdaj še leteli v Soboti. Pred tedni pa se je pričelo veliko pisati po republiških časopisih in na Dan letalstva je posvetila Ljudska pravica letalstvu kar celo stran in prav to nam je vlilo nekaj novega upanja in nekaj novega poguma. Mimogrede naj omenim, da je bila v Soboti komisija, ki je pregledala primerne terene za letališče in enega tudi izbrala, da je Republiški odbor poslal motor za avtovitlo in si tem pridobil še nekaj zaupanja, čeprav so stari člani v dvomu, ali jim vse to zopet ne odvzame po nekaj mesecih. Je pa še nekaj, kar je važno. Novi sekretar Okrajnega odbora ljudske tehnike se je osebno obvezal, da bo v kratkem preskrbel tudi žico, ki je nujno potrebna za vitlo in da je prav tako trdno obljubil, da bo preskrbel še dovolj denarja za opremo delavnice. Vse to je pomembno še poleg tega, da se daje povsod poudarka razvoju ljudske tehnike in zato je upati, da bo v kratkem letenje pričelo, da bodo modelarji lahko zopet pričeli z izdelavo modelov. Če pa bo obljuba Republiškega odbora držala, bomo imeli v Soboti prav kmalu tudi lepo število padalcev, kajti obljubljen je nastavnik padalstva, katerega smo si že dolgo let želeli. Spomnil sem se vsega tega zato, ker se bliža I. kongres Ljudske tehnike Slovenije in bomo do tedaj izpolnili je prve obveze, ki bodo mnogo prispevale temu, da bo lahko Aeroklub štel v zadnjih dneh junija čez 150 članov, kajti najmanj tri sekcije bodo začele z delom. FIZKULTURA Mladinska liga SOBOTA : PROLETER (Koper) 0:2 Pred nekaj sto gledalci je bila v nedeljo v M. Soboti odigrana prvenstvena nogometna tekma med mladinskima moštvoma Proletera iz Kopra in domače Sobote. Domače moštvo je nepričakovano in po nepotrebnem igro izgubilo. Gostje, ki so imeli začetni udarec, so takoj prešli v napad. S svojo hitro in tehnično boljšo igro so v prvih minutah zagospodarili na igrišču. Iz gneče pred vrati so dosegli prvi gol. Domače moštvo je po sprejetem golu zaigralo nekoliko boljše, vendar pa neodločen napad ni znal realizirati lepih prilik za dosego gola. V drugem polčasu so gostje igrali podrejeno vlogo na igrišču. Domače moštvo je pokazalo nekoliko boljšo igro kot v prvem polčasu, vendar brez uspeha. Ko je vsak pričakoval, da bo domače moštvo vsaj izenačilo, so gostje nepričakovano dosegli drugi gol. Krivdo za ta gol nosi obramba. Po prejetem drugem golu je domače moštvo vidno popustilo, tako, da so v zadnjih minutah bili gostje popoten gospodar na igrišču. Gostje so pokazali tehnično lepo Igro, odlikovali so se posebno v tem, da so igrali zelo požrtvovalno, kar jim je prineslo tudi zmago. Domače moštvo ni pokazalo svoje običajne igre Najslabši del moštva je bil napad. Sodil je Flisar. Pionirsko prvenstvo SOBOTA : DRAVA (Ptuj) 1:1 Pionirska prvenstvena tekma med domačo Soboto in Dravo iz Ptuja se je končala z neodločnim rezultatom. Gostje so pokazali boljšo igro kakor domače moštvo in so večino igre prevladovali na igrišču. V prvem polčasu sta obe moštvi imeli nekaj prilik za dosego gola. Domači vratar je v tem polčasu ubranil nekaj zelo nevarnih žog. V drugem polčasu so domačini prišli v vodstvo, toda nekaj minut za tem so gostje izenačili Sodil je Andrejek z napakami. Sol smo morali pred vojno uvažati iz inozemstva, in sicer do 6000 vagonov letno, čeprav imamo vse možnosti, da krijemo vso potrebo z domačo soljo. Imamo 1000 km dolgo morsko obalo in še mnogo nahajališč kamene soli. Proizvodnjo v Kreki in Simin Hanu v Bosni smo že povečali za 50%, enako tudi pridobivanje morske soli. Letos pa je začel obratovati tudi nov rudnik kamene soli v Tušnju pri Tuzli v Bosni. 12.700 novih Industrijskih delavcev iz Bosne in Hercegovine se je letos v prvih dveh mesecih vključilo v industrijska podjetja Večina jih je podpisala pogodbo za 2 leti. Salonitne plošče že izdelujemo iz izključno domačega materiala, namreč iz cementa in azbesta. Primernih azbestnih vlaken pa še nismo sami delovati, ampak smo jih morali uvažati Novatorji cementarne v Anhovem ob Soči so pa sestavili nove in izboljšati stare stroje ter sedaj že sami izdelujemo azbestna vlakna iz domače rude. Nove salonitne plošče vzdržijo večji pritisk in so boli elastične kakor dosedanje Proizvodnjo glavnikov bo povečala zagrebška tovarna glavnikov. Do sedaj so izdelovali glavnike iz raznega materiala, največ iz trde gume, ki so jo dobivali iz tovarne v Borovem. V zadnjem času pa so uspeli poizkusi izdelave iz polivinila, ki ga izdeluje nova tovarna »Jugovinil« pri Splitu. 200.000 sadik so porabili letos v Prekmurju za pogozdovanje. Največ so posadili rdečega bora, črne jelše, jesena, hrasta in drugih. V lendavskem okraju so pogozdili okrog 6000 ha. Soboško gozdno gospodarstvo vodi dela v petih okrajih — M. Sobota, D. Lendava, Radgona, Ljutomer in Ptuj. Ima že 10 drevesnic, a še premalo za vse potrebe. Dežurno nočno službo ima od 3. do 10. junija Mesina lekarna I. VSEM KMETOVALCEM! Obveljamo vse kmetovalce, da si nabavijo potrdila pri pristojnem KLO za žaganje lastnega ali kupljenega lesa. V nasprotnem slučaju žage ne bodo sprejemale lesa v laganje. O izdajanju dovoljenja za žaganje lesa so obveščeni vsi KLO, kot tudi žage. VSEM ŽAGAM Obveščamo vse žagarske obrate, da se mora vsakemu zaračunati davek na promet proizvodov v kolikor ne prinese kmetovalec predpisanega potrdila od pristojnega KLO. Potrdilo mora biti Izstavljeno po predpisih, katere smo dostavili vsem KLO. Vsi oni, ki se ne bodo ravnali po teh navodilih, bodo kazensko odgovarjali poverjeništvu za finance pri OLO, Murska Sobota. Iz pisarne poverjeništva za finance OLO Murska Sobota PREKLICUJEM veljavnost izgubljene knjižice kolesa pod štev. tvornice kolesa 11452 na ime Šeruga Ludvik, Vučja gomila 87. POŠTENEGA NAJDITELJA naprošam, da vrne izgubljeno denarnico s knjižico kolesa, za nagrado si naj obdrži denar. V nasprotnem slučaju veljavnost knjižice preklicujem na naslov Horvat Matija, Beznovci 3. Knjižica je registrirana pod štev. tablice 23-5358, tvorniška štev. 10109. PREKLICUJEM veljavnost Izgubljene knjižica kolesa znamke OTON, tvorniška številka 03257, štev. tablice 23-6606 na ime Prkič Alojz, Dolnji Slaveči, PREKLICUJEM veljavnost izgubljene knjižice kolesa na ime Filo Štefan, Moščanci 52, pošta Mačkovci pod označeno številko tvornice kolesa 57270 in številko tablice S 23-0062. PREKLICUJEM veljavnost izgubljene knjižice na ime Šiftar Ema, Cankova 39 pod označeno štev. tvornice kolesa P-18809 in št. tablico S-235822. PREKLICUJEM veljavnost Izgubljene knjižice kolesa na ime Stanjko Ljudmila, Cankova 23 pod označeno štev. tvornice kolesa 198333 in tablice S-23-4774. PREKLICUJEM veljavnost Izgubljene knjižice kolesa na ime Kos Štefan, Borejci 41, p. Rankovci pod označeno štev tvornice kolesa 1240467. Urejuje uredniški odbor. — Odgovarja uredniški odbor. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«, Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.